Poštnina nfo3w v gotovini Leto 1X111. itev. 31 V Llumioni. v peten J. februarja 1930 Cena Din r— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velda letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. MACDONALD O POMORSKI RAZOROŽITVI Popoln sporazum med Anglijo in Ameriko — Pomembna izjava Stimsona — Za odpravo podmornic London, 7. febr. AA. Včeraj je sprejel angleški ministrski predsednik Macdonald deputacijo mirovne organizacije, na katero je imel nastopni nagovor: »Jaz mislim, da bomo d°segli na pomorski razoroži t veni konferenci več ko dober sporazum. Će tudi bi sporazum ne izpadel tako. kakor so pričakovale delegacije, bo kljub temu pomen jal velik napredek na poti do splošne razorožitve. Glavni uspeh pomorske razoroži tvene konference bo dejstvo, da so se zbližali razni narodi in se sporazumeli. Ta uspeh bo' večjega pomena, kak°r materijalno znižanje te ali one vrste vojnih ladij«. Macdonald je nadaljeval: »Zapomnite si, da so gradbeni programi velika nevarnost za svetovni mir. Ko se bo sporazum dosegel in objavil, se bo lahko črtala gradnja nepotrebnih vojnih ladij in nepotrebni gradbeni progami«. Macdonald je zaključil svoj govor, da se bo splošna razorožitev dosegla postopoma in da bodo narodi spoznali, da je bilo oboroževanje nepotrebno. Na ta način bo zmagala ideja svetovne razorožitve. London, 7. febr. Dosedanji največji uspeh po-morske razorožitvene konference je popoln sporazum med Zedrnje-nimi državami in Anglijo v vprašanju paritete angleške in ameriške mornarice. Do sporazuma je prišlo po razgovorih med VVashingtonom in Londonom, ki se jih je udeležil ameriški predsednik Hoover. Sporazum med Zedinjeni-mi državami m Anglijo je popoln in je bila priznana popolna pariteta ameriškega in anglešsega brodovja v vseh katrgoriiah vojnih ladij. Po tem sporazumu je Stimson snoči objavil izjavo, v kateri pravi da je bilo priznanih Angliji 15 križark po 10.000 ton z osempa-Ičnimi topovi, dačkn bo imela Amerika 18 Icrižark te vrste in bo tako na boljšem za okrog 30 000 ton. Na drugi strani so priznale Zedinjene države Angliji večje število malih križark, ki so za obrambo zelo razstrese-nega brjtskega imperija nujno potrebne. Anglija bo na 'boljšem v tej vrsti vojnih ladij za 42.000 ton. Glede na oklopnice je bil dosežen med Anglijo in Zedinjeni-mi državami sporazum, da se izenači ta vrsta vojnih ladij v angleški in ameriški mornarici 1. 1931 namesto 1. 1932. Glede na rušilce in letalske ladje velja za Anglijo in Zedinjene države princip oaritete in relativno tudi za podmornice. Nadalje sta se obe državi spo- I razumeli, da bosta znižali števiflo pod-I mornic na najmanjše število. Zedinjene države in Anglija sta v principu za popolno odpravo podmornic, ki naj se izvede sporazumno s petimi velesilami, zastopanimi na pomorski razorožitveni konferenci. V vsakem primeru bi morale biti podvržene podmornice mednarodnemu pravu, ki velja za ostale vojne ladje oroti- trgovinsV:m ladjam. Nadalje izjavlja Stimson v svojem komunikeju, da Zedinjene države niso predlagale Japonski paritete za isto količino vojnih ladij v vseh kategorijah. Prav tako niso Zedinjene države postavile predlogov Franciji in Italiji, katerih interesi niso posebno ozko vezani z ameriškimi problemi. Kakor se doznava, je prišlo med ameriškem predsednikom Hooverjem in angleškim- ministrskim predsednikom že lanske jeseni do sporazuma v vprašanju pomorske paritete med Zedinjeni-mi državami in AngKjo. Sporazum se doslej ni objavil, ker so hoteli počakati na potek konference v Londonu. Ni dvoma, da bo Anglija ameriške predloge sprejela, ker v bistvu ne predstavljajo drugega kakor že dosežen sporazum med obema največjima pomorskima silama. Kakor se domneva, je objava ameriških predlogov Anglija sledila sporazumno med ameriško in angleško dele- gacijo z namenom, da se pospeši delo konference. London. 7. febr. AA. »flavas« poroča: Včerajšnja izjava Stimsona je brla sprejeta v vseh krogih pomorske razorožitvene konference kot največja sen-zac;'"a. London, 7. febr. Prva komisija pomorske razorožitvene konference je včeraj nadaljevala razpravo o angleškem sporazumnem predlogu za razorožitev po katergorijah in celokupni tonaži. Prihodnja plenarna seja konference se bo vršila v torek. Pri tej prilik^ bo ministrski predsednik Macdonald obširno utemeljil angleško zahtevo, da se popolnoma odpravijo podmorn;ce. Pričakuje se. da bodo posamezni delegati kljub pretežno odklonilnemu stališču ponovno proučili svoje tozadevno staVšče. Francoska delegacija bo na plenarni seji postavila nov predlog, po katerem naj bi se podmornice uporabljale samo omejeno in večinoma v humanitarne namene. Dasi so posamezne delegacije zadovoljne z napredkom pogajanj, je vendar Macdonald na zadnji seji prosil, na i bi delegacije svoja posvetovanja nadaljevala brez odloga in tako pomagale pospešiti potek pogajanj. London, 7. febr. A A. Na razorožitveni konferenci je bil postavljen predlog, naj bi Anglija razorožila 5. Zedinjene države 3 in Japonska eno veliko bojno ladjo. Poučeni pomorski krogi pravijo, da je ta predlog dokaj ugoden za Japonsko, vendar samo na papirju. V resrici bi ta predlog uničil sedanje ravnovesje japonske mornarice. Zato prevladuje mnenje, da bo Japonska ta predlog odklonila. Razen tega smatrajo japonski delegati, da nimajo pooblastila za tako dalekosežno odločitev in da bodo morali zahtevati navodila svoje vlade« London, 7. febr. AA* »Havas« poroča: Macdonald in Tardieu sta imela snoči ob 10. sestanek, na katerem sta se razgovarjala o nadaljnern delu na pomorski konferenci in o zadnjih predlogih Zedinjenih držav. Vladna zmaga v Rumuniji V splošnem so volitve v Rumuniji potekle mirno, čeprav so bili ubiti 3 pristaši kmetske stranke Bukarešta, 7. febr. AA. >Rador* poroča: Vse rum unsko časopisje, Izvzemši liberalno glasilo »Vlttonri«, poudarja popolno svobodo, ki je vladala v času volrtev v okrožne skupščine. Povsod je bil popoln led in mir, čeprav je pred volitvami bila razširjena bojazen, da pride do nemirov. Podrobna poročila govore samo o neznatnih spopadih, prf čemer so bili ubiti trije pristaši seljaške nacijonalne stranke. Krivce se bo sodilo po zakonu o volilnih prestopkih. K volitnim žaram je pristopilo ogromno število vohlcev, tako da ie to pot število oddanSi glasov daleč prekašalo šte- vilo glasov pri zadnjih parlamentarniu volitvah. Vlada je prejela nad 80% vseh g4a-sov. Bukarešta, 7. februarja. Danes so bili razglašeni prvi iznd5 okrajnih volitev, ki so se te dni pričele. Vlada ie dobila razen v 22 okrajih povsod večino. V Brašovu so dobiti Nemci potrebno najnižjo količino, t. i-20% glasov in tudi madžarska manjšina ie dobila v svojih okrajih potrebno najmanjšo množino glasov. Liberalna stranka si je priborila najmanjšo množino v 27 okrajin, v nekaterih okrajih pa celo 50%. Zbližanje Belgije in Rusije Polemika med Hvmansom in Vanderveldom o odnosa jih z Rusijo Bruselj, 7. febr. A A. Tekom razprave v belgijskem parlamentu