o P r imorskl c Pcstnina plačana v gotovini t. Abb. postale I gruppo Lena ”U I1T nevnik Leto XXVin. Št. 191 (8284) TRST, nedelja, 13. avgusta 1972 PRIMORSKI nn.J. 'ff. ““TJ? ,«• a IMS - certa,™. razmnoi«, » oUMll. Od 5. do 17. Kptambr. 19« s. )» tiste, , tistem, Pn iretiužl- <** 18- septembra 1944 do L maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB KMEČKEM PRAZNIKU Opčinah slovesna otvoritev tradicionalnega Kmečkega tabora Kmečki tabor, že tradictanal-jr Praznik kmetov naše pokra-ki ga tudi letos že štiri-^Jstič kljub nelahkim orga-«aoijskim problemom, pa tu-, materialnim žrtvam, tako nvalevredno sita priredi Kmetij- zadruga, daje priložnost kmetom in vsem, ki sa njihove probleme zani-ne samo za prijetno sre-jj?1J® med domačini in prija-Za poli kot zasluženo raz-'^drilo ter izmenjavo mnenj osvežujočem kozarčku prist-® kapljice, ampak tudi za pre-‘‘Uslek, 006110 stanja našega J*lebjstva in njegovih perspek- samo dejstvo, da tak w vav>j oi/v ua i-an ■"božični shod prireja že to-0 let in s tolikšnim uspe- jA. ustanova, ki so si jo ta-^ Po osvoboditvi ustanovili jz**1 nagi pridni in uvidevni rj^e, nas mora vse navdaja 1 s ponosom in optdmaz-°m. in ta ustanova to zrno-j 'ker se je v vseh povojnih ’ pa čeprav je morala bro-čez naravne in umetno r~stavljene zapreke, krepila ^ postavljala trdnejše tebe, ker se je naslanjala na kmete, z njimi čutila in ^aijružništvo ima globoke ko-na našem podeželju, j,,,, jih niso mogli izkopati ® dolgoletni kriminalni na-^i fašizma, da bi uničil vse anove, ki so tvorile gosposko podlago naših oi, ttiuvie jju z,aaiu- . iznajdljivosti in trdoživosti ^etov ohraniti njihove za-ustanove, ki so še ved-stebri njihovega gospodar-]j ®a udejstvovanja in največ->. at tudi družbenega življenja a vasi. kot 70 let že deluje, JZ? vodstvom in v korist sa-članov, Zavarovalnica za vej° živino v Bazovici, sko-gj Prav toliko zadružne go-^ ne na Proseku, Kontovelu dru^ krajih našega po-a‘ PrePričani smo, da so tQ te ustanove uspevati za-ker so v njih člani uvedli ^/Pristnejšo obliko demokra- ljudi. skozi to težko preiz-so se znale po zaslu- ge s tem, da so jih samoza-jh^ bo in neposredno vodili .J® sami. ij^kakor pa, in drugače ni sj^0 biti, je dolgoletno faši- -- zatiranje zadružnih u-10 07 naših kmetov zapusti-^tvj dove' Dolgo po ustano-Kmetij ske zadruge ni na ezelju mogla vzkliti nobe-bij0 ^družna pobuda, ker je ^ splošno politično ozračje hiiQ ljudi neugodno in ni It^j nobenega razumevanja, Uri, *ele podpore in pomoči j/°inih uradov in oblasti, j« slg0 Je bilo treba, da kmet-gjjj, Sv°jima strokovnima or-2\,e aciJ ama Kmečko zvezo in sta 20 malih posestnikov, ki te ^ Potem združili v enot-tij0i^r(iečke zvezo, zopet obču-]0 ^ojo moč, da si pribori-S]^ Priznanje svoje vloge v ^Iri h naporih krajevne, de-Ustve lT1 državne skupnosti pri tegft bjbnju skupnega sklad-Jw ?°spodarskega in sooial--j. napredka vseh. Id . obnovljena samozavest, bhu? je po eni strani spod-tje 0 vsaj relativno izboljša-WPolitičnih odnosov, pred-^kai Pa uspešine masovne sin-ldstj,ne akcije, zlasti ob raz-itd.\ Vab (Kolonkovec, Dolina tov ’ je dala v zadnjih letih tudi zadružnim po- Ržtfa]e tudi posluževala ter %0^b° tolmačila potrebe te Vsk kategorije in te gospo-tQ ® Panoge. Kljub še ved-q sb)ječim nerazumevanjem Se d lram ter zato potrebi Vq So trajnih in prav goto-ta , ® iahkdh naporov se zdi, So delo, ob podpori sa-j^Vr« . et°v in demokratične le nekaj premaknilo. iS”" je vsaj pred vse pri-leujg bstanove dejanske pro- 4ija bašega kmetijstva (štu-^.^bisčke zveze o stanju --"‘ko OVP4JO U OICIUIJ U . UU«wnvv rsPektivah kmetijstva v 1 svoji zemlji. tržaški pokrajini, kd jo je izdelala leta 1968 in jo naslovila na Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ter na vse krajevne uprave) in s tem prisilila tudi take, ki so ta vprašanja omalovaževali ali celo puščali popolnoma vnemar, da se z njimi seznanijo. S pomočjo tudi večje prizadevnosti krajevnih tehničnih uradov, pristojnih za ta gospodarski sektor, so se pred leti kmetje v nabrežinski občimi združili v zadrugo za skupen hlev, ki jim bo omogočila ne samo cenejšo prirejo, ampak tudi razbremenila delovno silo za donosnejše žlahtne kulture. V Križu so si vinogradniki ustanovili konzorcij, ki z že tradicionalnim praznikom vina in rib pomeni poleg ovrednotenja domačega pridelka s svojimi kulturnimi manifestacijami valorizirajo cele vasi. Živinorejci so množično včlanjeni v Pokrajinskem združenju rejcev, ki je že v svojem še kratkem življenju dokazalo, kako jim zna biti koristno. Cvetličarji so si ustanovili Cvetličarsko - vrtnarsko zadrugo s sedežem na Proseku, v katero je pristopilo tudi nekaj pridelovaloev povrtnin, ki ji kaže prav lepa bodočnost. Vse te ustanove si vodijo kmetje sami, z vso požrtvovalnostjo, ki jo to delo zahteva, ker prav gotovo ne gre vedno brez težav, toda s prav tako samozavestjo, da si hočejo biti sami gospodarji. «Narod si bo pisal usodo sam» je dejal naš veliki Cankar. Enako samozavest so vsem mogočim pritiskom in poskusom navkljub pokazali naši kmetje ob nedavnih volitvah za upravo kmečke bolniške blagajne, ko so si sami izbrali svoje kandidate in jih izvolili ob volilni udeležbi, ki je daleč nad poprečno v o-stalih pokrajinah države, kar priča o njihovi zrelosti im jim je v čast. Tudi to važno ustanovo si vodijo sami. Kmetje so torej pokazali, da hočejo in znajo prispevati svojemu in splošnemu napredovanju. Potrebno je pa, da oblasti razumejo potrebo, da jih podpirajo v njihovih naporih. Tudi v krajevnem merilu morajo priznati njim in kmetijstvu večjo vlogo, posvetiti jim večjo pozornost, razumeti, da je to v interesu ne samo kmetov, ampak vse skupnosti. Ohraniti kmetijstvo in mu pomagati k modernizaciji in razvoju pomeni ohraniti naravno okolje in zdrave življenjske razmere za vse prebivalstvo. Misliti, da se to vprašanje lahko rešuje le z «naravnimi rezervati« je nevarna utvara, ki nas utegne pripeljati v bodočnosti do skrajnosti, ki jih v Ameriki že doživljajo: postavljanje pla- stičnih dreves po mestih. Nekatere javne ustanove se v okviru svojih možnosti, vedno majhnih zaradi kroničnih težav, trudijo posvetiti se tudi kmetijstvu. Pomislimo le na vinske razstave, ki jih že tradicionalno prirejajo v naših občinah. Letos bo tudi prvič pokrajinska razstava vin. Toda to je še vse premalo Naše kmetijstvo, ki niti ni tako majhno kot bi nekateri radi prikazovali, saj ustvarja — samo na Tržaškem — preko 4 milijarde dohodka, kd je nad-poprečno kvalitetno in specializirano, potrebuje in je vredno večje, zlasti načrtnejše pomoči .Vse občine, tudi tržaška, kd kljub dolgoletnim pritiskom Kmečke zveze še niti nima odborništva za kmetijstvo, pokrajina, dežela sindikalne organizacije, bi mogle odločujoče prispevati k izdelavi področnega načrta za razvoj kmetijstva, ki ga zakonodaja predvideva, ga pa še vedno ni. Ob njem, ko bi lahko računal, da ga ne bodo kdaj ((prekvalificirali« v nekmeta z razlastitvijo in da mu bodo z , avndmi naložbami in s pomočjo pri modernizaciji in specializaciji kmetijskega o-brata pripomogli k enakopravnosti z drugimi delovnimi kategorijami, tudi pri dohodkih kot obljublja že skoraj 10 let deželno načrtovanje', bi tudi mladinec lahko obstal na Ravno samozavest, zrelost, prepričanje v lastne sposobnosti naših kmetov nam vliva poguma in zbuja optimizem. Živimo sicer v času, ko doživlja kmetijstvo poleg običajnih težav še posebno resno krizo, ki izvira iz krize neokapitalizma, nesposobnega krotiti sile, ki jih je sam sprožil s svojimi ritmi proizvodnje in potrošnje in z miti, ki jih ie s tem ustvaril. Odtod beg mladine z zemlje, prenaseljenost in nemogoče življenjske razmere v industrijskih središčih, okuženje okolja. Tudi politično ozračje z novim poskusom ohranjevanja starih neupravičenih privilegijev bogatih slojev in oviranja strukturnih reform, po katerih naj delovni ljudje in med njimi tudi kmetje, ki so soustvarjalci gospodarskega in socialnega razvoja, o njem soodločajo z večjo težo, se ne zdi najbolj obetavno za napredovanje sindikalne akcije. Toda težav se kmetje, ko občutijo moč, ki jim jo daje enotnost in skupno delo, ne bodo ustrašili. Znali bodo uporabiti svoje ustanove, zadružne, sindikalne, skrbstvene, ki jih sami upravljajo, da se vedno bolj uveljavijo, da napredujejo, sebi in vsem v prid. LUCIJAN VOLK Sinoči so otvorili XIV. kmečki tabor, ki ga vsako leto prireja Kmetijska zadruga s sodelovanjem openskega prosvetnega društva - Poročilo z otvoritve berite na drugi strani - Na sliki: razstava kmetijskih strojev je vzbudila med obiskovalci veliko zanimanje PO DOKONČNI ODOBRITVI V SENATU Levica in sindikati o pokojninskem zakonu Sindikati upokojencev napovedujejo odločen boj za izboljšanje minimalnih pokojnin • «L’Unita»: Vlada je pokazala svoj pravi obraz RIM, 12. - Včerajšnja dokončna odobritev zakona o pokojninah v senatu je sprožila deljene reakcije. Leva opozicija in sindikati obsojajo dejstvo, da je vlada zavrnila predlagane izboljšave, tudi v sami večini pa beležimo izjave, ki ne kažejo na pretirano zadovoljstvo. Tako je tajnik PSDI Orlandi v uvodnem članku, ki ga bo jutri objavilo strankino glasilo «Umanita», napisal, da je koalicija uspešno opravila izpit ter da je znala reči «ne» zahtevam, ki so sicer upravičene. Orlandi meni, da je bilo to potrebno, istočasno pa poniževalno: potrebno zaradi tega, ker bi povišanje minimalnih pokojnin, ki ga je predlagala levica, onemogočilo vsakršno srednjeročno načrtovanje. Po drugi strani pa je poniževalno — pravi Orlandi — da naš gospodarski sistem ni sposoben prenesti bremena, ki bi nastalo zaradi povišanja pokojnin na 35 tisoč lir mesečno. Brezpogojno zadovoljstvo z zakonom o pokojninah je izrazil samo tajnik PLI Bignardi, ki je v demagoški izjavi dejal, da cen-tristična vlada skrbi za jpoko jence s prav tolikšnim prizadeva- ..................................................................................................... ZAKLJUČENA KONFERENCA NEUVRŠČENIH V GEORGETOVVNU POMIRJEVALNI PROCES V EVROPI SE MORA RAZŠIRITI NA VES SVET Na zasedanju zunanjih ministrov neuvrščenih držav so odobrili vrsto političnih dokumentov ■ Obsodba ameriške politike v Vietnamu GEORGETOVVN, 12. - Konferenca ministrov za zunanje zadeve neuvrščenih držav, ki se je začela v torek, se ie končala danes v Geogetovvnu. Na zadnji plenarni seji so zunanji ministri sprejeli glavni politični dokument, to je deklaracijo o aktivnem programu za sodelovanje neuvrščenih držav na gospodarski ravni ter vrsto drugih dokumentov, ki zadevajo politična in gospodarska vprašanja. Zaradi podaljšane debate ter obilice vprašani ki so bila na dnevnem redu. se ie konferenca končala en dan pozneje, kot so predvidevali. Že danes in jutri ministri za zunanje zadeve in člani njihovih delegacij zapuščajo Georgetown. Neposredno pred začetkom današnje zadnje plenarne seje so udeleženci konference izrazili svoje splošno zadovoljstvo nad potekom dela konference same. Ob zaključku del konference je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem delegati 65 dežel izražajo svoje zadovoljstvo zaradi po- iiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii DANES V Georgetovvnu se je zaključila konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav z odobritvijo vrste političnih dokumentov. Neuvrščeni so med drugim ugotovili, da kljub popuščanju napetosti v Evropi obstajajo še vedno nevarna žarišča spopadov, predvsem v Indokini, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ki jih je treba čim prej odpraviti. Vlada se je včeraj zadnjič sestala pred počitnicami ter sprejela vrsto ukrepov. Med drugim je sklenila zvišati telefonske tarife. Generalni tajnik OZN Wald-heim je v Pekingu začel pogovore s kitajskimi voditelji o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Sinoči so v openskem Prosvetnem domu odprli tradicionalni Kmečki tabor, ki bo zaradi zabavnega programa, plesa in dobro naloženih stojnic privabil vse dni do 15. t.m. zvečer meščane in o-količane. Goste, tudi z druge strani meje, je pozdravil predsednik Kmetijske zadruge, ki z openskim prosvetnim društvom prireja tabor, Zvonko Markovič, otvoritveni govor pa je imel inž. Miloš Kodrič. Včeraj so v Celovcu odprli avstrijski lesni sejem, katerega se udeležuje s svojim standom tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. mirjenja med Vzhodom in Zahodom. toda istočasno poudarjajo, da je to oomirjenje, kljub zmanjšani grožnji jedrske vojne še vedno zemljepisno omejeno V dokumentu se izrecno poudarja, da smo danes priča določenemu popuščanju napetosti v Evropi, toda istočasno se ta napetost stopnjuje v drugih območjih zemlje. V nadaljevanju izjave podpisniki poudarjajo potrebo, da se razveljavijo vojaški sporazumi ter poudarjajo, da prihaja v raznih krajih sveta, kliub pomiritvi, do spopadov, nasprotnosti in intervencij med velilAmi silami. V skupnem dokumentu podpisnikov neuvrščenih držav se poudarja potreba, da se ustavi agresija v Indokini. ua Bližnjem vzhodu ter v Afriki. Po mnenju podpisnikov ie treba razširiti proces pomirjevanja na ves svet, ki naj bi se razvijal pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov. Neuvrščeni zahtevajo med drugim, da se uničijo vojaške Postojanke v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Izredno pomembno je, da so neuvrščeni odločno obsodili ameriško politiko v Indokini ter izraelsko okupacijo arabskih pokrajin ter izrazili svojo naklonjenost do mirovnih pobud, ki so prišle od strani azijskih, afriških in ameriških dežel. Neuvrščene države obžalujejo nadalje, da velike sile sprejemajo ukrepe, ki zadevajo vse dežele ter menijo, da nastali položaj povzroča poglabljanje prepada med državami severne in južne poloble. Ministri za zunanje zadeve neuvrščenih držav so sklenili danes, da bodo svojim vladam predložili, naj bo četrta konferenca poglavarjev držav in vlad teh držav leta 1974 v Alžiru. Predlog je bil sprejet soglasno. Ministri zunanjih zadev neuvrščenih držav sredozemskega področja so se zbrali davi na neformalnem posvetovalnem sestanku. Kolikor je znano, so obravnavali vrsto vprašanj o skupnih interesih tega področja ter so se sporazumeli, da bodo nadaljevali izmeno teh mnenj na ministrskih in drugih ravneh. To je bilo prvo ministrsko srečanje neuvrščenih s področja Sredozemlja. Na tem srečanju je bila navzoča tudi Jugoslavija. Udeleženci sestanka so se razgovarjali tudi o nadaljevanju sredozemskih konferenc neuvrščenih držav. Po mnenju Alžirije, ki je bila pobiid-nica te zamisli, naj bi morebiti povabili na take sestanke tudi nekatere druge države, ki ležijo ob Sredozemskem morju in ki so zainteresirane za stabilnost in za mir na tem področju, neodvisno od dejstva, če pripadajo ali ne neuvrščenim državam. Domnevajo, da bi utegnilo priti do take konference v začetku prihodnjega leta. Tanaka uradno povabljen v Peking PEKING, 12. — Kitajski ministrski predsednik čuenlaj je u-radno povabil predsednika japonske vlade Kakueja Tanako, naj o-bišče Peking Sporočilo .je dala a-gencija Nova Kitajska, ki pravi, da bodo med obiskom govorili o možnosti normalizacije odnosov med obema državama. Agencija omenja tudi včerajšnje srečanje v Tokiu med japonskim zunanjim ministrom Ohiro in dvema kitajskima funkcionarjema, katerima je minister izrazil Tana-kovo željo, da bi obiskal Kitajsko. ZADNJA SEJA PRED POČITNICAMI Več kot sto ukrepov Andreotti je ve vlade Povišanje telefonskih tarif ■ 5.000 novih agentov javne varnosti v prihodnjih šestih letih RIM, 12. — Andreottijeva vlada se je danes zadnjič sestala pred poletnimi počitnicami ter odobrila kilometrsko vrsto dekretov, osnutkov dekretov in zakonskih predlogov (več kot sto), med katerimi sta najvažnejša u-krepa za okrepitev organika javne varnosti in za preureditev telefonskih tarif. Organik javne varnosti bodo okrepili za pet tisoč enot v prihodnjih šestih letih, in sicer 2.000 podčastnikov in 3.000 agentov. Ukrep je potreben trdi nota notranjega ministrstva, da bi lahko dodelili primemo število mož prometni in kriminalni policiji. Do 1. januarja prihodnjega leta bodo organik zvišali za 500 mest. Glede preureditve telefonskih tarif je vlada sprejela predloge ministrskih odborov za cene in za gospodarsko programiranje Zvišale se bodo mestne tarife (en telefonski pogovor bo stal 25 Ur namesto 15), medobčinske tarife pa se bodo nekoliko zniža- le, okrog 10 odstotkov. Poleg tega bodo tudi razširili časovno obdobje, v katerem strnejo medobčinski telefonski pogovori polovico manj. Nove tarife bodo stopile v veljavo že 1. oktobra letos. Večje dohodke, ki jih bo prejela z novimi cenami, bo telefonska ustanova SIP uporabila za modernizacijo naprav in razširitev telefonskega omrežja. Vlada je odobrila tudi zakonski osnutek, ki predvideva visoke zaporne kazni za zločin preusmeritve letal. Že sam poskus preusmerjanja bo kaznovan z zaporom od sedem do štirinajst let, kazen pa bo zvišana na 21 let, v primeru, da bi bili poškodovani potniki ali člani posadk. Med ostale ukrepe naj omenimo še zakonski osnutek, tci pooblašča vlado, da pripravi reformo zakonika o kazenskem postopku (prejšnji osnutek je propadel zaradi predčasnega razpusta parlamenta), ter zakonski osnutek o reformi jetniškega sistema. ............Himni Hlinil,mn...»1111111,11, n,.„„„„........................ KURI WALDHEIM ZAČEL POtiOVOKE S KITAJSKIMI VODITELJI Generalni tajnik OZN v Pekingu Izmenjava zdravic z zunanjim ministrom Či Peng-fejem PEKING, 12. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim je začel danes v Pekingu pogovore s kitajskimi voditelji. Sestal se je z zunanjim ministrom Či Peng-fejem in z njegovim namestnikom Čao Kuan-huo, s katerima se je pogovarjal o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Po neuradnih vesteh je Waldheim sprožil tudi vprašanje finančnega prispevka svetovni organizaciji. Waldheim, ki bo ostal na Kitajskem pet dni, je bil nato gost zunanjega ministra na slavnostnem kosilu, med katerim sta si izmenjala zdravici. Či Peng fej je predvsem poudaril vlogo OZN v boju malih držav proti hegemoniji supersil. Izrazil je željo, da bi prihodnje 27. zasedanje svetovne organizacije «na pozitiven način prispevalo k boju proti agresiji in proti tuji intervenciji za ohranitev mednarodnega miru». Ponovil je, da Kitajska povsem podpira cilje in načela listine Združenih narodov. Či Peng-fej je v svoji zdravici ostro napadel ZDA in Sovjetsko zvezo, čeprav jih ni izrecno imenoval. Dejal je, da so supersile okrepile spore za influenčna pod- ročja in da je prav zaradi tega mednarodni položaj še vedno nemiren. V odgovor na zdravico je Wald-heim izrazil zadovoljstvo zaradi dosedanjega poteka razgovorov s kitajskimi zastopniki in prepričanje, da bo prisotnost Kitajske v OZN znatno prispevala k reševanju številnih odprtih vprašanj. Dejal je, da je največje vprašanje, s katerim se mora ukvarjati OZN, vprašanje regionalnih konfliktov. Navedel je Vietnam, kjer še vedno teče kri, Bližnji vzhod, kjer se nadaljuje nevarna kriza, Ciper in indijski podkonti-nent. VValdheim je izrazil željo, da bi članice svetovne organizacije storile vse, kar je v njihovih močeh, da bi rešile te spore, ki bi utegnili privesti do globalnega spopada. Končno je generalni tajnik OZN omenil še problem razorožitve ter dejal, da obstoj smrtonosnega orožja pomeni veliko nevarnost za svetovni mir REVI, 12. — Prof. Ezio Clementel je bil danes imenovan za novega predsednika CNEN Clementel, ki se je rodil pred 54 leti v Innsbrucku, poučuje jedrsko fiziko na univerzi v Bologni. Kurt VValdheim njem in s še večjo učinkovitostjo kot prejšnje levosredinske vlade. Popolnoma negativna pa je n-cena sindikata CGIL, ki je obtožil Andreottijevo vlado, da je odrekla milijonom priletnih delavcev in kmetov važne izboljšave. Izjava CGIL poudarja, da so vsi trije sindkati izrekli kupno oceno o vladnem dekretu, ki je pa vlada ni upoštevala. Sindikati bodo zahtevali takojšnjo obnovitev pogovorov z vlado o važnih vprašanjih, ki zadevajo ne samo pokojnine, ampak tudi zaposlovanje in investicije v poljedelstvu in v industriji. Tajništvo sindikata u-pokojencev CGIL pa je v svoji izjavi napovedalo okrepitev boja upokojencev in sindikalne pobude v prihodnjih mesecih, da bi prisilili vlado in večino v parlamentu, da bi sprožili primerne in takojšnje ukrepe. Tudi glasilo KPI «Unitš» posveča jutrišnji uvodnik člana vodstva Armanda Cossutte vprašanju pokojnin. Cossutta trdi, da je v boju okrog zakona za pokojnine vlada pokazala svoj pravi obraz: to je sredinskodesničarska vlada bodisi po vsebini svoje politike kot po značaju svoje večine. Vlada je zbrisala dosežke, ki bi lahko pomenili korak naprej za najbolj revni del italijanskega ljudstva in istočasno začetek drugačne in bolj pravične usmeritve državnega gospodarstva. Vlada pa je hotela izzivati ne samo italijanske upokojence, ampak vse levičarske in demokratične sile ter s tem jasno pokazala reakcionarno Unijo, ki se je namerava držati tudi v prihodnje. Po mnenju Cossutte je večina skopala globok prepad med vlado in levičarskimi strankami ter med vlado in velikim delom prebivalstva. Vlada, ki namerava voditi tovrstno politiko, je izredno nevarna za življenje države ter se je treba zato proti njej boriti in jo čimprej strmoglaviti. Cossutta polemizira tudi z levimi strujami KD, ki jih obtožuje, da niso ničesar storile proti vladni liniji o pokojninah ter da so celo molčale o tem problemu na zadnjem zasedanju strankinega vsedržavnega sveta, član vodstva KPI ugotavlja, da tudi v najboljših komponentah teh sil na koncu vedno prevlada linija najslabšega takticizma, ki