n aj večji slovenski dnevnilT^ ▼ Združenih državah VeUa za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i Osfxslo^enslohidelaycev'y AmerifcL TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 174. — ŠTEV. 174. Entered as Second Ola— Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879. _NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 27, 1927. — SREDA, 27. JULUA 1927. rZ largest Slovenian DaO^k^i H the United States. I i Issoed every day except Sundays | I and legal Holidays. p I 75,000 Readers. | tliiw............ .......Iff ' TELEFON: 00RTLANDT 287«. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV, Na Romunskem so se že začele zmede. BRATIANU JE ZA MIHAELA, NAPREDNJAKI PA ZA KAROLA Voditelji opozicije v romunskem parlamentu pravijo1, da ne temelji regentatvo na volji naroda. — Bratianu se je zavzel za Mihaela. — Udaril je po mizi, ko je izjavil, da je pozicija mladega kralja neizpremenljiva. ZADEVA SACCA IN VANZETTIJA Komite j governer ja Full-erja je poslušal govore zagovc mikov. — Governer bo zaslišal še več prič. BOSTON*, Mass.. 26. julija. — Pred komitejem povernerja Ful Thompson in Herbert Ehrman zadnjikrat kot postavna zastopnika obeli obsojenih delavcev, da BUKAREŠTA, Romunska, 26. julija. — Sedaj, ko je prejšnji kralj Ferdinand pokopan, se je obr ^rja sta nastopila včeraj zajrovor-nila pozornost romunskih politikov zopet proti no- |n ^illiam vemu parlamentu, katerega je sklical ministrski predsednik Bratianu k posebni seji. Ob istem času je tudi izdal prvo proklamacijo novega regeristva. j branita njih stvar. Pomožni okr. Dokument, kateremu je aplavdirala konservativ-!iiravdnik Kahnf- ki zast0*>a v. , . . . v . . j |tožbo, je lstotako nastopil pred na večina parlamenta, je vseboval važno izjavo, da,komitejm. Xavzoa sta biIi llldi je akcija le dveh izmed treh članov regentstva v dve stenolci tajnik Husband, vendar je bilo leta 1025 deset črn-J izjava je bila podana v zvezi s cev stavljenih pred sodišče radi slučajem Peggy Hill Kinley, ki umora, ker so se branili proti ljud-L~ ™ ------r.:i„------ ski drhali belih ljudi, ki so jih skušali pognati iz njih domov. Njih trditve je potrdil tudi Sir Philip Cunliffe-Lister, predsednik trgovskega sveta, ki je obžaloval, j da je delež Anglije pri svetovnih izvozih izdelanega blaga padel od -—-----j28 odstotkov leta 1913 na 25 in ODLOČBA GLEDE I ""T,-V"?do8im s,H deleža Združenih držav in Japonske zelo povečala. Večji del angleške trpovine. — je rekel minister, — se je vršil v nostranjosti angleškega imperija. Skupni obseg angleških eksportov pa se j.? skrčil na 78.5 od leta 1H13 naprej, dočim pa so poskočili im-porti za 143 odstotkov, s čemur se je očividno neugodno povečalo trgovsko bilanco. Sir Robert Horne je tudi pripomnil, da niso Združene države, ki so rivalka Anglije, le povečale svojih eksportov. temveč tudi zav- ITALIJI PRETI RESNA KRIZA itaiiji preti gospodarska kriza, kljub hvalisani vladi Mussolinija. — Krcžijo poročila glede večjega posojila za Italijo. RIM. Italija. 2fi. julija. _ Nenadni prihod prožnega ameriškega zakladniškega tajnika Charles Deweya, ki se mudi na počitnicah na francoski Rivijeri, je dal v finančnih krogih povod vsakovrstnim domnevanjem. Dewev se bo najprej posvetoval z Mussoli- zele eksportno pozicijo, katero je nijem in poznpje tudJ s finančnim zavzemala prej Anglija. Vsakdo v Ameriki ve. da bo v kratkem se je poročila z nekim angleškim armadnim častnikom in koje vizej doseženo stanje prenasičenja na domačih trgih in vsled tega je bilo neizogibno, da bo Amerika vedno bolj in bolj zavojevala trge, na katerih je Anglija ponavadi prodajala svoje blago. Lloyd George je obsojal apati-jo poslanske zbornic*1 ter dežale v splošnem vspričo te bistvene pret- za obisk bo potekel dne 15. avgu- nje. Rekel je, da je izboljšanje izvozov iz Združenih držav faktor, ki pojasnjujuje v veliki meri — Mi nismo več dežL'a zatira- sta. nih tujih narodov. Naše priselje-J — Medtem ko smatrajo prišelie-niške postave izključujejo one. kriške postave Amerikanko, ki se js išečjo priliko v Ameriki. Mi nismo poročila z inozemcem, Jcot tujko, več dežela političnih beguncev. |ter je treba vsled tega uporabiti Mr. Hays je rekel, da njegovo priseljeniško omejitve za zmanjšanje angleških eksportov. Združene države so postale velik posojevalni narod sveta, — je re-njeno.kel Llovd George, — ter posoja- ministrom Vol pijem. Obisk Deweya spravljajo v zvezo s prejšnjimi poročili glede velikega posojila za Italijo, čeprav se je tozadevna poročila vedno odločno zanikalo. LONDON. Anglija, 26. julija. — Veliki svet fašistovske stranke se bo sestal dane« zvečer. Daily News si je dal sporočiti od svojega poročevalca v Milanu, da stoji ministrski predsednik Mussolini pred največjo gospodarsko krizo in da je pripravljen uveljaviti odredbe, ki bodo mogoče pretresle funda-mente, na katerih počiva fašizem. Poroča se, da ima Mussolini namen omejiti v nekaterih tvornicah organizacijo pogosto imenujejo or-,bivanje in odhod iz dežele, — se jo velike svote denarja pod popo- men °me',lU v nekatenh tvornicah _|ganizacijoradikalcev. — Vse prejni iz tega razloga deportirafo še jem. da bo potresen denar v|stev,I° delavnih sil na štirideset tj je kot radikalna, pač pa nasprot- nobene tukaj roietie osebe ter se!Am 26. julija. T 1 ' a Ji ' i . .. osveto. V poljski poslanici se trdi, Štirje ljudje so bili ubiti in pet jih 1 i °^Lg0T°ra ^ 1 . e rat °memVIa ne obstajaj° na P<*skem ProtiVe bi*o njenih, ko je esksplodi- kralja Mihaela. Njegov govor je napravil velik revolucionarne organizacije. j rala šrapnelska granata, katera je vtis, ker pomen ja, da se bo pojavilo vprašanje po- V oficijelnih krogih se domne^ našel neki delavec po artilerijskih stavnosti regentstva m vsled tega tudi vprasaniel^'da ?e^^ zakl^a in manevrih. Mož je odnesel granato „11. . 1 r 3 ,da se lahko pnčno- poganja u y svoje stanovanje, kjer se jeraa:- nasledstva na prestolu. .Will,.. Seznam To je sezram, ki pokale, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno le, ako boste vpoitevali svojo ko* rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Dio. .... 600 .... $ 9.40 Lir .. .... 100 .. ... $ 6.10 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Idr .. .... 200 .. .... $11.90 Din..... 2,500 .... $ 46.25 Lir .. .... 300 .. ... $17.65 Din. .... 6,000 .... $ 82.00 Lir .. .... 600 .. ... $28.76 Din. ____ 10,000 .... 1182.00 Lir .. .... 1000 .. ... $66.60 Za poSUJatre, ki presegajo DesettUoC Dinarjev ali pa Dratlsoi lir dovoljujemo pooebea mSto priana i popust. Nakadla po bnoJaTM ptapp m. T HMI v iiB—ii is sjisMia |1 Posebni podatki. Pristojbina sa bpfak aim ameriških dolar* Jev ▼ JnfMlaviJl in Italiji maia kakar ■ledi: aa (S, ail 1st; od $28. do $3M. po t od vsakega d Za vrije jmit ps pL FRANK SAKSER STATE BANK 02 Cortlandt Street, OOBTLAHDT iM Neg YorK, Xm GLAS NARODA, 27. JUL. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) HAf j Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president. Lonia Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortiandt S t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y "GLA S NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.t)0 Za pol leta ..............................$3.00 /a rrtrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto....$7.00 Za pol leta................................$3JO Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta ................................ Subsc:-iption Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj in praznikov. Zanimivosti iz Jugoslavije. Eksplozija pri izdelovanju soda-' Maščevanje Ijnbomunne žene. Za slovenske napise. TT . ,. VlCe". ... ' PeJa*fja Ž,ena P08estnika 0bra- Poročano je. kako se je na faši-\ sedanji neznosni vročini se v da Radosavljeviea v Novem Pa- stidnem zborovanju v Sežani Vojvodim trosi mnogo piva m so- zarju. je svojemu možu zažgala sluli Josip Grbec zavzel za odstra davice. Pri gostilničarju Stevantl dve hiši iz maščevanja, ker se je Munjinu v Srbobranu sta bila z iz- mož zaljubil v nitev slovenskih napisov na trgo-neko lepo sosedo. yinah P() akonu M & ve(Jno ^ Italijanska procesija. Prejšnje čase so bili pri procesiji na Telovo postavljeni Štirje Ker se npkatere pritožujejo, da oltarji, pri katerih so se č i tali samo ženske obiram, bom posvetil evangeliji. V Kopru so nekateri današnJ° kolono velevažnemu godrnjati, zakaj jih ni več. Fasi- Predmet"- delovanjem sodavice zaposlena de- Pelagija je nato izginila in jo za-' vojjeni dvojezični napisi V sloven- St^n° glasil° pravi lavca Jovo Lukač in 16-letni Ni- man iščejo. I , , , ' , - ' uveden koncem pr< , ^ - - i> , . J iskih krajih, pod pogojem, pa da je ko Kovacevic. Ravno, ko je v nju- 1 . ... ., ... , , ,. .. ... na prvem mestu italijansko bese- nu delavnico stopil dobrovoljec Mlatenj own zločin. Dejan Debeljscki je nastala ek- da je sedaj procesije blago- Kako pišejo moški. Zakonec, ki ima ženo na oddihu slov. kakor je običajen v starih daleč nekje na farmi, je napisal, italijanskih provincah. Procesija zapečatil in oddal naslednje pismo je sedaj italijanska tudi v Kopru, na pošto: Tisti štirje oltarji so običajni v| Predraga moja! Najprej te lepo pozdravim in Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__ "GLAS NARODA", 82 Cortiandt Street, Telephone: Cortiandt 2876. New York, N. Y. PROHIBICIJA IN VOLITVE Politiki kaj radi zatrjujejo, da ne bo pri prihodnjih državnih in kongresnih volitvah ter tudi ne pri prihodnjih predsedniških volitvah igralo prohibieijsko vprašanje nobene vloge. To 1 rdijo ob vsaki priliki, pa najbrž niti sebi ne verjamejo. Žele, da bi ne igrala prohibieija nobene vloge, pa jo bo. Državljani bodo izpregovorili svojo besedo. Politiki hodijo kot mačka krog vrele kaše, toda prej ali slej bodo morali zavzeti odločno stališče v tej zadevi. Velike važnosti je izjava državnega odbora republi kanske stranke, ki je bila izdana pred par dnevi ter je naperjena direktno proti Antisalonski ligi. Liga se je posebno zadnje mesece jako širokoustila ter izdajala razne proglase na narod. Tako je nastopala, kot da bi imela vso republikansko stranko pod svoj komando in kot da se vsi republikanci brezpogojno pokore njenim poveljem. To se je pa pokadilo gospodom v tukajšnjem republikanskem glavnem stanu. Stisnili so glave skupaj ter sestavili proklamacijo, v kateri so označili voditelje Lige kot ljudi, ki ne vedo, kaj govore, ter izjavili da mora javnost končno izpreviditi, da Lige ni več smatrati za odločujoč faktor v življenju a-meriškega naroda. Ta si rel je zadel v živo. Voditelji Antisalonske Lige še dosedaj niso prišli k sapi in še do danes niso odgovorili. To je pa tudi vsledtega značilno, ker dosedaj niso glavarji republikanske stranke še nikdar javno nastopili proti suliaškini fanatikom, ki so si zadali nalogo, prikro-jevati šege in navade vse dežele po srednjeveških idejah. Vprvie se je zgodilo, da je bil Ligi ofieijelno napovedan boj. In napoved je prišla s strani, odkoder so jo suhaški apostoli najmanj pričakovali. Vprašanje je seveda, če se bo boj nadaljeval. Preveč ne smemo upati, kajti kaj lahko se primeri, da bodo voditelji republikanske stranke "v interesu harmonije v stranki" kapitulirali pred suliaškimi preroki. < e se bo to zgodilo, naj stranka sama sebi pripiše posledice. Narod se je naveličal praznih fraz. f jdilo in navedeno stako velikimi čr-, _ ,, . Te d™ J« r^ka Tisa P" Šenti vr- kami kakor slovensko. Zato nima splozga. Det razbitega stroja sd g]a na prod truplo mladeniča v nih6e pravice s|-,it* sloVenskePa tr- , .. . strahovito razmesanh Debeljac- starosti 15 do 16 let, čigar roke g0Vca. da naj odstrani slovensko nemsklh kra-"h m 0111 katerim m kega, ki je v kratkem podlegel. in noge so bile trdno povezane, besedilo. Fašistična zahteva je VŠt>,', da so odI>ravlieni' so ~rdi av' tl sporočim, da je vse ponavadi. Xe-Luka^ ima več poškodb po telesu Komisija je ugotovila, da je trup- protizakonita, kar pa sicer dobro strijakanti- jkfti dva med njegovimi pristaši. Nasprot- kjer se je pripetilo že mno"o ne-i*™ 6000 Din ' llcki (la jhn tak°j tradicij° na-'br1i občudovanja | Za gas je prišel in za mleko tu- briga, veljavne so naše odredbe. tokrat »>0(1 (lobcl° tiskanim bil pa tudi dva dni nanovo m "Poimenovanje v kr- jako bolan, toda sedaj sem že bo] j- Denar je izsiljeval iz ljndi, ,5<:'anskcni roraanstvu"- Zaniniiv 5i. nikar se ne vznemirjaj, _ za- ,uvod, kjer smo eitali med drugim: stran te moje bolezni ti ni potre-ki so se hoteli izseliti v Mehiko, "Katoliška cerkev je res skrbela ba hoditi nazaj. Strašno sredstvo se širi in so zadnji čas ba- žala nerazsvetljena lokomotiva ki 1>rokrbi potne ,istc' ali ker jih le vredne ix»litične konstruk^je. ki (]i. pa sem jima rekel, nai prideta je začele stradati tudi razne ugled- je Seljaka sunila a«. ni bll°- bd Stenovich ovaden. je kdaj spi0] na stran, do ne osebnosti, ki nameravajo vzdr- čim Hornikova prišla pod ko-žati 22-dnevno gladovalno kuro. lesa. ki so ji zdrobila desno nopro nad gležnjem. Uornikovi je bila Samomor trgovskega potnika. v bolnici noga amputirana. V parku, ki se nahaja poleg mo- f stu na Pilah v Dubrovniku, si j? Statistika jugoslovanskega sred-pred kratkim pognal kroglo v sr-! njega šolstva. ploh obstojala. Riinlja- ko boš ti doma. ker imaš ti vso de-SodišČe ga je kaznovalo sedaj stv0 je s cerkvijo zunaj Italije na- narno v rokali. Tisti za mleko z ječo 2 let. 8 mesecev in globo dal je vala formacija italijanske na- jr bil jako jezen, tisti /.a jras je pa 4000 lir. [rodnosti. Tuji zmagovalci so se kar gas zaprl. Saj j«> Še boljše, je spreobrnili h Kristusovi veri in st človek že vsaj pred ognjem vsa-0 uspehih na osnovni šoli bili tako asimilirani k se sedaj po zaključku šolskega leta mnogo razpravlja med šolniki. najprej po delil cerkve latmstvu rej Sveče so pa tudi poceni. Prve dni sem kuhal doma. sedaj pa ne kuham w<\ se res ne izpla- ce trgovski potnik Anton Prška-f Po zaključku šolskega leta ob- Mnenja so zelo različna .Kdor ima Pet nemških rudar ie v z a- ' k<>r tak° "1Hl° P°jen'- Pf>so-- ----------*----. . ■» sem zložil v sink in kar ni šlo v rič Stevov, rodom Zagrebčan. j javlja ministrstvo prosvete prilič- zdrave pojme o nalogi osnovne šo- no pregledno statistiko srednjih le mora le ^soditi fašistični si- sutih v premogovniku. ,sink, j>a pod mizo. Sem probal z šol v Jugosilaviji. V celi imajo 174 stem po„čevanja v osnovni šolij t nvni w o, • vodo pomivati, pa ne gre. državnih gimnazij, 5 realk in 35 kcr ne dajc in tudi ne morc daJ LONDON, nghja, -0. julija. Sploh pa. odkar ni tebe. me kar realnih gimnazij. Obstojajo tudi ti povoljnih rezultatov Sola je 0bupne Ua,K>rC S° v'>MZOnh' da nič ne drži doma. Tako je vse praz-privatni zavodi, samo Rusi imajo dejrradirana v i^alnico in zabav- ^ kl s0 biH »o in dolgočasno. 12 srednjih šol, ki pa jih stati- „ico za otrok(1> katerim se mora ^ v Avgusta \ ictoria rovu pn| Enkrat sem se že lotil posprav-stika na šteje. Od 174 državnih vtepati v ?lavo tuj jezik< namwto v bl,z,m Tvrefelda' ko se Je^ Pa sem vso skupaj pustil, v gimnazij je bilo 114 popolnih. !