GLAS LETO XXIV. ŠT. 19 (1129) / TRST, GORICA ČETRTEK, 16. MAJA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Vse bolj naša banka! bčni zbor Zadružne kreditne banke Trst Go- rica, ki je bil v nedeljo, 12. t. m., v tržiški ki- nodvorani Kinemax, nam kaže sliko naše na- rodne skupnosti v Italiji, saj je dejansko še edini bančni zavod v Italiji v slovenskih rokah, a ne več samo slovenskih, saj je banka del večje itali- janske zveze bank, obenem pa je udeležba tristo- tih članov na občnem zboru dobro jamstvo za naprej. Številna udeležba članov na občnem zbo- ru banke je pokazala, da nam Slovencem v Italiji ni vseeno, kam gremo in ne, kdo smo. Prav je imel predsednik ZKB Trst Gorica Adriano Ko- vačič, ko je izpostavil pomen širjenja članstva v banki med mlade, saj je slovenska banka po- memben člen naše narodne skupnosti v Italiji. Kot banka seveda ne more biti samo dobrodelna ustanova, ki pomaga našim mladim, kulturnim ustanovam in športnim društvom, je pa izjem- nega pomena za vso slovensko narodno skup- nost v Italiji. In smo zato iskreno veseli, ko smo bili priče obrazložiitvi, da se banka ZKB postavlja na trdne noge; po združitvi dveh bank smo se na tihem bali, da bi to lahko pomenilo konec avto- nomije za edino slovensko banko, a to ni tako. Slišali smo jasne besede o banki, ki je tesno po- vezana z našim območjem in našimi ljudmi, prav tako pa tudi pokazatelje, da se je banka na poti preobrazbe v sodoben bančni zavod že uvrstila med uglednejše bančne zavode v Italiji. Upravi- telji so potrdili, da bančni zavod posodabljajo, da ga prilagajajo sodobnim zahtevam vseh nas, ki se te naše edine slovenske banke poslužujemo, predvsem pa se pripravljajo na vse bolj zahteven bančni trg, ki ni več omejen samo na Italijo, am- pak širšo Evropo. Kakšno banko bomo imeli v prihodnje, je odvi- sno od upraviteljev, a tudi od vseh nas! O Prof. Lojzka Bratuž 1934 - 2019 O žalni seji, pogrebu in pokopu žare pokojne prof. Lojzke Bratuž bomo objavili zaokrožen zapis v prihodnji številki. 8 Pogovor Odv. Martina Valentinčič bo 26. maja 2019 kandidirala na evropskih volitvah v imenu SSk na listi SVP 3 Medškofijsko romanje Tradicionalno romanje koprske škofije in goriške nadškofije na Sveto Goro bo v nedeljo, 26. maja 2019, ob 16. uri. Somaševanje bo vodil msgr. Bizjak. Foto JMP Komisija Pravičnost in mir Proti nasilnemu končanju življenja omisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci že dlje časa opaža izvajanje ideološkega in političnega projekta, kako slovensko javnost prepričati o nujnosti uzakonitve evtanazije. Komisija se zaveda, za kako pomembna, občutljiva in usodna vprašanja gre, zato želi že na tej stopnji opozoriti na nekatera dejstva, ki jih razprava ne sme zaobiti. I. Tako kot je na začetku življenja človek popolnoma nemočen in izročen v veselje ali breme svoji materi, tako je tudi ob koncu življenja izročen na milost in nemilost – in tudi v breme – svojim sorodnikom ali tujim ljudem. V celoti je odvisen od kulture spoštovanja človeškega življenja. Ta kultura pa se danes ne krepi, kar se kaže tudi v neobčutljivosti slovenske družbe, da bi dosledno skrbela za paliativno oskrbo in preprečevanje bolečine ter osamljenosti. / str. 2 K www.noviglas.eu Občni zbor ZKB Trst Gorica v Tržiču Lojze Peterle Pomembno je, da se udeležimo volitev! POGOVOR lovenskega politika Loj- zeta Peterleta našim bralcem in tudi širši javnosti ni potrebno pose- bej predstavljati, saj ga poznamo že od časov, ko se je Slovenija šele pri- pravljala na osa- mosvojitev, bil pa je tudi prvi pre- mier slovenske de- mokratične vlade. Gospoda Lojzeta Peterleta od nekdaj cenimo tudi zato, ker nas, ki živimo v Italiji, ceni, nas pozna že desetletja, prihaja k nam v goste in vedno pomaga, če le more. Zato ne pretiravamo, če zapišemo, da je naš prijatelj. / str. 3 S Cantate Dan, poln simbolov MIRAMARSKI GRAD pravljični lokaciji Miramarskega grada sta v četrtek, 9. maja, Svet slovenskih organi- zacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta priredila nov kulturni dogodek ob dnevu Evrope, ki nosi naslov Cantate. Ta pobuda ima velik pomen, posebno v teh časih, ko sovraštvo narašča in so ogrožene evropske vrednote. / str. 9 MČ V Občni zbor ZKB Trst Gorica dvorani Kinemax v Tržiču je v nedeljo, 12. maja, nad tristo članov prisostvovalo občnemu zboru Zadružne kraške banke Trst Gorica, ki s 1. januarjem 2019 deluje pod okriljem državne zadružne bančne skupine Cassa Centrale Banca. Predsednik upravnega odbora Adriano Kovačič je v poročilu najprej izpostavil prednosti pripadnosti osmi bančni skupini (po višini sredstev) v Italiji, ki združuje 84 zadružnih bank in 13 družb, ki podpirajo delovanje bank v skupini; prisotna je na državnem ozemlju z razvejeno mrežo podružnic (1.512 podružnic v 1.069 občinah, v 274 občinah pa so celo edina banka); ima 500.000 članov in šteje 11.000 zaposlenih; z zavidljivo kapitalsko ustreznostjo 17,9 %! Z vstopom v matično bančno skupino CCB pa delovanje ZKB pogojuje in vodi “model risk based”, na podlagi katerega vsaka banka prejme določeno oceno in posledično večjo ali manjšo avtonomijo pri poslovanju. ZKB spada v drugo najboljšo skupino. Vse banke članice skupine CCB so porazdeljene v štiri skupine na podlagi izpostavljenosti premoženjskemu tveganju, kakovosti aktive, modela poslovanja (business model), likvidnosti in governance. ZKB deluje z namenom, da bi čim prej prešla v prvo, najboljšo skupino. / str. 12 V Foto damj@n Svet okrog nas16. maja 20192 Povejmo na glas Lojzka in njeno sijoče poslanstvo S 1. strani Proti nasilnemu ... amesto da bi se najprej in predvsem pogovarjali o tem, kako sodržavlja- nom olajšati zadnje obdobje življenja, nekateri raje predlaga- jo razpravo o tem, kako jim po- magati, da čim prej odidejo od nas. Če k temu prištejemo še strah starostnikov, da bi v stanju neozdravljive bolezni ali bližajoče se smrti svoje sorodni- ke preveč obremenjevali, smo že pri izvoru želja in zelo hude duševne in moralne prisile naših onemoglih bližnjih, da svoje življenje čim prej končajo. Mnogi strahovi zagovornikov evtanazije so neute- meljeni. Vsakdo ima pravico, da za- vrne zdravljenje ali kakršno koli po- daljševanje življen- ja. Zaključek umet- nega vzdrževanja zgolj vegetativnega življenja z nesoraz- mernimi in izred- nimi sredstvi ni in ni nikoli bila spor- na. Tudi intenzivno lajšanje bolečine z zdravili, ki bi lahko pospešila smrt, ni moralno sporno. Moralno nedopustno pa je bol- nika aktivno usmrtiti oziroma zastrupiti, četudi na njegovo žel- jo. Da o umoru na pobudo so- rodnikov, dedičev ali celo drugih zainteresiranih ne govorimo! Kot je splav otroka po svoji uza- konitvi pred 66 leti iz izjeme kmalu postal srhljivo lahkotna rutina, tako lahko zanesljivo pričakujemo tudi, da bi se po uzakonitvi evtanazije na željo bolnika prej ali slej pojavile ra- zlične prikrite usmrtitve brez veljavne ali sploh kakršne koli zahteve bolnika. Izkušnje v deželah, kjer je evtanazija že uza- konjena, so alarmantne in pred- stavljajo težke kršitve temeljnih človekovih pravic, med katerimi je spoštovanje življenja na prvem mestu. Tudi zato je Parla- mentarna skupščina Sveta Evro- pe leta 2012 nedvoumno in ja- sno razglasila: “Evtanazija v smi- slu namernega umora odvisne- ga človeškega bitja zaradi njego- ve ali njene domnevne dobrobiti bodisi z dejanjem ali opustitvijo mora biti vedno prepovedana” (Resolucija1859/2012). Gre za dosledno spoštovanje načela, da “nikomur ne sme biti življenje namerno odvzeto” (Konvencija N o varstvu človekovih pravic in te-meljnih svoboščin, 2. člen).II. Uzakonitev takšne prakse bi najprej še dodatno porušila ab- solutnost načela spoštovanja člo- veškega življenja. Poleg tega bi odprla vrata lahkotni in samo- voljni presoji, katero življenje je vredno in katero ne. Ni zagoto- vila, da ne bodo nekega dne po- stali žrtve takšne zakonodaje tu- di hudo bolni otroci in sploh vsi ljudje, katerih življenje je v ne- kem trenutku močno ogroženo, pa ga je z vztrajno ljubeznijo in požrtvovalnostjo mogoče rešiti. Ne bo trajalo dolgo, ko se bomo vrnili v stanje, v katerem zahod- na civilizacija še ni poznala ab- solutne prepovedi smrtne kazni. Ne smemo si zatiskati oči tudi pred zgodovinsko izkušnjo na- cizma, ki je v koncept “nevred- nega življenja” uvrstil ne le umi- rajoče, neozdravljivo bolne, psi- hično motene, ampak tudi brez- domce, Rome itn. Parlamentar- na skupščina Sveta Evrope je že leta 1999 pozvala države članice, naj ohranijo prepoved usmrtitve bolnika z roko druge osebe (Pri- poročilo1418). Deset let pozneje (Resolucija1649/2009) je v zvezi z vprašanjem evtanazije ugoto- vila zaskrbljujoče dejstvo, da “glede na to, da v zdravstveni in socialni politiki narašča prevlada ekonomije, vse večje število ljudi nima dovolj močnih lobijev za zaščito svojih osnovnih pravic”. Ostareli, dementni in na smrt bolni so poleg nerojenih prav gotovo najbolj ranljiva skupina ljudi v naši družbi. Med močni- mi in vplivnimi lobiji ter skupi- nami naše družbe nimajo niko- gar, ki bi branil njihove pravice, med katerimi je pravica do ustrezne paliativne nege in oskrbe v končnem obdobju življenja neprimerno bolj temel- jna kakor domnevna pravica do umora samega sebe. To je tudi zahteva dostojanstva človeške osebe in svetosti človeškega življenja, ki jo je treba absolutno spoštovati ne samo, ko gre za druge, ampak tudi ko gre za sa- mega sebe. Kajti to dostojanstvo ni odvisno od ničesar in nikogar, tudi od zdravja ali bolezni ne. III. Uzakonitev evtanazije člove- ku ne daje samo pravice, da ev- tanazijo zase zahteva od države. Hkrati nalaga tudi zdravstveni službi, zdravnikom, sestram, far- macevtom itn., da jo izvajajo ne glede na to, da so poklicani k reševanju življenja in ne k njego- vemu nasilnemu končanju. Uza- konjena evtanazija, izvajana na stroške zdravstvene blagajne, bi v to dejanje umora bližnjega, ki je moralno nedopustno, prisilila ne samo zdravstveno osebje, am- pak vse državljane, ki s svojimi prispevki polni- mo blagajno splošnega zdravstvenega zavaro- vanja – podobno kot v primeru splava. Država bi nas tako prisilila k so- delovanju pri umoru, kar je za vse, ki nam je člo- veško življenje sveto, moralno nesprejemljivo. Država nas bi prisilila, da ravnamo proti svoji vesti. IV. Bolnik, ki je že po na- ravi bolezni prepuščen zdravnikovi odločitvi, bo v končnem obdobju življenja ob zavesti, da isti zdrav- niki izvajajo tudi evtanazijo, po- stal žrtev strahu, kaj se lahko z njim zgodi v stanju nezavesti. Zato je vse govorjenje o huma- nosti evtanazije lažno, kajti re- sničnost je dokazano ravno na- sprotna. Zagotovo je uzakonitev evtanazije bolj ali manj prikrit način navajanja in spodbujanja onemoglih in umirajočih, da jo izberejo. Gre torej za moralno in duševno siljenje v to izbiro. Odločno podpiramo zdravniške organizacije, ki se upirajo vključitvi zdravnikov v program nasilnega končanja življenja. Zaradi naštetih razlogov Komisi- ja Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci odločno nasprotuje uzakonitvi nasilnega končanja človeškega življenja in vabi vse sodržavljanke in sodržavljane, da se temu upre- mo. Posebej pozivamo vse člane Katoliške Cerkve, da odločno branijo posameznikovo pravico do ustrezne zdravstvene oskrbe in nege starostnikov, neozdra- vljivo bolnih in umirajočih. Po- zivamo k spoštovanju življenja in k vsestranski pomoči in sočut- ju do sočloveka, ki se bliža smrti. Dr. Anton Stres, predsednik Komisije Pravičnost in mir SŠK rejšnji teden smo se poslovili od Lojzke Bratuž, in to slovo ni bilo lahko, saj smo vedeli, kaj smo z njo izgubili. Bila je del našega življenja, ali pa smo bili mi del njene- ga, težko je ločiti eno od drugega. Preprosto je bila neponovljiva osebnost, ki se zaradi bo- gate in bridke lastne zgodbe vtisne v zavest, je s to svojo zgodbo prisotna v mislih vsakogar in na ta način poglablja bivanjsko zavedanje mnogih in premnogih oziroma vse naše skup- nosti. Zavedanje tega, kaj smo in kaj smo bili, kateri so naši kažipoti v sedanjosti in kateri ti- sti v prihodnosti in ki se vsi navezujejo na Lojzkinega očeta in mamo ter nepopisno kru- tost hudih in prehudih časov, ko je neusmil- jeno nasilje preseglo še zadnjo mejo nečlo- večnosti. In tako je mala Lojzka doživela smrt svojega očeta in potem zatemnjeno obdobje drugega svetovnega vse uničenja, predvsem pa težak križ na hrbtu svoje matere, ki ji je bilo zaupano življenje dveh otrok. Nihče ne more do kraja vedeti, kaj se je v dušah te družinice dogajalo, kako je premagovala muko in trpljenje in kako se je potem mogla dvigniti v notranjo moč in v trdoživo svetlo prepričanje. Zdaj vemo, da središčno bistvo v vsaki osebi zgradi svoje temelje prav v zgodnjih otroških letih, ko se lepa in grda doživetja neizbrisno vklešejo in jih ni mogoče izkoreniniti, mo- goče je nanje le tako ali drugače odgovoriti. In odgovor družinice brez moža in očeta ni bil obup, ni bila zagrenjenost, predvsem pa ni bila maščevalnost, ki bi terjala od storilcev po- vračilo in kazen. Odgovor je bila pot v svetlo- bo, to pomeni dvigniti se više in više, kjer do- muje dobro in kjer je mogoče ugledati rešitev, ki se ji pravi osmisliti svoje življenje, se pravi posvetiti se drugim, želeti jim, da bi tudi oni odkrili v sebi voljo dajati moč drugim in jih spodbujati za ustvarjanje srečne skupnosti vseh. In za to pot se je odločila Lojzkina mama Ljubka, pot, ki jo je s svojo žrtvijo pokazal mož Lojze, ko ni nikoli obtožil svojih krvnikov, am- pak je objel milost odpuščanja in s tem milost lastne odrešitve. In v siju te vzvišene ljubezni je skupaj z bratom Andrejem odraščala Lojzka, v tem siju se je utrjeval njen značaj in ta sij je bil njena pot, v resnici že vera, in to kljub ne- lahkemu prebijanju skozi življenje, ko sta sled- njič od nje odšla mama in brat in je ostala sa- ma. Ni slučaj, da je po odhodu matere toliko bolj začutila višji pomen očetovega trpljenja in odrešenja, pomen, ki ni dragocen le zanjo, ampak je znamenje in podoba, namenjena vsej naši slovenski skupnosti in tudi drugim. V tem prepoznanju se je dvignila do požrtvo- valnega poslanstva, da je namreč spomin na usodo svojih najdražjih oživljala in ohranjala, kolikor je bilo v njeni moči v jasni zavesti, da je to spomin v dobro vseh, bogastvo in izročilo vsem nam. Uspela si v tem poslanstvu, Lojzka, lahko si prepričana, zdaj se tega zave- damo še bolj, kot smo se zavedali prej, in zato iskreno upamo, da ti bomo za tvoj trud vedno znali biti dovolj hvaležni. Janez Povše P Pred majskimi volitvami O objavi volilnih političnih oglasov skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. 2. 2000 in odloka št. 109/19/CONS z dne 5.4.2019 Agencije za jamstva v komunikacijah (AGCOM), na podlagi predpisov na področju političnega komuniciranja med volilno kampanjo in enakih možnosti dostopa do medijev, Zadruga Goriška Mohorjeva kot založnik tednika Novi glas sporoča, da namerava Novi glas objavljati volilna politična V sporočila in oglase za volitvečlanov evropskega parlamentain za volitve županov in občinskih svetnikov, ki bodo 26. maja 2019. Volilno oglaševanje bo možno v tiskani in spletni izdaji Novega glasa. Volilna sporočila bo možno naročiti na našem uredništvu v Gorici (Travnik 25, tel. 0481 550330, mail gorica@noviglas. eu). Prostor za volilna politična sporočila morajo naročniki rezervirati najkasneje do petka zjutraj (za objavo naslednji četrtek). Pri določitvi prostora bomo upoštevali kronološki vrstni red sprejema naročil. Objavljamo izključno v slovenskem jeziku. Sporočila naj bodo v barvah, po možnosti v digitalnem formatu. Objava je možna na vseh straneh. Volilna politična sporočila morajo imeti pripis “Volilno politično sporočilo”, ki mora biti vključen v oglas. Oglaševanje mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom “Odgovorni naročnik”. Volilni oglasi morajo biti plačani na upravi Zadruge Goriška Mohorjeva (Travnik 25, Gorica) pred vsako objavo. Cene in mere po dogovoru. Aktualno 16. maja 2019 3 Pogovor: Lojze Peterle Pomembno je, da se udeležimo volitev! S 1. STRANI red vrati so evropske volit- ve, na katerih se bo Lojze Peterle v Sloveniji spet predstavil kot kandidat za evrop- skega poslanca. Kot do zdaj osta- ja zvest krščanskim demokra- tom, Novi Sloveniji. Sami lahko neskromno potrdimo, da ga v Bruslju cenijo, poznajo, in je eden tistih slovenskih politikov, ki ima ugled in odprta vrata pov- sod po Evropi in v svetu. Predvsem pa je Lojze Peterle pre- pričan Evropejec, človek, ki je vedno verjel v evropske povezave, veliko naredil zanje in zato tudi na svoji spletni strani prepričano za- piše: “Čas ni primeren za male igre in taktiziranja, prav tako ne za kozmetiko. Gre za veliko igro na veli- kem gradbišču nedo- končane gradnje. Ne potre- bujemo novih kriz, kata- strof, najmanj pa razpada Zveze, da bi še enkrat prišli do spoznanja, kako zelo jo potrebujemo... Doživel sem razdeljeno Evropo, čas po- nižanega dostojanstva po- sameznikov in celih naro- dov, meja, omejitev, blokad in prepovedi. Zato vem, za kaj se zavzemam in kaj je treba braniti... Pomembno se mi zdi, da Evropska zveza ni samo odgovor na zunan- je nevarnosti in izzive, am- pak jo hrani predvsem no- tranja volja po kakovosti sožitja in sodelovanja, ki noče vrnitve izključujočih nacionalizmov, sovraštva, strahu in političnih policij”. Na pogovor je gospod Lojze Pe- terle rad pristal, in sicer ob ne- davnem in nepričakovanem pri- jateljskem obisku na Travniku v Gorici, ko je z našim ured- ništvom spil kavo in se zadržal v lepem pogovoru več kot uro časa. Najprej vas prosim, da nam poveste, zakaj moramo na vo- lišča na volitve za evropski parlament! Vsak, ki pravi, da ne bo volil, ker ga politika ne zanima ter da po- litika ni zanj, je že storil politično dejanje. Ne voliti preprosto po- meni prepustiti odločitev neko- mu drugemu. V demokraciji ti- stemu, ki se je odločil, da pride na volišče. Pomembno je, da se udeležimo volitev, saj ne želimo, da odloča nekdo namesto nas. Pomembno je, da izrazimo in povemo svoje mnenje. Evropske volitve so priložnost, da povemo, da bi še vedno radi živeli v miru, da bi imeli skupni trg, priložnost za delo, izobraževanje po Evropi ter živeli brez notranjih meja. Vse to in še veliko več nam omo- goča Evropska zveza, Evropski parlament pa je edina neposred- no voljena evropska institucija. Poslanci smo predstavniki 500 milijonov Evropejcev in Evro- pejk. V poslanski skupini Evropske ljudske stranke ste poslanec Evropskega parlamenta od le- ta 2004, ko je Slovenija postala članica povezave. Preprosto in povedno lahko torej rečemo, da imate zelo dolgo kilometri- no. Kako se je Evropska unija spremenila v tem času? Leta 2004 je bilo skoraj roman- tično. Evropska zveza je bila v go- spodarskem in političnem vzpo- P nu, zadihala je z obema pljučni-ma kriloma. Potem je finančnakriza razkrila pomanjkljivosti evropske zgradbe, sledila je grška kriza, v težavah so se znašle tudi Portugalska, Španija in Ciper. Sledila je begunska kriza, nato še teroristični napadi. Na vse to Evropska zveza ni bila navajena in je morala iskati rešitve. Krize so dale poleta populizmu in na- cionalizmu. Brexit je samo eden od izrazov tega. Ob vsem tem so oslabele sile političnega centra, ki so postavile Evropsko zvezo. K temu odhaja generacija voditel- jev, ki so doživeli vsaj en totalita- rizem. Čeprav so se Ciper, Grčija, Španija in Portugalska gospodar- sko pobrale, smo priča šibki po- litični enotnosti. Evropska zveza mora premisliti, kaj in kako učinkovito delati skupaj. Samo dobro delujoča zveza si lahko po- vrne zaupanje državljanov in odigra vlogo na svetovnem odru, ki izgleda precej drugače, kot je bilo leta 2004 ali še pred petimi leti. Kar se kilometrine tiče, jo jem- ljem kot dodano vrednost. Več kilometrov pomeni tudi večji do- seg. V Evropskem parlamentu imajo največji vpliv poslanci z daljšo kilometrino. Zadnje čase se tako v Italiji kot v Sloveniji med ljudmi vse bolj uveljavlja mnenje, da je Bruselj kriv za vse, v Italiji se celo izgovarjajo, da nekaterih zadev pač ne morejo urediti, ker Bruselj tega ne dovoli, ne povedo pa, da vse članice iz- glasujejo neki dogovor, zakon, uredbo. Razložite nam malo to! Popolnoma enake argumente poslušam v Sloveniji. Včasih so se slovenski politiki izgovarjali na Beograd, danes se na Bruselj. Res je, da je približno 80 odstot- kov nacionalne zakonodaje spre- jete v Bruslju, a ta ne nastane z diktatom, temveč z usklajevan- jem držav članic in tistih, ki predstavljamo evropske državlja- ne. Ne pozabimo, da so pri obli- kovanju evropske zakonodaje so- delovali tako italijanski kot slo- venski ali britanski politiki. Gre za manipulacijo in iskanje zu- nanjih nasprotnikov, namesto da bi pometli pred svojim pragom in najprej uredili težave doma. Bruselj nima samo belgijske bar- ve, ampak barve vseh držav čla- nic. Sami zelo dobro poznate stan- je po širni Evropi in v svetu, nam lahko razložite, zakaj pri- haja do vse večje podpore skrajnim političnim giban- jem, strankam, ki so vse prej kot demokratične? Vzrokov za tako sliko je več. Prej smo že omenili krize in poman- jkljivo učinkovitost EZ. Po drugi strani se je Evropska zveza širila, ni pa še postala resnično združena. Poudarek je bil na eko- nomiji, duša Evrope, skupno z vprašanjem identitete, je bila po- stavljena ob stran. Migracije in teror sta na novo odprla vprašan- je varnosti. Ko se državljani ne počutijo varne, volijo drugače. Populisti seveda ponujajo gesla, ki kratkoročno prijemljejo. K te- mu nove tehnologije omogočajo izredno hitro širjenje lažnivih novic. Ne pozabimo na vmešavanje zunanjih igralcev, ki si ne želijo močne Evrope. Za vse niso krivi populisti, ampak tudi proevropske stranke, ki so be- gunsko vprašanje uporabljale za medsebojno obtoževanje, name- sto da bi se zavedale komplek- snosti in strateškega vidika mi- gracij. Ste velik demokrat, demokra- cijo od nekdaj negujete, sami lahko to potrdimo tudi zato, ker smo videli v Bruslju, kako zgledno sodelujete s svojimi slovenskimi kolegi, a tudi to, kako si prizadevate za sloven- sko in širše skupno dobro z drugimi evroposlanci. Kako vam to uspeva in kaj vas pri tem vodi? Delati dobro za Slovenijo je moja zaveza že iz časov osamosvajanja. Tega se držim tudi v Evropskem parlamentu. Slovenci smo veli- kokrat obremenjeni s svojo ma- jhnostjo, medtem ko v Evropi ni pomembno, od kod prihajaš, temveč kakšno idejo imaš. Luk- semburžana ne boste nikoli slišali govoriti, da prihaja iz ma- jhne države. Začel bo z beseda- mi, da je prišel predstavit dobro idejo, velik projekt in da ga zani- ma sodelovanje. Ko s takim pri- stopom deluješ v Evropskem par- lamentu, so možne velike zgod- be in uspehi, četudi jih predlaga poslanec iz Slovenije. Ena takih je bil projekt o roamingu, ko smo na moj predlog tedanji komisarki naredili konec dodatnemu plačevanju stroškov mobilnega gostovanja v tujini. V javnosti ste se vedno pred- stavljali kot kristjan, ste eden redkih, ki je velikokrat pouda- ril, da bi se morali kristjani de- javno vključevati v politiko. Nekaj besed o tem. Krščanstvo me zanima v politiki na način, kot ga je živel Ro- bert Schuman - ne ideo- loško, ne institucionalno, ampak kot krščanski perso- nalist, z osebno soodgo- vornostjo za razvoj družbe. Res smo krščanski demo- krati leta 1989 nagovorili slovenske kristjane k poli- tičnemu delu. Odzvali so se in SKD je zagotovila slo- venski pomladi relativno največ glasov (seveda so volili kristjani tudi druge pomladne stranke). Tisti, ki so bili v komunizmu po- tisnjeni v vlogo drugora- zrednega državljana brez političnega vpliva, so odločilno prispevali k zmagi DEMOSa. Eden od očitkov Evropski uniji je prevelika in preti- rana birokratizacija vsega. V Italiji to poznamo zelo dobro, Slovenija je v slabih treh desetletjih stopila tudi na