v trenutku spopada beži pred odgovorinost-jo ter je zato usojena na poraz. Glede perspektiv za bodočnost Cossutta meni. da je odnos s PSI za KD obvezna pot, mimo katere obstaja samo možnost odkrite pustolovščine. član vodstva KPI izključuje, da bi sodelovanje med KD in PSI, kateremu niso komu-tusti načelno nikdar nasprotovali, lahko obnovili v okviru sedanjih konservativnih izbir krščanske demokracije. Prekinjena stavka pilotov RIM, 12. — Piloti civilnega le- CAMVa družb Alitalia' ATO in kam so danes opolnoči prekinili stavko. Sklep so sprejele sindikalne organizacije pilotov ob zaključku dolgega srečanja na mini- za del°’ i« trajalo ce-lin 30 ur. V toskanski vasici Stazzema, kjer so Nemci pobili 560 oseb, povečini žensk in otrok Komemoracija žrtev nacističnega nasilja PIETRASANTA (Luica) 12 - V SanCAnni blizu Stazzeme. kier so nacistični krvniki 12 avguste 1944 pobili 560 oseb, povečini žensk in otrok, ie bila danes spominska svečanost. ki so se ie udeležile kra-ievne oblasti, predstavniki organizacij borcev in svoici žrtev Podpredsednik deželne uprave Toscane prof. Fidia Arata ie poudaril pomen svečanosti v trenutku, ie de ;al. «ko mnogi skušajo zaradi absurdnih in nedopustnih političnih oportunizmov, pozabiti na fašistično in nacist .10 tragedijo tor na močno uporn.sgo gibanje, iz katerega se ie rodila nova demokratična in republikanska Italija Mi ne želimo obnavljati starih sovraštev, ki jih je čas omilil — ie nadaljeval Arata ne smemo pa niti pozabiti ter dovoliti, da bi obnovili tragične okoliščine, ki so privedle do tolikih nepopisnih zločinov«. Na svečanosti so občinam Stazze-ma. Seravezza in Pietrasanta podelili zlata odličja zaradi njihovega prispevka v odporniškem gibanju. TRŽAŠKI DNEVNIK 13. avjjusta 1972 V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Sinoči so slovesno otvorili tradicionalni Kmečki tabor Otvoritveni govor M. Kodriča - Dve zanimivi razstavi - Priznanje Primorskemu dnevniku zaradi podpore pri demokratizaciji kmečke bolniške blagajne 1 ing. ril ir ¥ £ Včeraj so s skromno slovesnostjo otvorili 14. kmečki tabor, ki ga je priredila Kmetijska za druga s sodelovanjem openskega prosvetnega društva Tabor. Udeležence, zlasti predstavnike oblasti s te in druge strani meje, je pozdravil predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič. Med prisotnimi smo opazili poslanca Albina Škerka, zgoniškega župana Guština, jugoslovanskega konzula Draga Žvaba, predsednika Kmečke zveze Guština, tajnika Volka, bivšo poslanko Marijo Beme tičevo, predstavnika zadruge Kr;: iz Sežane Renčlja direktorja Sl Kufersina, predstavnika SKGZ roslava Košuto, predstavnika pokrajinskega kmetijskega nadzomij-tva Vremca ter tajnika Slovenske prosvetne zveze Kaplja. Otvoritveni govor je imel Miloš Kodrič, ki je poudaril redno pomembnost zadružništva š|e zlasti v današnjem svetu. Dejgl je, da je Kmečki tabor praži vseh kmetov zadružnikov in ng, zadružništvo pa je «sijajna šola enotnosti in sloge, v kateri je Videl bodočnost našega kmečkega življa že pokojni Ivan Regent}*. Danes so kmetje prepričani, da edino v zadrugah lahko delujejo ter da je to edina prava pot do razvoja in procvita našega kmetijstva. V Italiji je zadružništvo doseglo pomembne uspehe tako na kmetijkem kot gospodarskem |n kulturnem področju. Na to močno zadružniško gibanje se opirajo tudi slovenski kmetje. V nadaljevanju je Kodrič z veseljem ugotovil, da so letos končno odpravili komisarsko upravo v kmečki bolniški blagajni, za kar se je javno zahvalil strankam ter političnim predstavnikom ki so k zmagi bistveno pripomogli. «Po so-brvo priznanje naj s tega tabora gre tudi uredništvu »Primor-skega dnevnika*, ki se je izredrjo zavzelo za demokratizacijo bolniške blagajne*, je še dejal Kodrič, ki se je tudi dotaknil kriminalnega atentata na dolinski naftovod. Dejal je, da za take nevarne nh-orave, kot so naftni hranilniki pri Dolini razlaščajo najboljše dolinske vinograde, kmetom pa Izplačujem smešno nizko odškodnino. V zaključku je še omenil delovanje Andreottijeve vlade, ki ni hotela izenačiti kmetov z drugimi delovnimi kategorijami na področju socialnega skrbstva. Pokojnine kmetov so še vedno sramotno nizke ter neprimerno manjše od pokojnin drugih kategorij delavcev*. Pred nami so še dolge bitke za dosego naših pravic, samo z enotnostjo se bomo lahko uveljavili tako na socialnem kot na politič-no-narodnostnem področju*, je zaključil Kodrič. Prisotni so si nato ogledali obdelovalne stroje ter razne kmetijske pripomočke ter razstavo slik ljudskih noš, na kar so se napotili k stojnicam, kjer so ob pečenih piščancih, klobasah, čevapčičih, pršutu in domačem vinu pozabili na pasjo vročino te avgustove sobote. Zvečer je igral za plesalce in za druge obiskovalce ansambel Planšarjev. Drnes bo na sporedu nastop folklorne skupine »Svoboda* iz Go-rij, ki bo plesala popoldne, zvečer pa bo nastopil zabavni orkester ljudske milice iz Ljubljane, jutri pa bodo ob 18. uri nastopili Planšarji z zabavnim programom. Večer se bo kot po navada zaključil s plesom. Tržaški PSIUP o procesih na Češkoslovaškem Tržaški koordinacijski odbpr PSI UP je izdal tiskovno poročilo v zvezi s političnimi procesi na Češkoslovaškem, v katerem pravi, da so ti procesi proti komunistom in drugim meščanom huda in nesprejemljiva dejanja. S temi procesi se namreč sodi kot zločinska dejanja to, kar je v resnici politična dejavnost, kar vse preveč spominja na preteklost, ki jo je delavsko gibanje že obsodilo. Po mnenju tržaškega odbora PSI UP ni mogoče rešiti političnih vprašanj z birokratskimi postopki. Rešitev je samo v pravilnem razmer ju med partijo in delavskim razredom, edini način, po katerem se lahko razvije na Češkoslovaškem, kot drugod, socialistična družba. V zaključku poročila še ugotavljajo, da treba podpirati demokracijo o-snovnih organov, v tovarnah in delovnih mestih sploh, saj se samo tako lahko izogne degeneracijam, ki se lahko pojavljajo tudi v socialistični družbi. Tržiška speleološka skupina je pred dnevi med raziskovanjem 74 metrov globoke jame v bližini Prečnika odkrila na dnu več ton smeti. Do tod še nič nenavadnega. Kar pa je presenetilo in tudi zaskrbelo tržiške jamarje je, da je bil med smetmi cel kup zdravil, katerim .je zapadla veljavnost. Iz razbitih stekleničk je tekočina odtekala v podzemlje. Nevarnost je v tem, da prav ppd to jamo teče Timava, iz katere črpajo pitno vodo za Trst. Vso zadevo so prijavili pristojnim oblastem, obenem pa so pro sili devinsko - nabrežinskega župa na Legišo, naj jim da na razpolago tovornjak, da bodo kar sami očistili jamo. Zdravila v jami pri Prečniku • Uslužbenci motela Agip pri Devinu bodo danes stavkali. Stavko so napovedali že v četrtek zaradi prekinitve pogajanj za novo dopol nilno delovno pogodbo. Zamude poletov * ronskega letališča Medtem ko v Rimu nadaljujejo pogajanja za novo delovno pogodbo pilotov, stavke le-teh še vedno zavirajo promet na letališču v Ron-kah. Včeraj je sicer odpadel en sam let, Ronke — Firence, letalo. ki bi moralo prileteti iz Barija, pa se je ustavilo v Benetkah. Skoro vsi odleti so bili v precejšnji zamudi z urnikom: najznatnejšo zamudo je imel jutranji polet za Milan, Beg pred pasjo vročino v mestu Za velikošmame praznike bodo imele pekarne sledeč umik: jutri, 14. avgusta bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 17.30 do 20. ure, v torek 15. pa bodo zaprte. Mesnice bodo jutri, 14. t.m. odprte od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19.30, v torek pa bodo zaprte. InilllllllllllllllllllllllllinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIHIlUnilllllllllllllKIHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllUlUIIIIIIIIIIIIIIIIH TRŽAŠKI PRISTANIŠKI ZA DELO URAD javlja, da bodo s ponedeljkom, 14. t.m. uvedli v tržaškem prista nišču delo po izmenah. Zaradi tega se bodo morali delavci pristaniških skupin, ki so sedaj na dopustu in se bodo tistega dne vrnili na delo, javiti na posameznih zbirališčih kakor sledi: ob 6.30 — Skupina za manipulacijo raznega blaga na ladji: ob 6.45 -- Skupina na manipulacijo premoga in rudnin ter blaga na kopnem. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Danes, s pričetkom ob 18. uri. bodo zadnjikrat ponovili v okviru festivala operet Kalmanovo opereto »Čardaška kneginja*. Vstopnice so na raziiolafio pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel-36-372). Iščemo razna.šalca za Primorski dnevnik za mesto. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823. Tudi včeraj dolga vrsta avtomobilov pred škofijskim blokom VČERAJ V CELOVCU Slovesno so odprli enaindvajseti mednarodni avstrijski lesni sejem Številna delegacija predstavnikov dežele in gospodarstvenikov - Jutri tiskovna konferenca deželnega odbornika Varisca Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Oskar Weihs je včeraj opoldne uradno odprl 21. avstrijski lesni -.t-jem v glavnem mestu koroške dežele. Na sejmu, ki se ga udeležuje 1592 razstavljavcev, je Avstrija prisotna z 304, tujina (27 držav) pa s 788 podjetji. Dežela Furlanija - Julijska krajina je to pot devetič uiadno prisotna na prireditvi in sicer z razstavo raznih pripomočkov za iesno industrijo, ki jo je v »Paviljonu prijateljstva* pripravila trgovinska zbornica iz Vidma po naročilu deželnega odbomištva za industrijo in trgovino ter deželnega urada za načrtovanje. Današnji otvoritvi »Celovškega sejma* je prisostvovalo deželno odposlanstvo, ki ga je vodil odbornik za promet in zadružništvo Salvatore Varisco, m v katerem so bili številni zastopniki odbor-ništva za industrijo in trgovino in deželnega urada za načrtovanje. Iz Trsta in drugih pokrajin Furlanije in Julijske krajine je bilo prisotnih več gospodarstvenikov in predstavnikov poslovnih krogov, med njimi predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidas-si s podtajnikom Barisonom in odbornikom Floritom, predsednik odbora za enotno gospodarsko propagando Padoa, predstavnik pristaniške ustanove De Barba, pokrajinski odbornik Passagnoli, načelnik avstrijskega urada za zunanjo trgovino Strasser, predstavnik tržaškega združenja špediterjev Del Lago, zastopniki trgovinskih zbornic iz Gorice, Vidma in Pordenona ter številni drugi gostje iz Avstrije in tujine, med temi italijanski generalni konzul Venier, ambasador SFRJ v Avstriji Mitja Vošnjak, podpredsednik gospodarske zbornice iz Slovenije Valentinčič in izvedenec za s^jpmpka vprašanja Burger. Po pozdravnih besedah podpredsednika sejemske uprave Baurech-ta in predsednika sejma ter celovškega župana Ausservvincklerja je imel otvoritveni govor predsednik koroške dežele Sima, nakar je minister za kmetijstvo in gozdarstvo Weihs prerezal hlod po-satvljen pred vhodom na sejmni-šče in tako uradno odprl to 21. mednarodno prireditev. Predstavniki oblasti in gostje so si nato ogledali posamezne paviljone ter se še posebej pomudili v paviljonu naše dežele, v jugoslovanskem paviljonu in pred paviljonom, ki ga je pripravil v palači narodov tržaški odbor za enotno gospodarsko propagando. Razstavo v deželnem paviljonu prijateljstva je pripravilo videmsko podjetje Gautero. Tu so zbrani izdelki in proizvodi 23 podje- tij iz Furlanije - Julijske krajine predvsem razni laki, barve, lepila in kemikalije za industrijsko obdelovanje lesa. Posebno poudarjena pa je razstava polizdelkov iz topolovine, za katere obstajajo na avstrijskem tržišču znatne možnosti ugodnega razpečevanja. Raz stavo izpopolnjuje vrsta velikih fotografskih posnetkov, ki prikazujejo gospodarske dejavnosti, prometne veze in turistične privlačnosti naše dežele. Med obiskom paviljona je deželni odbornik 'varisco podaril avstrijskemu ministru za kmetijstvo m gozdarstvo bogato o-premljeno publikacijo a oglejskih mozaikih. Stand, ki ga je pripravi) odbor za enotno gospodarsko propagando, je letos posebno privlačen in opozarja obiskovalce na tržaško luko, na lesno skladišče, na turistične lepote naše dežele ter na nekatere vodilne gospodarske dejavnosti .zlasti j>a na tovarno Grandi motori pri Boljuncu. Odbornik Varisco se je nocoj udeležil slavnostne večerje, ki jo je gostom pripravil predsednik sejemske uprave ter celovški žlipan Ausserwinck!er. Med izmenjavo daril je Varisco poklonil županu dva umetniška obrtna izdelka in sicer krožnik in bokal furlanske izdelave. Jutri bo na Celovškem sejmu dan Furlanije - Julijske krajine Na sporedu so tiskovna konferen ca odbornika Varisca, nastop folklorne skupine iz Ovara in zaključ ni sprejem v lovskem gradu nedaleč od Celovca. V ponedeljek se tudi sestanejo italijanski in av strijski gospodarstveniki lesnega področja in sicer na četrtem tradicionalnem srečanju, ki ga prire-rajo italijanska zveza trgovcev, vzporedna avstrijska organizacija z Dunaja in koroška zveza lesnih industrijcev. S. F. Na vseh naših cestah je bil včeraj promet zelo intenziven, na obmejnih prehodih pa so zabeležili skoraj rekordno število prehodov. Ko smo okoli 22. ure telefonirali na glavne bloke, so nam agenti obmejne policije povedali, da še vedno čakajo pred prehodi dolge vrste avtomobilov. Na Škofijah so še pozno zvečer avtomobilisti čakali v treh vrstah in no približnih računih kaže. da ie šlo preko tega prehoda v Jugoslavijo od 25 do 30 tisoč avtomobilov. Polne roke dela so imeli tudi karabinjerji na Lazaretu. Pozno zvečer se ie po cesti pred blokom še vedno vila vsaj dva kilometra dolga kača vozil. Intenziven ie bil tudi promet na Pesku in nri Fernetičih. Teh mejnih prehodov oa so se v giav-nem poslužili tuji turisti zato je proti večeru število prehodov pojenjalo. Tudi «pasja» vročina ni pregnala avtomobilistov s cest. V talasograf-skem inštitutu so danes namerili več kot 34 stopinj Celzija, v mestu pa ie bila temperatura še za kako stopinio višja Ljudje so zato množično navalili na obalo, da bi se vsaj nekoliko osvežili. Tijdi strah pred morskim psom ni učinkoval, ljudje so nevzdržno silili v morje. Obvestilo tajništva Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze obvešča, da bodo uradi zaradi velikošmar-nih praznikov v ponedeljek, 14. t.m. zaprti. V Mestni galeriji Piran je razstava. ki nosi naslov Ars Histriae III. Razstava je odprta vsak dan od 10. ure do 12. ure ter od 17. ure do 20. ure. Na razstavi sodeluje s svojimi deli 23 slikarjev, med katerimi tudi Zvest Apollonio. Janez Le-nassi. Herman Pečarič. Jože Pohlen in še nekaj drugih domačih slikarjev. Razstava bo odprta do 24. avgusta. V Kraški galeriji v Velikem Repnu razstava del Pavla Ferluge z Opčin. V koprski galeriji Meduza je razstava del skupine AMA (Ajdič. Mi ljuš, Apollonio) V koprski galeriji Loža je razstava dunajske šole fantastičnega realizma. Razstava bo odprta ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure vse do septembra. Morski pes v Tržaškem zalivu Kljub vnjč-im bo marsikoga odvrnilo od kopanja dejstvo, da se že več dni potepa po naših vodah izredno velik mBf-šKi pes. Žival je dolga skoro 5 metrov in je zelo na padalna: predvčerajšnjim je celo napadla ribiški -;oplia. Izvedenci me nijo, da je samec in da je besen, ker so mu v ponedeljek ulovili sa mico. P. d. Slavko Škamperle obvešča člane, da v nedeljo, 27. avgusta priredi enodnevni izlet na Vrsno, rojstni kraj S. Gregorčiča, Bovec, Vršič in Kranjsko goro. Vpisovanje pri Urdihu od 9. do 13. ter od 17 do 20 ure Včeraj ob 10.20 so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 32-letnega Maria Schifizzo iz Ul. Ponticello 20, ki se bo zaradi zloma leve piščali moral zdraviti približno mesec dni. Schifizza je delai v podpalubju motorne ladje, zasidrane v novem pristanišču. Na voziček je nakladal vreče raznega materiala, ko se je voziček nagnil in se prevrnil, del tovora pa je oplazil nesrečnega Schifizzo. • Uradi pokrajinske bolniške bla-gjne za neposredne obdelovalce bodo zaprti v dneh 14.. 15. in 16. avgusta. Inž. Kodrič otvar ja Kmečki tabor “JJUtnO- ubecUiUfou Cenjeno uredništvo! Med procesijo za praznik farnega patrcma sv. Lovrenca v Skednju sem bil priča zoprnemu dogodku. V začetku sta izmenoma pela italijanska in slovenska cerkvena zbora. Naenkrat pa. ko je slovenski zbor še pel. se je italijanski duhovnik zadrl in začel oeti po ita lijansko. navzoče m ie podžigal z besedami: zCantate. cantate per chi devono cantare soltanto quelli in arabo». Ko te slišal te besede, se e neki sivolas mož upri takemu ravnanju in je zapustil procesijo. Duhovnik. iti se ie sprva vedel predrzno, ga je dohitel, a ko se je vrnil, ga ie menda oholost minila. Ne vem. če je tak vzgled spodbuden za vernike, za slovenske vernike pa še posebej. S spoštovan em sledi podpis Danes, NEDELJA, 13. avgusta LILIJANA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 Dolžina dneva 14.13 — Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 22.00. Jutri, PONEDELJEK, 14. avgusta DEMETRIJ Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 34,1, najnižja 23,7, ob 19. uri 31 stopinj, zračni tlak 1117 rahlo pada, veter 6 km na uro, jug, vlaga 65 odstotna, nebo jasno, mrč, morje skoraj mimo, temperatura morja 26,2 stopinje. Dne 12. avgusta 1972 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO; 58-letni Giuseppe Gar-ganese, 70-letni Giuseppe Viti, 59-letni Danilo Cosmdni, 73-letni Mario Assi, 66-letni Alberto Bossi, 64-letna Giovanna Laurini vd. Hahne, 51-letni Tullio Cioccolanti, 75-letna Antonia Mozč vd. Ferfoglia, 75-I letna Maria Ferro vd. Furlanetto, Včeraj-danes zorni. M0STRA DEL MORILE Ul. Settefontane 58-62-64 ter prodajalne na K0RZU ITALIA in v UL MAD0NNINA ter CENTR0 SALVARANI UL sv. Frančiška 11 bodo zaprte v dneh 13., 14. in 15. avgusta 65-letna Vittoria de Candussio, 88-letna Maria Parenzan vd. Pitaceo, 82-letni Giovanni Fernetti. OKLICI: finančni stražnik Giuseppe Lippi in študentka Zlata Gra-ber, mesar Aurelio Giurissi in delavka Mirelia Jerman, ladijski za-sddralec Vito Dombrovschi in delavka Marisa Pianigiani, trgovec Giovanni Kermanis in profesorica Oriella Scasso, častnik Dario We-ber in učiteljica sred. šol Mariaro-saria Giordano, strojnik Giuliano Degrassl in gospodinja Neva Strain, pometač Antonio Ardessi in uradnica Enga Jurincic, prodajalec Aldo Lazzarini in gospodinja Claudia U-baldini. uradnik Antonio Mod in gospodinja Virginia Foltran, tiskar Giovanni Greco in uradnica Brunet-ta Olivotti, težak Edoardo Goth in uradnica Daniela De Pazzi, bančni uradnik Pierpaolo Visalberghi in biologinja Mirelia dr. Orlandini, strojnik Filippo Critti in skladiščni-ca Giuseppdna Ragona, uradnik Ser-gio Bertozzi in kuharica Antonia Lončarič, krojač Franco Treleani in bolničarka Armanda Cisilino, novinar Giorgio Gligo in gospodinja Anna Miceli, etektromehanik Ligio Craighero in blagajničarka Marisa Benci, litograf Franco Pizzo in prodajalka Marcellina Giurgiutti, u-radnik Paolo Zacd in gospodinja Renata Schibema, krznar Antonio Carcanciu in gospodinja Isaura A-rangino, uradnik Fabio Baldas in uradnica Loredana Bressan, uradnik Giuseppe Vidmar in gospodinja Nel-la Simonovich, upokojenec Pietro Trento in gospodinja Andreina Lasič, uradnik Alfredo Pešce in uči- BIRME 1972 Presenetljivo velika Izbira UR ln ZLATNINE - ZLATO 18/750%» - Velika Izbira ur SEIKO -Posebni popusti Urama In zlatarna LAURENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 teijica Rosita Strona, delavec Fra-cesco Ricatti in cvetličarka Marina Debernardi, trgovec Fuivio Borean in uradnica Laura Fragiacomo, častnik Giuseppe Ficoeelli in univ. študentka Liliana Mendola, mor. častnik Angelo Marši in delavka O-nelia Cossi, delavec Severino Lis-siach in strežnica Diana Bema-bei, uradnik Franco Terbon in u-ratinica Loredana Brena, uradnik Antonio Serbola in gospodinja Rosana Lo Faro, zdravnik Paolo Be-nussi in zdravnica Manuela Lesco-velli, strojni kapitan Edeordo Bat-tirti in knjigovodinja Andreina A-stuto. trgovec Fuivio Cherti in uradnica Fioretta Filippaz, lin. staž-nik Francesco Lucidi in delavka Rosanna Marchese, učitelj Tullio De Martini in učiteljica Egle Savar, železničar Bruno Bressan in prodajalka Lucia Laghezza, mehanik Libero Fabris in frizerka Serena Oglio, zidar Bruno Tascedda in gospodinja Teresa Use-lli, trgovec Giordano Sartori in mehanik Milvia Marzio, mehanik Antonio Kerin in likarka Sandra Genzo, uradnik Um-berto Ielussich in gospodinja Angela Ricti, mornar Lino Honovich in služkinja Nella Zulic. uradnik Ne-reo Amoroso in frizerka Eriča De-biasi, uradnik Giorgio Cumar in študentka Maurizia Peguet, rin. stražnik Antonio Salierno in gospodinja ^ Immacolata Sorvillo, u-ractaik Giovanni David in uradnica Livia Alfiero, analist Libero Fonta-not in bolničarka Clara Gagliardo, inž. Roberto Puhali in gospodinja Maria Luisa Belli, tr. pomočnik Glauco Urbani in frizerka Silvana Celant, barist Giovanni Artesi in prodajalka Adriana Nežic, mehanik Giorgio Longo in prodajalka Marina Franco, železničar Gino Balbd in delavka Maria Lorusso, telefonski delavec Giorgio Paruta in delavka Angela Avian, šofer Mario Delbello in delavka Alma Agio, uradnik Ser-gio Zecchini in uradnica Rossana Gregorin, financar Flaviano Pevere in uradnica Rosalia Farruggia, fin. stražnik Armando Iaboni in delavka Lddia Carboni, delavec Dario Schil lan in delavka Vanda Asperti, delavec Walter Palatella in delavka Viviana Varini, težak Stelvio Tau scher in gospodinja Antonia Pecoz-zi, karosjer Franco Zennaro in knjigo vezka Loredana Medeotti, litograf Claudio Dandri in gospodinja Ro-sella D’Amforo®i. elekt varilec El vio Barbaro in frizerka Rosella Cok, kemik Giuseppe dr. Nisi učiteljica Maria Elena dr. Meucci, elektricist Giorgio Eva in uradnica Marialuisa Fonda, uradnik Ennio Cian in prodajalka Nadia Poggi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vieimetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2: SanfAnna Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bernini 4: Al Castoro, Ul. Cava na 11; Sponza, Ul. Montorsino (Rojan). Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. LOTERIJA BARI 71 13 31 41 32 CAGLIAR1 63 70 3 71 56 FIRENZE 25 50 58 42 85 GENOVA 81 73 30 90 83 MILAN 68 27 6« 46 51 NEAPELJ 83 5 76 37 55 PALERMO 76 14 33 85 20 RIM 10 54 67 48 26 TURIN 20 78 26 76 57 BENETKE 69 12 13 73 75 ENALOTTO 2 2 1 2 2 2 2 1 1 2 1 X Kvote: 12 točk — 43.895.000; 11 točk - 369.900; 10 točk — 28.000 lir. SKBOFLEX VSE ZA KINO IN '•OTOGRAFSKJ MATERIAL irst. Ul. Mazzini 53. Tel. 733-30 Prijatelje naprošamo da m znance nas obiščejo TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča prijateljem in cenjenim odjemalcem, da bo zaradi letnih počitnic zaprta od 13. do 20. avgusta. Razstave Izleti Kino M1UAMARSK1 PARK. Predstave »buči in zvoki*: danes ob 21.00 «Def Kaisertraum Von Miramare* v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Avtobusna služba proge M od z®d' nje postaje 6 Barkovlje z odhodom ob 20.40 m 21.55, ob koncu predstave vožnja do Barkovelj. Nazionale: 16.00 «Jungla erotica*- Barvni film. Aliče Marie, Peter Bel-phet in Paul Famoff. Fenice 16.00 »C era una volta il West»-Barvni vvestern film. Eden 16.30 «Darsela a gambe*. Barvni film. Michel Piccoli, Marlene Jobert in Michael York. Grattacielo 16.00 «Riti segreti*. Barv® film. Excelsior 16.15 «L’esibizionista», h®1’ vni film, James Coburn. Ritz 16.30 «Due fratelli in un posM chiamato Trinita*. Richard Harris#® in Donald 0’Brian, barvni film. Aurora 16.00 «Grisson gang*. Barv® film. Impero 16.00 «Bemardo cane ladro bugiardo*. barvni film. Capitol 16.00 II. serija filmov «Co® Hitchkock* «11 sanguinario*. bar'®1 film. Prepovedan mladini pod 11 letom. . Cristallo 16.00 «11 corsaro dellTso Verde*, barvni film. Filodranunatico 15.00 «1 piacevoli 8® chi di Monique, ragazza alla P8®*: Barvni film. Prepovedano mlad®1 pod 18. letom. Moderno 15.00 «La mortadella*. 68 vni film. Sofia Loren in Luigi 'r0 ietti. . Vittorio Veneto 15.30 «Le messe n® della contessa Dracula*. barvni -Prepovedano mladini pod 14. tol®' Abbazia 15.00 «Django», barvni <'l®-A. Steffen. Ideale 15.00 «11 romanzo di un ® di cavalli*. Barvni film. Yul 6rP ner in Jane Birkin. Astra 16.00 «Viva la muerte t° ^ barvni vvestern film. Franco Nero Eli VVallach. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 16.00 uri «11 SOLITARIO di RIO GRANDE* Igra Gregory Pečk. V ponedeljek, 14.8.1972 ob l*-uri ponovitev: «11 solitario di Rio Grande*^ Mali oglasi «CITROEN» — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. Kuharico išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri upravi donia, Ul. Ginnastica 72 — tel. 793-167. Družini dam v najem gostilno s stanovanjem. Tel. 418-691. Slavko pismo od 3/8 N. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vse®: ki so spremili na zadnji P°° našega dragega Miroslava Pahorja iz Jamelj Posebna zahvala pevskemu ru »Fantje izpod Grmade*. žalujoča žena, hči, sin ter vnuk* Jamlje, 13. avgusta 1972 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob zgubi naše predrage MARIJE SEDMAK roj. RI0LIN0 Posebna zahvala dr. Sedmaku, sorodnikom, pevcem «Vesna»-delavcem in tvrdki Prioglio, darovalcem cvetja ter vsem. ki so jo spremili na zadnji poti. Sv. Križ, 13. avgusta 1972 Družine SEDMAK in RIOUNO ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nas je za vedno zapustila naša nepozabna ALOJZA MILIČ se prisrčno zahvaljujemo. še posebej se globoko ganjeni zahvaljujemo prijateljem za što vilno udeležbo pri pogrebu, za cvetje in vsem, ki so se na kakršenkoli način oddolžili spominu predrage pokojnice. Sinovi PEPI, SLAVKO in MARIJO z družinami in drugo sorodstvo Mali Repen. 13. avgusta 1972 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem. ki so 08 kateri koli način sočustvovali z nami ob izgubi nase drage žene> matere in none ROZALIJE GUŠTIN roj. KRIŽMAN Družina Guštin in Brugncra Repentabor, 13. avgusta 1972 ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki smrti našega nepozabnega so z nami sočustvovali ALOJZA GRILANCA (NINIJA) PIRETOVEGA se iskreno zahvaljujemo, še posebej se, globoko ganjeni, zahvali0' jemo prijateljem, ki so se s cvetjem ah na kakršen koli nad® oddolžili spominu dragega pokojnika. Sorodstvo Zgonik, 13. avgusta 1972 Pogrebno družtvo. Ul Zonta 3. tel. 38-006 P nmonSci *d tioviu k 3 13. avgusta 1972 Previdna vožnja je najboljše jamstvo za srečen povratek I sr nekaj dni je promet po naših cestah zelo intenziven. Še zadnji ■Tlačani, ki se doslej še niso odpra-na počitnice, so odpotovali v ‘eh dneh. Zaradi velikega prometa s° pristojni organi pripravili izie-tjten načrt za nadzorstvo vseh naj-bolj prometnih cest. zlasti obalne V* trbiške ceste ter vseh vpadnic Slavnim mejnim prehodom. Na strateških točkah bodo razme-?~ene izvidnice prometne policije, karabinjerje v in pomožnih oddelkov lavne varnosti, ki bodo urejevali 'n nadzorovali promet. Kljub veli-k*rnu nadzornemu aparatu, pa pristojni organi ne bodo mogli preprečiti dolgih kolon, zastojev in Taznih nevšečnosti, če avtomobilist ne bodo sodelovali. N-sciplinirana in umirjena vožnja t*r spoštovanje vseh prometnih Odpisov so prvi pogoj za red in varnost na cestah. Nesmiselno pre-nitevan e dolgih kolon avtomobilov, 5° Primer ne privede nikamor, brezvestni šofer bo morda privo-, na cilj le minuto ali dve pred anirni. ki so disciplinirano vozili vrsti. S svojim vedenjem pa bo P°vzročil zmedo na cesti in bo tre-svoje življenje in življenje dru-*'!• Ko nas živčnost sili da bi pri-'svili na plin in prehiteli kolono. Pomislimo, kako nevaren je ta manever. Ali se splača, da tvegamo svoje življenje in živVenje drugih e *a nekaj minut? Naše ceste so takšne kakršne s° in ne rprenese-ot intenzivnega Prometa. Zaradi raznih popravljaln h “ei ati pa na križiščih bodo morda n°stale daljše ali krajše kolone °pl. ki bodo morala čakati nekaj put. preden bodo šla lahko dalje. takih primerih je nesmiselno živč-Prit. skati na hupo. Kljub hrup-,?"iu trobi jenu ne bo šofer prišel 'treje iz kolone, kot če bi mimo Avtomobilistom in izletnikom Lani so v naši deželi 603 gozdni toiari uničili 3.963 hektarov pogine. Da bi preprečili nepotrebno uni-:*Vanje gozdnega bogastva, posedovanje tal, pomor divjih ži-VaU ter znakaženje pokrajine, vas ''stvarno da spoštujete nasledka pravila: *• ne mečite vžigalic ali cigaret-, nlh ogorkov iz avta; *■ če vržete na tla vžigalico ali clgareto, stopite nanju in pre-Pričajte se, da sta ugašeni; 3- °e zanetite ognja v razdalji manj kot 100 m od gozda. Ce Prižgete ogenj v večji razdalji, prepričajte se, da so tla brez trave in da ni vetra. Preden se oddaljite, pogasite ogenj; 1 ce opazite požar, sporočite takoj na tel. št 113. počakal. S svojim vedenjem bo le povzročil še večjo živčnost vseh avtomobilistov in tudi agentov, ki bodo urejevali promet. Pred nekaj dnevi je deželno ravnateljstvo za aozdarstvo objavilo podatke o škodi, ki so jo povzročili preišne leto gozdni požari. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da je treba veliko večino teh požarov pripisati nemarnosti avtomobilistov, ki večkrat mečejo žveplenke in cigaretne ogorke skozi okna. V teh dneh «pasje vročine». ko je trava suha. lahko cigaretni ogorek povzroči tragedijo. Zato ugasite ga preden ga odvržete, ali še bolje vrzite ga v pepelnik svojega avtomobila. Ob koncu pa še eno opozorilo. Če je mogoče, izogibajte se naibolj prometnih cest. Po avtocesti ne boste v teh dneh intenzivnega prometa potovali hitreje kot po stranskih cestah. Če vam je le mogoče, zavozite na manj prometne žile Potovanje bo varnejše, pa tudi vaši živci ne bodo tako trpeli. Vedro vzdušje m poti pa je tudi prvi pogoj. da človek dobro preživi daljše počitn ce ali pa tudi samo en dan oddiha Kortina je bila vse do nedavnega nepomemben zaselek. Kdo neki razen domačinov je vedel za majhno vzpetino blizu Pridvora, na kateri se gnete šest hiš in reci in piši — devet prebivalcev'. Od junija dalje se o Kortini na široko govori in piše. Tja prihajajo slavna imena arheologije in tudi številni radovedneži. Iz napol divje in neure.jene, vendar prečudovite i-strske pokrajine prodira v svet novica, da smo priča zelo pomembnemu arheološkemu odkritju. Kako se je začelo Znanstveni sodelavec centra za zgodnje, srednjeveške in staroslovanske študije pri Narodnem muzeju v Ljubljani dr. Vinko Šribar je pred dobrimi dvajsetimi leti pripravil prvo raziskovalno sondo na Kortini. To je bila pravzaprav dokaj miniaturna akcija, vendar izkopani predmeti so jasno pričali o prazgodovinski in staroslovanski poselitvi kortinskega hriba. Zaradi drugih akcij in tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so z deli prenehali- Ideja je spet oživela leta 1971. ko so sprejeli vseslovenski raziskovalni program za razdobje srednjega veka, to je tistega raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiifiimHniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .4- čiščenje ene izmed sond -.. Ši Kortini. (Foto J. Mikuž) NAD 3 TISOČ LET STARA POSELITVENA KONTINUITETA Kortina pri Kopru - veliko arheološko odkritje Prof. Luka Strenar o dragocenih izkopaninah Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Ro-i1.000 lir, Kocjančič Vladimir 1.000 zalije Guštin daruje družina Lorenzi 10.000 lir za Športno društvo Polet na Opčinah. V spomin na pok. Iztoka Sosiča daruje družina Sosič (Laufarjevi) 5.000 lir za PD Tabor. Daneu Mario (Prosek 543) daruje 5.000 lir za spomenik NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Sto-relli Savina daruje družina Miklavc 2.000 lir za Dijaško matico Ob obletnici smrti Josipa Kneza daruje sestra Olga 2.000 lir za Dijaško matico. ZA SPOMENIK NOB V KRIŽU Anton in Pierina Sulčič št. 128 5.000 lir, Slavko in Dragica Sulčič (Koper) 15.000 lir, Rina Sulčič (Koper) 5.000 Ur, Marijan in Marija Dolenc (Opčine 73) 5.000 Ur. Anton Košuta (št. 38) 5.000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Marije Sedmak daruje pevski zbor Vesna 15.000 lir za spomenik padlih v Križu. Sekcija KPI - Sv. Križ in Ljudski dom darujeta namesto cvetja na grob tov. Marije Sedmak 25.000 Ur za spomenik padUm v NOB. ZA SPOMENIK NOB V PREBENEGU Zerial Marija (Dolina) 5.000 Ur, Zerial Luciano 5.000 Ur, Grahonja Milan in Milka 5.000 Ur, Kocjančič Celestino 1-000 Ur, Bandi Marino *.1.n,,,,,,,,........................ V PETEK JE SLAVILA V SALEŽU 80-LETNICA ROJSTVA Marije Furlanove Marija še vedno pridno pomaga v gospodinjstvu. K visokemu jubileju ji tudi mi prav od srca čestitamo in prepričani smo, da jo bomo čez deset let zopet obiskaU. a ter nas je sprejela s pri- ttva ^^k je slavila 80-letnico roj-^Di Mariia Furlan iz Saleža. Kljub ?4ravStarosti je še vedno čila in Ni,' tii|J Pri branju Primorskega dnev-tie.katerega redno prelista, nje-pfj ?Cl pa so še tako dobre, da upanju ne potrebuje naočnikov, v ^‘Ja Furlanova se je rodila 0^ a*ežu H. avgusta 1892. Njen je Je bil železničar, v družini pa Nača Pet otrok in ena delavska ko a je bila premalo, da bi lah-biati Ovijala vseh pet. Zato je % "nosila mleko v Trst. V hlevu °mm hišici so imeU kravo, kt„ n Da majhen vrtiček, na ka ^iiia' s° pridelali le toliko ze-Cf' da je komaj zadoščala za Lc° uporabo. ho š iJe Marija dokončala osnov je odšla na delo v tržaško kaj jn° tovarno, kjer je ostala neto c’ dokler ni spoznala kriške-Sattaf^ovnika Ivana Škabarja ki J1111 se je leta 1920 poročila \ Povila krepkega sinčka Alfi je ? ,uPaj so živeU mirno življ-VojLa°kler ni smrtna kosa tik pred Pobrala moža Ivana. To je Sj° zelo prizadelo in dolgo ni jo ;a Preboleti izgube. Doletela pa k n Se hujša nesreča. Leta 1944 ho^jUhreč Aldo v cvetu mladosti Vrni Pf' partizanih v Rudnici pri Ho ;au- Marija je tako ostala sa-, Potrebna ji je bila družba, htiičo ® se je z upokojenim že-totenar'lern Jožefom Kobalom, “ kilo 5* se je tudi kasneje pc-_ to 'jjSkupaj sta živeia io iet, nato 'ih. "tudi drugega Marijinega mo-^»0 - rala smrtna kosa. Neka, J Kni6 stanovala v prazni hiši a bfllzu’ sedaj pa se je preselila ki* n> sestri v Salež. Tam živi djena nečakinja z družino in Zadnje slovo od zgledne Idrijčanke Sredi vencev in cvetja, so 21. julija t.l. pospremili številni rojaki, prijatelji in znanci k zadnjemu počitku na ljubljanskih Žalah Frančiško Lapajne rojeno Ko-gelj iz Idrije. Na dan žena leta 1970 se je Primorski dnevnik spo^ mnil ob 85-letnici življenjske poti primorskega dekleta, žene in matere, ki je od zgodnje mladosti pa do odhoda iz živosrebrne doline z iskrenim žarom sodelovala pri prebujanju narodne in socialne zavesti rudarskega mesta. Na prelomu stoletja pa vse do prve svetovne vojne je poustvarila na odru in pri priložnostnih slovesnostih z globoko občutenostjo, v besedi in petju mnogo vlog domačih in tujih avtorjev, sodelovala je pri pevskih nastopih ter bila vzpodbuden opornik kulturno - prosvetne rasti narodne in socialne zavesti v Idriji in o-kolici. Po okupaciji in službeni dolžnosti družinskega očeta jo je vodila pot v Logatec, Zabukovice, Celje in Ljubljano, kjer je lete 1940 njo, sina in tri hčerke zadel hud udarec: prerana smrt moža Franceta. Lapajneta, upravnika tedanje rudarske šole v Celju. Poslej je 32 let z vso ljubeznijo in skrbjo plemenite, trpeče matere bedela nad vzgojo otrok, vnukov in pravnukov Kljub visoki starosh Se je do zadnjega diha živo zanimala za napredek rodnega kraja, osvobojene Primorske in nove Jugoslavije. Do zadnjega je rada čitala dele naših pisateljev ter sledila v tiskani besedi dogajanjem doma in po svetu Zavratna bolezen ji je v 87. letu pretrgala življenjsko pot in med lepo ubranim petjem pevcev je ob zadnjem slovesu legala v srce navzočih globoka hvaležnost in nepozaben spomin na vse kar je plemenita rajnica storila za napredek našega rodu. lir, Mahnič Dora 1.000 lir, Cunja Basilio 5.000 lir, Zerial Dušan 2.000 lir, Tul Virgilio (Mačkolje) 5.000 lir. Vodopivec Viktor (Boljunec) 5.000 lir, Krmec Slavko 5.000 lir, Bolčič Milan 20.000 lir. ZA SPOMENIK NOB S KOLONKOVCA, OD SV. ANE IN IZ SKEDNJA Družina Šaule 10.000 lir, Ličen Roža 1.000 lir, Stefani Franc 1.000 lir, Stefani Ldvio 1.000 lir, Zampie-ri Sergio 1.500 Mr, Bieker Giacomo 500 lir, Kobec Karel 1.000 lir. Robec Roman 5.000 Ur, Kobec Ladislav 5.000 Ur, Velise Lonca 2.500 Ur, Primožič Pavla 2.000 Ur, Stefani Nives 1.000 Ur, Posega Meri 500 Ur, Primožič Pina 1.000 Ur, Kozina Justina 1.000 Ur. ZA SPOMENIK NOB V BAZOVICI V počastitev spomina pok. Ljuba Kriimančiča daruje bratranec Anton Marc z družino 10.000 Ur za spomenik padUm v NOB v Bazovici. Žene iz Mezarja darujejo v počastitev spomina pok. Stane Grgič 12.000 lir (ki so ostale od venca) za spomenik padUm v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob pokojnemu bratrancu Ljubu Križmančiču darujeta Marija Ražem in Marta Kocijan 5.000 Ur za spomenik padUm v NOB v Bazovici. V počastitev spomina pok. Ljuba Križmančiča daruje bratranec Rudolf Križmančič (Lajt) z družino 4.000 Ur za spomenik padUm v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob pok. Ljuba Križmančiča daruje Zdenka Marc z družino 3.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. ZA SPOMENIK PADLIM V GABROVCU Obad Jože (Gabrovec št. 17) 30.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Kralja iz Gabrovca daruje Colja Justina s Proseka 3.000 lir za spomenik padUm v Gabrovcu. Od 30. 9. do 3. 10. 1972 vilnih žrtev načističnega terorja in padlih talcev. Fosse Ardeatine bodo obiskaU v edeljo dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim. Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah. Prijave sprejemajo na potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL — Ul. Pondares 8 — tel. 750-431, od 1. septembra naprej, pa tudi na sedežu združenja AJNED, Ul. Crispi 3. Stroški za potovanje (vožnja, prenočišče in hrana) so 40.000 Ur. Ob vpisu je treba plačati na račun 10.000 lir. Izlet v Rim Tržaška sekcija združenja bivših političnih internirancev ANED organizira štiridnevni avtobusni izlet (od 30. septembra do 3. oktobra) v Rim in Marzabotto. Glavni cilj izlete so Fosse Ardeatine, v predmestju Rima, kjer bodo izletniki počastiU spomin žrtev, ki so jih tam umorili nacisti. V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto, 30. septembra, ob 6. uri Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustaviU v Marzabottu ter počastili spomin tamkajšnjih šte- Opozorilo občine: Prijaviti dohodke! Tržaška občina vabi davkoplačevalce, da prijavijo do vključno 20. septembra tega leča vire dohodkov, ki so pod 'rženi občinskemu davku. Stvarno gre za dru- Ne podajaj se na pot sredi avgusta, ko je vročina in preveč prometa! Pridi raje na KMEČKI TABOR na Opčine, kjer se boš v senci in domačem razpoloženju dovolj pozabaval! žinski davek, davek na pse, na reklamno napise, davek za nabiranje in prevoz smeti, za zasedbo javnih prostorov (v ta davek sc vključeni tudi ceAd prehodi), prispevek za odtočne naprave, davek na lokacijsko vrednost (o-mejen je le na tiste davkoplačevalce, ki nimajo stalnega bivališča v tržaški občini in niso zato podvrženi družinskemu davku). Davkoplačevalcem, ki so že pravočasno prijavil vire dohodkov, ni potrebno zdajle prijaviti teh dohodkov. Kar pa zadeva družinski davek, je potrebno prijaviti tako spremembe v dohodkih kot tudi spremembe v sestavi družine. Vse prijave je treba predstaviti na oddelku IV — Largo dei Granatieri 2 — m. nadstr. — soba št. 2f72. Tu so na razpolago tudi vsi potrebni obrazci za prijavo. Kdor ne bo predstavil prijave ali pa jo bo predstavil nepopolno in neresnično, bo kaznovan v smislu členov 292 in 296 enotnega besedila krajevne finance. • Občinsko podjetje ACEGAT sporoča, da je izpitna komisija za vpis v vaditeljski tečaj za diplomirane inženirje, sklenila spremeniti dva pogoja za vpis v sam tečaj in sicer: a) najstarejšo starostno dobo, naj-poprej določeno do 28. leta na dan 30. septembra letos, so zvišali na 30 let; b) ne zahtevajo več opravljenega vojaškega roka. dobja, ki mu vsi evropski narodi posvečalo največ pozornosti, saj so se takrat formirali kot narodi. To velja tudi za nas Slovence, ki smo v devetem in desetem stoletju dobili občutek o narodnostni pripadnosti, to je. da smo narod Začela so se obširna arheološka dela na Gorenjskem. Štajerskem in Dolenjskem. zdai pa ie prišla na vrsto tudi slovenska obala. S profesorjem Luko Strenar.jem, arheologom Pokrajinskega muzeja v Kopru stojiva na vrhu kortinskega griča. Kot vodja raziskovalnih del ima polne roke dela, težko mu ie ukrasti trenutek. «Profesar. ali ima arheolog nos, kadar gre za odkritje, dela do občutku ?» Profesor se nasmehne. Namesto odgovora vprašanje: «Vidite tam doli. proti Pobegom razvite in manj razvite akacije, različno rast drevja, različno travo?* Vidim, vendar kaj ima vse to o-praviti z arheologijo. «Povsod tam. kjer je rast slab ša, je možno, da je b la nekoč naselbina. To je že ena izmed indikacij. Toda ne edina. Zelo pomembne so tako imenovane dominantne točke, in teh je v Istri vse polno — Pomjan, Tinjan. Mavraž in tako dalje. Trdno sem prepričan, da je Kortina šele začetek in da bomo naleteli še na druga, morda celo na bogatejša arheološka naidbišča. Kdo ve. kolikg je še na istrskem podeželju tlakovanih poti. za katere nihče ne ve. kdo jih je tlakoval, in drugih, za arheoloae tako pomembnih napotkov.* Arheolog torej ničesar ne prepušča, ali pa zelo malo prepušča naključju. O tem sem se prepri-dal na samem mestu, ko sva z Lu ko Strenerjem podolgem in počez prehodila kortinski hrib. Od bronaste dobe do današnjih dn! Vročina neusmiljeno pripeka, toda skoraj je ne čutiva. Profesor se je razvnel v pripovedovanju, mene muči zmeraj večja radovednost. Ustaviva se pn stoletnih hrastih. Za preprostega človega je hrast pač hrast, za arheologa pomeni nekaj več. To je kulturno drevo in ko ga vidiš tu sredi grmičev ja in drugega drevja, imaš jasen dokaz, da je bila v preteklosti -bližini naselbina Ob hrastih se vije tlakovana pot v dolino. Nihče od najstarejših prebivalcev se ne spomni, kdo jo je napravil. Tudi najstarejše ljud sko izročilo ne govori o tem. Pot pelje vse do Pečk, do majhnega zaselka pri Pobegih. Po mnenju profesorja je stara,okrog 1800 let. po njej pa so bila plemena, ki so živela v Kortini. povezana z mor jem. V davni preteklosti je namreč morje segalo vse do Pečk, čemer pričajo tudi številne školj ke, ki so jih našU v bližini tega in drugih zaselkov. Zdaj se odpraviva proti sondam. nja od bronaste dobe do današnjih dni.* Na kortinskem hribu so napravili šest sond in to ie bilo dovoli za logično, tri tisoč let staro vizijo preteklosti. Kortina je bila naiorej prazgodovinsko gradišče, kašteUr, na tem prostoru so pozneie zgradili -cvilo rustico* manjših dimenzij, v srednjem veku pa je slovanski ži velj izobUkoval svojo stavbno kulturo, ki se ie v naslednjih stolet jih razvila v zaselek, ohranjen vse ) današnjih dni. Dragocene izkopanine Pri kmetu Kavrečiču so arheologi uredili provizorični laboratorij. V Kortini se vsi stalni prebivalci rišejo Kavrečič in za istrsko vas je Pogled na zaselek Kortino v slovenski Istri. (Foto J. Mikuž) ŽREBANJE zorni Z10 TISOČ LIRAMI ZADENEŠ AVTO >500 V četrtek, 10. 