(la M bila užjlnk>a po priznanih Se^la °( pr|ma r°Va' da se ti bom smilil, ko boš Skupno število profesorjev je na pedagoških načelih! I . N oda-kl Je vdrla v rov, je ustva- prišla nazaj in videla, v kakšni srednjih šolah znašalo 3951. med ° ir,la tam veC' sto metrov globok svinjariji sem moral revež živeti, njimi 850 ženskih moči. Dijaštva proti nepravilnostim pri ljudskem krat.er'J katc^a » « pogreznilij Naznanjam ti žalostno novico, pa je bilo ob zaključku šolskega ^^ leta 1921< jstr0JI- Z lz-,emo on,h l'etlh delav- da je nas kanarček preminul. Kar leta 60.137 fantov in 23.892 deklet J , lcev se vsem ostalini posrečilo malo je civknil, belo je pogledal, torej skupno 84,029. Napredovalo 3e izdal Mussolini okrožnico na ob-^priti na varno. krempeljce je zvil, pa je bil finiš. je 38,427 dijakov in 16.347 dija- čin*ke «P«*«ve, v kateri zahtevaj--j Š-Misti večer, ko si ti odšla, sem kinj, skupno 54,774. Repetiralo bo t0*ne podatke v seznamih prebi-,Smrt letalnega Častnika. mu da! P°1 l>«fcjona gulaža, pa se valstva. Po nekaterih občinah v Prenesen je bil v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok obupnega čina je težko ekonomsko stanje. Prostodušne tolovajske izpovedbe potepuha Antona Gizlja. Kakor je bilo poročano, je bil iz Zagreba odpravljen k orožniške-mu poveljstvu v Zagreb Anton Ci-zelj, ki se uporno izdaja za pripadnika k razbojniški tolpi Prpi-ča Malega. Cizelj je zagrebški policiji dobro znano slepar, tat in potepuh, ki ima posebno urne noge in je že parkrat pobegnil iz zaporov, dezertiral pa je tudi od vojaščine. Star je 28 let in doma iz 4573 dijakov in 1510 dijakinj. Globokega pri Brežicah. Orožnikom v Zagrebu prostodušno izpoveduje, da je skupno s, ciganom Stjepanom Nikoličem iz-:ta samo po eno gimnazijo. Ven- Je v resnici. vršil dva roparska umora, in sicer, dar srednje šole najbolje stoje v| Ljudsko štetje iz leta 1921 torej "gov aeroplan kolidiral v Northoltu nesrečna prohibieija, ker niti ta-da je v Hrvatski Dubici zaklal in I ljubljanski oblasti, kjer prid.- na nikakor ni zanesljivo in ne podaja ter pričel jroreti. ga niti dotaknil ni. Največje število gimnazij je v biI° štetie zel° malomar* LONDON. Anglija. 26. julija. Sosedova hči pravi, da je od že- beograjski oblasti, 16, a najmanj- no. druge pa so navedle mnogo^y pri(-etkn velikih manevrov an- Jp umrI- Verjamem da od žeje. Tuše v bihaški in bregalniški. ki ima-, večje število prebivalstva, kakor.glegkih zra^nih sil je bil ubit di jaz sem že večkrat od žeje umi- Italni častnik Andrews, ko je nje-,ra-1 in vem- k*aj se to pravi. O ti ČLOVEK OORILA" POD KLJUČEM Žo j »ar mesecev je poročalo časopisje, da se klati po Zapadli neki nestvor, ki je pol človek in pol gorila ter nadleguje ženske. Baje je tudi petnajst žensk umoril. Zločine je ta^o spretno vršil, da mu oblasti dolgo časa niso mogle priti na sled. Sedaj pa poročajo, da so ga izsledili v državi Indiani ter ga zaprli. Morilec ima dolge roke ter je poraščen po vsem telesu. Ima nizko čelo ter naprej štrleče čeljusti ter je res gorili podoben. ' Njegova nesreča je bila, ker je stopil na ozemlje države India ne. Zakaj ni šel v državo Tennessee? Tam bi bil na varnem. V državi Tennesse namreč niso bitja, ki so pol človek in pol opica, državno priznana. O tem priča Scopesov slučaj. Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slepski Dom y Ljubljani 1 --- oropal svojega rojaka Al. Vogrin- tisoč prebivalcev po 56 srednješol- pravega števila prebivalstva. Tu ca iz Metlike in pri Podsusedu tr- cev, a najslabše je v bihaški obla- di razne podrobnosti so navedene govskega potnika Franca Licher- sti, kjer prideta na 1000 prebival- j površno. Proti nekaterim bivšim ta. Ta svoja zločina opisuje z vse- cev le po 2 dijaka, in v vranjski občinskim načelnikom se je pri-j------------ mi podrobnostmi smehljaje in sa- po 3. Pravoslavnih dijakov je bilo čelo kazensko postopanje. Musso- letnem trnlieniu ie modopadljivo. 52.777, katoliških 25.514 muslima- lini naj bi kaznoval tudi ono go-j"™ PJJ J Orožniško poveljstvo v Zagrebu ™v 1464, ostali pa pripadajo dru- *podo, ki je po Julijski Krajini pri našel pomoč še ni na jasnem, ali ima Cizelj res Rim konfesijam nekoliko zmešana kolesca v glavi, ali pa namerava dospeti v umo- Pomajkanje vode v Zagrebu, bolnico, od koder bi pobegnil, ker ga sicer čakajo druge kazni. j ko nedolžnim ličkom kot je kanar-ijjj ček. ne privoščiš pijače! ljudskem štetju naše ljndi vpisovala za Italijane! \ v 79„rA„ c« « i - v 'Rasstava vpodabljajoče umetnosti » znravj;. v Zagrebu se je v zadnjem času . r J J xuga-Tone p. pojavilo veliko pomanjkanje vo- pri Sv. Ivanu v Trstu Vzlic temu, da se njegove trdi- de. Studenci mestnega vodovoda je vzbudila mnogo zanimanja. Mil- tve zdijo izmišljene, so Cizlja od- so močno usahnili, tako. da so viš- ko Bambič je razstavil 13 del. I if^viiniSi "TerSnr«mi.J,lSbe.nu t Mr. A. A Bicifrman, Golclfn Lake, Ont.. je dvanajst let trpel nn j^lavoboiu zaprtju, in neprebavnor-ti Kn jp pnra- ( bil samo tri stekletib-e Xu^a-Tone. nam Je pisal, d« se piliti izvrstno in jf> d"-Tndi je pisal, da mu je pomagal bolje kot vsa dru-ga zdravila. Xnra-Tone je izvrstno sredstvo r.a o-slpbflp. izčrpane živre. nespečnosti in • jeterni | zagAietka pojasni. vedli v Hrvatsko Dubico. od tam je ležeče hiše že brez vode. Vodni Znan ie kot dober ilustrator. Bam-!k" «" maiokrrnn.ti. Jemajte par dni to .... I zdravilo in prepri^au .«<• booete o zboli- pa ga odvedejo v Podsused, da se pritisk je minimalen in voda do- bič je nadarjen začetnik, ki se lah-i sanju vašega zdravja in m«rt xuga- se?a komaj še pno nadstropje. |ko razvije v izbornega umetnika. Mestni magistrat je izdal navo- France Gorše je kipar, ki je po-Nesreča na progi Sušak-Zagreb. dila za varčevanje z vodo. ' (dal mno?o in zelo raznovrstnih Tovorni vlak, ki ob petih zju-' t raj odhaja iz Sušaska. v pri izho- Avtomobilska nesreča pri Valjevn'telj. ki si je priboril splošno pri-' PRODAM KARO chi iz tunela naletel je na želez-' Te dni je avtoomnibus. ki vozi,znanje. Ernest Sesek je impresijo- Hudson Super Six Limusine, vec zavirača Pero Kumbara, katerega med Valjevom in Beogradom, na nist. slikarski samouk, poet nara- extras, v zelo dobrem stanju. Kdor je dim pri tunelu tako omamil, da poti pri Dubokem na Bariču blizu ve. Albert Srik goji moško, glo- se zanima, naj mi telefonira v je padel pod vlak, ki mu je odtr- Valjeva zadel v obcestni kamen boko občuteno umetnost. Razstava urad: Cortiandt 2876, ali zvečer Tone je xajam»?en, da vam pomaca. ak ne. se vanj denar vrne. Kupite še danes I eno steklenico v lekarni, toda vzemite i le Xuga-Tone. I\>naredbe so ničvredne. 1 — AdVt. ( svojih del. Gorše je miren tvori-1 i-» je impresijo- Hudson Super Six Limusine, gal obe nogi. ter se prevrnil v globok jarek. Ko- Prenešen je bil v sušaško bolni- fer. njesrov pomočnik, neka žena ce, kjer so mu noge amputirali. — in neko dete so ostali na mestu mr-Zdravniki dvomijo, da bi ostal pri tvi, več potnikov je bilo težko ra-življenju. njenih. ANGLEŠK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za licence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS KARO DA" 82 Cortiandt Street Hew York, N. T. ....... je krasna in glede še na sedanje na dom: Evergreen 8496. — L. čase izredne vrednosti. Benedik. I ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ. BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 47o, MESEČNO OBRESTOVA-NJE, ee obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street : : New York, N. T Manevri so največji, kar se ji je dosedaj vprizorilo v Angliji.