155. številka. Trst, v torek 10. julija 1900. Tečaj XXV ,,Edinost" r.hftia enkrat na dan. raznn nedelj in praznikov, ob uri zvečer. Naročnina zna^a: 'Ar celo leto........24 kron zh pol leta........ 1 '2 za četrt leta........ fi _ za en mesec........ '2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložen« naročnine se uprava ue ozira. _ Po tobakamab v Trstu se prodajejo posamezne Številke po 1» stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po S stotink <4 nvč.) Telefon Stv. «70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobo Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. V edinosti je moč ! Naročnino, reklamacije in otrlase »u»e jeina uprnruištvo. Naročnino in ogla i je plačevati loco Trst. Uredništvo hi tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. 12. Lpravništvo, in sprejemanje luserntuv v ulici Molin piccolo S t v. II. natlstr. Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kousorcija lista „Edinost" v Trstu. Proti privilegiju! v. -Jeden glavnih argumentov, ki naj l>i podpiral zahtevo Nemcev po ozakonjenju nemščine kakor državnega jezika, je — armada. Po potrebah vojske naj bi se uravnavala vsa notranja politika države, v imenu vojske naj bi državna uprava zatirala večino prebivalstva, iz ozirov na vojsko naj bi se duševne sile narodov kovale v okove in naj bi se isti ovirali v njih kulturelnem, narodnem in političnem razvijanju. Kako absurdna, kako krivična, kako tiranska je taka zahteva! Kako se tu mešajo pojmi! Resolucija «Avstrijskega narodnostnega kluba« povdarja povsem umestno, kako zgrešeno je, ako Nemci hočejo vzbujati domnevanje, kakor da je država isto kakor vojska in da je oni, ki noče dati vojski potrebnega — kakor trdijo oni — skupnega jezika, tudi sovražnik države! »lezik vojske je nekaj za-se, posredovalni jezik med državnima polovicama zopet nekaj za-se! Stvar je vendar jasna. Vojska je skupna in čim je tako, nam pravi najjednostavneja logika, da so potrebe vojske iste v tej in oni polovici cesarstva. (Je torej nemški jezik v vojski zahteva neizogibno, da mora biti v Avstriji državni jezik nemški, potem ne more logika dovoliti nobene koncesije in ona zahteva isto: da tudi na Ogerskem mora biti nemščina državni jezik!! Aut — aut! Ce pa menijo, da tista «državua potreba®, izvirajoča iz potrebe vojske, more delati 11a Ogerskem izjeme, in ako menijo, c'a za vojsko ni nobene nemarnosti, ako se na Ogerskem ta potreba ne upošteva, potem mora biti zaključek jedino le-ta : da te potrebe ni!! Dokazano je torej na evidenten način, da sklicevanje Nemcev na potrebo vojske, oziroma zahteva njihova, da iz ozirov na vojsko mora biti v Avstriji nemščina državni jezik, ne velja nikakor, tudi ko bi bilo dokazano, da naša \ojska ne more obstati brez nemškega armadnega jezika in da razpade jutri, ako ne bo nemščina armad ni jezik. Pa tudi to poslednje ni res ! Proti temu govori vsa praksa, vse vsakdanje življenje. Praksa in korist vojske same zahtevata, da tudi uprava vojske računa z narodnimi razmerami. Praksa je taka — in temu ne prigovarja noben Slovan — da se vojaške oblasti med seboj in v občevanju z drugimi civilnimi oblastmi poslužujejo nemškega jezika. Ali iz te prakse ne izhaja še, da je nemščina ar-inadni jezik sploh. Tudi v vojski morajo govoriti ljudem v njih materinem jeziku, kadar jih hočejo učiti!! Pol kovni jeziki, fakt, da se tudi častniki morajo učiti jezika svojih podložnih, je najbolji dokaz, da nemščina tudi armadni jezik ni !! Nemščina je le po- in koč, dokler jej bodo slovanske matere dajale veliko večino bojevnikov in varuhov nje državne integritete, dokler bodo slovanska prsa poklicana, da gradijo barikade v obrambo skupne domovine, so vsi poskusi, da bi v imenu vojske zahtevali spolnjenje nemških pretenzij, zločin na koristi vojske in dosledno države. Kajti, ako bi v veČini vojakov vzbujali domnevanje, da je v vojaški službi ponižana njegova narodnost, da je njegova aarod- sredovalni jezik med vojaškimi oblastmi, ar- j nost znpOStav]jena tudi tedaj, ko plačuje najtežji davek : od kodi naj bi prihajala ona ljubezen in oni duh, katerega ne more po- madni jezik pa ni ! Te potrebe torej ni. Narobe : narodnostni odnošaji v Avstriji izključujejo tak jezik! Naj le podamo jeden izgled iz praktičnega življenja. Vzemimo kontrolne shode, ki so grešati nobena vojska, pa naj bo preskrbljena z milijoni pušk in topov ! Dokazali smo torej, da v imenu vojske jala argumente za nemške pretenzije, da bi diktirala način uredbe države in bi narodom, ki jej dajajo bojevnike, P O I) L I S T E K 19 Zvezda spoznanja. Slika s Pomjansčiiie. — Piše : Sla volj ub Podslapimki/ Na trgu so že čakali Anjeleto, Tone iu Matija. Kraševec in ('ie sta poklicala takoj Anjeleta k sebi in mu rekla : — Vanič nama ja pravil, da potrebuješ petsto goldinarjev. Hodi z nama v posojilnico, tam jih dobimo takoj. Anjeleto je stopal mehaniški in sam ni vedel, kako mu je. Mislil je, da sanja... Odborniki posojilnice so že poznali Kra-ševca in Ciča, zato so ju sprejeli jako prijazno. Kraševec je takoj razložil namen prihodu. — Tako torej — je rekel načelnik — ta mož potrebuje petsto goldinarjev in vi dva sta poroka. Ni res? — Da ! — Dobro! Mi tega moža seveda ne poznamo. A poznamo vaju dva, takim možem pa smo pripravljeni vsi k dar ustreči. Kaj ne da ? Sfc slednjim vprašanjem se je načelnik obrnil do navzočih odbornikov, kateri so seveda pritrdili. Napravili so dolžno pismo, podpisali in Anjeleto je dobil petsto goldinarjev in je z denarjem takoj hitel k trgovcu R. baš v minolem času provzročali toliko vihar- | ni smeti zahtevati nemškega državnega je-jev. Tudi glede kontrolnih shodov so kričale zika, tudi ko bi nemščina bila res armadni nemške novine, kako da jednotnost in disci- jezik ; ali podali smo tudi nadaljnji dokaz, plina vojske zahtevati, da se varuje nemščina ' kako da vsikdanja potreba vojske, izhaja-I kakor armadni jezik. Ali kako je stvar v ijoča iz faktičnih narodnostnih razmer, kako praksi"?! Praksa govori, da vsa ta potreba da vitalni interes vojske in nje glavni vzvi-, se na kontrolnih shodih ne razteza dalje, nego šeni namen obrambe domovine v časih ne-do tistega proslulega — «hier» ! ! Onkraj nevarnosti ne le da ne zahtevata nemščine tega «hier» že stopajo v veljavo polkovni j kakor splošnega jezika, ampak ga celo izk! ju -jeziki, to je: materini jezik vojakov!! Ako čujeta apodiktično. hočejo, da kontrolni shodi dosezajo svoj na- - men, morajo častniki z nenemškimi vojaki govoriti v nenemškem jeziku. PoIitiClli Pogled. Ali, kako je še le v resnih slučajih, ta- , r ,...