V drugem dnevu evropskega atletskega pokala v Londonu. Meyfarthova in Bikova i novo svetovno mamko: 2,03 m ^Oc/, na Nemčija zmagala taka med ženskami kot med moškimi - Mennea zgubil za dve stotinki sekunde ski vaj* svetovnih rekordov v ženskega* t, letošnja izvedba ev-Popoln« belskega pokala v skoraj ^ Dozahr. ! ti —;i »• i'a^°a P<*abo, Ulrike Meyfarth m bo ta np“*Kova pa sta poskrbeli, da športni}, trajno zabeležena v da%rw?,V v.Londonu se je med ze-kalke v iztekala, ko so ska-bnja RiifV1^ln? Prišle v živo. Sovje-k°t za st ava 3e višine preskakovala % je /av° v prvem poskusu. Poleg ^etovna P°Pravki napredovala tudi % pa reaorderka Mayfarth, odli-®randt i 3 «»e težah Vzhodna Nemka »i 201 ™ Madžarka Juha. Pri viši-lahkoto ni 6 bikova kot običajno z krn Poletela preko letvice, mediva skoka jMeyfarthova potrebovala ši»o nov„„ belvico so postavili na vile bila nk rekorda 203 cm. Kot prva eetljivo jp Meyfarthova. Prese-fskusu [TVL^no Premagala v prvem s°vjetin ;ri UfPeb je znatno pretresel Ntojpn ’ kl je očitno upala na sa-le bil neiK 'n rekord. Prvi skok Sovjetinji, ki bi morala kmalu doseči tudi 205 cm. V italijanskem taboru so zabeležili poraz Mennee na 200 m, Poljak Kwa-sny pa je še enkrat ogrozil Litvino-va v metu kladiva. Omembe vredna je tudi zmaga Kratochvilove proti Kochovi na 200 m. V skupni lestvici je obakrat gladko zmagala NDR. Njen naskok pri ženskah je bil pravo brezno. V moški konkurenci so Italijani zdrknili za mesto niže v primerjavi s finalom 1981 v Zagrebu. KONČNI VRSTNI RED MOŠKI 1, NDR 117; 2. Sovjetska zveza 106; 3. ZRN 102; Velika Britanija 93,5; 5. Poljska 91,5; 6. Italija 80,5; 7. Francija 69; 8. Madžarska 59,5. ŽENSKE 1 NDR 107; 2. Sovjetska zveza 85; 3. Češkoslovaška 77; 4. Velika Britanija 77; 5. Bolgarija 58; 6. ZRN 57; Zdravkovi« (.Jug.) odličen riDn y l eKora. r^rvi skok sbuDni _ J® tudi obrnil vrstni red. 'uPni ,, u*di obrnil vrstni red, 16 bil brJr ^ tega tekmovanja pa reden- Bodočnost pa pripada 3’35 V moškem B-finalu v Pragi so zmagali domačini pred Španijo z eno samo točko prednosti. Jugoslavija se je uvrstila na peto mesto za Finsko in Bolgarijo, vendar pred Švico, Belgijo in Švedsko. Paradna panoga v Pragi je bil tek na 1500 m. Zmagal je Abascal (Šp.) z izrednim časom 3’33”63 pred Zdrav-kovičem, ki je s časom 3’34”85 tudi popravil jugoslovanski rekord. Pod je tekel tudi domačin Kubica. Edino zmago za Jugoslavijo je dosegel v daljini Stekič. Skočil je 8,04 m. V krogli se je Milič z 19,69 m uvrstil na drugo mesto. Boljši rezultat 3’5”44 je Jugoslavija dosegla še v štafeti 4x400 m. V moškem B-finalu v Sittardu je presenetljivo zmagala Italija, posebno dobrih rezultatov pri Italijankah pa ni bilo. Finska metalka kopja Lillak je tudi na tem tekmovanju presegla 70 m. 7. Poljska 42; 8. Madžarska 37. IZIDI MOŠKI 200 m: 1. Wells (VB) 20”72, 2. Mennea (It.) 20”74. 800 m: 1. Wulbeck (ZRN) 1’45”74, 4. Sabia (It.) 1’47'T1. 3000 m zapreke: 1. Maminski (Polj.) 8'24”80, 7. Scartezzini (It.) 8’50”50. 5000 m: 1. Wessinghage (ZRN) 13’ in 48”72, 3. Cova (It.) 13’55”59. 110 m ovire: 1. Munkelt (NDR) 13”72, 4. Fontecchio (It.) 13”91. Palica: 1. Abada (Fr.) 5,55 m, 8. Barella (It.) 5 m. Troskok: 1. Bouschen (ZRN) 17,12 m, 2. Hoffman (Polj.) 16,94 m, 7. Ba-dinelli (It.) 15,99 m. Disk: 1. Schult (NDR) 64,94 m, 6. Bucci (It.) 58,52 m. Kladivo: 1. Litvinov (SZ) 81,52 m, 2. Kwasny (Polj.) 80,18 m, 6. Urlan-do (It.) 72,74 m. Štafeta 4x400 m: 1. Velika Britanija 3’2”28, 5. Italija 3'3”25. ŽENSKE 200 m: 1. Kratochvilova (ČSSR) 22”40, 2. Koch (NDR) 22”40. 1500 m: 1. Raldugina (SZ) 4’7”61. 3000 m: 1. Kazankina (SZ) 8’49”27. 100 m ovire: 1. Jahn (NDR) 12”89. Višina: 1. Meyfarth (ZRN) 203 cm, 2. Bikova (SZ) 203 cm, 3. Brandt (NDR) 199 cm, 4. Juha (Madž.) 197 cm. Daljina: 1. Daute (NDR) 6,99 m, 2. Murkova (ČSSR) 6,81 m. Krogla: 1. Fibingerova (ČSSR) 20,76 m. Štafeta 4x400 m: 1. Češkoslovaška 3'20”80, 2. Sovjetska zveza 3’21”71, 3. NDR 3’22”70. Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 24. t.m. ob 20.30 sestanek vseh trenerjev mladinskih moštev. Obvezna prisotnost! • • • TPK Sirena organizira v soboto, 27. t.m., na društvenem zemljišču v Barkovljah tradicionalno tKARAMALADOa. Pričetek ob 14. uri z regato odraslih na «optimistih». Na programu je tudi razstava humorističnih vinjet in lepljenk slikarja Atilija Kralja, nastop čarodeja in srečolov. Praznik bo tudi v primeru slabega vremena. Italijanski nogometni pokal številni spodrsljaji Pry i^biesJo italijanskega pokala je kega rK)r.Presenečenj. Poleg viso-rri° PosehfC1 ^ise, ° katerem poroča sP°drsij„ ■ ^re omeniti v prvi vrsti WTarinLnUV°ntusa v Pe™gii. kjer nb»r ; ni igrali zelo slabo. Tudi S, moral priznati premoč Ce- Polog . breba omeniti tudi re Ni 1^ a (proti Arezzu), Catanie PV), .^kiani), Lazia (proti Catan v^iačen, •bn?. P3 Udineseja, ki na S? ni I8rjšču in kljub dobri igri Sj|no. spc Premagati tretjeligaša Si ■ ki je kljub zdesetkani Rimini in Torino, ki n^acbner^m ,P° zaslufh odličnega fayil VirJf 4 zadetki) visoko od-, SvOjim nzo- sta lahko zadovoljna B*" aas(«pom. Vsekakor pa je nedettese; Inter - Empoli; Parma -Cosenza. 5. SKUPINA: Arezzo - Milan 0:0; Atalanta - Padava 2:0; Rimini - Roma 1:3, Arezzo - Roma; Padova -Milan; Rimini - Atalanta. 6. SKUPINA: Foggia - Monza 1:1; Genoa - Palermo 3:1; Vicenza - Torino 0:5. Vicenza - Genca; Monza -Palermo; Torino - Foggia. 7. SKUPINA; Carrarese - Cagliari 0:0; Catania - Reggiana 1:1; Verona - Campobasso 1:0. Campobasso - Cagliari; Carrarese - Catania; Reggiana Verona. 8. SKUPINA: Casertana - Lecce 1:1; Como - Ascoli 0:1; Pescara -Fiorentina 0:2. Ascoli - Pescara; Como - Casertana; Lecce - Fiorentina. Triestina pripravila prijetno presenečenje Triestina — Piša 3:1 (2:0) TRIESTINA: Nieri, Costantini, Stimpfl, Vailati, Mascheroni, Braghin, De Falco, Romano, Perrone (73’ Pe-drazzini), Ruffini, Ascagni. PIŠA: Mannini, Secondini, Arme-nise, Vianello, Garuti (v 30. min. Lon-gobardo), Occhipinti, Bergreen, Mariani, Sorbi, Criscimanni (v 60. min. Gozzoli), Kieft. STRELCI: v 13. min. De Falco, v 31. min. Romano, v 70. min Perrone, v 85. min. Occhipinti GLEDALCEV: 10 tisoč. Triestina je poskrbela za veliko presenečenje. V prvi tekmi kvalifikacijskega dela tekmovanja za italijanski pokal je prepričljivo premagala prvoligaša Piso. Takoj moramo povedati, da bj bilo nekoliko preurajeno pisati v triumfalističih tonih, saj je kondicija obeh ekip še precej povprečna, zato je rezultat lahko sprejemljiv s pridržki. Kljub temu pa je vendarle šlo za uradno tekmo in je zato zmaga tržaškega drugoligaša zelo raz veseljiva. Piša je zelo razočarala, saj je po začetnih minutah, ko je imela pobudo v svojih rokah in je spravila v težave domačo obrambo s hitrimi ak cijami, polagoma prepustila vajeti igre Triestini. Občutek smo imeli, da je toskanski prvoligaš še zelo daleč od zadovoljive forme. Opazna je bila tudi nepovezanost med veznimi i-gralci in napadalcema, Nizozemcem Kieftom in Dancem Bergreenom. Posebno Danec je bil zelo osamljen in je le redko sodeloval pri igri svojega moštva. Kieft pa se je vztrajno boril, pokazal velike sposobnosti, ni pa svojega pozitivnega nastopa uspel konkretizirati z zadetkom. Piša je razočarala tudi v obrambi, Triestina pa je, kot zgleda, blizu zadovoljive forme. Dokazala je, da je bil nerodni poraz v tekmi z Vi-cenzo le osamljen primer. Ekipa je že uigrana na sredini igrišča in v napadu, kjer se je poleg običajnega odličnega De Falca zelo dobro izkazal hitri Perrone. Obramba je še nekoliko negotova, čeprav je Mascheroni dokazal, da se naglo bliža dobri ravni. Pravi steber ekipe pa je vezni igralec Romano, ki je dal pobudo za vse tri zadetke. (I. P.) Visok poraz Gorizie Treviso — Gorizia 4:0 (2:0) V prvem kolu italijanskega nogometnega pokala za moštva, ki nastopajo v C ligi, je Gorizia v gosteh visoko izgubila proti Trevisu (0:4). 'lalijanskega pokala do-. so vse ekipe še v dobi ^J^jRa'^- PreSeneČenja Sk° »va. Prihodnje kolo bo na J. prihodnje KOLO SHSTriestina - Piša 3:1; K? ' ^mpdoria 1:3; Pisto- j-emonese 2:0. Cremonese -la . Piša 2 jT^iese. Na veSikem moškem odbojkarskem turnirju v Vidmu Italija boljša od Južne Koreje in Francije Campania; Sampdo- Catanzaro >gia Lazio „ . Juventus 1:0; Taran-c0 . S;-1- Bari - Juventus; Ca-f''*' SKlrrv^arant<); Eazio - Perugia. Cavese ■ Varese 0:0; iffa p, ^aPoli 0:2; Udinese - Bo-d|tee-' Bobgna Cavese; Cosenza -(A Skirn apob ‘ Varese. S^A; Cesena - Inter 1:0; - - P aveUino 0:1; Sambenedet-7113 1:1. Avellino - Sambe- VIDEM — Končni zmagovalec velikega moškega odbojkarskega turnirja za «lovoriko Cassa di Risparmio» je bil znan že v soboto, ko je Italija premagala Južno Korejo. Pred tem neposrednim obračunom sta bili še obe reprezentanci neporaženi. Italijanski odbojkarji so sicer izgubili prvi niz, a v ostalih treh so bili Bertoli in tovariši občutno boljši nasprotniki V prvem sobotnem srečanju v videmski športni palači «Primo Carne-ra» je Francija premagala Grčijo. Potem pa smo bili priča zgodovinskemu dogodku. Odbojkarji Zahodne Nemčije so premagali nič manj kot nekdanje svetovne prvake iz NDR in to je bil tudi prvi njihov uspeh z vzhodnimi sosedi nasploh. V taboru ZRN je bilo veselje po končanem srečanju nepopisno, ker tega izredno prestižnega uspeha niso pričakovali niti naj večji optimisti. Ta zmaga pa je Zahodne Nemce precej drago stala, saj so v nedeljo igrali s Francijo samo z 8 igralci, ker sta se še dva njihova odbojkarja poškodovala. Po medlih nastopih v prvih dneh se je Grčija pokazala v nedeljo popoldan v povsem drugačni luči. S pri- kazano igro pa so Grki potrdili, da njihov nastop na letošnjem evropskem prvenstvo ni slučajen pa čeprav so bile kvalifikacije sredi Aten. V zadnjem nastopu turnirja ob slavju tisočletnice Vidma je Italija premagala še NDR in tako končala turnir kot edina neporažena. Ekipa trenerja Prandija je odlično pripravljena in bo na prihodnjih sredozemskih igrah velik favorit. Vzhodni Nemci pa so pokazali boljšo igro, ki najbolje potrjuje, da so preboleli krizo po izredno napornih treningih pred nastopom na domačem evropskem prven- stvu. Po prvem zmagovitem nizu so Nemci IZIDI 4. IN 5. KOLA: Francija -Grčija 3:1 (11:15, 15:3, 15:4, 15:9), NDR - ZRN 1:3 (13:15, 8:15, 16:14, 14:16), Italija - Južna Koreja 3:1 (8:15, 15:13, 15:11, 15:9), Francija -ZRN 3:1 (13:15, 15:2, 15:7, 15:11), Južna Koreja - Grčija 2:3 (13:15, 15:9, 15:12, 11:15, 10:15), Italija - NDR 3:1 (14:16, 15:11, 15:11, 15:4). KONČNI VRSTNI RED: 1. Italija 10 točk; 2. Južna Koreja, Francija 6; 4. ZRN 4; 5. NDR in Grčija 2. Ples S1'« Lokar k?°’ T^rt. življenje,- je govoril Tankred, «vse-mislila živeti, midva bi pa rada. E, pre-N°iiiUj 1 denarja mi je pobrala. In zdaj? Tu pod ° *adnn°8ami leži *n iaz — kaj imam od tega? ,lega beliča sem ji dal, dečko!-^ijj e aita, če ne vaju zakoljem!- je zatulil Ko-V epa tv &r n'sta nehala. Izpraznila sta steklenico kažita n Poskušala valček. A ni šlo. Noge so bile % kte vse jahanje. t|'a’ )e snel bajonet, meril dolgo in skrivo- $ 2alučil. tee ni res zadel! Pogodil me je! Da bi te Se i« sesedel, snel hlače in iskal rano. da rara se ie pokazala ozka proga krvi; vedel p hijj . ana ni giuDoka, a v vinski omamljenosti 6veže6 skremžil obraz in iskal je rutico, da se CSel; nevarno, nevarno za tetanus!- je menil ttrttes ■y,Z(^ravnik je zadnjič pravil. Rana pa prst, tel j, 0 so krči, strašni krči po vsem telesu, tretji u8asneš. Injekcija bi bila potrebna —» hlah VSe Pregibanje se je izprevrglo v grotes- «Kakor Izabela,- se je prestrašeno zdrznil Tankred. «Živela je v večnem krču, umrla v krču,- Ko je bila rana prevezana, ga je minila vsa radost. Zleknil se je vnovič in dolgo strmel v nebo. Potem se je leno vzdignil. -Gremo,- je rekel, «kri se plačuje s krvjo. Tako je.» Dolgo in nerodno je odvezoval vajeti, ravnal voz in se previdno vzdignil, kakor bi ga boleli vsi udi. Marcel se je pognal k njemu in voz je spet odskakoval v daljavi. Dolgo se je čulo trdo nabijanje železja ob kremen. Koradin je strmel ob zidu, kakor bi hotel na nekaj pozabiti. Potem je počasi zavil za mrtvašnico, kjer se je sveža prst še razločila. Strmel je v tla in se ni mogel zravnati. Polastila se ga je topost, nobene misli ni mogel ujeti. Komaj čustvo utrujenosti mu je pomoglo, da se je počasi spustil na tla. Premetaval se je v snu, zakaj sanjska pokrajina, ki se je odpirala pred njegovimi očmi, je bila široka in je rasla zmerom dalje v šir. Izza obzorja je prihajala reka ljudstev, zemlja se je odpirala, peklo samo je zijalo široko in tudi od tod so se izlivale množice. Zemlja je zijala na vseh koncih in krajih, grobovi so se odpirali kakor zrelo stročje. Čez nebo je bila prepeta mavrica in tam je bila sodba, meč na eni, oljkova zelenika na drugi strani. Množice širokotrebušastih živali so bile pomešane med narodi in prenašale svoj zarod na hrbtih. Obla ki so se shajali in razhajali, tam so bile množice izvoljenih, ki so peli hvalnice sodbi. Še bliže sodbi pa štirje angeli z dolgimi troberitami in napetih lic; suvali so zrak v trombe, in zemljo in nebo je sekal glas, ki je stresal mozeg živi in mrtvi tvari. — Koradin je videl samega sebe, kako bega, vzklika skozi prostore, prosi: «Iza... Iza... Iza...» neusmiljeno je iskal. Oblaki so se trgali, kar nizko so šli, se zaprli, nato pa je zasijalo, se zasmejalo tako toplo, da ga je milina luči skoraj umorila. Iza se je smejala izpod pazduhe, izza hrbta... in tam je bila sama luč in.veselje in smeh. — Oblaki so se spet spajali, Koradin je strmel in se pogrezal. Z muko je napenjal misli in se nazadnje spomnil: da, to je bilo tam, častniku sem bil za slugo, na mizi so bile skladovnice knjig, podob in ta podoba je bila na vrhu... prav ta je bila. Tiste mesece, ko je bil za strežnika, je ure in ure gledal to podobo. Sodni dan. Koradin je ponavljal in brbljal: Sodni dan. Potem je stopil nepričakovano častnik v sobo. Koradin je planil. Prebudil se je okopan v rosi in blatu, pokrit z debelo skorjo prsti po obrazu in obleki. «Kakšne sanje, kakšno premetavanje!- je pomislil. Leno se je odpravil. Velikanska sončna obla se je kobalila nad vrhove na vzhodu. KONEC Naročnina: Mesečna 9 000 lir'- celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 46027U GORICA Drevored 24 maggio 1 . Tel 10481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. 