8., /e bil v prisotnosti predstavnika finančne uprave izžreban listek št. 0920 ki dobi avto FIAT 500 L ljf€> « a Ves kortinski grič je prepleten jarki. Tu vidiva ostanke obokov, ki jasno govorijo, da .ie bila Kortina nekoč kašteUr, to je utrjena na selbina. Različni kamni in načini gradnje ter množica najrazličnejših izkopanin so dokaz, da gre v Kor-tini za nad 3 tisoč let staro poselitveno kontinuiteto od bronaste dobe in starega Rima, pa do srednjega veka in do današnjih dni. Po samezni kamna so temnejše barve, kar priča o številnih požarih. Kdo ve. koliko staroilirskih in drugih plemen je moralo zapustiti to vaUšče in se umakniti močnejšim? «Profesor. navadni zemljam imamo o arheoloških izkopavanjih svojo predstavo. Menimo, da je treba kopati metre in metre globoko, da prideš do pomembnih odkriti.!, pa ste sondiraU le 30 centimetrov, največ pol metra globoko.* tNajprej bi se rad zahvalil učencem osnovne šole Prade, ki so pravili res obsežno delo vri čiščenju kortinskega hriba. Tu kjer so zdaj sonde, je bilo namreč vse preraslo z drevjem in grmičevjem. P lit ko kopanje pa ie pač posebnost strske zemlje. Flisna plast običaj no ne presega enega metra in metrska plast obsega vsa dogaja- lih Slovenije, koprsko področje pa je bilo do zdai skoraj neraziskano. Prihodnje leto bodo na pobudo centra za zgodnje, srednjeveške in staroslovanske študije pri Narodnem muzeju v Ljubljani društva arheologov Slovenije in koprskega pokrajinskega muzeja organizirali mednarodni znanstveni simpozij, na katerem bodo temeljito obdelaU oro-blem kolonizacije Slovencev v devetem in desetem stoletju. Poseben poudarek bodo daU kolonizaciji na slovenski obali, kjer bo tudi simpozij. Prihodnji mesec bodo organizirali tudi arheološko razstavo v sami Kortini. namenjeno prebivalstvu, turistom, predvsem pa šolski mladini. Zapuščamo Kortino in se prijaznemu profesorju Strenariu zahvaliu-jemo za pojasnila. Oko se še enkrat ozre do tej slikoviti in razgibani istrski pokrajini in asociativno išče med travniki in gozdovi temne madeže s slabo vegetacijo pod katerimi se morda skriva k) antične ruševine. Kdo ve. kai bodo še prinesla prihodnja raziskovrnia in kako bodo Kortina Žani grad, Korte, Simonov zaliv. Elerji, Tinjan. Pomjan. Socerb. Mavra! in številni drugi istrski kraji oomaaali razjasnjevati našo bUžnio in dalj-njo preteklost. Ljuban Omladič Tudi v Miljah dovoljeno kopanje Od danes je dovoljeno kopanje tudi v miljskih kopališčih CRDA in «Muggesano». Po tem odloku milj-skega zdravstvenega funkcionarja je torej dovoljeno kopanje vse od miljskega portiča do Lazareta. Ni pa tako, če gremo iz miljskega portiča proti Žavljam: na tem odseku je dovoljeno kopanje samo pri pomolu «Balota». FESTIVAL LJUBLJANA KRIŽANKE Vodja raziskovalnih del prof. Luka Strenar iz Kopra drži v rokah 3.000 let staro bodalo iz bronaste dobe ln ključ iz rimske dobe. (Foto J. Mikuž) to nekaj povsem običajnega. Neobičajno je le. imeti v vasi laboratorij delovno mizo in s poUcami in najlonskimi vrečkami, v katerih je več tisoč izkopanin. «Zdaj vse to v naglici sortiramo ln selekcioniramo potrebni pa bodo dolgi meseci študija da bomo dobili popolno, znanstveno podobo našega arheološkega odkritja.* Profesor mi pokaže samo najpomembnejše predmete, če bi hotela pregledati vse. bi potrebovala več dni. Najdragocenejši primerek ie vsekakor bodalo iz bronaste dobe Ču dovito ie ohranjeno, s temnozeleno patino in brez rje. Iz najlonskih vrečk romajo še drugi predmeti: ostanki amfor, vse vrste keramike in opeke, rimski in iteneškt nov Čiči, rimski ključi, šivanke, sponke, ostanek kopja, balistični izstrelek, ki so ga uporabljali stari Rimljani, sekirice itd. Na mnogih kosih opeke je dobro čitljiv napis C. L. HER Seveda sa mo po sebi nastane vprašanje, ali so imeU v rimskih časih tudi o-pekarne. Profesor Strenar takoj postreže z dokazom: «V Izoli, na mestu kjer :e zdai opeka? na Ruda. smo našli ostanku antičnih peči. starih dva tisoč let Sicer pa so bili Rimljani mojstri za izdelavo gradbenih materialov in keramike. Prav tu v Kortini smo našli primere keramike z izredno finim rdečim premasom, ki ga stoletja niso prav nič načela.* Perspektive arheoloških raziskovanj Prva faza arheoloških raziskovani v Kortini je končana. Verjetno se bodo že prihodnje leto dela nada ljevala. Odprto ie namreč še vpra šanje grobišč, ki jih doslei mso našli, hkrati pa si obetajo nove najdbe, ki naj bi še bolj prepričljivo dokazale nrisotnost Slovencev na obmorskem predelu. Kakor je znano, je Karel Veliki v devetem stoletju močno favoriziral naseljeva nje Slovencev v našem današnjem slovenskem prostoru, sai iih ie po treboval za poljedelska dela To dejstvo so potrdila številna arheološka izkopavanja v raznih prede- XX. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V. BALETNI BIENALE POLETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE 14. avgusta ob 20.30 KONCERT VARŠAVSKE FILHARMONIJE Dirigent: Andrzej Markowski 16. avgusta ob 20.30 ROMUNSKI FOLKLORNI ANSAMBEL «MARAMURESUL* 18. avgusta ob 20.30 Koncert TRIA LORENZ Večer češke romantike Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. in od 17. ure dalje v Križankah Rezervacije po telefonu: 21-768 Vljudno vabljeni! V PORTOROŽU V POLETNEM GLEDALIŠČU 18. avgusta ob 21. uri ROMUNSKI FOLKLORNI ANSAMBEL «MARAMURESUL» A SPLOŠNA PLOVBA ==? Piran-jugoslavija Župančičeva 24 66X40 Piran, pp 1 Telelon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevoz) z modernimi ladjami nosilno Sta H 000 - 19.000 ton NA AFRIKA - JADRAN - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN - ZAHOD- - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samostojna enoto za uvoz-izvoz, grosistično trgovino tu sa. stopanje tuj ib (trm Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ah na naša predstavništva v Jugoslaviji in « inozemstvu. PORTOROŽ ROULETTE CII EMIN ME FER baccarA BLACK JACK v novih prostorih' GRAND HOTELA METROPOL PnmoršlnTinevnik GORIŠKI DNEVNIK 13. avgusta 19/2 NEDELJA, 13. AVGUSTA PONEDELJEK, 14. AVGUSTA TRSI A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Klavirske skladbe; 11.15 Salgari: Kralj morja; 12.00 Nabožna oddaja; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Zabavni program; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Lojze Štan-deker: Dobičkarji — tragikomedija; 17.05 Za prijetno popoldne; 18.15 Baletna glasba; 19.00 Semenj plošče; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, nato slovenske viže in popevke; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glas ba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godalni orkestri; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Glasba; 10.30 Ork. Mark Wirtz; 11.00 Plošče; 12.05 Glasba po že- ljah; 12.30 Zunanje politični pre gled; 13.30 Musič shaker; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Orkester Cyril Stapleton; 14.30 Glasovi in zvoki; 15.00 Popevke; 15.30 Z naimi je .. 16.00 Plošče; 16.20 Fumorama; 16.40 Glasba; 17.00 Deželni program; 18.00 Pojeta »Slovenski oktet* in Akademski pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 19.45 Nedeljski cocktail; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Orkester; 22.00 Športna nedelja; NACION ALN1 PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Nedeljske pesmi; 11.10 »Obrekljiv ci»; 13.15 Program z Buzzancom; 14.00 Pesmi pod senčnikom; 16.00 Gimo Bramieri: «Batto quattro»; 16.15 Mina; 18.15 Supersonic; 20.15 Radijska igra; 22.20 Povratni vozni listek. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.30 Veliki varietč; 11.00 Mike v nedeljo; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alta gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Po svetu okrog; 17.30 Glasba in šport; 18.35 Glasba po željah; 20.10 Povratni vozni listek; 20.30 Salzburški kesti-val: »Don Pasquale». III. PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert za začetek; 10.30 »Don Carlos*, opera; 14.20 Komorna glasba; 17.30 Španska klavirska glasba; SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 14.00, 20.30 Poročila; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30 Humoreska tedna; 16.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 17.00 Radijska igra; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 »V nedeljo zvečer*; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 15.55 Avtomobilizem; 18.15 TV za otroke; 19.00 «La partita*; 19.50 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Televizijska nadaljevanka; 22.20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored z Romino Power in Gian-francom Funarijem. 22.05 Človek, ki je prišel iz Moskve. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18 30 Slavne simfonije; 18.55 Glasbena beležnica; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Slovenski razgledi; 22.10 Zabavna glasba TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Dokumenti domače folklore; 16.15 Klavirski koncert. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila: 7.15 Jutranja glasba; 10.00 Ansambel Klaus Wunderlich; 11.00 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Top - pop; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Počitek ob glasbi, 15.30 Z nami je...; 15.45 Longplay club; 16.20 Fumorama; 16.40 Self Service v sedmih notah; 17.00 Deželni program; 18.00 Ansambli in pevci narodno zabavne glasbe; 18.40 Od melodije do melodije; 19.00 športni pregled; 19 10 Pesmi in plesi naše domovine; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Slovenski operni pevci; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Verdi: »Rigoletto*; 23.00 Prisluhnimo jim skupaj; 23.35 Helmut Walcha — orgle. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poro- čila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 13.15 Hit parade; 14.00 Plošče; 16.20 Poletni spored za mladino; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Protagonisti; 19.30 Country & Wes-tem; 20.20 Mednarodni uspehi; 21.50 Plošče; 22.20 Povratni vozni listek . II. PROGRAM 7.30, 8.30, 12 30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Angelica in Little Tony; 8.40 Melodrama; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.30 Poletni program; 12.40 Alta gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 19.00 Claudio Villa; 20.10 Povratni vozni listek; 21.00 Simf. koncert. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Ital. sodobna glasba; 13.00 Inter-mezzo; 14.30 Stari in novi ivajalci; 17.10 Koncert; 18.00 «1 Solisti Veneti*; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Opera. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Glasbena pravljica; 10.40 Z revijskim orkestrom Per-cy Faith; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Iz jugoslovanskih plesov; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 S tujimi pihalnimi godban^i; 15.10 Ljudske pesmi sveta; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Melodije mojstrov lahke glasbe; 17.00 »Vrtiljak*; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.15 Popevke in plesni ritmi; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Jazz; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ko mesto spi — film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1971; 22.15 »XVII concorso poli-fonico intemazionale »Guido D'A-rezzo*. JUG. TELEVIZIJA OD 13. DO 19. AVGUSTA 1972 NEDELJA, 13. avgusta 10.40 Pet minut po domače; 11.12 Kmetijska oddaia; 11.55 Mozaik; 12.00 Otroška matineja; 12.5.1 Mestece Peyton; 13.40 TV kažipot; 17.30 Festival narodne glasbe v Hidži - posnetek; 18 45 Sinovi Katie Elder - film; 21.00 Dnev ndk; 21.30 Ko nisem bil več vojak - nadaljevanka; 22.15 Stih in pesem; 22.30 Športni pregled; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Predniki; 21.15 Na poti k zvezdam; 21.35 High Chapparal -film. PONEDELJEK, 14. avgusta 19.15 Obzornik; 19 30 Kremenč-kovi - film; 19.55 Mozaik; 20.00 Zdravo mladi; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 »Damon* drama; 22.30 Diagonale; 23.10 Poročila; 23.15 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr Pi-per; 21.15 Poročila; 21.30 Boj za obstanek: 22.00 Kmetija zelenih trat; 22.30 Beat klub TOREK, 15. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Medvedov godrnjavček; 19.50 Mozaik; 19.55 Gostje slovenske popevke 72; 20.20 Kozara; 21.00 Dnevnik; 21.35 Voz na Dunaj - film; 22.55 Labodje jezero film; 23.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.50 Francoščina; 21.15 Poročila; 21.30 Crisis; 22.20 Usodno nebo — 3. oddaja. SREDA, 16. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in Mary Morgane - film; 20.00 S kamero po svetu, Danska; 20.30 Naši operni pevci: Rajko Koritnik; 21.00 Dnevnik; 21.30 »Raffae-1»» - I. del predstave SNG Trst; 22.30 Oceanija; 23.00 Poročila; 23.05 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Pi per; 21.15 Poročila; 21.30 Zabav na oddaja; 22.05 Igre brez meja; 23.25 Tony Dallara Special. ČETRTEK, 17. avgusta 18.15 Nogomet Sarajevo: Real prenos; 20.00 Mozaik; 20.05 Čarni svet živali - film; 20.30 Jugoslovanska mesta: Cetinje; 21.00 Dnevnik; 21.25 Olimpijska bakla na poti v Muncher. - prenos; 22.00 G. Neveux: Vidocq: človek s sto imeni - 3. del; 22.50 G. Ger-shwin: Klavirski koncert; 23.20 Vohuni, agenti, vojaki; 23.55 Poročila KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Pi-per; 21.25 Poročila; 21.30 Prihod olimpijske štafete v Beograd; 21.55 Le človek nekaj velja - film: 23.25 Francoščina. PETEK, 18. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan; 20.00 Mestece Pevtoo; 21.00 Dnevnik; 21.35 Slavolok zmage - film; 23.35 Poročila; 23.40 šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke; Mr Pi-per; 21.15 Poročila; 21.30 Chrys-lerjevo gledališče »Krivec*; 22 20 Ray Anthony Show. SOBOTA, 19. avgusta 18.50 Slike s kmečke ohceti; 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klobukov - film; 19.55 Obisk v živalskem vrtu - film; 20 20 Mozaik; 20.25 Usodno nebo; 21.00 Dnevnik; 21.30 Nastopa Charles Aznavour; 22.25 Na poti k zvezdam; 22.50 Moj prijatelj Toni -film; 23.40 TV kažipot; 24 00 Po ročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Delirium; 21.15 Poročila; 21.30 Obramba ima besedo - film: 22.20 Jerry Levvis Show. DE SIMONE SPREJEL PREDSEDNIKA PRIPRA VLJALNEGA ODBORA S postavitvijo spomenika padlim ne bodo domačini nič več odlašali Goriški župan je Nanutu obljubil, da se bo občina zanimala za odkup zemljišča ■ Štandrežci so pripravljeni nastopiti tudi zelo odločno Predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim v Štandrežu Danilo Nanut, je bil pred kratkim pri goriškem županu, kateremu je obrazložil probleme in težkoče, ki so nastale pri načrtovanju spomenika. Kot je znano, namerava pripravljalni odbor, v katerem so društva O. Župačič, Juventina, Kmečko društvo in Zveza borcev, postaviti spomenik sredi vasi. Vendar Štandrežci nočejo postaviti samo spomenika, pač pa nameravajo sredi vasi urediti prostor, ki bi bil obdan z zelenjem in bi postal nekak vaški park, kjer bi lahko tudi uredili gredice. V razgovoru z Nanutom je De Simone pokazal razumevanje za težave in probleme Štandrežcev ter je tudi obljubil, da se bo za stvar sam pozanimal. Glavna težava pri postavitvi spomenika je seveda odkup zemljišča. Župan je zagotovil, da se bo občina takoj začela zanimati ter pogajati z lastniki za odkup. Predsedniku pripravljalnega odbora je župan tudi povedal, da bi rad videl maketo celotnega kompleksa, kjer bo postavljen spomenik. Nanut je De Simoneju obljubil, da jo bodo pripravili v najkrajšem času in mu jo predstavili na prihodnjem sestanku. Domačini iz Štandreža čakajo na spomenik že mnogo časa. Spomnimo se samo tega, da so že v decembru leta 1970 poslali na občino peticijo, katero je podpisalo nad 600 domačinov, s katero so zahtevali, da se spomenik postavi čim-prej. Stvar pa se je zavlekla dolgo časa. Tokrat upajo, da bo problem vendarle rešen, v nasprotnem primeru so pa Štandrežci pripravljeni odločno nastopiti tudi s pomočjo strank in drugih organizacij. S to skromno oddolžitvijo padlim v NOB se res ne sme tako dolgo zavlačevati! lir, od katerih mora 104 plačati delodajalec, ostalo pa hišna pomočnica. To pomeni, da vse delavke, ki prejemajo na uro do 700 lir, plačajo enako vsoto socialnih dajatev. Kot osnova za izračunamje socialnih dajatev za prejemke, ki gredo od 701 lire do 1000 lir, se vzame vsota 700. Dajatve za te prejemke znašajo 207 lir, od katerih plača delodajalec 183 ostalo gre pa na račun uslužbenke. Končno velja o-snova 1000 lir za izračunavanje dajatev za tiste delavke, ki prejemajo več kot 1000 lir na uro. V tem primeru znašajo dajatve 295 lir, od katerih plača 260 delodajalec. Tak sistem izračunavanja socialnih dajatev za hišne pomočnice ima seveda tudi svoje pozitivne plati, še posebno pri izplačevanju po kojnin. Delavka namreč, ki prejema sedaj 200 lir na uro, bo ob koncu službe dobivala pokojnino, ki bo izračunana na podlagi dajatev. Pokojnina bo izenačena tako, kot da bi delavka vseskozi prejemala 400 lir na uro. Mladinski ansambel ČKD v Gorici in Steverjanu Kot gost našega mesta bo v sredo. 16. avgusta, ob 21. uri, na Goriškem gradu nastopil mladinski ansambel ČKD iz Prage, ki bo predvajal nekaj modemih klasičnih in narodnih pesmi ter nekatere skladbe iz prejšnjih stoletij Ansambel je znan v vsej Evropi, predvsem zaradi tega. ker je sestavljen iz samih mladincev od desetih do šestnajstih let. Manifestacija, ki jo e pripravila goriška občina s sodelovanjem EMAC, spada v okvir kulturnih izmenjav med našim mestom in češko prestolnico. Z istim programom bo nato mladinski ansambel ČKD nastopil v petek, 18. avgusta, ob 21. uri. tudi v župnijskem domu v Steverjanu. Pošolski pouk na srednjih šolah Šolsko ministrstvo je 31. julija leta 1971 objavilo okrožnico o dodelitvi služb za nedoločeno dobo vzgojiteljem, ki bi v srednjih šolah opravljali dodatne pošolske svobodne dejavnosti. Prošnjo za takšno zaposlitev je potrebno poslati na kolkovanem papirju šolskemu skrbništvu, kjer je prosilec stalno naseljen, najkasneje do 25. avgusta leta 1972. Prosilci, ki so v položaju, predvidenem v členu 8 omenjene odredbe, bodo morali poslati prošnjo na kolkovanem papirju pristojnim ravnateljem najkasneje do 25. avgusta letos. Prosilci naj skrbno preberejo odredbo, zlasti člen 4, ki govori o sestavi in predložitvi prošnje, da ne bodo spravili urada v položaj, da njihovih prošenj ne bo mogel upoštevati. Ministrsko odredbo in okrožnico pokrajinskega šolskega urada je mogoče prebrati na šolskem skrb ništvu in na vseh srednjih šolah. Uradi občinskih podjetij jutri zaprti ves dan Jutri, v ponedeljek. 14. avgusta, bodo uradi občinskih podjetij zaprti ves dan. V primeru okvar na cestah in števcih, lahko prizadeti telefonirajo na številko 83156 kjer bodo dobili vse potrebne informacije. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiviiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiirnriHiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil POMEMBNO OLAJŠANJE ZA PROMET NA VPADNICI Prihodnji mesec bodo pri Madonnini dokončali semaforsko ureditev križišča Avtomatske naprave bodo ^zabeležile* in «seštevale» vozila ter po potreba uravnavale semaforske luči - Most 9. avgusta je še vedno ozko grlo Socialne dajatve za hišne pomočnice V zvezi s socialnimi dajatvami za hišne pomočnice je nastalo veliko zmešnjav, zato nam je pristoj ni urad pri zavodu INPS poslal sledeče pojasnilo: Socialne dajatve za hišne pomočnice se računajo na podlagi prejemka, kd ga slednje dobivajo na uro. Za delavko:, ki prejme na uro vsoto, ki" ne presega 700 lir, se socialne dajatve računajo tako, kot da bi prejemala vsoto 400 lir. V tem primeru je znesek dajatev 118 V ORGANIZACIJI DOBERDOBSKIII ŠPORTNIKOV Praznovanje «Mladosti» se uspešno nadaljuje Danes se bodo Sovodenjci in Doberdobci pomerili v odbojki - Dve nagradi v briškoii so si pri-svojili Doljani, drugi dve sta pa ostali v vasi Prihodnji mesec, najkasneje do polovice septembra, bomo imeli v Gorici še eno semaforsko urejeno križišče podobno križišču pri bolnišnici San Gdiusto. Na Majnlci gredo namreč h kraju zemeljska dela, ki so za dalj časa zaposila podjetje Edilscali. medtem ko bi morali v bližnjih dneh nastopiti delavci podjetja CGA. ki fe specializirano v semaforskih aparaturah. Pri Madonnini je bilo doslej že ndčkoliko nesreč, med term tudi nekaj smrtnih. Križišče je imelo vse značilnosti prečkanja dveh cest v »starih časih*, ko so vozile težke vprege in kvečjemu kočije, ki so imele za tiste čase značilnosti sedanjih športnih vozil. Vsa povojna leta je skušala občinska uprava pod pritiskom javnega mnenja smotrneje urediti križišče cest v nivoju, in sicer na takšen način, da ob konicah (zjutraj, opoldne in zvečer ter med poletnimi meseci) ne V okviru športnega praznovanja, ki ga že od petka prireja dober dobsko športno združenje »Mladost*, bo danes popoldne ob 16. uri d) jezeru prijateljska tekma v odbojki med reprezentancama sovodenj-ske in doberdobske občine. Tekma bo brez dvoma zelo zanimiva, saj je v obeh občinah veliko odbojkarjev, ki redno igrajo pri raznih športnih društvih na Goriškem. Predvideno je, da bodo derby odigrali I pri Doberdobskem jezeru, na za si-1 to urejenem igrišču, v primeru težkoč bodo pa vsekakor tekmo odigrali na odprtem igrišču v vasi. Po športnem dogodku bo na programu koncert godbe na pihali «Kras» iz Doberdoba, ki bo izvajala nekaj koračnic iz svojega repertoarja. Včeraj in predvčerajšnjim je praznovanje »Mladosti* prišlo vcjl-ko obiskovalcev, ki so se med poli ob jezeru razvedrili in nai svežega zraku, ki v tej poletni čini vsakomur zelo prija. V petek je bilo tekmovanje i v briškoii, katerega se je udeleJilo veliko dvojic iz bližnjih vasi, pte-cej pa jih je bilo tudi iz Tržiškega. Prvo nagrado, dva pršuta, sta si nepričakovano prisvojila Ivo Devetak in Bruno Šuligoj, mladeniča iz Dola, ki sta »store mačke* briško-le kar presenetila. Drugo nagrado sta prejela brata Karlo in Vilko Ferletič iz Doberdoba; dvojici Mi lič Vižintin iz Dola ter Lakovič Zamer iz Doberdoba sta si pa raz delili tretjo in četrto nagrado. Za radi popularnosti in priljubljenosti igre bo tekmovanje v briškoii tudi jutri zvečer. Danes m jutri bo na praznova nju igral ansambel »Marchio depo sitoto*, ki bo gotovo razveselil vse ljubitelje modernih plesov, v torek bo pa spet na vrsti domači an sambel «Kraški odmevi*. Trinajstletna dijakinja ranjena v prometni nesreči Prejšnji večer je v Ulici 9 Ago sto postala žrtev prometne nesreče kolesarka. 