*. , TRST, 10. julija 1900. krat, ko je vojska pozvana, da vrsi svojo dolžnost v obrambo domovine?! Mar bo te-i K položaju. Jeden slovenskih poslan-daj častnik govoril vojaku v nemškem jeziku, cev izvaja v «Information*, da Slovani se mar l»o tako nespameten, da ga bo hotel morejo postaviti jedino le na stališče člena navdušiti z besedo, katere vojak ne ume?! 19. državnih temeljnih zakonov. V teh izva-Ne, ne, takrat bo klical kranjskim fantom: janjili dokazuje slovenski poslanec, da jedina Fantje, korajžo, naprej ! in godba bo morda pot, po kateri moremo kaj doseči, je pot vla-svi rala naš «Naprej !» A glavna naloga vojske dinih naredeb. Vlada da ima brezpogojno je m li la ta, da se pripravlja na take resne pravico, da na podlagi tega izdaja iz- dogodke; da se usposobi, da more v časih vrševalne naredbe. Po tej poti da je tudi nevarnosti vršiti svojo dolžnost do domo vine, Galicija prišla do svojih pravic. Obžaluje n e p a, d a l> i v m i r n i h č a s i h d a - torej, da so se Čehi dali zavesti v to, da so privolili, naj bi državni zbor rešil jezikovno vprašanje, a samo za Češko in Moravsko. S tem da so druge Slovane pustili na cedilu, odmerjala, oziroma kratila državljanska in Ali že prepiri, ki so navstali radi kompe-vzlasti narodna prava. Dokler ne bo imela tence, še predno je parlament sploh pričel Avstrija — in tega ne bo imela nikoli — razpravljati o tem vprašanju, pričajo, tla po nemške armade, dokler se bodo nje vojaki tej poti ne moremo doseči ničesar in da so po veliki večini rekrutir.di iz slovanskih hiš le vladne naredbe pot, ki vodi do vspehov. Lahko si mislimo, kako je R. gledal za- neki naš znanec, na katerega bi bili skoro čudeno, ko mu je Anjeleto naštel na mizo pet pozabili, čeprav je on ena najvažnejših oseb stota kov, zahtevaje od njega pobotnico. In j naše povesti. Bil je namreč oni dan po kdo bi se tudi ne čudil? Komaj pred eno j opravilih v Kopru tudi »tari Santol, oče uro je bil pri njem in ga prosil; naj še po-j Matijev. trpi, a zdaj mu našteva na mizo pet; Ko je opravil svoje posle, poiskal si je j stota kov ! — Kako je to mogoče Anjeleto? Kje ste dobil denar? — Ko ste zahteval, da vam imam svoj dolg plačati, niste nič j vprašali, kje naj do- I biin denar in mi tudi niste povedali, kje naj ga iščem. Sploh pa menim, da zadostuje, če Vam plačam, kar sem dolžan. Druzega menda ne treba. — Dobre, dobro. Ali da veste Anjeleto, I za denar se še ni mudilo. Jaz sem se hotel samo malo pošaliti. Tožil l>i pa vas ne bil. — Je že prav, gospod. Če ste se vi šalili, se pa nisem jaz. Tukaj je denar in prosim. da mi napravite pobotnico. Ko je K. videl, da tu ni več šale, vzel je denar in napravil pobotnico... Ko je pa Anjeleto odšel, ubijal si je R. glavo, kje je oni dobil denar____ — Ha, že vemo, kje smo, siknil je mej zobmi : vražja banka »Slavija« ! XI. O ji dan, ko so bili v Kopru: Čič in njegov sin Vanič, Kraševec, Menigov Tone, Santolov Matija in Anjeleto, bil je tam tudi gostilnico, kjer se je navadno ustavljal, da dobi kaj za kosilo in spije merico vina. Slučajno je našel v istej gostilni tudi Čiča, Kra-ševca in Anjeleta. Slednji je ravno pripovedoval, kako začuden je bil R., ko mu je naštel denar na mizo. Ob enem je povedal ves svoj razgovor s tistim trgovcem. — Ha, je rekel Kraševec, ko je Anjeleto zaključil svoje pripovedanje, ali nisem rekel, da je bila to le italijanska zvijača ? Menili so za gotovo, da ne dobiš denarja : zato so te hoteli še bolj dobiti v svoje kremplje in prikleniti na-se, tako, da boš moral še bolj delati za njihove, nam vsem pogubne namene. A to pot jim je spodletelo, hvala Bogu ! — Ne morem vama povedati, kako sem vama hvaležen. Želim samo, da bi se mi ke-daj priponudila prilika, da to svojo hvaležnost dokažem v dejanju. Ne morem povedati, koliko laglje mi je ! Zdi se mi, kakor bi mi se bilo odvalilo neko oreme, ki rat je tlačilo poprej liki mora. Vem sicer, da sera še vedno dolžan, ali dolžan sera svojim ljudem..... — Dobro, dobro, je rekel na to ČiČ, a glej, Ako pa hočemo vlado prisiliti, da i>:da ugodne naredbe, moramo biti jedini med sabo. -Zato predlaga naš poslanec, naj bi se sešli voditelji vseli slovanskih narodov od to- in ono-stran Litve, ki naj bi formulirali svoje zahteve in se sporazumeli glede taktike. K tem izvajanjam le parkratkih opazk. Pot vladinih naredeb bi bila res najboljša in najkrajša, ako, ako bi ne bil vmes mal — ako. Ako bi vedeli namreč, da bomo imeli vedno le take vlade, ki bodo hotele, da se jezikovno vprašanje pravično uravna. Ali kje je taka garancija? Baš Cehi so poskusili, kako lahko jedna vlada daje, druga pa zopet jemlje. Kar je ustvarjeno po vladinih naredbah, nima stalnosti in je torej dvomljive vrednosti. — Nadalje se spominjamo, da se je od mnogih (in tudi slovenskih) strani očitalo Čehom baš to, ker so z obstrukcijo preprečili, da jezikovni načrti Korberjevi niso v parlamentu prišli v razpravo ! ! Kdo ima torej prav: ali oni, ki je za naredbe, ali oni, ki je za rešenje v parlamentu ? Je pač konfuzija v pojmih iu nazorih in v hotenju ! Poziv na sestanek zastopnikov vseli slovanskih plemen je lep in hvalevreden. Samo zdi se nam, da je to nekako čuden način vabljenja. Čehi ho prvo avstrijsko slovansko pleme in si brez njih prvačenja skoro ne moremo misliti v resnici slovanske in resne akcije. Je-li pa umestno, da jih vabimo le z očitanji in rekriminacijami? In je-li previdno to tudi z ozirom na zvezo naših poslancev s Češkimi veleposestniki ?! Ravno sedaj poroča »Moravska Orliee« —z ozirom na shod čeških veleposestnikov, ki se je vršil nedavno temu —, da je shod porušil vse nade onim, ki so menili, da bi se plemstvo pod gotovimi pogoji hotelo ločiti od Čeških poslancev. ČVško plemstvo da hoče vztrajati v borbi za prava češkega naroda !! Zvezo, ki so jo sklenili naši poslanci s češkimi veleposestniki, smo pozdravili tudi mi z zadovoljstvom, ker se nam zdi od velikih koristi, da je naša delegacija našla v sedanji konfuziji trdno točko, na katero se je mogla opreti. Ravno zato pa moramo obžalovati, da nekateri naši poslanci — kakor je storil nedavno tudi gospod Vencajz — se svojimi napadi na Čehe nekako silijo češko plemstvo v č udno sit u v a c i j o. To plemstvo ima sedaj dva zaveznika : da si boš prizadeval, da dolg tudi paplačaš. Ako ostaneš veren sin svojega naroda in boš dobro gospodaril, da ti bo mogoče poplačati dolg, pokažeš s tem, da si vreden zaupanja in pomoči, ki sva ti jo skazala. Druge hvaležnosti pa ne potrebujeva. — Da, tako je, je pritrdil Kraševec. Tu je vstopil