104321 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa izdaja L JZTT m tiska JT ^ Trst lT|lj!J za|0jnikov FIEG , Povratek dopustnikov s počitnic V nedeljo in včeraj gost promet na cestah RIM — Začelo se je ali pa končalo, kakor kdo hoče. Začel se je povva tek vojske dopustnikov na dom in končale so se letošnje (za premnoge/ kratke počitnice, pa čeprav bodo veliki obrati in tovarne še ves ta ceder počivali in bo delo v njih steklo šele v začetku prihodnjega tedna. In še ne v vseh, kajti mnoge delavce čaka «poletno presenečenje* — dopolnilna blagajna. Vsa nedeljska in včerajšnja poročila italijanskih tiskovnih agencij pore čajo o znatnem porastu prometa na vseh cestah in avtocestah. Kaže, da je prišlo tudi do precej prometnih nesreč, ki pa zaenkrat se še niso sprevrgle v pravcate tragedije. Skratka, italijanski in tuji turisti zapuščajo letoviščar-ske kraje in se vračajo domov, kjer bodo ob soočanju z mnogimi vprašanji počakali na prihodnje dopuste. Reči je treba, da je letošnje poletje zelo bogato delilo sončne žarke ir tako je bilo tudi prejšnji konec tedna, ko so se mesta spet izpraznila in so se ljudje množično podali na eno — ali dvodnevne izlete. Spet je zagospodaril-, vročina, tako da je bila ob morju in v gorah prava gneča. Naj bo za ih, stracijo dovolj le podatek iz naše dežele, ko se je na plažah od Trsta do Lignana trlo kakih 300 tisoč kopalcev. Samo v Lignanu jih je bilo 180 tisoč, v Gradežu pa 70 tisoč. Razumljivo je, da je bil promet v nedeljo in včeraj zvečer zelo gost, kar se je poznalo tudi na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo. Prelepo sončno vreme torej še spodbuja turizem, tako da vsaj delno rešuje letošnjo deficitarno italijansko turistično bilanco. Zanimivo je tudi, da je bila letos najbolj uspešna turistična dežela Umbrija, kjer zares ni manjkalo obiskovalcev. Tudi v nedeljo jih je bilo na primer v Perugii na tisoče. Občudovali so mestno novost: premične stopnice v starem delu mesta, na katere je v dveh mesecih stopilo že več kot milijon ljudi . . . Letalska nesreča v ZDA: 11 padalcev mrtvili Enajst padalcev je izgubilo življenje včeraj v ZDA, ko se je letalo, s katerega so skakali, zrušilo na g od mesta Seattle. Padalci so se pripravljali na zadnji skok, ko je letalo začelo padati. 15 oseb se je resi letala. Na sliki (telefoto AP): ugotavljanje istovetnosti žrtev na prizorišču nesreče V Pordenonu priprli pet razpečevalcev mamil PORDENON — Policija je v nedeljo popoldan in zvečer imela v Pordenonu veliko dela, saj ji je končno uspe lo prijeti člane manjše tolpe razpečevalcev mamil, ki je delovala na področju Furlanije in Veneta. V preiskavi je sodelovala tudi kvestura iz Trevisa. Sedež razpečevalcev so agenti lahko izsledili, potem ko so že nekaj časa sledili sumljivemu premetu v hiši 28 letnega Alberta Canonica iz Susegana pri Trevisu. Tako sta bila v nedeljo popoldan priprta 30 letni Vi demčan Augusto Zuiani in 34 letni Antonio Suttp iz Co-droipa. Medtem ko sta se vozila po Drev. Venezia v Por denonu, sta naletela na policijski avtomobil. Takoj sta se skušala znebiti vrečke, ki so jo potem našli in ki je vsebovala gram in pol heroina. V avtomobilu so agenti našli še dve vrečki laktoze, to je mlečnega sladkorja, s katerim ponavadi pomešajo heroin. Policiji je bilo takoj jasno, da sta dva povezana z obiskovalci hiše Ca nonica in da bo v stanovanju še kaj «opojnega» blaga. Hipoteza se je spremenila v stvarnost, ko so agenti v nedeljo zvečer vdrli v stanovanje Alberta Canonica. V pralnem stroju so bile skrite štiri najlonske vrečke s 136 grami heroina in tri manjše vrečke, ki so vsebovale 66 gramov kokaina. Skupna vrednost zaplenjenega mamila znaša približno 40 milijonov lir. Policija je areti rala lastnika stanovanja in še dva njegova prijatelja, 45-letnega Guida Dussina in 38 letnega Gianfranca Fab bra, oba iz Trevisa. Preiskovalci menijo, da so z akcijo onesposobili enega izmed najpomembnejših centrov za razpečevanje trdih mamil v Furlaniji in Venetu. Cananicovo stanovanje je bila baza, medtem ko sta Fabbro in Dussin skrbela za nabavo; Sutto in Zuiani pa naj bi blago nato razpečevala. Železniška nesreča pTi Dublinu: 7 rI,r tvib iireč?' DUBLIN — Sedem mrtvih in 67 ranjenih so obračun ^ ki se je pripetila v nedeljo zvečer pri Dublinu. Po prvih izsle je . je nesrečo zakrivil brzi vlak, ki je vozil iz Galwaya v DubjeL občega miru. seveda pod okriljem njegove sV(1j ir. cerkve. ((Prečastiti* je pripravljen vložiti topnW'jo nar v izgradnjo predora, pravijo njegovi ■ K*7/ dodajajo, da bi tako povezali s cesto JW'iarodne fll nelike pfC Japonski strokovnjaki pa na vsak J sojajo zamisel. Profesor geologije Jasno o m0ina f ,,,n je japonska tehnika pri gradnji predorov \nji ^ m vati probleme tega načrta. Izkušnje PTl 0 Meljein' -M dolgega predora bi bile v veliko pomoč gj ^ ^ polnoma drugo pa je vprašanje, koliko c'a*radili ta gradnja. Do sedaj najdaljši predor so 0^ ^ in še ni popolnoma dokončan, vedeli, kaj z talom. Pred 20 Strokovnjaki menijo, da bi izgrac lijone jenov, kar pomeni desetino — te J"r lil ene od najbogatejših držav na svetu, to j Take vsote pa ne premore niti zelo boga Zato bo ta tunel ostal le pravljica. bo, "f z V' iujePj njim, ker ljudje danes rajši J?-gcen*- ,j, ',0 leti je zadeva zgtedala bo j .. 4 1 dnja stala N. V. Gogolj: OSTAP DIH 36 USTA VIL... "SrODTff, 6RAT3B 3THEL3ALI BODO Z. O6Z1DJA Taras Buljba (35.) TA4AS 36 Sil 3AECEM, KO TE VIDEL- jima z. ITAMANSkO PALICO V ROKAH SLC3 GA.GlEJ ' I RA KO MODKO 70 5V0 3E KOZAKE j KOT DA 36 -STAJ k^roVEL3WIK.. riše: Željko I3UTUA3 36 H KOZAKOMA V.v sKCe.. POVEDAL 3(T, DA 30 ta .- MED NDIMLA/O OOSOTMClST' V' ^MORSKI DNEVNIK 'Jh»i=ti v Trstu maia iQac r.,TjK W 26. novem- jjjj**?'l?44 se js v tisltami »Doberdob* 1944 ,. »eptembra 1945 v VoMtiilt S°S!ii** ^ maj* laac dnj1, do ®-n2J^5f*V08voboje. Mg v z P8ft“ansk' DNEV- v'«uJnjeni Evropi. primorski J/ dnevni ;>■ “n O- O ~ o ro ?• CN o m N-: j> j> n -■> JSrSaME"" Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 197 (11.613) Trst, sreda, 24. avgusta ' Trst se vedno naj dražje mesto KtJlf k še vedno najbolj dra-** ttesto v Italiji, toda ta neza- Vidljiv Emi«, rekord* mu od blizu o-i. *ata M'lan in Bologna. V na-Sen> mest« _______s „ Na seminarju v Ericeju kljub blokovskim razhajanjem Ameriški in sovjetski znanstvenim za preprečevanje jedrskega spopada <»espmes^ so namreč v zadnjem en življenjski stroški nara- desetLt6 od.st-; v Bologni pa za feta04* ve6‘ Pogledamo eno- 1983) 0bdobie (julij 1982 - avgust )je . ,Pa vidimo, da so se živ-/a ,s, * stroški v Trstu povišali kolo • .0t*s^* medtem ko je v m v Milanu «termome- ^ttn narasel za okroglih 14 tov. m^ji porastek so v našem vania ,^°^egli stroški za stano-ški i VC® kot 20 odst.) ter stro-nje elektriko, plin in ogreva-eije . i ^ odst.), rast infla-ohrt.£a i® v prejšnjem letu manj izdati eni a cene prehrambenih 'kov in oblačil. O °s*aia l°rej najbolj drago ga . v Haliji, kljub temu da Mondf, ***** kratkim tednik «11 8a «vlje„^ razglasil za oazo udobne- a... NA 2. STRANI Ustanovitev mednarodne raziskovalne skupine prvi konkretnejši korak na poti sporazumevanja znanstvenikov obeh velesil ERIČE (Trapani) — S sporazumom o ustanovitvi mednarodne raziskovalne skupine, ki bi proučevala posledice jedrskega spopada in nove obrambne sisteme, se je včeraj v Ericeju pri Trapaniju končal tretji mednarodni seminar o preprečevanju jedrske vojne. Kljub nasprotujočim si stališčem voditeljev obeh najpomembnejših delegacij (ameriške in sovjetske), ki sta izhajala iz ozke blokovske vizije sveta in različnih družbenopolitičnih in gospodarskih sistemov, je to prvi konkretnejši korak na poti sporazumevanja med znanstveniki obeh super sil. V bodoči mednarodni raziskovalni skupini bo sodelovalo 50 znanstvenikov iz ZDA, enako število iz SZ in prav tako 50 znanstvenikov iz Evrope, kot celine, ki bi bila najbolj ogrožena ob morebitnem jedrskem spopadu. Še bolj kot ustanovitev te skupine pa je na poti sporazumevanja pomembno, da sta tako ameriška kot sovjetska delegacija spoznali pomen izmenjave informacij. Predsednik seminarja italijanski znanstvenik Antonino Zichichi je na- povedal, da bo ameriška administracija v kratkem umaknila pečat tajnosti raznim pomembnim znanstvenim raziskavam. Nekaj se torej med znanstveniki premika. V Ericeju so morali priznati vso grozoto morebitne jedrske vojne, prav tako so priznali, da so se izgledi za spopad še povečali. Seveda je vodja ameriške delegacije Edmard Teller, Nobelov nagrajenec za fizUco in oče ameriške vodikove bombe ter eden najvplivnejših svetovalcev Ronalda Reagana vztrajal v svojem zagovoru protiraketnih obrambnih sistemov kot jamstva za preprečevanje jedrskega spopada. Vodja sovjetske delegacije akademik Jevgenij Vilihov je take teze zavrnil s trditvami, da ni zanesljivega obrambnega sistema, da iskanje «obrambnih ščitev» le veča možnosti jedrskega spopada Oba, tako Teller kot Vilihov, pa sta pozdravila včerajšnji sporazum, ki ni po njunih besedah abstrakten, temveč konkretno nakazuje pot iz začaranega kroga sedanjega ravnotežja terorja. V V Čadu negotovost ZDA odpoklicale radamka letala PARIZ — Vrsta negotovih in delno tudi nasprotujočih si vesti s čadske fronte: medtem ko pariška diplomacija vztraja pri trditvi, da so možna pogajanja in so Američani celo odpoklicali svoja radarska letala iz Sudana; čadska vlada poroča, da so libijske čete prodrle južno od mesta Faya Largeau Vsekakor je najpomembnejša vest, ameriška odločitev, da ZDA umaknejo radarska letala awacs. V Washingtonu sicer trdijo, da je bilo že dokazano, da lahko Američani v vsakem trenutku premaknejo svoja letala na katerokoli območje sveta, kar se sliši kot svarilo Gadafiju. Francozi, kot že rečeno, ustra- jajo pri potrebi po pogajanjih. Mit-terrandov posebni odposlanec pri libijskem voditelju Gadafiju Roland Dumas je tako včeraj izjavil, da so «vrata za pogajanja odprta*. Danes pa bo v Adis Abebo odpotoval predsednik zunanjepolitične komisije francoske skupščine Mauri-ce Faure, da se sestane s predsednikom organizacije afriške enotnosti Mengistujem, kateremu bo izročil Mitterrandovo poslanico. Medtem pa prihajajo zaskrbljujoče vesti iz Čada. Čadski minister za informacije je namreč včeraj sporočil, da so libijske čete prodrle 80 km južno od Faya Largeau in da se na tem območju nahaja najmanj 5.000 libijskih vojakov. Tudi Cerkev za umikom ultimata Lecha Walese ‘ — Na Poljskem in v v*roke Sku^ai° še vedno ugotoviti lecha ^/^Pričakovanega odstopa feJiin, Wa*ese od izziva poljskemu seže r.K . z Belimi stavkami do-lji '10yiW dialoga med vodite-Solidarnosti in o- Ih,. * i\ /1 1 1l/\ i nnmnrlnl Delovna pogodba kovinarjev zopet v ospredju pozornosti Kaj je tej nenadni spre-brati n .rovalo, ni ----, ni mogoče raz- -še rrianC 'z. *ziav Lecha Walese, S°Pisja P.a iz pisanja poljskega ča-»ptimise prepušča vse preveč .'“stičnim trditvam. riegaavj*a .Politične igre držav real- dolgo ^ializma na Poljskem že fokra): * Veljajo. Sklerotično in zbi-he HpiZlrano oblast Poljske združevalni. avske partije je zamenjala Ijudstv’ P3 se ni postavila v bran JUU$tv ^ K lu postavim v uiau brani • ,temveč kot prej PZDP Vzhodn industrijcev. Gre za prvi krog neformalnih sestankov in kaže, da bo minister za prihodnji teden uradno pozval predstavnike sindikatov in delodajalcev na sestanek. Na včerajšnjem srečanju so predstavniki sindikata novinarjev poudarili, da vztrajajo pri predlogu, ki ga je postavil bivši minister Scotti in so ga delodajalci zavrnili ter da menijo, da je treba skleniti pogodbo najkasneje v dveh tednih. Danes začetek Kraške ohceti NA 4. STRANI Spet občuten padec ameriškega dolarja RIM — Na včerajšnjem fiksingu je bila spet potrjena težnja dolarja k drsenju navzdol. Včerajšnje kota-cije na italijanskem trgu znašajo 1 dolar za 1562,50 lire proti predvčerajšnji kotaciji v višini 1 dolarja za 1575,50 lire. Včerajšnji padec je bil torej občuten, in sicer za 0,8 odst. Prvi znaki negativnega kurza dolarja so prišli že predsinočnjim iz newyorškega tržišča, kjer se je ob fiksingu razširilo prepričanje, da je dolar precenjen. Operaterji, namreč, si ne morejo razlagati tega s tehničnimi razlogi drugače, kot samo z možnostjo, da bodo v ZDA konec meseca znižali obrestne mere zaradi zmanjšanja denarnega obtoka. Še en skok cene naftnih derivatov RIM — Komaj sedem dni bodo veljale nove cene nekaterih petrolejskih proizvodov, o katerih smo poročali v nedeljski številki našega dnevnika, saj bodo že s prihodnjim ponedeljkom, 29. avgusta, stopili v veljavo ponovni poviški. Plinsko olje za motorna vozila, katerega cena je komaj poskočila za 25 lir, bo s prihodnjim tednom dražje še za 19 lir, plinsko olje za kmetijske uporabo za 18 lir in tisto za ribolov za 17 lir, medtem ko bo kilogram tekočega gorilnega olja dražji za 6 lir. Nadaljuje se torej trend rasti cen petrolejskih proizvodov, ki ga je opaziti že nekaj tednov. Motorno plinsko olje se je prvič podražilo 15. avgusta, tako da smo sedaj že pri tretjem povišku v treh tednih. Gasilci brez vode ?et8°rii ,se tudi to: i, deni■ uat to: v rnestec ky Uktnij *b:uzzi ie krajevni 7*1, dobavo vode 250 do mestecu Ro-vodo-dobavni- Ab rQA k ti niso pravočasno pla-u l(l(inm> .SkuPnu dolgujejo vodo-milijonov lir in, čeprav za „ ‘3e Poirnn „„ „„ „nli jf “šoto P0J!ae ne ore za zelo veli-J’ >a J*** uPravi vodovoda trdi-, bej„. denar nujno potrebujejo. bu ................. r% v da nepoboljšljivi dolžniki ne Prejemali vode, je še kar s? 3e uteci Kar preseneia P0 Je* tf? »ojni ■ temi dolžniki tudi gasil sutca, ki je sedaj ostala «na -Se»ecia ^od^enega dvoma ni, da ima y dkren1 .uprava vso pravico odloč ,,a So Proti dolžnikom, dejstvo, lak^fcor * gasilci brez vode pa je ,1%} nenavadno, skoraj smešno; bt vsak trenutek postalo ir«aičnpa Zlato za Franceschija RIM — Drugi dan plavalnega tekmovanja na EP v Rimu je beležil vrsto izjemnih dosežkov, obenem pa tudi toliko pričakovano zlato kolajno za organizatorja. velikem italijan- Začnimo kar pri —.— ----------. skem slavju. Zlato kolajno je osvojil Giovanni Franceschi na 400 m mešano, in to celo v času novega evropskega rekorda. In nepopisno slavje je bilo tudi ob koncu včerajšnjega plavalnega sporeda v taboru Zahodne Nemčije, Za-hodnonemška štafeta 4x200 m prosto je namreč osvojila zlato kolajno in jo je «pozlatila» celo s svetovnim rekordom. Michael Gross, doslej glavni junak toga EP, je odločilno pripomogel k velikemu podvigu zahodnonemške šta- fete, obenem pa je včeraj osvojil še eno zlato kolajno na 100 m' delfin. V ženski konkurenci se seveda nadaljuje premoč Vzhodnih Nemk, ki so včeraj pospravile dve novi zlati odličji. Sploh pa predstavnice NDR na tem EP nimajo enakovrednih tekmic. Za kanec naj dodamo, da je tudi jugoslovanska štafeta na 4x200 m dosegla državni rekord. Nadaljuje se turnir v vaterpolu. Jugoslavija pa je včeraj doživela svoj prvi poraz. Izgubila je proti Španiji z 8:9, toda tudi po «krivdi» izredno pristranskega sodnika, ki je v ključnih trenutkih srečanja grobo oškodoval Jugoslovane. V zadnjem sinočnjem srečanju pa je Madžarska visoko premagala Italijo (9:3) in tako so «azzurri» kar na petem mestu skupne lestvice ter skoraj že povsem odrezani iz borbe za kolajne. NA 10. STRANI Jadranovci zopet na delu Jadranovi košarkarji so se v ponedeljek zbrali v repenski telovadnici, da bi pod vodstvom novega trenerja Andreja Žagarja začeli priprave na novo sezono NA 1L STRANI k V petih velikih mestih nižji inflacijski pritisk Predvidevanja za september: verjetno novo zvišanje cen RIM — V mesecu avgustu se je inflacijski pritisk znižal. Tako lahko sodimo po podatkih o cenah na drobno, ki so jih posredovale nekatere velike občine v severni Italiji. Če bodo ti podatki dobili podobno sliko tudi v vsedržavnih pokazateljih, bo mesečna stopnja porasta cen v Italiji v avgustu nižja od 1 odstotka, morda tam nekje okoli 0,6 do 0,8 odstotka. V tem primeru bi letni porast inflacije moral biti nekoliko nižji od 15 odst. Na področju draginjske doklade se novo trimesečje začenja z blagim vzponom. Po mnenju Confindustrie, in sicer po njenem tolmačenju novega sporazuma o premični lestvici, naj bi draginjska doklada zrasla za dve ali tri točke, medtem ko sindikati trdijo, da bo porast znašal od 3 do 4 točke. Kot je znano, Confindustria in sindikati različno tolmačijo sporazum: industrijci zaokrožijo številke navzdol ter za vedno pozabijo na decimalne številke. Sindikati pa jih nočejo pozabiti. Zato bo prišlo prihodnji mesec zelo verjetno do ostrih sporov glede tega