13-letna Marisa Grusovin iz Ulice Garzarolli 42. Študentka se je s kolesom pripeljala s Korza in ie pri uradu občinskih podjetij zavila na dvorišče. Avtomobilist. 19-letni Maurdzdo Bertulin iz Ulice Michaelstatter štev. 3. jo je prepozno opazil in io podrl. Grusovino-vi so v bolnišnici ugotovili veliko rano na desnem kolenu in jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. • Rdeči križ v Gorici javlja, da bo ves avgust zaprta injekcijska ambulanta na sedežu RK v Ul. Co-delli 9. bi nastajale dolge kolone, ki jih niti mestni stražniki niti promet-' na policija in niti karabinjerji, ki izmenoma opravljajo nadzorstvo na tem križišču, niso mogli preprečiti. Po dolgih letih se je klooec končno pričel odvijati, kakor ie. žal, vedno v navadi, kadar gre za urejevanje zadev z ANAS. Občinska uprava je določila vsota 8 milijonov lir. temeljito preučila smeri prometa ter izbrala specializirano podjetje, da je uresničilo njena navodila. Kakor je mogoče ugotoviti na kraju samem, kjer so zemeljska dela v glavnem zaključena, bodo spremembe v stezah vnesli samo na cestah, ki vodita v križišče iz Gradišča in iz Podgore, medtem ko bo ogtala državna cesta št. 56 (Gorica-Videm). nespremenjena ter bo imela kot doslej po eno stezo v vsako smer. Pod asfalt dohodnih poti bodo tik pred križiščem vgradili v zemljo aparaturo, občutljivo za kovino. Komaj bo vozilo zapel jalo čez njo. bo centrala »zabeležila* vozilo ter prižgala zeleno luč. Če bo šlo v koloni več avtomobilov, jih bo »seštela* ter dovolila, da bo zelena luč gorela toliko časa, dokler ne bodo odpeljala s križišča. Avtomatska semaforska ureditev bo občutno povečala propustnost križišča, predvsem pa bo razbremenila stražnike, ki so se morali pogostoma postaviti na sredo ceste ter reševati zavozlane prometne položaje. Dokler ne bomo imeli čez Sočo še preostalih dveh mostov, enega pri Sovodnjah za avtocesto, in drugega v Štandrežu. za novo cesto Idrijca - Krmin - Gorica ki sta obe v načrtu, bo Most 8. avgusta še vedno predstavljal ozko grlo saj je praktično edini most. prek katerega je Gorica povezana z državnim ozemljem onkraj Soče. Odkar je ANAS uvedla omejitve tudi na tem mestu, prepovedala tovornjakom nad 12 ton, da zapeljejo če- zenj. ter dejansko vse avtovlake preusmerila čez pevmski mast. je Most 9. avgusta «postaI še ožji*. Razmere, kakršne so sedai. ne morejo dolgo trpeti. ANAS se bo morala kmalu odločiti in most rekonstruirati, da bo sposoben prenesti bremena sodobnih tovornjakov. Sprašujemo se. če ne bi bilo umestno, da bi ob tisti priložnosti onra-vila na cestišču nekaj dodatnih del ter vgradila nov pločnik na drugi strani sedanje cementne ograje, da bi mogla služiti vozilom celotna širino cestišča. Kako nujno bi bilo to delo, bo vedel povedati vsakdo, kadar se ie v dveh kolonah pomikal čez most in moral paziti na kolesarje, mopediste, ker ie gneča na mostu pogostoma nepopisna. Hoteli smo opozoriti na vsakomur znane prometne težave na mostu. da bi jih ANAS upoštevala, ko bo prišel čas njegove rekonstrukcije. NA POBUDO KOVINARSKE STROKE Dražbam v ladjedelnici hočejo napraviti konec V ITC dela kar 27 zasebnih podjetij - Njihove delavce bodo pozvali, naj se vpišejo v stalež ladjedelnice - Veliko «belih umorov* Prejšnji dan smo obsežneje poročali o osnutku predlogov kategorije kovinarjev treh sindikalnih organizacij za bližnja pogajanja o obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe. Ena izmed zahtev kovinarskega paketa se nanaša na zasebna podjetja, ki prevzemajo na dražbi dela v ladjedelnici Italcan-tieri v Tržiču. Sindikalne organizacije zahtevajo, da se število zasebnih podjetij, ki delujejo v ladjedelnici, čimbolj skrči in da dejivce vključijo v or-ganik Italcantieri. Kako pomemben delež imajo zasebna podjetja v tržiški ladjedelni-ški proizvodnji, nam pove številka, da je na 4.000 delavcev, kolikor so jih imeli v ladjedelnici pred časom, kar 1.500 delavcev 27 za sebnih podjetij. Med temi podjetji je več takšnih, ki jih zaradi njihove specializacije ni moč zamenjati ter tudi ni moč njihovega dela vključiti v serijsko proizvodnjo v ladjedelnica, medtem ko velika večina teh opravlja e-nako delo kot delavci ITC (varjenje. tesarska dela in podobno.) Sindikalne organizacije bodo po za ključku dopustov poslale poziv vsem delavcem omenjenih podjetij, če hočejo preiti v stalež ITC. Izbira bo po demokratični poti prepuščena delavcem samim. Zahtevo v tem smislu bodo poslali tudi ravnateljstvu podjetja in tovarniškemu svetu, ki bo začel pogajanja na podlagi zahtev. Na takšen način bo vprašanje oddaje del na dražbah postavljene z vso odločnostjo, da napravijo konec pogajanjem z zasebnimi podjetji, ki niso bila vedno kri stalno čista ter so imela za posledico izkoriščanje delavcev ter slabo varstvo na delu. tako da ie ravno pri zasebnih podjetjih največ nesreč in tudi ogromno »belih umorov*. Ladjedelniški delavci so na takšno nevzdržno stanje po«o-storna opozorili s stavkami, v&afci-krat. ko se ie v ladjedelnici pripetila smrtna nesreča na delu. Poučni izlet obrtnikov-kamnarjev Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA priredi ob priliki mednarodne razstave marmorja in industrijskih strojev, ki bo od 9. do 17. septembra, izlet v Valpolicello, za tiste obtmike, ki se bavijo z obdelavo marmorja. Na poučni izlet bodo odpotovali v soboto, 16. septembra in se bodo istega dne vrnili tudi nazaj. ESA bo udeležencem izleta priskočila na pomoč, tako da bo sama delno •iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiimi KULTURA IN ZABAVA STAREJŠE GENERACIJE ___________________________________________________ NOVOGORIŠKI UPOKOJENCI SO IMELI SVEČANO PROSLAVO NA LOKVAH Proslave se je udeležilo tudi nekaj zamejskih upokojencev - Pred kratkim so obiskali Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita krila stroške potovanja. Za vsa ostala pojasnila se obrtniki lahko obrnejo na sedež ustanove, v Vidmu, Viale Venezia 100. Sova dovoljena za lovsko vabo Novogoriški upokojenci smo napravili v tem letu štiri zelo uspele izlete po naši domovini. Z izletom v Kumrovec 6. maja nas je pričarala s svojimi posbenostmi Dolenjska in Štajerska. Saj smo po obisku Kumrovca, rojstnega kraja predsednika republike ob njegovi 80. letnici rojstva, ogledali še vrsto drugih krajev. Pot čez Kras, ki ohrani presenetljive spomine iz preteklosti in razna naravna čuda, nas je pri naslednjem izletu vodila - .»V V‘# d3m ;• \'i * , A. »C.** Zgornja slika noče na noben način ilustrirati letošnjih veliko-šmarnih praznikov, ko zaradi vročine med opoldanskimi urami promet na cestah povsem zamre in ko pripeka ustvarja v človeku občutek, da je asfalt moker in da črte na njem niso ravne. Nič vsega tega, ponavljamo, kar bi imelo opraviti z vročino, ampak nekaj veliko hujšega hoče povedati naša fotografija. Dokumentirati želi znani »raccordo* Villesse - Gorica (naš goriški avtocestni odce-pek), ki je bil tako slabo zgrajen, da je zaradi lukenj na njem dovo ljema najvišja hitrost samo 50 km na uro. Dvojna neprekinjena črta po sredini ceste s svojo »šepavostjo* dovolj zgovorno priča o slabo opravljenem delu. Najbrž bo potrebno cestišče v vsej dolžini še enkrat prevleči z novo asfaltno oblogo, da bo vožnja varnejša, u-dobnejša in tudi hitra, kot se spodobi za objekt, ki ima tako zveneče ime. k slovenskemu morju in ob istrski obali. Tedaj smo se spomnili po gumnih Dekančanov, ki so leta 1932 med najhujšim fašističnim nasiljem zahtevali z demonstracijami slovensko šolo. S tretjim izletom smo križarili po sredini Slovenije in obiskali našo metropolo ter mogočni spomenik žrtvam fašističnega nasilja pri Urhu. Izlet 6. avgusta na Lokve je do- gel svoj višek v razvedrilu in ■omenu. V tem višinskem podnebju na čistem zraku, sredi bujnih gozdov, človek nenadoma začuti v sebi nove telesne in duševne :noči. Prevzema ga lahkotna čilost, da s šumenjem visokih vrhov smrek iz srca veselo zapoje. Bilo je veselja brez konca in kraja. Kar nad 2000 upokojencev se nas je zbralo iz novogoriške občine. Prišli so z več avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili iz vseh podružnic društev upokojencev občine Nova Gorica. Bili so tudi upokojenci iz drugih primorskih občin in iz zamejstva. Žal, se ti niso udeležili v večjem številu, da bi videli, kako se starejši ljudje na zelo preprost način sprostijo. Ves dan od jutra do večera so upokojenci uživali čisti gorski zrak ter peli in plesali. S tem izletom smo hoteli slovesno praznovati petindvajseto obletnico priključitve Slovenskega primor ja k Jugoslaviji. Ob veselih zvokih briške godbe na pihala in šestčlan skega orkestra iz Nove Gorice smo obujali spomine, na zgodovinske trenutke, ko smo po dolgih letih suženjstva postali gospodarji na svoji zemlji. Res pomembna oblet niča po strahovitem fašističnem o-pustoŠenju tega dela slovenske zemlje. Med kulturnim sporedom, ob 14. uri, je poleg obeh godb nasto pil še moški pevski zbor Soča u Nove Gorice in republiški poslanec Milo Vižintin s svojim spodbudnim govorom. Godbi sta, menjaje se, igrali do večera, zato je bilo tudi zabave po želji dovolj. T. R. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan In ponoči Je dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 2879. S posebnim dovoljenjem pokrajinskega lovskega odbora, lahko lovci v letošnji sezoni lovijo m uporabljajo živo sovo za vabo v vsej deželi Furlaniji Julijski krajini. Ob koncu lovske sezone bodo vsekakor morali sovo izpustiti ob prisotnosti lovskega čuvaja ali ni®-govega namestnika. Lahko bodo P® zaprosili za dovoljenje, da obdrži-.jo nočno ujedo prihodnjo sezono. • Trgovinska zbornica v Gorici j® razpisala natečaj z izpiti za dve mesti uradnika. Interesenti morajo oddati prošnje najkasneje do 4. septembra. Vsa podrobnejša pojasnil® daje tajništvo trgovinske zbornice v Ulici Crispi. Kino Gorica VERDI: ob 15.30-22.0 »X Y & ”&”>• E. Taylor in M. Caine, kinemaskop-ski film v barvah. Mladini pod 1A letom prepovedan. CORSO: ob 15.15-22.00 »Shaft, il <*e-tectiv*. R. Reundtree in M. Gnuni film je v barvah. MODERNISS1MO: ob 14.45-22.00 »Bar-quero*, Lee Van Cleef in F. Tucker. Barvni film CENTRALE: ob 15.00-21.30 «Le pisto-lere*. C. Cardinale in B. Bardot Barvni film. V1TTORIA: ob 15.30-22.00 «L’abbomi-nevole dott. Philes*. V Brice in Cotten. Barvni film, mladini pod & letom prepovedan. Tržič AZZURRU: 18.00 »No... sono vergines* M. Zetha in J. Dawe. oarvm film* EXCELSIOR: 17.30 «11 ragazzo e quarantenne». J. Simons in L. Wian«. barvni film. PRINCIPE: 18.00 «Al soldo di tutt* le bandiere*. C. Bronson, barvw film. S MICHELE: 19.00 «Una regina Pet Cesare*. G. Arbissan in R. Batt®‘ glia, barvni film. Atova Gorica SOČA (N. Gorica): »Samokresi s«*; mih veličastnih*, ameriški barvo1 film - ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Gusarji ProU pariški TV*, francoski barvni tiko - ob 18.30 in 20.30. RENČE: «Mačo Kalagan*, ameo$“ barvni film - ob 17. in 20. ŠEMPAS: »En večer, en vlak*, fra*! coski barvni film - ob 17. in 20.30' KANAL: «Tarzan v New Yorku». an'® riški barvni film - ob 17. in 20 DESKLE: «Sveti plamen*, franco8® barvni film - ob 17. in 20. PRVAČINA: »Mesto v mraku*. alTl?" riški barvni film ob 17. in 20.30 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ11 Danes ves dan in ponoči je dežuri« lekarna S. Nicolo, Ul. I. Maggio, tel 73-328. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje in števerjan Dr. Rodolfo Genovese, Ul. Fatebe1’*' fratelli 5, tel. 2902. Dr. Giuseppe Frandolic, Ul. Borsi tel. 83-703. Krmin in okolica Dr. Piero Venuti, Medea, Ul. Trieste 8, tel. 6831. Izleti SPI) Gorica priredi v petek, l®- 5 v soboto, 19. avgusta dvodnevni 1 . z lastnimi sredstvi in vzpon iz TP? te (Zaunjica) na Prehodavce in glavska sedmera jezera. Zbirališče j v petek. 18. avgusta, ob 5. uri /jutr na italijanski strani pri mejnem hodu »Rdeča hiša*. Vsa ostala Pj jasnila na sedežu društva, v Ul. ^a* ta 2. tel 24-95. DRUŽINSKI IZLET z avtobusom * gornje Posočje in na Gorenjsko P1? redi Slovensko planinsko društvo Gorice, v nedeljo. 27. avgusta OJ dali si bodo dolino Trente, nato bo® šli čez Vršič do Kranjske gore. ^0,fl Martuljk, Dnvie do Kranja. Vpis p podrobnejša pojasnila na sedežu S” v Ul. Malta 2/1 Pohitite z vpis°J” dokler le še kai prostora v avtobus • P. d. Briški gne iz števerjana redi v nedeljo 20, avgusta, enodne* avtobusni izlet na Dolenjsko, z skom Žužemberga. Baz.e 20, zdra'™j' šča Dolenjske Toplice, Doline Novega mesta in Otočca Avtobus odpeljal ob ‘i uri zjutraj z BukoVJ®' ustavil se bo na Dvoru in Osl&vJ Za vpis in noiasmla se lahko P1^** deti nhrnev lano' društva ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem; ki so spremili na zadnji P0*1 našega dragega Miroslava Pahorja iz Jamelj Posebna zahvala pevskemu *bf ru »Fantje izpod Grmade*. Žalujoča žena, liči, sin ter vnuki Jamlje, 13. avgusta 1972 Primork Tffievmk KULTURA 13. avyusta 1 S>72 Gledališče, razstave, koncerti Tabor glasbene mladine v Grožnjami Uspešno delo Zveze kulturno-prosvetnih društev - Galerija Loža Čr se ozremo nazaj v kulturno 2,v .ienje pretekle sezone v Kopru. fiiiKo ugotovimo, da ie delovanje 4veze kulturno - prosvetnih organi-*a,cii ir. Galerije Loža dokaj raz-*™aao. a nridružin so se jima tu i amaterska skupina iz Kopra, ^upini dijakov iz Dijaškega do-®a in z Ekonomske šole. -“eza kulturno prosvetnih orga-n‘zaci.j je nadaljevala s tradicijo ‘‘‘V.aniziranja dramskih predstav, “8‘etnih nastopov in glasbenih pri-Pditev ter pomagala pri realizacijah predstav amaterskim skupinam, posredovala, je vrsto predstav r morskega dramskega gledališča ? Nove Gorice, Slovenskega gle-aašča iz Trsta. Mestnega gleda-sča ljubljanskega. Hrvatskega godnega gledališča «Ivan Zajc* Keke, gledališča iz Varaždina in talnega gledališča iz Trsta. Tako ?? se na odru koprskega, gledali ca zvrstila dela: Brecht, Bobni v • Štoka. Trije tički Jovanovič, ‘je rogonosci; Tennessee Wil • ams, Tramvaj poželenja — vsa v 5vedbi Slovenskega gledališča iz rsta. Primorsko dramsko gleda-sce iz Nove Gorice pa je upri-,°™o: Poostreni nadzor. Naj poje Nušič. Pokojnik; Berač. Mest-0 gledališče ljubljansko je gosto-alo s predstavama: Petan. Raj ni azprodan in Veber: Pogodba. Die-Eabrija Lažnjivko ie izvajalo gRtlališče «Ivan Zajc* z Reke, amleta u selu Mrdoše Donje pa Redališče iz Varaždina. Stalno _gle-anšče iz Trsta je prikazalo Slav->,a Gruma Dogodek v mestu Gogi * carnevale di Servola. Omeniti ajoramo še Mladinsko gledališče iz Jubljane, ki je uprizorilo Indijan-v mali vasi. Carro di Tespi iz vltna Pa Collodijevega Pinocehia. astopile so še. amaterska skupi-o? iz Kopra — Hodi de Bodi, sku-"“a iz Dijaškega doma — Finž-Razvalina življenja, skupina Ekonomske šole — Trebče de U-— in amatersko gledališče iz *®‘e — Boeing Boeing. .baletni predstavi sta bili dve. ® brvi so nastopili baletni soli-, * ljubljanske Opere, na drugi Ba-,. vmladinske skupine iz Pirana, ’ Ze nekaj let uspešno deluje pod °*tvom Lidije Pogačnikove. fTjfOk) koncertov, ki jih je v pre-ZjJ* sezoni organiziralo Društvo , ‘.iateljev glasbe v Kopru in o zv*?h smo poročali, se je fstiio na gledališkem odru še ne-zborovskih nastopov in pa pperne glasbe, na katerem y Peli solisti ljubljanske Opere i1 ‘ha Bukovčeva. Samo Smerkolj ? Rudolf Fancl. Mešani zbor iz u?e je prikazal rezultate več-Jhega dela tako v stopnjevanju Thtevnega programa kakor tudi esežke v prizadevanju za kvali-J"0 Petja samega. Zbor primorju*1 študentov »Vinko Vodopivec* ni, P°eastil koprski občinski praz-J7' Občinski reviji otroških in .^adinskih zborov je sledila revi-J*NaŠa pomlad*, na kateri je na-del na predhodnih revijah fn ran‘h najboljših mladinskih zbo-, v iz cele Primorske. Najlepši oncert primorskih zborov je bil .“Stop ženskega moškega in me-•?hega zbora iz Postojne ter mo-K°ga zbora iz Kopra ob srečanju ru italijansko beigijska izmena pod vodstvom italijanskih in belgijskih glasbenih strokovnjakov, ki predavajo oziroma vodijo razne strokovne tečaje ali poučuiejo razne skupine. Prisostvovali smo dvema koncertoma: prvi je bil posvečen samospevu poljskih avtorjev Dela Mortovicza. Paderevvskega. Chopina, Moniuszka, Szymanowskega, Niewiadowskega in Bacewicza je izvajala mlada sopranistka Helena Lazanska iz Krakova - pevka lepo oblikovanega glasu ki le tudi po interpretativni strani po vpoštevanju slogovnih posebnosti, po doživetem izrazu in toplim u-činkovala neposredno, prepričevalno. Pri klavirju je bil Frčderic Gevers iz Anversa. Drugi koncert je bil namenjen orgelski literaturi: na sporedu so bila dela Andrea in Giovannija Gabrielija. Antonia Mortira, Claudia Merula, Girola-ma Frescobaldija Antonija Vivaldija, Baldassara Galuppija. Giro lama Pera in Aiessandra Scariat-tija. Igrala sta dva belgijska u-metnika Luc Van Gool ter J.M. Demoulin in dva italijanska Mau-ro Pappagallo ter prof. Luigi Ce-leghin iz Bočna. Celoten koncert je po kvaliteti orgelske igre kakor po umetniški napetosti rastel in dosegel višek v izvajanju Luigi ja Celeghina, ki poseduje izvrst no tehnično izdelanost in s smiselno registrsko, kombinacijo dosega plastičnost v gradnji; odlikujeta ga preciznost in široka kultura. Nepozabna bo izvedba Scar-lattijeve Toccate št. 11 v A-duru. Koncert je bil na orglah grožnjan-ske cerkve in je bil združen tako rekoč z otvoritvijo orgel, ki jih je popravil in obnovil prof Pa-tric Colon iz Belgije, sam izvrsten organist, kakor smo ga slišali la ni na orglah v Bujah, ki jih tudi on restavriral. Pobudo za obe deli je dala Glasbena mladina Belgije, ki je s pomočjo ministrstva za kulturo in nekaterih mecenov v Belgija letos — po dveletnem prizadevanju in delu — svoj načrt tudi uresničila. O tem je spregovoril tudi sekretar Glasbene mla dine Belgije, ki je med drugim naglasil, da jih ie k temu nagnila ljubezen do glasbe, ki nai bo last vseh nabodov, <’a bc obnovljen instrument na voljo vsem obiskovalcem tega mednarodnega tabo- (Nadaljevanje na 6. strani) mm i.) Božidar Jakac kot partizan IZ MARIBORA Jakčeva retrospektiva velik kulturni dogodek Blag, lep in mohak celo v upodobitvah pustošenja zadnje vojne Kulturno poletje Maribora je obogatila grafična razstava enega največjih slovenskih mojstrov grafike Božidarja Jakca. Izjemen kulturni dogodek, ki je posvečen sedemdeseti obletnici slikarjevega rojstva, ni vzbudil zaslužene pozornosti družbenih in kulturnih forumov in izredno zanimanje občinstva le v Mariboru. Širši umetnostni pomen razstave je pitegnil k svečani otvoritvi, ki ji je prisostvoval živahni umetnik s svojo soprogo, tudi zastopnike drugih občin in iz Ljubljane. Sam mojster Božidar Jakac je na ot-rovitvi dejal, da je sedanja razstava. njegova doslej maivečja razstavna prireditev, s poudarkom, da je zelo vesel, da je kot takšna prav v mariborski Umetnostni galeriji. Direktor pedagoške akademije v Mariboru dr. Vladimir Bračič je v daljšem govoru toplo orisal življenjsko in umetniško pot velikega umetnika, ki je bila razgibana že od mladih nog vse do odhoda v partizanstvo in po osvoboditvi do današnjega dne. Študiral je v Pragi, se izpopolnjeval v Berlinu in nekaj časa v Pari- llllllllllllllllllllll|||||||||||||||ll||||||||l|||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllljlilailllllllllllllllllllllllll|lll|lll||l||||||IIIIIII||llillllllllllllllllllllllllllll|||||||||lllll,||llll,lllllllll,11,11lllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllll(lllllllllllllllllllllllllllllllll|l||||||||||||||||||||||||| NE SMEMO GA POZABITI; PRED 64 LETI SE JE RODIL V TRSTU Pesnik in partizan, junaški Ivan Rob Zasliševalcem je pred obsodbo na smrt citiral iz njih opere: «CHJ PER LA PA TRIA MUOR, VISSUTO E ASSAI»-Na obisku pri svojcih v Šempetru pri N. Gorici - 0 rojstni hiši v Ul. Vidali 7a (?) Slovenski tržaški književnik I-van Rob, pesnik, prozaist, komik in satirik, je kot slovenski partizan junaško umrl dne 9. februarja leta 1943 v Veliki Ligojni nad Vrhniko. Njegovo življenje je u-gasnilo sredi najplodnejšega snovanja in ustvarjanja. Fašistično & ' ‘Z':'-;. : p b&vei bivšega zbora «Simon Gre ?')rc'č», ki ie bil ustanovljen na j"rd‘niji za ‘časa NOB. Zanimivo r- bilo pevsko srečanje koprskega jakega zbora z mešanim zborom J^dih pevcev iz Arta Terme iz-jjjU Karnskih Alp. Na skupnem ki l?s1odu je posebno navdušil "ost, D “as je seznanil z ljudskimi v smimi tamkajšnjega območja — cbem. kultiviranem prednaša-|j” Dreprcsto in iskreno Jeseni koprski zbor vrnil obisk; zbo-l bosta v Arta Terme ponovila «>ncert. v ,cl novembra lanskega leta je -stvo Galerije Loža v Kopru jv1!