stari Santol. Vsi so ga pozdravili in mu priponudili čaše, rekoč : — Pijte kom pare Santol Santol je pil iz vsake priponudene mu kupice in je prišel k Ciču. Naročil si je najprvo jedi in pijače, a potem je začel pogovor. Govorili so o povsem navadnih stvareh.... Kar so prišli in se pridružili prejšnji družbi še Čičev Vanič, Santolov Matija iu Menigov Tone. Razgovor je postal zdaj še živahnejši. Vino je razgrelo polagoma živce. Naše slovensko ljudstvo je v obče preveč lahkomišljeno, a osobito velja to še o našem ljudstvu na Koperščiai. Ko so prišli ti naši ljudje v gostilno, se kar ne morejo ločiti od sladke kapljice. Taki so bili tudi naši znanci. Postajali so vedno veselejsi in pozabljali so na vse skrbi. Govorili so to in ono, a kmalu je prišla na vrsto tudi politika.... (Z vrše tek pride.) nas in Čehe ! Z nami je /.vezano tudi for- ; šina žali večino že s tem, ako hoee Boga maino, s Čehi pa s tisočerimi vezmi skupnih j moliti v svojem jeziku? ! Ako se večina že interesov. Ali bi moglo ostati zaveznik obema, po tem čuti užaljeno, je to le erupcija bru- ako se pota Čehov in Jugoslovanov ločijo? Postavljeno pred alternativo, bi se gotovo nega šovinizma ! ! In ako katoliški duhovnik talnega, ekscesivnega, nekrščanskega naroil- — na tem ni dvombe — Cehom — ne zamerilo ! Kje bi potem naši iskali jednaivo-vrednega nadomestila ? Pri nemških konservativcih ? Pri Poljakih ? Mi želimo vso srečo, ali ne moremo verjeti vanjo. znanega rodoljuba, je kar blestela, in ker nadvladuje ves sv. Ivan, je bilo videti razsvetljavo tudi iz mesta. Lahko rečemo, tla je bila razsvetljava malone splošna, kar priča, kako si osvoja srca ona vzvišena ideja, katero sta anetila sveta brata. Zakaj pa »Pic-eolo ni omenil te razsvetljave, zakaj je molčal kakor grob?! O da, imponuje jim, kjer se narodna zavest manifestira na tako impozan- žali na angležko poslanstvo, da se junaški i nov ? • drže. Vrhu tega da se bliža odrešenik v ki- zasramovanja morajo prestajati ti poslednji tajskem princu Tsingu, ki je sovražen kru-: samo zato, ker nočejo zatajiti svoje krvi! temu uzurpatorju princu Tuana. Pa tudi ! Proti nasilju od strani večine se pa ne gane nekateri podkralji da so odločno stopili na zahteva, naj se cerkev uklanja takemu šovinizmu, potem smemo reči, da je takov duhovnik pozabil na svoj poklic, na svojo dolžnost in na nauke one vere, katere oznano- vatelj bi moral biti Gotovo, manjšina je ten način. Čast in hvala Svetoivancem! Grozovlada V Kitaju Današnje ve- dolžna spoštovati narodni čut večine, ali v j Tudi Barkovljani so letos na izredno lep g ti so vsaj nekoliko manje grozne in vzbu- j isti meri je tudi večina dolžna spoštovati j način proslavili god sv. Cirila in Metoda, jajo celo ' nado da Evropejci v Pekingu narodni čut manjšine !! Kako pa dela ta ve- I Izvzemši tujce, ki bivajo v Barkovljah, m par 'vendar še niso poklani. Tujci ki so pribe-! čina v Trstu ozirorn na narodni čut Slova- prodancev, so se vsi spomnili tega godu razsvet- Koliko narodnega žaljenja, koliko ljivši svoje hiše. Le žal, da se to ni zgodilo hkratu na en večer. Ker se je namreč začelo ta god nekako vlačiti po koledarju, ljudstvo ni prav vedelo, kdaj naj proslavi ta god. — tenka vest »krščanskih socijalistov« trža-j Jedni so razsvetlili dne 4. t. m., drugi pa stran prijateljev Evropejcem. | škili, marveč aplavdira temu nasilju in »kr- še le 0. t. m. Posebno lepo sta bili razsvet- Tako zvene najnoveja poročila. Ali ver- ščanski socijalisti« še donašajo nasilnikom j ljeni rodoljubni hiši gosp. dra. Simona Per-jeti jim ni mnogo, ker jih je morda diktirala j gradiva za napadanje in zasramovanje !! tota in pa Andreja Pertota. le zavratnost in navihanost Kitajcev, da bil Pa da bi bil: vsaj dosledni ti gospodje! Tudi v Roja n u so mnogi razsvetljili hiše. slepili velevlasti. so se že postavili na stališče gospodstva Vsaka ko bi bilo potrebno, da bi v bodoče Te dni seje govorilo, da tudi Avstrija veČine, če že menijo, da večina sme vse, a podružnice pravočasno opozorile ljudstvo, kdaj pošlje dva bataljona v Kitaj. Neko današnje j manjšina da mora le molčati, kako je to, da je proslaviti god naših sv. apostolov, dunajsko poročilo pa zatrja, da ta vest ni se ne spomnijo razmerja v vsej primorski Iz Padric nam pišejo: Dne 4. julija osnovana. j pokrajini ?! Zakaj ne reklamirajo tudi za to j zvečer, kakor predvečer praznika sv. Ciriia večino pravice gospodarstva?! Zakaj so po- Metoda, je tukajšnja cerkvica sv. Cirila in polnoma veseli, da v Istri manjšina tirani- Metoda ter mnogo hiš blestelo v luči h. V Tržaške VBSti. zuje večino?! Zakaj so tako navdušeni za nedeljo dne 8. julija ob 10. zjutraj pa je bila , . „ » • j. i - n i ; istega škofa Flappa, ki je danes steber itali- v Padriču slovesna sv. maša, pri kateri je pel Imenovanje v finančni stroki. Pred- » t - ^ , , , - T i- i i---------- .. o i - '— ------'---- i......olovan« La- 15. julija bi ... . * , ianske hegemonije v Istri?! Zakaj ne govore mešan zbor pevskega društva » sedmštvo primorskega hnancnega ravnatelj- ■> » . ° s 1 ® , ' j v____ ,______svojim laškim prijateljem po Istri o dolžnosti, harnerjevo mašo. v nedeljo dne harnerjevi nedelj« se imela vršiti takozvana »šagra«, ali mesto Menimo, da je dovolj. Zaključimo z va- jste priredi naše društvo veselico s petjem, na kateri bodo sodelovala stva je imenovalo: davčnega kontrolorja sw>Jim ^ Alojzija Kardmij. .kvkarjem v IX. plačilnem j ki ^ m=«,yšino, da^ Spošt,ye vec.no: . razredu : davčna oficijala Kajmunda Godeas-a . , Tr , , r/ * i . i • i rijaeiio »Amicovih« besed: kdor ima oci, da jp-ro in plesom, in Kandida pl. Zucca kontrolorjema ; kon- J ^ 1 ■.,,... i , . . . , „ - n .. , vidi, kdor ima ušesa, da poslusa, kdor pa- kakor se nam obeta, tudi druga bližnja bratska trolorja Josipa Zaccano davčnim ohcijalom; r » J1 . ,-, ! , ! meti, da lahko sodi, in kdor ima toliko po- pevska društva. ,ridi v Naše društvo je javno napovedalo svojo - veselico za dne 15. jnlija že več nego pred socijalistov tržaških, ki ni dvema mesecema, torej je za časa opozorilo začasnega davčnega oficijala Josipa Sfiligoja j IIieu> in,,,w 111 r" davčnim kontrolorjem: pristave H,.cona Bia- stenja, » •> . . & . ',» • - i« ■ , načela, vere Kristove, torej — na ostud ne j a pot ne bo ovir od nobene strani, sipa Bresausig-a, začasnega davčnega pristava ' J J t f . T, ,.. i v ' ,, \t-\- i nemorala!! I adriškv. Josipa Polija in dave. vezbenike V lijelma Fragiacoma, Liberata Stuo in Friderika Lepo pripoznanje! Govore o pismu, ki Razširjenje tržaške luke. Med vlado Poniža pristavi