vprašanja. Ti podatki, ki so bili objavljeni včeraj, zadevajo cene na drobno za družine delavcev in uradnikov. Sami po sebi so pozitiven znak za brzdanje inflacije, čeprav le delno. Ti podatki namreč ne upoštevajo posledic pora- sta pravične stanarine, podražitve cen petrolejskih proizvodov ter «dolarske» draginje. Te posledice pa bomo občutili v septembru. Marsikateri strokovnjak predvideva, da bodo tedaj cene poskočile. V naslednji razpredelnici navajamo podatke o spremembah pri cenah od januarja do avgusta letos v petih velikih mestih: mesec Milan Turin Bologna Trst ISTAT januar 2,2 1,3 1,2 1,3 1,4 februar U 0,9 1,1 1,4 1,3 marec 0,98 0,9 1,0 0,8 0,9 april 0,97 1,2 0,95 1,0 1,0 maj 0,9 0,7 1,1 1,1 1,0 junij 0,5 1,0 0,3 0,7 0,6 julij 1,0 0,6 0,8 0,7 1,0 avgust 0,3 0,5 0,7 0,6 — Povišanje cen v teh mestih znaža v avgustu, preračunano na letni osnovi od 13,2 do 14,3 (ta številka velja za Trst) odst. Izjave Adalberta Minuecija KPI kritično ocenjuje vlado RIM «Craxijeva dolžnost je bila preveriti možnost ^ jji-nativne vlade, brez krščanske demokracije,* je izjavil Adal gnu nucci, član vodstva KPI v intervjuju, ki ga je dal nekemu tedniku. Minucci meni, da nikakor ni realno pričakovati bistve®*. ^ memb od predsednika vlade, ki je vklenjen v kletki, katere k J11 mokristjani držijo trdno v rokah in nimajo namena jih spusti . ^ je sprejel politično Unijo krščanske demokracije, ki trdi, da dan ja vlada alternativna KPI. , jg vlad- Kar zadeva nasprotja znotraj PSI, do katerih je prišlo ff jjorda nega progama pa Minucci meni, da je bil Craxi zelo zaskrblj^^pj je predsednik vlade misUl, da bo prišlo do razkolov v partiji, medtem ko je do razlik prišlo prav v njegovi stranki- ,vanti». O odnosih med KPI in PSI govori tudi sociahstično glasilo centra, ki obtožuje komuniste, da skušajo, tako kot za časa leveg preprečiti socialistom, da bi navezali dialog s katoličani. . ^ Predsednik vlade Craxi pa je že začel s svojo dejavnostjo vratku s počitnic. Sinoči se je sestal z notranjim ministrom ^ ve ram, s katerim je razpravljal o vprašanju varnosti v drža ^ moral černih urah je sprejel tudi ministra za delo De Michelisa, ki v kratkem nadaljevati pogajanja s kovinarji in delodajalci za delovne pogodbe. Napori in zavzetost francoskih preiskovalcev Na Siciliji nočejo zaslišala in izpustila snaho Marto Fanarelli Policija Gellijevo NICA — Francoska policija je včeraj po večurnem zasliševanju izpustila ženo Raffaella GelUja Marto FanarelU, ker je baje dokazala, da ni neposredno vpletena v beg svojega tasta Licia GelUja. Fanarelli jeva je namreč najela enega od dveh avtomobilov, ki sta bila pred letaUščem v Mona-kovu ob prihodu Licia GelUja. Snaha velikega mojstra prostozidarske lože «P 2» je pohciji izjavila , da je avto tip« «renault 9» najela, da bi p>ospremila moža Raffaella. Preiskovalci so ji kot kaže verjeU, saj so dokončno prepričani, da je Gel-li zapustil letališče v Montecarlu z avtomobilom tip« BMW last Alaina Deverindja. Bržkone je niška [»litija skušala izvedeti, kje se nahaja Martin mož Raffaello, saj se med preiskovalci vedno bolj utrjuje prepričanje, da je bil prav GelUjev sin glavni uresničitelj GelUjevega bega iz ženevskega zapora Champ Dollon. Vsekakor p« je francoska p>oUcija do sedaj dokazala precej večjo mero požrtvovalnosti in odločnosti od švicarske. Prav po njeni zaslugi sedaj vneto iščejo nekega ItaUjana, ki je skup«j z GelUjevim sinom RaffaeUom spremljal «častitljivega mojstra* na heUkopterju iz Annecyja v Monakovo. Prav tako iščejo tretjo osebo, ki se baje imenuje Bombardini aU Lombardini, in je 10. avgusta odpotovala iz Nice v Rim. Medtem pa so francoski preiskovalci vedno bolj prepričani, da ni starinar Alain Deverini obrobna figura v vsej zadevi, temveč da je dobro seznanjen z GelUjevimi posU in načrti. Za njegove odvetnike pa je seveda le pomagal svojemu prijatelju Raffaellu GelUju, ne da bi vedel, čemu mu bo služil avtomobil, ki mu ga je posodil. Odvetniki so že zahtevah, da Deverinija takoj izpustijo na začasno prostost. Niško sodstvo pa tega bržkone ne bo storilo, saj je prav Deverini edini pomembnejši člen verige v GelUjevem begu, ki je v rokah policije. Medtem ko se francoska policija trudi, da bi odkrila GelUjeve pomočnike in razjasnila njegov beg, so itaUjanski radikalci sprožili pravi križni ogenj proti novi Crarijevi vladi in strankam večine. Radikalci trdijo, da je država praktično že štiri mesece brez parlamentarne preiskovalne komisije o tajni prostozidarski loži «P 2» in da je predsedstvo komisije prevzelo v svoj ožji krog vso preiskavo že pred dobrim letom. S tem, po besedah radikalcev, so preiskavo vzele v roke tiste sile, ki so dolga leta sodelovale z vojaškimi in propagandističnimi vrhovi lože «P 2». Radikalci tudi ugotavljajo, da so stranke pokazale precej večjo mero zavzetosti ob primeru novoizvoljenega poslanca Tonija Negrija kot ob zadevi GelU. Resnici na ljubo je zadeva GelU za marsikoga neprijetna zadevščina. Celo sodstvo, ki v drugih primerih pokaže precejšnjo mero zavzetosti je sedaj skrajno previdno, saj do sedaj niso še uradno zahtevali, naj Švica izroči Italiji GelUju zaplenjene dokumente. ošarkarjev mer iške vojsk*' RAGUSA — «Američan* s^0 pa za vojno in jih zato sklep je šarkarskem turnirju * jgječ 00 rejela občina Vittoria, uprav'ja imisa na Siciliji; RazP1’* munistični občinski od , je tekla o prijateljske111 orgam' em turnirju, ki naj 01 katerega •ali v vasi ScogUtti h* o . ek*P° povabiU tudi košarka 0po-ižnjega ameriškega vojas* :ča' pg obč^ Ko so izvedele za PreP°l pj bi trave, so se ostale ekipv- uprie f le sodelovati na turmrj“ udele Marchese, katerega so oblasti dolgo iskale, ker je bil na seznamu mafijcev, o katerih je vodil preiskavo sodnik Rocco Chinnici. Giusepp» Marchese se je v p»ne-deljek nap»til na obisk k materi v središče Palerma. Stal je pred vrati stanovanja, ko so se p»javili kiler-ji in večkrat ustrelili Marcheseja v glavo. Jasno je, da ni nihče ničesar videl, še manj pa slišal. Giuseppa Marcheseja je [»licija iskala že od leta 1S75 zaradi rop« v neki banki v bližini Palerma. Še prej je bil med osumljenci ropa v uradih » .„.pr sicilske družbe za prevoza vrgel roparjem izjemen P to ni niti toliko PO^Ton’«^) dejstvo, da je bil zadni1 ^ že fLj ske* veje družine March ^ so se namreč mafiJslV in * znašli nad dvema bra“*Imj cem, februarja lani Pa. -jone- ,,je ta Pietra v zapjoru Ucci v , je sedaj konec izjemno VTst° družine Marchese, ki 1° Jpse. vodil boss Filippo Mar □ RIM - Portugalki f^pdsj1 vlade Mario Soares bo 1 a bo P na obisk v Italijo. Spreje* b sednik vlade Bettino Lr j. • • so vžri^lju' U NUORO - Neznana i? ^ bili jetniškega paznika^ znaitf' ^ reddo. Vzroki umora jetno pa je umor «nai tranjosti zap»ra niso ročil* SFRJ sproti plačuje obresti za posojil BEOGRAD — Jugoslavija redno plačuje obresti za vsa p»sojila. Poleg tega je, zahvaljujoč skupnim prizadevanjem jugoslovanskega bančništva, plačala vse zamude pri plačilu glavnice. Od začetka leta do vključno 22. avgusta je Jugoslavija na račun obresti, dela glavnice, ki se ne refinancira in drugih oblik dolgov, izplačala približno milijardo 900 milijonov dolarjev. To je izjavil namestnik guvernerja Narodne banke Ju goslavije Miodrag Veljkovič v [»govoru s sodelavcem Tanjuga. Zelo ohrabrujoče je, da zakon o plačevanju z devizami dosledno in brez ovir uresničujejo ob p»p»lni odgovornosti združenega dela, [»slovnega bančništva in družbenopolitičnih dejavnikov v republikah in [»krajinah. Tudi dolžniki sami se kar najbolj trudijo, da bi pravočasno vrnili, kar so si s (»sodili, je dejal Veljkovič. Nedvomno je bilo trenutno najtežje najti sred stva za odplačilo prej zap«dlih in neporavnanih obveznosti Gosp»darske banke Zagreb, v katere so vračunani tudi dolgovi, katerih rok za plači- lo je konec tega meseca v višini 198,2 milijona dolarjev. Rešiti je bilo treba tudi težave, v katerih se je znašla Združena investicijska banka Titograd in 'zagotoviti 29 milijonov dolarjev. To je bilo ugodno rešeno, prav tako kot tudi plačilo manjšega dolga še dveh do treh bank. Kako v praksi deluje uresničevanje zakonske uredbe o solidarnem angažiranju deviznih sredstev, kadar gre za nep»ravnane dolgove kogarkoli, je najbolje (»kazal neugoden (»ložaj Gosp»darske banke Zagreb. Najprej so v okviru Hrvaške ugotovili, katera od temeljnih bank razp»laga s kakšnimi in kolikšnimi sredstvi. Pokazalo se je, da lahko primaknejo le 110,4 milijona dolarjev. Za preostanek dolga do 128,8 milijona dolarjev je bilo treba [»iskati p»moč v »zveznem krogu*. Dale so jo Jugobanka Združena banka, Združena beograjska banka. Ljubljanska banka in Kreditna banka Maribor. Ni treba dvomiti, da so bila tudi ta bančna združenja dolžna [»ravnati fiksne in zajamčene obveznosti svojih kpmintentov. Tolikšna sredstva je bilo mogoče izločiti začasno edino na račun drugih plačil. Vendar pa jo b'j^j^pra(( ' nejše spx>štovati zakon, (»udarja . kovič' pdstev banV Kar zadeva vračanje deviznih si e“ Vi j®J*V ki so intervenirale pri odplačilu do g narnre° god p»k že v teku. Po odobritvi Zib J j^no ‘ pa grebški INA omogočeno izvoziti P? jjgla j"Joi ton surove nafte in derivatov, da b1_ avnto* f ton surove n'J-Ska fronta — ki jo sestav-..Scanska demokracija, social-sektQPiaciJa’ nekateri socialistični doku J'’. radikalci in desnica — v klunentu opozarja, da deželi 41 Hov vrt' ‘ •*—’ —--------------- predviai-- J?1** socialnih neredov takoj Posledic, če ne bo šla gro- ne- nega P0*" demokratičnega in mir-ga Prehodnega obdobja.' kakršne-'Socran nakazala prav «Alianza de-deželj obdobje naj bi talne zpostavilo institucionalno nor-ziciip ^aztnere, po prepričanju opo-— «RPa bi bilo treba zanj žrtvo- vati Pinochetovo predsedništvo. Nasprotno pa meni in si prizadeva notranji minister Jarpa Reyes, ki se sicer strinja s «pohodom k ustavnosti* in želi v tej smeri navezati dialog z opozicijo, vendar to ne bi smelo kakorkoli ogroziti Pinochetovega položaja predsednika republike v o-kvirih, ki jih določa vladni program. Za «Alianz.o democratico* pa je hkrati s Pinochetovo odstavitvijo treba ustanoviti začasno predstavniško vlado, ki bo uživala nacionalno soglasje in bo v poldrugem letu uresničila politični program za vzpostavitev demokracije v državi. čilski notranji minister Reyes se je medtem vnovič srečal s predsednikom škofovske konference Manue-lom Santosom, saj si od cerkve obeta podporo tako pri reševanju hudih nasprotij v deželi, kot pri vzpostavljanju dialoga z opozicijo. De Cuellar v Južni Afriki CAPETOVVN — Generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Javier Perez De Cuellar, je prispel na uradni obisk v Južnoafriško republiko, kjer se bo s predstavniki vladajoče bele manjšine pogovarjal o ovirah, ki so zamrznile pogajanja o namibijski neodvisnosti. Sekretar svetovne organizacije je v pogovoru s časnikarji izrazil upanje, da bodo čimprej našli rešitev, ki bo omogočila uresničitev načrta OZN o podelitvi neodvisnosti Namibiji, bivši nemški koloniji na afriškem jugovzhodu, ki jo že od konca prve svetovne vojne upravlja Južnoafriška republika, čeprav ji je OZN leta 1966 odvzela mandat. Pretoria pa se temu z uranom in diamanti bogatemu ozemlju očitno ne želi kar tako odpovedati. ^ Nikaragui pred ofenzivo? mSAGIJA v$o Prijak"tv!'JA — v prihodnjih dneh FJ° v Nikaragui do sedaj naj- sil, k 0fenzivo protirevolucionarnih cia] n., zblrajo celoten vojaški poten-VlaA,; ,'Severni in južni meji države. Ittozovi ,8i so obvestili, da so So-niož v t?nsfeši zbrali okrog 4 tisoč tednik,,, durasu' okrog 3 tisoč pri-se zhjraV y°jske Edena Pastoreja pa ob meji s Kostariko. .Medte Jejo. uen? Se boji seveda še nadalju-tednii, da je v prejšnjih dveh r8gue spopadih na severu Nika $edan;„badlo okrog 200 nasprotnikov ^nističn? rez'ma in približno 70 san- % Op,11 vijakov. Obrambni minilo to °Sa K' °b tem pripomnil, da ci°Harnp*o. ko skušajo protirevolu Poijietriu s.'!e zavzeti večja mesta in tajne frn0jkc Postojanke. Poročila z W««tc govore tudi o prodoru držati1^ kakih lr?av..T“ raniti 15() km v notranjost Poteza'^ar pa naJ bi bila strateška Prefi" sandinistične V nasProtnikom vojske, da pre podporo Ilondu ?'va kaže, da je nova ofen ta Potolčn<1 Popravljena prav v času ta ritanta'10 ameriško honduraški vo; Oarrion ,Vri '' manevri naj bi ime! ■iifne v)srodotJskc drugam in ji prepreči-en obračun z nasprotniki. Na štirih frontah nehvaležni boj predsednika Džemajela BEJRUT — V Bejrutu so še deževale granate in izstrelki na podro- čja krščanskih konservativcev severno od Bejruta. Na Šufu pa so delovali ostrostrelci. Trije izstrelki so pa dli na malo glavno mesto konser vativcev Junie severno od Bejruta. Na splošno pa sovražne stranke spoštujejo premirje. Vloga, ki jo odigrava libanonski predsednik Džema jel, postaja vedno bolj težka. Predsednik se mora bojevati na vsaj štirih frontah: predvsem so tu Izraelci, ki se nameravajo u makniti iz šufa in dela južnega Libanona. Ameriški posebni odposlanec McFarlane, ki očividno zastopa izraelska stališča se je srečal predvčerajšnjim s predsednikom vlade Šafikom Wazamom. kateremu je skušal doka Preprečen golpe v Kamerunu JAUNDE — Kamerunski predsednik Paul Biva je včeraj sporočil, da so odkrili zaroto proti «varnosti države« in da so zato sklenili nekoliko spremeniti sestavo vlade. Tako bosta svoji funkciji zapustili predsednik vlade Maigari Bello in obrambni minister Abdoulave Maikano, na vojaškem področju pa bodo oblikovali glavni štab oboroženih sil, ki ga bo vodil general Pierre Scmcngue. Predsednik Paul Biya je po kamerunskem državnem radiu sporočil, da so varnostni organi, ki so odkrili zaroto, že aretirali nekaj ljudi, katerih namen je bil ogrožati državno varnost. zati, da je delni umik Izraelcev le uvod v splošnega. Wazam mu je od govoril, da Libanon vztraja pri zahtevi po polnem umiku. Za sedaj se bo Libanon trudil le, da zadovoljivo reši vprašanja, ki bodo nastala ob delnem umiku. Drugi trdi oreh za Džemajela in VVazama pa so globoke razprtije med kraščanskimi konservativci in musli manskim delom prebivalstva. Do se daj se je Džemajelov poskus pobo tati obe stranki v glavnem izjalovil. Krščanski konservativci (to je potrdil tudi Džemajelov oče Pierre, ki je predsednik falangistične stranke) nc bodo položili orožja dokler ne bodo razorožene Džumblatove enote na Šu fu in drugje. Džumblat pa ne name rava položiti orožja, ker se čuti moč nega (za seboj ima Sirce in Palestin ce). V Tunisu, Damasku in drugih arab skih glavnih mestih se nadaljujejo pogajanja za ustavitev sovražnosti v okviru Al Fataha. Poziv sprtim stran kam je naslovil tudi zunanji mini ster Saudove Arabije v imenu kralja Fahda. Val protestov po atentatu na Benigna Aguina sta on« A..