Alkohol in varnost prometa
Smrtonosni hlapi
Alkoholizem in uživanje alkoholnih pijač nasploh je čedalje večji problem v sodobnem motoriziranem in industrializiranem svetu. Dolgoletne statistike vzrokov prometnih ne-sret kažejo, da je alkohol med dejavniki, ki najbolj vplivajo na (ne)varnost prometa.
November mesec je bil namenjen intenziv-nemu boju proti alkoholizmu, vendar naj bo ta akcija stalna, vsakodnevna. Zato de-lavci sveta za preventivo in varnost v pro-metu ter delavci milice občine Ljubljana-Ši-1 ška posredujejo nekatera dognanja o alkoho-lu:
—  alkohol   odvzema   mnogo   tistega,   kar človeku hrana daje;
—  ni zdravilo. Napada jetra, srce, možga-ne,  posebno živčni sistem in zmanjšuje  du-ševne sposobnosti;
—  ne  krepi,  temveč   izčrpava   organizem. Ze koncentracija 0,5 promile zmanjšuje mi-šično  moč za  približno  16  odstotkov, mi  pa mislimo, koliko močnejši smo, če pijemo;
— črno ali rdeče vino nima nič skupnega z zdravo krvjo, skupna je le barva;
—  alkohol pospešuje utrujenost;
—  uživanje  mineralne  vode   ali kave   ob pitju alkohola ne zmanjšuje koncentrata al-kohola,  kot  mnogi mislijo.
Skratka, alkohol vpliva na sposobnost po-zornosti, spomina in razumevanja. V letu 1981 smo imeli v Sloveniji 6.499 prometnih nezgod, pri tem 565 mrtvih in 8.597 hudo po-škodovanih. Od tega so vinjeni udeleženci povzročili 455 prometnih nezgod, med njimi je bilo 25 smrtnih primerov. Vinjenih voz-nikov, ki so jih ugotovili prometni delavci, pa je bilo 24.521. Sodniki za prekrške so jih obravnavali 11.520, javnemu ¦ tožilstvu- pa so jih predali 510.
Na    območju   občine   Ljubljana-Šiška    je
bilo  v lanskem   letu  nekoliko  manj   nesreč,
toda te s hujšimi posledicami, saj je bilo kar
¦ 16 smrtnih primerov in to 4 vozniki, 3 sopot-
niki, 4 kolesarji in 5 pešcev. Hudih in lahkih telesnih poškodovancev je bilo 319. Med vzro-ki prometnih nesreč so bile največkrat ne-primerne hitrosti, izsiljevanje prednosti in vinjenost.
Nnjveč prometnih nezgod se je pripetilo na magistralni cesti od Delavskega doma do Jeprce. Kljub novemu delu Celovške ceste je ta del cestišča najbolj kritičen, saj so tod hitrosti velike in prihaja do verižnih trčenj, predvsem pri prečkanju pešcev čez (Jelovško cesto izven prehodov za pešce po navadi pride do hudih prometnih nesreč.
Kljub obilici preventivnega dela na pod-ročju prorneta so morali prometni delavci so-dniku za prekrške prijaviti 1407 kršiteljev, med temi 437 vinjenih. Čeprav je na Tacen-ski cesti češča radarska kontrola, urejene so površine za kolesarje in pešce, pa je veliko prometnih nezgod prav zaradi njih, zaradi nepravilne hoje pešcev oziroma vožnje ko-lesarjev.
Prvič v letošnjem letu je bil traktor kar dvanajstkrat udeležen v prometnih nesre-cah; bodisi so se vanj zaradi slabe osvetlje-nosti zaletela druga vozila ali pa so se s stranske .ceste v traktor zapeljali otroci na kolesih.
V Ijubljanskih občinah se je smrtno po-nesrečilo 6 voznikov traktorja. Po vsej ver-jetnosti je bila prav neizkušenost glavhi kri-vec za tako visoko število smrtnih žrtev med lastniki traktorjev, včasih pa prehitra vož-nja in alkohol.
Za izboljšanje prometne varnosti so in bodo delavci milice sodelovali s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ljubljana-Siška, s katerim so organizi-rali več predavanj, predvsem za šoloobvezne otroke. V šolskih prometnih krožkih s po-močjo mentorjev seznanjajo učence o pravi-lih cestnega prometa. In značilno je, da je bilo prometnih nezgod z udeležbo otrok na poti v šolo ali domov, manj.
Roman Stana