v XI. razredu, poslednjega je je škof pisal bratovščini sv. Cirila in Me- in tržaško občino so se te dni vršila pogaja- začasno in kancelistom v XI. razredu pod- toda in v katerem je prosil isto, naj za letos nja, katerih vspeli je ta, da bo občina pri- častnika mornarice Rudolfa Cavinija. Izmed odneha od namere, iti v procesijo z zastavo, spevala z zneskom okolo 500.000 gld. — k 18 oseb samo en Slovenec! j po vda rja »L* Avvenire«, tla se je to pismo stroškom nove zgradbe, a vlada prične potem Imenovanja. Poštnimi ofieijali so ime- pisalo »in segirto al divieto deli * avtoriteta s pripravami za nova dela v naši luki. Se- novani poštni asistenti Henrik Cink, Virgil! politica* - vsied prepovedi politične veda je do tega še daleč, kajti predvsem še Fornasaro, Alojzij Matejčič in Bronislav Du- oblasti. mora občinski svet odobriti ta izdatek, kakor senberg v Trstu, Friderik Trigari v Ptuju, j Hvala na tem lepem pripoznanjn ! Kako ga hoče te dni predlagati župan, in potem Alojzij Potokar, Ivan Zadnik in Peter Gillv pripoznavajo počasi vse, kar trdimo mi ! ! Mi mora še le vlada odobriti ponudbo občine, v Ljubljani, Gvidon Pattav v Pazinu, Adolf pa vprašamo vnovič: od kdaj ima politična oblast To je že nesramno! Neki tržaški Slo- Kreisel v Kopru, dalje Dragotin Kainz za to pravico, da v cerkvenih stvareh daj a ukaze vene(. je prejel te dni novo razglednico v Ljubljano in Andrej Šumi za Št. Peter. in prepovedi?! Skof sam je izrečno izjavil v narodnih barvah, kakor jih je založil gosp. Taka je njihova morala!! Krščansko- onem l)is,tm' da ne more prepovedati, in da Bona5 v Ljubljani. Ali čez razglednico je socijalni »Amico« pravi v svoji številki le prosi; - Avvenire, pa izjavlja, da seje to razIito celo morje _ č.rniia. Razglednica je od 1. julija, da mi bi hoteli dokazati, da • godilo in seguito al divieto deU ' autorita |)ila uddana v Središču. Kolikor poznamo .ni pol Trsta je slovenskega. Kaj tacega pa da polica. Samo t, nečem drugem, kar izvestne r:Jzmere. je izključeno, da bi se bila tam more verjeti le oni, ki živi na luni. »Kajti | duhovnike tržaške kaže v bengalični luci, dogodila ta — lumparija. Ni dvoma torej, vsakdo tako piše * Avvenire* doslovno — J >L' Avvenire* molči modro kakor grob, o da je v Trstu kaka grda duša na ta na- ki ima oči, da vidi, in ušesa, da posluša, dejstviu namreč, kako so njegovi za- čill dala duška svojemu sovražtvu do našega vidi, da naše meščansko življenje je pretežno j plečniki letali na policijo l a- naroda. Da, da, slavofobstvo med uradništvom, italijansko, in sliši, da tržaško ljudstvo gat 1 11 denuncirati n pozivat to je signatura naših razmer! noče govoriti drugih jezikov, nego j P o l i t i č n o oblast, naj poseže v le lepo govorico Dantejevo. Mi miJ d e 1 o k r o g cerkvene oblasti!! sliino, da ne treba mnogo govoriti o tem. Grod SV. Cirila in Metoda je praznoval Treba živeti v Trstu, da spoznamo resnico.« otroški vrtec pri sv. Ivanu najganljiveje. Ra-V istem zmislu piše »Avvenire« od 6. zume se, da so otročiči proizvajali petje, de-julija: »Pravica in pravičnost zahtevati, da klamacije in prizorčke tako lepo, da so nav-pretežna večina v deželi, v mestu, bodi spo štovana od manjšine tudi v nje na rodn em Tudi Oni! Pišejo nam: Navadno se naše manj ali nič zavedne ženske i>itJijo ena drugo premnogokrat tudi s »ščavami« ! To je sramota, katero nam predbacivajc tudi naši nasprotniki in povsem opravičeno. Kakor dela naša nezavedna ženska, tako zoče matere kar solzile veselja. Glavna točka delajo z nami tudi žene in možje drugih pa je bila pogoščenje otrok. Da ste videli ta ! narodnosti, da-si so (vsaj oni trde tako) bolj č u ts t v o v a n j u. In Trst je za vse, iz- mala bitja z belo-plavo- in črnolasimi glavi- omikani od naših. vzemši norce (mentecatti), italijansko mesto, j cami, kako so sedeli pri mizah in željno ste-j Včeraj sem bil v ulici Molin a vento, torej treba spoštovati in pripoznati njega ita- zali ročice, zdaj po bonbončku, zdaj po bi- j kjer se nahaja trg starih cunj in druge nie-lijansk; značaj. To je pravica : prava pravica skuitu in po malinovcu, katerega je preskr- j vredne ropotije. Tam je bila neka stara žena kr istija nska.« bela ženska podružnica. Gospa dr. Slavikova | že razložila svojo šaro, koje prišla poleg nje Tu pripovedujejo torej gospodje v lapi- pa je podarila izvrstnega domačega peciva, za ; druga, z štapami obložena ženska. 1 rva je darnem zlogu se stališča italijanske nestrp- kar jej bodi srčna hvaia! j branila drugi razložiti kramarijo, radi česar nosti, italijanskega šovinizma. Mi se nočemo Največ pozornosti in veselja pa je zbu-1 se je vnel mej njima sledeči »dvoboj«: Prva: prepirati žnjimi o italijanstvu Trsta. Saj ; dil velik jerbas hrušk, dar g. kapelana Zu-nam kar sapo zapira v očigled taki drznosti, pančiča. Ah, to je bil vrhunec sreče, ko je ki se v dokaz tega itali janstva sklicuje na j vsaki dobil po pet debelih hrušk. I>a, lepšega iste pojave vsakdanjega življenja, kateri po- 1 iznenađenja ni mogel napraviti blagi gospod javi pričajo o nasprotnem, nego trde ti go- i nedolžni deci. Bog mu plačaj stotero! spodje. t Je-li to potrata? Menimo, da ne! Ravno No, priznajmo gospodom, da jc večina i z malenkostmi se tu pa tam dosezajo velike v Trstu italijanska. Ali kje je tu krščanska j stvari ! V srcu malih otrok se vžiga počasi morala, kje je tu nauk Kristove vere, ako j plamen, ki gotovo ne vgasne nikoli! Mogoče, zahteva kdo, da manjšina mora molčati, da | da ravno spomin na tak dan, kakor je bil ne sir.e dati nobenega znamenja življenja od j v nedeljo, reši v poznejših letih marsikaterega sebe?! Ali je to krščanska morala, ako trdi j propada in ga ohrani svojemu narodu, kdo, tla manjšina žali večino, ako — hoče j Zavržen ni torej niti vinar, katerega smo živeti! Kje je tu krščanska morala, ako se j položili domovini na altar! K <1 o r to rej kdo jednostavno pridružuje močnejemu in pomaga zatirati šibkejega ? ! Kristova vera je vera jednakosti vseh ljudij in kdor je za to, da večina sme brutalno dušiti manjšino, ta gazi krščansko moralo v blato! Ali kaj naj rečemo še le o duhovniku, ki trdi, da manj- n i še storil svoje dolžnosti za C i r i 1 - M e t o d i j s k i dar, naj tega pač ne pozabi ali opusti! Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda je bil ves sv. Ivan sijajno razsvetljen. Zlasti pa hiša v kamenolomih nad sv. Ivanom, la«t »Ti grda, umazana, lačna laška ciganka, pojdi v Italijo prodajat svojo šaro, tu nas je domačinov dovolj!* Druga: »Kaj morera-li jaz, da sem ltal;janka? Sem li jaz kriva, da moram [to svetu iskat kruha?!