*0 deset razstav v skupini tie ■ sn razstavljan Seruio Alji r' ‘z Gor ce Silvester Komel iz m Ve Gorice. Pavel Medvešček Nove Gorice. Monai Fulvio iz 0 vu - °rice, Nedeljko Pečanac iz No-^Jorice. Miloš Volarič iz Koba- Nedeljko Pečanac fjd Gor>c . I„ Agostino Piazza iz Gorice in ^Taz‘o Doiiach iz Krmina Na ^ (■‘nbrski razstavi Bojana Ada m Andreja Ajdiča je prvi (jil ?2al zanimiv oarvni film; nu S(. ie pravo barvno razkošje, ki v le ob glasbeni opremi zlivalo g.jeinkovito doživetje V februarju £j, razstavljala Herman Gvardjan-(jp ‘n Boris Jesih, v marcu An-jjv 1. Jemec, v aprilu Bogdan Bor-g0 Zdenka Golob, v maiu Zma-Jeraj, še pred njim pa so v astitev občinskega praznika jj. redili razstavo domačinov Zve-Aa Apolionija, Tonija Biioslava, jJ°na Flega. Živka Marušiča, V T'a Pohlena in Toma Vrana. L Juniju smo gledali dela Mihe ijft‘eša, v juiiju grafiko avtorjev jw obdobja narodnoosvobodilne si oe. Trenutno pa je v Loži raz-deVa del dunajske šole fantastič bj,Ra realizma. Kakor vidimo, je Prizadevanje in delo vodstva „ ^tie U)ža v Kopru precei di- in tudi uspešno • « * J^.i omenim še s oodročja glasnega doga.ianja v oližini Kopra v istrskem mestecu Grožnjanu Sr danes priznano mednarodno ledišče zbiranja glasbene mladi-lp ta^° rekoč z vsega sveta. P<> Z? Pripadnikov te organizacije j ‘'opskih držav in Združenih dr ^ Amerike so letaš prvič z en-m® o oceana prišli tudi mladi r.aabeni umetniki iz Venezuele in iale. Trenutno je v tabo- Doprsni kip v Šempetru pri Novi Gorici Ivan Rob kot 18-letni dijak Robov avtoportret s svinčnikom s posvetilom na hrbtni strani: SVOJI MATERI V SPOMIN IVAN ROB 20.IX.36. sodišče XI. armadnega zbora v Ljubljani je odločilo njegovo u-strelitev skupno z osmimi tovariši, ki so jih v uradni listini imenovali »komunistične tolovaje*. Roba so namreč ujeli kot borca Cankarjeve brigade dne 22. januarja leta 1943. V partizanih je bil že od poletja prejšnjega leta ter je sodeloval v borbah v roški ofenzivi. Njegova aktivnost v osvobodilnem gibanju se je zlasti odražala v kulturnem in političnem udejstvovanju. Na zaslišanju, takoj ko so ga ujeli, je v italijanščini rekel zapisovalcem v obraz tele besede: «Chi per la patria muor, vis-suto e assail* (Kdor za domovino umre, je živel dovolj). Presenetil jih je tak Robov nastop. Besede so namreč povzete iz slavne italijanske zgodbe o bratih Bandiera. O njegovih literarnih stvaritvah, ki z vedrostjo in smehom segajo po pojavih svojega časa in ki hkrati ponazorujejo prizadetost tistih, ki jim je tujec zasedel ožjo domovino, ne bomo na tem mestu i azglaoijali. U tein je pred sedmimi leti izdala založba »Obzorja* v Mariboru Robovo »Izbrano delo*. Obširno razlago in pripombe, ki se nam zdijo objektivne, je za knjigo napisal njen urednik Viktor Smolej. Naš namen je zdaj posvetiti teh nekaj vrstic predvsem novim ugotovitvam, ki naj bi dopolnile Robov pester življenjepis v krogu svojcev. « « * V začetku septembra leta 1965 so v Šempetru pri Gorici sloves- I no izročili svojemu namenu novo, moderno zgradbo osemletne šole, ki so jo imenovali po Ivanu Robu. Pred vhodom v veliko avlo so postavili Robov kip. Na steni je vgrajena spominska plošča 39 padlim borcem, med njimi je ime Ivana Roba in devetih talcev. Tudi glavni trg v Šempetru je prav ta ko imenovan po Ivanu Robu. rieoaiec od trga, v Ulici Prekomorskih brigad 58, pa smo se pripeljali skoraj pred hišo brata, Luovika ttoba. Ker je bil še na šihtu* v šempetrski «IsKri», nas je prikupna hčerka Rafaela pospremila v bližino, na številko 16 v isti ulici, k teti Mariji, Ivanovi sestri, poročeni z domačinom Klautom. «Bili smo štirje otroci*, nam je tako začela razlagati prijazna in zgovorna Marija. »Najstarejši je bil Ivan, ki se je kajpak rodil v Trstu dne 17. avgusta 1908. Kakor je tata zapisal v mašne bukve, je zapisan datum njegove, tedaj že druge, poroke z mamo Karoli no Mišič na župniji pri sv. Antonu Novem v Trstu, dne 1. maja 1907. leta ob 6. uri in 30. minut. Oče je bil tedaj že v letih, saj jc bil starejši od mame kar 37 let. Po imenu je bil Andrej in je bil dve leti celo starejši od mojega nonota, maminega očeta. Če bi zdaj živel (pokopali smo ga v 88 letu starosti 1937. leta), bi imel kar 123 let. Kot tak, si .je razumljivo, takoj po poroki z mamo, »zrihtal* že prisluženo pokojnino kot ladijski čuvaj pri Tržaškem Llogdu, in se preselil tu v Gorico, to je bilo 7. avgusta 1909. leta. Ko je šel torej Ivan iz Trsta, ni bil star niti še leto dni. Razumljivo je, da iz Trsta ni mogel imeti nobenih spominov. Tu v Gorici se je potem, leta 1910 rodil brat Jože, ki je zdaj v Avstraliji, potem leta 1913 sem prišla na svet jaz in šele leta 1920 se je rodil najmlajši, brat Ludvik. Slednji je zagledal luč sveta v Kredu pri Kobaridu, na domu staršev, ko smo se vrnili iz begunstva iz Male Rupe pri Kranju. Takrat se Ivan ni vrnil z nami, ker se je bil odločil, da bo tam gor, pri tistih dobrih ljudeh nadaljeval šole. Prvi razred gimnazije je izdelal v Kranju, nato se je bil preselil v Ljubljano, na dom nekega novinarja po imenu Terseglav. Ivan je bil pri njih za družbo sinovom. Leta 1928 bi bil moral k vojakom v italijansko vojsko, pa se ni hotel vrniti in so ga tako vzeli na piko. Zmeraj so hodili orožniki k nam in nas priganjali, naj ga prisilimo, da se vrne iz Ljubljane. Mama, ki je umrla v starosti 74 let, pred 12 leti ga je šla večkrat obiskat. Zadnjič ga je videla leta 1942, mislim da spomladi, preden je šel v partizane.* ..v 2« BKOJUbifO W.ltalU «*. Idato i-.-.iu- o. ..c.v.-U oor-inlrti • i-1 A »n m 1 o 1 »>> netili zoni ;.i Jmn-Jeti - Skoči jaia oelli&vsi one : ef 1'ettuata in cul Sabora:*!one tet n/«i e II M.V.A.C.- • -Iv ir. R. b fn -e i n ,C -..-.a «i: ic. nato a tkite U 17 : aftOfito I‘JO-1; ha utu.iiato alt unlveraitš di Uibiana fiiolo^ia slava. : Si trova ln Juoo. lavii XtG3»ti oonunlstt.« IM }An*> - ■ :i|| | -o. tatu Mv.iv.TO."ažcci,-.i«oia mg* aSPI« : st; ds. (Ulop.ul n.467/"I" dal žS.l-u.a.) a »por couoaccnM -» ...... At coEABto tattrv t|v.«ruttjns (1965). V glavnih vlogah nastopajo John Wayne, Dean Martin in Martha Hyer. To je western, ki ga je režiral spretni Henry Hathaway, kateri se je včasih izkazal za zanimivega avtorja. V torek, 15. t.m. ob 21.35 bo na sporedu češki film «Voz na Dunaj». Režiral ga je Karel Kachy-na, ki je tudi uveljavljen avtor mladinskih filmov. V petek, 18. t.m. ob 21.35 bo predvajan ameriški film tSlavo-lok zmage» (Arch of Triumph, 1948). Režiral ga je Leivis Milestone po romanu Ericha Maria Re-marguea; režiser in pisatelj sta se že srečala leta 1930 za pacifistični film «Na zahodu nič novega». Ob pomoči odlične igralske zasedbe (Charles Boyer, Ingrid Bergman. Charles Laughton) rSla-volck zmage» prikazuje ozračje, kakršno je bilo značilno za nacistično vladavino. S. G. POPULARNI ANGLEŠKI PEVEC MAL ODGOVARJA ZA »PRIMORSKI DNEVNIK* Mal: «Moje deklice me nisopozabile» Kriza, ki je zadnja tri leta zajela italijansko zabavno glasbo, je okrnila tudi sloves enega njenih najlepših predstavnikov. Mal se v današnjem intervjuju hrabro «brani» na vsa rhudobna» vprašanja, ki mu jih je zastavil naš Branko Vatovec. Paul Bradley — to je pevčevo pravo ime — je tudi odločno zanikal rflirU s francosko igralko Pascal Petit in je znal duhovito sprejeti izjave, ki so nam jih dali nekateri njegovi kolegi, katerim smo zastavili vprašanje: «Mi-slite, da je MAL še vedno v modi?» RIM, julija. Mal se je komaj vrnil iz Los Angelesa, kjer je dalj časa nastopal v nekem velikem hotelu, v katerem sta istočasno pela tudi Dean Martin in Elvis Presley, in njegov prvi postanek v Rimu je bila restavracija «Da Natalino*, kjer sva se srečala. Ob čudovitih špagetih »alla carbonara* (to naj zapišem v srečo tistih bralcev, ki ljubijo dobro kuhinjo), ob nepopisno dobri »coda alla vaccinara*, se je odvijal najin intervju, pridno zalivan z odličnim «chiantijem». »Oh, mamma mia», je vzdihnil Mal in nazdravil lastniku lokala: «Dragi Natalino, prihodnjič te popeljem s seboj v Ameriko! V Los Angelesu bova odprla restavracijo in v teku dveh let, to ti zagotavljam, postaneva milijonarja*. — Deklica, najina srčkana družabnica, se je ob teh besedah nasmehnila. Izkoristil sem ugodni trenutek in ga (bolj potiho, se razume) vprašal: «Kje si pa našel ta životek?* — «To pa se tebe ne tiče, novinar!* mi je odvrnil Mal. »ŽENE MI PRINAŠAJO SREČO* Požrl sem ježka in Malu predlagal, naj govoriva o njegovi karieri. Najprej sem hotel vedeti, če je slišal zlobne govorice, ki ga hočejo že v zatonu slave in blišča, »specializirani* časopisi mu ne posvečajo več naslovnih strani, na lestvicah najbolj prodanih plošč že dolgo ni zaslediti njegovega imena, mladoletnice zvečer polagajo pod blazino slike drugih pevcev, celo učeni psihologi italijanskega radia, ki so včasih svoje oddaje pričenjali z njegovimi ploščami (da bi pač tako pritegnili nase pozornost določenih poslušalcev), so ga pozabili... «Pravilno si povedal: zlobni jeziki, med katere lahko vključiš tudi svojega...*, je pričel Mal Veljaven od 13. do 19. avgusta OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nevoščljiva oseba bo s prevaro hotela v vaših očeh spraviti v slabo luč osebo, ki vam je svoje prijateljstvo že večkrat in na razne načine dokazala. Privoščite si malo razvedrila. Obisk prijateljev. Srečna dneva ponedeljek in sreda. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V srčnih zadevah vam bo sreča še na-kljonjena, vendar ne smete preveč tvegati. Bodite bolj vljudni in uvidevni z drago osebo. Zelo vas bo razveselilo pismo, ki ste ga že dolgo časa pričakovali. Srečen dan sreda. Važno sporočilo. DVOJČKA (od 21. S. do 22. 8.) Precej razgibani in zanimivi dogodki. ki bodo ugodno vplivali na vaše razpoloženje. Opustite vsako skrb glede poklicnega dela. Privoščite si počitek; skrbite zase in za svoje zdravje. Harmonija v družini. Obisk prijateljev. Pismo in darilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Obisk osebe, ki vas ima iskreno rada, vas bo zelo razveselil in vam bo nudil možnost prijetnega razvedrila. Otresli se boste skrbi glede poklicnega dela, imeli pa boste še nekaj osebnih opravkov. Izredna priložnost za izlet. LEV (od 23. 1. do 22. 8.) Nekoliko boste za-, skrbljeni zaradi ravna-I nja in zdravja drage osebe. Dobri prijatelji vam bodo pomagali. Redno poklicno delo brez težav. Pazite na svoje živce in ne zaupajte osebne tajnosti nikomur. Srečni dan sobota. Obisk. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zvezde vam ne bodo še naklonjene v 1 srčnih zadevah. Zaradi tega opustite misel na dogodivščine in ne zidajte gradove v oblakih, sicer boste razočarani. V poklicnem delu boste imeli srečo. Lepa priložnost za izlet. Srečni dan sreda. TEHTNICA (od 23. ». do 23. 10.) V srčnih zadevah se boste nenadoma znašli pred važno odločitvijo, ki vas bo vznemirila. Bodite še vedno tako iskreni sami s seboj in z drago osebo. Ne bo vam žal: Poklicno delo vam naj ne dela skrbi. Srečni dan nedelja. Lepa priložnost za izlet. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preti vam nevarnost, da bo 1 prišlo do spora v družini, če ne boste pravočasno rešili neke važne zadeve, ki se je pojavila in zapletla. Nov predlog glede poklicnega dela vas bo nekoliko presenetil in vznemiril. Izlet. Srečen dan sobota. pismo STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V srčnih zadevah nobene novosti, čeprav si jo boste želeli. Poiščite si veselo družbo, da se boste razvedrili in lažje lotili dela ter novih nalog, ki vas čakajo. Verjetno boste dobili darilo. Obisk prijateljev. Lepe perspektive za uresničitev novih načrtov. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Deležni boste izrazov ljubezni, ki vas bodo razveselili in prijetno presenetili. Verjetno boste dobili tujine. Nekoliko boste zaskrbljeni zaradi poklicnega dela, ki vas bo preganjalo, da ne boste imeli dovolj časa za zasebne zadeve. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) še vedno boste zaskrbljeni zaradi ljubezenskih zadev, vendar si ne smete delati preglavic, ker se bo vsa stvar polagoma ugodno rešila. Utrdili boste svoj položaj na delovnem mestu in dosegli zasluženo priznanje. Srečni dan torek. RIBI (od 20. z. d» 20. 3.) Obetajo se vam nekatere novosti v srč-I nih zadevah, toda bodite previdni, sicer se boste znašli v zapletenem položaju. Poklicno delo vas bo precej zaposlilo, vendar ne utrudilo. Privoščite si malo počitka. Srečni dan četrtek. svojo «obrambo», «me seveda hočejo pozabljenega. Ti jeziki, jasno, ne bodo nikoli povedali, da sem na ameriški turneji doživel ogromen uspeh, da se moje plošče v ZDA in, žal mi je za vas, tudi v Italiji odlično prodajo... A ni moja krivda, če sindikat pevcev v Italiji že dve leti preprečuje nastop tujim pevcem na festivalu v Sanremu in na «Can-zonissimi*. Tudi ti veš, da je nastop na teh glasbenih prireditvah neobhodno potreben, če želiš, da ti določen tisk pokloni svojo pozornost... Ali pa škandali — škandalov pa Mal, hvala bogu, ni nikoli počenjal! Pomisli samo, kako se počuti Mina, če se kdaj ustavi pred kioskom: «revije srca* jo res vsak teden objavijo na prvi strani, toda zmeraj o-krašeno z groznimi novicami! Verjemi: raje živim v miru. Kar pa se »radijskih* psihologov tiče, verjetno so se sedaj usmerili na Ranierija.... zares mu ne zavidam. Tako sem odgovoril na tvoja vprašanja, si zadovoljen?* «Ne», sem hitro odgovoril. «nisi odgovoril na vsa vprašanja. Kaj pa tisto o.... deklicah z blazi-zino?!» (Punčka — če jo lahko tako imenujem, ki je sedela pri najini mizi in je ves čas molčala, me je pri teh besedah ostro pogledala, nato se je znova vsa posvetila psičku, ki ga je držala v naročju. Imela je sinje oči in zlate, kot dozorelo klasje, rumene lase....) »Moje deklice me niso pozabile* je dejal Mal, a je bilo očitno, da ni hotel govoriti o tem argumentu v prisotnosti svoje (to sem na mah ugotovil) nove «love story*, ampak novinarji so včasih tako neznosni... «Pomisli», se je nenadoma razživel, »da neka učiteljica iz Genove pelje svoje učenke na ogled vseh mojih filmov, ker meni, da so zelo vzgojni!* Nisem ga utegnil vprašati za ime tiste nesrečne učiteljice iz Genove, ker se je Mal nenadoma sklonil nad svojo prijateljico in jo poljubil na vrat in zašepetal: «Ne bi mogel živeti brez deklet, one so moja edina sreča...* «Pascal Petit...*, stavka pa nisem zaključil, ker me je Mal (pod mizo) brcnil. Nič hudega, tako sem vsaj dobil dokončen dokaz ,da je tisto zlato bitje, ki mi je sedelo nasproti, njegova nova «velika ljubezen*. Dekle, ki je v njegovem srcu nadomestilo francosko igralko Pascal Petit (na katero je bil Mal več let čustveno navezan, čeprav je bila «žepna Venera*, kot nekateri imenujejo simpatično PP, celin petnajst let starejša od njega) je zelo v redu — to moram odkritosrčno priznati. Škoda le, da nisem uspel izvedeti njenega imena. Mal jo je tako dobro naučil molčati pred novinarji, da sem lahko zadovoljen, če sem sploh slišal njen dragi glasek. Ko jo je Mal vprašal: «Me ljubiš?*, mu je sladka neznanka šepnila: «Ja...» In meni je ostal samo (skoraj) hamletovski dvom: bila je Slovenka ali Nemka? «MISLITE, DA JE MAL ŠE VEDNO V MODI?* Ker je bilo z intervjujem ne- Malovo pravo ime je Paul Bradley (foto Pietro Pascuttini) mogoče nadaljevati, sem simpatičnemu pevcu prebral odgovore nekaterih njegovih italijanskih kolegov, ki so na moje vprašanje — »Mislite, da je Mal še vedno v modi?* — tako odgovorili: NADA: «Priznam, Mal mi je všeč. Ima prijeten glas, lepe lase, lepe oči, oblači se zelo o-kusno in moderno, slovi kot «play-boy». Vse mladoletnice norijo zanj, zakaj bi jaz morala biti izjema? Če bi se z njim poročila, me vprašujete: ne, tega nikoli...* NINO FERRER; »Mal proda plošče samo zaradi svojega obraza... Prav gotovo ne bo nikoli postal «show man*, njegova »moda* se bliža h koncu...* CLAUDIO VILLA: «Mal je bil fenomen določene mode. Ker vsaka moda. prej ali slej, zbledi v pozabo... Tudi njegov glas se mi ne zdi izreden: Mal je «zvezda», ne pevec*. PEPPINO GAGLIARDI: »Mal! Od kod ste ga spravili na svetlo? Čas «lepih» je minil, sedaj smo moderni mi — »grdi*, o katerih samo naše matere so prepričane, da smo božansko lepi...* MASSIMO RANIERI: »Mal je prav gotovo osebnost. Mislim pa, da je ostal preveč »angleško-hla-den», da se ni dovolj prilagodil okusu in temperamentu italijanske publike...* RAFFAELLA CARRA: »če bi bil manj lep, bi prav gotovo imel večji uspeh. Zakaj se ne podvrže plastični operaciji in končno postane tak, kakršni smo vsi?...* Mal se je ob tem zadnjem odgovoru iz srca zasmejal. Tudi njegova prijateljica se je zasmejala in pokazala kot bisere bele zobe, a ni spregovorila... Smola pa taka1 BRANKO VATOVEC AVTORJI POPEVK ZA «SENJAM» PIESMI NA LESI 30. VII. 1972 2. Anton Hvalica: »Šli »°* I 4. Izidor Predan: «Potle' še O'31’1 ■ 5 Alberto Raffaelli: «Je biu an poub» Posnetki Jusičeve in Bernjak8 bili objavljeni prejšnjo nedel.i0' Op. ur. ■IIIII1IIIIH1I1III|||||||||,|||||||||||||1|1II,|||IM,|,,,|,I|,,I,II,II,II,I,„IIH I,,,!,,, H, I,, ll,llllt|t|,1111II H111 Koprsko kulturno pismo (Nadaljevanje s 5. strani) ra, kjer umetnik v tišini odmaknjenega kraja lahko uživa mir in se posveča razmišljanju, študiju in poslušanju glasbe. Vodstvo ta bora v Grožnjanu bo organiziralo še tri pomembne koncerte v tem mesecu: nastop harfistke Pavle Uršičeve, pianista Vladimira Krpana in koncert na orglah zagreb škega umetnika Klobučarja. # # # Na.i za zaključek omenim še izredno uspel koncert mladega slovenskega violinista, ki je pravkar končal akademijo v Koelnu in sicer pri mojstru Igorju Ozimu, Mihe Pogačnika; v cerkvi v Piranu, je izvajal tri dela Johanna Sebastiana Bacha za violino solo: Sonato št. 1 v g-molu. Partito št. 3 v E-Duru in Sonato št. 3 v C-Duru. Zahtevna dela. zlasti sijajna fuga v zadnji sonati, niso v tehničnem oziru tako rekoč predstavljala ndkakih posebnosti za izvrstnega goslača, ki ga tudi koeln-ska strokovna kritika smatra za izredno preciznega in vsestransko ■p $ izvežbanega. Tudi v Piranu le ,0je prejšnjega meseca pokazal 8 ^ odlike in topel, izenačen ton. k’ ~ je lepo odražal v akustičnem v ^ štoru. Vendar Pogačnik ne dotoča svoje igre na virtuozno P s, čeprav je sama na sebi virtuo* ^ temveč na doživljajsko naPe ki daie pravo moč n.iegovemJ .{()j nosnemu oblikovanju. PlarV gradnji. Motorična preciznost n' jj. tonančna čistota ter jasnost 4 nijah so mu dragocene spret.-po valke. Sicer pa Pogačnik lo^jti sledi muzikalno vsebinski Bachovih del. ki se jim Pr gtj« z vsem srcem, z vso svojo in se spontano izživlja v rm^Ljf njihove globine in lepote. Čel’ mlad, ima za seboj že pom®*1 a, uspehe. Toda nadaljnje zore.jji, ki gre očividno v strmi krP^ ako primerjamo njegove predlanskim in ob koncu *anS\. kajti večina košarkarjev je jjn 3. septembra v Zgoniku 10 - letnica ŠK KRAS sc? tla. počitnicah. Nato pa so le je Lav’di ekipo desetih igralcev, ki vJesn° in požrtvovalno trenirala sak dan. ‘reba je bilo seveda sestaviti s: Sram treningov, tako da bi na-irji lahko organizirano i-tiste' /n skušali tako nadoknaditi Pri j khnične hibe, ki jih ni bilo Idftal U®*h ekipah. Fantje so to kaj laj: u razumeli in vse je postalo čtio • Kkipo so sestavljali (tehni-tden,.1h psihološko) raznoliki ele-*’ kar je dalo moštvu še večjo V„ ’ Predvsem pa se je iz dueti^ Pan v vedJi meri porajala mož-’ da bodo slovenski košarkarji ti- Z® telesne priprave najboljši J^Otirju. tuAt>Ve Prijateljske tekme so to teh^^^dile. ZSŠDI ni bila morda tjj/^čno dorasla nekaterim nasprot-i1«! '^SABA na primer), telesino nasj? i 8 d01!®3’ čeprav je SABA tiji jr1'3 z dvema letoma starejšimi. %vn!?r Gaie. na katerem so pred-to, ■ **> ZSŠDI osvojili prvo mes-kojLj,? Potrdil, da se lahko naši ^ udeležijo Tržaškega ted- J^sarke brez strahu. PRr. TURNIRJA, VEČ - ,jATELJSKIH tekem tr^rkarji ZSŠDI so opravili 12 ®°v, 3 prijateljske tekme, na- stopili so na dveh turnirjih, kjer so odigrali po tri tekme. Torej skupno devet tekem. IZIDI PRIJ. TEKEM ZSŠDI - Ferroviario 46:16 SABA — ZSŠDI 44:41 ZSŠDI — Kontovel TURNIR GAJE 47:30 ZSŠDI - SABA 52:36 ZSŠDI - Ferroviario 57:12 ZSŠDI — TROFEJA Ricreatori GRINTA 48:23 ZSŠDI - Ricreatori 32:18 ZSŠDI - Servolana 27:13 ZSŠDI — Intar 1904 26:18 Za ZSŠDI so bili v teh tekmah tako uspešni: Bruno Furlan 141 točk, Valter Sosič 54, Pavel Fer-luga 50, Marko Rismondo 40, Evgen Danev 34, Rado Race 28, Klavdij Starc 16, Mauro Čuk 13, Jurij Škabar, Egon Malalan. Največ igralcev ekipe je bilo od Poleta, in sicer: Sosič, Ferluga, Malalan, Škabar, Rismondo, Danev, dva od Kontovela Starc in Čuk, ter dva od Bora Furlan in Race. Trenerja Sosič (Polet) in Lakovič (Bor). ŽERAVICA: ((IMATE LEPO MOŠTVO«. Zadnjo in odločilno tekmo proti Interju 1904 si je ogledal tudi trener jugoslovanske reprezentance Ranko Žeravica. Tudi jugoslovanski reprezentanti so navija!) za naše male košarkarje in so čestitali za zmago. Po tekmi je Žeravica rekel: »Zadovoljen sem, da ste zmagali. Videl sem, da imate vrsto telesno dobro zgrajenih fantov in mislim, da je bila ta prednost odločilna proti tistemu nasprotniku«. Kaj bi nam svetovali za bodočnost? «Delati in delati s temi fanti. Poleg tega morate iskati visoke in bistre fante po šolah, na podeželju, povsod. Za košarko je namreč bistvene važnosti višina in hitri refleksi. Tehnike fanta lahko potem naučiš, medtem ko sta ostali dve vrlini prirojeni«. Žal, pa nimamo takšne izbire, «To je tudi res. Imate pa to veliko prednost, da lahko izbirate v manjšini. Pazite, to je velika prednost. Znano je namreč, da so najboljši športniki prav v manjšinah. Isti primeri so tudi pri nas v Jugoslaviji: Madžari, Romuni. Bolgari itd.: to so izvrstni športniki-, želijo se uveljaviti v širši druž bi. Ambicija je za športnika bistvene važnosti, kot je tudi za trenerja«'.'"'