- Umor voditelja filipin v°4io y cGg Benigna Aquina je še fega ,.v ,sr°dišču komentarjev celot °%no davnega javnega mnenja, ki 'ta%ilzat>feva, naj se razčistijo vse ni„ , *ue nnHlor,., _ nie jan,,0 P°dlega atentata. Pričeva da j11 .ga časnikarja, ki zatrju videl kako sta na Aquina a vojaka, je V;’tfa(Lvladnim * Prt najbrž zmešal predstavnikom, ki ubil"7)^,n < zvezi s splavom in pa z vlogo Cerkve v Srednji Ameriki. Spor med mladimi socialisti in cerkvenimi oblastmi se iz dneva v dan zaostruje, avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlaeger pa ne misli v njihov živahen dialog še poseči, vsaj ne na uradni ravni. Kirchschlaeger je v nekem dunajskem časopisu izjavil, da bo osebno vsekakor skušal ukrepati za čimprejšnjo in čimboljšo rešitev tega nekoliko nenavadnega prerekanja. «Der Spiegel» tožil angleškega založnika BONN — Pri zahodnonemškem tedniku «Der Spiegel* so potrdili, da so prijavili sodstvu angleškega založnika Jamesa Goldsmitha, ki je približno dve leti in pol od tega objavil vest, da je bila «Spieglova» kampanja proti bavarskemu liderju Josefu Straussu vodena od Sovjetov. Proces naj bi se začel prihodnje leto in bi znal trajati kar tri mesece. Glasnik zahodnonemškega tednika je včeraj še enkrat potrdil, da so bile vesti objavljenje v angleški reviji «Now» brez vsake osnove. tali. fe komunisti že več let ča Jk ostr 0 ^ seveda Regalna opozi ta je 0 odgovorRa in pripomnila ta žrtev krivične in skraj A ^ tae vlade*. ta Vestmin* vse- Iz Bele hiše priha tale) r' da ameriški predsednik Ro-ta‘skai J?an okleva v dvomu, če bi jtaov .dJP>ne ali ne, čeprav je bil ^ernhepk že določen za letošnji !taa ,,°r' Ali je to posledica Aquino tai, tabora? Tega ni mogoče zatr-«Vil, j. 1 sam Reagan je včeraj iz-{taettier *zadnji manilski dogodki v tatij, n° ogrožajo njegove var- smo spregovorili o o-hi n« rHakcijah v svetu nad aten vShif3 Aquina' ^orfili feitaosn., ltelja opozicije sedanjemu tal na crriu režimu so ostro ožigo-a'fsbali;tarirner tudi v Džakarti in l®talji - Medtem ko so japonski vo- c tali tarajn° previdni, da o r*'«i Jopceviuiu, ua ne bi po iNhi. v llak krhkih odnosov z Mar $sko o_Se. članice zveze ASEAN jv. hi. !of MaH?._čelu Pa menijo, da bo S mo razčistiti ce- »,-‘u oJJ?? Popolnoma imisuu er ^ okrog atentata in kazno ^bitne krivce. V Turčiji ponovno ukinili časopis ANKARA — Turske oblasti so včeraj odredile zaprtje še enega časo- pisa. To je že tretji primer ukinitve časopisov v zadnjih dveh tednih, žrtev je tokrat eden izmed najpomemb nejših turških tednikov «Nokta», ki je zelo razširjen po vsej državi. Oblasti niso do sedaj utemeljile uki nit ve; časnikarji «Nokte» pa menijo, da je do odločitve prišlo zaradi intervjuja, objavljenega v zadnji tedniko-vi številki, predstavniku neke desničarske stranke, ki se je pred kratkim zapletel v nejasen spor z oblastmi. 10. avgusta so v Turčiji ukinili desničarski dnevnik «Tercuman». Takrat je kamen spotike bil članek časnikarja Nazli Ilicaka, ki je primerjal turški vojaški režim noči med dvema dnevoma. Šest dni zatem -:o oblasti odredile zaprtje liberalnega dnevnika «Millijet» tudi zaradi kritičnega članka do vlade. Jutri sklepno zasedanje KVSE? MADRID — Jutri bo v španskem glavnem mestu ponovno plenarno zasedanje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se ga bodo udeležile vse delegacije v popolnem sestavu. Sestanki zadnjih tednov so bRi na zelo nizki ravni in je šlo v bistvu za formalnost, da ne bi konference prekinili. Delegacije so med drugim zasedale v nekem madridskem hotelu, ker je kongresna palača čez poletje zaprta. Glavni vprašaj ostaja še vedno stališče Malte, ki doslej ni hotela podpisati sklepnega dokumenta, ki so ga že odobrile delegacije 34 držav udeleženk. Malta namreč zahteva, naj v sklepni dokument vnesejo tudi nekatere točke, ki zadevajo varnost na območju Sredozemskega morja. Malta je bRa ta čas deležna hudih pritiskov z vseh strani, da bi dokument podpisala tak kot je in v zadnjem času je prevladovalo dokaj optimistično gledanje na njeno bodoče zadržanje, čeprav ni bilo nobenega uradnega znamenja, da bo Malta v četrtek pristala na podpis zaključne listine in da torej pristane na kompromis. V Španiji vojna zastav MADRID — Po vsej Španiji in pa zlasti na baskovskem področju se nadaljuje «vojna zastav*. Da bi baskovski levičarski estremisti svojih akcij ne naperjali proti državni zastavi, je španska vlada odločRa, da bo sprejela rešitev, ki si jo je prav te dni zamislila policija v španskem mestu BRbao. Orožniki so na občinsko palačo poleg državne zastave obesili še mestno in baskovsko. Dejanje je takoj izzvalo vrsto protestov, tako s strani tamkajšnjih oblasti kot španske vojske. Ta je v odgovor na zanjo žaljivo de jem je zahtevala, naj španski obrambni minister Narcis Serra priseže zvestobo državni zastavi. Do svečanosti bo res prišlo in sicer v prihodnjih tednih, v Kataloniji. Spori zaradi zastav so dosegli že tako mero, da je vodja španske opozicije Manuel Fraga zahteval uvedbo izrednega stanja v baskovskih pokrajinah. S takim ukrepom se socialisti ne strinjajo, saj pravijo, da se mora vprašanje rešiti na politični ravni. O atentatu, ki so ga pred nekaj dnevi neznanci izvršili pri španskem mestu Santander pa so predstavniki baskovske teroristične .organizacije «ETA» izjavili, da gre za akcijo nekaterih baskovskih skrajnežev in so zato dejanje obsodili. K Predlog občinskega odbora o povišku tarif Voda v Milj ah vse bolj dragocena Miljski občinski odbor je na svoji seji z dne 9. avgusta odobril odločbo o povišanju tarif za vodo v občini, ki jo dovaja porabnikom občinski vodovod. Tarifa za vodo se bo zvišala od sedanjih 580 lir za kubični meter na 846 lir za kubični meter. O odločbi bo razpravljal 21. septembra občinski svet, nova tarifa pa bo začela veljati že za obdobje od 1. januarja letos dalje. «Sklep o povišku tarif za vodo bo gotovo razburil duhove tukajšnjega prebivalstva, je pa nujen, ker bo samo na ta način lahko občina uravnovesila proračun za letošnje leto,» je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci miljski župan Bordon. Vprašanje vode v miljski občini je že star problem: izvira iz časov u-stanovitve Svobodnega tržaškega o-zemlja, ko je bila miljska občina na mah odrezana od prejšnjega «narav-nega» vodovoda. Odtlej je občino o-skrbovalo z vodo tržaško občinsko podjetje ACEGA, tako da je miljska občina «kupovala» vodo od tega podjetja. V zadnjih letih se je kupoprodaja vode dokaj zapletla. Po eni strani je začelo podjetje ACEGA prodajati vodo miljski občini po višjih tarifah, po drugi strani pa je občina še vsakič protestirala proti takim u-krepom, ki so v bistvu diskriminirali miljsko prebivalstvo. Zadnje čase je vso zadevo še bolj zapletel pokrajinski odbor za cene. Slednji je konec lanskega leta pooblastil podjetje ACEGA, da s prvim januarjem letos poviša ceno vode, ki jo prodaja miljski občini. Miljska občina se je pritožila na deželno upravno sodišče (TAR), a še vedno čaka, da bo ta organ vzel v pretres pritožbo. Medtem se je zvišal dolg, ki ga ima miljska občina do podjetja ACE-^ GA prav zaradi nakupa vode. Po trditvah podjetja naj bi ta dolg presegal 800 milijonov lir, po ocenah občine pa manj kot 500 milijonov lir. V preteklih mesecih je sicer prišlo do nekaterih srečanj med občino in novim vodstvom ACEGA; na teh srečanjih je bilo domenjeno, da bo miljska občina poravnala dolg s posojilom in bo plačevala za vodo mesečno kvoto 50 milijonov lir (kar plačuje že od julija dalje). Vse to pa lahko le omili sedanji težaven položaj, ne more pa ga dokončno razčistiti. Zaradi tega je miljska občina predlagala radikalno rešitev: ustanovitev posebnega medobčinskega konzorcija za vodo (kot je bilo na primer storjeno s konzorcijem za prevoze ACT), ki naj bi omogočil, da bi plačevali vsi prebivalci tržaške pokrajine iste tarife za vodo. Sedaj namreč obstajajo velike razlike pri plačevanju vode v različnih občinah naše pokrajine. V tržaški občini stane na primer kubični meter vode 395 lir, to je skoraj 200 lir manj kot v miljski občini, če bo res prišlo do predlaganega poviška vode, bo stala vodo v Miljah dvakrat več kot v Trstu. Pravcati absurd pa je, da ne bodo vsi miljski občani plačevali predlaganega poviška. Podjetje ACEGA namreč dobavlja neposredno vodo tudi nekaterim miljskim občanom, ki imajo svoja stanovanja ob meji s tr žaško občino. Ti «srečneži» že sedaj plačujejo normalno tarifo vode za tržaško občino (395 lir za kubični meter) in jo bodo plačevali še vnaprej, brez poviška. Miljska občina po drugi strani do bavlja vodo tudi nekaterim občanom dolinske občine (skupno približno 400 porabnikov). Tudi tem se obetajo poviški tarife za vodo, in sicer na 677 lir za kubični meter. Prav zaradi teh velikih neskladij je po mnenju miljskega župana nujen preustroj tega sektorja in ustanovitev konzorcialnega podjetja, ki naj bi skrbelo za dobavo vode-na vsem teritoriju tržaške pokrajine. Bordon je pozval politične sile in krajevne u-stanove, da bi čimprej omogočile tako rešitev, pri čemer je še izrecno omenil tržaško občino, ki de facto u pravlja podjetje ACEGA in od katere je še največ odvisno, ali bodo vsi prebivalci naše pokrajine plačevali vodo po isti ceni ali pa bodo morali nekateri plačevati tudi do dvakrat dražje kot drugi. Priznanje Aljoši Žerjalu za lirično turo na Triglav Znani tržaški kinoamater Aljoša Žerjal je v prejšnjih dneh prejel še eno priznanje, ki se pridružuje šte vilnirn nagradam, ki jih je prejel na raznih prireditvah za svoj/e kratko-metražne filme in dokumentarce. Z dokumentarcem «Triglav Tricorno» je sodeloval na znanem filmskem jesti valu v kraju Ponte di Legna v pokrajini Brescia, kjer se predvajajo izdelki kinoamater jev, ki so posvečeni goram, človeku in okolju. Mimo nagrad, ki jih predvideva pravilnik, je Aljoša Žerjal prejel po sebno priznanje za svoj dokumentarec; podeljeno mu je bilo za «opis vzpona na goro v liričnem ključu, ki ga podpira izkušena uporaba kinematografskega aparata». Žerjal je 25 minutni dokumentarec posnel proti koncu lanske sezone; bilo je že tretjič, ko se je vzpenjal proti najvišji slovenski in jugoslovanski gori; svojo ljubezen do slovenskega očaka je že obakrat prej poskušal vtisniti na filmski trak, vremenske razmere pa mu tega niso dovolile. Lansko leto pa je imel več sreče; iz Doline Vrat se je po poti čez Prag najprej povzpel do Staničeve koče, od koder je nadaljeval pot na Kredarico in do Triglavskega doma na njej, kjer so bila v teku razširitve-na dela. Naslednja etapa je bil seveda vrh Triglava, tura pa se je nadaljevala s sestopom po grebenu na Mali Tri glav in od tod na Dom na Planiki K ter na Tržaško kočo na ^ prirodnim krasotam Tngta?3™' tutH gorja sodi brez vsakega av Dolina Triglavskih jezer, a* . ^ sar je bilo povsem naTar'?l0'inf, ?o-Žerjal obiskal s svojo ka ■ ge vzpel se je na Hribarice, oa ^ odpira čudovit pogled na ta venskih gora in nato ^UT0„gS(opiI po Dolini sedmerih jezer ter v dolino. e z0 li- Kot nam je sam povedal. 9 ^ rično turo, ki izkazuje IP- . te našega Triglava; vsakdo, poti že prepešačil, kakor ve. ki jih še niso, si bodo 0°"* do- likim veseljem ogledali z j ftl. kumentarec (spremlja ga 9 ^ skega skladatelja Skrjabuuj). ^ gotovo požel velik uspeh pr Ijih narave in gora. Mednarodni kongr«8 o teoretski V mednarodnem centru za ^ jo. fiziko pri Miramaru bo oa • z j&-septembra mednarodni jmn on slovom «Intemational CoUod pjiy- Group Theoretical Hethods ujeje. sics», ki se ga bo predviaon vsega žilo okrog 200 znanstvenikov ,ovih sveta, med njimi tudi ve(:. . vSako nagrajencev. Kongres pr'1^ j^jaje so Z razstavo umetniške obrti začetek XI. kraške ohceti Z odprtjem razstave umetniške obrti slovenskih obrtnikov na Trža škem se bo drevi v Repnu uradno začela letošnja XI. kraška ohcet. Po lanskem premoru bodo torej konec tedna v Colu, Repnu in na Repentabru spet obudili naš stari običaj, ki bo doživel višek v nedeljo s poroko letošnjega «kraškega para». Tradicionalni program kraške ohceti bo letos popestrila razstava umetniške obrti naših obrtnikov, ki jo je priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Na razstavi sodelujejo obrtna podjetja «Bor» Bogomile in Alberta Doljaka s kraškimi skrinjami in lesnimi izdelki, «Prj kostanju* Silve Bogateč z usnjenimi izdelki in še Ivan Boštjančič z lesnimi intarzijami, Božidar Marušič s kamenimi izdelki in Gabrijela Oz-bič s keramičnimi izdelki. Razstavo bodo odprli drevi ob 20.30, od pr Ui pa bo vas čas kraške ohceti in še teden po prireditvi. V razstavni galeriji bo ohiskovalccm na razpolago katalog. Jutri zvečer bosta na sporedu dekliščina in fantovska. Letošnja kraška nevesta Romana Maiano se bo poslovila od ledih stanu sku paj z vaškimi dekleti in prijateljicami na Colu, bodoči ženin Sergij Štoka pa 1h> zbral fante na fantovski v Repnu. Uro pred polnočjo se bodo fantje in dekleta zbrali na repenskem trgu in se zavrteli ob zvokih ansambla Furlan. V petek bo v Repnu podoknica. Za veselo vzdušje bodo poskrbeli Vesolj godci.• Na predvečer ohceti bodo s Cola pripeljali v Repen nevestino doto in jo po starih običajih predali ženinovim staršem v Kraški'hiši. Tudi ta večer ne bo manjkalo veselega razpoloženja: na repenskem trgu bo za mlado in staro igral znani ansambel narodnozabavne glasbe Tone Kmetec. XI. kraška ohcet bo dosegla višek v nedeljo dopoldne s poroko v repentabrski cerkvi. Po obredu se bo razvil po cesti do Furlanove restavracije sprevod ohcetarjev in narodnih noš. Po zakuski bedo odšli svatje v Repen, na «predajo» neveste. • • * Na včerajšnjem sestanku družbenogospodarskih sil na pokrajin1 Težnja po enotnih predlogih za izhod iz gospodarske krize Na sedežu tržaške pokrajine so se včeraj dopoldne sestali predstavniki raznih gospodarskih in družbenih sil ter razpravljali o letnem ažuriranju deželnega razvojnega načrta. Srečanje je sklical predsednik pokrajine Clarici na osnovi točnih tehnično — upravnih obveznosti, saj je pokrajina tista ustanova, ki mora izreči svoje mnenje o ažuriranju deželnega razvojnega načrta, potem ko se je po svetovala z zainteresiranimi družbenogospodarskimi in političnimi silami. S teoretskega vidika bi pokrajina morala že razpolagati z osnutkom de želnega dokumenta, ki bi nakazoval to ažuriranje; osnutka pa še ni na razpolago, bodisi zaradi zamud, ki so povezane z vprašanjem porazdelitve finančnih sredstev po državnem za konu 828, kar je deželno upravo precej obremenilo, bodisi tudi zaradi vo lilnega obdobja, v katerem je bila politična dejavnost deželne uprave praktično zaustavljena. V takih pogojih ni mogla pokraji- na doslej storiti ničesar, saj ni imela nobenega dokumenta, na katerega bi se lahko opirala. V nasprotju s tem kar se je zgodilo lansko leto — pri tem pa je treba upoštevati, da se je takrat ravnokar zaključila komi sarska uprava — ko je pokrajinska uprava posredovala deželi le sveženj dokumentov z zahtevami posameznih družbeno gospodarskih sil, namerava letos opraviti popolnejše delo tudi s političnega vidika. Zato ta posvetovanja: včeraj so na sestanku svoje predloge posredovali predstavniki tr govinske zbornice, združenja indu-strijcev, ustanove za industrijsko cono v Trstu, avtonomne pristaniške ustanove. Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, zveze trgov cev, trgovcev za prodajo na drobno, delavskih zadrug, obrtnikov in seveda enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Na včerajšnje srečanje ni bilo povabljeno Slovensko deželno gospodarsko združenje. Na sestanku so predstavniki posameznih družbeno gospodarskih sil iznesli svoje, sicer že poznane predla stanja ^ ge za premostitev kriznega ^ oSta-pokrajini; o njih, kakor tu stopni; lih, ki jih bodo posredovan ^ ki še drugih sektorjev, no ^ Jl(, razpravljal pokrajinski oa prava skušal med seboj uskladiti. ^ lu bo nato prešla v pokrajin5^ je pa bo moral izreči dokončno 3pp- krajinske uprave o letošnje« ran ju deželnega razvojnega & Sicer pa ima pokrajinska uP^ga vzifilmD ivlri lčn if» ^1GQ® r-. pozitivne izkušnje ^ d- . posvetovanja: odločilno ylog jeVati morala ugj&r- drUŽbCazdgeli^,fi' reč imela, ko je različne zahteve _ skih sil, ko je šlo za P°r.a gjbkej®'11-nančnih sredstev, ki jih J® j.at£riy predelom naše dežele — kazal tudi tržaški pokrajini * žavni zakon štev. 828. Na v prisklica do obrtne umetnosti pri obdelavi in predelavi kraškega kamna (ne pa marmorja, ki se ga le redko loti) je korak sila kratek, saj se dejavnosti v bistvu prepletata. Tako smo na prostranem dvorišču za hišo Marušičevih, od koder je prekrasen razgled nad obalo in morjem, videli poleg raznovrstnih kapitelov in jert za okna in vrata ter že omenjenih nagrobnih izdelkov tudi pristnejše umetniške stvaritve: na primer reprodukciji možnarjev (ali mortalov), nekakšnih kamnitih loncev, v katerih so nekdaj drobili koruzo, oves, ječmen in celo oljke, ki sta bila izdelana v letih 1865 in 1894, ter širokemu tulcu podobno kamnito posodo za konserviranje svežih hib s prav tako kamnitim pokrovom. 