o vprašanju priznanja sovjetske Rusije je zunanji minister Hymans spomnil poslanca Vandervelda na to. da je bil sv-oi^časno kot zunanji minister proti politiki zbli-žanja s sovjetsko Rusijo, za katero se danes toliko ogreva. Hvmans je zatem pristavil, da je današnji položaj isti in da zato Belgja ne more priznati sovjetske Rusije. Bilo pa bi mogoče samo ob dobrih jamstvih za obojestransko spoštovanje obvez in paktov, nikakor pa Belgija ne bi mogla dopustiti, da ino-zemci vodijo notranjo politiko v Belgiji. Poslanec Vandervelde je odgovoril da je bil res svojčas proti zbližanju z Rusijo, da pa so sedanje c-koSnosti povsem drugačne in da je zato mnenja, da bi bili odnošah" s sovjetsko Rusijo prav koristni za Belgijo. Kongres vinogradnikov Beograd, 7. februarja. Jutri se prične v Beogradu predkonferenca za kongres zastopnikov vinogradniških organizacij iz vse države, ki bo otvorjen pojutrišnjem. Delegati vinogradniških organizacij so danes posetili načelnika trgovinskega ministrstva Belobrka, kjer so zaprosili za potrebno podporo domačemu vinogradništvu, Id jim je bila obljubljena. Delegati so posetili tudi pomočnika notranjega ministra Dobri-co Matkovića. Poštarji pri gradbenem ministru Beograd, 7. februarja. Minister za grad-be je sprejel včeraj odposlanstvo pogodbenih poštarjev iz vee države. Ljubljansko oblastno organizacijo je zastopal g. Viktor Engelman. Odposlanci so ministru obrazložili vse neprilike pogodbenih poštarjev ter ga zaprosili, naj izvede reorganizacijo te ustanove. Prosili so ga za povišanje plat? za rodbinske doki ade, za ugodnosti na železnicah in državnih brodovih in za ustanovitev pokojninskega fonda. Učiteljstvo za zbo!r?r$je pi ac Obširna amnestija v Španiji Vsi častniki, ki so se zadnja leta udeležili upora, pomiloščeni — Demisija civilnih guvernerjev Madrid, 7. febr. Španska vlada je izdala včeraj obširno amnestijo, ki se nanaša na vojaške in civilne osebe. Vsi častniki, ki so se udeležili raznih vojaških uporov v zadnjih let;h so bili pomiloščeni. Artiljerijski častniki, ki jih je pr;mo Je F?ive"a odpustil ;z armade, so bili zooet snrejeti v službo. Vse nedokončane sodne razprave so Mle ukinjene. Amnestija se nanaša tudi na ve- i lik del izgnancev. Vlada je sprejela demisijo 49 civilnih guvernerjev, razen guvernerjev v Madridu in Barceloni. Guvernerska mesta bodo začasno prevzeli predsedniki krajevnih sodn:h oblasti. Vlada namerava nanovo zasesti vsa mesta v mestnih in pokrajmskih upravah, k' so skoro brez Izeme v rokah pristašev patriot i čn-e uni.je. Beograd, 7- februarja. Zastopniki učitelj-stva iz vse države so včeraj posetili ministra financ ter ga informirali o gmotnem položaju učiteljev, ki s poslednjim zakonom o narodnih šolah ni bil reguliran. Učitelji so zaprosili ministra, naj se njihove zahteve primerno upoštevajo pri sestavljanju novega uradniškega zakona. Smrt dozdevnega bogataša Subotica, 7. febr. Nedavno je umrl v Pašičevu eden najuglednejših tamošnjih trgovcev, veletrgovec z žitom Ivan Spreitzer. ^ele po njegovi smrti se je rzkazalo, da mož ni imel niti dinarja svoje imovine, čeprav je užival skoro neomejen kredit in so mu da»ali kmetje žita kar za 70.0'>0 Dn na up ter se z nnm pogodili, da 'trn plača kupnino, kadar bo^ potrebovali denar. PoTeg tega ie dvignil Spreitzer pri neki tvrdki 100.000 Din +er pri nHr drvrf ž'm: agenturi vzeti biaea za 40X00 Din na kredit. Zastopniki ljubljanskega Aerokluba v avdijenci Intervenirali so v zadevi udeležbe letala Bloudek XV. na mednarodni tekmi in aerodroma v Ljubljani Dn Ljubljana, 7. februarja. t> 25. januarja ie zaprosil ljubljanski Aeroklub za avdijenoo na dvoru. Prošnh je bilo ugodeno. Cez nekaj dni je prejela banska uprava iz dvorne pisarne odgovor, da bodo predstavniki ljubljanskega Aerokluba sprejeti v avdijenci v ponedeljek 3. t. m. dopoldne. Kot zastopniki Aerokluba so potovali v Beograd predsednik dr. Lado Lajovic, tajnik dr. Rape tn veleindu-strijalec g. Rado Hribar, docrm Je bil inz. Bloudek zadržan. Deputacijo je sprejel dopoldne Nj. Viso-čanstvo knez Pavle. V razgovoru z zastopniki se je knez Pavle zanimal za splošne naše gospodarske razmere, govoril je o lepotah Slovenije, in zelo se ie zanimal tudi za ribolov. Knez Pavle je namreč navdušen ribič. Tajnik dr. Rape mu je poročal o delovanju in smernicah ljubljanskega Aerokluba. Njegovim izvajanjem je knez z zanimanjem sledil in ob zaključku pogovora je obljubil svojo pomoč in podporo. Pred slovesom je predstavnike predstavil tudi svoji soprogi, Ni. Visočanstvu kneginji Olgi. V torek dopoldne ie sprejel zastopnike Aerokluba komandam zrakoplovstva divizijski general Stanojlović. General je z zanimanjem poslušal referat ter izjavil, da z velikim zanimanjem sledi razvoju naše civilne avijacije, katere važnosti nc smerno podcenjevati. Obljubil jo, da bo z vsemi sredstvi podpiral stremljenje ljubljanskega Aerokluba, predvsem pa bo skrbel, da dobi Ljubljana civilni aerodrom. Izjavil je tudi, da se ustanove v večjih krajih države civilne pilotske šole in sicer osem. Gojenci pilotskih šol bodo imeli skrajšan vovaSki rok od 34 na 12 mesecev, če bodo stopili v vojno a\ijacijo Prepričan le, da bo00 akcijo zgraditve aerodroma podpirali tudi hibil je tudi klubu :>e za topi .i komandantu jigo, ki io ie ;tga je histo-. jev ter po-i od L 1905 , t naša biogra-' a prvega !e-:ogradom, znane- cnerodaini črniteK^. gmotno pomoč. Zastopniki Aerolluba sprejem zahvalili tei p krasno vezano spomin izdal ljubljanski Aero -rijat delovanja klubd bornikov letalstva v do 1930. Spominska -fijo pokojnega Rus???.* talca, kj se je ubil nac ga pionirja in konstrukterja na poMu letalstva prof. JuKja Nardina, izumitelja izboljšanega padala Antona Ojsterca, Vilka Pe« temelja, enega naših prvih pilotov, ko::-strukterja in izumitelja Stanka Btoudka itd.. poleg tega pa krasne posnetke fciMjatie iz ptičje perspektive, našega letala >L)ub-Uana* in novega letala, ki še ni dograjen** Spominske knjige ie Aeroklub izročil tudi ministru dvora Bore Jeftiču za Nieg. Vel. kraMa. knezu Pavlu hi sređlštrfi upravi. Namen deputacije je bfl, da se pofck>ni Ni. Vel kralau in Ni. Vis. knezu Pavfa ter ostalim najvišjim faktorjem, ki odločajo v državi o zrakoplovstvu- Odposlanci so uxfc interveniraii radi udeležbe novega letala Bloudek XV. na internacionalni teteni lahkih avijonov v Berlinu meseca himja. Naša država se do sedaj še m prijavfla. ljubljanski klob pa se hoče udeležiti in bi moral leteti pod francosko zastavo ko: g:>st francoskega Aerokluba, če bi kmb ne bil pravočasno prijavljen. Razen tega jc Reputacija intervenirala tudi zaradi gradme aerodroma v LJubljani. Predstavniki Aerokiflba so m 2 zagotovili vsestranske podpore s strani odi«1**-jočih faktorjev vrnili v sredo zadovoljni ▼ Ljubljano. K atentatu na mehiškega predsednika Zdravstveno stanje Rubia povoljno — Atentator noče izdati sokrivcev Mexteo Cityf 7. februarja. Zdravstveno stanje ranjenega predsednika republike Rubia ie zadovoljivo