« Prva: »Beži v m.....ti in vsi lačni Italijani ! Kaj hodite sem, kjer vas ne .nore nikdo videti!« Tako in enako sta se dajali, a na zadnje sem izvedel, da sti prva in druga — obe iz Italije ! ! To sem zapisal našim nezavednim ženam v pouk in svarilo. Tržaškemu zdravstvenemu uradu na znanje. Od sv. Jakoba nam pišejo: Vem, da je zastonj vse moje pisanje. Saj je o tem predmetu že pisal neki drugi list. In ako-ravno je rečeni list ultra laške barve -- ni njega pisanje nič pomoglo. Ce se danes oglašamo tudi mi, je to-le znak, tla smo v nevarnosti za svoje zdravje ! Iz ulice Giuliani teče popolnoma odkrit , kanal na takozvani Campo Giuliani. < >d tu se zliva ta grorni smrad po stopnicah, vodečih v ulico Guardia ! Kaj moremo pretrpeti mi, ki stanujemo v ti okolici, more vedeti le oni, ki se je potrudil ogledati si ta, za naše mesto sramotni »kanale. Doli imate vse mogoče olepšave, kakor: električni tramvaj, gledališča, sprehajališča itd., tu gori na hribu nas pa pustite sopsti va se neznosen smrad in to baš sedaj, v mesecu juliju ! To je škandal! Ako ga poženete sk ozi vrata. — se vam povrne skozi okno! Pišejo nam : Neki ] naš rojak seje bil naročil na Buttignonijev j list, katerega je plačal za vse leto naprej, j Sedaj pa, ko je čital nesramne napade na i «Edinost« in na vse, kar je slovenskega, je zapisal na pasico: »Nazaj — se ne sprejme ' več*. Drugim upravam bi to zadostovalo, da zaustavijo nadaljnje pošiljanje lista; laški fanatiki pa ne umejo tega, kaj se pravi: »sine sprejme več«, zato še nadalje pošiljajo , dotični k u svoj — gnoj! Vsakikrat pa vdo-! bivajo: «nazaj, se ne sprejme več* ! Tako naj store vsi Slovani, ki so dosedaj podpirali t<> skladišče strupenega sovražtva ! «Otrok pod avtomobilom*. Ozirom na notico, priobčeno v našem listu pod tem aa-I slovom, smo prejeli nastopno pojasnilo: Ko je družba z avtomobilom došla blizu vasi sv. Križ, je vozila v primernem počasnem tempu. Tu je videla na desni strani ceste stati otroka, kjer pa ni bil nikomur na potu, torej tudi avtomobilu nc. Kar naenkrat pa je nekdo poklical otroka in to je bil jedini vzrok vsej nezgodi. Dete se je namreč slepo zapo-! dilo čez cesto in je zadelo ob avtomobil, ki ■ je je vrgel na tla. Ali ker je avtomobil v tem hipu že skoro stal, je bilo dete le malo poškodovano. Ni res torej, da l»i bilo dete težko poškodovano, ker tudi ni res, da je j prišlo pod kolo. Pomisliti treba le, da avto-I mobil telita 1500 kg. Ako bi bilo šlo kolo čez otroka, danes gotovo niti živ ne I »i '»il več. V resnici pa je dete — kakor že rečeno — le malo poškodovano. Zlobna laž j»a je, tla jo je družba kar popihala dalje. Družba se je ustavila in je storila svojo dolžnost, a ker nc bi bila nič koristila se svojo daljno navzočnostjo, se je odpeljala v Sistjan, da od , tam pošlje zdravnika v sv. Križ. Na nesrečo pa je bil zdravnik isti d;m slučajno v Trstu, i zbok česar je šel k bolnemu otroku še le naslednjega dne. Poročilo v «Edinosti o tem dogodku je bilo torej pretirano in vsakako tedencijozno pobarvano. Požar. Včeraj sta se v neki lopi v lii-i i štev. ulice Sette Kon tane užgala lc> in seno. Gasilci so v pol uri pogasili ogenj. Pes jc Ugriznil pismonošo, ;»7letnega Antona Cučka iz ulice Boschetto >t. L's, ko je šel včeraj jutro po ulici Barriera vecehia. Ista nesreča je doletela včeraj jutro '.»-letno Lucijo Mahor iz ulice Kerriera >t. T. — Obema so na zdravniški postaji podelili prvo pomoč. Dražbe premičnin. V sredo dne 11. julija ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Giulia pohištvo: ulica S. Marcu 1.», pohištvi*; ulica Eabio Severo lSi^/Hll, pohištvo: na trgu della Legna 10, mobi lije nove: ulica Giulia .'J in ulica Karneto .»'J. železna blagajna, tehtnice, kamenje, pohištvo | in oprema v zalogi. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob T. uri zjutraj 16.9, ob 'J. uri popoludne i 'J'JS.i C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 74 predp. in ob 7.4<» i pop.; oseka ob 1?.S predpoiudne in ob 'J.'J \ popoludne. Ciril-Metodov dar. Mož k i podružnici sd došli nastopni darovi: Levičar Ivan '2 K, ! Zadnik Tomaž "2 K, Volčič Vekoslav "O st., t ' „ krčmarica »Andemo tle Franc« 1 Iv, < 'esn Vik. 40 Stok Matija 40 st.. Kurlan Ve-slav jun. 1 K, Furlan Vekoslav senior •> lv. Gombaa S. '2 Zottig Kristina '2 K (v Trstiu, Bekar Fran Kozina '2 K, Kospinski Fran kapi. Sežana 2 K, M. na K. ."> K, \\ ics» l Ana Divača '2 K, Jurca Fani, soproga vele-post. Postojna 10 K, Kodre župnik sv. Križ '2 K, Rvšlavv župnik Mune 1 K, Bizjak Miha c. kr. car. ofic. '2 K, Macarol Josip koop. '2 K, tir. Rvbiir 10 K, Farožič Fran c. kr. pošt. kontr. '2 K, Basaj Ivan '2 K, Fal couetti Jos. 2 K, Ransigg Karol 1 K. Lapajne August 1 K, Pellan Jos. 1 K, Uu-gella Drag. 1 K, Merkel J. 1 K, Klupčavur Vekoslav 2 K IU st., Sottler Jakob S K (v Trstu) Saselj M. župnik Šmarje 2 K, Peter-nel Andrej Kanal 4 K, Narobe Iv. župnik Divača (i K, Cebulan Fran kanonik Opčine 2 K, Zink Andr. župeup. Pomjan 4 K, Turk I. Opatija 1 K 50 st., Kosec Fran župnik Katinara 2 K, gč. Antonija Guštin in Krt Vekoslava nabrali o razprodaji razglednic na veselici v Barkovljah na pre-plačilu 4 K. Od teh je daroval gosp. Sonc šk. kapelan 2 K. Skupaj 95 K 10 st. Prej izkazanih 108 „ 2?> .. * Tenorist gosp. F r. Bučar je, kakor poročajo iz zanesljivega vira »Slovenskemu Narodu«, angaževan za dobo petih let na dunajsko dvorno opero in so vse nasprotne vesti neresnice. Veseli nas tako lepa umetniška karijera u metni ka-roj a ka. * U m r 1 je nenadoma v soboto popo-ludne g. Martin Peruzzi, posestnik v Crni vasi, naroden mož, ki je barjanom često koristil z nasveti in prošnjami za podpore o povodnjih ali drugih nesrečah. Zadela ga je kap, ko se je peljal iz Ljubljane domov. * I z p o <1 Nanosa nam pišejo: Neki gospod v Trstu je poslal na pošto za gasilno Skupno K 33 st. Ladi je angleškega in avstrijskega j društvo lepo svotico kron, kakor podporo za brod O v ja si sme od danes naprej po 2. uri napravo gasilnega orodja na Razdrtem in na- popoln d ne vsakdo pogledati. Vesti iz ostale Primorske. slovil seveda nakaznico slovenski. Uradnik je pa vrnil nakaznico in denar z vprašanjem : kje je to: Razdrto? Gospod ni hotel imeti še več sitnosti in je napisal še : Pravrald, — kaj bi pa rekel oni uradnik, ko bi videl sleci eči — s a m o s l o v e n s k i naslov : Gospa N. N. Razdrto pri Postojini, Evropa. In ovitek nosi pečat pošte: Forest-Cittv Pa. Torej X V Plominu (okraja Pazinskega) je umrl te dni tamošnji župan Matija Tonetti, po