1 Božidar se drugače ukvarja tudi z obnavljanjem kamnitih delov tipičnih kraških poslopij, kot so lahko med drugim stopnice, portali in kalonje; če pa obnova ni več mogoča, ti postreže z novim izdelkom, do pičice natanko zgrajenim, kakor je oni, ki mu zob časa ni prizanesel. Božidar je v naših krajih edini, ki se še ukvarja s takšnim zahtevnim poslom, zato tudi ne more biti naključje, da ga je SDGZ povabilo na razstavo v Repnu. naše preteklosti DRAGO GAŠPERLIN Avgust Černigoj 85-letnik %>j sl/M} ^ister prof. Avgust čer Ceprai) .V* “Ones svoj 85. rojstni dan. Dele,, nh, kar vrsta, se člo-»lisel fcUSQ*Cem STečanju z njim vsili talerejuj* srn° j° zapisali v naslov ^tetniri 2» unettiikom ob njegovi le J,/-' 'Nekateri ljudje se nikdar ■ ■ ■* ln Tes je kliub Č?Tnig0j let še vedno tisti n9si’teinn » 0a Poznamo od vedno: Onai ji ”' sa^e, poln življenja. Pre-Nezen’ ^ , use kaže, tudi nadležno seti, j,; Ja*° bi lahko sodili iz be-\itr0 sm° jih uspeli včeraj na čutim fjl ■z, nhm PO telefonu. «Po-PrVQ jJ;' tzborno,» je bila njegova ^bmih Vaj Pote™ ko smo ga po več c Lipjci ^kmli v hotelu Maestoso ^nu ’ : ** Preden je legel k noč-se kar i!*u- .*fu o Maestosu sem 'k (ejJ}Terodil,?> nam je še dejal, tenVe- 'Qv trenutno ne ustvarjam, ”e*tafcšnie f^edajam počitku, oziroma fPet rtom. * ,nBa l es cenci», bom kmalu l'dnjea„e 20 delo.» V začetku pri-^mbni ^u^seca ima kar dve po-•° namrJ^sti. Priredili mu bo-?ani, u: ,c ^Ve razstavi. Eno v Se-le ie 2** Poletom, ^"egg ^r^čjega slovenskega kul-? čivliprA,]a Prešernove nagrade Sik 2lSko del°• «*• ne sme biti ? ,°Jč umetnosti, biti mora tu-jTrio >.e9. ravnati mora času rrri-S tr^°0°če je hvaležno, ravnati mora času pri-'“"i trn~~u'jče je hvaležno, da ni j,c£’ ki bi terjal samo eno in sem popolnoma svo- svoboda mi daje možnost, 5 to™ " ^ sPreminjam.» ^deiu^o je Černigoj najbolje Jtačaj amega sebe, svoj umetniški J je tudi Seri^^, takole zapisal: oPrepri se nam bodo prav c b t^ensiZLbo^ kot pri kateremkoli (L%, _ , umetniku njegove gene urr^j 2a^e Prvine geneze mo il' ujemi, 1!st* v evropski razsežno ii U°ačno?t- delnih izhodišč, njene (,j-9^de J v Pojavljanju in funkci- ....................... t!n bkrnr umetnost prejšnjih obdo C Černin ■ 0 ob tem prihajala na ^mrnizp^^uu. osebnost, njegov ne-[jta tigjJm- njegova iskrena sp j tn°stna drža, ki nikdar ne C<1 in fubtevami umetnostnega Ir Ir ^jjj Pričakovanji okolice». \~jHca b g(l7i‘n. k o seveda še vedno priča „?,nex morda v povsem dru osluje vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. • Člani volišč na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ki še niso dvignili honorarjev, lahko to storijo v občinski blagajni v Ul. Nor-dio 11. Kljub novim naročilom kriza v tovarni Velikih motorjev Tovarna Velikih motorjev je dobila te dni nekaj novih naročil za dobavo svojih težkih pogonskih strojev nekaterim pomembnim naročnikom. Kar deset motorjev je naročila sovjetska pomorska družba «Lcakb» iz Leningrada. Motorje bodo namestili na dveh splavih, ki jih gradijo v ladjedelnici Breda v Porto Margheri. Gre za motorje na nafto tipa 230. Nadalje je vodstvo tovarne Velikih motorjev dobilo naročilo italijanskih železnic za 45 motorjev tipa A - 210. Te dvanajstvaljne motorje bodo na mestih na lokomotivah vrste D - 445. Tržaška tovarna je zajamčila delovanje teh motorjev za prvih 200 tisoč kilometrov. Poleg tega je vodstvo tovarne v teh dneh podpisalo z rimsko družbo Solar 77 triletno pogodbo za ekskluzivno uporabo naprave «mixer solar» na motorjih lastne izdelave. Družba Šilar 77 je pred kratkim uspešno dogradila napravo, ki omogoča pripravo mešanic z različnimi tekočinami, kar naj bi uporabili na štiritaktnih dizlovih motorjih tipa 230. Ta naprava omogoča delovanje motorja z u-porabo mešanice plinskega olja in etanola, kar naj bi bilo predvsem «vabljivo» za države, ki so se odločile na industrijsko proizvodnjo etanola. Uporaba te mešanice naj bi namreč nemalo zmanjšala stroške za gorivo. Nova naročila in podpis ekskluzivne pogodbe z rimsko družbo Solar 77 bodo dale tovarni nekaj kisika v tej izredno težki gospodarski krizi. Kljub temu pa ostaja položaj zaposlenih v tovarni še vedno zelo pereč, saj grozi kar 700 uslužbencem, od skupnih približno tri tisoč, vpis v dopolnilno blagajno. Navodila za odvažanje večjih odpadkov Tržaška občina sporoča, da na o-snovi pravilnika o mestni čistoči morajo lastniki večjih odpadkov (kot na pr. pralnih strojev, televizorjev, hladilnikov, žimnic, itd.) sami poskrbeti za njihov prevoz; odložijo jih lahko pri najbližjem sektorialnem sedežu mestne čistoče; v tem primeru je ta usluga brezplačna, če pa te odpadke lastniki izročijo uslužbencem, ki skrbijo za prevoz, boi cena za uslugo znašala 12.350 lir. Sektorialni centri mestne čistoče so v Ul. Tigor (tel. 750-404), Ul. Moreri 4 (tel. 414-356), Ul. Cologna 28 (tel. 569-116), Ul. Gambind 8 (tel. 744-382), pri Sv. Jakobu (tel. 741-305), v Prose-ški ul. 12 na Opčinah (212-368) in Ul. ded Macelli 14 (tel. 820 778). • Občina sporoča, da bodo izkaznice ACT po znižanih tarifah razdeljevali upravičencem v vseh občinskih izpostavah v popoldanskih urah zadnje tri delavnike avgusta in prva dva septembra. Nov padec vrednosti dinarja na tržaškem trgu Vrednost dinarja na tržaškem trgu še vedno pada, včeraj pa je tečaj jugoslovanske valute dosegel celo «zgodovinski» minimum pod 13 lirami za en ND. V menjalnicah so ga namreč kotirali od 12,70 za debeli dinar do 13,50 za mali dinar. Nov padec vrednosti dinarja pripisujejo izvedenci majhnemu popraše-vanju ne toliko pri nas, kot s strani avstrijskih in zahodnomemških bank. Vroča «razprava» pred gostilno Na ortopedskem oddelku glavne bolnice so prejšnjo noč sprejeli 37-let-nega Giovannija Sinosica, doma iz Ul. Valdirivo 1. Moški je policistom, ki so ga pripeljali v bolnico izjavil, da je ct-.'og polnoči imel pred neko gostilno v Ul. Pascoli «vroča» diskusijo z enim izmed dvojčkov «Nada-lin» (preiskovalci niso še ugotovili, ali gre za priimek ali pa samo za vzdevek). «Razpravi» se je kmalu pridružil še drugi dvojček, oba brata pa sta Sinosica obdelala s pestmi in z brcami. V pretepu je Sino6ic utrpel poškodbe po obrazu, zaradi česar se bo zdravil približno 15 dni, policistom pa ni znal povedati zakaj in kako je prišlo do prepira. • Rajonski svet za Kjadin - Rocol se bo sestal jutri na svojem sedežu v Ul. dei Mille 16. Dnevni red seje, ki se bo začela ob 19. uri, predvideva razpravo o desetih točkah. Pridržana prognoza za mladega Jugoslovana Na glavni železniški postaji v Trstu se je včeraj nekaj pred 13. uro pripetila huda nesreča, ki bi lahko imela tragične posledice. 24-letni ju goslovanski državljan Josip Flinčeč je namreč prečkal tračnice ravno v trenutku ko je mimo zapeljal službeni vlak, ki povezuje naše mesto z Opčinami. Mladenič je z glavo močno u daril v vagon ter obležal v globoki nezavesti. Pripeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje. Zdravniki so si pridržali prognozo, policiji pa ni še uspelo u-gotoviti od kod je Flinčeč doma. Avto brez šoferja podrl pešca Kjer se Šentjakobska ulica začenja vzpenjati proti glavnemu rajonskemu trgu, se je pripetila včeraj čudna nesreča. Avto brez šoferja je podrl pri letnega pešca. Giovanni Nitti je nič čudnega sluteč korakal po pločniku, ko se je začel nenadoma pomikati proti njemu očitno slabo parkirani av tomobil. Moškemu je z naglo kretnjo sicer uspelo, da ga vozilo ni stisnilo k zidu, kljub temu pa ga je vrglo na tla. Z raznimi poškodbami, ozdravljivimi v dveh tednih, so ga prepeljali v bolnico in sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Tragičen epilog dveh nesreč Mario Delise Na oddelku za oživljanje je včeraj zjutraj podlegel poškodbam 54-letni upokojenec Mario Delise iz Ul. Noghere 2, ki se je v nedeljo, 7. avgusta hudo ranil v prometni nesreči pri Miljah. Delise se je s svojim mopedom peljal iz Lazareta proti Mi ljam, ko je v bližini predora, ki povezuje obalno cesto z mestnim središčem, zavozil na pločnik in se zaletel v zid, kjer je obležal v globoki nezavesti. Zdravniki so ugotovili, da si je pre bil lobanjo in zlomil čeljustnico. Karabinjerji domnevajo, da se je Delise tako hudo ranil, ker je verjetno z glavo udaril ob žebelj, ki tiči v zidu nekaj metrov pred predorom. Maria Maganja Za posledicami prometne nesreče je včeraj v tržaški bolnici umrla tudi 681etna Marija Maganja, dama iz Miramarskega drevoreda 48. Žensko, ki je bila rojena v Križu, a je dolga leta živela v Barkovljah, je 13. avgusta ravno pred hišnimi vrati zbil na asfalt moped, ki ga je vozil 18-letni Dario Pibrovec, doma iz Skednja (Ul. Sancini 27). V nesreči je Maganjova zadobila zelo hude u-darce po celem telesu, zaradi česar so si zdravniki takoj pridržali prognozo. V nesreči se je laže ranil tudi voznik mopeda, ki si je med padcem po škodoval nogo. V bolnici pa so mu nudili samo prvo pomoč in ga takoj odslovili. Občinska uprava in uslužbenci občine Devin - Nabrežina izrekajo družini iskreno sožalje ob smrti RUGGERA MARTINISA dolgoletnega uslužbenca. Ob bridki izgubi očeta GIORDANA PERISUTTIJA izreka direkcija Ireta iskreno sožalje sinu Egonu in družini. Delovni kolegi podjetja Iret izrekajo iskreno sožalje Egonu ob očetovi smrti. Ob smrti člana in sodelavca Giordana Perisuttija izreka ŠD Vesna svojcem iskreno sožalje. Prerano nas je zapustil naš predragi Giordano Perisutti Pogreb bo v četrtek, 25. avgusta 1983, ob 11. uri iz tržiške mrtvašnice v cerkev v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo: žena Sabina, sinova Egon z ženo Milico in Livio z ženo Liliano ter vnukinja Lorena, pridružujejo se brata Ermanno in Silvano ter sestra Luciana z družinami, svak Milko in svakinja Da-rina z družinami. Pridružujeta se družini Jožko Čeh in Mario Klarič. Sv. Križ, 24. avgusta 1983 ■ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, sin, brat, nečak, svak, stric Ruggero Martinis (GERO) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 24. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice tržiške bolnišnice na domače pokopališče. Žalujoči: žena, mama, sestra, brat, teta in stric, tašča, svaki in svakinje, nečaki in drugo sorodstvo Nabrežina, Medja vas, 24. 8. 1983 ■ Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi • mož, oče, ded in tast Karlo Križmančič (Tožev) Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 13. uri iz hiše žalosti v Bazovici na domače pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Francelj z družino, hčerki Marija in Zorka z družinama in brat Marjo Bazovica, 24. avgusta 1983 24. 8. 1973 24. 8. 1983 Ob 10. obletnici smrti naše drage Ivanke Raubar por. Turčinovič se je še vedno z ljubeznijo spominjajo mož Mirko, hčere Breda, Nada in Darinka z družinami Dol pri Vogljah, Opčine, Briščiki, Križ,* 24. avgusta 1983 /V «deželi gradov» so prebili dva tedna polna doživetij Tabor tržaških skavtov na Dolenjskem Skupina skavtov in skavtinj s Tržaškega se je konec julija utaborila nedaleč od Šentjerneja na Dolenjskem. Prva četa in del druge — to pomen; fantje in dekleta od Devina pa do Opčin — sta si posta vili šotore ob bukovem gozdu in dišečem sadovnjaku pri Cerovem logu. Skupini je načelovala Bruna Cia ni s pomočjo osemčlanskega vodstva. Že takoj na prvi pogled je bil letošnji tabor «nekaj posebnega*: vodstvo se je namreč prikazalo ostalim skavtom že zarana v . . . viteških oblekah in prebralo več metrov dolgo, zapečateno pergameno. Tako se je začela pustolovščina vitezov, ki so se obvezali, da bodo v Dolenjski deželi — deželi gradov — razvijali svoje osebne sposobnosti, viteške vrline, kot so: poštenost, pra vičnost, potrpežljivost itd. Tabor je zadobil torej posebno obliko. Ustvarila se je skoraj magična atmosfera: kuhinja je na primer postala čarovniški stolp, kjer sta prebivala čarovnica in coprnik, ki sta pripravljala vitezom napoje, gostije, prigrizke in pojedine. Vsem je kajpak jasno, da je bil to kraj, kamor so vs; najraje zahajali. Ko so bile taborne zgradbe nared, so se začeli prvi pohodi po Dolenjski. Najprej smo si ogledali bližnjo kartuzijo Pleterje, nato smo se povzpeli na Sv. Miklavž, Trdinov vrh in na Gospodično, na tri glavne vrhove Gorjancev. Po načelu «zdrav duh v zdravem telesu* je bilo vsaj zaenkrat zadoščeno telesu, zato smo naslednji dan posvetili osebni zbranosti. Po sta rostnih skupinah smo razpravljali o vrednotah, ki jih posreduje zgled krščanskega življenja. Pogovor so vodili voditelji, na pomoč pa je pri skočil tudi naš duhovni vodja Tone Bedenčič, ki nas je ravno tisti dan obiskal. Obiskov je bilo na taboru res veliko: vsak drugi dan je bil tu vaški kaplan Miro Šlibar, vašča ni pa so bili z nami ob tabornem ognju, tako da smo lahko vsi sku pa j občutili toplo vez prijateljstva, ki se je skovala med nami. Pravo presenečenje je bilo v ne deljo za starše, ko so bili pri li turgiji božje besede priča veliki zbranosti svojih otrok, ki so si s V Gabrovcu v zgoniški občini na hišni številki 56 vlada danes prazni čno razpoloženje. V krogu svojih naj dražjih in prijateljev namreč slavi Rudi Ivančič visok življenjski jubilej — svojo 80-letnico. pomočjo voditeljev, sami pripravili pristno duhovno obogatitev. Še posebno živo je bilo popoldne pri tabornem ognju. Viteške obleke, ki so ponazarjale barve vodov, so se bleščale in frfotale v soncu. Smeha in veselja ni manjkalo, kanček domotožja se je ulil le, ko smo skupaj s starši zapeli Pesem slovesa. Nove dogodivščine pa so domotožje takoj razblinile: pomerili smo se tako na «viteškem turnirju*, ki se je zaključil z baklado. Dalje nas je sprejela Kostanjevica s svojo formo vivo in s stalnimi razstavami Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Gorjupa. Pozanimali smo se tudi za zgodovino teh krajev. Izvedeli smo tako, da je dolenjski cviček dober za prebavo, da arnikovo žganje krepi želodec, da je v Gracarjevem turnu prebival Janez Trdina, da se je v gradu Prežku mudil tudi Prešeren. Vsekakor pa so bili zadnji dnevi tabora najbolj privlačni. To so dnevi hajkov — dvodnevnih izletov v dvoje s prenočitvijo zunaj tabora. Hajki so izredna priložnost da se mlad človek sam znajde in v težavah utrjuje svoj značaj. S hajkov je prinesla vsaka skupina simbol gostoljubja in poti in zvrhano mero nepozabnih trenutkov. Z najboljšimi vtisi gostoljubja slovenskega človeka in živih dogodivščin v naši «Viteški deželi*, kot smo imenovali tabor, smo se na veliki šmaren vrnili domov v upanju, da nam bodo trenutki v skupnosti ostali v trajnem spominu in bili vir e-nergije za nadaljnjo rast in delo. astra Riccardo Fogli na Gradu sv. Justa Za