pot tega neznosnega oteževanja življenja posa- meznika. Kako odgovarjate na te očitke in kaj bi se dalo spremeniti, da bi bilo središče Evropske unije vsem nam, preprostim ljudem, bolj prijaz- no? Zame debirokratizacija ni geslo, ampak nuja. V Sloveniji so šle stvari na slabše, pa ne zaradi Evropske zveze, ampak zaradi našega branja evropskih zako- nov. V Avstriji, na primer, plača turistična kmetija pavšal, pri nas jo zadušijo s papirji. Pa ne gre sa- mo za turistične kmetije. Biro- kratski primež je marsikje pre- hud in duši podjetnost, ali celo naganja podjetne ljudi iz Slove- nije (primer Rutar). Seveda je po- trebna debirokratizacija tudi na ravni cele EZ. Eden redkih politikov ste, ki trdi, da Brexit ni glavna tema Evropske unije, da to ne more in ne sme biti, čeprav se zave- date težav, ki lahko nastanejo. Povejte nam kaj več o tem! Britanci so skočili v bazen brez vode, vendar gre za problem, ki se bo prej kot slej razrešil. Sam še vedno ne verjamem, da bo prišlo do popolnega izstopa. Če se ni zmožna odločiti elita, naj se še enkrat odločijo ljudje. Sedaj so jim posledice znane. Trdim, da se soočamo z mnogo večjimi izzivi, ki bi jih morali reševati skupaj. Ne moremo žive- ti v Evropi brez Evropejcev. Prav tako ne moremo živeti v Evropi, ki različno razume vladavino prava ali vprašanje migracij. Tudi ne moremo imeti več Evrope z več raka oziroma manj zdravja. Moje geslo je - najprej zdrava Evropa. Več zdravja lahko do- sežemo samo v bolj čistem okol- ju, z zdravo ekonomijo in z zdra- vo politiko, ki postavlja v sredino človeka. / str. 9 Jurij Paljk Martina Valentinčič “Sem prepričana Evropejka!” POGOVOR artina Valentinčič, mlada odvetnica iz Števerjana, bo na evropskih volitvah 26. maja 2019 v imenu Slovenske skup- nosti kandidirala na listi Južno- tirolske ljudske stranke (Südti- roler Volkspartei, SVP). Kako je prišlo do te odločit- ve? Stranki SSk in SVP sta že dese- tletja zgodovinski zaveznici. Družijo ju iste vrednote, isti ideali. Pri evropskih volitvah je Južnotirolska ljudska stranka že nekajkrat dala naši stranki možnost, da se na njeni listi predstavi tudi en zastopnik SSk. Pred petimi leti je kandidirala Tanja Peric, tokrat je SSk izbrala mene. Kandidaturo sem z vesel- jem sprejela. Evropa mi je pri srcu. Štejem si v veliko čast, da sem lahko kandidat na teh vo- litvah. Povezani z Južnotirolsko ljudsko stranko lahko pomaga- mo Herbertu Dorfmannu, da bo izvoljen in bo potem v Evropskem parlamentu pred- stavljal tudi našo manjšino, kot nas je uspešno zastopal že do- slej. Je to tvoja prva pomem- bnejša politična preizkušnja? Ja, lahko bi rekla, da je to moja prva politična preizkušnja. To- krat sicer obenem kandidiram tudi na občinskih volitvah v Števerjanu. Od mladih nog sem seveda blizu Slovenski skupno- sti, a doslej še nisem kandidira- la. Pred petimi leti sem raz- mišljala o tem, a sem zaradi štu- dija in službe sklenila, da ni bil še pravi trenutek. Preizkušnjo doživljam z veliko odgovornostjo, v priprave vla- gam veliko truda. Evropski par- lament razpravlja o vsem mo- gočem. Vsak posameznik ne more imeti primernih kompe- tenc, da bi poglobljeno obvla- dal vse. Zato bi tudi bilo nere- sno, če bi med volilno kampan- jo vsakdo govoril kar o vsem. O določenih temah seveda vem več, o drugih manj. Seveda pa je treba biti vedno na tekočem. Taka je tudi moja forma men- tis. Sicer pa si že precej let preživela v krogih izkušenih politikov … O tem ni dvoma. Ne morem mimo odv. Damijana Terpina, pri katerem sem opravila odvet- niško prakso in s katerim tudi poklicno sodelujem, saj delam v njegovi pisarni. To je človek, ki ima jasne pojme in cilje in M jih tudi vneto zasleduje, kar jeza politika izjemno pomem-bno. Omenila bi tudi pokojne- ga Mirka Špacapana: politično sem ga sicer spoznala v njego- vih zadnjih letih, ko je bil dežel- ni svetnik: zelo je bil navezan na svoj teritorij in zanj je vneto skrbel. Ko je sedel v deželnem svetu, je ogromno naredil za občine, društva, skrbel za pre- tok informacij, pridobivanje prispevkov. Znal je biti ob strani ljudem, v tem je bil močan zgled. Omenila bi tudi domače, šte- verjansko okolje: naša sekcija SSk je zelo vitalna, vedno je skrbela, da bi vključevala mlade in se pomlajevala. Za občinske volitve so na listi - poleg župan- ske kandidatke Franke Padovan - dosedanji občinski svetniki in odborniki, pa tudi mlajši obra- zi; nekaj je ženskih predstavnic, ki so se rodile v 80. in tudi 90. letih prejšnjega stoletja. Mislim, da je to pozitiven znak, to se mi zdi prava pot za politično delo- vanje na splošno. Nekaj podob- nega sem opazila tudi pri Južnotirolski ljudski stranki: imajo mlada predsednika in taj- nika, sploh zelo temperamen- tne osebnosti. Pomembna izkušnja je bila za- me tudi tečaj politične šole SPES (Scuola di Politica ed Etica Sociale) v organizaciji videmske nadškofije, ki sem ga obiskova- la zadnja tri leta: to šolo vodi profesor moralne filozofije Lu- ca Grion, tečaji potekajo enkrat mesečno, v petek zvečer in so- boto. Pod drobnogled posta- vljajo aktualne teme ter po- membne italijanske in evropske politične osebnosti, kot so npr. Robert Schuman, Alcide De Ga- speri, Aldo Moro. Bila je res lepa formativna izkušnja, dala mi je ogromno. Tečaj je namenjen zlasti mladim, tudi upravitel- jem; precej mojih “sošolcev” tokrat kandidira na upravnih volitvah. Kot gostje so bili na tečaj vabljeni tudi politiki ra- zličnih taborov: na začetku leta nas je obiskal Enrico Letta, ka- sneje pa predsednik FJK Massi- miliano Fedriga in deželni od- bornik Riccardo Riccardi. Med drugim sem se na tečaju naučila, da imajo komplicirani problemi ponavadi tudi kom- plicirane rešitve, da stvari ni mogoče banalizirati, da se s slo- gani veliko ne reši. / str. 6 Danijel Devetak Kristjani in družba16. maja 20194 Allada si pomagajo na ra- zlične načine. Največ s šolnino, nato s prodajo medu, zdravilnega praška in dru- gih zdravil, knjig, nabožnih predmetov, prodajo ledu in sla- doleda. V kuhinji imajo veliko, a zelo staro hladilno skrinjo. A najbrž je to edina hladilna skrin- ja daleč naokoli. Sestra Julienne- Marie vsak dan v plastične vrečke natoči vodo, vrečke zveže in jih da zamrznit. Kupijo jih la- stniki majhnih barčkov ali ulični prodajalci hladnih pijač. V manjše vrečke natoči vodo in primeša kak sadni sirup. Po tak sladoled največkrat pridejo otro- ci. Plačajo nekaj kovančkov, a tu- di v Beninu najbrž velja pregovor zrno na zrno pogača, dinar na di- nar palača. Vsak dinar pride prav, saj je potreb resnično veli- ko. Za otroke v sirotišnici včasih dobijo pomoč od kake dobrodel- ne skupine. Tako so za Božič si- rotišnico obiskali člani cerkvene- ga pevskega zbora in Karitas iz Cotonouja in prinesli težke vreče riža in moke, plastenke olja za kuhanje in vrsto drugih živil, ki smo jih potem shranili v skla- dišču, po velikosti bolj podob- nim kaki kmečki špajzi. V veliko pomoč so tudi prostovoljci. V Al- lada srečam Christine, upokoje- no učiteljico gospodinjstva iz Belgije. Prišla je za tri mesece. Stanovala je pri neki družini in med tednom je dvakrat na dan prihajala v Maison Fifamé. Ved- V no peš. Dopoldan je pomagalaprati perilo in čistiti skupne pro-store v sirotišnici. Popoldan je sodelovala pri pouku v šoli ali se ukvarjala z otroki v sirotišnici. Učila jih je iger z žogo, pomagala pri učenju francoščine, ki je sicer res uradni jezik in jezik šolskega pouka, a je vsi otroci še ne obvla- dajo dobro, pestovala in uspava- la je bolne otroke. Če je videla kaj, kar se ne sklada z našimi evropskimi pojmi o tem, kako se ravna z otroki, je bila kljub temu, da jo je bolelo srce, tiho. Vedno je rekla, da je to pač njihova kul- tura in da smo mi tisti, ki se mo- ramo prilagoditi. Ker je bila že večkrat prostovoljka v različnih afriških državah, je vedela, da se spremembe dogajajo zelo počasi, in da bolj kot pridiganje zaležeta nevsiljiva prisotnost in dober zgled. Če je bila zadržana do ravnanja odraslih, pa je bila kar stroga in nepopustljiva z otroki. Kot meni ji je šlo najbolj na živce, da čisto vsak papirček in vsako smet vržejo na tla. Drugače pa je skušala vzgajati in udomačiti na pol razpuščene sirote, ki so se v pomanjkanju pozornosti obešali nanjo in zahtevali svoj košček naročja, ljubezni in to- pline. Kot sem lahko opazila, so se varuške v sirotišnici bolj po- svečale umivanju, česanju in oblačenju otrok, pranju, čiščen- ju in pomivanju, z vzgojo pa se niso prav veliko ukvarjale. Ko sva se o tem pogovarjali s sestro Ghislaine, je rekla, da to delo žal opravljajo le zaradi plačila in ne iz ljubezni do otrok ali kot poslanstvo. V sirotišnici živi skoraj trideset otrok, deklic in dečkov. Najm- lajši imajo manj kot eno leto, starejši tudi več kot 12 let. Sirote ostanejo, ker mame umrejo na porodu, sorodniki pa so prerev- ni, da bi prevzeli skrb za še ena lačna usta. Nekatere otroke občasno obišče oče ali stari oče ali stric ali kdo drug iz sorodstva. Nekateri pa nimajo prav nikogar. Daniel ima kakih pet let. Vedno se prepira in tepe z ostalimi otro- ki, potem pa v joku reče: “Boš vi- del, ko bo prišel moj oče, me bo odpeljal stran od tu. Imel bom dom”. Sestri povem, kaj sem slišala, in vprašam, ali je to res. Seveda ni res. Oče svojega sina Daniela ni še nikoli obiskal. Bin- tu ima komaj kako leto. Otroci jo kličejo Fatima, ker se je rodila v Meki, kamor sta šla starša na romanje. Mama je pri porodu umrla, oče se je v Benin vrnil z dojenčico in jo prepustil sestram. V času, ko sem bila tam, je sho- dila. Zasluge za to pa ima sestra Julienne-Marie. Izdelala ji je le- seno hojco na kolescih. Bintu se prime za držalo in hodi, sestra pa hojco vleče z vrvico in spodbuja malčico: “Bravo, Bintu, dajmo, Bintu, pridna, Bintu! ” Ko hodi pred hojco, sestra pleše in poje, Bintu pa gre za njo. Včasih joka, a počasi se ji na obrazu nariše na- smeh. Nekega dne jo vidim, ka- ko sama od sebe vstane in kar zažari od ponosa. Uspelo ji je! Naredi še nekaj korakov naprej in njen nasmeh govori: Poglej me! Vidiš, znam hoditi! Jonas je droben fantek, s tankimi nožica- mi, njegova koža je skoraj nagu- bana, tako je suhcen. Ko svojo majhno dlan položi v mojo, se mi zazdi tako majhna kot tačka kake veveričke. Ne hodi še, čeprav ima več kot eno leto. Ved- no je prehlajen, hrope in težko diha. “Odkar je pri nas”, pove se- stra Julienne-Marie, “je bil že Drugi Jezusov prihod V veri Cerkve se vse od začetkov ohranja Jezuso- va napoved, da bo kot Poveličani zopet prišel na svet in sodil človeštvo. To napoved so novoza- vezni pisatelji povezali s starozaveznimi podoba- mi o Jahvejevem dnevu in Gospodovem priho- du, ki bo na Kristusov dan. V Novi zavezi tega prihoda niso videli v političnih in kozmičnih razsežnostih, ampak kot osebni Kristusov prihod na svet in v človeštvo, ki ga bodo spremljala mnoga znamenja. (Mr 13) Kristusov prihod bo viden in bo kot vladar nagovoril vse ljudi. Ven- dar čas tega prihoda ostaja odprt in se nanaša na delovanje Cerkve v svetu. V Kristusovi osebi je že prisotno Božje kraljevanje in vodi svet k njegovi izpolnitvi. Nocke pravi, da je Božje kraljestvo eno in drugo: je že tukaj in še ni uresničeno; doživljamo ga in je še predmet upanja. Prva generacija kristja- nov je pričakovala, da se bo ta prihod zgodil že ze- lo kmalu. (1 Tes 4,15) Ko so počasi umirali pred- stavniki te generacije, drugega prihoda pa še ni bilo, so vedno bolj spoz- nali, da je bila napoved ponovnega prihoda po- stavljena daleč v prihod- nost. Sveti Luka je odgo- voril, da bo Kristus prišel prav gotovo, in sicer ta- ko kot so ga videli iti v nebo. (Apd 1,11) Vendar v tem času naj njegovi učenci ne čakajo, ampak dejavno živijo in ga pričakujejo v skupnosti. (Apd 1,11-13) Čas Cerkve je vmesni čas med enim in drugim prihodom. Evangelij pravi, da ne smemo nasedati lažnim prerokom, ki napovedujejo skorajšnji drugi pri- hod. (Mt 24,23-26) Odločitev, kdaj bo konec sveta in Kristusov drugi prihod, pripada Očetu in ostaja za vse skrivnost. (Mt 24,36) Zato ni po- trebe, da za tem raziskujemo in večamo strah ljudi. Pomembna je drža pričakovanja in strogo- sti. Jezus pravi, naj bomo budni, ker ne vemo, kdaj bo prišel. (Mt 24,42) Sveti Pavel poudarja, da moramo odpraviti vsako obliko razuzdanosti, napuha, lenobe, da bo pričakovanje dejavno in veselo. (Tit 2,11-14) Kristusov prihod bo tako prilika za sodbo našega življenja in življenja člo- veštva. (Mt 16,27) Knjiga razodetja govori o Kristusovem drugem prihodu z bolj izdelanimi podobami. Kristus bo premagal zlo in vzpostavil kraljevanje na zemlji. (Raz 19,6) Po tem obdobju bo odpravljen satan in svet bo spremenjen. Pravični bodo v polnosti zaživeli večno življenje. Pri tem bo pomembna vloga Cerkve in Marije, ki združujeta vernike v Svetem Duhu, da bodo navdušeno sprejeli Kri- stusa Ženina, ki prihaja. (Raz 22,17) V sodobni teologiji so različni pristopi pri pred- stavitvi drugega Kristusovega prihoda. Po tem, ko sta duhovnost in teologija 'strašila' s tem pri- hodom, se teologi bolj nagibajo k pomenu Kri- stusovega prihajanja v tek zgodovine. Zaključek tega prihajanja bo, da bo Vstali postal očiten vse- mu človeštvu in bo vsak človek dosegel poveličan- je ali pogubljenje. Do- ločen krog teologov vidi zaključno sodbo kot mo- ment izlitja Božje usmil- jene ljubezni. Odločitev bo še vedno v domeni svobode ljudi. Vsekakor je treba upoštevati pove- zanost konca sveta z dru- gim Kristusovim priho- dom. V njem se bo razodela slava njegovega po- veličanja in konec kenoze v svetu. (Bulgakov) Papež Ratzinger je prepričan, da bo drugi Kristu- sov prihod nekaj nedopovedljivega. Nova zaveza ga odkriva in zakriva, zato ga je mogoče izraziti z besedami in znamenji liturgije. Z liturgijo se Cerkev usmerja v središča vesolja, da bi ga pri- pravila na Kristusov prihod. Ta prihod je tesno povezan z evharistijo, ki spreminja svet in prosi, da bi Gospod razkril svoj poveličani sijaj. Ko se Cerkev v sveti evharistiji dotika Vstalega, vstopa na praznik drugega prihoda. Misel na drugi Kri- stusov prihod moremo živeti kot praznik dejav- nega pričakovanja in upanja. Zato morajo posta- ti obhajanja evharistije povabilo k deležnosti po- veličane stvarnosti, ki je pri Bogu in jo sedaj srečujemo v podobah ter zakramentih. ZAKAJ PRAV JEZUS? (68) PRIMOŽ KREČIČNA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (76) Mariza Perat Drugo veliko videnje je s. Marjeti Mariji bilo dano leta 1674. Bil je prvi petek v mesecu in tudi tokrat je redovnica klečala pred Najsvetejšim. Odrešeni- kovo Srce se ji je prikazalo, kot sama pravi, “na prestolu, ki je bil kot iz plamenov, bolj bleščeč kot sonce in prosojen kot kristal. Srce je obkrožala trnjeva krona, nad Srcem pa se je dvigal križ”. Pri tem videnju Gospod obljublja blagoslov in mi- losti tistim, ki bi častili podobo njegovega Presve- tega Srca. Gospod je še dejal, da je ta pobožnost “kot zadnji po- skus njegove ljubezni, ki ljudem v teh zadnjih stoletjih nudi možnost, da jih iztrga iz oblasti Satana in jih pripelje v svobodo kraljestva Božje ljubezni”. Tretje videnje To videnje je zelo verjetno pote- kalo 2. julija 1674, na praznik Marijinega obiskovanja. Gospod je tu pokazal na svoje Srce kot na žareče ognjišče ljubezni, “ki je ta- ko zelo ljubilo ljudi, od katerih pa ne prejema drugega kot neh- valežnost in brezbrižnost. In to”, je še dodal, “me bolj boli, kot vse trpljenje, ki sem ga prestal”. “Vsaj ti”, pravi redovnici, “me skušaj tolažiti z zadoščevanjem za njihovo nehvaležnost, kolikor ti bo mogoče”. Četrto - veliko videnje To, najbolj pomembno videnje, je potekalo v osmini presv. Rešnjega Telesa, zelo verjetno leta 1675. Sestra Marjeta Marija je tudi tokrat klečala pred Najsvetejšim. Gospod ji je dejal: “Glej to Srce, ki je tako silno ljubilo ljudi in ni ničesar opustilo, dokler se zanje ni izčrpalo in povžilo, da jim je dokazalo svojo ljubezen. Name- sto da bi mi bili hvaležni, od večine izmed njih prejemam samo nehvaležnost zaradi njihove ne- spoštljvosti, božjih ropov, prezira in mlačnosti, ki sem jih deležen v tem zakramentu ljubezni. “Zato ti naročam, naj bo prvi petek po osmini presv. Rešnjega Telesa praznik, posvečen mojemu Srcu s prejemom sv. obhajila in z zadoščevanjem za vse nehvaležnosti, ki jih prejemam, ko sem iz- postavljen na oltarju”. Gospod zatem še dodaja, da bo tiste, ki bodo iz- polnili to njegovo željo, bogato poplačal s svojimi milostmi. Sestro Marjeto Marijo je skrbelo, kako naj izpolni tako pomembno nalogo. Gospod Jezus ji je zato naročil, naj se obrne na njegovega služabnika, p. Klavdija de la Colombiere, (1641-1682), ki je v ti- stem času bil predstojnik je- zuitske skupnosti v Paray-le- Monialu in istočasno tudi duhovni voditelj s. Marjete Marije. Njemu je tako bila poverjena naloga, da s to po- božnostjo seznani ljudi in ji tako utre pot v svet. To je p. de la Colombiere dosegel predvsem s svojimi spisi, ki so izšli leta 1684, dve leti po njegovi smrti, v katerih opi- suje videnja s. Marjete Marije Alacoque. Razen omenjenih štirih veli- kih videnj, je s. Marjeta doživela še nekaj manjših, v katerih ji je Gospod dajal na- potke glede češčenja njegove- ga Srca. Pri tem zapisu je treba vseka- kor omeniti obljube, ki jih je Gospod preko s. Marjete dal vsem tistim, ki bodo častili njegovo presveto Srce. Obljub je dvanajst. Prva obljuba: Dal jim bom vse milosti, ki jih po- trebujejo v svojem stanu. Druga obljuba: Dal bom mir njihovim družinam. Tretja obljuba: Tolažil jih bom v njihovem trpljenju. Četrta obljuba: Varno zavetje jim bom v življenju, posebno še ob smrtni uri. Peta obljuba: Razlil bom obilen blagoslov na vsa njihova podjetja. Šesta obljuba: Grešniki bodo našli v presv. Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja. Sedma obljuba: Mlačne duše bodo postale go- reče. / dalje Sv. Klavdij de la Colombiere Christine pestuje Bintu Sestre so neodvisne in samostojne ženske Benin, dežela sonca in pisanih barv (8) večkrat v bolnici”. S svojimi ve- likimi črnimi očmi bi ganil še ka- men. Radovedno opazuje vse okoli sebe. Ob najmanjšem šumu vztrepeta, zato težko zaspi. A za svoje zdravje bi spanje po- treboval skoraj bolj kot vse dru- go. Tudi Elisabeth je ena od občutljivih majhnih otrok, ki ze- lo potrebujejo ljubezen. Ko jo vzameš v naročje, te nagradi s srečnim nasmehom in pri tem pokaže dva mala okrogla zobka. A kaj, ko večinoma sama sedi na tleh v kakem kotu in takrat le apatično, in vdano v usodo gleda nekam v prazno. Mali Antoine ali Tone le petit ima štiri leta. Je fantek s širokim in srečnim nasmehom, ko pa se slabo počuti, se umakne in zna zelo dobro pokazati, naj ga pu- stimo pri miru. Neko popoldne ga opazujem, kako se igra. V smeteh je našel veliko kartonasto škatlo. Vanjo naloži kupček ma- jhnih kamnov, ki jih je našel med peskom. Svoj kamion nato odpelje na drugi konec dvorišča, ga raztovori, naloži nov tovor in pripelje nazaj. Drugi otroci mečejo žogo na koš ali tekajo za njo po dvorišču. Prav veliko igračk nimajo. Malčki se igrajo s kako plastenko, včasih napolnje- no s pisanimi kroglicami, ki za- ropotajo, ko plastenko stresejo. Zelo se veselijo, ko jim prinesem papir in barvice, ki so ga podarili otroci iz vrtca Mavrica. Nekateri si skoraj ne upajo risati in jih mo- ram spodbujati. Ne samo male punčke, tudi malo večji fantki, pa največkrat prosijo: “Nariši mi mamo z dojenčkom. Nariši mi mamo z otrokom. Nariši mi družino”. In potem se veselijo, ko si ogledujejo risbice in jih pri- merjajo med seboj. Naučim jih izdelovati angelčke iz papirja, s katerimi potem za božič okrasi- mo našo pailotte. Pokažem jim, kako izdelamo sliko v kolaž teh- niki. Nekateri prvič v življenju držijo v rokah škarjice. Raje kot navadne suhe barvice imajo flo- mastre. Tu so še Miracle le grand, ki bi rad postal zdravnik, nagajivi a simpatični Miracle le petit, Glo- ria, ki hoče postati redovnica, da bo lahko skrbela za sirote, Susan- ne, Micheline, Réel, Tresor, Au- gustin, Dieu-donné in drugi otroci. Velikokrat se prepirajo in stepejo, potem pa se spet skupaj igrajo. Delo s sirotami je zahtev- no in posebno, pravijo psiholo- gi, saj so otroci iz sirotišnic drug drugemu konkurenca, ko se po- tegujejo za pozornost in ljube- zen. V primerjavi z uličnimi otroki pa je zanje sreča, da so v sirotišnici, saj imajo tu streho nad glavo, hrano, oblačila, sestre skrbijo zanje, ko so bolni, jim omogočajo obiskovanje vrtca in šolanje. Kjer je ljubezen, pa je tu- di dom in ti otroci o sirotišnici govorijo kot o svojem domu. Špela Pahor Otroci med odmorom - v vseh sǒlah nosijo uniforme Kristjani in družba 16. maja 2019 5 Umrl je Jean Vanier Odšel je človek sočutja in Jezusov prijatelj ne 7. maja letos je v 91. letu starosti v Parizu umrl Jean Vanier, ena karizma- tičnih osebnosti naše dobe, kanadski filozof, ustanovitelj skupnosti Barka (L'Arche) ter gibanja Vera in luč, ki je svo- je življenje daroval za to, da bi povrnil upanje dušev- no prizadetim v naši družbi. “Spo- ročilo evangelija pomeni postati moški in ženske sočutja”. To je zanj pomenilo biti podoben Jezu- su. “Svetništvo me ne zanima. Za- nima me edino to, da bi bil Jezu- sov prijatelj”. Vanier se je rodil v Ženevi 10. sep- tembra 1928. V mladosti se je izo- braževal v Kanadi, kasneje še v An- gliji in Franciji. Večino vojnega ob- dobja je preživel na angleški mor- nariški akademiji, kjer se je pripra- vljal na kariero častnika. Ker ga to življenje ni osrečevalo, je šel štu- dirat filozofijo v Pariz. Nekaj časa je nato predaval na univerzi v To- rontu, vendar ga tudi to življenje ni osrečevalo. Ko ga je prijatelj do- minikanec Thomas Philippe v Pa- rizu seznanil s svetom duševno prizadetih, je Vanier začutil pose- ben klic: prizadeti so mu pomagali odkriti skrivnost medsebojnih od- nosov in najgloblje človeške po- trebe po prijatelju, skupnosti in Bogu. Zaradi tega je leta 1964 usta- D novil skupnost Bar-ka in ustvaril krajsprejemanja oseb z motnjami v razvo- ju. Osnovni zakon teh skupnosti je Kri- stusova evangeljska ljubezen, zato so to “kraji odpuščanja in praznovanja”. Danes so ti centri z okoli 5.000 člani po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Leta 1971 je soustanovil gibanje Vera in luč, ki povezuje starše in svojce duševno prizadetih otrok. Bil je tu- di član Papeškega sveta za laike. Leta 2015 je prejel nagrado Tem- pleton, ki velja za eno največjih priznanj, ki jih podeljujejo ose- bam iz verskega sveta. “Naše poslanstvo je srečati svet, v katerem so skrajna šibkost, revščina in trpljenje, osebe, ki so pogosto bile zavrnjene. Vloga Bar- ka je oznanjati dobro novico ubo- gim, tistim, ki jim pravimo 'Bog te ljubi', a jim prav tako rečemo 'Jaz te ljubim, zame si pomem- ben'. To pomeni sprejeti v majhne hiše osebe, ki so zelo trpele, in jim pokazati, da so nekdo. Ljubiti ne- koga preprosto pomeni pokazati mu, da je vreden... Naš cilj je jesti za isto mizo, je postati prijatelji... Barka je kraj sprave, kjer se osebe različnih verstev in kultur lahko srečajo. In spreminja življenje oseb z motnjami, a prav tako pro- stovoljce”. Skozi drugačno prizmo (9) V iskreni družbi današnjem svetu je med vrlinami zelo visoko mesto zavzela iskrenost. Tako je lahko vse drugo narobe, a, kot se rado sliši: “Važno je, da smo iskreni”! Pravzaprav ta iskrenost, o kateri govorimo, ni toliko naravnana navzven, temveč je, ali naj bi bilo, nadvse pomembno to, da smo, ali naj bi bili, iskreni do sebe, pa karkoli že naj bi to pomenilo. Zelo popularna je ta vrlina v medijskem svetu in na spletu, zlasti na spletnih dnevnikih, video spletnih dnevnikih (ali vlogih) in družbenih omrežjih. Pazimo, ne govorimo, ali ne govorimo toliko, o resnici – ta je nekaj povsem drugega. Dandanes je marsikateremu “iskrenemu” le- ta španska vas. Skratka, odpravljene so bile, kot pravi Veneziani, “arhitektonske pregrade, ki so iskrenost ovirale, torej: strahospoštovanje, spoštovanje, avtoriteta, dostojanstvo, bonton in strah pred kaznijo”. Mar živimo tako v dobi iskrenosti in smo torej končno le “med iskrenimi ljudmi”, kakor je pela nekoč slovenska popevka? Tu bi kazalo ostati pazljivi. “Iskrenost je družbeno nevarna in le stežka skladna s prijateljstvom, naklonjenostjo in simpatijo, čeprav se, prav malo iskreno, trdi nasprotno … V družbeni predstavi je iskrenost otročja, prav kakor laž, katere vidno merilo je V Ostržkov nos, ki se daljša.Iskrenost ima, bolj kot laž,kratke noge, ker ne gre daleč in pretrga mnoge odnose. Iskrenost je način izražanja, a ne vključuje tudi posledični način delovanja. Iskreni lahko vztraja v vseh svojih zmotah, razvadah, nizkotnostih – omejuje se na razglasitev le-teh. Kdor je iskren, lahko ni pošten, kdor pa je pošten, lahko ni iskren. Če priznam, da sem kradel, sem iskren, a ne neham biti tat. Nasprotno pa se lahko zlažem z dobrim namenom, torej pošteno”. Omenili smo resnico, ki ni nujno povezana z iskrenostjo. “Iskreni človek ne govori resnice, temveč pove, kar misli oz., slabše, to, kar čuti”. Tu najdemo tisto, zaradi česar lahko še bolj zatrdimo, da živimo še bolj v dobi čustev kot pa v dobi iskrenosti, a to je že material za še en del rubrike. “Iskreni pove vse, vendar ne pomisli zmeraj, kar reče”. Zato lahko brez težav zatrdimo, da se nahajamo najprej v “krizi razuma”, ko sicer res tečejo med nami reke besed (kot je pel duo iz Oderza), a je na mestu vprašanje kakovosti le-teh. “Iskrenost je subjektivna, medtem ko resnica zahteva napor, da se odmaknemo od svoje subjektivnosti, da bi se približali objektivni resničnosti. Iskrenost lahko vara samo sebe, saj si gradi gradove iluzij in potem gre tja živet”. Andrej Vončina Cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu Osem otrok je prvič prejelo sv. evharistijo nedeljo, 12. maja, je bil v cerkvi sv. Janeza Krstni- ka v Štivanu doživet praznik. Osem otrok, ki so v tem šolskem letu obiskovali sloven- ski nauk, je namreč prejelo za- krament sv. evharistije. Obred so ti otroci pod vodstvom kate- histine Olge Tavčar skrbno pri- pravili. Prvoobhajanci, ki so imeli svoja mesta pred oltarjem, so sodelovali z branjem prošenj, pri darovanju, doživeto pa je bi- lo tudi prižiganje svečk, pri čemer so sodelovali tudi starši. Med obredom je v prezbiteriju V lepo pel mladinski cerkvenizbor ob spreljavi kitaristk Mar-tine Bearzi in Petre Pahor, na ko- ru pa cerkveni zbor pod vod- stvom Hermana Antoniča. Do- mači župnik Giannini je v strnjeni homiliji poudaril vlogo staršev pri verski vzgoji in da je prejem prvega svetega obhajila praznik. Še posebej pa, da je to zakrament, ki ga lahko prejema- mo pogosto. Zato je prvoobha- jance, a tudi ostale v cerkvi po- vabil, naj pogosto pristopamo k obhajilu, da se ta praznik nadal- juje in traja. Goriška16. maja 20196 SKPD F. B. Sedej, Števerjan / Mladinska skupina M+ V nedeljo na domačem odru premiera Cvetličarne, mladinske glasbene grozljivke tretje gre rado, pravi slo- venski pregovor. Teh mo- drih besed se očitno držijo nad gledališko umetnostjo navdušeni mladi člani Mladin- ske skupine M+, cvetoče veje na trdnem drevesnem deblu štever- janskega Slovenskega katoliškega prosvetnega društva F. B. Sedej. Mlade režijsko vodi Patrizia Ju- rinčič Finžgar, talentirana mlada članica igralskega ansambla SNG Nova Gorica, sicer tržaška “za- mejka”. Po uspešnih uprizorit- vah mračne, v skrivnost ovite predstave Drakula, v kateri so pri- kazali temne plati ljubezenskih čustev, in nenavadne, mestoma prav absurdne in nadrealistične drame, povzete po literarnem de- lu Itala Calvina Baron na drevesu (Il barone rampante) , ki je v pri- redbi in predelavi Jurinčičeve do- bilo naslov Baron sedi na veji in je na 31. Čufarjevih dnevih, jese- niškem festivalu ljubiteljskih gle- dališč, prejela nagrado NOVA GAZ za kolektivno kvalitetno de- V lo vseh ustvarjalcev, so se letos zvso vnemo lotili nove teme: bla-gostanja. Vsi si želimo, da bi nam življenje navrglo čim več pozitivnega, tudi več takega, da bi lagodno živeli, da bi nam nič ne manjkalo, da bi imeli čim več dobrin, ki nam jih ponuja ta naša vse preveč potrošniška družba. Do te osebne blaginje pa lahko pridemo po dveh poteh: pošteni ali nepošteni, s pomočjo dobrega ali zla. Prav o tem, kakšno pot ubrati ali bolje ne ubrati, spregovori delo, ki ga je izbrala Jurinčičeva za obetavne mlade igralce. Tudi tokrat se je seveda lotila predelave. Tekst je napisala po literarni predlogi Mala prodajalna groze H. Ashmana in A Menkena, ki jo je poslovenila Desa Muck (1955), še posebno pri mladih bralcih najbolj priljubljena slovenska pi- sateljica, tudi dramatičarka, gle- dališka in filmska igralka. Pred- stavo oz. muzikal je v sezoni 2013/14 prvič v slovenščini odi- gralo Gledališče Koper v režiji Katje Pegan, letošnje dobitnice nagrade tantadruj za življenjsko delo. Besedilo je Patrizia Jurinčič Finžgar prekvasila za števerjanske igralce, songe pa je ohranila take, kakor jih je prevedla Desa Muck. Ti so zelo pomembni za celotno razumevanje predstave, ker se nanašajo na spomine protagoni- sta ali na konkretno odrsko do- gajanje. Tako nam je razložil Mi- ha Kovic, organizacijski vodja mladinske gledališke skupine M+ in sam med izvajalci nove štever- janske gledališke produkcije. Po- vedal nam je, da so vaje začeli v jeseni. Pri tem so naleteli na ne- kaj težav, saj so morali glavno vlogo cvetličarja dodeliti druge- mu igralcu, kajti Alessandro Pasi je moral zaradi drugih obvezno- sti zapustiti mladi gledališki an- sambel. Iz zagate jih je rešil Peter Soban. Tako bodo do premiere našteli 22 vaj. Kovic nam je po- vedal, da so ta tekst takoj z vesel- jem in radovednostjo sprejeli, tu- di zato, ker je to muzikal. Želeli so se namreč “spopasti” tudi s tem na Slovenskem ne ravno naj- bolj prisotnim gledališko glasbe- nim žanrom. Tudi zaradi tega se je mladim besedilo zdelo vablji- vo. Kot vsak muzikal ima tudi ta plesne trenutke. Pri oblikovanju pevskega dela jim je bila v veliko pomoč cenjena pevovodkinja Mateja Černic. Za koreografijo (plesne intermezze izvajajo predvsem igralke) pa je poskrbe- la dobra sodelavka števerjanske Dramske družine Monika Zajšek. Vsebinsko je Cvetličarna grozljiv- ka, ki ima sicer kar nekaj ko- mičnih utrinkov. V izvirniku je Mala prodajalna groze muzikal “o skrivnostni člo- vekojedi rastlini, ki se po ne- pričakovanem sončnem mrku razbohoti v majhni cvetličarni zakotne mestne četrti in v zame- no za ekonomski razcvet sicer propadajoče trgovinice terja člo- veška življenja”. V različici Mla- dinske skupine M+, kot piše na njihovi spletni strani, je protago- nist mladi Simon, ki dela v cve- tličarni. Po naključju “ustvari” mesojedo rastlino, ki za življenje potrebuje človeško meso. Za to skrivnost ve le on. / str. 16 Iva Koršič Pogovor: Martina Valentinčič “Sem prepričana Evropejka!” S 3. STRANI Kdo so tvoji vzorniki v politiki? Začela bi malo osebno... Pona- vadi o tem ne govorim, a moj prvi politični vzornik je moj oče Emil Valentinčič. Nekaj mi je pustil zapisanega, veliko so mi o njem povedali ljudje, ki so ga poznali. Bil je spoštljiv do vseh, imel je odličen odnos tako z “be- limi” kot z “rdečimi”, s Furlani in s Slovenci iz Jugoslavije. Imel je jasna politična stališča in načela, od katerih se ni oddaljil. Ker se ni obračal, kot piha veter, je poslušal in spoštoval prav vse. Imel je jasne pojme. Nekakšni idejni vzorniki so mi krojitelji italijanske republikan- ske ustave: nam, ki na tisti čas gledamo od daleč, se morda zdi, da je bilo po drugi svetovni vojni normalno, da so se stvari tako razvile. Pa ni tako. Tedaj sta na- stala dva bloka. Hvalevredno je, da so člani ustavodajne skupščine imeli tako vizijo; kdor je imel večino, je namreč lahko “potegnil” na svojo stran. Prvi del ustave, ki zajema osnovne pravice državljanov, je tako na- pisan, da je aktualen še danes in bo vedno aktualen. Mislim, da je italijanska ustava zares ena najboljših na svetu, to priznava- jo tudi drugi. Imam občutek, da smo danes popolnoma izgubili dolgoročno politično vizijo. Vsak gleda samo na svoj vrtiček, svoje interese. Drugi del ustave bi lahko tudi posodobili, očitno pa nismo bili zmožni priti do dostojnega kompromisa. Na evropskem nivoju mi je vzor- nik Robert Schuman. Znal je zgladiti zgodovinsko trenje med Nemčijo in Francijo ter veliko naredil, da so postavili temelje združeni Evropi. Kako gledaš na ožje in širše politične razmere, na spre- membe, do katerih je prišlo v zadnjih letih? Smo v kompliciranem kriznem političnem tre- nutku, ko se zdi, da Evropa žal iz- gublja svojo moč. ZDA na eni strani, Kitajska na drugi … imamo skoraj občutek, da se vračamo v ob- dobje po drugi svetovni vojni. Ni hladna, ampak ekonomska voj- na. Potem sta še Rusija in Indija, ki se močno razvija. Problem zase je Afrika, ki po eni strani pozna veli- ke migracijske to- kove, po drugi pa lahko pričakuje- mo, da bo v na- slednjih desetlet- jih doživela močan razvoj; in Afrika je ogromna! Ne vem, če je vse to rezultat ekonomske kri- ze, ki je nedvomno vplivala na sedanje stanje, pa tudi na prepo- rod nacionalističnih in populi- stičnih gibanj po svetu in v Evro- pi. Nekatere države vzhodnega bloka so pred 15 leti postale čla- nice EU in se zdaj skoraj obračajo od unije, v vseh teh le- tih pa so prejele ogromne vsote. Ne znajo ceniti vsega tega? Se ne zavedajo, da samo združena Evropa lahko še kaj pomeni? Majhne države nimajo nobene teže. Tudi brexit je močno ošibil Evropo. Sami Angleži se zavedajo, da so naredili naj- večjo napako v svoji zgodovi- ni. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati, postopek je težaven in dolg. Zdi se, da bo- do na evropskih volitvah vo- lili tudi oni. “Megleno” je tu- di v italijanskem političnem svetu, potem ko je odpadla tradicionalna delitev na de- sno in levo. Volivci sami ne vedo več, kam bi se obrnili, negotovost je velika, rezultat je žal ta, da se ljudje oddalju- jejo od politike. Udeležba na volitvah je vedno nižja. Zelo žalostno je, da je vedno nižja tudi v državah, kjer se nekdaj ni volilo: Slovenija ima demo- kratično ureditev manj kot 30 let, in vendar je volilna ude- ležba še nižja kot v Italiji ali drugih zahodnih državah. Kar se tiče nedavnih volitev v Španiji, so se, paradoksalno, okrepila av- tonomistična gibanja, pa tudi skrajno desničarska, nacionali- stična. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo na evropskih volitvah 26. maja, katera od teh teženj bo prevladala: tista bolj skrajna ali tista bolj zmerna, sredinska. V tem trenutku je težko predvide- vati. Tudi Evropska ljudska stran- ka, ki je bila desetletja glavna stranka v Evropskem parlamen- tu, se je ošibila. Jaz kandidiram tudi zato, ker prepričano zasle- dujem to zmerno opcijo. Sem prepričana Evropejka! SVP je sredinska stranka. Kako gledaš na politiko SSk, ki se od leve sredine pomika proti sredini in še malce dlje? Jaz bi rekla, da se politika Slo- venske skupnosti ne pomika, temveč vrača k svojim izvornim sredinskim stališčem. Kot stran- ka narodne manjšine skuša biti “nevtralna” do ostalih poli- tičnih strank ustavnega loka. Kar je na skrajni levi oz. desni, nima nič skupnega s stranko, ki želi bi- ti zbirna stranka narodne manjšine. Če si SSk res želi biti zbirna stranka, mora biti pripra- vljena se soočati in govoriti z vsemi. Je pa tudi res, da se - po- sebno na krajevnih volitvah - za- vezništva izbirajo z ozirom na osebe, programe in dogovore, ki nastajajo sproti. V Sovodnjah sta na listi skupno s kandidati SSk dva predstavnika Lige, tudi v Krminu je predstavnik SSk v de- snosredinski koaliciji: to pa še ne pomeni, da se je stranka obrnila v desno. Se pač dogovarja z vse- mi političnimi strankami, ki so v ustavnem loku, kot to dejan- sko delajo v glavnem vse uspešne manjšinske stranke v Evropi. Gotovo dobro poznaš Herber- ta Dorfmanna, kandidata SVP, dobrega zaveznika in pri- jatelja SSk. Sta se že kaj menila o volitvah? Dorfmanna seveda poznam, večkrat je bil gost na novolet- nem sprejemu SSk in drugih srečanjih stranke. Med drugim bo obiskal naše kraje 18. in 19. maja. Pred nekaj dnevi sem se srečala z njim in drugimi poli- tičnimi predstavniki v Sacileju, nato na letnem kongresu SVP v Meranu; to je bila res lepa iz- kušnja, Nemci so odlični orga- nizatorji! Spregovorili so Dor- fmann, pred njim tajnik stranke Philipp Achammer, ki je še mlajši, pa predsed- nik avtonomne po- krajine Bocen in li- der SVP Arno Kom- patscher; gost je bil avstrijski evropski komisar Johannes Hahn. Na kongresu je seveda bil govor o evropskih volitvah, o pomenu združene Evrope. Dorfmann je zelo zmerna in umirjena oseba; se pozna, da ima dol- goletne izkušnje v parlamentu, nabral si je veliko poznanj. Je človek, ki ga mno- gi zelo cenijo ne le na Južnem Tirol- skem, temveč tudi v Venetu in v naši deželi. Katere so glavne točke tvojega progra- ma? Za moto rabim kar moto Evropske unije ‘združeni v raznolikosti’. Ena te- meljnih nalog Evrope je po mo- jem ta, da v naslednjih letih da še več pozornosti avtonomijam, regijam in krajevnim upravam, da skrbi za razvoj različnih ob- močij. Pri tem imajo izjemno važnost razne čezmejne iz- kušnje: čezmejno sodelovanje in načrtovanje sta in morata ostati pomembna. Brda in Kras, ki se npr. raztezata na obeh straneh državne meje, imata veliko skup- nega in dosti je še nerazvitega potenciala bodisi na turističnem kot tudi gospodarskem po- dročju. Veliko pozornost je treba dati mladim: na poseben način obžalujem, da v času univerzitet- nega študija nisem šla na Era- smus. Ta projekt bodo okrepili z dodatnimi sredstvi, po mojem bi ga morali še bolj okrepiti. Upam, da bo Erasmus prej ali slej skoraj obvezen! Mladi Evropejci lahko spoznajo ne le drug evrop- ski jezik, temveč tudi druge države in možnosti zaposlitve drugje. Predvsem pa spoznajo druga ozemlja, kulture, navade, kar vsekakor bogati. Ker živim v kmečkem, vinogradniškem okolju, mi je seveda zelo blizu tudi tematika kmetijskega razvo- ja, ki je tesno povezana z infra- strukturami, okoljsko tematiko in trajnostnim razvojem. Tudi tu je potrebnih še veliko naložb, da bi se tudi mladi posvečali tem panogam. Vse to mora biti naj- prej spoštljivo do okolja. Samo od nas je odvisno, ali bomo ime- li v prihodnje zdrav zrak in zdra- vo hrano. To, kar imamo, bomo pustili zanamcem. Ohranjanje lastne zemlje je potrebno in po- membno. To dobro vemo mi, ki smo člani manjšinske narodne skupnosti. ZAHVALA Sorodniki LOJZKE BRATUŽ se iz srca zahvalju- jemo ustanovam in posameznikom, ki ste sočustvovali z nami; posebna zahvala naj gre govornikom na žalni seji in oblikovalcem pogrebne maše, g. škofu Metodu Pirihu in duhovnikom, posebno Karlu Bolčini in Mar- janu Markežiču, mogočnemu pevskemu zboru, orga- nistu Dariu Bertinazziju in zborovodju Davidu Bandlju; hvala vsem za neštete izraze sožalja in spošto- vanja do pokojne. Sporočamo, da bo žarni pogreb na goriškem pokopa- lišču v petek, 17. maja, ob 11. uri. Martina Valentinčič in Arno Kompatscher Martina Valentinčič in Herbert Dorfmann Goriška 16. maja 2019 7 tevilna publika je z dolgim, skandiranim ploskanjem v petek, 10. maja 2019, v žup- nijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu pospremila konec pre- mierne uprizoritve Mladinskega dramskega odseka PD Štandrež in s tem izrazila hvaležnost mladim igralcem, ki so odigrali komedijo Ples tatov v režiji požrtvovalne Daniele Puja, dolgoletne članice dramskega odseka PD Štandrež. Aplavz je izzvenel tudi kot krepka spodbuda za nadaljnje gledališko ustvarjanje mladih nastopajočih. Tem je Puja kot vedno namenila veliko pozornosti in v odrsko po- stavitev vložila svoje igralske iz- kušnje. Tekst (oz. slovenski pre- vod), ki ga je napisal francoski dramatik in režiser Jean Anouilh (1910-1987) l. 1932, je Puja prire- Š dila za potrebe mladih izvajalcev,dodala eno vlogo in s svetlim za-sukom spremenila konec. Odločila se je za klasično režijo in pri tem skušala ponuditi čim več možnosti, da se izkažejo mladi nastopajoči, ki so se tokrat prvič spopadli z zahtevnim, približno poldrugo uro trajajočim odrskim zalogajem. Predstava je od mla- dih igralcev, ki si šele nabirajo odrskih izkušenj, terjala kar precej napora, tudi zaradi preobrazb, ki jih narekuje besedilo. Kar samozavestno je dramsko nit odvijala Ester Sclauzero kot dosto- janstvena Ladj Hurf, zraven nje pa še Pietro Grauner kot Peterbono, vodja tatov. Ladj Hurf se v svoji razkošni vili na smrt dolgočasi in zato rade volje sprejme pod svojo streho tri “fletne” mladeniče, ki se pretvarjajo, da so ple- miškega rodu in v tesnem sorodstvu, oče in dva sino- va. V resnici so navadni ta- tovi, ki bi radi ob prvi pri- ložnosti pokradli vse, kar je dragocenega v bogati hiši. V te včasih prav nerodne, a tudi zelo simpatične zmi- kavte, ki se radi preoblačijo tudi v ženska oblačila, da bi laže počenjali svoj posel, so se po- srečeno prelevili že omenjeni Pie- tro Grauner, Alex Devetak (Gu- stav), Erik Lutman (Hektor) ter ustvarili precej drobnih, smeh vzbujajočih komičnih trenutkov, še posebno ko se, preoblečeni v ženske, ne spoznajo in skušajo drug drugega omrežiti ali okrasti. Najbolj spretno se med njimi zna lagati Peterbono, vodja zlikovcev, pajdaša pa mu seveda sledita. Le ta pa kaj kmalu omami ljubezen do mladih nečakinj Ladj Hurf, Ju- lije, mehkejših in ranljivejših čustev, a nazadnje kar značajnega dekleta, in bolj racionalne, trezne Eve, ki sta ju poosebili Martina Gruden in Nika Paulin. Zaradi te- Sveta birma v Števerjanu Trinajst birmancev je obžaril Sveti Duh o dveh letih priprave je prišel težko pričakovani dan, peti maj, dan sv. birme. Trinajst birmancev (Nika, Alan, Sofia, Erik, Lapo, Gregor, Janez, Veronika, Edith, Sebastian, Mose', Gior- gia in Barbara) smo se dve leti pripravljali na ta zakrament s svojim župnikom Marijanom. V petek pred sv. birmo smo se birmanci, botri in starši srečali z nadškofom Carlom M. Redaellijem. Rekel nam je, da Sveti Duh obstaja, čeprav ga ne vidimo. Ne vidimo ve- tra, a ga začutimo. Tako nas Sveti Duh navdihuje pri vsa- kem dejanju, je luč, ki nam kaže pravo pot. Prepričan sem, da bo z zakramentom Svetega Duha moje prijateljstvo z Jezusom po- stalo vedno močnejše. V nedeljo smo bili vsi birmanci praznično oblečeni. Čeprav je bilo vreme vetrovno in mrzlo, je bila v naših srcih pomlad. Kolo- na iz bršljana, ki smo jo v soboto naredili s starši in jo postavili na glavna vrata cerkve, nas je prešerno sprejela. Ko je zbor P začel peti in se je obred začel, smo bili vsi res razburjeni. Bir- manci smo sedeli drug poleg drugega v prvi vrsti na levi strani glavne ladje, birmanke pa na de- sni. Botri so sedeli vsak za svojim birmancem, za njimi starši in družine. Botri bodo v našem življenju kot steber. Za vsak dvom se bom lahko obrnil do svojega botra in mi bo znal sve- tovati. V pridigi je nadškof rekel, da hoče Jezus postati naš prija- Obvestila Volilni program števerjanske sekcije SSk - Shodi: v soboto, 18. maja, ob 19.30 (po sv. maši, ki se začne ob 18.45) ob cerkvi na Jazbinah; v nedeljo, 19. maja, ob 12.15 (po sv. maši, ki se začne ob 11. 15) ob cerkvi v Števerjanu. Lepo vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja 18. maja, v sode lo - vanju s turistično agencijo, eno - dnevni izlet na Dolenjsko z enim avtobusom. Na razpolago je še nekaj mest. Avtobus bo odpeljal ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu. Organi - zatorji priporočajo točnost. KEKCI vabijo vrstnike in starše na Matajur v soboto, 25. maja, in na ogled Landarske jame. Hoje od zavetišča Pelizzo do vrha z obiskom doma na Matajurju bo okrog tri ure. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave in informacije: na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro tel. 0481/532358; Mit ja tel . 3383550948; Vlado tel . 3317059216; e-pošta vlado.klemse@gmail.com. Odprta vrata v Mladinskem domu, kjer poteka vpis k pošolskemu pouku 2019/20. Predvpis s popusti do 11. junija oz. do izčrpanja razpoložljivih mest. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366- 6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi na predava nje/pred - vajanje “Tibet na strehi sveta” ge. Katjuše Rabzelj, velike ljubiteljice popotovanj, ki bo v sredo, 22. maja, ob 17. uri v Trgovskem domu, Korzo G. Verdi št. 52 (pritličje). Mladinski dom Gorica prireja “Polet - nosti 2019”, poletne počitni ce za otroke od 6. do 14. leta: 17. - 21. 6. AVANTURE – večdnevno letovanje v koči sv. Jožefa (6-11 let); 24. - 28. 6. ZELENIZZIV – večdnevno letovanje v koči (11-14 let); 14. - 28. 6. DOŽIVETJA – dnevno središče (6- 12 let); 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO – igriva priprava na začetek pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v srednjo šolo (11-12 let). Vpisi do 16. maja. Popusti za gojence pošolskega pouka ter za brate/sestre. Informa - cije na tel. 0481-280857 ali 366- 6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Ban- ca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pri- pisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. In- formacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Čestitke Dragi Maestro, Patrick! Ob prejemu 1. nagrade Pavle Merku' ti iskreno čestitamo in želimo še veliko umetniških dosežkov ter glasbenih in osebnih zadoščenj. Pevke in pevci in vsi člani društva Sedej iz Števerjana Na Solkanskem polju, na Podveršičevi domačiji, je v četrtek, 9. maja 2019, praznovala “polovično” okroglo obletnico preljuba žena, mati, nona in pranona, predvsem pa izredno skrbna in spretna gospodinja, Marica Colja Podveršič. Še veliko zdravja, zadovoljstva in ustvarjalnosti med lonci in pekači ji želijo vsi domači, še posebno vnuk Aaron, ki jo ima zelo rad in se ji zahvaljuje za vse njene sladke dobrote. Voščilom se pridružujejo še drugi prijatelji in znanci (pa še mi iz uredništva), ki ji kličejo še na mnoga leta! Ob lepem življenjskem mejniku voščimo naši dragi Marini še veliko zdravih in srečnih dni vsi iz uredništva in uprave Novega glasa. Darovi Ob slovesu predrage Lojzke Bratuž darujeta Marija in Metka Kacin 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. V spomin prof. Lojzko Bratuž daruje Štefka Ambrožič za patra Pedra Opeko 300 evrov. Ob slovesu drage Lojzke za SCGV Emil Komel 100 evrov, Vida. Sonja Šuligoj Primožič in Bogdan Šuligoj želita počastiti spomin na pokojno sorodnico Lojzko Bratuž. V ta namen darujeta 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. Namesto cvetja na grob Lojzki Bratuž daruje Franka Žgavec za Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica 100 evrov. V spomin na drago Lojzko Bratuž daruje dr. Karlo Bonutti 100 evrov za Združenje cerkvenih pevskih zborov – Gorica. V spomin na drago Lojzko Bratuž darujejo Marilka, Verena in Iva Koršič za Sklad Silvana Kerševana 100 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 17. 5. 2019 do 23. 5. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 17. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 18. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 19. maja ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 20. maja (v studiu Stefania Beretta): Pravljica za lahko noč. Torek, 21. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 22. maja (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Gospa Sveta na začetku slovenske Cerkve. - Izbor melodij. Četrtek, 23. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2019 Štandrež - župnijski park med lipami petek, 17. maja, ob 20.30 odprtje razstave risb učencev štandreške šole sobota, 18. maja, ob 20.30 ples z ansamblom TANDEM nedelja, 19. maja, ob 19.00 zbor štandreške osnovne šole in Mirna sledi ples s triom SOUVENIR sobota, 25. maja, ob 20.30 ples z ansamblom TANDEM nedelja, 26. maja, ob 19.00 zbor Jezero in prizor štandreške dramske skupine sledi ples s triom SOUVENIR Na voljo bo bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO vabi na predstavitev knjige Vlado Klemše MED BIRŠO, VRBAČNO IN PREVALO v sredo, 22. maja 2019, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici O krajevnih imenih v Gornjem in Dolnjem Cerovem in soseščini bosta spregovorila avtor Vlado Klemše in urednica knjige Danila Zuljan Kumar Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije telj, tak, s katerim se bomo lahko tudi kregali, a nas ne bo nikoli izdal. Nato je bil čas težko pričakovanega obreda za prejem Svetega Duha. Birmanci smo bili v vrsti, botri so simbolično držali roko na naši rami. Ko smo prišli na vrsto, nas je nadškof z blago- slovljenim oljem pokrižal na čelu. Prejeli smo Svetega Duha. Bilo je kratko, a čustveno zelo burno in intenzivno. To nas je v veri potrdilo in nas neizbrisno povezalo z Jezusom. Po maši smo se skupinsko slikali in nato so nam vsi čestitali. Sledila je za- kuska v Sedejevem domu, kjer smo se sprostili in s prijatelji po- klepetali. Vsak izmed nas je dobil mnogo daril, a najpomembnejši je dar Svetega Duha, kot pravi Sveti Pavel v Pismu Ko- rinčanom: “Kar se nam- reč vidi, je začasno, česar se pa ne vidi, je večno”. Vsi birmanci bi se radi zahvalili najprej svojemu župniku Marijanu, ki nas je dve leti pripravljal na ta zakrament. Zahvalili bi se mu za trud, ki ga je vložil za naša srečanja, pa tudi za molitev, s katero nas je in nas bo spremljal na naši krščanski poti. Hvala tudi števerjanske- mu mešanemu pevske- mu zboru, ki je s čudovi- tim petjem polepšal in obogatil mašo. Naj se še zahvalimo vsem, ki so nam v vsem tem času stali ob strani in nam na katerikoli način pomagali, da se je dan sv. birme zapečatil v naše srce. Mose' in Lapo Foto DP ga se jim malce prekrižajo načrti o kraji. Ladj Hurf pa s simpatijo gleda na Petrabona, ki ji s svojo prisotnostjo olepšuje dneve v vili. V njej nad vsem skuša strogo be- deti Lord Edgard. Tega “skrbni- ka”, ki se trudi, da bi ugotovil, kdo so v resnici ti trije “navidezni” plemiči, je v dosledni resnobnosti prikazal Gabriel Braini. Smešno obubožano dvojico meščanov Dupond-Duford Oče in Dupond- Duford Sin, ki si na vse pretege prizadevata pridobiti naklonje- nost Ladj Hurf in katere izmed njenih nečakinj, da bi tako s po- roko našla izhod iz finančnih težav, sta orisala Lorenzo Marussi in Nicola Grauner. Kar spontano (tudi zaradi kostumov, v katere sta oblečena) se pri njihovi pojavi po- rodi misel na slavna ameriška ko- mika Stania & Ollia (Stan Laurel in Oliver Hardy). To asociacijo bi lahko v igri okrepili in tako nad- gradili ti dve komični figuri, ki se ju Ladj Hurf ob prvi priložnosti znebi. / str. 15 IK Foto DP Mladinski dramski odsek: Ples tatov Srečen epilog za razgaljene zlikovce PD ŠTANDREŽ Kultura16. maja 20198 Gorica / Govor prof. Marije Pirjevec na žalni seji v KCLB Ob odhodu Lojzke Bratuž si vemo: Lojzka Bratuž izhaja iz družine trpljen- ja, ki ga je ob strašni očetovi in materini usodi že kot otrok doživela od blizu in brez milosti. Kot številne primorske intelektualce iz prejšnjega stolet- ja je tudi Lojzkina otroška leta zaznamovala raznarodovalna politika fašistične oblasti. Ta si je za cilj postavila radikalno uničenje “zaostalega slovanske- ga plemena”, ki ga je bilo treba asimilirati ali brutalno iztrebiti. Kolikšen pretres je zaničevanje maternega jezika povzročilo v otroški duši male Lojzke, si lah- ko predstavljamo, toliko bolj, če pomislimo na strahotno usodo, ki je doletela njenega očeta, gla- sbenika in skladatelja. Leta 1937 je umrl za posledicami zastrupit- ve. Podobno kot je pesnica Ljub- ka Šorli, Lojzkina mama, odgo- vorila na mučenje, ki mu je bila izpostavljena po moževi smrti, z vdanim sprejemanjem trpljenja in odpuščanjem, je tudi Lojzka na mladostno preganjanje in je- zikovno travmo reagirala tako, da se je ponižanju uprla s trdim raziskovalnim delom ter vztraj- nim prizadevanjem za uveljavi- tev maternega jezika in sloven- ske kulture ne samo med svojimi ljudmi, temveč tudi med italijan- skimi someščani. S tem je poma- gala graditi težko dosegljivo sožitje med dvema različnima, večkrat sprtima svetovoma. Kot kulturna in literarna zgodo- vinarka je delovala v občutlji- vem, narodno izpostavljenem zamejskem prostoru. Svoje razi- skave, zbrane v več knjigah – naj na tem mestu omenim dva ob- sežna izbora študij Iz goriške pre- V teklosti (2001) in Iz primorskekulturne dediščine (2008) – jeposvetila večinoma kulturni in literarni dediščini Primorske, še posebej Goriške, ki jo je slovenska lite- rarna znanost večkrat puščala ob strani. Vrsto po- membnih osebno- sti z Goriškega je znala nazorno osvetliti in rešiti po- zabe. Pri raziskavah se je pogostoma na- slanjala na manj znane ali povsem neznane arhivske vire, ki jih je sama odkrivala. Pri tem je posebej pomem- bna objava rokopi- snih pridig prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa Slovenske pridige (l993). Njegove pridige predstavljajo izjemen primer slo- venske jezikovne prakse v drugi polovici l8. stoletja. Na podlagi slednjih je ovrgla poenostavlje- no prepričanje, zasidrano v lite- rarni zgodovini, da je bila slo- venščina na jugozahodnem ro- bu slovenske zemlje v preteklih stoletjih docela odrinjena. Mno- gi arhivski viri namreč dokazu- jejo, da je bil slovenski jezik tudi v višjih krogih živ in pogosto upoštevan. Zgovorna v tem smi- slu je na primer latinska darilna listina iz 16. stoletja (leta 1564), s katero so goriški stanovi prise- gli pokorščino svojemu vladarju v vseh treh deželnih jezikih: v italijanščini, nemščini in slo- venščini. Posebno pozornost za- služi tudi njeno najobsežnejše delo Goriška knjiga (2009), ki je monografija posoškega mesta, sestavljena iz mozaika najra- zličnejših besedil in pričevanj o kulturni, duhovni, politični in gospodarski podobi tega mesta skozi stoletja. V njej smo lahko spoznali, da je slovenska nav- zočnost v Gorici izpričana od prve navedbe v latinski darilni listini – izdal jo je cesar Oton III. leta 1001 – kjer je omenjena na- selbina “quae Sclavorum lingua vocatur Goriza”. Upravičeno to- rej sklepamo – piše Bratuževa – da je Gorica najstarejše sloven- sko mestno ime. Po vsem povedanem lahko rečemo, da delo Lojzke Bratuž močno učinkuje prav s svojo re- gionalno pozornostjo pa tudi z veliko osebno zavzetostjo, toliko bolj, ker je nastalo v času vsakršnih naglih globalizacij. Celoten primorski prostor ji mo- ra biti hvaležen za vse, kar je sto- rila za utrditev pokončnosti našega človeka v Italiji. Brez nje- nih del bi bilo poznavanje jezi- kovne in literarne kulture na ju- gozahodnem robu slovenske zemlje skozi preteklost vse do da- nes bistveno okrnjeno. Na tem mestu velja poudariti, da ima ra- ziskovalni opus Lojzke Bratuž širši pomen za kulturno zgodo- vino in ustvarjalnost celotnega slovenskega naroda. Ob povedanem moramo seveda upoštevati tudi njeno delovanje v različnih kulturnih društvih – med njimi bi omenila Slavi- stično društvo Trst-Gorica-Vi- dem, ki mu je predsedovala vrsto let. Tudi v svoji človeški naravi je kljub vsem življenjskim udar- cem ohranjala in utrdila velik značaj: z odprto dobrosrčnostjo in zmožnostjo velike empatije do drugih. Lahko sklenemo, da je na svoji težki življenjski poti zmogla izjemno pokončno mo- ralno in ustvarjalno energijo. Marija Pirjevec V letošnjem velikonočnem času je v 85-letu dozorela za nebeško žitnico literarna zgodovinarka, pedagoginja in vsestranska kulturna delavka Lojzka Bratuž. 4. maja 1993. leta sem prav v tej cerkvi vodil pogreb njene mame Ljubke Šorli-Bratuž. In po 26 letih se poslavljamo od njene hčerke Lojzke. Po telefonu mi je voščila velikonočne praznike. S to mašo se ji zahvaljujemo za vse dobro, ki ga je naredila na verskem, kulturnem, vzgojnem, znanstvenem in narodnem področju. Poslušali smo evangelijski odlomek, kako je bil Jezus na obisku v Betaniji: pri Lazarju, Marti in Mariji. Večerja je bila njegova zadnja večerja pri prijateljih in začetek poti v trpljenje. Maziljenje njegovih nog, ki ga je opravila Marija, pa je bila emancipacija njegovega pogreba. S tem dejanjem je Marija pokazala svojo ljubezen in pozornost do Jezusa. Ta Marijina gesta maziljenja ima polno bogatih duhovnih spodbud. Evangelist Janez pravi, da se je hiša napolnila z vonjem po dišavnem olju (prim. Jn 12,3). Ko sv. Avguštin razlaga ta svetopisemski odlomek, pravi, da je ves svet napolnila vesela novica o odrešenju. Z dišavnim vonjem spoštovanja, hvaležnosti, občudovanja in ljubezni do pokojne sestre po veri se je napolnila ta cerkev, mesto Gorica, ves zamejski in obmejni prostor ter v zdomstvu. Z odgovornim in vestnim delom, s svojim znanjem, s pisanjem in predavanji je nudila znanje učencem na slovenskih šolah in študentom na Fakulteti v Vidmu ter mnogim ljudem na glasbenem področju in v prosvetnih društvih. Celoten zamejski prostor je obogatila s svojim neutrudnim prizadevanjem za ohranjanje slovenskega jezika, književnosti in kulture, za kar je prejela številna priznanja. Rodovitnost njenega poslanstva je prihajala iz njene bogate osebnosti, njene vere, njene molitve, njene notranje kulture in njene slovenske narodne zavesti. Ob vseh tegobah, ki jih je v življenju prestala od svoje rane mladosti, ko je izgubila očeta, je zrla na svet z neuničljivim življenjskim optimizmom, z vedrino, s pogumom, z vero in zaupanjem vase, v ljudi in Boga. Vse, kar se ji je hudega pripetilo v življenju, je prenašala pogumno, umirjeno in s krščanskim dostojanstvom. Za seboj je pustila globoko in neizbrisno sled; taki ljudje ne umirajo, ampak živijo naprej v svojih delih in v spominu ljudi. “Hiša se je napolnila z vonjem po dišavnem olju”, je zapisal evangelist Janez. Vonj njene osebnosti je napolnil ta sveti prostor, vse, ki smo se zbrali na njenem pogrebu, in še toliko drugih ljudi, ki so povezani z njo v lepi misli in hvaležnem spominu. Psalmist pravi (Ps 26,14): “Upaj v Gospoda, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v Gospoda”! S tem povabilom nadaljujmo evharistično daritev z upanjem na vstajenje. Zaupajmo Marijinim rokam našo sestro Lojzko. Naj jo popelje v večno slavo svojega Sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Misli msgr. Metoda Piriha ob pogrebu prof. Lojzke Bratuž DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (63) Slap in rodbina Lanthieri (3) Kot vrhunski kmetijski strokovnjak je Rihard Do- lenec prispeval veliko število publikacij in je bil sodelavec prestižnih slovenskih in nemških stro- kovnih časopisov. Leta 1873 je postal ravnatelj novoustanovljene šole na Slapu, od leta 1886 je pa vodil šolo na Grmu do upokojitve leta 1907. Bil je velik inovator in organizator, vzgojil je več kot 400 kmetijskih strokovnjakov. Imel je tudi smisel za književnost in slikarstvo. Umrl je leta 1919 v Novem mestu. Leta 1999 - ob 150-letnici rojstva - so mu v Podnanosu (Šembidu) postavili spomenik. Kot rečeno, je ravno grof Lanthieri leta 1873 brez- plačno odstopil družinski dvorec na Slapu za po- trebe novoustanovljene šole. Grofje Lanthieri so starodavna goriška plemiška rodbina, katere začetki segajo v zgodnji srednji vek. Primorski slovenski biografski leksikon navaja, da je že čedajski zgodovinar Pavel Diakon (720-799) omenjal nekega Landarija kot osmega langobar- dskega vojvodo Furlanije leta 673. Goriška veja naj bi izvirala iz rodbine, ki je bila že v 10. stolet- ju prisotna v Istri, saj se je leta 932 markiz Win- therus Lantiero bojeval proti Benetkam, ki so se pod vodstvom doža Candiana rade vmešavale v istrske zadeve. Iz iste istrske rodbine naj bi izha- jala tudi rodbina, ki se je potem uveljavila v Lom- bardiji, kjer je pridobila predikat “di Paratico” (kasneje “di Capriolo”), pa tudi v Liguriji in Ro- magni. Na gradu v Paraticu (danes je v ruševi- nah) naj bi gostili celo slavnega toskanskega pe- snika Danteja Alighierija. Okoli 1450 so se nase- lili v Ljubljani, nato pa v Gorici. Začetnik goriške veje je Anton II. (v nekaterih virih Janez Anton) Lanthieri, ki se je leta 1465 poročil s hčerjo znanega vipavskega vojskovodje Andreja Baumkircherja (v nekaterih virih piše s sestro, leta 1443), iz znane graške družine Baum- kircher, ki se je poplemeni- tila s poroko Andrejevega deda z ljubljansko plem- kinjo Nežo Kolenc, katere družina je bila poplemenitena že v 14. stoletju in je imela glavni sedež v Spodnji Loki pri Krašnji (Vir: Vitez Andrej z Vipavskega turna - Drago Kolenc - portal kamra. si). Izjemno pogumen in telesno zelo močan Andrej je bil najemniški poveljnik prej avstrijskega vojvode Friderika (kasnejšega cesarja Fri- derika III.), potem celjskega grofa Ulrika II. in njegove žene Katarine Branković, pa tudi kralja Ladislava Posmrtnika (vnuka cesarice Barbare Celjske) in kralja Matije Korvina. Cesar Friderik III. je Andreja Baumkircherja dal ob- glaviti leta 1471 v Gradcu, kamor ga je privabil na pogajanja. Andrej je postal legendar- na figura: o njem je pisal tudi Janez Vajkard Valva- sor, medtem ko njegov lik najdemo v baladi “Klativi- tez” Janeza Menarta. Bil je veliki prijatelj Erazma Pred- jamskega, ki je čast pokoj- nega tovariša branil brez zadržkov in cesarjevega maršala, ki je žalil spomin na Andreja, izzval na dvo- boj in na koncu ubil. Era- zem Predjamski se je prav tako povezal s kraljem Ma- tijo Korvinom, večkrat ogrožal mesto Trst in na koncu bil poražen in ubit. Tudi vitezi Predjamski so bili zelo povezani z našim teritorjem: oče in svak Erazma sta bila glavarja v Trstu, njegov nečak Krištof Ravbar ljubljanski knezoškof in deželni glavar Kranjske in Slovenske marke, ki je srdito in silovito branil našo zem- ljo pred Benečani in Turki (tudi v povezavi s hrvaškim plemstvom), med- tem ko drugi nečak, baron Žiga Herberstein iz Starega gradu nad Vipavo, je bil diplomat, vojak in pisatelj, znan po tem, da je tudi zaradi znanja slovenščine postal habsburški veleposlanik pri ruskem carju Ivanu Groznem. Grb grofov Lanthieri vzidan v pročelje cerkve sv. Štefana v Vipavi. Črnemu orlu in polmesecu z zvezdami na modrem polju so kasneje dodali še leva z gorjačo. Nekateri viri izpostavljajo podobnost med Lanthierijevimi tremi zvezdami in zvezdami grba Celjskih grofov. V reviji Vipavski glas (april 1995) Franc Cerovšek piše, da je možno, da je bil Stari grad v Vipavi last celjskih grofov že mnogo pred prihodom rodbine Lanthieri, ki bi torej povzela tri zvezde po svojih predhodnikih, saj je Elizabeta Celjska grad in Vipavo dobila za doto ob svoji poroki s Henrikom IV. Goriškim. Celjske zvezde so danes vključene v grb Republike Slovenije. Kip vipavskega viteza Andreja Baumkircherja (Vir: Vitez Andrej z Vipavskega turna - Drago Kolenc - portal kamra. si). Vipava, Baumkircherjev dvorec (turn) danes. Nahaja se v bližini enega od izvirov reke Vipave (edini delta izvir v Evropi). Pri ostalinah tega dvorca je družina Lanthieri v 17. stoletju začela graditi nov grad in palačo. Družini Baumkircher sta bila v Vipavi leta 1401 podeljena v fevd dva stolpasta dvora, ki so ju med 13. in 14. stoletjem zgradili oglejski ministeriali. Kompleks je tako dobil ime Baukircherjev turn. Proti koncu 15. stoletja je bil vključen v tabor, ki so ga postavili kot obrambo pred turškimi vpadi. Obzidje se je v glavnem ohranilo do današnjih dni in domačini imenujejo še obstoječi stolp Baumkircherjev turn ali Tabor (ali tudi Spodnji grad). Stoji v bližini kamnitega mostu čez Vipavo. Vipavski vitez Andrej Baumkircher brani Dunajsko Novo mesto (Vir: Vitez Andrej z Vipavskega turna - Drago Kolenc - portal kamra. si). Dimitri Tabaj V trajnem spominu bomo ohranili pokojno dr. LOJZKO BRATUŽ, pedagoginjo, slovenistko in glasbenico, povezovalko Slovencev po svetu, v domovini in zamejstvu. Naj ji Vsemogočni nakloni zasluženo plačilo in večni mir! IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU foto dd Kultura 16. maja 2019 9 S 1. strani Dan, poln simbolov reko glasbe hočeta organi- zatorja praznovati Evropo in posameznike raznoli- kih skupnosti, ki ob pravici do utrjevanja lastne identitete ustvarjalno podajajo roko sobi- vanju in medsebojnemu sodelo- vanju z različnimi. Ob tej pri- ložnosti sta SSO in ZCPZ podeli- la tudi 1. nagrado Pavle Merku'. Prisotne sta v uvodu pozdravila predsednik SSO Walter Bandelj in pokrajinska predsednica SSO Maja Lapornik. Walter Bandelj je poudaril, kako pomemben je dan Evrope, saj simbolizira mir, nacistična Nemčija je namreč 8. maja kapitulirala, zato je 9. maj prvi dan miru po koncu druge svetovne vojne. Dan simbolizira tudi združitev in skupno sodelo- vanje, saj je Robert Schuman, eden izmed očetov sodobne Evrope, na ta dan leta 1950 pre- dlagal projekt za združevanje. Prav tako osebnosti, kot Pavle Merku', s svojim trdim delom dajejo velik zgled odgovornosti in motivacij, da nadaljujemo de- P lo v naši narodni skupnosti in data čut posredujemo mlajšim ge-neracijam, je sklenil Bandelj. Maja Lapornik, skupaj s predsed- nico ZCPZ Rossano Paliago, pra- va duša te pobude, je povedala, kako je umetnost skozi čas stal- nica našega življenja, ki beleži srhljivost vsakdana, srečne tre- nutke in sanje posameznikov ter skupnosti, ki ji pripadamo. Mir nam ni dan enkrat za vselej, am- pak ga je treba graditi dan za dnem z našimi izbirami, pravimi izbirami. Zato ni slučaj, da sta se SSO in ZCPZ odločila z bolj vid- nim obeleženjem dneva Evrope, ki v sebi nosi spomin sodelovan- ja in združevanja različnosti. “Gre torej za praznik Evrope. Doživljamo ga kot praznik posa- meznih in raznolikih skupnosti, ki v pravici utrjevanja lastne identitete ustvarjalno podajajo roko sobivanju in sodelovanju. Tako sodelovanje, medsebojno spoznavanje in rast se v Cantate udejanja preko glasbe”, je dejala Lapornikova. Predsednica je tudi izrazila velik ponos in čast, da so ob tej priložnosti podelili 1. na- grado Pavle Merku', ki nosi ime po priznanem glasbeniku in je- zikoslovcu. Prav tako se je zah- valila Jasna Merku', hčerka Pavla Merkuja, ki je zelo počaščena, da nosi ta nagrada ime po očetu, ki je vedno rad spremljal delo mla- dih glasbenikov, jim svetoval in z njimi ustvarjal. Po kratkem pozdravu generalnega konzula RS Vojka Volka je muzikologinja in predsednica ZCPZ Trst Rossa- na Paliaga predstavila in prebra- la utemeljitev 1. nagrade Pavle Merku', ki jo je letos za zasluge na umetniškem področju prejel Patrick Quaggiato. Posluh za zborovske, žive, občutljive, umetniško, emocijsko in tudi et- nično močno zaznamovane izraznosti, sposobnost glasbene- ga tolmačenja sporočila in zvena b sedemdesetletnici in petdesetletnici ustvar- janja vipavskega ustvar- jalca, akademskega slikarja, gra- fika, kaligrafa, pre- davatelja na Aka- demiji za likovno umetnost in gra- fičnega oblikoval- ca Lucijana Bra- tuša so v Lokarjevi galeriji v Aj- dovščini pripravili retrospektivno raz- stavo. Odprli so jo v petek, 10. maja. V galeriji svete Bar- bare v Idriji je Lu- cijan Bratuš 5. aprila postavil na ogled izbor 50 upodobljenih krajin pod naslovom Telo pokra- jine, nastalih v letih od 1970 do danes. V Lokarjevi galeriji v Aj- dovščini pa je na ogled opus del s področja ekspresivne figuralike O pod naslovom Pokrajina telesa.Glavnino Bratuševega slikarske-ga opusa predstavlja ekspresivna figuralika, v kateri odmeva zlasti delo Francisa Bacona in Marija Preglja. Vrhunec njegovega sli- karskega opusa predstavljajo sli- ke iz sedemdesetih in prve po- lovice osemdesetih let 20. stolet- ja. Kompozicije so izčiščene, re- ducirane in osredotočene na fi- guralni motiv, večinoma ženski akt ali torzo. Opaznejše mesto v Bratuševem slikarskem opusu zavzema tudi krajina, podana v prepoznavni abstrahirano ek- spresivni interpretaciji. Bratuševa grafična dela temeljijo na ekspresivni risbi, ki s kontra- stnim rastrom stopnjuje drama- tičnost ali pa se s kombinacijo širokih, mehkih, tekočih potez in ostrih, minucioznih šrafur približuje kaligrafiji. Grafični opus obsega zlasti litografije, pa tudi lesoreze in sitotiske; prevla- duje figuralna motivika. Opus knjižnega oblikovanja pa obsega več kot 250 knjig in ka- talogov. Sodeloval je pri več bi- bliofilskih izdajah faksimilov, kot so Brižinski spomeniki, Bi- blija Jurija Dalmatina in Stiški rokopis. Bratuš je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani leta 1971, leta 1973 pa je končal še grafično specialko pri Marjanu Pogačni- ku. Leta 1987 je začel predavati kaligrafijo in tipografijo na tej akademiji, sprva kot zunanji so- delavec, od 1995 je bil redno zapo- slen, 2001 pa je bil izvoljen za izrednega in leta 2007 za rednega profesorja za vi- zualne komunika- cije. Ukvarja se s slikar- stvom, risbo, gra- fiko, grafičnim oblikovanjem, ti- pografijo, kaligra- fijo in fotografijo. Glavnino nje- govega slikarskega opusa pred- stavlja ekspresivna figuralika, v kateri odmeva zlasti delo Fran- cisa Bacona in Marija Preglja. Razstava bo na ogled do 8. juni- ja. JEZIKOVNICA Fulvio Tomizza, Tomizzev, Tomičev V spomin na istrskega pisatelja Fulvia Tomizzo, ki se je rodil leta 1935 v Materadi (v zaselku Juricani), preminil pa leta 1999 v Trstu, je vsako leto maja v Trstu, Kopru in Umagu organizirana kulturna prireditev Forum Tomizza s podnaslovom: obmejna srečanja. Letošnjo pomlad obeležujemo torej 20-letnico pisatelje- ve smrti in ravno v tem tednu lahko v navedenih mestih prisluh- nete predavanjem, literarnim nastopom in koncertom v njegov spomin. Ime in priimek znamenitega pisatelja, ki je bil povezan s tremi jeziki, narodi in mesti, pa sta zanimiva tu- di s pravopisnega vidika, priimek Tomizza je celo v Slovenskem pravopisu 2001, kar izpričuje, da je (bil) zelo povezan s slovensko kulturo. Zaustavimo se na kratko pri imenu Fulvio, ki je podobno drugim imenom romanskega izvora, kot so še Flavio, Fabio ali Livio. Tudi številna moška imena slovanskega izvora se končajo na o, npr.: Marko, Branko, Samo. Tako romanska kot slovenska moška imena, ki se končajo na ne- naglašeni o, se knjižno sklanjajo brez podaljšanja osnove, torej samo s spremembo končnice, Mar- ko, Marka, Marku; Samo, Sama, Samu; Branko, Branka, Branku (tako je npr. tudi v srbščini); Ful- vio, Fulvia, Fulviu. V pogovorni slovenščini pa se sklanja tako, da se beseda podaljša, kar (zaenkrat) v knjižnem je- ziku čutimo kot napačno: Marko, Markota, Markotu; Fulvio, Ful- viota, Fulviotu. Iz več razlogov je pravopisno zanimiv tudi priimek Tomizza. Ver- jetno gre za poitalijančeni zapis slovanskega samostalnika (po- manjševalnice) Tomica, kar bi pomenilo Tomažev oz. Tomov sin, sin od Toma oz. Tomota, če rečemo pogovorno. Dva z-ja pre- beremo kot izvorni c, izgovor se vedno zapisuje v oglatem okle- paju: Tomizza [tomica]. Priimek Tomizza je samostalnik ženske- ga spola; takih priimkov pa je v slovenščini veliko, še zlasti na Primorskem. Spomnimo se na priimke: Košuta, Rebula, Štoka, Švara, Baruca itd., o čemer sem tudi v Jezikovnici že pisala. Sklanjamo jih lahko na dva načina. Po 1. ženski sklanjatvi, kar je tudi običajnejše, torej: Tomizza je, Tomizze ni, Tomizzi podarim … ali po 1. moški sklanjatvi, kar je tudi prav, a je redkejše: Tomiz- za je, Tomizza ni, Tomizzu podarim. Do sem vse jasno, kajne? Večjo težavo predstavlja svojilni pridev- nik. Iz priimkov ženskega spola se pogosto tvori napačen svojilni pridevnik moškega spola, npr. Rebulin roman, kar pozornejši bralci Jezikovnice že dobro poznajo, saj sem tudi o tem že pisala. Pravilno je seveda Rebu- lov roman. Torej tudi pri Tomizzi ne bo prav Tomizzin, pač pa Tomizzev. Zakaj? Poglejmo pravilen za- pis. Dvočrkje zz preberemo kot c. Glas c pa se pri svojilnem pridevniku pretvori v č, npr. Mojca, Mojčin ali Franc, Frančev. Za c obvezno sledi e, ne pa o (spomnimo se na pravilo o pre- glasu: Cene češnje že še je.), zato ni pravilno Tomizzov, pač pa le Tomizzev [tomičev]. Ko uporabimo ime in priimek, bomo rabili npr. ustvarjalnost Fulvia Tomizze, če pa tvori- mo svojilni pridevnik samo iz priimka, je pra- vilno torej: Tomizzev (izgovorjeno [tomičev]). Slovenski pravopis 2001 ponuja kot možnost tudi podomačeni svojilni pridevnik Tomičev, vendar raba take tvorbe sploh ne iz- kazuje. Če ponovimo: ne bomo torej zgrešili, če bomo rabili za- pisano Tomizzev in izgovorjeno [tomičev]. Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa- kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate- rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. Vladka Tucovič Sturman 61 V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini Na ogled dela Lucijana Bratuša besede, miselna odprtost v dialogu z različnimi kultu- rami, pluralna osebna in umet- niška identiteta, ki je zrcalo multikul- turnega prostora in korenin, so značil- nosti glasbenika, raziskovalca in jezi- koslovca Pavleta Merkuja, ki v ideal- nem sozvočju ple- menitijo ustvarjal- no delo Patricka Quaggiata, so v utemeljitvi napisali organizatorji. S svojimi deli po- vezuje različne etnične skupno- sti dežele Furlanije Julijske kraji- ne in se kot umetnik svetovljan- skega prostora uveljavlja s pre- poznavno, sodobno, tankočut- no in izjemno sporočilno govo- rico v državnem in med na rodnem prostoru. Skladbe Patricka Quaggiata so prepotovale svet in so stopile v repertoar mnogih zborov in sku- pin v kaleidoskopu različnih gla- sbenih zvrsti in pristopov kot od- sev širokega umetniškega navdi- ha in obvladanja kompozicijske govorice, ki nosi dragoceno vrli- no, da se neposredno dotakne srca poslušalcev. Skladatelj je povedal, da je zelo počaščen, saj je bil zelo povezan s Pavletom Merkujem. Ko je Quaggiato dobil prvo nagrado na glasbenem področju, je bil eden izmed žirantov prav Mer- ku'. Ko se je v najstniških letih začel zanimati za orglarstvo in kasneje, v času študija na kon- servatorju, se je na Merkuja ved- no naslanjal in o njem napisal tudi dve seminarski nalogi. “Zdaj, ko prejemam to nagrado, ki nosi ime po Merkuju, se mi zdi, kot da bi se sklenil neki krog”, je dejal Quaggiato. Lep, prijeten kulturni večer v Mi- ramarskem gradu so glasbeno obogatile pevke Vokalne skupi- ne Vinika, ki so pod vodstvom Franke Žgavec zapele nekaj Quaggiatovih skladb in Merku- jevo Sonce ljubo. Foto JMP S 3. strani / Pogovor: Lojze Peterle Pomembno je ... rizadevam si za večje spodbude in investicije v preventivo na področju zdravja. Vsak tretji Evropejec bo zbolel za rakom, zato je pomem- bno, da bomo področju preven- tive in raziskav na področju ra- ka, za kar si prizadevam že dol- go časa, namenili več sredstev. Na mojo pobudo je to postal eden izmed prioritetnih ciljev Evropske ljudske stranke. Tako bomo dvignili sredstva iz sedan- jih 100 milijonov na 400 mili- jonov evrov do leta 2024. Po- membno je tudi, da vemo, kaj jemo ter omejimo uvoz hrane neznanega izvora iz tretjih držav. K izboljšanju gospodar- skega okolja in iskanju novih priložnosti bosta pripomogla sporazuma z Japonsko, kjer sem deloval kot poročevalec. Poseb- no pozornost pa med svojim de- lom v Evropskem parlamentu namenjam prenosu znanja na mlajše generacije. Do zdaj sem namenil preko 200.000 evrov poslanskega proračuna in 200 mladim omogočil plačano pri- pravništvo v Bruslju. Ste Evropejec zato, ker ste Slo- venec. Lahko tudi obratno, ne? Ker sem Slovenec v Evropi, sem lahko samo oboje. Ker bi radi, da bi se tudi naše bralke in bralci v polnosti za- vedeli, kako pomembne so evropske povezave in sama EU, vas prosimo, da poveste, kako je prišlo do tega, da da- nes lahko po vsej Evropski uniji telefoniramo za isto ce- no, kar je velika stvar. In vi imate tudi zasluge pri tem. Gre za zgodbo o uspehu, ki se je zgodila na podlagi osebne iz- kušnje in poslanskega dela, ki ga ne zazna nobena statistika. Žena me je okarala, ko sem imel ved- no znova visok račun za telefon zaradi telefoniranja v tujini. Ta- ko sem, ko sem bil podpredsed- nik Evropske ljudske stranke, ko- legici in komisarki Viviane Rea- ding, ki je bila zadolžena za to področje, predstavil idejo za uki- nitev stroškov gostovanja. Seve- da je najprej dejala, da je to ne- mogoče, saj nacionalni teleko- mi lepo služijo na ta račun. A je začela proces, ki je trajal 10 let. P Na koncu smo leta 2017 prišlido popolne ukinitve stroškovgostovanja. Konkretna ideja je rodila konkretne rezultate. Lah- ko rečem, da Peterleta evropski državljani čutijo v žepu. Podobno nam je pred kratkim uspelo spremeniti predlog Ko- misije in smo dosegli boljše po- goje za bolnike po Evropi ter slo- vensko generično farmacevtsko industrijo. Zagotovili smo nam- reč, da bodo lahko tako original- na kot generična zdravila na vol- jo bolnikom že prvi dan po iz- teku patenta. Ko vam ob koncu pogovora voščimo veliko uspeha na bližnjih volitvah, vas tudi na- prošamo, da nam poveste, za- kaj moramo prav vas voliti? V domači in evropski politiki sem se dokazal z rezultati. Kar obljubim, tudi naredim. Osa- mosvojitev in demokratizacija sta odprli Sloveniji evropsko perspektivo, manjšinam pa boljši status. Delovanje Evrop- ske zveze dobro poznam tudi za- to, ker sem sooblikoval Lizbon- sko pogodbo. V Evropskem par- lamentu deluje ideja “senoria- ta”, kar pomeni, da bolj zaupajo tistim bolj izkušenim. Tako do- bim na mizo bolj zahtevna po- ročila in projekte, ki imajo tudi bolj daljnosežne posledice za vse nas. Trenutno se s sodelavci že ukvarjam s projektom progla- sitve čebele za ogroženo vrsto, kar bi spodbudilo serijo podpor- nih ukrepov in politik na po- dročju varovanja okolja ter proizvodnje varne hrane. Vaše bralce prosim za podporo in glas na evropskih volitvah 26. maja v prepričanju, da zastopam tisto, kar lahko ohrani in okrepi Evropska zveza. Če se strinjate, da potrebujemo Evropo z več veselja do življenja, z boljšim dostopom do zdravja za vse, s čistim okoljem, bolj enakomernim regionalnim raz- vojem, z večjim posluhom za manjšine, vas prosim za zaupan- je in podporo, da bom tudi v prihodnjem mandatu delal v tej smeri. Tehnično je zadeva eno- stavna - podporo mi namenite tako, da obkrožite številko pred mojim imenom. Hvala za pogovor! Foto damj@n Tržaška16. maja 201910 DSI / Večer o filozofu Milanu Komarju in aktualnih filozofskih temah Življenje in delo velikega, nadarjenega Slovenca animiv naslov srečanja v Društvu slovenskih izo- bražencev Problem člove- ka v družbi blagostanja in Svobo- da in velikodušnost se nanaša na sveže izšlo knjigo filozofa Milana Komarja. Že ime samo nakazuje na aktualno vsebino, ki vzbuja zanimanje in radovednost; prav tako zanimivo pa je bilo na po- nedeljkovem večeru spoznati lik in delo zdaj že pokojnega avtorja knjige. Filozof je bil - kljub svoji uspešnosti v tujini - v slovenskem prostoru do nedavnega neznan, lahko bi rekli zamolčan. V svetu in predvsem v Argentini pa je re- nomiran in cenjen, saj je npr. poučeval na Argentinski katoliški univerzi (Universidad Católica Argentina) in bil nekaj let celo dekan te univerze. Življenje Mi- lana Komarja sta na ponedeljko- vem rednem srečaju najprej predstavila moderator večera, dr. Tomaž Simčič, ki je filozofa tudi osebno poznal, in slovenski lite- rarni kritik in zgo- dovinar Matija Ogrin. Komar je svojo mladost preživel v rodni Slo- veniji; že zgodaj, med študijem prava, pozneje pa še filozo- fije, je izstopal po svojih nadpov- prečnih sposobno- stih in bil deležen raznih priznanj (na ljubljanski univerzi je leta 1941 npr. pre- jel Svetosavsko na- grado za razpravo iz cerkvenega prava o jugoslovan- skih škofijskih sinodah; leta 1942 je že pri 21 letih postal doktor prava z diplomsko nalogo o vprašanju “pravičnosti v vojni” z naslovom Pravični vojni pri Vi- toriji in Suárezu). Ker pa se ni strinjal s komunistično revoluci- jo, je moral leta 1945 emigrirati kot politični begunec. Žal gre za še enega nadarjenega in velikega Slovenca, ki je pol stoletja svoje talente razdajal v tujini, v Argen- tini. Kot univerzitetni docent v Bue- nos Airesu je bil izredno prilju- bljen; filozofske pojme je znal slušateljem približati in jih aktua- lizirati. Njegovi študentje so usta- novili “Komarjevo šolo”. Že v času njegovega življenja (umrl je leta pri 2006 pri 85 letih) so začeli zbirati posnetke predavanj, jih pretipkavati, pozneje so jih uredili in izdali. V kastiljščini je tako izšla v treh knjigah skoraj stotina razprav, meditacij ali uvodnikov, pripravljajo pa še no- vo zbirko predavanj. V Sloveniji pa so šele v zadnjih letih, predv- sem v okviru krožka Philosophia perennis, začeli popularizirati te- ga slovenskega katoliškega misle- ca, sorojakom v domovini še ved- no neznanega. V krožku prirejajo večere o Milanu Komarju, izda- jajo prevode njegovih razprav in predavanj in ga s tem odkrivajo slovenskemu prostoru. Kot je me- nil eden od gostov večera, mladi filozof Jernej Šček, lahko rečemo, da tako bistveno prispe- vajo k pluraliziraciji slovenske fi- lozofske misli, ki se v Sloveniji še vedno posveča predvsem le “ne- katerim tokovom”. Dr. Matija Ogrin je kot predstav- nik filozofskega krožka Philoso- phia perennis spregovoril o pre- vodih Komarjevih knjig, predv- Z sem o novi knjigi z naslovomProblem človeka v družbi blago-stanja in Svoboda in veliko- dušnost. Osnovna Komarjeva predpostavka je, da je svet ustvar- jen (kreacionistični pristop); v stvareh je notranji logos in člo- vek je povabljen, da ga odkrije in ravna smiselno in skladno z njim. Komar spodbuja k temu, da človek vzame krmilo življenja v svoje roke in da v času, ki mu je odmerjen, v skladu s svojo dano- stjo razvije svoje darove. V društvu Philosophia perennis so najprej izdali zapise, ki jih je Komar napisal v slovenščini. Po- stopoma pa prevajajo in izdajajo še druga njegova dela, ki so izšla v kastiljščini, da bodo tudi rojaki v Sloveniji spoznali njegovo filo- zofijo, ki sloni na krščanskem realizmu. Komar je znal proble- me filozofije aktualizirati; znal jih je iz abstraktne govorice pri- bližati, prevesti v zanimivo, ak- tualno problematiko izkustva, v vodilo pri odločanju v vsakdan- jih situacijah. Svoje znanje je po- dajal na univerzitetnih tečajih in v Buenos Airesu in navduševal mlade s tematikami, kot so npr. “kateri so bistveni pogoji za dia- log” ali “kontemplacija in an- gažma” itd. O Milanu Komarju je preko videa iz Buenos Airesa spregovoril tudi njegov učenec, Martin Sušnik, mlad filozof, Slovenec, ki je rojen in živi v Argentini. Komarja je de- finiral kot preroškega, saj je v pre- davanjih iz daljnega leta 1967 preroško predvidel zlom komu- nizma in marksizma – 20 let, pre- den se je to dejansko zgodilo. Pri- hodnost marksizma je vizionar- sko napovedal v času, ko še niti kritiki marksizma niso upali pričakovati, da bi lahko prišlo do razpada komunističnih oblasti v Evropi (v komunističnih državah samih pa so tisti, ki so si upali jav- no izraziti kako drzno kritiko marksizma, morali to tako ali drugače plačati). Sušnik ugotavlja, da je bilo za fi- lozofa Komarja tako lucidno pre- rokovanje mogoče prav zato, ker se ni ustavil le pri analizi zgodo- vinskih dejstev, ampak je znal brati zgodovino s tem, da je prodrl v filozofske teze. Prav to “globoko modrenje dejstev” mu je dovoljevalo, da je presegel gole zgodovinske dogodke in našel te- meljne filozofske teze, na podlagi katerih je lahko uspešno prero- koval razvoj dogodkov. Vedel je, da marksizem ne more imeti pri- hodnosti zaradi svojega imanen- tističnega gledanja in zaradi prvenstva prakse. Pravilno je ugotovil, da bo propadel zaradi svojega gledanja na svet le kot na snov, na sredstvo v rokah člove- ka, ki ga lahko spreminja po svoji volji. Ker za marksizem narava nima svojega notranjega reda oz. logosa, zato marksizem in komu- nizem nimata prihodnosti in neizogibno peljeta v poraz. Ko- munizem ni mogel izpolniti svo- jih obljub, npr. ustvariti raja na zemlji, priti do resnične človeko- ve osvoboditve, najti rešitve za alienacijo. Sušnik je nadaljevall zanimivo teorijo Komarja: “družba blago- stanja”, ki naj bi bila alternativa marksizmu, to v resnici ni. Teoriji si nista nasprotni, prav obratno. Obe namreč slonita na istih me- tafizičnih temeljih, saj obe misli- ta, da narava in realnost nimata sami v sebi svojega notranjega re- da. Na eni strani marksizem bra- ni red, vendar kot nekaj zunan- jega, nasilnega, ne vidi ga v na- ravi sami; za postmoderno držo, ki naj bi zagovarjala svobodo, pa je značilno zavračanje vsake av- toritete, spodrivanje meja... Pravo alternativo obema nudi teorija krščanskega realizma, ki realnosti nima za kaotično in ne- smiselno, temveč za naravno, ustvarjeno iz ljubezni. V stvar- stvu obstaja neki notranji red. Kot je pojasnil Šček, Komar in krščanski realizem izhajata iz tez krščanskih mislecev, iz neoto- mizma in neosholastikov, za ka- tere obstaja neki naravni red, fi- lozof pa se ukvarja z analizo, ki sega v bistvo stvari, v “quid”. Za Sušnika je “Ordo et myste- rium” (Red in misterij), ki je na- slov prve Komarjeve knjige, obe- nem sinteza Komarjevega odno- sa do sveta. Naravni red, to je re- alnost in svet okoli nas, ki ima svoj logos, moramo najprej spoz- nati, moramo ga najprej “videti”, nato pa analizirati. Treba ga je ra- zumeti in predvsem spoštovati njegov notranji red. Istočasno se moramo zavedati njegovega čudovitega bogastva, ki pa nas presega, zato bo vedno ostal do določene mere “misterij”, vsega ne bomo mogli dojeti in razume- ti. Komar priporoča, da se ne zado- voljimo s površnimi analizami, ampak naj se naučimo iti v glo- bino stvari. Ta zmožnost naj ne bo le privilegij filozofov, psiho- logov, sociologov; vsi si moramo prizadevati iti v bistvo stvari, se vračati k notranjemu redu, k pra- vi osebni rasti, naučiti se mora- mo iskati vzroke in odgovore in prispevati k izboljšavi družbe. Kot je povedal Šček, je Komar v svoji teoriji poudarjal pojem “po- klica” ali “poklicanosti”: človek naj se čuti dolžnega razvijati svo- je talente. Gostje večera so sklenili z mislijo, da je Komar še vedno aktualen; njegove misli so še vedno kažipot in spodbuda, da bi vsi “mislili več”. P. in Letošnja Majenca v Dolini Pisana paleta različnih dogodkov onec tedna je v Dolini potekala Majenca, ki je svoj višek dosegla v sobo- to, 11. maja, zvečer s slovesnim postavljanjem maja in v nedeljo pozno popoldne s prihodom parterc in parterjev na vaški trg Gorico. Majenca je praznik pomladi in mladosti, ki se že stoletja prenaša iz roda v rod in je razširjen po celotnem sloven- skem območju. Podobno kot v ostalih vaseh v dolinskem bregu te navade niso prekinili niti v času druge svetovne vojne. Po vaseh se oblikujejo fantovske in dekliške, ki se organizirajo in se- stajajo dober mesec pred končnim postavljanjem maja. Za večino mladih predstavlja ta trenutek veliko odgovornost in pomembno organizacijsko preizkušnjo. V šestdnevni dogodek se uokvir- ja veliko spremnih kulturnih in enogastronomskih prireditev, s katerimi Občina Dolina in dru- ge ustanove spodbujajo kako- vost in ovrednotenje domačih vin in olj. Majenca se je začela že v četrtek, 9. maja, z animacijo za otroke v priredbi Društva prostovoljnih gasilcev iz Brega v sodelovanju z združenjem TerraSophia in predstavitvijo publikacije Ma- K tična knjiga krščenih župnijeDoline v letih 1605-1615. Knjigavsebuje na začetku vpise v hrvaščini v glagolici, nato v ita- lijanščini in latinščini v latinici. V večernih urah so v galeriji Tor- kla odprli razstavo o natečaju za obnovo glavnega vaškega trga. Pri razstavljenih projektih so ar- hitekti po svojih idejah morali ovrednotiti glavni trg ravno v luči ljudskega praznika Majenca in z njo povezanih občinskih razstav domačih vin in ekstra- deviških olj. Nato je večer na Gorici popestrila skupina Ivo & the Tools. Na pobudo odbora za ovredno- tenje oljkarstva je bilo v petek, 10. maja, predavanje Marise Ce- pach o uvajanju ekstradeviškega oljčnega olja v prehranjevanje. Sledilo je odprtje razstave kra- jevnih likovnikov v dvorani SKD Valentin Vodnik. Nekateri med njimi se ponašajo z dogo- letnim sodelovanjem na Majen- ci. Razstavljenih je bilo veliko li- kovnih izraznih tehnik: od sli- kanja na platnu do fotografij s povečavo rastlin in žuželk, tka- nin, čipk, kipcev iz raznih ma- terialov in nakita. Med temami sta izstopali moč narave z vsemi svojimi barvami ter bogata kul- turna dediščina iz našega pro- stora. Za glasbeno točko je po- skrbela mlada pianistka Gaja Salvi, učenka Glasbene matice iz razreda prof. Nede Sancin. Na petkov verčer sta pred koncer- tom skupin 4 Pampel & Friends in The Authentics potekali od- prtje in nagrajevanje 63. občin- ske razstave domačih vin. Nagrajevanje 22. razstave ekstra- deviškega oljčnega olja, 15. iz- bora “L'olio di Muggia” in 9. Pokrajinskega tekmovanja ek- stradeviškega oljčnega olja pa je potekalo v soboto zvečer po pa- radnem mimohodu starodob- nih vozil v organizaciji kluba Adria Classic iz Kopra. Zaradi deževnega vremena je tradicio- nalno postavljanje maja steklo že pred polnočjo ob glasbi God- be Salež. Deževno vreme je okrnilo ne- deljski kulturni spored, ki je po- navadi posvečen folklori. Parter- ce in parterje sta letos vodila županja dekliške Francesca Sla- vec in župan fantovske Nikola Švara. Le-ti so na nedeljo, okrog 20. ure, prikorakali na Gorico in uvedli ples pod majem z ansam- blom Klapa iz Brega. Dolinski praznik Majenca je po- nudil ob zabavi in druženju tudi več kulturnih dogodkov. Erik Kuret Kakšen je pomen klimatskih sprememb? Tematika klimatskih sprememb je ključnega pomena za našo pri- hodnost. Če ne dojamemo vzro- kov in posledic klimatskih spre- memb, se ne moremo lotiti di- skusij, ki zadevajo družbeni in tehnološki napredek itd. Lahko obrazložite? Pred meseci so me organizatorji koprskega festivala o inovacijah FestInno zaprosili, če bi jim spet predaval o socialnih podjetjih, ker sem o takih podjetjih in so- cialnih podjetnikih že predaval v prejšnjih letih. Tokrat sem se odločil za nov argument: to so inovacije v luči globalnega se- grevanja in klimatskih spre- memb. Ne le to. Povabil sem tu- di izvedenca, ki o tej temi opra- vlja svojo doktorsko raziskavo. Koga pa? Imenuje se Ryan Bellinson, na Univerzi v Sheffieldu v Veliki Britaniji preučuje inovacije in odpornost proti klimatskim spremembam z različnih zornih kotov. Objavil je že vrsto po- membnih člankov v prestižnih znanstvenih revijah. Menim, da bova s skupno predstavitvijo za- gotovila celotnemu festivalu presežek. Zato ciljam tudi na do- ber odziv medijev. Medijev? Seveda. Mediji so argumentu kli- matskih sprememb namenili na splošno premalo pozornosti. Ni- so se izpostavili. Niti znanstveniki in akademski razi- skovalci se niso do- volj izpostavili, ra- zen posamezni- kov. Med redkimi, ki je o problemu spregovoril na ja- sen in učinkovit način, je papež Frančišek, ki je v svojem pristopu k temu argumentu in sporočilnosti res zgleden. Zakaj so klimatske spremem- be tako problematične? Tudi pol stopinje segrevanja na ravni planeta lahko povsem spremeni podnebje, ekosistem, življenje, našo družbo... Prišel je skrajni trenutek, da o tem spre- govorimo brezkompromisno. Tudi sodobna kultura je lahko v veliko korist v tej debati. Sam sem se začel s to te- matiko resno ukvar- jati šele, potem ko sem si ogledal video- posnetek neke pesmi, ki jo je uglasbila ame- riška skupina Thirty seconds to Mars: pesem nosi naslov A Beau- tiful Lie in se osredotoča na po- sledice dviga globalnih tempera- tur na življenje na Zemlji... Ob poslušanju pesmi sem se odločil, da vsega tega ne bom sprejemal pasivno. Kdaj vam lahko prisluhnemo? Z Ryanom Belliso- nom bova imela predstavitev Ino- vacije v obdobju klimatskih spre- memb v jutranjih urah v okviru fe- stivala, s pričet- kom ob 9. uri v prostorih Fakulte- te za management na trgu Brolo v Kopru. Upam, da bo odziv dober, poleg kakega znanstvenika in profesorja pričakujem tudi dobro udeležbo predvsem mlajših študentov z raznih fakultet. In seveda medijev. Vsekakor. Vabim vsakogar, ki mu je argument zanimiv, da se pridruži in se udeleži debate. Erik Kuret Foto damj@n Mitja Stefancic O klimatskih spremembah POGOVOR Tržaška 16. maja 2019 11 Obvestila Društvo Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska cesta 35) vabi na zadnje predavanje letošnjega ciklusa z naslovom Za prijetnejše življenje in prijaznejše odnose: priljubljeni predavatelj, specialni pedagog Marko Juhant bo predaval o temi Navduševanje namesto siljenja. V Finžgarjevem domu, v četrtek, 16. maja, ob 20. uri. Devinski mladinski krožek vabi v okviru niza Kulturna pomlad na koncert z mezzosopranistko Nado Tavčar, klavirska spremljava Matjaž Zobec, v soboto, 18. maja, ob 20.00 na Sedežu zborov v Devinu (62/L). Slovenska prosveta in Skupina brez spomina vabita na gledališko rock revolucijo iz 60. let. RADIO PIRAT. Premiera v nedeljo, 19. 5. 2019, ob 18.30, ponovitev v petek, 24. 5. 2019, ob 20.00. Vstop možen samo z rezervacijo: skupinabrezspomina@gmail.com ali 040 370846 (pon. -pet., 9.00- 16.00). Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizetti - jeva 3, na srečanje s slovaško in slovensko pesnico in esejistko, dobitnico nagrade Mira za leto 2018, dr. Stanislavo Chrobákovo Repar. O njeni poeziji in zbirki premišljevanj o ustvarjanju žensk in reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi Iniciacije bosta z avtorico govorili pesnica Meta Kušar in dr. Bogomila Kravos. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 21. maja 2019, ob 16.30 v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. Nedeljske šmarnice v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3 bodo samo še v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri. Vpisovanje otrok v Malo gledališko šolo Matejke Peterl in je telematsko na spletni strani www.slovenskaprosveta.org od 6. maja do zapolnitve mest. Darovi Za Vincencijevo konferenco so darovali: Tatjana Levstik v spomin na ljubljeno mamo Danilo Žerjal 200 evrov, ob Veliki noči Boris Kuret 50 evrov, Margi in Igor Merku' 25 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: Marjana Babnik 20, N. N. 100 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Marko Pisani Evropo je treba braniti in ohraniti POGOVOR esec maj bo posebno živahen s političnega vidika ne le za prihod- nost naše skupnosti, ampak tudi evropske. O občinskih in evrop- skih volitvah smo se pogovorili s pokrajinskim tajnikom stranke Slovenska skupnost Markom Pi- sanijem. Če začnemo malo širše, kako gledate na današnjo evropsko in državno politiko oz. družbo, v kateri naraščajo po- pulistične ideje? Res je. Na evropsko preizkušnjo oz. volitve gremo z določeno za- skrbljenostjo glede na ta sovra- nistična-populistična gibanja, ki se trenutno razvijajo in širijo. Evropo je treba braniti in ohra- niti, mislim pa, da ima tudi sama delež krivde, če smo v taki situa- ciji, saj v teh letih ni znala pra- vično in pravilno razdeliti svoja sredstva. Na ta način so nastajale razlike v različnih državah ter področjih in to je gotovo pripo- moglo k naraščanju nejevolje med državami članicami in državljani. Evropa bo imela v na- slednjih letih pred sabo kar ne- kaj izzivov, med katerimi bo prav gotovo ta, da se mora približati ljudstvu, da se zmanjša birokra- tizacija evropskega aparata in, nazadnje, da se dostojno reši problem migrantskega vala. Evropa je pomembna garancija stabilnosti predvsem za manjše države, kot je npr. Slovenija. Kako se pripravlja na evropske volitve stranka Slovenska skupnost? Na evropske volitve gremo s svo- jim dolgoletnim partnerjem, in sicer stranko Südtiroler Vol- kspartei, v kateri imamo tudi le- tos našega kandidata oz. kandi- datko, t. j. odvetnica Martina Va- lentinčič. Sodelovanje s to stran- ko je bistvenega pomena, saj so tudi oni manjšinska narodna skupnost v Italiji in dobro razu- mejo probleme, ki jih imamo mi Slovenci. Mislim, da izvolitev evroposlanca Herberta Dor- M fmanna ni pod vprašajem. On jenaš veliki prijatelj, ki nam je vteh letih bil vedno ob strani. Kako gledate pa na državno politiko, ki je neposredno vplivala tudi na male občine, saj so Slovenci začeli vo- liti tudi druge stranke … Ne vem, koliko bo še trajala ta vlada, kajti stranki na vla- di sta vsak dan bolj v na- sprotju in na ta način državo težko vodita. Obe širita populistične ideje in skušata agresivno rešiti pro- bleme, ne da bi resno pomi- slila na posledice. Tako se obnaša Liga glede proble- ma migrantov, tako Gibanje petih zvezd z državljanskim dohodkom ipd. Te so bile in so propagandne poteze za pridobivanje glasov. V to “past” so padli tudi nekateri naši volivci in se bojim, da bodo nekateri vztrajali na- prej po tej poti, kar bo ško- dilo našim malim občinam. Preidimo na občinske volitve, ki bodo meseca maja v Dolini, Zgoniku in na Repentabru … Na lokalni ravni je letos prišlo z našim dolgoletnim partnerjem Demokratsko stranko do “zani- mivih” premikov, ki si jih v mar- sikaterem primeru ne morem obrazložiti. Stranka SSk je zbirna stranka, v kateri ljudje nimajo vedno enaka gledanja na vsako vprašanje, kar je tudi pravilno, saj zbirna stranka ne sme združevati samo en pogled. Zato smo tudi pri SSk vedno pripra- vljeni na dialog in sodelovanje. Letos pa je prišlo na pokrajinski ravni do posebnih situacij. V občini Dolina so predstavniki SSk, ki jim čestitam za dobro opravljeno delo v teh letih, na skupni listi z DS v podporo kan- didata Demokratske stranke San- dyja Kluna. Nasprotno smo v občini Zgonik dobili odgovor, da časi niso še primerni za sode- lovanje in se z nami niso niti “usedli za mizo”. V Zgoniku gre velika zahvala kandidatu za župana Dimitriju Žbogarju, ki je zmogel zbrati okoli sebe zelo zanimivo ekipo mladih kandidatov za občinski svet, ki imajo sveže ideje in so ze- lo navdušeni, kar je velik uspeh za stranko SSk. Do zelo negativnega premika pa je prišlo v občini Repentabor, kjer se je Napredna lista (izraz Demokratske stranke in neodvi- snih kandidatov) odločila, da ne bo več sodelovala s stranko Sku- paj za Repentabor (izraz Sloven- ske skupnosti in neodvisnih kandidatov) iz neopravičljivih razlogov. Zadnji izgovor je bil, da ni bilo sodelovanja pri izbiri kandidata, kar je neumnost, saj stranki nista nikoli pogojevali druga drugo pri izbiri kandida- tov. Pač, kdor je imel več glasov, je postal župan, kdor jih je imel manj, podžupan in skupaj smo sodelovali pri upravljanju občine. To je velik korak nazaj in velika škoda za naše občane in naš teritorij. Če lahko prevzamem besede kandidatke Martine Skabar, mi ostajamo vsekakor pripravljeni na sodelovanje tudi po volitvah. Vedno v občini Repentabor je kandidat liste Občani za Repen- tabor Maurizio Vidali naredil ko- rak nazaj in podprl našo kandi- datko. To je razveseljivo, saj me- nim, da razpršitev glasov v taki mali občini ni koristna. Upravljati male občine posta- ja vedno težje, kajne? Drži. Mala občina ima enake dolžnosti kot velika z razliko, da ima bistveno manjše število uslužbencev. Zdaj je med drugim zakon “quota 100” povzročil še večjo krizo, saj veliko uslužbencev gre “ne- nadoma” v pokoj in jih ni lahko nadomestiti v tako kratkem času. Župan v mali občini ima prav tako veliko odgovornost, saj mora biti na razpolago 24 ur na 24 in ob tem, zaradi manjšega števila uslužbencev, opra- vljati določene naloge, ki jih drugače v velikih občinah opravljajo namen- jeni uslužbenci. V mislih imam precej rea- len občutek, da si prizade- vajo, da se male občine iz- brišejo oz. združijo. Vsi no- vi zakoni kažejo v to smer, saj zelo omejujejo delovan- je male občine. To ni rešitev, ampak velika nevar- nost in škoda za lokalno ob- močje in našo skupnost. Rešitev bi lahko bila, da se nekatere občinske službe (npr. pripra- vljanje plač, čiščenje cest, evrop- ski projekti) združijo in začnejo upravljati določen servis za več malih bližnjih občin. Na ta način se prihrani denar in se obdržijo storitve na teritoriju. To je v bistvu delala Pokrajina Trst, ki je imela solidno strukturo ter usposobljene uslužbence in je bila odlična struktura za name- ne, ki sem jih omenil. Z ukinit- vijo pokrajin so male občine iz- gubile dostop do evropskih pro- jektov, ker nimajo struktur in ljudi, da bi spremljale te projek- te. Pokrajina je bila takrat režija in male občine smo lahko sode- lovale in imele vidne sadove od tega na našem območju. Zato mislim, da je ukinitev pokrajin velika škoda. Matevž Čotar ladi igralci so pretekli konec tedna v Finžgar- jevem domu na Opči - nah presenetili in navdušili šte- vilno publiko s čisto novim izvir- nim muzikalom Zvezde pomladi, ki je nastal kot prvi izmed dogod- kov, ki so si jih pri SOMPD Vesela pomlad zamislili za obeležbo 40. obletnice društva. Pri openskem pevskem društvu Vesela pomlad so hoteli svoj po- membni jubilej počastiti na res poseben način, zato so se odločili, da bodo združili moči z društvom Finžgarjev dom, pod okriljem katerega že dolgo vrsto let uspešno delujejo različne gle- dališke skupine. Izziv, ki so si ga zastavili, je bil vse prej kot lahek: muzikal je brez dvoma ena od najtežjih gledaliških zvrsti, saj morajo igralci dobro obvladati tudi petje in ples. Tovrstno pred- stavo ustvariti z najmlajšimi pa je še težje. Po nekaj mesecih garanja je bil njihov trud bogato po- M plačan: obe dozdajšnji izvedbi,premiera v petek, 10. maja, inprva ponovitev že dva dni kasne- je, 12. maja, sta bili takoj razpro- dani. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Finžgarjevega doma, so mlade iz- vajalce obakrat nagradili z dol- gim in toplim, zasluženim aplav- zom. Za uspeh predstave je zaslužnih več ustvarjalcev in mentorjev, ki so svojo vlogo opravili zelo pro- fesionalno. Najprej je treba ome- niti besedilo: napisali sta ga Ma- nica Maver, mentorica sred- nješolske gledališke skupine, in Lučka Peterlin Susič, mentorica osnovnošolske skupine. Zamislili sta si zgodbo, ki je vsem kultur- nikom naše zamejske skupnosti gotovo zelo blizu: muzikal govori o majhnem lokalnem društvu, ki se znajde na robu finančnega po- loma. Ko odbornice odkrijejo razpis za inovativne umetniške projekte, s katerim bi lahko prišli do bogatih finančnih sred- stev, se zato takoj odločijo za akcijo. Zamislijo si bitko ta- lentov, s katero bi v društvo privabile nove ljudi in mo- goče v zamejstvu odkrile kak skriti talent. Za boljšo rekla- mo v žirijo povabijo celo pev- sko zvezdo. Na avdicijo se res pri- javi nekaj obetavnih umetnikov, seveda pa ne gre vse brez za- pletov … Več pa vam ne smemo razkriti, saj bi tako pokvarili presenečenje tistim, ki si muzikala še ni- so ogledali. Besedilo muzikala je dokaz, da se avtorici dobro zavedata te - žav, ki pestijo marsi- katero od naših dru - štev, in jih znata pri- kazati na zanimiv in na trenutke tudi hu- moren način. O be - nem pa sta ustvarili vloge, ki so bile tako rekoč pisane na kožo njihovim varovancem, ki so imeli tako pri- ložnost, da se izkažejo, kar so tudi pridno izkoristili. Manica Maver in Lučka Susič sta napisali tudi besedila songov, ki jih je uglasbi- la mlada zborovodkinja otroške- ga zbora Vesele pomladi, Federi- ca Lo Pinto. Muzikal je opremila z raznoliko izvirno glasbo, po- skrbela pa je tudi za glasbeno spremljavo v živo: pri tem sta ji pomagali sestri Arianna in Mari- lena in brat Francesco. Kot se za glasbo iz muzikalov spodobi, gre- do pesmi hitro v uho in poslušal- cem prirasejo k srcu. Karmen Biancuzzi je vsaki glasbeni točki dodala še koreografijo – od ple- snega dvoboja med kompetitiv- nima baletkama do raperskega Finžgarjev dom na Opčinah Zaživel je izviren muzikal Zvezde pomladi predstavljali tudi video posnetki, ki jih je pripravil Damijan Košuta. Za luči in projekcije med predstavo pa je skrbel Erik Gelet- ti. Grafično podobo je oblikovala Petra Debelis. Ob koncu premiere se je Manica Maver kot predsednica SOMPD Vesela pomlad poleg vsem že omenjenim zahva- lila tudi podporni- kom, brez katerih projekta ne bi bilo mogoče izpeljati: to so Radijski oder, Slovenska prosveta in Urad Republike Slovenije za Slo- vence v zamejstvu in po svetu. Muzikal Zvezde pomladi je za openske gledališke in pevske skupine velik uspeh: to je moderna predsta- va, primerna za vse generacije, zabav- na, a nič kaj banal- na. Pohvalo si seveda zaslužijo prav vsi nastopajoči, ki so poka- zali, da se na odru dobro počuti- jo, in so znali svojo pozitivno energijo prenesti na občinstvo. Mojca Petaros plesa. Za prav posebno točko pa je poskrbela Kim Furlan iz AŠD Cheerdance Millenium. To kompleksno gledališko in gla- sbeno stvaritev je v celoto spojila režiserka Patrizia Jurinčič Finžgar. Na vajah so ji poleg obeh že omenjenih mentoric in Martine Bearzi, ki vodi najmlajše člane Vesele pomladi, predšolsko sku- pino Mali miški, pomagali tudi mladi Lorenzo Mezzavilla, Ana- stasia Knez, Martina Sosič, Kseni- ja Vremec in Boštjan Petaros. Pomemben del predstave so 50-letnica poimenovanja OŠ Alberta Sirka V petek, 24. maja, in v nedeljo, 26. maja, bo v Križu velika slovesnost. S predstavitvijo novega delovnega zvezka, albuma za otroke Albert Sirk - Slikar našega morja, bodo organizatorji uvedli proslavljanje 50-letnice poimenovanja kriške šole, katere zametki segajo v leto 1808. L. 1848 je bila šola redno priznana kot župnijska šola. Delovala je v stavbi blizu cerkve. Po letu 1868 je prevzela skrb zanjo občina. Med drugo svetovno vojno je šola delovala samo od 5. junija 1944 do sredine septembra. Šolo je obiskovalo 200 otrok. Pouk je potekal v župnišču, ker je vojaštvo zasedlo šolsko stavbo. Po osvoboditvi se je pouk redno pričel v oktobru v poslopju, kjer deluje šola še danes. Stavbo so prenovili v šolskem letu 1999/2000. Po domačinu slikarju Albert Sirku so šolo poimenovali 25. maja 1969. Albert Sirk se je rodil v Križu 26. maja 1887 in bil na vas ter razgled na morje celo življenje močno navezan. Že kot otrok je rad zahajal v kriški portič in se tam družil s prijatelji, posedal z ribiči in poslušal njihova pripovedovanja in anekdote. Vse to se je v letih odražalo pri njegovem ustvarjanju, saj je med slovenskimi likovniki znan predvsem kot slikar morja. Učenci, malčki iz vrtca in učiteljice se za prireditev pridno pripravljajo že celo šolsko leto. Pomagajo jim tudi Združenje staršev in vse vaške ustanove. Predstavitev albuma in proslava bosta potekali v Domu Alberta Sirka v Križu, in sicer v petek, 24. maja, ob 19. uri in v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri. Toplo vabljeni vsi! Kmalu bo v Križu velika slovesnost Aktualno16. maja 201912 TAKI SMO (75)Katja Ferletič Zgodba o svetovnem uspehu: Igra prestolov S filmom Gospodar prstanov (The lord of the rings) , povzetim po romanu angleškega pisatelja in jezikoslovca J. R. R. Tolkiena, je fantazijski film, žanr, ki vključuje fantastične teme, kot so čarob- nost, nadnaravno, izmišljena bitja in svetove, postal pravi fenomen. Nad to filmsko zvrstjo se je nav- dušilo veliko število ljudi, še posebno po izjemnem uspehu ameriške televizijske serije z naslovom Igra prestolov (Game of Thrones) , ki sta jo za televizij- sko mrežo HBO ustvarila David Benioff in D. B. Weiss. Televizijska nadaljevanka je priredba serije romanov Pesem ledu in ognja pisatelja Georga R. R. Martina, čigar prvo delo je izšlo leta 1996. Zami- sel za TV-serijo se je porodila že leta 2006, premiero pa je doživela šele 17. aprila 2011. Tako kot v roma- nih nastopa tudi v seriji bogato število likov, zgodbe nastajajo in se prepletajo v sedmerih kraljestvih iz- mišljene celine Westeros, kjer pride do krvavega spopada za oblast med raznimi plemiškimi rodbi- nami in skupnega boja za preživetje človeštva, med ljudmi in “neživimi”, “mrzlimi” pošastmi s skraj- nega ledenega severa. Od vsega začetka je bilo tele- vizijsko občinstvo izredno nav- dušeno nad serijo, da se je višina sredstev, namenje- nih njeni proiz- vodnji, iz leta v le- to višala - od 50-60 milijonov dolar- jev, ki jih je HBO namenila za sne- manje prve sezo- ne, vse do nad 100 milijonov dolar- jev, potrebnih za zaključno, osmo serijo, ob gledanju katere navdušenci Igre prestolov trepetamo in vzdi- hujemo prav v teh dneh. Že od vsega začetka se je Igra prestolov izkazala za posebnost: nastopali so znani in mladi, še nepoz- nani igralci, ki so se vživeli v junake, v zgodbe, ki so imele v prvih epizodah zelo malo skupnega s fantazijskim filmom. Dogajanje se je na začetku razvijalo počasi, a kljub temu je gledalec imel kon- stanten občutek, da lahko nezgoda in smrt dosežeta kateregakoli junaka. Kmalu so v zgodbi nastopili magični liki, zmaji, vojska mrtvih, ki se je pod vod- stvom “Belega hodca”, “Nočnega kralja” - modroo- ke pošasti, počasi premikala z ledenega severa proti svetu živih. K uspehu serije je nedvomno prispevalo več dejavnikov, med katerimi so izredno kvaliteten scenarij, velika pozornost tudi do najmanj pomem- bnih detajlov, psihološki, emotivni in fizični razvoj junakov, veliko število napetih trenutkov in ekspli- citnih scen seksa in nasilja, ki so večkrat sprožile val kritik med najbolj občutljivimi gledalci. Že od vsega začetka se je med oboževalci Igre prestolov ustvarila prava skupnost, ki se še vedno srečuje “vir- tualno” na spletnih družbenih omrežjih in “v živo” na najrazličnejših dogodkih na temo. Marketinški strokovnjaki na HBO so ustvarili po- membne strategije za promocijo filmov. Z izposta- vljanjem in ponavljanjem simbolov, grbov, motov in značilnih fraz, ki so različni za vsako plemiško rodbino v zgodbi, so ustvarili pravo blagovno znamko. Izkoristili so navezanost bralcev Martino- vih romanov na like in zgodbo ter jih preusmerili na prav tako visoko kvalitetno filmsko pripoved. Izvedenci so spretno izkoristili tudi tradicionalne medije, tiskan papir in spletne strani pomembnih dnevnikov, na katerih že od prve serije objavljajo članke, fotografske galerije in oglase. S primernimi strategijami “social media marketing” so pripomo- gli k neverjetnemu uspehu Facebook strani, ki je aprila letos štela skoraj 23 milijonov fanov, ter In- stagrama in Twitterja z milijoni sledilcev. Na družbenih omrežjih so uspešno ustvarili veliko pričakovanje pred vsako novo serijo in znali so obdržati visoko stopnjo zanimanja tudi med kon- cem ene in začetkom druge sezone: na spletnih kle- petalnicah tisoče ljudi stalno komentira dogajanje v vsaki epizodi, sodeluje pri raznih “hashtag” kam- panjah, raziskavah, igrah, “chatbot” in “immersive storytelling” – virtualnih zgodbah, ustvarjenih s tri- dimenzionalnimi slikami, hologrami in drugimi interaktivnimi sredstvi, v katerih se uporabniki soočajo z umetno inteligenco, ki lahko odgovori na katerokoli vprašanje v zvezi s TV-serijo. Ustvarili so celo umetno, spletno potovanje v kraje, kjer so snemali posamez- ne prizore (Špani- ja, Hrvaška, Malta, Severna Irska, Is- landija), in seveda tudi posebno iz- kušnjo “Game of Thrones Legacy”, med katero si bo- do drugo leto srečneži lahko ogledali studie, ka- mere, kostume in uporabljeno sce- nografijo. Že od prve serije so se marketinški izve- denci posluževali tudi tradicionalnih promocijskih tehnik - v raznih epizodah so v majhnih vlogah igrale filmske, televizijske in glasbene zvezde, so- delovali so s pomembnimi podjetji, ki so svoje iz- delke “oblekli” v embalažo s fotografijami in sim- boli iz serije. Veliko denarja so vložili v t. i. kam- panje “ambient marketing”, pri katerih so oglaševa- li na mestnih avtobusih in tramvajih. Za premiero sedme serije je park pred milanskim Gradom Sfor- zesco popolnoma poledenel, v Londonu so “neživi” hodili po mesnih ulicah, v New Yorku pa je rdečo preprogo Lincoln Centra stražil orjaški zmaj. Nadaljevanka je tudi v Italiji tako uspešna, da jo na plačilnih kanalih Sky lahko gledamo sočasno s predvajanjem v ZDA, ob 3. urah zjutraj, naslednji dan s podnapisi, po enem tednu pa presneto v ita- lijanščino. Zgodba junakov iz Westerosa se bo po šestem filmu tokratne, osme serije končala. Skupno so posneli 73 epizod, za vsako iz zadnje, najdražje sezone pa potrosili 15 milijonov dolarjev. Stroške so nedvom- no pokrili zelo visoki prihodki - baje, da si je sam George R. R. Martin že zaslužil dobrih 65 milijonov dolarjev. Govorimo namreč o najbolj uspešni tele- vizijski produkciji mreže HBO, ki je podrla veliko rekordov, med temi tudi tistega o največjem številu piratskih ogledov in nezakonitih spletnih prenosov - v seriji Igra prestolov nikoli ne moremo napove- dati, kaj se bo zgodilo, vedno nas kaj novega prese- neti, tudi spletni pirati. zadnjem času se nekateri kolumnisti Reporterja, doslej dosledno zaveza- nega vrednotam zahodne civili- zacije oz. slovenske politične pomladi, na grob in žaljiv način spravljajo nad posamezne oseb- nosti pomladne opcije, med ostalim tudi z brskanjem po nji- hovih dejanjih in izjavah izpred V več desetletij. Janši npr. celopošiljajo namige, da bi se moralumakniti s položaja SDS in celo s politične scene, ker da je velik luzer, pa da je kriv za poraze pomladne strani ipd. Odgovorni urednik Silvester Šurla, avtor šte- vilnih pronicljivih uvodnih ko- lumen, je to držo opravičil z iz- javo (Reporter, 3. 12. 2018), da je Reporter danes “od politike naj- bolj neodvisen medij, kar gre mnogim, tako na levi kot na de- sni, zelo v nos”. Dodal je še, “da si te svobode, da lahko kritično pišemo o enih in drugih, klub nenehnim političnim pritiskom, ne bomo pustili kar tako vzeti”. / str. 13 Milan Gregorič Spornost nekaterih nedostojanstvenih, žaljivih člankov O poslanstvu raziskovalnega novinarstva SLOVENIJA S 1. strani Občni zbor ZKB ... namenom, da bi člane sez- nanil o spremenjenih po- gojih oz. pravilih in kon- tekstu delovanja, je predsednik zelo nazorno prenesel poslovanje zadružnih bank v nogometni svet …. Če so do včeraj zadružne banke “igrale” v italijanskem prvenstu in torej bile podvržene nadzoru Bankit, so se danes raz- mere spremenile. Banka bo odslej igrala v evropskem prvenstvu, pod strožjimi pravili Evropske centralne banke! Predsednik Kovačič je prisotnim članom predstavil tudi nov logo Zadružne kraške banke Trst Gori- ca, ki se pri tem prilagaja smerni- cam skupine CCB in hkrati izpo- stavlja specifiko ZKB. V nasled- njih tednih bo banka uvedla nov logo in spremenila tudi zunanjo podobo podružnic. O socialni vlogi Zadruge ZKB Trst Z Gorica je najprej spregovorilpredsednik Kovačič, ki je nanizalvrsto dogodkov, formativnih srečanj, dejavnosti, ki jih banka podpira od Milj do Brd in včasih tudi sama organizira (območna srečanja, članski izleti, dan var - čevanja, podelitev štipendij, Šport in šola v sodelovanju z ZSŠDI, božična koncerta, projekt Parole Ostili – ozaveščanje in izo- braževanje o sovražnem govoru na socialnih medijih, ZKB Starter, člansko glasilo Skupaj). Predstav- nici skupine Mladi ZKB, Veronika Povsič in Lea Ušaj, pa sta z mla- dostnim zanosom predstavili bo- gato delovanje skupine mladih članov, ki je v letu 2018 pripravila kar nekaj pobud oz. pri njih so- delovala: Aperibanking, Forum mladi člani 2018, Barkolana, La- boratorij bodočnosti, podelitev štipendij. Nakazali sta tudi načrte Mladi ZKB za leto 2019. V zaključnem delu poročila je predsednik seznanil člane s končanim likvidacijskim postop- kom Immobiliare ZKB – Nepre- mičninske družbe srl in posle- dično z njenim izbrisom iz Regi- stra podjetij na Trgovski zborni- ci. Direktor ZKB Trst Gorica Sergio Carli je članom predstavil bilanco 2018, ki se je končala z dobičkom v višini 1,5 mio evrov. Poslovanje 2018 je zaznamovalo nekaj izred- nih dogodkov: uvedba novega računovodskega standarda IFRS9, izredna operacija cesije nerednih kreditov (Npl ratio se je tako znižal od 18 % na 11 %!, povišali pa so se administrativni stroški prav zaradi stroškov, vezanih na cesijo kreditov), dogovor o predčasni upokojitvi 12 zaposle- nih je povišal stroške za osebje v letu 2018 za 1,9 mio evrov. Poslovanje ZKB v letu 2018 odraža prvo leto skupnega poslo- vanja po združitvi v septembru 2017 Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob in So- vodnje. Med po- zitivnimi do- sežki izstopajo solidna kapital- ska ustreznost (CET1 17,9 %), porast investicij v sklade in zava- rovalne na- ložbe, skupni depoziti, znižanje nered- nih kreditov, povišanje aktivnih komisij, število novih tekočih računov in kreditnih kartic, po- višana uporaba storitev pri bančnih avtomatih, ki v nekate- rih podružnicah presega 80 % vseh pologov. Kljub znatnemu povišanju kreditov v drugi polo- vici 2018 žal ni bil dosežen cilj pri rasti na dologoročnih in kratko- ročnih posojilih. Po poročilu predsednice nadzor- nega odbora Martine Malalan in predstavnika revizorske družbe Bdo je bila na vrsti razprava, v ka- teri so si sledili pozdravi in poh- vale o delovanju in vlogi ZKB v našem prostoru (SDGZ – Robert Frandolič, Kmečka zveza - Erik Masten, ZSŠDI – Ivan Peterlin, Konzorcij Skupaj na Opčinah - Nadia Belina) in prošnje za poja- snila o poslovanju ter predlogi (Paolo Milič o porastu stroškov za osebje in povišanju administra- tivnih stroškov, Klavdij Brajnik o znižanju rezerv ter o zunanjem videzu nepremičnin ZKB, Dario Rupel o potrebi po namestitvi bančnega avtomata na področju Kontovela, Proseka in Križa). Zadnja točka na dnevnem redu so bile volitve v upravni odbor, saj je trem članom zapadel man- dat. Inž. Andrej Gruden in dr. Ugo Tomsič se nista ponovno kandidirala. Člani so na občnem zboru potrdili dosedanjega pred- sednika, dr. Adriana Kovačiča, in izvolili dva nova člana v upravni odbor: odv. Mitjo Ozbiča in pod- jetnika Tomaža Muccija. Na sedežu KD Ivan Trinko Senatorka Tatjana Rojc na srečanju z Benečani ČEDAD a pobudo SKGZ in ted- nika Novi Matajur je bi- lo pred kratkim v Čeda- du, v prostorih KD Ivan Trinko zanimivo srečanje s senatorko in predstavnico naše narodnostne skupnosti v rimskem parlamen- tu Tatjano Rojc. Gre pravzaprav, kot je v uvodu povedal Rudi Pavšič, ki je pred kratkim postal tudi direktor be- neškega informativnega tednika Novi Matajur, za prvo iz niza jav- nih srečanj o aktualnih temati- kah, ki zadevajo Slovence v vi- demski pokrajini. Rudi Pavšič je v uvodu tudi poudaril svojo na- vezanost na Benečijo in njene ljudi. Tudi senatorka Tatjana Rojc je najprej izrazila zadovoljstvo, da lahko o svojem delu in svojih pogledih na prihodnost sloven- ske narodnostne skupnosti spre- govori ravno v Čedadu. Benečija ima po njenem poseben, svoje- vrsten utrip, ki ga začutiš, ko spoznavaš ne le enkratno lepoto teh dolin, temveč tudi njene lju- di. Glede črnogledosti na pri- hodnost Benečije je Rojčeva poudarila, da sama ni pesimist, čeprav so številke vse prej kot spodbudne. Benečani namreč ohranjajo tako močno narodno- stno zavest, pogum in ponos, da v njih najdejo moč za premago- vanje najtežjih ovir. Take zavesti v Trstu in Gorici, kjer smo manjšinci nekako “razvajeni”, ni najti. Prav zato je Tatjana velik optimist in je prepričana, da bo Benečija našla svojo prihodnost tudi in predvsem v sodelovanju s Slovenijo in v skupnih širših evropskih projektih. N Pavšič je senatorko in dolgolet-no sodelavko Rojčevo najprejvprašal o življenjenju parlamen- tarke in izkušnjah v Rimu. Pred- stavnica Slovencev, ki je bila kot neodvisna izvoljena na listi De- mokratske stranke, je najprej poudarila neizkušenost in po- manjkanje politične etike, ki je značilna skoraj za vse parlamen- tarne predstavnike sedanje vla- de. Delo v senatu je zanjo po- membna življenjska izkušnja, ki pa ne poteka v prostorih parla- menta, ampak predvsem pri de- lu in soočanju z ljudmi na tere- nu. Spregovorila je o perečem pro- blemu slovenske zastopanosti v italijanskem parlamentu, predv- sem glede na zakonski predlog o ustavni spremembi, po kateri bi število parlamentarcev zmanj - šali za eno tretjino. Če bo zakon sprejet, bo izvolitev slovenskega predstavnika še veliko težja, kot je bila doslej. Rojčeva