ter se pričakuje, da bo mogel že čez teden dni prevzeti svoje službene dolžnosti. Atentator ie po 20ur-nem zasliševanju na policiji vztrajal pri trditvi, da ni imel nobenih sokrivcev. Kljub temu meni policija, da je obstojala proti življenju predsednika republike široko razpredena zarota, čeprav še ni bilo mogoče ugotoviti, ali je Flores v zvezi z atenta- Ureditev predvojnih rent Praga, 7. februarja. Neposredno po konferenci o vzhodnih reparacijah se bodo pričeli razgovori o ureditvi predvojnih rent Italija je izdelala nov posredovalni predlog, ki je bil že predmet izmenjave mnenj med posameznimi državami. Italija želi, da bi se pogajanja o tem vršila v Rimu. Avstrijsko - italijansko prijateljstvo Rim, 7. februarja. AA. Pogodba o prijateljstvu med Italijo in Avstrijo, ki je bila včeraj podpisana v palači »Venezia«, bo objavljena po povratku avstrijskega kan-celarja dr. Schobra na Dunaj. Snoči ie bil svečan banket, na katerem sta govorila predsednik italijanske vlade Mussolini in dr. Schober o medsebojnih prijateljskih od-nošajih. Dr. Schober je izročil Mussoliniju umetniško reprodukcijo knjige Galeaza Sforze iz 1. 1740, ki jo je prinesla na Dunaj Bianca Sforza, soproga cesarja Maksi-miljana. Naš promet v Solunu Solun, 7. februarja. AA. V teku meseca decembra 1929 je pokazal promet zugoslo-venskih ladij v solunski luki te-Ie rezultate: V pristanišče so prispele 3 ladje s skupno tonažo 243S ton. V solunskem pristanišču se je vkrcalo 25 potnikov za Smirno, medtem ko se v Solunu ni izkrcal niti eden. Blaga je bilo i z tovor j enega 121 ton, med katerimi 50 ton sladkorja Iz Trsta. 7 ton testenin iz Omišlja, 4 tone u^rna iz SpMta. 50 ton raznega blaga i7 Trrta ir 10 ton razega blas:a s S"?-k^ V nvnrje-nega ie ie H'o 72 in pol tone tobaka in 610 glav živine, torji, ki so bili aretirani dne 25. januarja. Atentator je bil sprva precej zakrknjen in ni hotel ničesar izpovedati. Končno je baje priznal, da je storil svoje dejanje iz osebnega maščevanja, ker je baje predsednik Rubio svoječasno slabo ravnal z njegovo sestro. Mexieo City. 7. februarja. AA. Po atentatu vlada popoln mir. Bivši predsednik re-publige Calles je obikal ranjenoga TttibiM. Atentatorja bo sodil preki «od_ Izgon pastorjev v Sibirijo Riga, 7. februarja. Sovjetska vlada je baje odredila, da se morajo vsi evangelijski pastorji iz Ljeningrada izgnati v Sibirijo. Kakor se izve, je baje Škof Malm-green že odpotoval v prognanstvo. Duhovnikom bodo morale slediti v prognanstvo tudi rodbine. Vreme v dravski banovini Ljubljana, 7. februarja. Včerajšnje prn-vo aprilsko vreme se ie *lanes nagnilo nekoliko na bolje. V dravski banovini ;e davi povsod bilo oblačno. Tempetura ie va«-"-rala med —1 C do +4 C. J ufanja vremenska poročila zaznamujejo ras ednje terroo-metersko stanje: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica +2 C. Kranjska gora —1 C, Jeseni« -f£ C, Tržič -4-2 C, Kamnik -f-1 C, t .'ubitena +2 C. Štajersko: Celje -f-3 C Maribor +3 C, Dravograd —1 C. Lnit>mer -M C. PrekmnrJe: Kotonba +4 C. Dolenjsko : Brežice +4 C, St. Janž na Dolenjskem -H C, Novo mesto +3 C, Kočevje -f-3- C. Notranjsko: Rakek +4 C. Povsod oblačno. Sorzna DomKiia, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.79. Berlin 1356, Bruselj 7.9102. Budimpešta 9 9261. Curih 13.56. Bruselj 7.9102 Budimpešta 9.9261, 1094.4—1097.4 (10959), Dunaj 707.6&—800.68 (799.18), London 276.19, Newyork 56.65, Fa-riz 222.63, Praga 167.60—16R40 (168), Trst 296.15—29S.15 (297.15). INOZEMSKE BORZE Cnrih: Beograd 9.1275. Pariz 20.31. T.ondon 25.2025, Newyork 518. Bruselj '2 175, M-lan 27.12. Madrid 67.75- Rerln 123 725 Dunaj 72.925, Sofija 3.7475. Pra?a VarSava 56_tt, BiiiBiiiIii ftfeitf. Seja ljubljanske občinske uprave Zahvala kralja - Preureditev glavnega kolodvora — Zaprisega novih občinskih svetnikov — Zahvala Glasbene Matice hjobijana, 7. februarja. Včeraj je bila zopet seja ljubljanskega tob&oskega eveta. V sv} jem poročila je župan dr. Puc uvodoma povdarjal kot najvažnejši dogodek zadnje dobe poklonitev deputacije hs dravske banovine Nj. Vel. kralju, ki je obljubil delegaciji ljubljanske občine, da bo driava poskrbela za regulacija Ljubljanice. Kralj je finančnemu ministru narodi!, naj m regulacija Ljubljanice izgrede ko-Kfeor mogoče po želji ljubljanske občine. Pozdravna brzojavka kralju Župan je ob splošnem odobravanju predlagal, naj se kralju na prvi seji p) tem dogodku izreče zahvala z nastopno brzojavno: »Oboineki svet ljubljanski, zbran na svoji plenarni seji, se udano zahvaljuje Vašemu Veličanstvu za naklonjenost in odločitev v stvari regulacije Ljubljanice, ki je za naše mesto vitalnega pomena. Bog žrvi Vaše kraljevsko Veličanstva. Akcija za preureditev glavnega kolodvora Nadalje je župan poročal, da je akcija za preyreditev glavnega kolodvora dosegla delni uspeh s tem, da je generalna direk-•ija drriavnib Železnic poslala dopis v katerem sporoča, da ji je znano, da glavni kolodvor v Ljubljani ne odsovorja današnjim prometnim potrebam, toda zaradi nezadostnih finančnih sredstev se Še ni moglo pričeti z ureditvijo kolodvora. Sedaj izdeluje ljubljanska direkcija projekt« za razširjenje in rekonstrukcijo kDlodvora in po iz.vrSitvi tega nacrla pride načelnik gradbenega oddelka generalne direkcije osebno v Ljubljano, da ugotovi, kako bi se v sporazumu z magistratom uredilo vprašanje rekonstrukcije kolodvora. Prvi obrok v iznosu 3 milijone Din u\ izvršitev teh del je vm?3en t proračunski predlog ta leto 1930 31 in postopoma se bodo v prihodnjih letih istota-ko vnesle potrebne ve*ote v proračun, dokler kolodvor ne bo rekonstruiran. Občinski svet je sprejel ta dopis z odobravanjem na znanje. Zaprisega novih obč. svetnikov župan je nadalje sporoči!, da je centralna vlada namesto dosedanjega podžupana, bana ini. Dušana Semeca. imenovala za podžupana mesta Ljubljane prof. dr. Evgena Jarca. Nadalje so bili z odlokom centralno vlade namesto izločenih bivših občinskih svetnikov na novo imenovani nastopni občinami svetnik Zupančič Fran, inženjer; Jenko Avgust posestnik; Knez Saša, trpo-vee; Kregar Ivan, obrtnik; Ludvik Avgust, postajenaoelnik; Malenšek Josip bančni ravnatelj; Meden Viktor, trgovec; Mohorič Ivan, tajnik zbornice za TOI; Pavlin Josip inženjer; Sušnik Rihand. lekarnar; Hribar Rado, poslovodja; Čee Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne; in £arabon Andrej, veletrgovee; vsi v Ljubljani. Na poziv Zupana so vsi novoimenovani občinski svetniki, rasen odsotnega inž. Pavlina, prisegli v roke tupann. ka je prečita! nastopno prisojno formulo: »Jae prisegam na Vsega mogočnega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da se bom dritol v poslovanju državnih zakonov, o v zvezi s Posavskega ulico in Triglavsko ulico naj se imenuje Jarnlkova ulica; cesta pri mestni koloniji za artiljerijsko vojašnico v zveađ c Perieevo in Cegko ulico naj s« imenuje IpavČeva ulica, cesta v zvezi c JeJovSkovo in Sta neto vo ulico v Trnovem naj se imenuje Laverjeva