... ...... ’ Tudi predstavnik jugoslovanske federacije Šaper je bil z zmago ZSŠDI zadovoljen in obljubil našim košarkarjem, da bo poslal deset značk jugoslovanske reprezentance. Zlasti pa sta bila navdušena Simonovič in Plečaš, ki sta izrazila željo, da bi se minibasket uveljavil tudi v Jugoslaviji Končal se je tako uspešno prvi del nastopov teh malih košarkarjev Pohvala seveda gre vsem društvom ki so sodelovala s svojimi igralci, njihovim trenerjem in seveda staršem. ki so zanosno sledili treningom in nastopom malih košarkarjev. Nastop teh malih pa je predvsem dokazal, da se le z združenimi silami lahko uveljavimo v športu in obenem nudimo tudi ostalim možnost za športno delovanje. Zakaj le s konkurenco (v tem primeru z vstopom v izbrano ekipo) bomo dosegli večji pri a v mladine v razna društva in bomo obenem dosegli večjo kakovost. b. 1. ZSŠDI sporoča, da se bodo tečajniki druge odbojkarske skupine vmili iz Rovinja danes, 13. t.m., ob 21. uri na postajo na pomolu Bersaglieri. RAI-TV išče zaveznike? RIM, 12. — Predstavniki RAI — TV so poslali predsed. nogometne zveze Aldu Stacchiju pismo, v katerem ga naprošajo, naj posreduje, da bi se pogodba med Rai — TV in nogometno zvezo, ki zadeva pravico snemanja nogometnih tekem, čimprej podpisala. Kot je znano so se pogajanja prekinila 9. t.m., ko so predstavniki zveze odklonili takratne ponudbe delegacije radiotelevizije TUDI V TEJ PANOGI KONEC DOLGE TRADICIJE? Mennea glavni favorit za zlato na200metrov Zadnji nastopi ameriških sprinterjev so po-kazali, da ima Italijan res precej možnosti DRUGE V USTI NA OSMI STRANI Vsaj Quarrie ni tako strašilo! Tako si verjetno misli italijanski sprinter Pietro Mennea o tekaču iz Jamajke, ki je lani dosegel na 200 metrov 19”8 in katerega so do pred kratkim smatrali za skoraj gotovega zmagovalca v Miin-chnu. Izkazalo se je, da je Don Quarrie letos v slabi formi in kljub komaj 21 letom verjetno v zatonu. Neposredno se je z Menneo srečal v začetku avgusta v Oslu in doživel poraz, na mednarodnem mitingu Viareggiu pa jt dokaj slabo tekel tudi na 100 metrov. Jasno mu primanjkuje moči na koncu, v odločnem nasprotju s slovesom enega najbolj sproščenih tekačev na 200 metrov. V Evropi se mudijo tudi ameriški sprinterji, nočejo pa na 209 metrih pokazati svojega znanja. V Oslu so Američani izbrani za 200 metrov tekli na 100 m in obratno, v Viareggiu pa so se vendarle lotili daljše proge — toda brez enakovrednih nasprotnikov. Za najboljšega se je izkazal vsekakor Larry Black. Razpolaga z zelo hitrim začetkom, drugo polovico proge pa je pretekel preveč sproščen, da bi lahko razbrali njegove točne sposobnosti. Vesti iz izbirnih tekem v Eugenu pravijo, da so vsi Američani na koncu dokaj slabi . V tej njihovi slabosti je pa u-panje Italijanov, katerih prvak Mennea je v zadnjih 50 metrih res nevzdržen. Mennea je letos dosegel zavidljivo serijo odličnih rezul- v Viareggiu premagal tudi enega člana ameriške hitre štafete Tin-kerja (osebni rekord 10’’). Če se na 200 metrov Američani niso do kraja trudili ni mogoče trditi isto za čiste sprinterje na 100 metrov, kjer je taktiziranje skoraj težko izvedljivo. Poleg zelo skromnih »evropskih« rezultatov v Oslu je treba njim v škodo pripisati tudi pekoč poraz Harta v Viareggiu proti Gravvfordu iz Tri-nidada s »človeškim« rezultatom 10”2. O pošastnih 9”9 iz Eugena ni bilo ne duha ne sluha in Hart se je izkazal res kot neverjetno hiter pri startu, vendar tudi dokaj neroden in okoren na koncu. Ameriški tekači so predvsem veliki naravni talenti in za dobre rezultate morajo teči.... malo, ker se sicer preveč utrudijo. Glavni favorit za zmago na 100 metrov ostaja še vedno Borzov! Mennea bo verjetno ponovil uspeh Berrutija iz olimpijskih iger v Rimu pred 12 leti. Za sedaj izgleda v svoji formi še nedotaknjen, atletska zveza pa je od tega tekača nedvomno zahtevala prevet, oziroma ga ni primemo obvarovala pred poželjivimi organizatorji, ki so ga hoteli na vsakem tekmovanju Kot predstavnik juga je postal Mennea pravi bog in na vsakem tekmovanju se je čutil dolžnega, da reši čast z maksimalnim dosežkom Prav to pretiranje utegne biti u-sodno za 3 do 4 olimpijske naporne teke brez možnosti popravkov pri K. B. Spored italijanske televizije za olimpijske igre Objavljamo danes celotni spored ] 18.25 - 20.00: plavanje (med drugim prenosov, ki jih bo italijanska televizija izvajala iz Miinchna. Treba pa je paudariti. da ie to le program, ki ga bo dobila preko nemške televizije, po vsej verjetnosti pa se bo temu pridružilo še nekaj oddaj, o katerih bomo poročali naknadno. Spored je sledeč: Sobota, 26. avgusta: 1. KANAL: 15.50 - 18.00: otvoritvena svečanost Nedelja, 27. avgusta: 1. KANAL: 14.00: košarka in odbojka (posne tek) 14.55 - 20.00: veslanje (kvalifikacije), telovadba (ženske obvezne vaje), boks 2. KANAL- 21.20 - 24.00: telovadba (moške obvezne vaje), boks (kvalifikacije), streljanje (pištola), dviganje ute ži (do 52 kg) 24.00 - 01.30: filmski posnetek Ponedeljek, 28. avgusta: 1. KANAL: 14.05 - 18.25: košarka, hokej, odbojka 18.25 - 20.00: telovadba, boks, plavanje (polfinale 100 m hrbtno moški, 100 m prosto ženske, finale 200 m metuljček moški, finale 200 m mešano ženske, finale štafeta 4x100 m prosto moški) 2. KANAL: 21.20 - 24.00: telovadba (ekipni ženski prosti liki), dviganje uteži (do 56 kg), skoki v vodo (deska -finale ženske), kanu 24.00 01.30: filmski posnetek Torek, 29. avgusta: 1. KANAL: 13.20 - 15.00: telovadba (ekipni moški prosti liki), posnetki iz tekem v košarki in odbojki 15.00 - 18.00: veslanje (repesaži), boks (izločilni del) 18.00 - 18.25: posnetki o hokeju (izločilni del), odb ila in kolesarstvu (100 km na kronometer e-kipno) tatov na 200 in tudi 100 metrov, in morebitnih spodrsljajih ...................................i................................i.............iiiiiiiiiiimii.m.......................mm.............m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.. DO SPORAZUMA SICER ŠE NI PRIŠLO KSšDI je v sredo zabeležila morda največji dosedanji uspeh slovenskega minibasketa v Italiji Rodezijska reprezentanca je že prišla v Munchen Afriške države še naprej grozijo z odstopom, vseeno pa pošiljajo svoje atlete MtlNCHEN, 12. — Rodezijska 0-limpijska reprezentanca je prispela včeraj v Munchen. Reprezentanco sestavlja 40 športnikov, belcev in črncev. Na, nuinchenskem letališču so rodezijsko odpravo pozdravili predstavniki organizacijskega odbora, ki so nato reprezentanco pospremili v olimpijsko naselje. To bo prvi nastop Rodezije na olimpijskih igrat: po osvoboditvi leta 1965. V zvezi s tem pa je olimpijski odbor odločil, da bo zastava Rodezije ista, kot je bila pred osmimi leti v Tokiu. Na njej bo grb bivše južne Rodezije na modrem polju. Zaradi nastopa Rodezije se je Tanzanija odrekla nastopu na OI, vendar ni še uradno potrdila tega sklepa. Medtem pa je organizacijski odbor sporočil, da je večina tanzaniških tekmovalcev že na poti v Munchen. Iz Lusake se je izvedelo, da na merava zaradi istega vzroka tudi Zambija bojkotirati letošnje igre. Zambijski minister za informacije je namreč sporočil, da ne bo nje gova država sodelovala na OI, če bo olimpijski odbor dovolil nastop rodezijske reprezentance. Tudi Heribcrto Herrcra bo zapustil Italijo? ASUNCION, 12. — Predstavnik paragvajske nogometne zveze je izjavil, da ima slednja namen ponuditi Herribertu Herreri vodstvo državne reprezentance, da bi jo pripravil za kvalifikacijske nastope za svetovno nogometno prvenstvo, k) bo letp. 1974 v ZRN V ta namen je v teh dneh odpotoval v Ijta-lijo predsednik paragvajskega nogometnega kluba Olimpie. Humber-to Dominguez Dib. HH2 kot mu pravijo v Italiji, je trenutno trener italijanskega prvoligaša Samp-dorie. Dl A V A utr WURTZBOURG, 12 - Zahodno-nemški plavalec Dušan Grozaj je postavil nov evropski rekord na progi 800 m prosto. Razdaljo je preplaval v 8’35”5 in je tako izboljšal prejšnji rekord rojaka Wal-da Raibourga za celi 2”6. KORISTEN SODELAVEC ORGANIZATORJEV Elektronski možgani napovedali dosežke na 01 Pri svojih predvidevanjih se je ogromna naprava poslužila podatkov s prejšnjih olimpijskih iger Veliko čudo letošnjih OI bodo mogočni elektronski možgani. Ki bodo na željo dajali vesti o vseh mogočih športih, športnikih, rekordih, olimpijskih rezultatih itd. Že med raznimi športnimi prireditvami s katerimi preverjajo olimpijske naprave so novinarji strmeli pred spominskimi zmogljivostmi možganov. V nekaj sekundah je nudil dolgo zgodovino razvoja teka na 100 metrov. Manjkala sta sicer zadnja dva rekorderja iz izbirnih tekem ZDA, do iger pa bo vse v najlepšem redu. Možganom so zadali bolj odgovorno nalogo kot samo predstavljanje prej pripravljenih zanimivosti. Na podlagi vseh olimpijskih rezultatov od leta 1896 dalje, svetovnih rekordov, vremenskih vplivov Miinchna ob času iger in tudi slučajev je morala pošast navesti re- zultate zmagovalcev vseh atletskih Prizor s prvih, napornih treningov, ki jih morajo tržaški nogometaši vsak dan izvajati v Arta Termah. V ospredju sta Macchia in Frigeri panog. Rezultati noj „ )>i bili. takjj moški 100 m 9”9 200 m 19”8 400 m 45”0 800 m 1’42”7 1500 m 3'28”4 5000 m 13’48”7 10000 m 28’Jlraii to priložnost, da bi «v motnem rlbarili.» Ukradli fes l5n VeUk° rečij. V velikej gnječi je bilo 9 težko ranjenih Vi-tj ali manje poškodovanih. Meni je bilo nekako ču-^ bo,] 0 Pfl srcu, ko sem vse to videl, kajti mislil sem uže, 2® *Teba orožje rabiti. 421a) Movep er smo bili v rojanskej čitalnici pri igri «Udova in potem pa smo se poslovili od goriških dijakov na 9 VOrU.422) S ^'jali smo se k «alavueaufnahme» v omnibusu ob 6. zju-%a. PfisU smo nazaj ob 5% vsi trudni in od solnca ope-tudi naslednje dni. Od 12-1 smo imeli vsaki dan ®°jedij ’ • c'a smo malo kruha, k večemu še kak peršut ali sir 12 ?n maseljček vina izpili. v- Telo. Velika procesija, toda le s pomočjo vojaštva. ^ 'Judje so se bali nerednostij in drugi še celo revolu-t? 3(j' S°tovo po krivici —. Zato so pomnožili glavne straže ^tettsT2 v ve"keJ kasarni. Držala je ena stotnija «strenge i^zi aft»’423> in en bataljon vojakov bil je postavljen na s. de"a Borsa», menda tudi zarad veče varnosti, ker nij l4jr nobenega opravila. Dovršilo se je vse mimo. 'Hi zuItrie" smo zadnjikrat alavueaufnahme. Po dokončanem tali smo se vsi v gozdiču nad Dolino in se prav do- bro imeli. Vina je bilo toliko — in sicer jako mnogovrstnega ter prav dobrega. Da nam je še ostalo. Vsi več ali manje veseli šli smo še v Sacerb [=Socerb! (San Servolo), ogledat ondaišnji, na veliki skali sezidani, a sedaj razpadem grad. Od tod smo šli tudi v jamo, ki leži nekaj sto korakov za gradom na kraški planjavi. Hitro po vhodu od zahodne strani razširi se jama nekoliko in ondi je altar se svetnikom, kterega ne sem mogel spoznati. Odtod pa gre jama na levo stran navzdol, kamor smo le nekoliko časa tipali, ker nesmo imeli luči. Videti je, da je ta jama lepa in da jo ljudje še precej obiskujejo. — Nazaj smo se vsi Židane volje (ne izvzemši oblta in lajtenanta) peljali iz Doline v Trst. 15. Prišel je Hočevar v Trst. Bal je uradnik Slovenije v Ljubljani, a ker je Costi preveč zabavljal so ga izpoddli. 424) 16., ta 17. in 18. imeli smo proste dni, ker je večina prostovoljcev bila na Proseku. 19. PO poludne grem s četrtim bataljonom «zum feldmassi-gen Sohiessen»425) na Prosek. Lepo je bilo poslušati, kako so puške pokale in krogle žvižgale. A cev je bila tudi tako vroča, da jo nesem smel prijeti. Izstrelil sem v dveh dneh 30 patron. Spal sem v barakah v «feldwebelszimmer.»426) 20. Bil sem v prosešiki jami, toda le majhno daljavo, zato ne morem razsoditi, ali je lepa ta jama. Zvečer sem bil Iv gostilni! «al Boschetto«. Krasno! 21. Ob šestih zvečer pridemo v Trst. Čakajo me uže tri listnice, ki mi trikrat Isto žalostno novico ponavljajo: «Tvoj i moj prijatelj Josip Kumar, šestošo-lec, je danes, četrtek (19. junija) okoli 4te ure zjutraj po tri tedne dolgej bolezni umrl. Jutri ob lOtih do poludne ga pokopljemo v Kviškem, naš pevski zbor in šestošolci s prof Wiedmannom» (Golob, Simšič, Mikuluš).426a) Slutil sem, da se bode kaj takega zgodilo. Uže ko sem ga 1. oktobra 1872 zadnjikrat v Gorici videl bil je ves bled in smrti podoben. 2. Junija 1873 pa mi piše Mikuluš iz Gorice: ((Kumar Jože, šestošolec, je zbolel prav hudo, mrzlica ga trese, prša ga bolijo, v grli tudi, tako da je prišlo vse na kup. Dar nes sem bil pri njem — a kak pogled, suh, bled kakor smrt! Posmejal se mi je, a kak posmehljaj, moj Bog, skoro bi se bil razjokal! Ubogi človek! Smilil se mi je tako, da nesem mogel dolgo pri njem ostati. Danes osem dni ga je prijelo in danes ga popeljajo domov v Kojsko. On bi ti bil pisal, a nij mogel, zatorej te tukaj prav srčno pozdravlja. Ko sem bil pri njem mu je ravno nekaj odleglo.« Josip Kumar je bil rojen 24. januvarja 1857 v prijaznej vasi Kviško (Konjsko, Kojsko, Humsko), sredi vinorodnih goriških Brd. Njegov oče Karol je občinski tajnik, od 1 1870 poštar in opravlja kot izobražen človek še več drugih poslov Njegov stari oče (umeri letos) je bil cerkovnik in orglar v Kviškem, jako pobožen in duhovstvu vdan mož, sicer pa prav dobra duša. Njegov strfjc, sedaj fajmošter pri jezuvitih v Gorici in skrivni ključar Pija IX. bil je nekdaj vojaški duhoven v Palmanovi. Mož Je precej sebičen in ošaben, ter morda tudi nekaj kriv prezgodnje smrti svojega strijčmika 1= nečaka! 2ive ima Jože še štiri sestre in dva brata. Na Josipu Kumarju pokazali so se vsi žalostni nasledki napačne odgoje. Priroda obdarovala ga je z izvrstnimi talenti. Zlasti za muziko, v kterej je bil za njegovo mladost uže Jako izobražen, imel je veselje in talent, pa tudi lep, čist in doneč glas (tenor), dokler sl ga nij bil zadnja leta po nemarnosti nekoliko pokvaril. Njegova telesna konstrukcija nij bila preveč trdna, in zato je moralo preobilo petije njegovemu zdrav-lju škodovati. Uže njegov stareji brat Eduard je bil v šoli (v tretjem razredu normalke) v Gorici. A vrgel ga je nekdo po stopnicah in umrl je. Stariši namenili so tedaj Jožeta za šolo. Se nij imel oeldh sedem let, ko pride v Gorico k strijcu. Da Je tako nežna cvetlica potrebna najskrbneje odgoje jasno bode vsakemu. A strijc se menda nij veliko zanj zmenil, prepuščen je bil bolj sam sebi in morda še — kuharici! Tako se je uže zgodaj ukoreninila marsiktera napaka v mladem živem dečku, ktera hi se bila dala pri skrbni odreji zatreti, in ktera bi bila, ko bi bil Jože še živel, še veliko nesrečo njemu in sta-rifiem njegovim nakopala. Pri strijcu bival je pet let. V šoli Je bil vedno med prvimi. Ker je prvo latinsko šolo z najboljim uspehom izdelal sprijet je bil drugo leto v goriško mladeniško seminišče na Cingrofu. Ker je bilo obče znano, da se v tem zavodu pod vodstvom Andreja Respeta, prijatelja Jožetovega strijca, rejenci slabo odgojujejo, hotel je ta svojega strijčnika zopet k sebi vzeti. A človek obrača, bog pa obme, pravijo, in mesto Respeta, ki je moral od vodstva prostovoljno odstopiti, prižel Je Jože Marušič, nekdanji misjonar a-la Luka Jeran 427) za vodjo v oni zavod. Obenem se je malo seminišče preselilo v nekdanjo svečarno pod Grad, zadej za sv. Antonom novim. Tako je ostal Jože še v seminišči. Ce je bil prvi vodja premehak, predober, bil je drugi prehud, preoster, preosoren, tako da se svojim obnašanjem proti rejencem nij si mogel le enega pridobiti, ki bi se mu bil upal odkritosrčno in zaupljivo bližati, pač pa si je odgojil veliko prilizevalcev, potepunjencev in navideznežev. Rejenci so morali sicer veliko moliti, a za pravo odgojo srca, za lepo vnanje obnašanje, ktera je vendar eden glavnih namenov tega zavoda; za tako važno pečanje s posameznim, za približevanje in poduk vsacemu posebej, za to se je novi vodja malo zmenil. 421a) »Novice* (str. 197, 1873) poročajo po svojem dopisniku »Frickov Janez« o tem dogodku: «0 škandalu in nesreči, katera se je preteklo nedeljo 10. (pravilno 8.; op. BM) dne t. m. tukaj zgodila, naj omenim le to, da vse to so le oni malopridneži zakrivili, kteri pogostoma dohajajo iz Italije v Trst, da tukaj svoje hudobije počenjajo.« 422) Besedo je napovedal tisk (Soča, štev. 23, 6. 6. 1873 in Slovenski narod, štev. 128, 6. 6. 1873). 423) (Nem.)= »strogo pripravljenost«. 424) Hočevar (op. 64) je bil uradnik »Prve občne zavarovalne banke Slovenija«, dr. Etbin H. Costa (1832-1875), politik in pisatelj (zgodovinar), je pripadal staroslovenskemu konservativnemu taboru. Bil je predsednik zavarovalnice «Slovenija». Hočevar je o razmerah v Ljubljani pisal v »Soči« (štev. 9, 27. 2. 1873). 425) (Nem.)= »k frontnemu streljanju«. 426) (Nem.)= »sobah za narednike«. 426a) Johann Vidmann je učil nemščino, zgodovino, zemljepis in lo-giko. Jožef Simčič iz Martinjaka (Brda) je v šolskem letu 1872-3 obiskoval šesti razred gimnazije. 427) Lul« Jeran (1818-1896) je misijonaril v Afriki, urejeval je »Zgodnjo danico*. (Maaaijevanje sledi) Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic« GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Monterchi 6/II Telefon 795 823 Ogla«ni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 13. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubliana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir »Mali ogla5'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr’ oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SP-1, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • ■rsl POROČILO MiNISTRA ZA POŠTO IN TELEKOMUNIKACIJE Od 26. t. m. tudi v Italiji barvni televizijski spored RAI-TV bo oddajala izmenično s sistemom PAL in SECAM, v Italiji pa proizvajajo le televizorje PAL - Ta sistem uporablja tudi koprska barvna televizija RIM, 12. — Ministrstvo za pošto in telekomunikacije ie danes objavilo poročilo, v katerem pravi, da .ie izdalo dovoljenje italijanski radioteleviziji, da začne predvajata televizijski spored v barvah. Oddaje se bodo začele v soboto. 26. avgusta popoldne ob priliki otvoritvene slovesnosti miinchenskih olimpijskih iger. Oddaje bodo le eksperimentalne in zato bo RAI oddajal izmenično s sistemom PAL in SECAM. Te oddaje bodo torej le poskus, po katerem bodo ugotovili, kateri sistem je boljši in ga bo torej italijanska televizija osvojila. Poročilo ie danes popoldne komentiral minister za pošte in telekomunikacije Giovanni Gioia. ki je dejal, da ta odločitev predstavlja pomemben korak k uvedbi barvne televizije v Italiji. Gioia je dejal, da bosta imela oba sistema na razpolago isto število ur in da bo RAI do njiju delovala popolnoma nezainteresirano. V začetku bodo namreč v Italiji delali nemški in francoski tehniki. Kot ie znano, je PAL nemški sistem SECAM pa francoski. Že pred nekaj meseci je bilo znano. da bodo olimpijske igre tudi v Italiji prenašali v barvah. Govorilo pa se je. da bodo barvno televizijo lahko sprejemali le v krajih. kjer imajo sedež industrije, ki proizvajajo televizorje. V zadnjih treh mesecih pa so tehniki RAI ta ko izpopolnili svoje omrežie. da bo barvne oddaje lahko eledalo 75 odstotkov Italijanov. Za tako oddajanje so namreč usposobili 36 postaj od skupnih 46. V naši deželi bo barvno televizijo moč eledati le v tržaški pokrajini in v Pordenonu, kjer jo bodo lahko sprejemali iz Benetk. Barvni spored bodo oddajali po sedanjem drugem kanalu, ki bo ta ko sčasoma postal barvni kanal. Investicije so bile doslei šc pre- VUUDN0ST Vsakogar izmed nas so ie v otroških letih naučili osnovnih pravil vljudnosti. Med drugim so nas tudi naučili, da ne smemo motili ljudi pri počitku To si je verjetno zapomnil tudi 28-letni Neapeljčan Giovanni Ciotola. ki e po vpoklicu* tat. Včeraj ponoči ie vlomi v hišo nekega gradbenika, misleč, da je prazna. V spalnici pa je naletel na gradbenika. ki se je prav takrat prebudil. Giovanni se je seveda dobro spominial. kaj so ga učili v mladih letih. Zato ie gradbeniku dejal: vOprostite. mislil sem. da tukaj stanuje mod sestra. Lahko kar spite dalje.