ljubitelje mlade melodične glas be je pripravila tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v petek res izjemen večer: na trza škem Gradu bo nastopil znani ita lijanski pevec Riccardo Fogli. Fogli ima za sabore bogato glas beno kariero, ki jo je začel že več kot pred desetimi leti z morda naj bolj priljubljenim italijanskim an Kdo ne pozna «Rudita mesarja*, simpatičnega bivšega obrtnika nad vse vedrega značaja, ki je zelo pri ljubljen med domačim prebivalstvom, .saj je gospodinjam vedno rad postre gel z mesnimi dobrinami tako v mes niči kot na domu. To edino mesnico v občini je skupno z ženo Milko Batič, s katero se je poročil leta 1935, upravljal od leta 1938 vse do leta 1976. ko je ovdovel. V obdobju NOB je Rudi avgusta 1944 stopil v partizane in aktivno sodeloval v mesarski dolavnici 9. kor pusa v Mrzli rupi pri Vojskem. Tam so pripravljali salame in druge mesne proizvode, ki so jih dobavljali partizanskima bolnicama Franja in Pav la. Za to svojo dejavnost je Rudi pred dvema letoma dobil uradno prizna nje od jugoslovanske vlade. Kljub osmim križem je Rudi še živahen in prav rad zahaja. v družbo. Tudi uredništvo našega dnevnika mu čestita ob tem jubileju in mu želi, da bi bil še dolgo čil in zdrav s tako spontanim smislom za humor. B. S. samblom lahke glasbe. Dolga leta je bil namreč pevec in basist ansambla «1 Pooh», od katerega pa se je pred sedmimi leti nepričakovano ločil in začel samostojno pot. Odtlej je najprej ustanovil svojo skupino, s katero pa ni imel kdove kakega uspeha. V ta čas spada tudi njegova love story s pevko Patty Pravo, ki pa se je tudi kaj kmalu končala. Zatem je začel Riccardo Fogli izdajati samostojne plošče. Izdal je tako najprej istoimenski al b um, kateremu so sledili še «11 sole, Varia, la luce, il cielo», «Io ti porto via», in «Che ne san, s katerim se je začelo njegovo sodelovanje z glasbenikom Mauriziom Fabriziom. Pravcati uspeh je doživel šele i-letih 1981/82 s pesmima «Malinco nia» in «Storie di tutti i giornh, ki mu je prinesla prvo mesto na lanskem sanremskem festivalu. Letos je izdal še eno uspešnico, pesem «Per Lucia», s katero je zastopal Italijo na evrofestivalu. Koncert se bo začel ob 21.30. Najboljše poezije v Devinskem gradu V soboto, 4. septembra, bodo na Devinskem gradu nagradili zmagovalce prvega deželnega natečaja za poezijo «Devinski grad». Prireditev je pod pokroviteljstvom devinskega princa Thurn und Taxisa priredila trza ška letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju z devinskim kulturnim združenjem. Nagrajene pesmi bo prebrala igralka Fulvia Gasser, sledil pa bo koncert beneških glasb iz 18. stoletja, ki jih bo izvajal Colle-gium Tergestinum v sestavi Patricia Dunkerley (flavta), Alessandro Bo nelli (oboa), Giorgio Selvaggio (violina), Riccardo Albanese (fagot), Pie ro Revoltella (čembalo). Začetek pri reditve ob 17.30. Šolske vesti Tečaj 150 ur za dosego diplome sred-•ije šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje je vsak dan v dopoldanskih urah uo vključno 21. septembra 1983. Razpored pismenih popravnih izpitov na trg. tehn. zavodu «Ž. Zois»: Četrtek, 1. septembra: slovenščina za vse razrede, italijanščina za vse razrede, angleščina (drugi tuj je zik za vse razrede). Petek, 2. septembra: nemščina prvi in drugi tuj jezik za vse razrede; knjigovodstvo. Sobota, 3. septembra: matematika za vse razrede, trgovinstvo za vse razrede. Ponedeljek, 5. septembra: angleščina — prvi tuj jezik — za I.b razred stenografija. Ustni izpiti pa se začno v torek, 6. septembra ob 8. uri po razporedu, ki je na oglasni deski. Na oddelku za geometre pa je razpored popravnih izpitov naslednji: Četrtek, 1. septembra: italijanščina -pismeno. Petek, 2. septembra: nemščina - pismeno. Sobota, . 3. septembra: matematika -pismeno. Ponedeljek, 5. septembra: tehnično risanje: gradnje; gradbena tehnika. Ustni izpiti pa se začno v torek, 6. septembra za vse tri razrede in vse predmete. Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji ROD MODREGA VALA obvešča člane tržaške čete, da se za odhod na zlet v So-vodnje zberemo na glavni železniški postaji v Trstu, jutri, 25. avgusta, ob 9.15. Zamudniki naj se zglasijo na zletnem prostoru. Prisbevki Namesto cvetja na grob Rudolfa Žer-jula darujeta Sonja in Ljubi Bandi 10.000 lir za KD J. Rapotec. Namesto cvetja na grob tov. Rudolfa Žerjula darujeta Marija in Rudi Zahar 15.000 lir za KD J. Rapotec iz Prebenega. Namesto cvetja na grob tov. Rudolfa Žerjula daruje Sava Glavina 10.000 Ur za KD J. Rapotec iz Prebenega. V spomin na Bruna Stocco darujeta družina Repini 10.000 lir ter Pini Kocjančič 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V spomin na Uroša Košuto darujejo Alenka, Mitja, Borut in Aljoša 50.000 Ur za RMV. IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK galebov šolski dnevnik 1983-1984 DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KNJIGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KRIŽ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOM! Mesar Rudi Ivančič osemdesetle tn ik Slovensko deželno gospodarsko združenje zadruga Naš Kras vabita danes, 24. avgusta, ob 20.30 v Kraško hišo v VeUkem Repnu na otvoritev razstave umetniške obrti slovenskih obrtnikov na Tržaškem. Kino Ariston 21.30 «Venom». Režija Piers Haggard. Eden 17.00 «La časa deUč orchidee*. Fenice 17.30 «Profonde tenebre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1. 16.00 «Laure servizi erotici*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana štev. 2 16.30 «Zombi II.». Dvodana štev. 3 16.00 «Calde labbra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Quelle strane occa-sioni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «The vvonderers* — I nuovi guerrieri. Aurora 18.00 «Taxi driver*. Capitol Danes zaprto. Cristallo 17.00 «Interceptor - II guer riero della strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «Viziose e perverse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «L’adultera». Prepovedano mladini pod 18. letom. Lumiere Do 1. septembra zaprto zaradi počitnic. Moderno 17.30 «Storie di ordinaria folUa*. B. Gazzara in O. Muti. Giardino pubbUco 21.00 «B postino suona sempre due volte.* Izleti Društvo slovenskih upokojencev priredi v petek, 2. septembra, izlet v Bohinj. Potovanje bo skozi Ljubljano, Škofjo Loko, Železnike, na Sorško polje in od tod v Bohinj. Povratek skozi Bled in Ljubljano v Trst. Odhod ob 7.30. Vpisovanje jutri, 25. avgusta, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone. Od 20. decembra t.l. do 3. januarja 1984 potovanje v Indijo namenjeno u-čenčem joge. Na razpolago je še nekaj mest. Prijavite se ob uri kosila na telefon št. 227-119. Razna obvestila Združenje Union — Podlonjer - Sv. Ivan javlja, da enodnevni izlet v Baško na Krk bo dne 28. avgusta z odhodom z trga Oberdan ob 6.30 in je še nekaj prostih mest. Vpisovanje še jutri, 25. t.m., od 17. do 19. ure — Ul. Valdirivo 30 - II. nadstr., telefon 64459 ali 732858. Člani TPPZ «P. Tomažič*. Razpored vaj do prvih nastopov: v petek, 26.8., ob 20.30 samo pevci; v torek, 30.8., ob 20.30 samo pevci; v petek, 2.9., ob 19.30 ves orkester, ob 20.30 samo zbor; v torek, 6.9., ob 19.30 ves orkester, ob 20.30 generalka za nastop v Pordenonu; 11.9. nastop v Novi Gorici. TPK Sireria organizira v soboto, 27.8., na zasutem zemljišču v Bar-kovljah tradicionalno «Karamalado». Pričetek ob 14. uri z regato odraslih na optimistih. Na programu je tudi razstava humorističnih vinjet in lepljenk slikarja Atilija Kralja. MENJALNICA vseh tujih valut 23. 8. 1983 Ameriški dolar.............. 1.553.— Kanadski dolar.............. 1.260,— Švicarski frank............ 731.— Danska krona............... 163.— Norveška krona............. 210.—- Švedska krona................. 199.— Holandski florint............. 530.— Francoski frank............... 195.— Belgijski frank................ 26.— Funt šterling............... 2.370,— Irski šterling............. 186.— Nemška marka............... 594.— Avstrijski šiling.............. 84.— Portugalski eskudo .... 11.— Španska pezeta................. 10,— Japonski jen.................... 5.— Avstralski dolar........... 1.275.— Grška drahma............... 17.— Debeli dinar............... 12.— Mali dinar................. 13.— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA T FILZI 10 Včeraj "danes Danes, SREDA, 24. avgusta JERNEJ ^ Sonce vzide ob 6.14 in1 Lu- 20.01 — Dolžina dneva 13A' 538 na vzide ob 20.26 in zatone Jutri, ČETRTEK, 25. avgusta LUDVIK Vreme včeraj: Temperatura pinje, zračni tlak 1017,8 tnb . :a. brezvetrje, vlaga 67-odstotna. sno, morje mimo, temperatur ja 24,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Cinzia&her ' Massimiliano Kropf, Gianluc jjUCa Riccardo Robba, Sara Bre ■ Bernabich, Ingrid Bersend , Pirrotta. • nj. UMRLI SO: 90-letni Giova«u non, 55-letna Carmen 71- Milocchi, 82-letni Santo J,Jf"'*u0ber-letni Giusto Vescovo, 81-lero® gg. ta Zugna, 54-letni Mario D® gg.let-letna Eugenia Busetti vd- P na Adelia Bino vd. Battelum. _ Eugenia Delise vd. Bene, M\daii Maria Tenze vd. Maganja, Valeria Sahar por. Paren ■ pjapafl, Pietro Marchi, 78-letna Neiw yd. 82-letna Elisabetta Domaiu —joretti Gregorovich, 73-letna Ann put-vd. Santinello, 84-letna 1® r Cetor, 731etna Maria Queriw DNEVNA SLUŽBA BEkA (od 8.30 do 20.30) ^ p. Ul. Oriani 2, Trg Veneaa,h-Severo 112, Ul. Baiamonti o«. Milje (Viale Mazzini D- - . (od 8.30 do 13.00 in od Ul. Roma 15 in Ul. Guma NOČNA SLUŽBA LEKarN (od 20.30 dalje) 44, Ul. Roma 15, Ul. Gmna Zgonik, Milje (Viale Mažam LEKARNE V OKOLICI^. ^ Boljunec: tel. 228-124, B Zgonik' 226-165, Opčine: tel. 211-001. ^l2l; tel. 225-596, Nabrežina: te*. Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA ^ ^ Nočna služba od 20. d° ' jo 9171, predpraznična od £ ure m prazmena od o. uu f Čestitke^ " sestr*^ Katrin Dilli se je Prid”Sna Al^ PETRA. Srečnima starserna in Klavdiju iskreno česti -jarjo. Iji Tatjana, Vitjan in boter ,e Danes praznujeta ®'’etr“CgoljU^ DRAGO in LIVIJA OTA « V* njun sin MARKO pa vam • * gkup^ srečo, zdravje in še na mu /esti* leta jima želita, Marko tu Fj ^ na št. 225-973 od 6. do »■ 20. do 22. ure. . majim° Zfi IZGUBILA sem v Dob«J” 1,3 n«) cko sive barve. Odgova«^ UKU S1VC UOlvu ------nlOrO Timmy. Najditelja e1 telefonira na št. Z#1«1- „cu, % IAPOSLITEV nudimo .diVO^U vojaških obveznosti, jirvajSJi) pasivnim znanjem iefofl ju Starost od 20 do 30}e^‘ « qqooio 10 uri. . 11 882219 po 19. ,c *“■ odprl V Li. x. OSMICO je Velikem Repnu št. D. . čebelo in črno vino ^TUden *>' ISMICO je odprl Jos>P “ pi ^ matorce 6/A. Vabi ad te j^i- iiuiLuiuu u/n. u Ira W žu št. 44. Toči belo * Sed »jt KUPIM KNJIGE za /• rnirati ^ ske akademije. Telefon 226309. . dvosobna^- ODDAJAMO v najem o vgf novanje na Krasu. Te^ 0d KUPIM knjige za 1- ra šča. Tel. 910142. „Rlj V ,°Lj f NA SKAVTSKEM TAB"* D niči sem izgubil brMgfrgfr bila drag spomin. jt- šam, naj mi telefonira Letošnja kolonija «Mlada brieza» se preselila iz Benečije na morje b £***»• 20. avgusta se je zaključi- f!ij|Prv|a faza letošnje kulturnopočit-dina6 «Mlada brieza» in mla- Ijji.' je prvih deset dni preživ-^ tetoanj^ «M]ado briezo» v Be • P”®!3 33 morje in sicer v bo dom v Koprščini, kjer se veda deJav™>st nadaljevala, se- , ^ap^^menjenih razmerah, nam-d}aln’h Z *z^et' F° morju, z obiskom daljši - f1081 Kopra, Pirana in Izole, Postni12 ■ 1)3 Predvideva tudi obisk Q.Jne la seveda Postojnske jame. ltll„„_rninule sobote pa so udeleženci desgf n.aP°eitniške kolonije, ki jo že skj!, *et Z3Pored organizira študij-preto telL Nediža iz špetra Slovenov, jih ^Benečiji in sicer v treh kra- p pač v tri skuPine P° stavbar ,a skupina, ki so jo se-stanila 1 ^jalarejši otroci, se je na-občin: p osnovni šoli v Mažerolah v jo jg Zavodnje, druga skupina, ki deset trf3V tako sestavljalo kakih tri-stanji s rok srednje rasti, se je na tej v _y psnovni šoli v Klodiču, to-skijnjr, Grmek, tretja skupina, la zaa aajmlajšiii pa si je izbra Špeti... z®casni dem ženski zavod v v^i Slovenov. togle 111 skupine so se v tem času stvom s kulturnim boga- ga j- ^aja ter z jezikom njegove tila. j-*231 valstva, torej z elementa tiitiiajjj f^stavljata glavno temo za lanijg \,u? raziskav udeležencev ko-tiajvef;Ku turi in jeziku so posvetili v stiki! Varnost na svojih izletih, delu. s; Z Ijndmi, pri raziskovalnem tildi v *Cer Pa s° te teme obravnavali {»Ugra^iem vsakdanjem študijskem 2otuL|?m svojem delu so veliko popestuj ' P°?vetili slovenski narečni ’ raznim izraznim dejavnostim, na primer tudi slikarstvu, predvsem pa učenju slovenskega jezika, s katerega pisanjem in celo fonetiko so se nekateri tokrat prvič spoznali. Vsaka izmed treh skupin je imela seveda svoje okolje in se spoznavala z njegovimi lepotami in značilnostmi. V špetru Slovenov je bil najčešče govor o Landrski jami ter o nadiških legendah, v Klodiču se je največ govorilo o bližnjem potoku ter o obrtništvu, v Mažerolah je največ in naj pogosteje tekla beseda o Ivanu Trin-ku, pa tudi o značilni domači arhitekturi in podobnem. Pri spoznavanju vseh teh elementov in pri njihovem poglabljanju so bili mladini na razpolago tudi stokovnja-ki za posamezne panoge, za posamezne veje. Tako so imeli v Maže rolah večer, na katerem je sodeloval arhitekt Simonitti, ki je prav gotovo znan urbanist in odličen poznavalec kulturno-ambientalnih bogastev Nadiških dolin. En popoldan so udeleženci Mlade brieze prebili z duhovnikom Natalejem Zuanello in so tudi obiskali Trinkov grob. V Klodiču so imeli v gosteh znanega naravoslovca prof. Matteuciga, v Špetru Slovenov pa so med udeležence kolonije prišli mladi študenti. Končno ne smemo pozabiti, da so se vse tri skupine srečale tudi s pred stavniki krajevnih oblasti. Kolonije so namreč obiskali župani treh občin, koder se je letos Mlada brieza vršila in sicer je v Špetru Slovenov kolonijo obiskal krajevni župan prof. Marinig, v Klodiču jo je obiskal župan inž. Bonini, v Mažerolah pa prav tako tamkajšnji župan Cudrig. Vsi trije župani so mladini prinesli pozdrave in voščila krajevnih oblasti. Milko Barabic bo razstavljal v sežanski Mali galeriji *e vS kulturnih organizacij Sežana ša JUcuJe v praznovanie občinske- 2ve: Služit z dvema prireditvama, ki V Petek pozornost. Pojutrišnjem, MaR Bai trr>., ob 18. uri bodo v del tMa?'R v Sežani odprli razstavo kritika slikarja in likovnega Miljt0 n Muka Bambiča. Kot verno, JPč, 2a-arriSič že dalj časa ne slika seg.. P® je pripravil razstavo del, stoletjaJO v drugo desetletje našega dela w J1! do torej razstavil svoja . Izbi^T^ °d 1917 do 1927. 1(0 ?-a Po razstavo, pravi Mil- dokra*'°lv Franceta in To-Dfu alJa po prvi svetovni vojni, banska Erireditev, ki jo pripravlja Pp je * ^Veza kulturnih organizacij, ^vens.e nialonc tradicionalni večer . ■ torn- poezij°- Ob 20. uri istega 5ka br-ii- v P^tek, bodo v jami Vila Boris v sv°j° pesmi Andrej Brvar, *5Vček <>v'dk' Matjaž Kocbek, Tone r)31 jn’ ,,udrej Medved, Irena Že-s*abega aieksij Pregare. V primeru Pastili v 'Jernona bo večer slovenske Kosovelovi sobi v Sežani. 0 Menih vlogah Ville Manin Vjiia U* PoL!^a1in v Passarianu, kdo je » v *n de je še ni obiskal, je letV<* flišal ° "-FT saj ie ie “u, en, lako rekoč na dnevnem Ihtavi- L91 zaradi neke pomembne , ■>ajo v' drugič zaradi tega, ker pri s di p,,nj°J neko srečanje, tretjič : leL. bacerta in podobno, skratka velika vila stalno omenja j., JV . --na Vila SUIUIO UIIKIIJO malone nekakšna zna rr ,*> tiirT9 P°dročja Furlanije, tako ti jo u,., Y turističnih vodičih orne jo t„JFa Področja Furlanije, tako .jMo ul, Y turisUČ. S]i in ki r’je priini aJ S3 ni tujega turista, petnice 6■ v Kignano aU Gradež. na m ki ni »skočil* tudi v ^.,■«1 ali0; da bi si ogledal Villo tu kev kako prireditev v njej, pri vd v*! 