ulica, podaljšek GlinSTce ulfea preko TriaSke ceste proti jugi od TrMke ceste do GradaJKsoe naj se imenuje Hajdribova vtisa; cesta sporedno s Hajdrihovo ulico ter v isti doHKni ležeča zapadno od nje naj se imenuje Volaričeva ulica; cesta sporedno s Gradaščico na levem bregu od pomerija MOL do Groharjeve ulice pa Gunduličeva ulica. Pritožbe proti odločbam mestnega gradbenega urada Zavmrle so se pritožbe Udbiiansfce kreditne banke ter A. Fttrinc *n I. Leslkovec zaradi prispevka za napravo troioarjev. Pritožbi finančne nrokurature zaradi prispevka za napravo troioarjev ob h-i-šah kanonikov pred Škofijo se je ugodilo, ker kanoniki niso lastniki hiš, ki bi bili dolžni pacati prispevek, pač pa veraki zaklad. Pritožbi Andreja DNolinar zaradi prispevka za napravo trotoarla v Bohoričevi ulici se Je deloma ugodilo ter se mu odpiše tretjina predpisanega prispevka. Pritožba inž. Antona Sodnika proti odobritvi parcelacije v trnovskem predmestju se je zavrnila. Zavrnila se je tudi prrtoiba Frana Kunovarja fproti odklonitvi prošnje za parcelacijo v šentpeterskem predmestni s pristavkom, da je občina pripravljena zamenjati njegovo parcelo z dru-co primernejšo. Pritožbi TTiiirnf-Auto zaradi odtoka o stavbnem dovoljenju se je deloma ugodilo. Ugodilo se je pritožbi Rudotfa Škulja. ki se mu izda uporabno dovoljenje za predelavo njegovega hotela »Pri Amerikancu«, nadalje se je ugodilo pritožbi Franca Derende za adaptacijo in prizidek k njegovi htši na Emonski cesti. Detorna se je ugodilo pritožbi Maksa Velepiča zaradi izdanega Stavbenega dovoljenja za zidanje visoko-pritlične hiše ob Ižanski cesti. ZavrnMa se je pritožba OUZD zaradi zvišanja dimnikov. V splošnem se je zavrnila pritožba Stavbne družbe d. d. zaradi stavbnega dovoljenja za postaviitev gospodarskih objektov ob Smartinsflcj cesti, v nekaterih konkretnih točkah pa se ji je ugodilo. Prošnji Kavčiča Igorja in Keic Matitfe zaradi parcelacije in zamenjave sveta v kapucinskem o red mest ju se je ugodite. Prošnja Avgusta Vestra, naj se pot na Golovec proglasi za zasebno, je bila odklonjena. ProJnla mestne občine M>ltjansflce za stavbno ln uporabno dovoljenje ogrevalnice pri klavnici je bila odobrena. Ponovna prošnja Scfrro-bert Matije za namestitev rzložbenui omaric na Sv. Petra cestj št. 24 je bila odklonjena, prav tako prošnja g. Kalina za prizidek garaže stanovanjski hiši. Zavrnila se ie tudi pritožba g. Roiine zaradi prispevka za trotoar v Kolodvorski ulici. Regulacija Ljubljanice Ker je finančno ministrstvo pripravljeno prispevati za regulacijo Ljubljanice tretjino srroSkov. so sMenili tudi drugi interesenti zvišati svoj prispevek. Tako sta se dogovorila banska uprava in odbor za osuševanje barja, da bosta skupno prispevata drugo tretjino. Zato ie sklenil tudi občinski svet, da zviša svoj prispevek od 28.5 na 33.3 %. Volitve v odseke Ker je bilo izločenih več občinskih svetnikov iz prejšnje občinsflve uprave in imenovanih 13 novih, so se morali tudi odseki občinske uprave izpopolniti. Po sporazum-nem dogovoru vseh občinskih svetnikov so se odseki izpopolnili z gg. občinskimi svetniki kakor sledi: magistralni gremij: Lufkan in Kregar: personalno-pravni odsek: Hribar Rado, Meden, Gregorič, MalenŠek, Ditrih. Rupnik; finančni odsek, čegar število se je zvišalo na 11: Ivan Hribar, Šarabon Mohorič; gradbeni odsek: jnž. Zupančič, PavKn. Re-bek; tržni odsek: Glup, Jenko, Turk. obrtno-industrijski odsek, čegar §tevi4o se ie zvišalo na 13 članov: Kregar, Hribar, Mohorič. Ditrih, Knez; socialno - politični odsek: Rutar, Uratnik, Ludvik; r>olicij9ko-zdravsrveni odsek: SušnSc, Hribar Rado; odsek za upravo hiš: Knez. Krvina, Meden; upravni odbor elektrarne, plinarne in vodovoda: Hribar Rado, Mohorič, Cec; upravni odbor mestnih voženj: Meden; direktori' mestne klavnice: MalenSek; direktorij mestne zastavljalnice: Jenko in Čeč; upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda: SuSnik: disoMrnama komisija: Knez in Ludvik: fairatorlj mestnega dekrtSkega liceja: dr. FefcHcb. Meden. Babovec, Pavrln; krajevni §oWki odbor: dr. Bohinjce, Ceč, Jenko; kot na«*estntfri Meden. Sušnik, MalenSek, Pavfta; odbor za obrtno nadaljevalne šole: Kregar r agrarni odbor: Daohs in Zupančič; načelstvo bolniške biaigajne mestnih nameščencev : Uratnfc, RapBfk in LcrtMc: Mestna hranilnica: Ar. Jarc; železninSka komisija: Lodvflc. Za upravni odbor mestne elektrarne je (poročat obč. svetnik Ore nek o načrtu pogodbe za oddajo mestnega električnega toka občini Čmrtčc, ki ga je obffnsfci sret odobrfl. Prodaja živil na Šentjakobskem trgu 2»pan dr. Puc je pred sktepom sele se poročal, da se je razpasla v Ljubljani navada, poštfjaei križem anonimna pisma. Skoro vsak dan tudi on dobiva razna taka prsma. ki Hb seveda ne more upoStevatt. Reacirati pa mora na eno tako pismo, ki ca je prejel pred dnevi, ker se nabadata v njem občanski svet jn župan, češ, da nočeta oboriti po svoiečasnem sklepu tfT* za živila ne Semjakobskem trgu. Ma«istnu ge izdal že ponovno več dovoljenj za prodajo živU na Šentjakobskem trgu, dotični interesenti pa niso izrabili tega dovotienja ati so pa po pardrevm prodaji odstopili. PrettvaiBtvo naj torej ve. da ie občinski svet storH svok> dolžnost, da pa se je, kakor kale izkušnja, ta poizkus ponesrečil, ker gredo v maujsib mesrlh, kakor je Lkrb-iBana, konwmemi raje na glavni rng zaradi večSe izbire. Zahvala Glasbene Matice Pred koncem seje je obč. svet. dr. Rav-nihar kot predsednik Glasbene Matice izrekel ljubljanski občini zahvalo za pomoč, ki jo ie nudila Glasbeni Matici na turneji po Češkem in PoUskem, zlasti pa na zadnji turneji po Franciji, kjer ie žela triumfe. Na tem uspehu i mak) zasluge poleg zbora tudi domovina, zlasti pa mestna občina ljubfianska. Sam N?. Vel. kralj, ki je bil dobro informiran o turneji, je i-zjavil, da 3e bila misel turneje res lepa in da se zahva- ljuje zboru na izvedbi. Mestna občina ie nudila Glasbeni Matici za izvedbo te turneje materijalno in moralno pomoč, zlasti, ker je priredila ilirsko svečanost in postavila spomenik Iliriji in Napoleonu. S tem je bila oddana posebna vizitka v Franciji. Na tej turneji smo se tudi prepričali, kako velike vrednosti je prisrčen in gostoljuben spreiem inozemskih gostov in društev v naših krajih. Denar za take sprejeme ni vržen proč, temveč je zelo dobro naložen !n se gotovo prej ali slej dobro obrestuje. V imenu Glasbene Matice se govornik zahvaljuj e občinskermi svetu ljubljanskemu za izkazano vsestransko pomoč in obljublja, da bo Glasbena Matica tudi v naprei delovala vztrajno v dosedanji smeri. Župan dr. Puc je izšavil. da je tudi občinski svet dolžan izreči Glasbeni Matic; za turnejo iskTeno zavalo, ker le proslavila naše ime v Franciji, kjer so nas komaj poznali, in proslavila tudi mesto Ljubljano. Uspeli Glasbene Matice je tudi naš uspeh, in md srno gotovo ponosni na triumfe, ki jih je dosegel Matični zbor. Končno je župan naprosil pedsednika dr. Ravninarja, naj pevskemu zboru in vsem. ki so sodelovali