domače Fiorin. Kakor je že po Istri, tako je bilo tudi v Plominu do današnjega dne: ob- iz središča Severne Amerike. Kakor kaže, bo čina hrvatska, župan — Italijan. In ker je župan treba tega gospoda poslati v Severno Ame-ob enem bogataš, lahko mu je bilo, da je z ,.jko učit se geografije slovenskih dežel, občinskim aparatom in s svojim denarjem Seveda se zaradi tega Razdrto še ni po- go.iil ljudi na volišče. Na Tonettijevih ramah drlo |n se tudi ne podere niti dotlej, ko taje slonela italijanska »stranka* in ž njim je poštnih uradnikov že davno ne bo več. tudi ona — o tem smo prepričani — zlezla Pnišamo pa samo: ali ste Vi zastran nas, ali v grob. mi zastran Vas? Kaj ? X Iz Lokve nam pišejo: V nedeljo _ dne o. t, m. ob 3. uri zjutraj je zadela tukajšnjega kmetiča Mihaela Svetino huda nesreča. Udarila je namreč strela v hlev iu je ubila tri lepe krave in eno lepo telico. Ker t , i - ■ i i - i . , 1,1 S o š t a n j u. \ es predminoli teden od nedelje je ena krav bas imela zleci, je kmet octel _ _ 1 J pri kravah. Res prava sreča je. da ni strela Vesti iz Štajerske. -- B a zastava n a s o <1 S C u tudi njega poškodovala. Le omotilo ga je nekoliko. Kmet je seveda jako potrt in žalosten, vzlasti, ker je bila žival lepe pasme. K sreči je bila zavarovana tudi živina. U n a bi ceh i era ta d'a d d i o so priredili njega prijatelji v Pulju novemu glavnemu davkarju Thedrezu v slovo o njega odhodu na novo mesto v Gorico. Te bicchie-rate se je udeležil tudi župan Rizzi. O tej priložnosti so nabrali tudi lepo svoto 32*96 K za »Zalego«. Mi bi se za stvar ne menili dalje, ker . nas bore malo brigajo pojedine puljskih prijateljev g. davkarja Thedreza. Ali imenovanje tega moža je preznačilno za veter, ki do nedelje je visela s poslopja okrajnega sodišča v Šoštanju bela zastava v znamenje, da ni nobenega jetnika. — Iv e p e raz m ere v konjiški okrajni h r a n i 1 n i e i. V konjiškem okr. zastopa imajo Nemci večino, dasi okraj šteje 21.415 Slovencev in samo 124o Nemcev. Ni-li silna umetnost to, ako so iz take manjšine napravili večino in postavili isto na čelo resnični ogromni večini ? Vsled te »umetnosti« imajo Nemci tudi vodstvo v okrajni hranilnici, za katero pa jamči seveda skoraj izključno slovensko prebivalstvo. Sedaj pa se je razglasilo, da so o reviziji našli 20.000 kron pri-manjklaja. Kdo povrne denar? Komisar Zotf je bil dostikrat opozorjen na nepravilnost, da Slovenci nimajo v hranilnici zastopstva ne pihlja po naših primorskih pokrajinah. Za , , , . ,. ot 1 J ' / . . . , kontrole. Ah so to uivne razmere?! mesto v Gorici je kom peti ral tudi neki Slovenec z veliko boljšo kvalifikacijo nego jo ima ir. Thedrez. A niso ga imenovali baš Vesti iz Kranjske. — »Slovenskega Gospodarja« zadnja številka je bila zaplenjena radi kratke , notice, v kateri je poročal, tla ptujskega Sta-zato, ker je narodnega mišljenja!! Potem pa . „. . , „ , . . _ 1 jarca« razširja trgovec Karol Spirk. Zares so imenovali Thedreza, kateremu na časti, . , , 5 ljudskih šol in sicer gledališča v Ljubljani, gosp. Rudolf 1278 nemških, 83 utrakvističnih (?) in cele 3 Inemann, se poslavlja od ljubljanskega občin- j slovenske, stva na iskren, prisrčen način s poslanim v »Slov. Narodu«. Namerjal je prirediti posebno predstavo v slovo, a ker odpotuje že jutri, mu ni bilo mogoče storiti tega. Kdor je imel prilik'* osebno poznati gospoda Inemanna ter opazovati njegovo delovanje v gledališču in zunaj gledališča v raznih društvih, ta I »o umel, koliko izgubi ž njim Ljubljana in sosebno slovenska dramatična umetnost. Njegova iskren:«, odkritosrčna ljubezen do slovenskega naroda in njegovo neumorno, ljubeznjivo sodelovanje za slovensko umetnost, katero je posebno kazal tudi kot ud slovenskega umetniškega društva v Ljubljani je bilo občudovanja vredno ter mu je pridobilo naj- , toplejše simpatije ljubljanskega občinstva. Vsa i čast umetniku, sinu bratskega nam naroda češkega ! * Z d a 1 j ša nje u r a d n i h u r. Poštni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službuje od 15. julija do 20. augusta t. 1. ves dan. * N a ur a v n a v i M i r n e dela 40 pri-siljencev in 35 domačih delavcev. Vsled deževja in globoke struge napreduje delo le p< »časi. * Osebna vest. Sef generalnega štaba fcm. baron Beck je prišel v soboto na Rled in misli tain dlje časa ostati. ' Razne vesti. Ruski poslanik v Pekingu. Mihajl pl. Giers, ki danes bržčas ni več meti živimi, je bil svojedobno tudi v Ljubljani poznan in priljubljen. Kakor strasten in izvrsten lovec jessvojim prijateljem, grofom Turjaškim često lovil na ljubljanskem barju. Tedaj se mu pač ni sanjalo, da kdaj kakor zastopnik najmogočnejše države tako žalostno završi svoje življenje v kitajski rezidenci. (»Slov. Narod«) Prof. I. Vlad. Hrasky je izvoljen rektorjem češke tehnike v Pragi. Jan Kubelik. će.ški vijolonist Jan Kubelik, ki si je v tako kratkem času stekel evropejsko slavo, koncertira sedaj v Londonu, kjer s svojo čudovito tehniko vzbuja obče začudenje. Dne 7. t. m. o ga povabili v grad Windsor, kjer je preti kraljico Viktorijo in vsem dvorom igral šest piey z največjim vspehom. Kubelik je prejel od kraljice dragocen časten dar. Loterijske številke izžrebane dne 7. julija : Dunaj 32 45 77 3 55 Gradec 57 77 58 69 39 Brzojavna poročila. i Poroka prineezfuje Lujize Cumber- \ landske. GMUNDEN 10. (K. B.) Ukljub dežju je bila sinoči bakljada, katere se je udeležilo 38 društev in 1550 svetilcev. GMUNDEN 10. (K. B.) Včerajšnje so-areje pri vojvodi Cumberlandskem so se udeležili vsi knezi. Soareja je bila sijajna. Po bakljadi sta novoporočetica sprejela predsednike vseh društev. Zupan \Volfgruber je imel govor. Svečanost je minola še le o po-1 u noči. Na ulicah in cestah se je trla nešteta množica. Miru niso kalili nikjer. Cesar je odlikoval dostojanstvenike rodbine Cutnber-land z redi. Namestnik gornjeavstrijski in okrajni glavar gmundenski sta dobila baden-ske rede. Vreme je neprijetno mrzlo. GMUNDEN 10. (K. B.) Ob 10. uri predpoludne se je vršila v gradu Cumber-land civilna poroka. Posredoval je badenski rodbinski minister Brauer. Navzoči so bili roditelji novoporočencev in sicer oče in mati neveste ter mati ženi nova, nadalje veliki vojvoda Badenski s soprogo. Ob 10. uri predpoludne se je pripeljal cesar Fran Josip v spremstvu nad vojvodi nje Marije Valerije, nadvojvode Frana Salvatorja in nadvojvodi nje Elizabete. Občinstvo je cesarja živahno pozdravljalo. Sklepi konference v Haairu. BUKAREŠTA 9. (K. B.) Uradni list priobčuje ratifikacijo sklepov mirovne konference v Haagu. Princ Neapeljski pri sultanu. CARIGRAD «>. (K. B.) Sultan je v včerajšnji avdijenci sprejel princa Neapeljskega in njegovo soprogo. Iz italijanskega parlamenta. RIM 9. (K. B.) Kralj je sprejel danes predsedništvi in odposlanstvi senata in komore, ki sta mu izročili odgovor na prestolni govor. Kralj je o tej priliki izrazil svojo veliko zadovoljnost, tla je vzpostavljen parlamentarni mir; v izvrševanju politične svobode, zlasti kar se tiče parlamentarne tribune, je in bo vedno moč naših institucij. Dežela kakor naša, tako bogata kulturnih zakladov in zgodovinskih spominov ima pravico in dolžnost, tla teži ne le za blagostanjem, ampak tudi za veličino. Lahko zremo v prihodnjost z velikimi nadami in z zaupanjem. Kraljev odgovor so živahno odobravali v senatu in v zbornici. U staja ua Kitajskem. LONDON" (K. B.) Večerni listi javljajo dne 6. t. m. iz Tientsina : Kitajci so zjutraj poskusili zopet hud napati. Zavezniki st) odgovarjali s tremi 12-fiintniki z vojne ladije »Terible« ter so prisilili Kitajce, da so se umaknili po sedemurnem boju. LONDON (K. B.) Kakor javljajo' listu »Timess dne 5. t, m. iz Shanghaia, so ta dan plačali vse zapadle obresti pekinškega posojila. K1L 9. (K. B.) Danes predpoludne je v prisotnosti cesarja ViSjelma in princa Henrika Pruskega vzhodno-azijsko oklopno bro-dovje odplulo proti Kitaj u. LONDON 9. (K. B.) Glasom poročila Bruceja iz Takua od dne 7. t. m. je opravičena nada, da bo princ Tsing s svojo vojsko mogel braniti poslanstva v Pekingu proti princu Tuanu, njegovi vojski in bokse rjem. BRUSELJ 9. (K. B.) »Agence Havas« i javlja : Vest, ki je prispela danes iz Shan-1 ghaia, pravi, da so glasom kitajskih listov prispele čete princa Tsinga v Peking, da varujejo tamošnje Evropejce proti ustaše m; • prinesle so jim tudi živil. DUNAJ 9. (K. B.) Glasom brzojavke z »Zente«, so tic»sedaj izkrcali 20.000 mož tujih čet; iste stojijo med Tientsinom in Takuom. Cesarica je zapustila Peking. VOKOHAMA 9. (K. B.) »Reuter« javlja : Vlada je sklenila, tla nemudoma poviša svojo moč na Kitajskem na 23.000 mož in 5000 konjev. Izdane so stroge naredbe, da bi se ne izvedelo ničesar o vojnih pripravah Japonske na kopnem in na morju. Listi izjavljajo, da bi bila kriva tudi Japonska, ako bi morali poginiti tujci v Pekingu. Oddelek | ranjenih Nemcev in Angležev je prispel | semkaj. LONDON 9. (K. B.) List »Times< je izvedel iz zasebnega vira iz Kantona, da je Li-Hung-Čang pozval kitajskega poslanika v Londonu, naj dela na to, tla se Angleži sporazume z Zjedinjenimi državami; obe vladi naj pozoveta Japonsko, tla ista skupno z Anglijo in Ameriko vzdrži kitajsko cesarstvo ter postavi močno vlado. Vse tri vlade naj se pa obrnejo za podporo tlo vseh ostalih velevlasti. LONDON 9. (K. B.) Glasom vesti v »Daily Mail« iz Shanghaia včerajšnjega dne so Nemci, ko so Kitajci začeli napadati tujce v Pekingu, zasedli mestna vrata Tsien-mieng, tločim se je princ Cang, ki je nasproten bokserjem, polastil ostalih treh vrat. Nastal je vroč boj, v katerem je padlo 2000 Kitajcev in 5000 bokserjev. Nemci da so se vedli izborno : očistili so s svojima- velikima topoma ozke ulice. Sel, ki je zapustil Peking dne 3. t. m., zagotovlja, tla imajo v poslanstvih dovolj živil. Vojna v južni Afriki. LONDON i O. (K. li.) Glasom vesti Reuterjeve poslovnice iz Capstadta sta se izrazila Blignant iu Diggoon, naj bi se podala odposlanstvo vplivnih dostojanstvenikov k predsedniku Steijnu, ki bi ga naj pregovorih), naj se uda. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. I. občni del. (Dalje.) T r e t j i o d d e 1 e k. Trgovec in trgovinski posli v luči trgovinskega zakona. Trgovina si je ustvarila posebno trgovinsko pravo, kije zabeleženo v trgovinskem zakoniku. Razume se samo po sebi, da mora trgovec dobro poznati odredbe tega zakona. V slučajih pa, za katere v trgovinskem zakonu ne najdemo odredeh, pridejo v u pošte v trgovinske navade iu običaji tlotičnega kraja. Se le v tretji vrsti veljajo določbi- občega državljanskega zakona. Trgovinski zakon razlaga pred vsem, katera tlela je smatrati za trgovske posle; glasom tega zakona so trgovci osebe, ki se redno in navadno bavijo s trgovino. Vsled tega se trgovinski zakon lahko uporablja tudi za ljudi, ki prav za prav ne pripadajo trgovskemu stanu, katerim pa je trgovina redni opravek, kakor so n. pr. kavarnarji. Trgovska tlela lahko delimo v dve veliki skupini. V prvo skupino spadajo opravki, ki so sami po sebi vsak za-se trgovski posli (absolutni ali objektivni posli), torej ne samo po osebi, ki jih vrši. Taka tlela so : 1. kupovanje ali nabavljanje blagi iu drugih premičnin, delnic državnih in drugih vrednostnih papirjev z namenom, da jih dotičnik proda tlalje. O tem je vse jedno, ali se dotična stvar proda tlalje v prvotnem stanju ali pa prenarejena in izpremeujena po obliki iu vrednosti. 2. Sprejemanje obveznosti za dobavo iu t lajanje prti metov, označenih pod točko L iu nabavljanje istih v to svrho. (Prodaja blaga ali drugih predmetov v naprej. |th»daja nečesa, česar še nimamo, kar moramo še le nabaviti, tla zamoremo izvršiti prevzeto obveznost t. j. dati drugim dotične reči.) 3. Zavarovanje prtiti premiji. 4. Prevoz blaga in potnikov po kopnem in po vodi. Tej vrsti trgovskih poslov pripadajo tudi vsi opravki na borzi in posli v javnih skladiščih za blago. V drugo veliko skupino spadajo vsi posli, ki postanejo trgovski posli šc le po stalnem delu dotičnih oseb (relativni ali subjektivni trgovski opravki). Taka dela so: i. Sprejemanje premičnin v izdelovanje in predelovanje za račun tretjih oseb, ako dotično tlelo ne spada v obseg rokodelstva: 2. bančni iu menjaški posli : 3. poslovanje ko-lnisijonarjuv, špediterjev in prevoznikov (posli zavodov za prevoz oseb); 4. posredovanje in sklepanje trgovskih poslov za račun drugih oseb (o senzalih in mešetarjih tu ■ ■ i govora); 5. založniška i;i druga dela knjižarske in umetniške trgovine, in tipkarska tlela, v kolikor ne spadajo v rokodelstvo. (Pride š<*.) Pozor na ta užig na zamašku J T T a OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri ccrrri st. Petra (Piaiza Kosario pod lindsto šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrže v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj, mojster » » I t i » t Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah. ParhoilP lal/nh ulica Acqnedotto 8 rtJiiiauu jdKuu Zaloga v8ak0vrstnib| vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Potočnik Fran iritr^T,0 matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Dnjini« Ppjnp ulica Riborgo St. 25. Velika