| Veselic je dosti, pa na nobeno Vdeležujc se jih 250 aeroplanov. ,ne grem. Spat hodim zgodaj, posebno ob nedeljah, že ob šestih zjutraj. Ti. kako se pravi tistemu, kar zdaj ženske nosijo namesto spodnje kiklje ? Veš tisto, ki ni ne kik-lja in ne hlače, pr* tudi ošpetelj ne. pa je vendar vse skupaj: kik-Ija. hlače in ošpetelj. Tisto, o čemur še danes ne vem. kako se 0-bleče: preko nog, ali preko glave. Veš. sosedova hči mi je rekla, da bi rada imela za god. .Ta, pa tla boš vedela, ti moram povedati, da so se koj drujri dan, ko si ti odšla, premufali v sosednje stanovanje neki ljudje. — pravzaprav mati in hči. Mati je jako rada vesela, pa mora delati, hči je pa doma. ' Pa da ne boš kaj slabega mislila, ti moram povedati, da je hči šele osemnajst let stara. — torej še otrok. I Pa kaj sem ti še mislil povedati? O ja — že vem! Glej. da se boš dobro komandirala. Dedce pusti pri miru. Niso nič vredni — jaz ti povem in meni verjemi. Zaenkrat ti še ni treba hoditi ^ nazaj. Res je. da te zelo pogrešam, k da nimam reda in trpini pomanj-S kanje, toda nazaj ti še ni treba ho-^ drti, saj si se dosti martrala pozi-W mi. Človek je pa potreben pocit-S ka. Ti si ga potrebna in jaz tudi. ^ Predno prideš, moraš najmanj tri l| dni prej pisati, ker ne pogledam S vsak dan v letterbakso. Toda kot ^ sem rekel, hoditi ti ni treba, do-k kler se popolnoma ne odpočiješ. In S če imaš kaj denarja na ostajanje, ^ mi pošlji. Saj veš, da je V mestu ^ vse dražje kot na kmetih. V me-^ stu je treba vse kupiti, farmar pa ^ sam pridela. ^jl In piši, kdaj boš prišla. Ce ne S boš pisala, bom' jezen; tako bom ^ jezen, da me sploh doma ne bo. k Torej, da veš: piši najmanj tri dni a prej predno prideš. ^ Te pozdravlja Tvoj mož. GLAS NARODA, 27. JUL.192T PAGLAVCA Spisal: Dclavcc, Brooklyn, A". 5". Ko mi je bilo dvanajst lot, sem [ Tonček je bil eno leto ali kaj sel .služit za hlapca. Kakšen hlapcc'mlajši od mene, a ker je bil sam sem bil .pri teh letih. v.s keitattlj | pri hiši, mu ni.so tako f?Ie«lali na Nam lahko sodi. | prste. Jaz .sem bil pa tako hlapec Plače .sem imel štirideset kronan kot v.si v.ste spe hlapci na mina nekako devet mesecev. Ne spo-.vi. Tonček ni bil slab dečko, a ma-minjam se več ravno v katerem me-, ti jra je pa v resnici smatrala še f-ecu sem začel, a to vem, da je bi- za boljšega kot je bil., la pogodba sklenjena, da ostanem tam do svetega ''Martina". j bliŽno taka glista kot sem jaz se- V tem času je pač delo pri kra- jaj j(l bil eleil tLsti], failtov? ki "Veš kaj pojdiva k nam. za našim M'fnjakom rastejo dolge koprive."' t Po,kratkem obotavljanju sem pritrdil in že sva jo mahal* preko vrla naravnost k svinjaku. Cez par trenotkov sva se tiščala ob oknu in počasi oprezno pomikala koprivo-proti komolcu. Ona se ni ju m poesAvec ne rabi hlapca ali j niI1 tu
  • okazala Ivana, se nekoliko o-na Gorenjka, kakih dvajset let ji . . !, .. ., •i;,-,.,-- , rp zrla m zopet izginila kot tiha sen- je Jjikmh .tanlaije unela— Tončka' 1 . čevljarja. ■ ,a' Šepetanja ni bilo konca, in tiha ljubezenskih parovji motrila nila-nedolžna luna je molče, kot teta do dvojico, ki je stikala kljunčke' Minilo je pol ure. Xaju so že bolela koh'fta'J ii.l&nmco se ni še po-javil od ivl Skozi okno sva slišala dolgočasno Zoper naduho in seneno mrzlico. Kako se prepreči hajhuje napade. — Pre»enetljiva metoda vs'ed svo.'i'i čudovitih uspehov. /•kozi zamreženo okno. več kot en-! zdehanje. krat. I "Aha." prav Tonče, "Še sedaj Koncem hiše je tekla kosata me-|n<' — Caka -sa' ,)0 PrišeL ja, komaj par korakov od okna Iva-iT(ula- vsakokrat je bil tu ob tem ne. Tako je bilo dekli ime. In tam 'r'a-su- Morebiti ga res ne bo.'" Ti-Kva se ugnezdila s sosedovim Tonč- ho in oprezno -sva si uredila sedeže kom če le sva imela priložnost, ter in -SL' * bnbli skupaj, da sva napenjala oči in brez dihanja rao- '^i** «*dcla. Minila je ura. dve. trila ljubimkanje. Jezici j«-' udarila pol dvanajstih - ' in on še ni hotel -priti, j "Ne bo ga!" sem rekel jaz in j zdelo se mi je, da mi že oči lezejo v glavo, tako sem bil že zaspan. "Saj res ga menda ne bo." mi j«' potrdil tovariš in povdaril. "Veš kaj, pojdiva k okuu. saj ona že spi — n<' bo naju slišala. Bova videia I kje j'1-" P rez vsakega obotavljanja sem j pristal nato. in kot bi trenil z oče-| s mi sva smuknila iz meje. Po par trenotkih sva že molila nosove skozi ckno v zaduhel izpuhtevajoč zrak. "Že spi. Ali slišiš kako diha?" sem zacepetal Tončku. V trenotku se je zaobrnila na postelji in izsušene deske so strašno zaškripale poti svojim tovorom. Tonček me je si'snil za roko. Ali jo dosežeš? "Ne." sem odvrnil. "Zakaj pa vprašaš.'" "S koprivo bi jo po roki." "Saj veš da ne. kaj pa bo potem j jutri, če ji pride na um, da bi jaz I znal biti tisti tiček in bi me pošte-.110 zlasala." "Ah. saj veš kako! Niti slutila i .... ■ ne bo in kako tudi .'Ona bo mislila, 'da je to storil eden njenih obču- idovalcev." POSKUSITE BREZPLAČNO. fv trpita vslid Rilniii napalov naduhe ali Ken«ne mrzllrt-: fe se ilu.tiU- kot rla hi lii| vsak v«š z-lihl-ij zadnji, zagotovo piSItf Krj'iil.r Astiipna <"ompa:iy 7.h brezplačno pookjč'ii«» zna^'lne ij>c-tode. Neoziraje Uj* Xli'ile. ali fo £o imute upanje v kikit /.o:i vse ilvlje.ij.. in .»ofkufali vs», kar vam je ziiiio !i.ijl>«.»ljšt: z-ip,-,-utrHšne napade ir-iduht, O«- st» obupali, piftfte za to brezplačno poskuSnJo. To edina poi tli s- prepričate o unpehlh kljub v-.^.n raxovnranjem rn iskanju zdravil prott na 1'iSite po to brpzplat'no uo.»l'. fjo. objaviji_mo, da lahko vsak b-.i'.i'k pnMskiHi ia napredni način. I 'is -tuš;« i te iirezplafno zdravljenje, ki jc zti.mo tisočerim kot največje dobro v njihovem življenju. Po&ljite kupon Cr.tus. X« čakajte. Tonček čevljar, suhljat fant. pri- premaknila. Svojo pot jc dihala v 1 medlo mesečno noč. Naenkrat pa zaslišiva: "Koga! Kdo.' O ti lump! Da bi te vrag poeitral! Ti kanalja ti!" se je jezila dekla. Midva pa -va jo odkurila kolikor so naju nesle pete, ne da bi si voščila lahko-noč. vsak v svoj brlog. Tistega jutra si pač nisem želel srečati dekle, d as i ravno sem vedel, da ne sodi mene. Toda v moje veliko presenečenje ni kazala nobene razdraženosti, o-bratno bila je nekako vesela in ži-i vab na. Stvar se je pozabila. Vsaj jaz sem pozabil. Prišel pa je usoden dan. plača /a to nočno početje. Dekle se jc motilo. To burko je pripisala enemu vaških fantov, ki je včasih malo poškilil za njo. In Tonček, nič hudega sluteč, ji je domnevo ovrgel, ter ii nagajivo ipovedal. kako smrči in kako neusmiljeno krivi deske v spanju. Seveda pa tucji ni pozabil povedati o Tončku čevljarju in zgodbo o koprivi. liaš sem postiljal živini, nič hudega sluteč in se žvižgal melodijo krpajočo iz vseh mogočih pesmi, kj sem jih do takrat poznal, ko je pridrvela v hlev. No, če se mi pa takrat ni barva na obrazu iapremenila, pa tudi ne vem kaj. In to že ob prvem pogledu nanjo. Kaj se je zgodilo, ne vem natančno. Le to vem. da sem imel. ko me je izpustila z rok. strašansko vroča useša in lasje so kar štrleli od mene, iz nosa pa mi je kapala kri po višnjevem predpasniku. Od takrat naprej sem pa vedno prosil svetega Martina, naj požu-ri korak, da se prej dovrši moja službena doba. V Združene države se vrši na vse mogoče načine. Pred kratkim so prohibicijski agentje zaplenili v Californiji velik gas tank, v katerem je bilo dvesto petdeset malih steklenic žganja. Anglija in Egipt. Kralj Fuad I., ki je pred šestimi melju katerega se je kralj Fuad BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FTV( KU ASTHMA CQ., 11744E Frontier B!dfi., 462> iKiltcura St., Buffalo.' X. Y. j Pošljite brezplačno poskuSnjo svoje I Hletode ha: ......'