na turneji in dosegli tako častne rezultate, izreče najtoplejšo zahvalo občinskega sveta. (Splošno odobravanje.') Zupan je javno sejo zaključil ob 6.45 zvečer, nakar se je vršila taina seia. Seja župne uprave SKJ Ljubljana Konstituiranje uprav društev ljubljanske sokolske župe Ljubljana, 7. februarja. j Včeraj se je vrSla na Taboru seja župne uprave SKJ Ljubljana, na kateri so bile konstituirane uprave drašvev ljubljanske sokolske župe. Kot župni sedež je bil določen sokolski dom na Taboru. Starosta dr. Pipenbacher je pred sejo pozdravil navzoče in poslal kralju, starešini prestolonasledniku Petru in upravi Saveza v Beogradu pozdravne brzojavke, nakar se je sestavila uprava, v kolikor že n: bila imenovana po zakonu. Razen uprave so bili imenovani tudi predsedniki odsekov in referenti okrožij. Ljubljanski Sokol Starosta Kajzeij Bogomil, bančni potai»C< i nevesta. Kino Ideal: Prvi greh- Deiurne lekarne. Dane«: Piccoll, Dtraaj**ka ce*ta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. [ Dr. Ignacij Jelovsek I Ljubljana, 7. februarja V Nunski ulici štev. 3 je snoči ob 28 umrl v 81. letu etaroeti med prebivalutvom na Gorenjskem eplošuo priljubljeni in simpatični med. svetnik in višji okrajni adTav-nik v p3>k- dr. Ignacij Jelovsek. Pokojnik je bil 6. februarja 1, 1851. rojen ua Vrhniki kot »in veleugledne narodne rodbine Jeiovškove. Njegov pokojni brat Gabrijel je bil na Vrhniki med ustanovitelji tamošnje Čltamiee in drugih narodno naprednih društev. Gimnazijo je pokojni abaolvirai v Ljubljani, kjer je bil sošolee pok. dr. Ivana Tavčarja in drugUi odličnih mož. Medicino je študiral v Gradcu, po končanih študijah je bil imenovan L 1879 za okrajnega adravnika v Radovljici, kjer je deloval nad 5 let do avoje vpokojitve 1. 1924, ko ee je preselil v Ljubljano. V Radovljici in po veej G oren jek I je bil izredno priljubljen kot simpatičen moL Revežem je pomagal poveod, kjer je mogel. Ako so ga revni ljudje vprašali, kaj zahteva za zdravniško pomoč, jim je odgovarjal: :>Bog lonaj!< Pokojni ae sieer ni politično udejstvoval, pač pa je bil kremenit značaj in dosleden v svojem političnem prepričanju. Bil jo vedno naprednega mišljenja. Pokojni si je pridobil mnogo zaslug za asanacijo krajev v radovljiškem okraju. Potegoval se je zlasti, da so občine dobile modeme vodovode in a tem zdravo pitno vodo. Z izredno požrtvovalnostjo in neumor-nostjo je osobito kot zdravnik deloval, ko se je med gradnjo karavanskega železniška, ga predora in karavanške železniee pojavila epidemija koz. Tudi ob smrti se je iika-zal za dobrotnika bednih, ker je volil v dobrodelne namene skoraj vse svoje premoženje. Bodi mu lahka domaČa zemlja. I FIlm lepih /en, nočeeca iivlj.nj-j! ČAR ŠAMPANJCA! Sport Alpska tekma v smuku. Radi slabili Mituaih MMBf v Ljublami in bližnji okolici ni mogel smučarski klub >L;u«bljana€ izvesti! \eč tekem, katere je imel na programu. Ni 9c ustravJ stroškov in n-e truda, s katerian vo zvezne sto&rve prrred-itve. Radi tega se jo kVub odJodiL vse tekme po možnosti preložiti v Planico, k> smučarsko kočo. Is-ta je skalno O5>krbo\a-na. Snežne razmeT« so prav ucodme. Dofcna ima to prednost, da zapade vedno prvi srt-es — a nattpoz*K.'e skopni, wi od južnt strani le dobro zavarovana. Zato priredi v nedeljo 9. t. m. sv*>->o ppvo Alipsko tekmo v sntmk-u in idoec s startom ob Kotovcm sedlu pod Jalovoem v * 2000 m. Vsak smučaT mora biti iako dobro podkovan v pre-čašli *kokih ctc. ako boce pr-c voeiri vso proiffo brez padca. Strmina proze se stopnjuje od 25—3^ (jlej skico v iz.loabi trgovine Goreč). Cilj je pri koči v Planici 1108 m. Tekma se prične ob II. uri, a 5e v sl-ucaiju ugodnija vremena. Pr-iporocamo posebno smučar«evaško. Kafro bo ta spor končan, še nI znano. Iz Ljubljane —lj Ds danes 260 stanovanjskih odpovedi t Ljubljani. Lani novembra je bila deloma podaljšana stanovanjska zaščita še do 1. maja 1930. Ker pričakujejo, da bo s 1. majem stanovanjski zakon popolnoma likvidiran, je zadnje dni velik naval hišnih lastnikov na oddelek za stanovanjske odpovedi ljubljanskega okrajnega sodiSča. Dnevno prihaja nad 40 odpovedi. Do danes opoldne je bilo pri okrajnem sodišču vloženih že 260 odpovedi, ki se večinoma nanašajo na eno- ic dvosobna stanovanja s pritlkli-nami. Po veČini zadenejo odpovedi delavska stanovanja in stanovanja nižjih držav, nih uslužbencev. Odpovedi, ki se nanašajo na 5 in več sob, je prav malo. Ena sama odpoved se nanaša na osem sob no, dve pa na sedemsobno stanovanje. Lani je bilo ob tem času vloženih do 200 odpovedi. Stanovanja so vsa odpovedana za 1. maj, Ie nekaj jih je že za 1. marec. Do jutri opoldne je zadnji termin za vlaganje sodnih odpovedi, ki zahtevajo izpraznitev stanovanj do 1. maja. —U Gremij trgovcev v Ljabtfanl sklicuje za v torek 11. t m. točno ob pol 9. zvečer v posvetovalnico Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, I. nadstropje, svoj redni letni občni zbor. —lj Gremij trgovcev za ljubljansko okolico ima svoj redni letni občni zbor v sredo 13. t m. točno ob 9. dopoldne v zborovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje desno. —lj Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi veselico s plesom v nedeljo, dne 9. februarja 1930 ob 4 uri popoldne v So-kolskem domu v Stepanji vasi. Dostojne maske dobrodošle. K obimi udeležbi vabi odbor. — Zdravo! Vse „Dečve" na Planinski ples —lj Akademski pevski zbor bo imel jutri dopoldne svoj izredni občni zbor in sicer ne ob 11, kot je bilo prvotno javljeno, temveč ob 12., ker je g. predsednik nujno zadržan na rektoratu. Odbor. —Ij Realčno podporno društvo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 18. februarja 1930 ob 17- uri v zborovalnici državne realke v Ljubljani. — Odbor. —lj Društvo Soča t Ljubljani naznanja, da se v sobot:) dne S. tm. predavanje radi mnogo drugih nacijonalnih prireditev, ki se vrše ta dan, ne vrši. Ker je tudi za ta dan določeni predavatelj pri eni teh prireditev zaposlen, se vrši prihodnje predavanje v soboto 15. tm. Gospoda predavatelja in temo b3mo objavili drugi teden. Predsednik. 94-d —lj SPD opouvrja, da so še na razpolago lože na Taboru za planinski ples. Potrdila se bode v društveni pisarni Lj. kred. banka, IV. nadstr. 9$-n —lj Francoski institut v Ljubljani vabi dijake srednjih šol na sestanek, ki bo v nedeljo 9. t. m, ob 17. v društvenih prostorih v Narodnem domu. —Ij V nedeljo »jutraj 6vea golaž pri »Tič-ku na gričku«. 