* Nato je skočil skozi okno, pri tem pa si je zlomil nogo. Tega si res ni zaslužil, saj je bil tako zelo vljuden. TABLETKA Tabletka — pri nas jo imenujejo kontracepcijsko sredstvo morda zato. ker to zveni bolj učeno —- je sedaj dovoljena tudi v Italiji. Pleme Suruis v Braziliji pa je ne pozna. Zato si morajo tamkajšnje žene in dekleta pomagati drugače. Dekleta Suruis se omožijo že s 13 letom, prvič zanosijo pa šele 5 let kasneje. To storijo zato. ker želijo v mladih letih sodelovati pri folklornih plesih in drugih zabavnih prireditvah, ki ih tam prirejam večkrat na leto. S tem pa se nikakor nočejo odpovedati ljubezenskemu razmerju z možem. Tabletke seveda nimajo, zato pa žvečijo listje neke rastline. Kaže. da je žvečenje zelo uspešno, saj le malokatera žena zanosi pred svoj m 18 letom. Pozanimali smo se in ugotovili. da te rastline pri nas ne gojijo. cej skromne in zato bo v oddajah verjetno precej motenj Tako je namreč danes izjavil ravnatelj tiskovnega urada RAI Gianpaolo Cre-sci. Poudaril ie trud. ki so ga uslužbenci televizijske ustanove vložili v zadnjih mesecih dalj časa pa se je zaustavil pri izbiri sistema. Napis na televizorjih bo gledalce opozarjal, v katerem sistemu potekajo oddaje Trenutno je v Italiji približno 40.000 sprejemnikov usposobljenih za sistem PAL, katere so kupili predvsem prebivalci obmorskih in obmejnih krajev, kjer sprejemajo barvne programe iz tujine. Sprejemnikov SECAM pa v Italiji ni in prav včerai jih je francoska ambasada razdelila nekaj nad sto. Kdor ima sprejemnik PAL in bo hotel gledati spored SECAM, bo moral kupiti še poseben transformator, ki stane okoli 50.000 lir. Sicer na bo sprejemal le črnobe! spored. Trenutno sta v Italiji naprodai le dve vrsti televizorjev PAL in staneta 530 000 oziroma 590.000 lir. Industrija, ki ju proizvaja. ie že zagotovila kupcem, brezplačen transformator, če se bo Italija odločila za sistem SECAM Barvni sporedi on se ne bodo omejili na olimpijske igre Ko se bodo t« končale, bodo v barvah pred vajali uro ali nekaj več dnevno, vedno po drugem kanalu. Možno je, da bodo predvajali tudi popoldanski barvni spored vendar o tem RAI še ni sklenil ničesar. Za enkrat ne bodo še panavljaii znanih serijskih filmov, ampak bodo počakali, da se število barvnih televizorjev poveča. Oddajali pa bodo tudi poročila v barvah. Sporočilo ministrstva ne pravi, koliko časa bodo trajale eksperimentalne oddaje, daje pa razumeti, da se bodo z rednimi barvnimi sporedi občutno zvišale takse. Uvedli bodo namreč posebno takso za tiste, ki imajo barvni sprejemnik. To je torej poročilo ministrstva za pošte in telekomunikacije, ostale podatke, ki smo jih navedli, pa nam je posredoval tiskovni urad RAI. Mnenja smo. da je bila ta odločitev nekoliko tvegana. Zahod nonemške industriie so namreč moralno prisilile italijansko vlado, da bi sprejela njihov sistem. Če tega ni storila, ie bil to verjetno tudi sad nedavnega obiska francoskega prvega ministra Pompidouia v Italiji. Dejstvo, da bodo morali italijanski državljani, ki imajo že barvno televizijo, plačati še 50.000 lir za transformator, bi bilo opravičljivo. če bi bilo v Italiji tudi več televizorjev SECAM. Ker pa teh ni. .ie ta odločitev popolnoma odveč. Kot je znano, že dalj časa tudi koprska televizija oddaja barvni spored. V Kopru uporabljajo sistem PAL in trdijo, da je slednji mnogo boljši, saj ga uporabljajo po skoraj vsej Evropi in še marsikje drugod. Koprsko televizijo sprejemajo v naši deželi, v Benečiji in ob jadranski obali do Ancone. Koliko Italijanov gleda to postajo, ne vemo, vemo pa, da je zelo priljubljena. V Kopru pravijo tudi, da je PAL enostavnejši in cenejši sistem in marsikateri televizijski tehnik, ki ima za seboj že nekaj let izkušenj, bo znal povedati, da je pravzaprav SECAM ie francoska kaprioa. Vest, da bodo v Italiji uvedli barvno televizijo, so danes obširno komentirali voditelji Intersecama, ustanove, ki nudi tehnično pomoč vsem televizijskim omrežjem, ki u-porabljajo sistem SECAM. Poročilo Intersecama najprej obširno piše o razlikah med obema sistemoma, nato pa komentira italijansko odločitev o izmeničnem preizkušanju obeh sistemov. Ravnatelj Intersecama Michel Dubail je dejal, da je ta odločitev zelo važna. Italijanske industrije bodo namreč proizvajale televizorje SECAM in bodo imele pri tem monopol, ker v Franciji ni tako velikih industrij, da bi delale italijanskim kunkuren-co. «če pa bi Italija sprejela sistem PAL, bi se morala njena industrija boriti s hudo konkurenco iz Zahodne Nemčije in Japonske*, je dejal Dubail. Iz tehničnih značilnosti SECAM je razvidno, da je ta sistem primernejši za ravnino, PAL pa za gorata področja. PAL je obenem zelo podoben ameriškemu sistemu NTSC. Vest je komentiralo tudi združenje italijanskih industrijcev. Tajnik združenja Silvano Ercolani je po- slal ministrskemu predsedniku Andreottiju, ministru za pošto in telekomunikacije Gioii in ministru za industrijo Ferriju pismo, v katerem jih opozarja, da »italijanske tovarne proizvajajo le televizorje sistema PAL*. Riba ubila italijanskega ribiča SPLIT, 12. — Ogromna čemja je danes ubila italijanskega podvodnega ribiča Maura Bodinija. Do nesreče je prišlo ob obali Korčule. Bodani, ki je star 20 let in je bil tam na počitnicah, je med ribolovom opazil ribo ter jo s podvodno puško tudi zadel. Riba pa se je izmuznila med škojje in povlekla ribiča za seboj. Slednji ni hotel popustiti in riba ga je potegnila med dve skali. Ko so na obali opazili, da se Bodini ni vrnil, so takoj poklcali potapljače, vendar je bilo že prepozno. Te dni se mndi v Rimu mnogo turistov. Med ogledovanjem znamenitosti Italijanskega glavnega mesta se jim v pasji vročini kar prileže osvežujoča kopel v rimskem vodnjaku. ZAHTEVA B0CENSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Sodišče naj proglasi stečaj Rina Casonija Baje je ogoljufal bančne zavode in zasebnike za 5 milijard 800 milijonov lir BOČEN, 12. — Namestnik državnega pravdnika dr. Fortunati je danes zahteval, naj bocensko sodišče razglasi stečaj trgovca Rina Casonija in podjetij »Foromateriali SAS*, «Tre X* ter «Immobiliare Mantova*, ki so last Casonija. Vzrok za to odločitev so pravdniku posredovali funkcionarji «Banco di Na-poli», ki so tudi navedli vsoto, za katero je trgovec osleparil ta bančni zavod. Dr. Fortunati je že predvčerajšnjim izdal zaporni nalog za Casonija, vendar ga policija doslej še ni izsledila. Zanj se na prošnjo italijanskih oblasti zanima tudi Interpol. Casoni je v Bocnu zelo znan. Ima trgovino gospodinjskih električnih strojev in je že vrsto let predsednik športnega društva Virtus Don Bosco. V zapornem nalogu je navedena tudi obtožnica: večkratna sleparija. Sleparija naj bi, po prvih ugotovitvah, prizadela bančnim zavodom in zasebnikom v Bocnu, Rimu, Bologni in Anconi okoli 5 mi- OB OBLETNICI OBLEGANJA LOND0NDERRYJA Skromnejša manifestacija ulstrskih protestantov ki je pripravljal atentat na Nixona Nezakonit sprevod je šel le po protestantskih mestnih predelih LONDON, 12. — Danes so pripadniki ulstrske protestantske organizacije «Apprentice» priredili skoraj tradicionalni pohod po londonderryjskih ulicah v spomin zgodovinske bitke, do katere je prišlo 12. avgusta leta 1689. Pohod približno 4000 ljudi je potekel praktično brez incidentov, posebno zato ker se prireditelji niso upali prekršiti bistvenega ukaza angleških vojaških oblasti, to je da ne smejo ma-nifeslantl ‘ korakati skozi katoliške četrti. Vsakoletna proslava ulstrskih protestantov v Londonderryju na dan 12. avgusta je povezana, kot smo že dejali, z zgodovinskim dogodkom, ki sega v konec 17. stoletja. Tedaj so se katoliški vojaški oddelki umaknili iz mesta po 105-dnevnem obleganju. Današnja organizacija protestantov «Apprentice» (vajenci) se nanaša na pobudo trinajstih trgovskih vajencev, ki so takrat zaprli mestna vrata pred katoliško vojsko. Proslava 12. avgusta je pred tremi leti dokončno povzročila severnoirsko tragedijo. Od tedaj je padlo v Ulstru že več kot 500 ljudi (katoličanov, protestantov in angleških vojakov). Leta 1970 in 1971 ni prišlo do napovedanih pohodov. Letos so se protestantski prvaki odločili spet za pohod. Po njihovem mnenju bi moral sprevod prehoditi celotno območje Londonderryja. se pravi tudi katoliške četrti. Angleške vojaške oblasti so prepovedale, da bi udeleženci sprevoda šli čez most reke, ki deli Londonderry na dva dela in da bi prišli v četrti, kjer prebivajo v večini katoličani. Poleg tega so sprejeli tudi izredne ukrepe glede manjših otočkov v delu protestantske četrti, kjer prebivajo tudi katoličani. Prireditelji protestantske pobude so spričo ukaza vojaških oblasti, odpovedali manifestacijo. Do te pa je prišlo vseeno zaradi nestrpnosti številnih mestnih in zunanjih političnih krogov, ki so poslali v London-derry veliko število ljudi. Do resnih incidentov ni prišlo, če izvzamemo lučanie steklenic piva in wiskija na angleške vojake, kd so stražili dohode v katoliške četrti. SARZANA, 12. — Sarzanski pre-tor dr. Pagliari je danes poslal 15 industrialcem in obrtnikom iz Sarzane obvestilo o začetku sodnega postopka. Obtožil jih je onesnaženja potoka p-.-imignola in dela morske opale, kjer se potok izliva v morje. Industrialci so lastniki kamnoseških podjetij in so spuščali odplake v omenjeni potok. Njihovih imen še niso objavili, znana pa bodo prihodnji teden, ko jih bo pretor zaslišal. BUCHAMARANGA, 12. - Kolumbijske oblasti so danes aretirale tri katoliške duhovnike zaradi protidržav-nega delovanja. PR! SREČANJU Z AGENTOM TAJNE POLICIJE FBI aretiral v Central Parku moškega Nenavadno visoka kavtija za izpustitev na svobodo: pol milijona dolarjev - Neuravnovešena osebnost domnevnega atentatorja? NEW YORK, 12. — Agenti ameriške tajne službe so sinoči v Central Parku aretirali 27-letnega An-drewa B. Toppinga iz New Yorka pod obtožbo, da ie stregel po življenju ameriškega predsednika Nixona. Toppinga so prepeljali že davi pred sodnika, ki je zahteval pol milijona dolarjev kavcije za njegovo izpustitev na začasno svobodo. Osumljenec je izjavil, da je pripravljen plačati 100.000 dolarjev, toda ne več. Zato so ga po kratkem zaslišanju prepeljala nazaj v zapor. Obravnava bo šele v prihodnjih tednih. Med današnjim zaslišanjem pred sodnikom se ie zvedelo, kako so policijske oblasti prišle na sled domnevnemu atentatorju. Pred e-ndm tednom ie neki Toppingov prijatelj sporočil policiji, da Topping išče osebo, ki bi bila pripravljena ubiti ameriškega predsednika. U-prava FBI ie poslala na krai sestanka agente Henryja Stuarta, ki naj bi se izdajal za osebo, ki bi bila pripravljena umoriti predsednika proti plačilu 1.000 dol. Topping mu je izročil tisoč dolariev. toda takoj nato so ga aretirali. Do sedaj je vsa ta afera domnevnega atentata na Nixona zavi ta v popolno meglo, ki ie niti današnja kratka predhodna razprava pred sodnikom ni utegnila razči- stiti. Predvsem gre za osebnost domnevnega mandatarja umora. Topping je bil poročen ter živi sedaj z materjo v Manhattanu. ker je žena napravila samomor v začetku juliia, takoj potem ko te porodila otroka v bolnišnici. Tedaj so policijske oblasti uvedle preiskavo ter napravile tudi hišno uredskavo. V stanovanju sp agenti našli puško in več revolverjev. Ni pa se preiskovalcem posrečilo tedal ugotoviti. kje Topping pravzaprav dela. Pravijo, da ji bil uslužben pri neki finančni ustanovi toda javni tožilec ie na današnji razpravi izjavil. da se ie na drugi strani zdelo, da moški sploh ni delal ter se ie večinoma zadrževal doma kjer je baje pisal neko„kniigo «o boju nož na nož*. Ni pa trpel na pomanjkanju denarja, sai je baje vsak dan izplačeval precejšnje zneske zasebni policijski družbi «Pin kerton* za stražarje, ki jih je najemal iz neznanih razlogov. Agent ki je vodil preiskavo v zvezi s samomorom Toppingove žene, je izjavil, da se mu je zdelo, da moški zastopa desničarske ekstremistične politične smeri. Pripomniti pa je še treba, da je Topping pred kratkim zahteval, naj ga predsednik Nixon sprejme. Kot je v navadi, so ga takoj nato zaslišali agenti predsednikove telesne straže. Kakšen je bi] rezultat teh poizvedovanj, se ne ve. Prav tako ni znano, zakaj naj bi Topping skušal umoriti ameriškega predsednika prihodnji teden s pomočjo najetega morilca. Ali gre morda za neuravnovešenega človeka, ki trpi na kaki duševni bolezni, ali pa morda za premišljeno potezo določenih političnih krogov, ki iščejo nove poti za usmerjanje sedanje politične kampanje v ZDA, ko gre za izvolitev novega ameriškega predsednika za prihodnja štiri leta? Dokler se ne bo izvedelo kaj več o Toppingovi osebnosti, o njegovi povezanosti z morebitnimi drugimi političnimi strujami, o njegovi vsakdanji dejavnosti. se ne bo moglo odgovoriti na kakršen koli način na prej postavljeno vprašanje. Gotovo pa je, da gre. v enem ali v drugem primeru za precej resno zadevo, kajti v ZDA je zelo redek primer, da sodnik zahteva kavcijo pol milijona dolarjev za izpustitev obtoženca na svobodo. Zelo čudno bi bilo, da bi zahtevali tako kavciio za človeka, ki je duševno neuravnovešen. KAMPALA, 12. — Angleški minister Geoffrey Rippon je prispel danes v Ugando, kjer bo proučil vprašanje Azijcev z britanskim potnim listom, ki so jih tamkajšnje oblasti izgnale fr države. lijard 800 milijonov lir izgube, motno pa .je, da bo ta vsota narasla na kar 8 milijard Casoni &i je preskrbel ponarejen dokument, napisan na kolKO" vanem papirju za 500 lir, na katerem je pisalo, da ima za P0*' drugo milijardo lir zaplenjenega blaga. S tem dokumentom se Je trgovec predstavil v bankah, kjer so zaupali ponarejenim podpis«*® treh sodnikov in žigu. ki je n* do pičice enak uradnemu žigu b®" censkega sodišča. Na podlagi listin je trgovec lahko prejel P0, sojila, ki jih je v celoti vnovčil-Policija je včeraj preiskala ^ stanovanj v Bocnu in okolici, vendar ni odkrila nič pomembnega. F’re’ iskala je tudi trgovčevo pisarn®-kjer je zaplenila nekaj dokument«^ Po prvih vesteh o preiskavi so J? čele banke pregledovati Canon1 J® ve račune in bocensko sodišče sta® no prejema nove prijave. Prav 8aW je zelo verjetno, da se bo VS®M’ ki jo je trgovec ogoljufal, še znat® povečala. Kaže, da je imel Cason* vedno s seboj potni list in kredi® no karto Alitalie. Zato je ^ verjetno, da je ža zapustil držav0. Včeraj je neki trgovski izv8”f nec, ki je bil Casondjev svetovale^ izročil preiskovalnemu sodniku prto kuverto. Ni znano, kaj je v kuverti, v Bocnu pa se šušlja, ® je v njej življenjska zavaroval® polica ki bi jo moral svetova«0 izročiti Casonijevi družini, če bi 80 trgovcu kaj pripetilo. Tudi v Braziliji preiskava o konjskem mesu BRASILIA, 12. — Brazilski posl80^ Fernando Nieto, ki pripada vla«8® stranki, je danes zahteval strogo P®"' iskavo o brazilskem konjskem 11,88 ’ ki so ga izvažali v Italijo kot č>°v. je. Poslanec je dejal, da je to ze ^ neprijeten dogodek, ki se je Pr’.pt0. prav v trenutku, ko Brazilija želi P® večati svoj izvoz in postavlja v dv®« resnost in dobro ime države. ■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiilimiiimmiiimiiiiiitiiM'111"11 KAIRO, 12. — Kairsko sodišč® ^ obsodilo nekega Francoza na tv nekega Belgijca na 15 let zapora radi vohunstva. * * » £il' SANTIAGO DEL CHILE, 12. -ski predsednik Allende bo kone8 tobra odpotoval na Kubo, v M8®1 in SZ. * * * LISBONA, 12. — Neznanci so v A. kem portugalskem rudniku v P°v.. jini Algarve ukradli 10 stotov d® mita. « « « PARIZ, 12. — Danes so ne*®®jjj, napadli ravnatelja pariške podruž® madagaskarske banke. in"8 ■imiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii llr(lllMllllrlllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllMlllllllll|lllllllll■il>l■ll>■llll■llln■l■lllll■lllllllllllllllMfnllllllllllllll^lllllll^ll^llllIllllllllllllllHllllll||||||||||||||||||||||||||UHllllllllllllllllll|||||||||||||||||||,||||||||||||||||l|||l|,l,l,,,lllll|||||||||||||||11|||||||||||||||||||||||||||,||||l»,l Angleški navijači se le niso poboljšali E PORT ŠPORT ŠPORT ŠAHOVSKI DVOBOJ V REYKJAVIKU Chester Fox bo tožil Fischerja zaradi prepovedi snemanja REYKJAVIK, 12. - En sam dogodek bo zadostoval, da opišemo kakšno je v Reykjaviku vzdušje po izidu 13. partije in predvsem po hudi napaki, s katero je Boris Noben bookmaker ne sprejme več z nekaj urami sijajne igre zagotovil. Noben bookmeker ne sprejme več stav na račun dvoboja, saj je rezultat zanje tako očiten, da bi moral morebitni igralec tvegati 15 funtov, da bi lahko zaslužil enega. Kdor pozna strast, s katero se v Islandiji stavi na katerikoli dogodek, bo na jasnem, da pravzaprav nj več nikogar, ki bi še verjel v sovjetskega šahista in to ima precej očiten vzrok. Zadnje partije so namreč preveč navdušile ljubitelje šaha, da bi ti tako z lahkoto sprejeli novo napako svetovnega prvaka. Bolj kot psihološki udarec, ki ga je utrpel in bolj kot rezultat, ki je sicer povsem negativen za Spa-sskega, je proti njemu igrala danes nezanesljivost, zaradi katere je Fischer odvzel nasprotniku do sedaj vsaj dve točki. V šahu pa nič ne pomaga ko igraš ure in ure dobro, če potem v eni sami potezi pokvariš svoj položaj. Robert Fischer je torej sedaj stoodstoten favorit, tako da se je veselo razpoloženje vrnilo v ameriški tabor, ki je bil videti zadnje drti precej napet. Ta sreča pa je pravzaprav samo delna, saj je danes televizijski in kinematografski producet ChesteT Fox izjavil, da namerava tožiti ameriškega šahista. ki mu je s svojo trmoglavostjo in muhastjo povzročil izredno finančno izgubo. Prav na tem dogodku temelji Foxov naDad. ki je sicer najprej skušal priti do sporazuma. Razjezilo pa ga je sedaj še dejstvo, da Fischer sistematično zavrača vsak pogovor z njegovimi odvetniki. 14. partija bo na sporedu danes popoldne, stanje pa je sedaj 8:5 v korist Fischerja, ki bo imel tokrat bele figure. Svetovni rekord Bragine na 3000 m MOSKVA, 12. — Med preolimpij-skim atletskim mitingom je v Moskvi Sovjetinja Ludmila Bragina zabeležila svetovni rekord v teku na 3.000 metrov s časom 8’53". S tem dosežkom je izboljšala rezultat Italijanke Pignijeve, ki je letos 11. maja pretekla progo v času 9’09”2. AVTOMOBILIZEM CHICAGO, 12. — Anthony Gra-natelli, predsednik bencinske družbe SPT je sporočil, da je ponudil italijanski avtomobilski hiši Ferrari finančno pomoč za gradnjo avtomobila, ki naj bi tekmoval na slavni ameriški dirki v Indianapolisu,-Enzo Ferrari je to vest zanikal. Kot smo že objavili, je angleška nogometna zveza pripravila izredno strog pravilnik za prekrške med prvenstvinimi tekmami. Če pa so njeni voditelji s tem mislili, da bodo brzdali nogometaše, so se očitno zmotili. Že v prvem kolu prvenstva, ki se je pričelo včeraj, so bili trije igralci izključeni, 53 pa jih je dobilo opomin. Skoraj sto navijačev je bilo aretiranih, enako število pa se jih je moralo zateči v bolnišnico. Največ «zaslug» je i-mela v tem tekma v Leicestru, kjer so navijači Arsenala ob kancu prvega polčasa zasedli igrišče in se začeli pretepati z domačini. Končna bilanca je bila taka: 28 aretiranih in 26 ranjenih. Kaj bi se šele zgodilo, ko bi Arsenal na koncu vendar ne zmagal. Poleg pretepanja in grobe igre pa je bilo v prvem kolu še precej drugih zanimivosti. Na več tekmah so morali stadione zapirati pred začetkom zaradi prevelikega števila gledalcev. Tudi čudni rezultati niso manjkali. Ena najbolj kvotiranih ekip, Leeds, je bila na primer poražena v uvodnem kolu kar s 4:0, izgubil pa je tudi Manchester United, medtem ko se je državni prvak Derby moralu zadovoljiti z neodločenim izidom proti skromnemu nasprotniku. A VTOMOBILIZEM ZELTWEG, 12. — Na današnjih poskusnih vožnjah za jutrišnjo VN Avstrije, ki bo veljala za svetovno avtomobilsko prvenstvo formule ena je dosegel najboljši čas Brazilec Emerson Fittipaldi. Brazilski pilot, ki trenutno vodi na tekmovanju za naslov svetovnega prvaka je prevozil 5,900 km dolg krog dirka lišča v 1’35”97. Fittipaldi je vozil na lotosu. Drugi najboljši čas je zabeležil Švicar Regazzoni na fer-rariju, tretjega pa Škot Stewart na tajrelu. OIJMPIJSKE IGRE ^ munchen72 SE 13 DNI MONCHEN, 12. - Hans Klein, vodja novinarskega oddelka za o-limpijske igre je izjavil da organizatorji db sedaj še niso prejeli nobenega uradnega sporočilo o odstopu katerekoli države. Klein je dal to izjavo v odgovor vestem, po katerih so Tanzanija Zambija in Uganda napovedale bojkot OI zaradi nastopa Rodezije. « « « Ob svojem prihodu v Miinchen je, kenijski srednjeprogaš Keino, ki je v Mehiki osvojil zlato kolajno na 1500 metrov, izjavil, da namerava nastopiti tudi v tekih na 5000 metrov in 3000 metrov z zaprekami. Keino je sicer polemiziral s prireditelji, ker sta teka na 1500 m in 5000 m na sporedu istega dne. Drugi znani kenijski dolgoprogaš, Temu, ki je v Mehiki osvojil zlato na iO.OOO metrov, pa bo po vsej verjetnosti nastopil v maratonskem teku. * • » Mehiški predsednik Luis Ecche-varia Alvarez je danes slovesno izročil vodji mehiške delegacije v Miinchnu olimpijsko zastavo. To zastavo bo nato 26. avgusta Pedro Ramirez Vasquez, župan Ciudad Mexica izročil predsedniku olimpijske zveze. • * • IT-letna telovadkinja ZRN Liese Lehmann je bila izključena iz šole, ker je zamudila 11 dni pouka. Mlada Lehmann se je zaman branila, da je tiste dni bila na pripravah za kvalifikacijski nastop za olimpijsko reprezentanco. * # • Razlika v višini med najmanjšim in največjim sovjetskim reprezentantom v Miinchnu je kar 81 cm. Košarkar Andreev je namreč visok 215 cm, dvigalec uteži Gr.a-tov pa samo 134. KUCHING, 12. — Včeraj zvečer so pripeljali v bolnišnico v Kuchin-gamu 26-letnega boksarja lahke ka tegprije Mohameda Nora zaradi ran, ki jih je zadobil med dvobojem za državno prvenstvo. Ponoči je nesrečni Nor podlegel poškodbam VODNO SMUČANJE Tudi drugi poizkus Antonia Sama, da bi izboljšal lastni rekord na progi od Pulja do Cervie se je končal z neuspehom. Vzroki spodrsljaja so začetno slabo vreme, izguba očal in nekaj padcev. Sama bo moral sedaj verjetno pozdraviti svoj rekord, ker bodo isto progo sedaj preizkusili zelo močni avstralski smučarji, on sam pa nima več pravice do nastopa, ker je tekmo val že dvakrat v istem letu. Prihodi in cdhodi ladij Trst - Gradež (Ambriabella) Ob delavnikih — od.: 10.30 17.30 pr.: 12.00 19.00 Ob praznikih — Gradež - Trst od.: 8.30 pr.: 10.00 Ob delavnikih — od.: 8.00 14.30 pr.: 9.30 16.00 Ob praznikih — od.: 6.00 18.45 pr.: 7.30 20.15 •oti G ;niki Ob ponedeljkih in dan po praznikih odpelje ladja iz Trsta pr« dežu ob 6. uri. Trst - Grljan - Sesljan (Dionea - ob delavnikih in praz Trst 8.20 in 17.10 Grljan 8.40 in 17.30 Sesljan 9.10 in 18.00 Sesljan - Grljan - Trst Sesljan 12.00 in 19.00 Grljan 12.25 in 19.25 Trst 12.50 in 19.50 Trst - Koper - Izola - Piran - Umag .Jovigrad - P°re> Rovinj - Pulj (Edra in Dionea) veljaven od 28. 5. 1972 do 30 9. 1972. * Don. tor. Trst Koper Izola Piran Umag Novigrad Poreč Rovinj Pulj pon. tor. sr. pet. sob. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 9.20 9.20 9.20 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 10.35 10.35 10 35 10.35 11.25 13.20 11.20 12.10 13.35 Na progi Trst . Koper ladja odpluje vsak dan ob 13.15 s posta®* ob 13.35 v Miljah, ob 14.15 pa pripluje v Koper. Pulj - Rovinj - Poreč - Novigrad - Umag - Piran - ** - Koper - Trst Pulj Rovinj Poreč Novigrad Umag Piran Izola Koper Trst Na progi Koper ___________________ ob 16.25 v Miljah, ob 16.45 pa pripluje v Trst. Ure odhodov in prihodov so izražene v poletni uri. pon. tor. sr. pet. sob. 15.30 15.30 16.55 17.50 15.40 16.30 18.25 16.30 16.30 17.15 19.15 17.15 19.20 17.15 17.45 19.45 17.45 18.30 20.25 18.30 20.25 18.30 19.05 21.00 19.05 21.00 19.05