...'................. ! ............................... AMERIŠKA NARAVNA KRASOTA Prizor iz Glacier Narodnega Parka. ■j s \\V,* leti zasedel egiptski prestol, je do-potoval v London, kjer je bil sprejet s kraljevskimi častmi. Časopisje pripisuje njegovemu obisku zelo velik pomen, ker po pravici domneva. da gre tokrat za več nego o-bičajen vljudnosten poset. Splošno se pričakuje .da pride pri tej priliki do končne rešitve V,seli onih vprašanj, ki leta in leta izzivajo napetost med Londonom in Kai-_ rom. Dejstvo je. da so' pogajanja, ki se nadaljujejo po razglasitvi e-giptske neodvisnosti med obema vladjma. krenila zadnje čase na boljša j)oia. Napočil je trenutek, da se uredi končnoveljavno razmerje dežele faraonov napram britanskemu imperiju. Sedanji položaj je sledeči: Z izjavo z dne 28. februarja 1922. se je Velika Britanija dobro volj no odpovedala protektoratu nad K-tom. ki je ]>a>tal na ta način samostojna država. Toda londonska vlada je omejila mlado,. egiptovsko podal na pot v Evrojvo. Kralj je natopil svojo že dolgo nameravano potovanje, ker je u-verjen. da so razmere dozorele v toliko, da se bo to pot mogel doseči končnovel javni sporazum med Londonom in Kairom glede štirih omejitev egiiptske svobode. Govori se celo. da se, sklene pri tej priliki zvezna pogodba, ki bi potrdila egiptsko nezavisnost. pro-k lam i rano 1. 1022.. obenem pa bi dala Veliki Britaniji zadostno jamstvo za obrambo komunikacijskega pota skozi sueški prekop in oč ii vanje njenih važnih interesov v nilski dolini. (V do takega sporazuma v resnici pride, bo lahko E«ript že v letošnjem septembru sprejet kot neodvisen član v Društvu narodov. SMRT GEN. HOFFMANA OBIŠČITE AMERIŠKE BENETKE-AMERICAN VENICE! ZABAVAJTE SE EN DAN IN SE KOPAJTE V MORJU Med Amitvville in Lin-lenlmrst-oni. blizu postaje Copiague na Long I>landu se nahaja poleg morja krasno novo primorsko mesto, i-menovano American Venice, to j? Ameriške Benetke. Zato je želja družine, da vsak New-vorčan obišče to mesto kot družbin gost in na družbine stroške, da bo vsak New v man vedel, kje je in kakšno je. new. i raje se. če ima namen kupiti tam hišo ali lote. Vhod v .Imrnfon Vny'rc. To mesto je osnovala in ga gradi American Venice Corporation v namenil, da ustanovi tam naj-L>pši kraj za prebivanje ter primorsko zabaval išče in kopališče v bližini New Yorka. Tega mesta ne gradi za bogatine in milijonarje, pač pa za ljudi z zmernimi dohod- Tempotom jntziva družba vse Slovence, živeče v New Yorku, Brooklynu in bližini, da ob delavnikih ali ob nedeljah obiščejo Am t ške Benetke ter preži ve v zabavi in s kopanjem v morski vodi t-n dan v veseli prijateljski družbi na njene stroške. \bdr-[ znani general nemške vojske Ma.vj žala je nadzorstvo nad egiptovska I von Hoffmann. Najbolj je zaslovel armado, rezervirala je zase kontro-jza časa mirovnih pogajanj med Oglašuje In če^"ljiidje ne vedo"zanj lo nad Sueškim prekopom, zaščito j Nemčijo in Rusijo v Brest Litov-' inozemskih interesov in upravo Su-jskem. Nemčijo je zastopal -baš ge-dana. Te štiri omejitve si je Lofi- neral Hoffmann, ki je dal ruskim don pridržal vsled skrbi za .sigurnost Sueškega kanala, ki je življen-ska arterija britanskega imeprija. in pa zategadelj, da si ohrani možno.! pritiska na mlado egiptsko državo. Egiptske nacionaliste pod vodstom Zaglula paše pa ti ostanki anglešekega jerobatva nd v.^e mero razburjajo.• zato jih skušajo odpraviti z vsemi sredstvi/ Odtod neprestana napetost med London-, zastopnikom — medtem je bila Rusija že v boljševiški oblasti —• občutiti vso neizprosnost nemškega militarizma. Pravijo, da je udrihal *s pestjo po mizi v trenutkih, ko sd Za nadaljna pojasnila in brezplačne vozne listke j»išite v sloven-skem jeziku na naslov: EDWARD POPPEL, c. of AM Eli H AN VENICE, 14.")7 Broadwav. New York. N. Y. DAVEK NA ŽENSKE KLOBUKE Dasi je Anglija najbogatejša dr- Rusi ugovarjali, namenoma rožljal ^^ v Evropi, vendar se nahaja-s sabljo. Imperij al 1st ična cesarska J0 »jene finance v slabem položaju Nemčija takrat še ni slutiUrsvoje-1 in angleški finančni minister ved-pa poraza v svetovni vojni. Bila je'no premišljuje, kaj bi se še dalo voljna prodirati še naprej v Rusi-1 obdavčiti. (Kakor.la bi finančni jo. v Petrograd in proti Moskvi. | ministri drugih držav ne poznali 1706., a obenem pa tudi p->roke in roj.stva. tako da je samec, ki se je oženil. ])riš»'l iz dežja pod kap. Kot samec je phn'al namreč funiov iiii leto. kot zakonec, ako je imel par otrok, pa 40 funtov. om in Kairom, ki je dosegla vrhunec Ali ruski zastopniki so razumeli be-j take prakse.) Neki član spodnje krize leta 1!»24.. ko so egiptski na-1 secj0 Hoffmannove sablje in pesti zbornice, to je parlamenta, je pred- prispe tudi mnogo smešnih ponub in nekaj takiji opisuje neki angleški zdravnik. Neka stara gospa je pisala, da njena stari kri pač ne bo več dobra za take namene, toda poslala je majhno šatnljo, v kateri je bilo njeno umetno zobovje. V pismu je pripomnila, da zobovja ne more nositi ter naj je dajo komu. kateri bo maral zanje. Nekdo je prinesel kanarčka, češ. tla bo zabaval bolnike, toda kanarček ni mogel zabavati ne bolnikov ne zdravili, ker sploh ni pel. Par domačih zajcev je tudi prinesla neka ženica ter rekla, da ako jiji ne marajo jesti, naj se pa bolniki igrajo z njimi, kada«- jim bodo "pretakali" kri. Med drugimi darili, ki prihajajo bolnicam na poziv, naj omenimo še. da je nekdo* poslal vrečo rdeče pese češ, da je ta kr-votvorna, pjotem steklenico bez-govca in pa pol tucata sprehajalnih palic. tfmrfato V vojaški bolnici je po daljšem bolehanju umrl sanitetni major v pokoju dr. Zdenko Margreiter. — V Mengšu je v starosti 79 leto za večno zatisnil oči priljubljeni nadučitelj v p. Hinko Pater-nost. Ves kraj žaluje za priljubljenim šolnikom, ki je vzgojil celo vrsto generacij in si znal pridobiti ljubezen in spoštovanje v Dr. Murko v Dalmaciji. Največji sodobni slavist in profesor praške univerze naš štajerski rojak dr. Matija Murko bo letošnje počitnice preživel v Makar-ski. kjer zbira gradivo za svoje novo delo no narodnih pesmih. Okamenelo okostje mamuta v Bosni. z Biliača prihaja zanimiva vest. da so v bližnjem selu Račiču ob Vendar pa ta domislek na An- priliki trasi ran ja nove ceste na ne-icjeno. Saj so bili prepričani, da bo'gleskem rii nič novegw. kajti-itak* da- ki njivi delavci naleteli na oka-kmalu izbruhnila po vsej Evropf \ek so že davno imeli. Darn^ke to- mene!o okostje mamuta. V Bihae socijšlna revolucija. ' alete so bile žp oj nekdaj smatra- so delavci prinesli dva mamntova Ali njihov up se je k SrcčiTzja- ne kot liikstus in kot tako tudi ob- zoba. dolga 20 cm, 12 cm široka in (lovil, enako kot nadeja generala davčene, posebno pa dragi klobu- 8 debela. En zob je težak 3 k", incident, ko jc sprejel od&fr kair-j H0ffmanna. da bo Nemčija zmaga-:l ki. katere so žigosali, radi česar ki o. Prinesli so tudi nekatere druge deškega parlamenta predlog, da .se !a. Hoffmann je sodeloval pri pfe-'buki seveda niso pridobili na lepo- le okostja. Delo je bilo takoj ustav-egiiptovska vo|sk&'^oPolnoma bd:f1)eljavi Ljenina in tovarišev v Ru-J'- \]^no m naprosena. da po- lagal. naj se vpelje davek na ženske klobuke in se. kar je povsem naravno, angleškemu da luškemu cijonalisti umorili sirdarja Lec|:n s0 sprejeli vse nemške pogoje. Stacka, britanskega vojaškega j Takrat, ko je divjala v Rusiji me-nadzornika. Razne vlade, ki so si, ščaaska vojna, je zanimala boljse- sledile