95-n Iz Celja —c S celjskega Ljudskega vseučilišča. V ponedeljek 10 t. m- zvečer bo predaval v celjski trgovski soli univ. prof. dr. Vouk iz Zagreba o »Yellowstone, zemlji gejzi-rov in ugaslih vulkanovc. Predavanje bodo spremljale krasne ski optične slike. Nedvomno bodo Celjani in bližnji okoličani tudi ta večer napolnili predavalnico do zadnjega kotička/ —c »Lepa pustolovščina« v celjskem gledališču. Predsinočnjim so gostovali v nabito polnem celjskem gledališču Mariborčani z zabavno, učinkovito in pikantno francosko komedijo »Lepa pustolovščina«. Komedija sama na sebi ni ravno prvovrstno delo, vendar pa v. splošnem zadovoljuje publiko in zato tudi vedno polni gledališče. Stvari se pozna, da so jo ustvarili trije avtorji, znam G. A. de Calllavet, Robert de Flers in Etienne Rev. Predstava je tudi igralsko uspela prav zadovoljivo. Zlasti so bili izrazito razpoloženi ta večer ge. in gdč. Kraljeva, Starčeva, Savinova, Zakrajškova in Dragutinovi deva, med moškimi vlogami pa gg. Skrbinšek, Dane5, Grom in Pavle Kovic. Najbolj je ugajalo drugo dejanje, ki le tudi vsebinsko največ vredno in najbolj hvaležno. Publika, ki se je izborno zabavala, je nagradila priljubljene goste z navdušenim, burnim aplavzom. —c Prihodnje gostovanj© Mariborčanov. Uprava mariborskega Narodnega gledališča namerava vprizoriti na splošno željo celjskih gledaliških abonentov dr. Do-boviškovo noviteto »Radikalno kuro* v celjskem gledališču v sredo 19. t m. ob 20. Ker pa se bo mogla predstava vršiti le, ako bo razprodanih dovolj vstopnic, se naprošajo vsi ljubitelji gledališča, ki nimajo svojih sedežev aboniranih, da takoj, najpozneje pa do srede 12. L m., rezervirajo vstopnice in tako omogočijo predstavo. Ker je bila zadnjič predstava »Radikalne kureč obiskana skoro izključno le po okoličanih, bo celjska gledališka publika gotovo popolnoma napolnila gledališče ob drugi vprlzorirvt —c Koncert ljubljanske »Glasbene Matice« v Celin se bo vršil v nedeljo 9. t m. ob 16. v veliki dvorani Celjskega doma. Matica nastopi z istim sporedom, kakor ga Je izvajala na svoji triumfalni turneji po Franciji. Kdor želi še dobiti vstopnico, naj pohiti, ker bo vstopnic kmalu zmanjkala —c Združitev mestnega gospodarstva in gozdarstva. Na zadnji seji celjskega mestnega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se združita mestno gospodarstvo in mestno gozdarstvo v en sam referat, ker ni nobene dejanske potrebe, da bi se vzdrževalo dvoje podjetij, ko vendar delokrog obeh Institucij ne presega moči enega samega nameščenca. Tekma v strojepisju Nedavno se je vršila v Parizu tekma v strojepisni in zmagala je Angležinja Šeanor Mltchell, ki je že četrtič odnesla evropsko prvenstvo v strojepisju. Pisalni stroj obvladuje tako dobro, da je napravila 800 udarcev v minuti in s tem je bila zmaga dobljena- Zmagovalka meni, da se je treba tudi v strojepisju kakor v stenografiji neprestano vaditi, če hočemo doseči uspeh. Kdor hoče kaj napisati na pisalnem stroju toi mora por/rej iskati črke, ne bo nikoli dobro pisal. Miitohefl je prepisala nekoč celo knjigo, ne da bi vedela, za kaj gre. Pri ispitu je prepisala članek iz angleških novin, obenem .e oa odgovarjala na vprašanja v francoščini. Ko se je uččla strojepisja, je ni- . pisala 21.000 krat celo abecedo, predno je začela pisat! stavke. Za tekmo se Je vadila 10 mesecev. PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost Imeni a pojedina mestnih ubožcev Vse užitno s kulinarične razstave so dobili mestni reveži, pokvarjeno je šlo pa v smeti Ljubljana, 7. februarje. Ko ie bita včeraj popoldne gneča na km£oa-rični raa*tiav'L največja in je vse šepetalo o raz-kosndh užitkih izbranih, kd se bodo zvečer ma-stifc" z razstavijenkiM dobrotami, so se naenkrat na mizah »Zve&de«, »Slona« i5h ažel, pošte 1 fe kozarce ter konstatirati, da Y± manjka tri četrtine ter naSemu poročevalcu le nerad pod pečatom najstrožje diskrecije povedal, da )e razdal okrog 900 1 zlate kaoDice. Tudi pri MeimJu so sd vzeli obiskovalci za spomin mer-sdkatero čašo -in zavri tek čaja. a že drogi doc so ti sladokusci konstatirali, da je v zavitkih namesto dišečega čaja, kakor prvi dan, le prozaično žaganje, zastopnik Maggi)a, g. Lešnik iz Maribora, ki je gostil gledalce z (uho iz Maggi-tevih kock in pa s pravo govejo juho z Maszg:Je-vo zabelo, pa o Številu takih somneninjev ni hotel arti govoriti, ker je razstava obiskovalce tako očarala, da se pač tudi pni drugih firman niso mogli vsi promagaH, kakor je pač na vseh natlačenih razstavah običajna praksa. Izjeme so peč povsod, kjer je taka množica. V množici smo včeraj opazili zlasti dosti zardetih, sramež-brvrjh obrazkov in p&gruntaii smo, da so to neveste, 'ki so prišle z matenajni kampova* za ohcet ia za balo. Najbolj so se smukaie okrog Fk>r-$an<čičeve kuhinjske oprave, a zanimale so se tudi za Verbiča in za drug« dobrote, šainfeo so sa seved-a izbrale pri Pavlu Dol'nšku, čeprav nam Je »včeraj tiskarski Škrat iz na^ajivosti a& ne- voščJjcvosu izpustil njegovo une, pa je vendat vsakdo vedeL da ima nagdefikatsejša «vkV*a dostrapristne krajijstfce kfobase ie M. Urbas poleg mestne elektrarne — Josipa Koprive« je pa Se v katalogu razsta-ve oacravil gknrt za pekočo Koprivo. Davi ot) 8. se je v opostošeai caa&ta>vni dvorani sesrata komisija, ki na} odkoči, kdo naj dobi revežem namenjena Jedila. Mestni iizik g. dr. Mavrici) Rus, ravnateljica gospodinjske Sole »Mladike« gdčna Jeric* Zemljanova, blagajnik razstavnega odbora g. Rifaard Vospemik ki rar-s4avrteleh-darovalci ter kuharja »o najprej natanko preiskali vsa Jedila io vea kottčkaj pokvarjena, kakor n. pr. ribe postaja takoj na smeti. Ker Je bfta izbira sitao stroga, ao izpraznil iva siarodnvna častitljiva mestni avto »Praca« le 9 »Slonovih«. 7 »Umonovah, 12 »Zvezdinrfh«, 4 Sla-mbčeve n velik del taetet. ki Jft Je »MfcdiVac razstavila 24, a te del stascic razdorila med revne učeoke šole na fcoeja hi otrokom Sote fM Zon-sovi cesti. Avto je moral peljati vefikrai te zaktade v hiralnico sv. Jožefa na Vido»v»oanski cesti, v Jo-žeriSče na Poganski cest-, v mestno ufeo&nico v JapIJevi ulici ter v otroško aarvettšće v Strelišču uloca. Naši ubožci imatfo torej danes rastedni; rneriu: Iz »Stona«: porto a ta Rose Marše, srnin hrbet — »Carmen«. gatantana iz podarja, divja raca na švedski način, fttete šila, gatantino hj jerebic io fazana v aspiku. Iz »Uaiona«: Jetrnu TMs-teto v enkrnstadl hi v asniku, purana e gew jima Jetrami. torto, nadevano šunko in druge dobrote. Gospod 2ftVUi iz »Zvezde- Je postal prav vse revežem, staščrce s prekrasno poročno torto pa otrokom* gospa Slanvoeva Je pa podarita Dadevanege pujska in najfinejše klobase. Skoda, da so bile vse Bon vi er Je ve butiUke prae-ne, zakaj voda škoduje na tako dobre vvs--Hva ta darovalcem! Poslano Podpisanemu se je 30. pr. ni. dovolila premestitev izvrševanja zobotehni-ške koncesije iz Tržiča v Litijo. Ker se mu pa z gotovih strani kljub že definitivno rešeni tej zadevi delajo težkoče in ovire, je prisiljen objaviti pismo, ki mu je po naMjuČju prišlo v roke, da izve javnost, kakih sredstev se nekdo poslužuje proti oodpisanemu, ko vendar ne pozna podpisanega ter še posebno ni v stanu, da sodi o njegovi strokovni sposobnosti, vse to v svrho, da bi onemogočil eksistenco, človeku, ki se ni nikdar pregrešil proti gostoljubnosti, ki jo uživa v novi domovini in ki je posvetil vse svoje moči le vestnemu izvrševanju svojega poklica, ne da bi se vmešaval v strankarske zadeve. Omen'eno pismo se glasi: »Dragi gospod Ložar! Jutrj imate sejo obrtnega odseka, na kateri bode te odločevali glede konce sata za zobo-tehnika v Litiji. Jaz sem tozadevno že pisal in prosil za in ter vemcijo g. Ogrlna, dafje »eni bfl tudi pri ........ Da Vam bode zadeva popomoma jasna. Vam v kratkem sporočam sledeče: Litija kot se def sreza ntrma nobenega zobozdravnika io stranke morajo največ v Za-gorfe. LtabTtano aH TrbovTve Imamo samo v Litiji nad 1000 delavcev ter še ceio ozadje 15 kmetskih občin. — Zato Je krajevna potreba nujna. Za koncesijo prosita dva i. 6. g. Glavič, kateremu manjkata 2 meseca v pomočniško dobo. Id se oa pa oe Šteje. Drugi prosilec pa k neto Stoka, ki pa ima sedež v Tržiču, kjer se pa fe bore malo brigal za izvrševanje zobotehniške prakse. Meni kot županu pa Je slavno na tem, da pride sem en pošteo zanesliiv in dober n e § človek. kot te. g. Glavič,........ Pros:m Vas zato najlepše, da kotikor it v Vaši moči. da pni sej« skušate doiseči. da doba g. OWič koncesijo ai LftiJo ta da se mu eventualno spregleda 2 meseca. — Na noben način pa g. Stoka, ki Je Pri more še povrh te«a v Litijo. Za Vaš trud se Vara v naprej} z ao valjem, ter ostajam z najlepšima pozdravi Vaš Utaja, 11. 12. 1929. H. Lefctager *. r. Ta način nastopa proti podpisanemu je skrajno žaljiv ter temelji na popolnoma neosnovanih trditvah. Kar se namreč tiče zanesljivosti v j stroki, se podpisani brez strahu sklicuje na svojo dose-dank) klijentelo, kakor tudi §e na delstvo, da ie pridobil od strani zavoda »Fachlehrinstitut fiir Dentisten« na Dunaju diplomo kot dentist Čuta bratske l/uibezni napram nam, primorskim izsetfencetn. ki smo le s težkim sroem zapustili svok) rodno zemljo, kt ni več n*5 dom, kakor to pravi koTOŽka pesem »Gor čez izaro«. v navedenem pismu pač ni najti. Podesan! vpraša !itifske?a gosooda župana Hinka Lebinserja, smatra li, da je v sikla-du z zakoni, da pod novim režimom, ki strogo zabranjuje intervencije, skuša vplivati na odločbe mejodaj-nih mest in to še na gori omenjeni načini, o katerem bi moglo biti govora na gotovem mestu. Litija, dne 6. februarja 1930. Boris Stoka, koti c es ion i rani zobo tehnik. Danes oh pol S. in 9. uri premijera : Brezbožno dekle Gigantsko filmsko vele-delo. Ceeil B. de MlUea Ne pozabite! Pridite vsi in oglejte si lažikidturo 20. stoletja! Elitni kino Matica. Tel. 2124 Patriotizem egiptske pevke Slavna egiptska pevka Om Katsuiu Ibrahim je sklenila z angleško gramofonsko družbo pogodbo, da bo pela za nekaj gramofonskih plošč egiptske pesmi. Družba ji je obljubila okrog 70.000 Din honorarja. Pozneje si je pa pevka premislila, ker je bila pod vplivom pto-tiaingleške kampanje egiptskih nacionalistov. Izjavila je. da ne bo pela Angležem svojih narodnih pesmi, ki so »vete žalostinke egiptskega naroda nad svobodo, katero je uničil angleški imperializem. Gramofonska družba toži pevko in zahteva 3 milijone Din odškodnine za dobiček, ki bi ga bila imela od gramofonskih plošč. Pevka bo obsojena, toda v tolažbo in zadoščenje ji je zavest, da jo proslavlja egiptski tisk kot narodno junakinjo. L PUm vesetia, zabave io razkoJia! Car *a mpanjcai i dtadionrošratn Sobota, S. februmrjm 12.30: Reproducirana glasba; 13: Čaacr-na napoved, bona, reproducirana glasba; 13 30: 12 današnjih dnevnikov; 17: Koncert Radio-orkeatrm; 18: G Herkov: Eaperanto: 1830: Dr. Grafenaupr: Nemščini; 19: Delavska ura; 1930: Prenos iz Beograda: 22: Časovna napove*? in poročila; 22.15: Koncert RadiOHrkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. 53 — Toda... — Ostani... in obtemi me! In v tem navalu plemenitosti, v katerem je sledfnjič dovoli svojemu srcu spregovoriti, je bil polkovnik zopet poveljnik, ki ne trpi nobemh ugovorov. Yveta se je obrnila, radostno je vzklik nila. planite k svojemu krušnemu očetu in se mu vrgla na prsa. V dolgem objemu sta se zopet našli ti dve bitji, ki sta si malo prej še neusmiljeno trgali srca. . Vrnila sta se na svoja mesta, kjer sta sedela začetkom pogovora. Grof de Royaljoie je zrl svoii krscen-ki v objokane oči. Videl je, da ga Yveta hvaležno gleda. ... ti ne moreš nič za to — Ubogo dekle. Bil sem zelo krut. Dejala si, da bi me morala prositi odpuščanja, v resnici, bi te pa moral prositi jaz. — Ne govorite več o meni. botrček.. Povejte mi raje • — Povejte mi, ali odpustite ... nji? — Moniki? Da. —Nikoli. V grofu de Royaljoie se je zopet nekaj lomilo. Postajal je zopet aristokrat, poln predsodkov, starega kova, dostopen vsemu, samo pametnim razlogom ne, če je šk> za užaljeni ponos in omadeževano plemiško čast. — Ce bi bila Monika tu v hipu, ko si izdala mjo in sebe, bi se bil najbrže spozabil, je dejal in namrsil obrvi Bolje je torej, da je ni doma. Imel sem vsaj toliko časa. da sem se malo pomiril. Bodi brez skrbi. Znal se bom krotiti, da ne pride do škandala. Toda nikar ne •zahtevaj od mene, a jaz? ... Mar misliš, da jaz ne trpim? — To je drugače. Vi ste energičen mož, ona* moja uboga mamica je bila pa še premlada, da bi se mogla upirati iiz-kušnjavi Dogodki sami so se bili zarotili proti r«i. Prepričana sem, da bi ji nihče ne zamejil greha, če bi vedel, kako ga je storila. Cujte ... čujte! Polkovnik de Rovaljoie je moral hočeš nočeš poslušati dekleta, ki se je obesilo nanj. ga zadržalo in sililo, da je obsedel. Pokleknila je predenj, nežcia, dra-žestna, pokorna. Zdaj ji je šlo za to, da popravi zlo, storjeno s tem, da je bila preveč odkri-tosr&na. Obšla »jo je groza pri misli, da je izdala največjo tajno svoje nesrečne mamice. ( , Nekaj časa se ji je zdelo, da je storila usodno napako, ki se ne da popraviti. Po glavi so ji rojile težke misli. Naenkrat je pa nastal v nji velik preokret. In ker je bila že po naravi isfcrena je povedala grofu vse po pravici. Pripovedovati je začela s tihim prepričevalnim glasom. Opisala je krržev pot, katerega je morala prehoditi njena mati v Času, ko je njeno srce prvič okusilo sladkost ljubezni. Zavzela se je za zapeljanega dekleta, kakor je pač vedela ki znala. Govorila je o usodi ki marsikomu prekriža račune in pritisne pečat krivcev ljudem, ki so v resnici samo nedolžne žrtve Mala odvetnica je naenkrat pridobila zase srce in misli grofa de Rovaljoie. Rešila je hrabrega plemiča podedovanih predsodkov, vodila ga je iz preteklosti v sedanjost in iz sedanjosti v bodočnost Med zagovorom svoje mamice je Yve-ta večkrat pretakala solze. Zdaj je govoril njen razum zdaj srce, toda cilj je bil vedno vzvišen. Zagovor je zaključila z vzklikom, ki je prihajal iz dna njenega ljubečega srca: — Kaj bo z nama, z menoj in mojo ubogo mamico, če naju zapustite? Nastala je grobna tišina, v kateri je Yveta zaman iskala v očeh svojega botra iskre, ki bi pričala, da je zmagala. LahAO bi bila mislila, da je bil ves njen trud zaman. Tesno ji je postalo pri srcu in s strahom je pričakovala, kaj poreče boter. Ko se je ozirala vsa potrta po salonu v pričakovanju usodnega odgovora, je naenkrat opazila na preprogi križec častne legije, katerega je bil vrgel polkovnik proč, češ, da ga ni vreden. Yveti