801 kot smo rekli, vrstijo !eto- tb °RjekKav ^a značilnost zanimive-,!Sj postavlja v ospredje. Je rij hi0 . 11 la Manin dovolj in pri s« druH(, d^ščena v turistične in tuna vR‘č(* i bamene? Razprava o tem toL^Odiščt ,et ‘n obstajajo različ ;.r'‘ upr l|. Občina Codroipo, pod ka kompetenco vila spada, v>istj;-'a idejni načrt popolnejše '‘ktar j'H' Preureditve Passariana, brethvalstvo kraja načrte zase. odklonilo, ker ne sprejema ideje, da naj bi Villa Manin bila nekakšno izložbeno okno vsega področja. Načrt namreč predvideva tudi velike urbanistične preureditve v mestecu, ki naj bi postalo trgovinsko središče, ki potrebuje zato tudi velika parkirišča in nove ceste in ulice. Drugi, torej nasprotniki tega načrta pa menijo, da naj bi središče ostalo kulturno sre dišče, ki naj bi prispevalo k podalj šanemu bivanju domačih in tujih turistov, predvsem tujih in ki naj bi postalo privlačen center za veliko širše območje, nekako za področje Alpe Jadran, torej za tisto zemljepisno regijo, ki se že strnjuje na nekaterih drugih ekonomskih in kul turnih območjih. V zvezi s tem je često govor tudi o kulturnem ali bolje umetniškem bogastvu Furlanije ter hkrati tudi o restavratorski šoli, ki je z umetniškimi zakladi in zakladnicami povezana. Vse to je namreč tudi povezano z Villo Manin. Vedeti namreč moramo, da ima restavratorska šola velik pomen in sloves in da bi ne bilo napak jo razširiti. Toda ta je spet problem radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.30 TV dnevnik 13.45 Carioca - film 15.10 Mister Fantasy - glasbena od daja 15.35 Gli antenati - Predniki - risanke 16.00 Rim: Evropsko prvenstvo v plavanju 17.30 Fresco fresco 18.00 Rim: EP v plavanju - finale 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 II ritorno del Santo - TV film 21.25 Caccia al tesoro 22.25 TV dnevnik - večerne vesti 22.35 Srečanje s kinom 22.45 Športna sreda Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Poletni stereo - glasba 13.50 Francesca da Rimini - opera v štirih dejanjih 15.10 Donne... Dadi... Denaro - film 17.00 Poletni tandem 18.40 Športni dnevnik 18.50 Glasba in šport 19.45 TV dnevnik 20.30 Hollywood: 'I ribelli - uporniki 21.35 «11 cantante del luna park» - film, igrata: Elvis Presley, Barbara Stanwyck 22.25 TV dnevnik - večerne vesti 22.30 Drugi del filma 23.20 H poeta, la cantautrice il mimo 24.00 TV dnevnik, zadnje vesti Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.25 I segni e la storia 19.55 Kamera in spomini 20.05 Šola in vzgoja 20.30 «Anno uno» - film 22.30 Delta serie - Animali selvatici 22.55 TV dnevnik 23.20 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja 23.35 Evropsko prvenstvo v plavanju JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 S. Mokranjc: Rukoveti Tretja oddaja prinaša spet tri skladbe: primorske napeve, XIV. in IX. rukovet. Primorski napevi sicer ne nosijo običajne številčne oznake, vendar so po načinu kompozicijske grad nje in po tematski obdelavi tako sorodni rukovetim, da se običajno prištevajo k njim kot šestnajsta skladba, štirinajsto rukovet je skladatelj gradil iz motivike bosanskega izvora, deveto pa iz napevov s črnogor skega področja. Oddaje so na stale v produkciji TV Beograd, zamisel za realizacijo in konč no podobo pa je Mokranjče-vim skladbam ustvaril režiser Slavoljub Stefanovič Ravasi 18.40 Mozaik' kratkega filma: Po- gled na Atene 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.50 Vremenske razmere 19.55 Ziirich: Mednarodni atletski miting prenos Med največje mednarodne a-tletske mitinge sodi prav go- tovo prireditev v Ziirichu, kjer se zberejo največji atleti sveta. Organizatorji se bodo tudi letos potrudili in povabili najbolj «zveneča» imena tistih tekmovalcev, ki so se udeležili letošnjega svetovnega prvenstva v Helsinkih 22.45 TV dnevnik II Koper 14.00 in 15.30 Odprta meja Danes bosta v oddaji Odprta meja tudi prispevka: BOLJUNEC — Gasilski praznik TRST — Gospodarska konferenca 16.00 Rim: Skoki v vodo evropsko prvenstvo 18.00 Rim - Plavanje 19.30 TVD - Stičišče 20.00 Atletika: mednarodno atletsko srečanje v Ziirichu 22.45 TVD - Danes Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Lučka - otroška serija 18.45 Alpe - Jadran - dok. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Isto kot na oddajnikih II. mreže ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Risanke 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Od dne do dne - TV roman 11.30 Rubrike 12.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 12.30 Vrnitvev Simona Templara TV film 13.30 Sentieri TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 I nostrj mariti - film 17.00 Search TV film 18.00 La piccola grande Neli 18.30 Popcorn glasbeni spektakel 19.00 Tutti a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Poldark - TV film 21.25 Le pillole di Ercole - film 23.25 Šport - tenis 0.25 D tempo si e fermato - film RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 9.45 Storie buffe in TV risanke 10.15 La famiglia Hancock film 12.00 Operazione sottoveste 12.30 Otroci doktorja Jamisona TV film 13.00 Joe Forrester TV film 14.00 Agua Viva - TV novela 14.45 Un Natale da ricordare - film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 CHIPS TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 21.30 Quella strana ragazza che a- bita in fondo al viale - film 23.00 FBI - TV rilm Travis Logan proeuratore di- strcttuale - film IT ALI A 1 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta - TV novela 10.00 Resurrezione - film 12.00 Riuscira la nostra carovana di eroi a... TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Adolescenza inquieta 14.30 Kathcrine • film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata TV film 19.00 Wonder Woman, TV film 20.00 Strega per amore - TV film 20.30 I peccatori di Peyton - film 23.10 Racconti del brivido - TV film 0.10 Šport 1.10 Dan August TV film TELEPADOVA 10.00 Ispettore Regan - TV film 11.00 Goya film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 19.30 Attenti ai ragazzi 20.00 WKRP in Cincinnati - TV film 20.30 Firehouse - film 22.00 Washington a porte chiuse -TV film 23.00 Torna TV film 24.00 La bella preda - film TRIVENETA 8.30 Harry ’0 - TV film 9.30 Search TV film 10.30 Simon Templar TV film 11.30 Agente speciale - TV film 12.30 Horoskop 12.50 Sempre tre, sempre infallibili TV film 13.30 Risanke 14.00 Iloney West TV film 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 Harry 'O - TV film 17.30 Risanke 19.10 Supertrain TV film 20.00 Corredo 2001 - proposte 21.00 I cinque ladrj d’oro - film 22.30 II rigattiere 1.30 Horoskop 1.40 Film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Heverly Hillbillies - TV film 13.30 II romanzo di Thelma Jordon 15.00 Tudi bogati jočejo TV film 18.00 The Beverly Hillbillies 18.30 Gunsmoke - TV film 19.25 TV dnevnik 19.50 Novice v nemškem jeziku 20.10 Tudi bogati jočejo TV film 20.40 Berretti rossi film 22.10 Horoskop 22.15 TV dnevnik 22.30 Roma come Chicago - film 0.10 Abat jour 0.15 Novice v nemškem jeziku TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italio 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Po svetil sem in tja, Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: Marjan Rožanc: «Metulj»; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Pod Matajurjan, poseb nosti in omika Nediških dolin; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: Zvezdniki našega časa; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni od mevi iz Beneške Slovenije; 18.20 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimi- 13.20 Zanimivosti: harmonikarji. 17.00 V Primorskem dnevniku - seja izvršnega sveta skupščine občine Izola. 17.30 Pogovor o poslovanju Splošne plovbe Piran. V okviru dnevnih informativnih oddaj, ki so na sporedu ob 14.00, 15.00 in 17.00, bomo govorili o tekoči problematiki. vosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje; 15.30 Glasbeni kiosk; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik ; 17.30 Pogovor o . . . RADIO KOPER (ltalt|anskl program) 6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.35 Pomorske razmere; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Otroci po jejo; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba in pesem tedna; 15.00 Na svežem zraku; 15.10 Glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Belcanto; 17.32 Time mušic; 19.90 Beat Graffiti; 19.40 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; Od 6.00 do 8.00 Zeleni val; 9.00 Radio anche noi; 11.34 Le canzo-ni dei ricordi; 11.34 Consiglio d’Egit-to radijska priredba 3. del; 11.58, 12.58, 14.58, 16.58, 17,58 in 18.58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio; 13.15 Ma-ster; 15.00 Sever-Jug in obratno; 16.00 II Paginone - estate; 17.25 Glabetrot-ter estate; 18.28 E noto alPuniverso; 19.15 Prijetna glasba; 19.30 Jazz; 21.00 Nori poet; 21.27 Rapporto confiden-ziale; 21.50 Son gentile, son cortese; 23.05 Telefonski pogovor. RADIO 2 6.30, 7.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; Od 6.00 do 7.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Ra-diodue predstavlja; 8.45 Četrto nad strop je, interno 9; 9.32 Kviz; 10.30 Luna na vlaku; 12.48 Un’isola da tro vare; 13.41 SoundTrack; 15.37 Glasbeni program; 17.32 Popoldanski pro gram; 19.50 Izložba glasbe; 20.57 Poletni večeri; 2.40 Klavirske skladbe. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.35 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste; 10.05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne ra dijske postaje; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbe ne kulture; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Deset slovaških ljudskih pesmi; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Koncert za besedo šepetanje; 20.25 Skladbe Franza Liszta; 21.05 Operne arije in monologi; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno - Richard Rive: Willie-boy; 23.15 Za ljubitelje jazza. Šele v prvih dneh septembra bodo izvoljeni novi župani Dva meseca po volitvah še brez uprav Upravne volitve v Tržiču, Ronkah, Gradežu, Romansu in Vilešu ter na vsem Goriškem za obnovitev pokrajinskega sveta so bile, skupno z drugimi, letos 26. in 27. junija. Rezultati so bili znani 28. junija. Danes smo 24. avgusta. Pretekla sta torej skoro dva meseca. V Rimu so sestavili vlado, v Trstu deželni odbor, v Romansu in Vilešu sta župana že izvoljena, prav tako sta izvoljeni občinska odbora. V drugih prej omenjenih krajih pa so na čelu občin še vedno stari župani in odbori, prav tako na čelu po krajine. Po zakonu pa lahko vršijo le normalno upravljanje, to se pravi, da lahko sklepajo le o vprašanjih osebja in običajnega poslovanja u-prav ter izvajajo to kar so kot župani, predsedniki in odborniki odločali pred volitvami. Seveda imajo uprave zaradi takega zavlačevanja škodo in z upravami vred tudi občani, ki živijo v teh ozemeljsko omejenih predelih. Kaj je vzrok takemu zavlačevanju, ko vendar vsi vemo, da bosta tudi po novem v Tržiču in Ronkah levičarski upravi, ki bosta razširjeni na republikance, da pa bosta na pokrajini in v Gradežu petstrankarski upravi? Seveda če se kaj ne zatakne v zadnjem trenutku. Zastopniki političnih strank so se sestajali, sestavljali organigrame, preverjali možnosti za koalicijo, iz- delovali programe. Res je bilo vse to v poletnem, počitniškem času, marsikateri politični voditelj je bil ali je še na dopustu. Nekateri politiki sicer pravijo, da so sporazumi v posameznih krajih že doseženi in da manj kajo le nekatera soglasja organov strank. Zelo verjetno pa je tudi, da se niso še domenili komu dati to ali ono odbomištvo. Na dopustu so namreč ne le pokrajinski ali občinski voditelji strank, marveč tudi nekateri izvoljeni svetovalci, ki hočejo biti pri pogajanjih ko se bodo ta zaključevala. Nekateri namreč hočejo biti v odboru za vsako ceno. Prav pa bi bilo tudi, da bi bili na umestitvenih sejah svetov vsi svetovalci, ne pa da bi takrat kdo od njih bil na dopustu: Najprej se bosta najbrž sestala občinska sveta v Tržiču in v Ronkah. V obeh krajih je bil dosežen sporazum med komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. Novost predstavlja vstop republikancev v večino, v Ronkah pa je novost tudi vstop socialdemokratov. Novost pa predstavlja tudi zahteva socialistov, da je treba gledati na demokristjan sko opozicijo na drugačen način kot doslej, treba je namreč iskati z njo sodelovanja, biti odprti do njenih zahtev. Nekateri opazovalci to tolmačijo s povečano silo laično-socialističnega bloka, ki hoče imeti enake odnose tako s komunisti na eni, kot z demokristjani na drugi strani. V petek se bodo v Tržiču sestali zastopniki štirih strank razširjene levičarske večine. Govorili bodo podrobneje o programu. Zdi se, da se bo tržiški občinski svet sestal prve dni septembra. Nekaj podobnega bo tudi v Ronkah. V Gradežu in na pokrajini pa naj bi se stvari vsaj nekoliko zakasnile. V Gradežu je prišlo do polemik med socialisti in republikanci na eni in demokristjani na drugi strani, kar kaže da ne bodo odnosi v novi koaliciji med najboljšimi. Demokristjani pa v tem kraju ne morejo sestaviti večine sami, kot se je dogajalo doslej. Izgubili so namreč absolutno večino, ki so jo imeli vsa povojna leta. Danes na zletu tabornikov 8.00 Zbirališče pred Kulturnim domom v Sovodnjah 8.30 Prevoz opreme - postavljanje velikih šotorov 10.30 Postavljanje kuhinj in vodnih rezervoarjev Popoldne - postavljanje vhoda, jambora in ostalih tabornih objektov Padec oz. stagnacija turistov V Gradežu in Lignanu 80 upali v boljšo sezono V Gradežu niso najbolj zadovoljni z letošnjo turistično sezono, že res, da imajo pred sabo še nekaj tednov predvidenega lepega vremena, res pa je tudi da je turistična sezona mimo in ne bo sedaj veliko ugodnosti od turizma, še posebej če vemo, da bodo sedaj na počitnicah v glavnem starejši ljudje, ki se omejujejo na penzionsko porabo in ne izdajo veliko denarja za pijačo ali sladoled v modni slaščičarni. Gospodarska kriza ni zajela samo Italije, marveč tudi Nemčijo in Avstrijo, pravijo hotelirji. V prejšnjih letih so nekako zviška gledali na jugoslovanski turizem, češ da niso bile gostinske storitve onkraj meje na višini, da so bili natakarji preveč pasivni, da so bile cene previsoke. To je bilo marsikdaj tudi res in marsikje v Italiji, ne v Gradežu kjer so bile cene vedno zelo visoke, si za enak denar kot v Jugoslaviji dobil več in boljšo postrežbo. Letos pa so se stvari precej spremenile. Jugoslovanski hoteli skrbijo za boljšo postrežbo, več ti dajo na mizo, za natakarje si spet postal klient in zaradi padca izrednosti dinarja so letošnje jugoslovanske turistične cene zelo konkurenčne. Zaradi tega so mnogi italijanski turisti šli letovat preko meje v Jugoslavijo (nikdar še nismo videli po dalmatinskih cestah toliko avtomobilov z italijansko registracijo) in v sosedno državo so se preusmerili tudi številni nemški in avstrijski turisti, ki so sicer bili namenjeni na italijanske plaže. V Gradežu in v Li0nan“ prisila zadovoljni s prvim vc1 -n so