v Egiptu, so kazale najbolj-!predvsem revolucija. Vpraša-:svetu neznansko zameril, šo voljo, da se ta napetost omili. Dj0 ruskih meja se jim je zdelo pod-Njrhov položaj v parlamentu pa in* delikaten. ker so morale delati z nacionalistično večino ZagluloVega kova. Nedavno je nastopil nov, nevaren tegne angleškemu nadzorstvu. Spor se je tako jako zaostrili da je poslal londonski kabinet štiri o-klopnice" demonstrirat v aleksam-drijske votle. Vendar je prišlo sij o. nadeja joč se. da bo z njimi zlomil ruski odpor. To se je res zgodilo. Ali Ljenin in tovariši so z isto praveo upali, da bodo zlomili nemški imperijalizrm. Rusi so se K končno vsled popoustljivosti l>ri-kn!to I)rPVarili" vendar paje dobil tan-skega višjega komisarja lorda nemški militarizem z druge strani nepričakovano težko kazen/ Lloyda in novega predsednika e-giptske vlade. Sar vat ]raše do po-mirjenja in do zbližanja. na te- XJE SE NAHAJA moj oče ANTON VOZE[j^ doma! iz Drage i pri Visnigori, Dolenjsko. Išče ga njegov sin Alojzij Vozel, Bo*)Lude»id6r4Ta uvideven, širokasrčen Smrt generala Hoffmanna vzbuja tedaj spomine na mučno kapitulacijo slovanske države v Brest Litovskem. Nekaj časa je sijalo njegovo ime v plejadi nemšfcih,vojskovodij. Bil pa je za razliko od 803, 8t Mihael, Pa. (3x 26,27,28) NAPRODAJ JE PQS«$nr$( njegovjh krogo^ jq d^mantiralo Ivana Preka na Vrhniki, hiša, gozd da bi bil v'B'rest' Litovskem rohnel Ije. Proda se vse skupaj ali\s pestja^po mizi. Toda njegovo .ua-p^rcela pOMbej. Katerega duto'Vedenje je dokumentarično veseli, lahko Izve ceno pri A g n e s zabeleženo v zgodovini Prek, 54 Churchill St., Little j rmri je v 58. letu starosti po Y- . . (6l 21—27) i daljšem bolehanju na srcu. in diplomatičen. Po vojni se je pre-«ej ifcpremeliiK čeprav je ostal do zadnjega kremenit pruski oficir. Iz »kiju davkov, je vpeljal daven na Med drugimi nenavadnimi dav- strokovnjake na lice mesta, ki. ki so bili v"teku let na Angle- ('dephas primigenius) je škem vpeljani, je bil tudi davek na'ž? <'avno izumrl, v diluvijalni do-rokavice. parfume, zobno pasto, bi ^ hil razširil j>o celi Ev- brnseno steklo, opeko in koledarje. so^reni Ameriki in severni Ko je bila moda, da so dame nosile Az,jl ,eh ^ bil Robnik prazgo-na vratu zlate ure, so morale od tega plačati na leto deset šilingov davka. Še v devetnajstem stoletju je bii na Angleškem davek na dimnike in okna., V času C rom veli a so imeli davek na rozine, ker so puritanci smatrali angleško narodno jed t «' 'i ' ■ .'plumpuding" kot nedostojno. — jPht. ki je bil velik državnik, obenem pa jako iznajdljiv pri isKa- <4. ; ZASTAVE aVILKNK AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAlKC REOALUE, PREKORAMNICE, TRO-BOJ NICE, ZNAKE. UNIFORME ITD ■■I-.- ' ..iX*^- •'- :»-.!. Sigurno 25% cenej* kot drugod. VICTOR lfAYOTfiEK, r CONEMAUOH, PA. S31 QREEVE »T, puder, kar je bilo v onih časih žeto dobička nosno, ker so" moški nosili pudrane lasulje. Kot protest proti temu davku so nastale moške bubifrizure'\ Pitt je obdavčil tudi gCNpodo. ki je imela služkinje. Za eno je bilo treba le dva in pol šilinga davka odšteti, a vsako na-daljno pa po deset šilingov, kar na vsezadnje niti ni bilo tako krivično. ^ Samci in vdovci so bili na Angleškem obdavčeni od I. 1695. do dovinskega človeka. Mamut je bil mnogo večji kakor njegov najbližji sorodnik indijski slon. Lady Richmond Brown vmnwm.tjtMiMPWft a^r, je znana angleška pisateljica. a&ii ' j Glas Narinia priredil G. P. * JL^ 17 i k \Y \i .(Nada^evanje.) £ i /1 , f Mogoče je treba nekaj pojasnila, kaj je treba tukaj razumeti pod besedo "stolp". Ti stolpi so torej 'rkakili štirideset čevljev visoka stavba, katero bi imenovali drugod gtolobnjak. K mapjnim vratom, ki so se nahajala osem čevljev preko tal, se je dospelo po zelo strmih stop-njicah. Nad vratmi se je nahajalo okno ž neke vrste balkonom, pretr-ganim od številnih lukenj, skozi katere so lahko prebivalci, brez vsake nadaljue lastne nevarnosti, ubili nepoklicanega obiskovalca. Med oknom in vratmi sta se nahajala dva grobo izklesana grba, kojih eden je nosil genoveški križ, do čim je predstavljal drugi grb družine. Pozabil sem še omeniti, da so se na stolp naslanjala stanovanja poslopja, pogosto zvezana s stolpom z notranjim hodnikoma. Stolp in hiša Barri-cinijev pa južni del. ProsJor od severnega stopa pa do vodnjaka je služil družina della Rebbia kot promenada. Prostor na nasprotni btrani pa Barricinijem. Izza1 pogreba žene polkovnika se ni več pripetilo, da bi se kak član ene obeh družin prikazal na drugi strani trga kot na oni, katero se je na temielju molčečega dogovora priznalo dotični družini. v , Orso, ki je hotel prihraniti ov,inek, je hotel iti direktno mimo hiše župana. Ob pravem času pa ga je še sestra opozorila na nespodobnost njegove nakane. Hotela ga je prisiliti, da se napoti skozi stransko cesto, ki je vodila naravnost proti liiši družine, ne da bi se dotaknila trga. — Kaj bi se človek pustil motiti od tega? — je vprašal Orso. — Ali ni trg za vse tukaj ? — je rekel ter izpodbodel konja. — Pogumno srce, — je zašepetala Colomba predse. — Oče moj, ne boš več dolgo čakal na osveto! Ko sta dospela na trg, je obrnila Colomba svojega konja na tak način, da se je nahajala med hišo Barricinija in svojim bratom in svoje oči je imela neprestano obrnjene v sovražna okna. Opazila je, da so bila ta okna tekom njene odsotnosti zabarikadirana ter o-premljena z odprtinami, skozi katere se lahko ustreli vsakega napadalca. \ , ' / /' — Ti strahopetci! — je vzkliknila Colomba. — Odkar si ti tukaj. Orso, so že pričeli paziti nase. Naj se le skrivajo, nekega dne bodo morali vendar ven! Prihod Orsa na južno stran trga je vzbudil veliko pozornost v Pietranera ter se ga je smatralo za drznost, ki meji na vratolomnost. Za neprizadete, ki so se zbrali zvečer pod hrastom, je bil ta prihod predmet neskončnih razprav. — Prava sreča je. — se je jflasilo, — da niso sinovi Barricinija še tukaj. Ti bi ne sprejeli vsega tako potrpežljivo kot odvetnik. C? bi videli sovražnika stopiti na njih ozemlje, bi jim moral najbrž drago plačati za to nesramnost. — Pustite si reči, sosedje, ter se tega spomnite tudi pozneje, — se je oglasil neki starec, ki je bil kot nekak orakel vasi, — danes sem si ogledal obraz Colombe. Tej mora tičali nekaj posebnega v glavi. Jaz duliam smodnik v zraku. V kratkem bomo doživeli, ko bo v Pietranera obilo mesa za majhen denar. U S 10. ] r > Orso, katerega so š« zelo mladega poslali z doma, je le malo poznal svojega očeta. Medtem ko se je slednji podil s cesarskimi orli skozi Evropo, je zapustil njegov sin v starosti petnajstih let Pietranera, da študira v Pisi ter stopi nato v vojaško šolo. V redkih presledkih je videl svojega očeta na kontinentu in leta 1815 je stal celo v polku kateremu je poveljeval Ghilfucio della Rebbia. Slednji pa je bil v zadevi discipline neupogljiv ter ni delal niti najmanjše izje- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Zemljevidi: r - Slovenija .................. ^25 ..... FrihiMrtm pesmi (Grm) ......Lit .40 M M .25 .40 2.M Jugoslavija Canada ..... ........... Združenih drfav, veliki .......... NpVftBroi J-.f.-.............. Ahftams. Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Wi«.^ Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsa. ki po ........................ Velika stenska mapa Evrope RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, docat ...... .49 Neivjorške. Različne, ducat .... ,4| Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................