se v tem okviru trudi, da bi razumela in analizirala vse pravne možnosti in našla pot, da bi izvolitev slo- venskega zastopnika v parla- ment postala zakonsko za- jamčena pravica. Seveda si mo- rajo glede tega biti tudi predstav- niki slovenske narodnostne skupnosti na jasnem, katere so dejanske želje, in se zediniti v skupnih zahtevah po predstav- ništvu. Pomembno vlogo bodo morale pri tem igrati tudi Evro- pa, dežela Furlanija Julijska kra- jina ter predvsem Slovenija. Ta mora odločno podpirati zahteve manjšine in pritisniti na rimsko vlado. Brez te podpore bo vsak trud slovenskih parlamentarnih predstavnikov prešibak, da bi prinesel zaželene sadove. Rudi Pavšič je seveda sprego- voril tudi o problemu finan- ciranja slovenskih tiskanih medijev. Senatorka Tatjana Rojc je poudarila, da je bil pro- blem Primorskega dnevnika na srečo rešen, ostaja pa od- prto vprašanje preživetja ted- nikov Novi Matajur in Novi glas. O obeh medijih sta pred kratkim z državnim podtajni- kom Vitom Crimijem v Rimu spregovorila predstavnika obeh slovenskih krovnih or- ganizacij, Rojčeva pa je zago- tovila, da se bo zavzemala za rešitev položaja. Sam predsednik vlade Conte, je poudarila, je jav- no zagotovil, da bo našel rešitev za Novi Matajur in Novi glas, Rojčeva pa poudarja, da pri tem nikoli ne bo popustila. Tatjana Rojc je poslušalcem iz Benečije spregovorila še o napo- vedih in perspektivah ob bližajočih se evropskih volitvah ter o svojih izkušnjah v okviru komisije za obrambo, kamor je bila pred kratkim imenovana, o svojih pisateljskih načrtih ter o željah in upih za prihodnost Be- nečije, ki naj bi iskala pot predv- sem v turizmu in čezmejnih skupnih projektih. Suzi Pertot Foto JMP Slovenija 16. maja 2019 13 Goriška knjižnica Franceta Bevka prireja v petek, 17. maja 2019, ob 13. uri, v dvorani knjižnice predstavitev knjige Jasne Reščič Mrzlica. Z avtorico se bo pogovarjala prof. Marija Češčut, urednica knjige. Predstavitev je namenjena višjim razredom osnovne šole in srednješolcem ter vsem, ki jih dogodek zanima. Predstavitev knjige Jasne Reščič Mrzlica godilo se je, da je samo en dogodek povzročil naj- večje zanimanje in odme- ve, pravi alarm, v javnosti in po- litiki, in hkrati zasenčil celotno drugo dogajanje v Sloveniji. V Be- li krajini so štirje nezakoniti mi- granti ugrabili 79-letnega do- mačina, ga zvezali, potisnili v prtljažnik in ga z njegovim avto- mobilom odpeljali proti Italiji. Ko so po šesturni vožnji prispeli do cilja, slovensko-italijanske me- je pri Sežani, so ugrabljenca pu- stili zvezanega v prtljažniku vo- zila; pozneje mu je uspelo se iz- motati iz spon in se obrniti za po- moč v bližnjo hišo, sami pa so peš odšli čez mejo, kjer pa so jih po obvestilu slovenskih polici- stov kmalu odkrili in aretirali ita- lijanski varnostni organi. Ugoto- vili so, da gre za nezakonite emi- grante iz Maroka in Alžirije, bili so trije, četrtega emigranta, ki je domnevno tudi sodeloval pri ugrabitvi, pa do časa našega po- ročanja še niso odkrili. Do sem kronika dogajanja, raz- sežnosti dogodka, dejansko inci- denta, pa so seveda širše in segajo tudi na druga področja, najbolj v politiko. Incident v Beli krajini je, ob upoštevanju tudi drugih težav z nezakonitimi emigranti, ki jih je čedalje več, dokazal, da niso re- snične trditve o tem, da je Slove- nija najbolj varna država v Evro- pi, in nemara celo na svetu, in da je zato strah pred nezaželjenimi migranti iz arabskih, afriških in Z azijskih držav nepotreben in neu-temeljen. V takem prepričevanjusodeluje tudi premier Marjan Šarec, ki zatrjuje, da oblast obvla- duje razmere glede nezakonitih emigrantov, zato naj bi bila tudi seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je po ugrabitvi prebivalca v belokranjski vasi zahteval pred- sednik SDS Janez Janša, nepo- trebna. Predsednik vlade pa ni komentiral prepričanja Janeza Janše, “da mora biti varnost la- stnih državljanov prva skrb vsake vlade”. Ocene premiera o varno- sti v Sloveniji in ob njenih mejah, pa tudi trditve, da strah prebival- cev ob meji ni potreben, so zani- kali predstavniki slovenske poli- cije, ki so po incidentu v Beli kra- jini opozorili, “da je za zavaro- vanje meje od Črnomlja v Beli krajini do Ilirske Bistrice potreb- no več žice, več nadzora in strožje zakonodaje o podeljevanju azi- la”. V obupu, ki navdaja prebival- ce zaradi vpadanja nezakonitih migrantov in njihovih ravnanj, ki povzročajo napetosti in strah, pa tudi prepričanja, da jih država ne varuje dovolj, so nastala in se še širijo tudi mnenja, da bi za zaščito prebivalstva ob južni me- ji, to je meji s Hrvaško, morali ustanoviti t. i. vaške straže. Vlada in politične stranke se se- veda ukvarjajo ali soočajo tudi z drugimi dogodki, ki so zanje pri- stojni, ali menijo, da jih zaradi političnih razlogov morajo obravnavati. Tako so v Sloveniji na več ravneh počastili in znova prebirali znamenito Majniško de- klaracijo, sprejeto pred trideseti- mi leti. To je 8. maja leta 1989 predstavil pesnik Tone Pavček pred več desettisočglavo množico na zboro- vanju na Kongre- snem trgu v Lju- bljani. In zakaj je Majniška deklara- cija pomembna, sta ob njeni oblet- nici govorila tudi državni poglavar Borut Pahor in so- avtor deklaracije, dr. Dimitrij Rupel. Pomembna je zato, ker so slovenske opozicijske zveze in gibanja v Maj- niški deklaraciji izrazili zahtevo, da hočejo živeti v suvereni državi slovenskega na- roda. Torej v slovenski državi, v kateri se bodo spoštovale člove- kove pravice in bo zagotovljena demokracija s političnim plura- lizmom. Dodajam, da nekateri temeljni cilji Majniške deklaraci- je v slovenski državi še vedno ni- so uresničeni. Nadaljuje se kampanja za volitve v evropski parlament, ki bodo 26. maja. Volivci se nanjo odzivajo precej mlačno in v nekaterih okoljih skoraj brezbrižno. Kljub temu pa se evropska zavest ohranja in morda se bo zato po- večala volilna udeležba, na kar pozivajo vse poli- tične stranke. No- vost v politiki in zainteresirani jav- nosti je tudi ta, da je Karl Erjavec, mi- nister za obrambo in predsednik stranke Desus, osumljen, da je v zadevi razrešitve visokega častni- ka slovenske vojske zlorabil vo- jaško obveščevalno službo. Na zahtevo poslancev iz stranke SDS se bo moral Karl Erjavec zagovar- jati v državnem zboru. Sicer pa so se v polemičnem ozračju, ki je značilno za slovensko politiko, pojavila tudi mnenja, da sedanja vlada ni legitimna. V njej so namreč trije člani, ki niso bili iz- voljeni, torej niso uspeli s svojo Spomin na zelo pomembno manifestacijo v Ljubljani Tri desetletja od podpisa in branja Majniške deklaracije smega maja je pred 30 leti danes že pokojni li- terat Tone Pavček na množičnem zborovanju na Kon- gresnem trgu v Ljubljani, ki je potekalo v podporo obtoženi čet- verici v aferi JBTZ, prebral Maj- niško deklaracijo. Deklaracija je postavila temelje slovenske sa- mostojnosti, saj je v njej zapisana zahteva po suvereni državi slo- venskega naroda. Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Sloven- sko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slove- nije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skla- dateljev so z deklaracijo zahtevali suvereno državo slovenskega na- roda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslo- vanskimi in drugimi narodi v ok- viru prenovljene Evrope. V Majniško deklaracijo so zapisa- li, da je glede na zgodovinska pri- zadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost sloven- ska država utemeljena na spošto- vanju človekovih pravic in svo- boščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbe- ni ureditvi, ki bo zagotavljala du- hovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožno- stmi državljanov Slovenije. Dokument je nastal v pisarni Di- mitrija Rupla aprila 1989 na te- danji Fakulteti za sociologijo, po- litične vede in novinarstvo. Pavček jo je nato 9. maja 1989 O prebral na množičnem zboro-vanju na Kongresnem trgu, ki jebil povezan s procesom proti Ja- nezu Janši, Ivanu Borštnerju, Da- vidu Tasiću in Franciju Zavrlu, t. i. četverici JBTZ. Zborovanje so, ker so ga oblasti prepovedale, organizirali kot jav- no sejo predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS), govori pa so sledili formalnemu branju dnevnega reda seje. V torek, 7. maja, je predsednik re- publike Borut Pahor pripravil srečanje ob 30. obletnici branja Majniške deklaracije, na katerem je poudaril, da ima Majniška de- klaracija iz leta 1989 zelo aktua- len pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je po njego- vem prepričanju, da je povezala demokracijo, državno suvere- nost in slovensko mesto v preno- vljeni Evropi. Prelomnega dogodka so se spomnili tudi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki ga je or- ganiziral predsednik RK ZSMS le- ta 1989 Jožef Školč. Zbrane je po- leg Školča nagovoril tudi Igor Bavčar, pred tremi desetletji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki si je priza- deval za ponovno sojenje ob- toženim v aferi JBTZ. V Dvorani Slovenske matice pa je bila okrogla miza, ki jo je pri- pravila Nova univerza v sodelo- vanju s Slovensko matico, Društvom slovenskih pisateljev in Združenjem za vrednote slo- venske osamosvojitve. Sodelovali so soavtorji, priče in poznavalci dogodka, poleg omenjenih Ru- pla in Školča še Hubert Požarnik, Tone Partljič, Igor Grdina in Aleš Gabrič. kandidaturo na nedavnih volit- vah za novo sestavo državnega zbora. Neizvoljeni so Karl Erja- vec, minister za obrambo, Alenka Bratušek, ministrica za infrasktu- ro in podpredsednica vlade, ter Andreja Katič, ministrica za pra- vosodje. Velikega pomena je dejanje Ko- misije Pravičnost in mir pri Slo- venski škofovski konferenci, ki je pozvala “vse sodržavljanke in sodržavljane, da se uprejo uzako- nitvi evtanazije, to je 'pospešitvi smrti iz usmiljenja'”. V obširni razlagi in utemeljitvi dokumenta z naslovom Proti nasilnemu končanju življen- ja so škofje zapi- sali, da je človek tudi ob koncu življenja v celoti odvisen od kultu- re spoštovanja njegovega življenja. Toda namesto da bi se najprej in predv- sem pogovarjali o tem, kako ljudem olajšati zadnje obdobje življenja, nekateri raje predlagajo razpravo o tem, kako jim pomagati, da čim prej odidejo od nas. Gre za stanje hude duševne in moralne prisile naših onemoglih bližnjih, da svoje življenje čim prej končajo. Moralno nedopustno je bolnika usmrtiti, čeprav na njegovo željo. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci posebej poziva vse člane kato- liške Cerkve, da odločno branijo posameznikovo pravico do zdravstvene oskrbe in nege neoz- dravljivo bolnih in umirajočih. Tednik Demokracija je objavil obširen članek o prof. dr. Lojzki Bratuž ob njeni smrti. V njem je Lucija Kavčič razčlenila in pou- darila njeno zelo uspešno in raz- noliko delovanje na številnih po- dročjih, tako na narodnoobram- bnem kot jezikovnem, v šolstvu in kulturi. Pokojnica je bila iz- jemno prizadevna in uspešna. Časnikarka Lucija Kavčič je citi- rala žalno sporočilo Sveta sloven- skih organizacij, v katerem je poudarjeno, “da je prof. dr. Lojz- ka Bratuž dosledno živela poslan- stvo svojega očeta Lojzeta Bra- tuža, ki je svoje življenje daroval za slovenski narod, in svoje ma- tere Ljubke Šorli, ki je pretrpela huda mučenja fašističnih oblasti. Skupaj z bratom Andrejem sta se zavezala za zvestobo slovenski be- sedi in pri tem nista nikjer izražala sovraštva ter maščevanja do tistih, ki so jim tako hudo pri- zadeli življenje. Naj Bog gospe Lojzki Bratuž obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pre- trpela za slovenski narod”. Marijan Drobež Tone Pavček 8. maja 1989 na Kongresnem trgu Z 12. strani O poslanstvu ... Kaj bi moralo biti danes v Slove- niji glavno poslanstvo raziskoval- nega novinarstva? V spornost nekaterih kritičnih Re- porterjevih tekstov o vidnih pom- ladnih politikih se tu ne mislim spuščati. To sem storil na zelo ja- sen način v svojih dveh zadnjih sestavkih, ki sem jih objavil enega v Demokraciji in enega v Repor- terju, in še naprej stojim za ugo- tovitvijo, da so bili posamezni članki nedostojanstveni, žaljivi in nekateri celo na meji mrhovinar- skega početja. S tem pa še ne želim žaliti njihovih avtorjev, am- pak jim dopovedati, da imamo, tako kot oni, tudi še drugi pravico izraziti in objaviti svoje mnenje. Uredništvo pa bi moralo biti hva- ležno za ta opozorila, saj je obstoj tednika odvisen od zadovoljstva njegovih bralcev. Slednji pa pri- padajo v glavnem pomladni op- ciji; je pa veliko znakov o tem, da so novo usmeritev tednika slabo sprejeli. Za resen raziskovalni me- dij namreč v situaciji, ko si je ena opcija razgrabila glavne vzvode realne družbene moči (kapital, mediji, represivni organi, civilna družba idr.), ter jih drži v rokah že tričetrt stoletja, druga pa se bori za preživetje, ne more biti glavna skrb oz. glavno poslanstvo enako kritičen odnos do obeh strani. Najprej in predvsem mora razgal- jevati in razgrajevati ozadje tega pošastnega monopola, ki meji na ideološko okupacijo, ki je ustvaril globoko državo, pohabil sloven- sko demokracijo in zaradi katere- ga postaja družba zaudarjajoča mlaka in se duši v lastni nesnagi. In to monopol opcije, ki ji niti v preteklosti niti danes ni bilo treba odgovarjati za nobena zla dejanja. Ne za medvojne in povojne pobo- je, ne za neizmerno trpljenje, ki ga je povzročila različno mi- slečim, ne za propad države in njenega družbenega eksperimen- ta, ne za zgodovinski rop družbe- nega premoženja v tranziciji itn. Ko bo ta monopol razgrajen in družbena moč uravnotežena, po- tem je resen raziskovalni medij res dolžan enako kritično obrav- navati vse akterje na družbeni sce- ni. In če bi se po naključju kdaj pomladna opcija dokopala do po- dobnega monopola, bi ga tudi bi- lo treba rušiti, ker so monopoli, zlasti oblastniški, veliko družbeno zlo. Ali je Janša res luzer in bi zato mo- ral oditi iz politike? Janša je bil v prejšnjem režimu med prvimi, ki so tvegali spopad s povampirjeno JLA, in je zaradi tega tudi končal v zaporu ter nato s svojimi političnimi sopotniki dvignil na noge slovensko jav- nost, kar je kasneje pripeljalo do zloma komunizma, demokratiza- cije, ustanovitve slovenske države in njene umestitve v njeno narav- no evropsko okolje. In v desetd- nevni vojni je na čelu obrambne- ga mnistrstva veliko pripomogel, da je Slovenija te svoje pridobitve tudi obranila. Ustvaril je naj- močnejšo politično stranko, trdno zasidrano v volilnem tele- su, in lastne medije, ki skupaj s ka- toliškimi začenjajo razbijati zato- hli levičarski medijski monopol. Bil je dvakrat na čelu slovenske vlade in “prvi Slovan”, ki je uspešno vodil EU. Za svoje delo je prejel opazna priznanja uglednih evropskih politikov in strank, kot npr. Angele Merkel, Evropske ljudske stranke, Mednarodne de- mokratske zveze, in tudi njihovo odločno podporo, ko ga je levičar- ska politična mafija strpala v za- por. Označevanje Janše za luzerja ob tem njegovem izjemnem življenjskem opusu in nagovar- janja, naj zapusti politiko, so, mi- lo rečeno, smešna. Morda zaradi tega, ker ga sprijeno zakulisje tranzicijske levice že desetletja de- monizira in se v svojih poskusih njegovega političnega umora po- služuje celo skorumpiranih držav- nih institucij, kot so npr. represiv- ni organi, sodstvo in KPK, pa zarot in volilnih prevar z instant stran- kami in novimi obrazi za enkrat- no uporabo? In mu je s tem že ne- kajkrat ukradlo volitve in pre- prečilo, da bi sestavil vlado. O tem, kdo naj vodi SDS, pa lahko odločajo edinole organi stranke, v katerih pa ima Janša zaenkrat vso podporo. Tudi zadnje volitve so pokazale, da največ volivcev zaupa ravno SDS, in to v pogojih, ko mračno politično zakulisje in njegove politične lutke z vsemi to- povi streljajo po Janši in njegovi stranki. Tudi sicer ni na pomladni strani problem SDS, ampak SLS in NSi, ki so ju volivci zaradi njunih zgrešenih političnih izbir v prete- klosti eno za drugo vrgli iz parla- menta, in si do danes še nista pošteno opomogli. Kot so tudi problem številni politični izletni- ki, ki s svojimi v naprej obsojeni- mi in brezperspektivnimi stran- karskimi podvigi, tudi če dobro- namernimi, samo uničujejo pomladne glasove. Dr. Stane Granda je zapisal (Demokracija, 7. 6. 2018), da nihče ni popoln in tudi Janša ni svetnik, vendar “zgo- dovina ne razvršča ljudi po oseb- nih napakah, ampak praviloma po zgodovinskih zaslugah. In tu je Janez Janša v novejši zgodovini, skupaj s Pučnikom in še nekateri- mi drugimi osebnostmi brez kon- kurence”. Jaz bi še dodal, da je Janša nevaren silam kontinuitete, ker je ta čas edini slovenski poli- tik, ki lahko zbere okrog sebe do- volj širok ljudski konsenz, da jim lahko iztrga oblast iz rok, in ima dovolj sposobnih ljudi, da lahko upravljajo državo. Kakorkoli se bodo stvari iztekle z njim, pa bo že s tem, kar je doslej ustvaril, ostal v kolektivnem spominu na- roda kot izjemna figura novejše slovenske zgodovine. Tudi še ta- krat, ko o njegovih rabljih, pre- ganjalcih in kritikih ne bo ne du- ha ne sluha več. Vaške straže zoper nasilje nezakonitih migrantov Poziv slovenskih škofov k uporu proti uzakonitvi evtanazije! Aktualno16. maja 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 14. maja 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (243)Erika Brajnik Na jetra mi greš! (1) Jetra so organ jeze, ko so le-ta v deficitu. Jetra so za naš organizem zelo pomemben organ, so drugi najpomembnejši filter našega telesa. Prvi najpo- membnejši filter so ledvice, druga pa jetra. Preden bomo govorili o jetrih, se moramo vprašati, kako se zastrupljamo, da so naša jetra v deficitu? Toksini prihajajo v naše telo preko vode, zraka, krem, oblek, elektromagnetnega valovanja, hra- ne, stresa, radioaktivnosti, zdravil itd. Jetra so zelo pomemben organ za naše telo, vsako sekundo je v njih prisotne kar 10 % krvi našega telesa. Vsako minuto jetra filtrirajo 1/4 litra vode. Težave, ki se pojavijo na te- lesu, ko so jetra v deficitu, so: prhljaj, mastni lasje, temne lise po telesu, srbečica, bolečine v križu, bolečine v vratu, ne- spečnost, nočno znojenje, smrdeči znoj, nemirne no- ge, drevenenje rok, menski oblivi, vzkipljivost, nepo- trpežljivost, razdražljivost, nervoza, jeza, pekoče oči, solzne oči, oči, občutljive na svetlobo, jutranja utrujenost; oseba težko zjutraj vstane, počuti se povoženo. To so težave, ki niso diagnosticirane kot bolezen. Z leti se naštete težave prelevijo v bolezen, torej govorimo o boleznih, ki imajo svoj vzrok v defi- citarnem delovanju jeter: ščitnična obolenja, kar- palni sindrom, dermatitis, psoriaza, lupus, herni- ja, lipomi, artritis, multipla skleroza, seneni na- hod, povišan holesterol, ciroza, išias, rak na doj- kah. Bolezen nastaja počasi, leto za letom. Kako se to dogaja? Kako se zastrupljamo? Obstaja več stopenj. Prva stopnja je vnetje, ko se toksini usedejo v ve- zivno tkivo in to postane trdo. Saj toksini v organu ne morejo bivati, ker ta ne more delovati pravilno, tako organ pošlje toksine v dele telesa, kjer ti manj motijo fiziološke procese organizma, v lase, kožo, nohte. Takrat se nam dogaja, da nam telo že kaže določene znake - težave (mastni lasje, nohti, ki se lomijo, bolečine v križu), vendar mi ne znamo razbrati, da gre za deficit jeter. Če se tako stanje nadaljuje, sledi druga stopnja, ki je impregnacija: toksini prodrejo fosfolipidno pre- grado in prodrejo v celi- co, kjer motijo normal- no celično delovanje. Če se to stanje še nadal- juje, sledi tretja stopnja, ki je degeneracija: poškodbe so zelo globo- ko, celica je že poškodo- vana, encimatske reakci- je se tam ne izvajajo več pravilno. V celico pride informacija, ven pa gre napačna informacija, ker jo toksini izmaličijo. V opisanem primeru je najboljša drenaža tkiv. Ker so jetra šibka, toksinov ne morejo spraviti skozi urin in blato iz telesa, ampak jih pošljejo v predel telesa, v katerem navidezno ne bi motili (koža, la- sje, nohti). Zato moramo toksine spraviti na kup: iz tkiv v or- gan ter iz organa ven iz telesa. Naj navedem pri- mer: če imamo razmetano kuhinjo in umazan šte- dilnik, moramo pomesti in počistiti celo kuhinjo in ne samo štedilnika, saj se bo drugače le-ta uma- zal, če samo tega počistimo. Isto je z drenažo. / dalje www.saeka.si Prvi maj je za Slovence tudi praznik šeg in verskih obre- dov, je prvi dan šmarnic. Cerkev je ta mesec posveti- la Materi Božji, obhajajo se šmarnice, vsakodnevna po- božnost njej v čast. “Začetki šmarnične po- božnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja po- trdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nado- mestila praznovanje ob poganskem 'maj- skem drevesu' (Maibaum) ”. . Pod imenom šmarnice, cve- tlice, ki vzcveti v začetku maja, se je pobožnost hitro razširila med ljudmi, ki so jo vzeli za svojo in jo obhajali pri šte- vilnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmar- nično branje, molili litanije, prižigali sveče in peli Marijine pesmi. Kjer niso imeli vaških ka- pel, so sezidali nove, posvečene Materi Božji, ponekod so postavili šmarnične oltarčke tudi po domačih hišah. Še danes je ta navada mar- sikje ohranjena, čeprav imajo po cerkvah šmarnice največkrat med mašo: med pridigo župnik prebere šmarnično branje, pred kon- cem maše zmoli litanije. Nekoč so otroci zelo radi hodili k šmarnicam, saj so se zvečer srečali pred domačo cerkvijo, malo poklepetali, se nato skupaj odpravili v notranjost in se posedli po klopeh. Marijin oltar je bil s cvetjem lepo okrašen in vsi so radi prepevali Marijine pesmi. Župnik je vsa- kemu otroku na začetku meseca dal listek, kartonček, na katerega je malček po vsaki maši pritrdil nalepko, sledili sta seveda igran- je in preganjanje pred cerkvijo. Cel mesec so otroci nabirali cvetje za oltarje, šmarnice so nekatere gospe tudi vezale v šopke in proda- jale na “placu” in marsikatera se je v tem me- secu čemu odpovedala, da bi na koncu dobila odpustek - veliko mladih vaških deklet je ne- koč sprejemalo zelo težko odločitev, in sicer to, da ne bodo jedle sladkih, zrelih majskih češenj. Pri nas so v starih časih skoraj vsi imeli vsaj eno češnjo pri hiši. Češnjev cvet je prekrasen, a ne cveti dolgo, saj je krhek in se kmalu osu- je in pobeli tla pod drevesom, nato nas rastli- na preseneti s svojimi čudovitimi sadeži. Da- nes poznamo več kot tisoč vrst češenj, od nekdaj nas navdušujejo s svojo privlačno po- dobo, okusom in seveda z zdravju koristnimi hranili. Pravijo, da češnje zorijo “sedem češnjevih tednov”, da so prve najlepše in naj- boljše, čeprav niso najslajše, njihovi sadeži so lahko zelo drobni ali debelejši, lahko so hru- stljavi ali mehki. Njihove barve zajemajo vse odtenke rdeče, od temnordeče, skoraj črne, svetlordeče in rumene do bele. Za vse češnje je značilno, da so dobrega okusa in se jih kot prvih pomladanskih sadežev zelo razveseli- mo. Večji otroci so nekoč radi plezali na češnje, na vejah so sedeli, peli, se pogovarjali in smejali, seveda zobali sladke sadeže, kar se je le dalo, mlajši pa so čakali pod drevesom in upali, da jim “veliki” vržejo kakšno češnjo. Naša soseda spomladi še vedno rada prepeva pesmico, ki jo spominja na otroštvo in igre: “Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši. V šolo tudi rada grem, vsako leto rajši. Tu nam prostor dajte za naše mlade dame, da bo sijalo sončece na naše mlado srčece. Ti si lepa, ti si lepa, ti si pa najlepša”. Ko so none naročile otrokom, naj naberejo češnje, so jim zaupale košaro in jim na- ročile, naj sadeže nabirajo s pe- cljem, tako da bo- do več časa trajali (tudi danes pre- poznamo svežino češnje po peclju - pecelj svežega sa- deža je izrazite ze- lene barve, pecelj stare češnje pa je temnejše barve, skoraj črn, uvel in zgrbančen). Nekaj češenj je gotovo šlo v košaro, veli- ko pa v usta! Otro- ci so zelo radi plezali tudi na sosedove češnje, a večkrat brez dovoljenja, tako da so morali po pojedini kar bežati pred sosedino metlo. Če nimamo privilegija, da bi te sočne lepoti- ce, “rdečelične gospodične”, zobali, se- deč na veji drevesa, si jih pač priskrbimo dru- gače in ne zamudimo njihove kratke sezone. Sveže češnje jemo lahko brez omejitev in brez dodatkov, ko pa imamo na razpolago večjo količino sladkih sadežev, lahko iz njih pripra- vimo veliko dobrot, npr. češnjev zavitek, kompot, celo marmelado, krasne so številne bolj ali manj preproste češnjeve pite in torte. ČEŠNJEVA TORTA Sestavine: 150 g masla, 120 g sladkorja, 3 jajca, 100 g mandeljnov ali orehov, pol limone, 200 g moke, 1 vrečka pecilnega praška, sol, po po- trebi nekaj žlic mleka, približno 500 g iz- koščičenih češenj. Priprava: V skledi penasto zmešamo maslo s sladkor- jem in rumenjaki, nato primešamo zmlete mandeljne ali orehe, sok in zribano lupino polovice limone ter sol. Pazljivo, narahlo do- damo trg sneg beljakov in presejano moko s pecilnim praškom, po potrebi dodamo še ne- kaj žlic mleka. Zmes zlijemo v namazan tor- tin model in jo pečemo 30 minut pri 175-180 stopinjah Celzija, nato jo vzamemo iz pečice in na gosto potresemo z izkoščičenimi in zre- zanimi češnjami in s sladkorjem ter ponovno postavimo v pečico za še približno 15 minut. Pečeno torto pustimo, da se ohladi, potrese- mo s sladkorjem v prahu in serviramo. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (37) Nekaj moramo ukreniti, dokler je še čas! Kakšen zrak dihamo? eseca marca je društvo Legambiente in Dru - štvo zdravnikov za okolje povabilo v Gorico pnev- mologa Maria Cancianija iz Vid- ma, ki je skupaj z nekaterimi starši ustanovil društvo ALPI (As- sociazione Allergie e Pneumopa- tie Infantili) in društvo GRAP, ki povezuje zdravnike celega sveta, ki se ukvarjajo s pljučnimi boleznimi. Vsi vemo, da so otroška pljuča bolj občutljiva kot odrasla in zato tudi bolj podvržena one- snaženemu zraku. Vsak dan prehaja v zrak veliko one- snaževalcev, ki jih vdihavamo in nam škodijo prav tako kot cigaretni dim. Samo v državah evropske skupnosti povzroča onesnaževanje zraka vsako leto na milijarde škode. Evropska agencija za okolje me- ni, da je industrija odgovorna za polovico stroškov za odškodnine. Vendar to ni le drago, ampak tudi izredno škodljivo za okolje, pod- nebje in zdravje. Zelo škodljivi so predvsem drobni delci v zraku, ki so nevidni, a še bolj škodljivi od večjih. To so “fine suspendi- rane” snovi, ki se širijo v zrak in ogrožajo naše zdravje. Te nasta- jajo, na primer, z emisijami avto- mobilov ali drugimi postopki pretvorbe materialov v industriji in kmetijstvu. Drobni prah se razdeli na različne še manjše delčke, tudi do 3 tisočink mili- metra. To so v glavnem delci dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ozona, ogljikovega mo- noksida, benzena. Nekateri M delčki so tako majhni, da potuje-jo skozi zidove in okna, tako dani pomoči, tudi če se zapremo v hišo. Zdravnik pravi, da je to še slabše, ker v hiši zrak stagnira. Prav zaradi tega bi morali vedno zračiti tudi šolske razrede. Ozon nastaja iz izpušnih plinov ob pri- sotnosti sončnega sevanja in se v mestih nabira pod krošnjami dreves v parkih. Najbolj nevaren je benzen, ker so to snov dodali bencinu, ko so uvedli izpušni dušilec na avtu (marmitta catali- tica) in s tem odstranili svinec, ki je strupen. Vendar s to uvedbo so povečali škodljivost zraka, kajti benzen je še bolj škodljiv od svin- ca. Nihče od nas ni izvzet, saj vsi dihamo isti zrak. Tudi maska na ustih, ki bi nas morala braniti smoga, je škodljiva, ker se delci nabirajo prav ob ustih. Tudi občasni izleti v naravo, na morje ali v hribe ne pomagajo veliko. V Italiji umre po uradnih podatkih 90.000 ljudi letno zaradi teh stru- penih delcev. Padska nižina je najbolj onesnažen kraj s temi delci. Italija ima po uradnih sta- tistikah največje število avtomo- bilov in največja koncentracija jih je prav v Venetu in Furlaniji Julijski krajini. Videm kot tudi Gorica sta seveda pod tem vpli- vom, saj te delce prinaša veter, ki piha z zahoda k nam. Zato sta ti dve mesti že krepko prekoračili spodnjo mejo onesnaževanja, v Pordenonu pa je še slabše, saj se nahaja še bolj na zahodu. Po ana- lizah delcev je že potrjeno, da se ti pomikajo z zrakom zelo hitro in dosežejo tudi do 500 kilome- trov oddaljene kraje. Ena posle- dica, pravi Canciani, je tudi ta, da se zadnja leta otroci rodijo z manjšimi pljuči, veliko več je mrtvih otrok, več kot pred dvaj- setimi leti. Tretja posledica je, da so se povečale pljučne bolezni: okužbe dihal, astma, kronični bronhitis, kardio- vaskularna patolo- gija, tumorji. Zdravnik je pove- dal, da je že doka- zano, da, kdor živi 500 metrov od av- toceste, ima dva- krat več možnosti, da zboli za rakom. Ti delci pridejo skozi pljuča v kri in potem v kateri- koli drug organ, tudi v možgane, in tu se nabirajo in povzročajo bole- zen. Kako se lahko branimo? Edi- no, kar lahko naredimo, je to, da zmanjšamo promet na cestah oziroma da pospešimo rabo elek- tričnih avtomobilov in po- večamo rabo javnih prevozov, kolesarskih poti in poskrbimo, da bi bilo v mestu več zelenja, parkov, zelene površine itd., ki so nam v neprecenljivo korist, saj imajo to lastnost, da vpijejo veli- ko teh nanodelcev. Pomembno je tudi, da se ljudje povežejo med seboj in skupaj kaj naredijo za čistejši zrak, zato je dr. Canciani ob koncu zanimivega predavanja zelo pohvalil take pobude, kot jo je začela Greta Thunberg iz Šved- ske, in upa, da se bodo ljudje še bolj zavzeli za skupno dobro našega dragocenega sveta. Karlo Nanut Aktualno 16. maja 2019 15 Procesija na praznik sv. Marka Slovenska pesem na pobočjih Idrske doline (2) d Budažev do Čubcev je pot kar dolga, a vendarle lepa: gremo navzdol mi- mo travnikov, pod nami se odpi- ra Idrska dolina. Nad nasprotnim bregom sameva Kanalski kolo- vrat, z malimi, pozabljenimi na- selji, ki se smejejo soncu in pom- ladi. Tako premagujejo samoto in čas, ki izpodjeda življenje. Goz- dovi se zibajo v vetru. Samo gozd, gošča, robida. Prijatelj mi včasih kaže, kje vsepovsod so bili trav- niki, pašniki, čistine. Zdaj jih ni več, menda se v dolino nikoli ne bo povrnilo življenje. V dobi, v kateri je denar sveta vladar, je le- pota premalo za življenje. Vse okoli nas je zeleno, na čelu dolge procesije gre prijatelj Mat- teo s križem v rokah. Za njimi počasi stopamo vsi, pot je ozka, pod nami graben, vse je v cvetju. Razmišljam o pomenu tega pra- starega obreda in ljudeh, ki pri- hajajo vsako leto. Tudi v dežju. Končno smo v Čubcih, tam se v cerkvi posedemo in čakamo na mašo. Nekje na pol poti smo, čas za molitev, za darovanje, za prošnje. Da bi nam bilo leto na- klonjeno, da bi živeli v slogi, čeprav nas je tako malo… Videti je, da je bila cerkev dolgo zaprta, nekdo pokaže na hrošče na ste- nah. Hladno je. V Idrski dolini so cerkve skoraj vse nedelje zaprte. Mašuje se le ob pomembnih praznikih, ali ko kdo umre. Roj- stev tu, med strmimi bregovi nad Idrijo, ni več. Cerkev v Čubcih je posvečena sv. O Jerneju Apostolu in je menda enanajlepših v Idrski dolini. Nažalost je strop že močno načet. Če ne bo denarja za popravila, bo kmalu nastala nepopravljiva ško- da. Takih cerkvic je v sami občini Prapotno okoli 12, vse so pri- bližno iz petnajstega, šestnajstega stoletja, njihova značilnost je pri- morska cvetoča gotika. Poslikave celotne cerkvice, ki so delo škof- jeloške šole, zdaj pokriva barva, skrbni restavratorji bi jo lahko odstranili in rešili dragoce- ne umetnine. Prezbiterji cerkvice je se- zidal Gašper iz Tolmina (Caspar da Tulmino), ki je v šestnaj- stem stoletju bival v Klenju pri Ažli, sku- paj s slikarjem Jernejem iz Škofje Loke. Maša poteka v italijanskem jeziku, ko na koncu verskega obreda zbor za- poje v slovenščini, pa s pevci po- jemo čisto vsi. Spet zaslutim ran- jeno, zapostavljeno dušo svoje doline. Pred cerkvijo se zberemo v vrsto in gremo za križem proti Bordonom. Zdaj nas je že veliko, počasi so se nam na poti pri- družili tisti, ki ne zmorejo dolge hoje. Skoraj sto nas je zdaj. Počasi se pomikamo proti koncu doline. Vse več je gozda, vse bolj tiho je. Vasi same- vajo. Rožni venec molimo tudi v Bordonih. Domačini, tri družine živijo tu, pripra- vljajo prigrizek. Diši po kruhu in gostoljubnosti. Gostje vračajo življenje, ki ga je bila dolina vaje- na nekoč. Pozno je že, oče An- drea, ki nas spremlja, ob koncu rožnega venca naznani, da hodi- mo že štiri ure. Vem, da je vesel, ko ljudje molijo za njim. Preden so ga premestili v Idrsko dolino, je maševal v Benetkah, tam je bil praznik sv. Marka pomemben dan. A pravi, da take topline ni- koli ni doživel. Vesel je, da lahko vodi procesijo po samotnih ste- zah v objemu gozdov in dobrih ljudi. Naslednja postaja so Salamanti, baje se je v slovenščini vasici ne- koč reklo tudi Podpeč. Spet je na vrsti molitev rožnega venca, son- ce že prijetno greje in zbrani se ob molitvi tudi nekoliko spočije- mo. Čakata nas še dve postaji, Podklanc, kjer se lahko po rožnem ve- cu okrepčamo, in Meli- na. Tu je procesije ko- nec, oče Andrea, ki nas je vodil na verski poti, se zahvali prisotnim, zmolimo rožni venec in obenem prosimo, da bi Idrska dolina ponov- no zaživela, da bi bili ljudje složni, da bi bila prihodnost bolj rožnata in bi vasi ne samevale. Za rodovitnost polj ne prosimo, to je bilo v preteklosti… Polj tu zdaj ni več. Zarašča jih robi- da. Zbor spet zapoje slovensko pe- sem o Mariji… Oče Andrea vse ude- ležence lepo pozdra- vi in se zahvali za molitve. Pet ur smo skupaj hodili in mo- lili, pet ur je zaživela Idrska dolina in ljud- je so se spet srečali in se naklepetali. Pet ur za prihodnost, za blagoslov, za življen- je, ki naj bi se povrni- lo v zapuščene vasi. Upajmo, da bodo naše molitve uslišane. Upajmo, kajti Idrska dolina je lepa. Ne lepa, krasna je. Počasi se vračamo proti Salaman- tom, kjer nas čaka postanek v hiši pesnice Claudie Salamant. Hiša z zaprtim dvoriščem, iz kamna in kostanjevih tramov, taka kot so bile hiše Idrske doline nekoč. Hiša z veliko izbo, s klopmi in ognjiščem, hiša ki z dušo vabi in sprejema ljudi. Zgrajena je bila za veliko družino, za skupne večere, za dolge klepete s sosedi. Za ognjišče. To je hiša za ljudi, za čas, ki utripa počasi, za večere brez in- terneta in televizije. To je hiša, kjer je prostor za gostoljubje, za glasbo, za harmonike, ali kot jim pravijo tu, za ramonike. Takih hiš v mestu ni. V mestu še za družino ni prostora, kaj šele za prijatelje in sosede. V mestu smo veliko bolj sami, kot v dolini, kjer so vasi že skoraj prazne. Claudia mi razkaže dom, za kate- rega čutim, da ji polni srce. Vdi- hujem preteklost, praznim koza- rec in želim si samo, da bi lahko ostala. Hiša me objema in obdaja s toplino. Ura stoji. Beneška go- stoljubnost je posebna. Take še nisem srečala, pa čeprav sem pre- potovala kar nekaj sveta. Počasi, že nekoliko majavo, saj je toplo in povsod nam polnijo ko- zarce z vinom, se napotimo do Bordonov, kjer je ob glasbi in pašti napovedana končna družabnost. V Bordonih živijo sa- mo tri družine, dve sta v sorod- svu, duša vasi in menda celotne zgornje Idrske doline, pa je Bru- no, po priimku seveda Bordon. Nekdaj je upravljal vaško gostil- no, kot vse kaže pa na gostoljub- nost nikoli ni pozabil. Kdorkoli slučajno zaide v Bordone, pa naj bo tujec ali domačin, je pri njem vedno dobrodošel gost. S hčerko, ženo in zetom ter ob pomoči pri- jateljev vsako leto radodarno so- deluje pri pripravah končnega postanka udeležencev procesije v Bordonih. Letos nas je bilo na cil- ju kar dosti, mize polne, pašta je kmalu pošla, Bruno je navdušeno polnil kozarce in delil široke na- smehe. Vzdušje je veselo, skoraj razigrano. Tudi sama sedem med prijatelje in se veselo razgledujem po mizah. Koliko nas je pravza- prav v tej tihi in večkrat preveč samotni Idrski dolini. Z veseljem ugotavljam, da poznam že veliko ljudi in da postajajo ti strmi bre- govi nad zeleno modro reko moj dom. Ljudje nazdravljajo, harmo- nikarji se počasi zbirajo, prvi na- tegujejo svoje mehe, drugi še pri- hajajo. Domača glasba doni po vasici in dolini. Niti pol ure ne mine, pa je godcev več kot ducat. Nekateri prisegajo, da se nikjer v Benečiji ne zbere toliko muzikan- tov, kot v Bordonih. Igrajo, poje- mo, nazdravljamo. Enostavno le- po je, kot vedno v Benečiji. Pri- stno, domače, preprosto… Tako, kot je bilo nekoč. Po kosilu se glasba prekine, začne se srečelov. Kupila sem srečk za petnajst evrov, da bi nekako pri- spevala k stroškom za prireditev. Zmagala itak ne bom, saj še niko- li v življenju nisem imela sreče pri igrah in stavah. Sicer zelo red- ko igram, a še ni- koli nisem prii- grala niti evra. Tokrat ni tako, najprej dobim par vrtnih škarij, nato namizni prt, nazadnje pa spoznam, da imam v rokah srečko, kateri pripada prva na- grada, vrtna mi- za. Smeje grem po dobitek, San- dro Carta, tro- bentač, zaigra, da proslavi zma- go. Pomislim, da me ima ta dolina res rada. Dobit- ke bi rada delila z drugimi, a je nemogoče. Toplo mi je pri srcu. Hvala, Idrska dolina. Za darila, predvsem pa za čudovito iz- kušnjo, med ljudmi, ki še vedo za gostoljubnost. Suzi Pertot Žal negativno opravljeno delo Huda zaušnica za naš nogomet ve enajsterici sta še v igri, že zdaj pa je jasno, da je bila članska nogometna sezona pri nas, milo rečeno, ka- tastrofalna. Najprej o moštvih, ki jih vrhunec še čaka. V nedeljo si bo Mladost v Špetru proti Valna- tisoneju v dodatni tekmi play- outa za obstanek reševala kožo v promocijski ligi. Doberdobci morajo zmagati, drugače bodo nazadovali v prvo amatersko li- go. Drugega junija pa bo Primor- je, drugouvrščeno po rednem de- lu B skupine pro- mocijske lige, igralo finale play-offa za na- predovanje v elit- no ligo. Če bodo Prosečani dosegli prestop, bodo v prihodnji sezoni edini zastopniki slovenskega no- gometa v Italiji v najvišjem dežel- nem prvenstvu. Smo namreč pri bolečih razple- tih, teh je bilo ničkoliko. Četudi s prednostjo domačega igrišča v finalu play-outa sta Juventina in Kras izgubila dodatni dvoboj za obstanek in izpadla iz elitne v promocijsko ligo. Oboji bi se lah- ko rešili brez dodatkov že v zad- njem krogu rednega dela, ko bi le zmagali doma. A ni se jim izšlo in nato so zatajili tudi v nedeljo v play-outu, Juventina proti Flai- banu (0: 1), Kras pa proti Fonta- nafreddi (1: 2). V Repnu so se morali sprijazniti z vrnitvijo v promocijsko ligo po polnih de- D setih letih D in elitne lige, v Štan-drežu pa se vračajo v spodnjenadstropje po eni sami sezoni v elitni druščini. Z izpadom se je končalo tudi prvenstvo Vesne in Primorca v prvi amaterski ligi, bila sta pred- zadnji oziroma zadnji, in Gaje, preko zadnjega mesta, iz druge v tretjo kategorijo. Če bi – resno računamo, da ne! - nazadovala tudi Mladost, bi bilo kar šest iz- padov naših ekip (na 11 postav), česar res ne pomnimo. V vsakem primeru huda zaušnica za zamej- ski nogomet. Če dopolnimo pregled, se je v promocijski ligi Sistiana/Sesljan po dobrem prvenstvu neuspešno spogledovala s končnico za na- predovanje, mirno rešitev sta do- segla Zarja v prvi in Sovodnje v drugi amaterski ligi, v kateri pa je do obstanka Breg dejansko prišel mukoma. V pričakovanju Primorja torej sezona brez vsakršnega presežka ali prebliska. Po komaj prespani noči je težko opravljati poglobljene analize stanja, tudi ker so zgodbe zelo ra- zlične in slovenska društva niso del nekega skupnega sistema ali kolesja. Marsikdo pravi, da našemu nogometnemu gibanju manjka prav to, povezanost ozi- roma sodelovanje med majhni- mi (vaškimi) stvarnostmi. Prisot- nost slovensko govorečih igral- cev v ekipah pa je že tako poglav- je zase, ki ga na tem mestu men- da sploh ne kaže načenjati. Dej- stvo je, da je igrišče pokazalo, da je bilo opravljeno delo v tem športnem letu negativ- no. Seveda bi bilo ugodno, če bi imeli vsaj eno ekipo v elitni ligi, ki ponuja nekoliko ka- kovostnejši nogomet, pa tudi določeno vidlji- vost soudeleženim. Čisto možno pa je, da bo poleti po sili razmer v slovenski nogometni srenji le prišlo do do- ločenih, tudi korenitih premikov, vsaj pone- kod. Naj omenimo, da bo v soboto še na igrišču tudi Sistia- na/Sesljan, ki bo v Fojdi proti Pro Fagagni igrala pokalni finale pro- mocijske lige. Po končani klubski sezoni pa bodo na potezi Žile, se pravi nogometaši reprezentance Slovencev v Italiji, ki bodo konec junija pod taktirko trenerja Maria Adamiča sodelovali na turnirju v Celovcu v okviru priprav na Evropejado 2020. Tekmovanje narodnih manjšin bo ravno v glavnem mestu avstrijske Ko- roške čez leto dni. HC a razstavi krajevnih likovnikov v dvorani SKD Valentin Vodnik je sodelovalo 23 umetnikov in socialno kulturno društvo Opla. Na izboru ekstradeviškega olja pa je sode- lovalo kar 70 proizvajalcev, amaterjev in poklic- nih proizvajalcev. Na razstavi vin pa se je pred- stavilo enajst proizvajalcev. Prvič je na prazniku s svojo stojnico sodelovalo tudi Društvo sloven- skih čebelarjev iz Trsta. Kiparka Monika Su- gnaux Kersten je letos razstavljala svoje umetni- ne iz kamna na svojem domu v Dolini. Letošnja Majenca se je končala v torek, 14. maja, zvečer z nastopom domačega Pihalnega orkestra Breg, skupnim petjem Eno drevce mi je zraslo in pričakovanim podiranjem maja. N predstavi sodelujejo še Virginia Braini kot bolj preudarna in nezaupljiva Ladj Lonet, prijateljica Ladj Hurf (v izvirniku tega lika ni), ter Janoš Koglot in Alberto Medeot kot javni klicar in policaj. Poudariti je treba, da je Alex Devetak poskrbel tudi za lično koreografijo plesa. Njegov “pas de deux” z Martino Gruden je doživel topel, spontan aplavz. Za odrom je stala šepetalka Katja Leon, ki stopa po stopinjah nepozabne Marinke Leban. Za tehniko je bil zadolžen Simon Florenin. Prikupen gleda- liški list in plakat je izdelal prizadeven Pietro Grau- ner. Za scensko podobo, ki se omejuje na najnujnejše elemente, in za eklektičen izbor “stilnih kostu- mov” je poskrbela sama Daniela Puja, ki se je res izkazala s svojo zavzetostjo za mlade igralce. Pohvaliti je treba vse nastopajoče, ki so jim na pre- mieri zaploskali tudi predsednica ZSKP Franca Pa- dovan, Marilka Koršič, goriška občinska svetnica iz vrst SSk, Franka Žgavec, predsednica KCLB, in izjemna komedijanta Božidar Tabaj in Majda Za- vadlav, ki sta nam na svoji dolgi odrski poti pričara- la ničkoliko nepozabnih likov. Pravi užitek je videti toliko mladih obrazov na odru, ki se z veseljem predajajo gledališki umet- nosti in se bodo, upamo, s časom pridružili igral- skemu jedru dramskega odseka PD Štandrež, ki ima za seboj več kot pet desetletij izredno plodne- ga in uspešnega gledališkega poustvarjalnega de- la. Predstava Ples tatov bo ob ponovitvah gotovo pri- dobila večjo prožnost in sproščenost, ki ju večkrat (pri ljubiteljskih gledaliških skupinah) zavirata premierno razpoloženje in vse, kar spada k njemu. V S 7. strani Srečen epilog ... Z 10. strani Pisana paleta .... Kras Repen - Fontanafredda Aktualno16. maja 201916 ohišče, nekoč letovišče devinskih princev in več let zapuščeno območje, ki ga ima v lasti družina Pahor in mu polagoma vrača nekdanjo podobo, bo tudi letos prizorišče že 5. Mednarodnega enogastronomskega zgodovinskega in didaktičnega pohoda Kohišče 2019. Štale, bajte, senike, dolga polja in čudovite razgledne točke si bodo lahko udeleženci ogledali v nedeljo, 19. maja 2019, na 6 km dolgem pohodu, ki ga prirejata kmetija Kohišče in AŠD SK Devin. Pobuda se razvija iz leta v leto, obdržuje pomembne stalnice in jim dodaja zanimive novosti, ki bogatijo ponudbo, je v uvodu tiskovne konference, ki je potekala v četrtek, 9. maja 2019, v palači deželnega sveta FJK, povedal deželni svetnik stranke SSk Igor Gabrovec. Zahvalil se je organizatorjem, da se ta pobuda uspešno nadaljuje, kar je pomembno, saj je pohod poleg športnega, zdravstvenega in naravnega pomena mednaroden, kajti povezuje Slovenijo in Italijo, zgodovinski, ker ljudje lahko spoznajo in si ogledajo ostanke prve svetovne vojne in lepote našega območja. K Istočasno je koristen zavrednotenje kraškihpridelkov. Lepe besede za ta dogodek sta imela tudi županja Občine Devin-Nabrežina Daniela Pallotta in odbornik Massimo Romita, ki sta poudarila pomen pohoda za območje Krasa in naše dežele s turističnega in zgodovinskega vidika. Iz dežele Lazio bodo prišli tudi prijatelji iz kraja Borgo Hermada, ki so pobrateni z Občino Devin-Nabrežina. Ivanka in Marko Pahor sta podrobneje predstavila pohod. Vsako leto, kot po tradiciji, organizatorji izberejo barvo, ki predstavlja pohod. Letos bo ciklamna. Pohod, s startom med 8.30 in 10.00, bo imel štiri startne točke, in sicer Brestovica (osnovna šola), Devin (Kupčeva domačija), Cerovlje (Adventure park) in Štivan (cerkev sv. Janeza Krstnika), in štiri postojanke v sodelovanju s sedemnajstimi kraškimi pridelovalci: Vinarstvo Rebula, Pernarcich Paolo, Pipan Klaric, Antonič, Bajta, Na Punkišči, Pri Cirili, Kovač, Jama Pejca v Lascu, Hermada, Drejče, Farma Jakne, Fruške, Luciana Pahor, Pri Filetu, Pertot Gabriel, Ostrouska. Zanimiva novost je ogled templja boga Mitre, za katerega skrbijo člani jamarske skupine Flondar, ki bodo spremljali pohodnike do objekta in jim razkrili marsikatero zgodovinsko zanimivost. Ilustratorka Dunja Jogan bo vodila delavnico z otroki; na njej se bodo naučili razne tehnike risanja, predvsem z lesenkami in temperami ter obenem spoznali naravo, rastline in živali. Na koncu bo vsak otrok dobil tudi darilo za sodelovanje. Posebna zahvala s strani organizatorjev gre civilni zaščiti, ki bo tudi letos na razpolago za varnost, vsem društvom in kmetijam, ki sodelujejo, ter pokroviteljem, Deželi FJK, Občini Devin Nabrežina in Občini Komen. Vpisnina za pohod znaša 12 evrov (6 evrov za mladoletne). V primeru slabega vremena bodo pohod prenesli za teden dni. MČ S 6. strani V nedeljo ... n in rastlina si “kaj kmalu postaneta bližnja in izbira med dobrim in zlom postane vse težja. Lončnica potrebuje hrano za rast in tako se navadna zgodba, postopoma, skozi ljubezenski zaplet, prelevi v nepredvidljivo srhljiv- ko”. Konec je mračen, je napo- vedal Miha Kovic. Kakšen je, pa bomo gledalci odkri- li na premieri Cvetličarne Mladinske skupine M+, ki bo v nedeljo, 19. maja 2019, ob 20.30 v veliki dvorani župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu. Prva ponovitev predstave bo že naslednji dan, v po- nedeljek, 20. maja, ob 20.30 kot druga ponudba abonmajskega niza gleda- liških predstav Gledališče na ocvrtem, ki ga prireja Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v sodelo- vanju z Zvezo slovenske kato- liške prosvete Gorica. Naj ob koncu tega zapisa nave- demo še nastopajoče igralce. Že poznanim mladim odrskim obrazom so se pridružili nekate- ri novi. Upajmo, da bodo vztra- jali na očarljivi gledališki poti. V glasbeno gledališki uprizoritvi igrajo: Peter Soban (Simon Ro- zanc – botanik, zaposlen v cve- tličarni Pušeljci Pušeljc), Miha Kovic (Gospod Pušeljc – šef cve- tličarne), Nika Devetak (Rozi – Simonova sodelovka), Emil Sa- O badini (Dr. Frenk Groznik – zo-bozdravnik, Rozin fant), MojcaSrebrnič (Romina – ulična umet- nica), Valentina Terpin (Jasmina – ulična umetnica), Vanessa Hu- mar (Kristina – ulična umetni- ca), Matej Hlede (Rozi Dva – Si- monova botanična iznajdba, go- voreča rastlina). Režijo in sceno- grafijo podpisuje Patrizia Ju- rinčič Finžgar. Dragoceni soobli- kovalci predstave so: Niko Di Battista, ki je izdelal scenografi- jo, Snežica Černic, ki je kot vselej natančno izbrala kostume, Da- niel Peteani, oblikovalec luči in tonski mojster. Tehnična asi- stenta sta Karin Maligoj in Fer- dinand Frandolic. Jan Leopoli je tudi tokrat dragoceno prisoten v vlogi svetovalca za govor. V nedeljo, 19. maja, pohod Kohišče 2019 Šestkilometrski sprehod po našem lepem Krasu Foto MČ