je šinila v glavo srečna misel. Spoznala je, da je bil polkovnik užaljen prav tako v svojem dostojanstvu, kakor v ljubezni do Monike. Tiho je vstala in pobrala križec, pritrjen na krvavo rdečem traku. Potem je stopila k polkovniku in še predmo je mogel užaljeni plemič ugovarjati, mu je pripela visoko odlikovanje na orsa. Z drhtečim giasom je vzkliknila: — Še vedno ste ga vredni, botrček! In vsa srečna je objela polkovnika in ga poljubila na bledo lice. Ves odpor energičnega in ponosnega moža je bil strt. Mala odvetnica je dobila pravdo. Dolgo sta oba igralca te drame globoko ginjena molčala. Slednjič je Yveta solznih oči za šepetala: — Hvala, botrček! Po tem je vprašal polkovnik z drhtečim, komaj slišnim sla som: — Kje je Monika? To vprašanje je vrnilo Yveti vso razsodnost. Zdrznila se je in odgovorila: — Saj še ne veste vsega, dragi botrček. Saj niti ne slutite, koliko je pretrpela moja uboga mamica zadnje dni. Darujte za slepe! i Zakaj so otroci nervozni Starši so krivi, če so otroci že v zgodnji mladosti nervozni in če jih čakajo v življenju neprijetnosti Nervoznost, nevrastenija, histeričnost in druge živčne bolezni se pojavijo pogosto že v zgodnji mladosti. Roditelji se redko zavedajo, da so lahko otroci nervozni že od mladih nog. Na drugi strani pa vidimo primere, ko si roditelji razlagajo trmo in neposlušnost otrok kot nervoznost, o kateri govore celo z nekakim ponosom, kakor da bi bila kdove kako zanimiva- In to dozdevno ali resnično nervoznost opravičujeta oče in mati tako. da sta oba nervozna in da je ta nervoznost njunemu otroku že prirojena. Toda to je napačno naziranje, kajti zdravn'š'o je dokazano, da nervoznost ne SDada med takozvane dedne bolezni. Će je otrok nervozen, ni to njegova krivda, niti krivda dedne obremenjenosti, temveč zgolj krivda napačne vzgoje in pa neposrednega občevanja z nervoznimi ljudmi, ki se niso znali dovoli obvladati, da bi vsaj vpričo otroka krotili svoje živce. Poznamo dve temeljni vrsti napačne vzgoje, katere posledica je, da postane otrok žrtev slabih živcev in raz-burijivosti. Pri enih se pojavljajo ti znaki na ta način, da so izredno plahi. Tako dete je vedno boieče in se noče igrati s tujimi otroci. Nervozna mati vzgaja takega otroka s tem, da kriči nanj in ga straši, češ bavbav ali peklenšček pride pote. otrok je pa ves prestrašen in boječ. Velika napaka je tudi, če otroka po nepotrebnem ponižujemo ah podcenjujemo tako, da izgubi vso samozavest in postane boječ in nesamostojen. Ker živi pod vplivom zavesti, da ie manj vreden, se navadno slabo uči, čeprav je nadarjen. Fizično je tak otrok navadno slaboten in rada ga boli glava. Njegovo sparne je nemirno, ie malo, v jedi je izbirčen in zato je premalo tako, da organizem sistematično peča. • Iz takih otrok postanejo mračni, zamišljeni fantie in dekleta, ki znajo po cele ure sanjariti in ki si slikajo bodočnost v tako Črnih barvah, da izgube vsako veselje do življenja. V živlienju se ne znajo boriti z ovirami, ki jih zdrava mladina z lahkoto premaga in odstrani. Ker jih vzgoia ni na vata la k samostojnosti, se ne znaio odloČiti niti v najenostavnejših življenjskih problemih. Druga vrsta vzgoje, ki je kriva, da postanejo otroci nervozni, je baš nasprotna prvi. Če otroke že od mladih nog občudujemo, negujemo, hvalimo in kažemo znancem in prijateljem kot čudovite, se razvije v njih tiranski, zloben, brezobziren in zelo sebičen zna-Takj otroci so še preveč samozavestni in g3asni, nočejo se igrati z drugimi otroci, ali pa se igrajo samo pod pogojem, da lahko zapovedujejo in da jih drugi brezpogojno ubogajo. pogosto ravnajo grdo ne samo z drugimi otroci, temveč tudi z živalmi. Osedlati in zasužnjiti znajo vso rodbino in napram svoji okolici so do skrajnosti brezob- zirni. Taki otroci so prav tako malo za družbo kakor otroci prve vrste, in tudi pri njih povzroči napačna vzgoja neke vrste nervoznost. V življenju nalete navadno na nepremagljive ovire, kajti tuji ljudje, s katerimi morajo hočeš nočeš občevati, se jim nočejo ukloniti tako, kakor so se jim starši. Starši morajo že v zgodnji mladosti poskrbeti, da otroci ne postanejo nervozni. Živčni sistem novorojenčka le tako občutljiv in neustaljen, da lahko vpliva nanj dobro ali slabo še tako neznaten dogodek. V prvi vrsti je treba torej paziti na pravilno prehrano, otrok mora imeti dovoli miru in spanja in dovolj svežega zraka. Otroka ne smemo v spanju nenadoma zbuditi, ne smemo ga metati v zrak ali pa vrteti, kar radi počenjajo posebno mladi papani. Otroku tudi prav nič ne koristi, če ga mamica vlači v posete ali pa celo v gledališče in v kino. Posebno kino, kjer naideio odrasli zabavo, je za otročiče zelo škodljiv. Posebno važne za živčni sistem otroka so razmere, v katerih živi. Nervoznost in s tem v zvezi nezadostna prehrana je pogosto posledica žalostnih razmer v rodbini. Pogosto razburjanje, glasni prepiri, kričanje in psovke, s katerimi si odrasli nervozni ljudje »krajšajo« življenje, vplivajo pogubonosno na duševni razvoj, značaj in živčni sistem otroka. Starši so odgovorni za zdravje in bodočnost svojih otrok. Če hočejo imeti telesno in duševno zdrave *4faJt o£fasf< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi o znamkah. Za odgovor znamko/ Na vprašanja brez znamke nt — nd^mmrirtmo Naj man j.41 a&la* IWi» Lepo zemljišče ca 6000 m5 za glavnim kolodvorom v Ljubljani, ceno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod Zemljišče«'790. 790 Potnika mladoga, veščega žganjerske stroke, dobro uvedenega v Slovenj. Gorskem kota-rju, Liki in event Dalmaciji, sprej-mem. Ponudbe na upr. »Skvv. Naroda« pod »Potočk« 79S Lepo zemljišče ca 6000 m9 za ekivnim kolodvorom v Ljubljani ceno naipirodaj. Ponudbe rta upravo »Slovenskega Naroda« pod »Zem!xišče«'790. ■ J j j H ■ H H II H II H ■ ■ I II i I II ■ I LIKANJE moške ali damske obleke 18 Din Vso moško, darrnsko garderobo najhitreje zlfka, kemično očisti, temeljito posije, na željo napravi novo podlogo, t ud* obrne VVallet Ex-press, UubHana. Stari trs 19. SOI rrrirTinrinmnrTTi BODEO fgHHBBggEEE 20 odstotne kronske bone v okvirju svoje potrebe kupuje po 60% Pučka štediona Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Požurite se! Posestvo z dobro vipeJiano trgovino kupim proti takojšnjemu piačihi. Ponudbe na naslov: Antoo Kužoik, Št. Lovrenc p. Vel. Loka, Dolenjsko. 800 Absolventinja trg. šole miaiša moč, zmožna slov. in nemškega jezika, strojepisja. vajena tudi trgovine, išče službo v posar-oi ali za bkigajmoarko. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo Bsia pod »Začetnic««'799. Strokovno uglaauje ter popravlja klavirje G. Jur&sek, LJubljana, Ključavničarska nI. St. 3 — Mestni trg 22 4JT OLLA GUM.. ? Stalno strokovno nadzorstvo pri prasnnodnjiL Dcfcazano aajdoviršefiejša'. i* u* u* Umuinr h* ii" it* i GOSPODOM ZA PLES! Perilo kravate rokavice nogavice brfOJJL UnMe Jo«ip 7«ptačlg. — Za »Nerodno Minm: fna Jezcršek. * Za upravo m »senatni del teta: Otoo Chri&toi. - Vsi v LjnUHOk