|| Ix raznih slovenskih krajev, ducat .49 Narodna noša* ducat .............40 Planinski potdravi, ducat........ M posamezne po ................35 Impvrtirane prorokovalne karte ..1— NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (Pavčič) ..................... Tri skladbe za klavir (Adamič) .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje...................... Slovenske zdravice. (Flcischman). - .2« Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................49 Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .....40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .....................50 Mabel. Intermezzo. (Alettcr) .... .20 At a Penguin's Picnic. I-terinczzo. (Aletter) ......................20 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOBI NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .........................50 NOTE ZA GOSLI S SPREMUEVA-V AN JEM KLAVIRJA; Narodni za k bi. Zbirka slovenskih narodniL pesmi ...............90 Uspavanka......................79 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za taratra- raški zbor in petje. (Bajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Podpnri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ............1.00 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA CITRE: me na korist svojemu sinu. Kot z vsemi ostalimi poročniki je pošto-'Buri pridejo, koračnica pal tudi ž njim z največjo strogostjo. Spom ini, katere je ohranil Orso na svojega očeta, so bili dvojn? vrste. Če se je spomnil nanj tekom prvih mladostnih let, katera je preživel v Pietranera, tedaj je vstala pred njim slika očeta, kako je otroškim rokam sina zaupal svojo sabljo; kako mu je dal po povrat-ku z lova izstreliti puško; kako mu je kot mlademu dečku dovolil, da sedi prvikrat za družinsko mizo. Nato pa se je spomnil očeta v osebi polkovnika della Rebbia, ki ga je poslal radi,najmanjšega prestopka v ječo in ki ga-ni nikdar drugače imenoval kot poročnika della Rebbia. — Poročnik della Rebbia, — se je glasilo. — vi niste na svojem mestu v bataljonu. Tri dni zapora! — Vaši ljudje stoje pet metrov predaleč od rezerve, pet dni zapora. — Pet minut po dvanajsti uri ste še prišli v eepici. — Osem dni zapora. Le enkrat, samkrat, pri Quatre-Bras, mu je rekel: — Zelo dobro, Orso, a bodi pameten! Spomini zadnje vrste niso stali v njegovem, spominu v nobenem stiku s Pietranera. Sedaj pa, ob pogledu na znane mu kraje, na potrebščine, katerih se je posluževala njegova iskreno ljubljena mati, se je vzbudilo v njegovi duši nebroj sladkih in bolestnih spominov. Poleg tega pa se je razvila pred njegovimi duševnimi pogl?di slika bodočnosti v temnih potezah. Negotova skrb, s katero ga je polnilo bistvo sestre; predvsem pa misel, da bo stopila Miss Nevil v njegovo hišo, ki se mu je zdela sedaj tako majhna, borna in tako malo pripravljena za. sprejem razkošja vajenega bitja; zaničevanje, s katerim bo mogoče zrla nano, — sploh vse te misli so se podile kaotično po njegovi glavi ter ga polnile z globoko otožnostjo. S takimi občutki je sedel k večerji, v veliko naslonjaeo iz hrasta, kjer je njegov oče predsedoval obedom in večerjam družine. Smehljaje je videl, kako se je Colomba obotavljala sesti ž njim vred za mizo. V splošnem pa je bil vesel, da je tekom večerje molčala ter se takoj po zaključenju večerje umaknila v svojo sobo. V njegovem razburjenem razpoloženju bi mu bilo težko ubraniti se napadom, s katerimi bi ga gotovo obdelovala. Colomba pa mu je hotela pustiti dovolj časa, da se privadi svoji okolici ter se zbere. Oprt z glavo na roki je dolgo časa nepremično sedel ter pustil da so korakali mimo njegovih duševnih oči dogodki štirinajstih dni. S strahom je zapazil, s kakšno napetostjo je očividno vsakdo pričakoval njegovo obnašanje napram Barricinijem. Že je čutil, da je pričelo postajati zanj mnenje v Pietranera mnenje celega sveta. Spoznal je, da se mora osvetiti, če ni hotel veljati za strahopetca. Nad kom paf Ni mogel vrjeti, da so Barriciniji krivi umora. Bili so dejanski sovražniki njegove družine, a le na temelju preflMkov/Srtifla-joeih na otoku, bi jim človek mogel zaupati umor. (Dalje prihodnjič.) .......25 Slovenski citrar, (Wilfan) .......85 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. .25 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1.— 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ............JU9 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____.50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................5« Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............50 12 Pange Lingua Tantom Ergo Ge-nitori. (Gerbiž) ..............JSi Srce Jezusovo. 21 pesmi na Cast srcu Jezusovem. (F. Kimavec).. .50 Slava nebeške kraljice. 20 Mariji, nih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, b^s .........49 Hvalite Gospoda v njegovih svet* nikih, 20 pesmi na Cast svetnikom. (Premrl) .................49 10 obhajilnih in 2 4 fast presv. Srca Jezusovemu. (Gram) .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl) ...... Missa in honorem Sanctae Caecili- ae, (Foerster) ................JS$ Missa in honorem St. Joseph! — (Pogachnik) ...................4« Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Orearai pro Peotiftee............ .41 Kyrto ..........................J9 K svetemu Rešnjeam telesu — ' (Foerster) .....................41 Sv. Nikolaj .....................M Pozor Opozorite trgovce sd obrtniki, pri kateri]} kupujete ali naročate in ste ž njih pottrdbo zadovoljni, da. oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem btttl* Uprava 'Glas Naro3a\ Slovenski akordi (Adamič): L «r.......................75 D. zvesek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ........................'.45 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Todoplvee) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala Glasbena Marica ..............A0 MOŠKI ZBORI* Slovenske narodne pesmi (Habad) Izdala Glasbena Matica ........4f Trije moški zbori (Pavžie) — Izjala Glasbena Matica .......40 "Narodna nagrobnlca (Pavfič).....35 Gorski odmtvi (Laharnar) 2. zv.. .3 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBOBI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 BAZNE PESMI S SPBEMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) .............4*1 Izdala GGlasbcna Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... .20 V pepelnični noči (Sattner). kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton solo ...........20 ftupleti (Grom). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40 Naši himni iMarold), dvogiasno s spremljevanjem klavirja .......15 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternooe, relijefna karikatura Is minulosti, 65 str., broft..........25 Št 11. (Pavel Golia) Peterthove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., hroš. ......JS Št. 12. (Fran Milčhnld) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih; 4)1 str., broš. J3$ Št. 13. (V M. Garšfn) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broS............JO Št 14. (Dr. Kari Engllš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 239 str., broš. ..........................80 Št 1C. (Janka Samec) Življenje. pesmi, 112 str., broš. ...........45 Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............JO Št. 18. (Jarosl. Vrchliek.v) Oporoka Inkovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št 20. (Jul. Zt\ver) Gompačl In Komurasaki, japonski roman, iz češi ne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 00 str., broširano.......................30 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., brofi. ..........