ncllal rOlDl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarno. Odda se v najem za poletni čas, posebno primerno za letovi-ščarje 2 sobi s kuhinjo. Več se poizve pri gospodu Ivanu B u b n i č u v Slivjem pošta Materija. H. Stibiel Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) | lilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicab, finih biškotov. različnih li- { kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in i druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več- ' krat pečen fin in navaden kruli se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v : razprodajo. M P P r h Q110 Ulica Stadion št. '20, pe- . rUllIdUU fcarna -n sladčičarna, j svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajal niča moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarno. Anton Šorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Fran Hitty Trgovci. Ulica Barriera vecchia st. 13 p rodaj al n ica vsako vrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na /.ali te vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. 0^1 j c in drva. Milili!) Incin v ulici Torro 5tev-12 '■■MUCI JUOl|J priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! ima v ulici Giulia 311 i n n a par Valentin Skočir „ mli„ „„ par kjer melje vsakovrstne turščene m ke Trgoveem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. 1'oiiištvo. Prva slovenska ioga Kaznovanega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporočn svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla _svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. dežeine sodnije.) V Gorici. Civilni in vojaški kroja«. c. prmliarani kroji & Mtan JJ, ™im Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. v$e po najnovejši modi. Voščene sveže. S Knri5IP svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■ 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Tovarna nadplatov (Seli u li ob e r-theil) tvorni- ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez'", itd. ter glavno zaloge voščila (hiksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna. Pohištvo i n inehlji. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin ž različnimi tap^carijara, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešeak, Gorica, Gosposke ulice stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Zaloga vina v ulici Valdirivo štev. 11. Razprodaja istrsko vino prve vrste po 36 nČ. 1. za domačo rabo po 32 nč. 1. Samo 24. avgusta 1900. JLgricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnili liireesov in ušij, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in evetljieah. Navodilo za ruho ..Airrieola** pošilja franko Tovarn mila F. Feierl & G.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik H> (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. I. nartst. Sprejema na domtt vsaki dan od S do Sn/1 zjutraj in od 1 do 2 popoludne iti eventueluo od 4—."> popoludne. BALONČKI 8 SVETILNICAMI Iv narodnih in cesarski h barvali in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah papirjem trgovina Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri. Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. H<>k za vsprejem 110 skušnjo: 15. julij in 17. september. LEONARD HORBER TRST — ulica delle Torri — TRST, / .a kaj so S« ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in rdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne veđć, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kn^ipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju Škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-oye kave in dve tretjine bobov« kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko preba.vliiva. kridelujoča in krep-čujoča T»:ja<4a pripor^»če- Fo zdravniških iceeicih naj se rastujofii mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathremer Ktieipp-ove slaine kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En |>oskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne smo nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znamb belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kath einer«. --|P Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo •e® iz letarne B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor oO let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljatije krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in obrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo postavno po- Svarilo! Vsi deli zraven stoječo loženo varstvei eno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaplelja jri črnem orln* ■i Praga, Malastran, <»gel JSpornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: (i. Lueiani. K. Leitenburg. P. Prenđlni, S. Sena v al lo, A. Suttina, C. Zanctti, A. Praxmarer. Narodna šivilja Za izdelovanje ženskih oblek vsako vrsto, kakor tnd: perila, se priporoča slovanskim krogom, vdana Gombač Ivanka Ulica Boschetto ste v. 1. IV. linristr. Nikaka skrivnost ni več, da s: napravi vsakdo doma sam lire/ vsake priprave in težave najti neje likerje po traneo.skem /.istemu s pomočjo ekstrakt«»v, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : TrO-pinovec. Absint. Vermut. Ruski pelinovec. Češki liker. Kimel po 86 kr.: Slivovec, Rum. Češnjevec. Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec. Char-treuse. Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljal vi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST Hruške in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Pesa pubblica) Via Torrente štev. 32. Tam je za vinogradnike tudi zaloga žvepla in modre galice S p« »štovanjem Alojzij Grebene. Gostilna Andemo de Franz Via deli a 4ieppa st. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. /a obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. F I L I J A L K A c. Kr. uri?, avstr. Mitnep zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na r 4-dnevni izkaz 2* " 30-dnevni odka/. 2 30- d-meseeni 6- oi/ «/ - i i na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih obinvali. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2U „ na vsako svoto. V napoleonih brez oluesti. Nakaznice na Dunaj, Prago, 1'esto. Brno, l.vov. Tropave-,. Heko kako v Zagreb, A rad. Bielitz. Gal>louz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Jam cevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. N'asa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem, kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zjati ali. sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.