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompej«..... II. del .......................80 ?Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, broš............................35 Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.......35 Št. 29. Tarzan sin opice .. .......9b , Št. 31. Boka roko ..............25 Št. 32. Živeti ...................25 ' Št 35. (Gaj Salnstij Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, hro5...........JO ■v,. (K saver MeSko) Listki, 144 strani ...................«5 Domače iivall ...........30 Tarzan in svet ..........1.— La Boheme ............ 1.— ■ Št 37 Št. 38. Št. 39. Št. 46. Št. 47. Št. 48. Št. 40. Št. 50. Št. 51. Št. 52. Št. 54. Št. 56. Št. 57. St. 62. Št. 63. Št. 64. PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ....2.50 3. Narodne pesmi (Gerblc) .... .30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikargič) 1., 2., In 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) 1......................451 Št. 58. f Št. 61. MALE PESMARICE: Št 1. Srbske narodne himne.....15 Št.la Sto čutiš, Srbine tnžni.....15 št. 2. Zrinjski Fnmkopan.........15 št. 5. V sladkih sanjah .........'15 Št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15 '1. -• r>.tfVd v nedolžno "ko.....15 Št 10. Na planine ...............15 Št 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-.... rovnik), 3 zvezki skupaj.......50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .....30 Lira. srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč........ 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ....... 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........ 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svp.dbl; Pri 'ihttvaSfcettt sprevodu: Geslo .40 8. zvezek': Ti osrečiti Jo hoti (me-San zbor); Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (meSan zbor): Stoji, solnčice stoj; Kmetskl bISi .............40 Magda .................40 Misterij duše............1.— Tarzanove živali .........96 Tarzanov sin ............90 Slika De Graye ........1.20 Slov. balade in romance .80 Sanin ..................1.50 V metežu ..............L— To in onkraj Sotle......M Tarzanova mladost .....90 Glad (Hamsunl .........90 (Golar) Bratje in sestre.. .75 Idijot, I. del. (Dostojevski).90 Idijot, II. del ...........90 Idijst. HI. del ...........90 Štev. 65. Idijot, IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.25 Štev. 66. Kamela, skozi nho šivanke, veseloigra......45 IGRE: SPISI ZA MLADINO: Beneški trgovec. Igrokaz s. .iojaM.GO Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Mati, (Mesko), tri dejania.......70 Marta, Semenj v Richmondu, 4 dejanja ......................JO . Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju .30 •40, Ob vejskL Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................00 ft. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............43 Revizor, 5. dejanj, tfda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Veronika Deseoiška, trda vez----1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Lindski oder-: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......00 5. zv. P« 12 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje i......................80 .40 .40 (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedk« ln pesmi .........................50 S. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......................... 4. sv. trdo vezano. Vseba.e 8. povesti ........................ 5. rdo vt&ano. Vinski brat .... J$ 6. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vteti ........................ f3 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica 8 slikm.i ....1.60 Bdeča kapica; pravljica s slikami 1— SneguljCica; pravljica s slikami ..L— Mlada gieda ...............t— Tmoljiiea, pravljica s slikami ....L— SPLOŠNA KNnŽNCA: Št.,1. (Ivan Albrecht) grudi. Izvirna povest, ttrofltnuio ........... St 3. (Ivan Rozman) ljudska drama v 4 dej., 105 strani ....................Ji Št 4. (Cvetko Golar) Poletite klaaje, Izbrane pesmi. 184 «tr^ broširano .....................M St 5. (Pran MUCinski) Goopod FrideHn Žolna in njegova drn-fina, veselomodre črtice L. 72 ■trani, broSirano ..............JS Št 7. limiti s—ovc pslpomdho-Za slovensko mladino priredila Utva, Ui str., brog. .......... Št 8. Akt lis .............. St a (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Pi illiml sodobne fll— fije, 347 strani, broi. ........... 104 str.. broS, JS .7» Junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. DOLOČENA ODPLUTJA V AVG. '27. I. svausta: Auilo. Xayoli Ct-nova. 16. avgusta: Ueliance. Cherbourg, Hamburg. 17. avgusta: Mauretatiia, Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen: ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« na Ogromnih parniklh: FRANCE 31. jul. — 27. avg. PARIS 6. avgusta. — 3. sept, le* NajkraJBa pot po fceleznlc«. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijana .n slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. rajamCite si prostor za prvo voinjo novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. VpraSajte kateregakoli ponblaSfenega agenta nil FRENCH LINE 19 State Street — — New York H. snopič1. Na Be(Iehfm*kem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev. ČaSica kave.............30 12. snojiir. Izgubljen sin. V Je«, Pastiriei in kralji, Ljudmila, Planšarica .................... .3b 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. BoStjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............30 I'O. snopič. Sv. Just; Llubczen Marijinega otroka ........... MOLITVENIKI: Duša popolna .......... Marija Varhinja: v platno vezano v fino platno ...... v celolojil vpzano .... v usnje vezam....... v fino usnje vezano Rajski glasovi: v platno vezano .... v fino platno vezano v usnje vezano v fino usnje vezano Skrbi za dušo: v platno vezano .... v nsnje vezano ...... v. fino usnje vezano .30 .1— ...80 .1.00 .1.20 .1.50 .1.70 .1.00 .1.10 .1.50 .1.70 . .80 .1.65 .1.80 Naročilom je priložiti denar, bo-disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po i al 2 centa. Če pošljete gotovino, t zkomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortiandt St., New York POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. 125.— 8 strešico sa slovenski črke č, i, t OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI PlMtl na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafiko tiak piše. fiitroet pisanja dobite t vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 6S Cortiandt tata* t . j New York, N. 7. 18. avgusta: Albert BaJlin, Chtrbourg. Hamburg: Cunte Iiusso, Nai>o!i. Gt-nova. 20. avgusta: Lfvmihan, Clu-rlKmrg; He de France. Havre; Homeric, Cherbourg; Yolpridani Ltolougru- sur Mer, Rotterdam: Colombo, Na|«)l!. 'J<-nova; I>r»'!«d'herlwurg: Veendam. Buulogne fur Mt, Hotter da in : 30. avgusta: .Martha Washington. Trst: !!••»■'lute. Cherbourg. Hamburg. 31. avgusta: Bereiiga: ia. Cherbt>urg; Korua. Xapoll, Uctiova. CITATJE TO -SEDAJ! Nad pol stoletja smo do-ganjali. kaj hoeejo preko-oeeanski potniki cledr udobnosti in službe po zmernih cenah. Mi vas znamo zadovoljiti. I/horni prostori v dru Rem. kahinskrm in tretjem razredu. WHITE STAR LINE RED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. Xafi ilubrf agenti v;im l.rhlr, povedali Ali pa vprašajte v naSent pot-nlAkem oddelku: Xo X f: W SksivSt' it«