stov v spomladanskih mes ^ „j si obetali velik poletni obtsjc- ^ bilo tako. V Gradežu sicer ^ povzemamo podatke tunsu ^ $0 nove o obisku do 15- go- ža 0,66 odstotka povečali o jg od-stov, da pa so se kal' z „ ’ p0nie stotka zmanjšale nočitve. •$. ni, da so Ijitdje ostali v ej§. niškem mestu manj dni ko . zfl njih letih. Podatki sicer ™‘mreč hotele in kampinge. Ni majo ^ zfl. podatkov o številu XunSt z0 njih sebnih hišah, bodisi da 0 Jjti-lastnike in sorodnike ah „ 0-di, ki so od zasebnikov «*** teh m jem stanovanje. E^n%biti po%. moc voditi in ni moc au jest kov o prodaji kruha tn “ rasoP1' vin kot delajo jugoslovanski si o tej vrsti turistov. fr V Lignanu pa se je ® .fgvil0 priliznem razdobju Povef_ P*. sovnem________ . hodov za 6,4 od sto, J**"" tore) za 2,5 od sto. V kignan zadovoljni, čeprav so Pncaj^ iign»na Pravijo da je treba usp s() sk°' beležiti predvsem v tem, "gtidfl. ro povsod ohranili lansK jjn ske cene, oziroma P°veca‘ man)# le za malenkost, in da jtaiijan<-število tujcev nadoknadili 0, Letošnja turistična „s?z°%iatki, P0', ko bodo znani dokončni P . fl prikazala, da je gospodarska g (ei* zadela prebivalce vse Evr K inOč0 je bila seveda prizadeta m &eitlc gospodarska komponenta Tako danes na Kulturnem Vzorno urejene gredice v Gorici poletju Na odprtih prizoriščih, povečini pred Kulturnim domom, se danes v Novi Gorici nadaljujejo nastopi v okviru Goriškega kulturnega poletja 1983. S slikanjem na prostem bo Klav dij Tutta od 8. do 17. ure nadaljeval «Pregled modernističnih tokov od ku bizma do danes.» Ob 9.30 bo kantav-torica Mateja Koležnik z otroki iz vrtca nastopila v borovem gozdičku. Pred stavbo občinske skupščine bo ob 10. uri nastop mladih modelarjev. Pred kulturnim domom bo od 10.30 do 12.45 poslušanje tematskih kaset: danes so na sporedu Inti Illimani, Brahms, the Clash. Ob 17. uri bo glasbeno govorni performance Petra Reharja, pol ure kasneje pa bodo nastopile akustične skupine Stribor, violinist Tomaž Pinter, oktet Vrtnica, kitarista Aljoša Kosar in Samo Vremec. Gledališka skupina PD Seča iz Kanala bo ob 20. uri uprizorila Držičevega Botra Andraža. Ob 21.30 bodo predstavili amaterske filme Foto kino kluba Nova Gorica. Vse prireditve so brez vstopnine, v programu pa so možni še dodatni na stopi oz. dopolnitve. • Zaradi nujnih del na železniški progi bodo v nedeljo, 28. avgusta, zaprli prehod čez železnico v Ulici Sartorio v Ločniku. Železniška upra va obvešča, da bo cesta zaprta pri bližno štiri dni. Rajmund Zavadlav iz štandreža pri delu Gorica je splošno znana kot zeleno mesto, v katerem so številni parki, drevoredi, gredice in druge javne ter zasebne zelene jpovršine. Toliko zelenja seveda zahteva precej dela, zato da je videz mesta vedno urejen. Prav v poletnih mesecih so zato občinski vrtnarji najbolj zaposleni z urejanjem gredic in ostalega zelenja. Eden od občinskih vrtnarjev. Raj mund Zavadlav iz štandreža, je v teh dneh urejal gredice v Drevoredu 24. maja. Povedal nam je, da opravlja ta poklic že dobrih deset let in da je med številnimi Slovenci, ki so na občini zaposleni kot vrtnarji. cMislim, da nas je med vrtnarji več kot polovica Slovencev. Je pač tako, da kdor je prej obdeloval zemljo boljše in z večjim zadovoljstvom dela v vrtnarstvu, saj se dobro spozna na cvetje in rastline. Jaz sem bil precej časa kmet, nato sem nekaj časa delal v tovarni, sedaj pa sem tu.» Vprašali smo ga, če je s tem po- klicem zadovoljen in če ima pri delu zadoščenje. «No, zadoščenje je že, čeprav smo odvisni delavci in moramo zato oprav Ijati dela, ki so nam dodeljena. Pri tem pa imamo le nekaj prostosti, tako da sami izberemo kako najbolje urediti neko gredico in podobno. Se veda pa je zadoščenje večje, ko sam odločaš kaj in kako boš delal. V pro stih urah obdelujem kos svoje zem Ije in tam imam gotovo največja za doščenja.-p Zatem nam je Rajmund Zavadlav povedal kaj delajo v tem času občin ski vrtnarji. «Dela je poleti kar precej. Treba je čistiti grede po katerih se je razrasel plevel, potem obrezujemo rastline, sejemo travo, sadimo rože, sedaj ko že dolgo ni dežja je treba tudi pogosto zalivati. Žal nas je premalo: v petnajstih, od katerih sta dva ali trije stalno zaposleni v topli gredi v Ločniku, kjer imamo gojišče cvetja, moramo skrbeti za ljudski vrt, spominski, občinski in podgorski park, za zelenje na Gradu in pri Sv. Ani, za ceste in drevorede, pa za vrtove nekaterih šol itd. Z nakupom novih strojev in avtomatiziranega orodja teče v zadnjem času delo nekoliko hitreje. vendar ima Gorica glede na število prebivalcev toliko zelenja, da bi nas moralo biti dvakrat ali trikrat več.» Delo vrtnarjev je najbolj intenzivno v poletnih mesecih, toda tudi po Izšel je Galebov šolski dnevnik galebov šolski dnevnik 1983*1984 Dobite ga v Katoliški knjigarni na Travniku. S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOM! Pomanjkanje vode v Novi Gorici Tudi v Novi Gorici je zaradi sušnega obdobja začelo primanjkovati vode. Tako so na predlog Goriških vodovodov prepovedali uporabo vode za pranje pločnikov, avtomobilov, zalivanje vrtov in za podobne namene. Prepoved velja do 30. avgusta v pričakovanju, da bo dotlej deževalo in bodo omejitve lahko odpravili. Za ponazoritev pomanjkanja vode navajamo, da Goriški vodovodi zagotavljajo 350 litrov vode na sekundo, in to za potrebe zasebnih potrošnikov in za javne potrebe. Potrošnja pa bi v sedanjem sušnem obdobju in v času vročine lahko znašala najmanj 450 litrov vode na sekundo. V Goriških vodovodih pa ob omejevanju potrošnje vode poudarjajo, da bodo iz vodovoda Mrzlek tudi v prihodnje dobavljali normalne količine vode za potrebe odjemalcev v Gorici. V naše mesto dobavijo Goriški vodovodi od 6 do 7 tisoč kubičnih metrov vode dnevno, črpališče Mrzlek bodo začeli v naslednjih dneh širiti in po razširitvi in modernizaciji slednjega bodo do bave vode Gorici že prihodnje leto lahko občutno povečali. Kongres zdravnikov v Gradežu V Gradežu se je v nedeljo pričel 17. kongres avstrijskih in zahodno nemških zdravnikov. Strokovnega zborovanja, ki bo trajalo do 2. septembra in ki ga organizirata zdravniški zbornici iz Avstrije in Zahodne Nemčije v sodelomnju z letoviščarsko ustanovo iz Gradeža, se letos udeležuje okrog 500 zdravnikov splošne prakse. Na uvodni slovesnosti, ki je bila v kongresni palači, je govoril, poleg drugih, deželni odbornik za zdravstvo Renzulli. Če upoštevamo, da je skoraj vsakdo od udeležencev kongresa pripeljal s seboj tudi družinske člane, potem pomeni pobuda vsekakor znaten dopri nos k izboljšanju letošnje turistične bilance v Gradežu. Nemški in avstrijski zdravniki so sicer zelo pomembna komponenta v turizmu v tem obmorskem kraju. Zdravniška kongresa sta dva vsako leto, prvi v začetku sezone, drugi pa ob njenem zaključku. Prvi je bil letos že trideseti, drugi pa sedemnajsti. Zdravniki prirejajo te kongrese v raznih letoviščarskih krajih Evrope. Stroške za prisotnost na kongresu lahko odbijejo od davčne prijave. Trčil je v vrsto parkiranih vozil Prejšnjo noč je okoli 2.30 v Ulici Brigata Casale v Gorici 25-letni Aleš sio Ferk iz Ulice Cadorna 28 povzro čil prometno nesrečo, v kateri je poškodoval štiri vozila, na srečo pa je bila le ena oseba lažje ranjena. Vozil se je z golfom v smeri proti mestnemu središču, ko je zavozil preveč na desno in trčil zaporedoma v tri ustavljena vozila, dva fiata 127 m ford taunus. V nesreči je njegova sopotnica 23-letna Flavia Pupulin dobila lažji pre tres možganov, zaradi katerega se bo morala v splošni bolnišnici zdraviti 4 dni. Škoda je na golfu in na prvem od ustavljenih avtomobilov precejšnja, manjša pa na ostalih dveh. POGREBI Ob 8. uri Diomira Frare iz bolni šnice usmiljenih bratov v Ul. Diaz na glavno pokopališče; ob 8.30 Antonija Kovic vd. Tomšič iz bolnišnice usmiljenih bratov v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 9.30 Guido Devetta iz splošne bol nišnice v kapelo sv. Justa in na glavno pokopališče; ob 11. uri Maria Mo-rassutti iz nunskega samostana v Ul, Brig. Pavia 25 na glavno pokopališče. bEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul Romana - tel. 40-497. i ne počivajo. , ^ni&e' Dozimi imamo delo pr(’ ^ idP « P * lreb“J,brZa **£ ki im ie ireuii ti stara ter saditi M aJnMa dere gredice je (r dvakrat ali celo ****&* e slabo vreme, smo PJ g„ji0 mi v topli gredi, ^ ie in druge okrasne tiso do pridobivamo "fc7’, 15.25 L. l7fg58 U (samo ob delavnikih) 1 P. 20.54 L, 21.33 P. &K Vidma - 0.16 L, (*$ nikih), 0.34 L, 6.16 L, p, 9* 7 L. jvi * P, 10.41 L, 11.12 D (S8SOO P3 43 u ■cd, obvezna rezervacija)' ^ M’ p -----,, —, -. o i7 r> .j. ob delavnikih), 7.47 L, • prvi p P, 10.41 L. 11.12 B (saiao £ 16.54 b- 14.25 L, 15.59 P, 16-5? %07 P' 19.09 E, 20.12 L. 21.44 L, ^ U Nove Gorice — 9-57 g L lokalen, P - P*5!*** spresni, B - brzec Gorica doice JERDI 18.00-22.00 «U". j po® gio». Prepovedan ima ^ letom. VTTTORIA 17.30-22.00 antagc letom. antagonista. Prep. m letom. CORSO Danes zaprto. Tržič iladio* j«. 'RINCIPE Danes zaprto-:XCELS10R 18.00-22.1« sul Nilo». Nova Gorica i’1 °^°n na pr SOČA 19.00-21.00 «LJu^a. : ugriz*. Ameriška koh**” zbor SVOBODA 19 00-2100 ‘dij^ plavimi očmi*. Ital- k praiic DESKLE 20.30 «Horoskop»- komedija. -----— v DEŽURNA LEKARNA v j75 Rita Bassi, Ul. Don B0* 12515. * *** HJ tim I fsmriri roreifim ■illff?H iW»#< iKBMj regj skrita želja marsikate- ri V(y-. a 131 da bi nekega dne ne vjli ajj °Pravka z manjšimi popra-1%, arn_ 1 i°mu z gradnjo navadne krat dan* da bi niu bila vsaj en-• možn°st, da izkoristi svojo ke monL-i11 izkušnje pri gradnji ka-všeč 2_7*!e stavbe. Komu ne bi bilo sPosko wsok nebotičnik ali go-berp dej aco 31 se potem, po konča-28radii postaviti: «To sem S UrespičitvieVeC*a n' rečeno, da je pri breProstejšega načrta za-kal, j) ,manjše, toda kdo bo zani-bolj ^ Je slava tem večja, kolikor Zbližuje na^stropdj stavba ^tane^r 80 te želje obsojene, da ^bršnp • P313 so, t.j. skrite sanje, ^ Vsak nas- Lahko pa vrsten „’»• kdo, na povsem svoje-l'tri ^^dosti tem svojim skri-v bobeT1, ™ak primer smo zasledili r FuU<,?)U' kjer se Renato Gergo-SvojevT t°tov P° domače, ukvarja s k' zidar n*n! konjičkom. Po poklicu Vcški» (jjb00^ stavb v običajno »člo-“benziji pa je doslej zgradil tudi večje število stavb manjše velikosti, ki pa zaradi tega niso nič manj občudovanja vredne. Obiskali smo ga na domu, kjer se je sprva skoraj branil, da bi nam pokazal svoje izdelke. »Sestavil sem jih zase, tako čisto za zabavo, nisem pa mislil, da bi lahko koga zanimali.* Potem pa je le postavil na mizo svoje izdelke in nam jih razkazal. «To je doberdobska cersev, tam pa je značilni moskovski nebotičnik. Potem imam še stavbo, kjer je bila nekdaj gostilna nedaleč od tukaj, na Ro-kT v Tržiču, pa še dve stavbi, ki sta izključno sad moje fantazije. Imel sem jih še nekaj, pa sem jih dal prijateljem.* Zanimalo nas je, kako je sestavil te modele, katere materiale je pri tem uporabljal. «V glavnem gre za odpadke pri gradnjah. Pri postavljanju parketov se navadno manjši koščki, ki ostanejo, enostavno odvržejo. Te kose, pa druge tudi manjše koščke lesa, in drugih materialov, ki jih navadno uporabljamo, ko dokončujemo hiše, "Wor na goriškem gradu n d “Kr,,^. - dni vcliko Parkirišče na gradu skoraj povsem pokrito z bela, p/1! 8°torom. Postavili so ga prejšnji teden in bilo je treba precej delav • °n S° bdo streho lahko razpeli ter dovolj trdno zasidrali. Menda ranju Se<:i haleteli na precej trd material, trši od pričakovanj. Pri monti j Vpda ni šlo brez pomoči velikega premičnega žerjava. W ter Ie zares orjaški, saj pokriva nad 500 kvadratnih metrov prostora, v^tijsk' • Popravljajo stojnice z vinom, žganjem in drugimi tipičnimi S, pon‘n'1 Pridelki, ki jih bodo od petka, 27. t.m. do nedelje, 4. septem lr* U al' domačim in tujim turistom v okviru manifestacije deželnega Ssti^rodnega značaja Vin Mondo 83. V Gorici bo namreč v okviru te ,*n enogastronomske prireditve največ prireditev, čeprav bodo f°rii°st i)J‘roditve istočasno tudi v drugih krajih naše dežele. Posebno po-t bna^° na maniLestaieiji Vin Mondo namenili obiskovalcem iz tujine, ^bih eri 0 med drugim podrobno seznanili z možnostjo nakupa razstav-Sastronomskih izdelkov v njihovih državah. Na obisku pri Renatu Gergoletu - Fulkotovem Skrita želja doberdobskega zidarja porodila zanimivega konjička gradu Dobrovo in o plemiških družinah, ki so v njem gospodovale do o-svoboditve. Avtor je pregledal celo vrsto tekstov v katerih je o tem govora, pa tudi nekaj izvirnih, neobjavljenih spisov. Precej poudarka daje Marko Vuk zunanji in notranji arhitekturi in tudi opremi gradu. Še posebej zani-mi v je spis o restavratorskih delih. Za obnovo gradu so se odločili po potresu in takrat so prišle na dan nekatere freske. Grad Dobrovo je po tlorisni obliki in tudi po gradnji podoben kromberškemu in je zgrajen po načrtih, ki so bili značilni za gradove širom po beneški republiki. Avtor ve tudi povedati o bodočih načrtih. Ureditev muzeja, vinoteke, restavracije, v sodelovanju med Goriškim muzejem in kmetijsko zadrugo Goriška Brda, ki ima sedež prav na Dobrovem. Škoda je le v tem, da so Brda preveč od rok, da bi prišlo tja več obiskovalcev. Sicer se bodo stvari spremenile ko bo zgrajena t.i. ,Sabotinska cesta, ki bo neposredno povezala Brda z Novo Gorico in tako tudi s širšim slovenskim zaledjem. Sicer pa izlet v Brda velja tudi zato, ker si lahko ogledamo del obnovljenega Šmartno, dvorec v Vipolžah, spominsko sobo pesnika Alojza Gradnika v Medani, cerkvi na Vrhovlju in v Biljani, ki imata nekaj arhitektonskih znamenitosti, partizanski spomenik na Gonjačah. Brošura je torej dobrodošla. Le nekaj nas najbrž moti. Založnik je uporabil že postavljeni tisk in klišeje Goriškega letnika. V znanstveni reviji bralci najbrž ne dajo veliko na čistočo slike, kajti znanstvenike, ki to prebirajo zanima predvsem vsebina članka. V turistični publikaciji pa ima prvo mesto čista slika. Za marsikatero sliko v tej turistični brošuri pa ne bi mogli tega reči, ker niso klišeji najbolje izdelani. Sicer pa to bralca ne bo motilo. Ob koncu brošure je tudi kratek povzetek v italijanščini. MARKO VVALTRITSCH sem začel prinašati domov, kjer sem kar z navadnim orodjem obdelal, tako kot mi je pač odgovarjalo in jih nato z lepilom sestavljal, dokler ni iz njih zrasla zaželena stavba.* Odkod je pa posnemal podobo ne katerih stavb, ki jih je tako reproduciral? «Za cerkev in stavbo na Roki ni bilo težav, saj sem si ju lahko' mirno ogledal in prerisal. Nekaj drugih iz delkov sem si sam izmislil. Za dru ge, kot na primer moskovsko palačo, pa sem se opiral predvsem na podobo, ki sem si jo vtisnil v spomin, ko sem palačo večkrat videl po televiziji. Seveda nisem zgradil prav enake, samo podobna je. Poleg tega mi je žal, da sem vedno lahko videl samo pročelje, to kar je zadaj pa sem moral improvizirati.® Odkod pa tako svojevrsten konjiček in koliko časa je zahtevala vsaka gradnja? «S tem san se začel ukvarjati že pred daljnimi leti. Niti ne bi vedel povedati kako in zakaj. Kar tako, ker me je vleklo, malo skoraj za šalo in ker sem pomislil, kaj bi lahko z ostanki, ki jih ponavadi mečemo proč. Delal sem v prostih urah, ko me je bila volja. Kak dan sem delal po uro ali dve, potem pa precej časa nič in nato spet, brez vsake prisile. Za nekatere »načrte* sem tako porabil tudi več kot eno leto.* Kaj pa bodoči načrti? »Ne vem. Sedaj že dolgo časa nisem naredil nič novega, ni pa izključeno, da se mi kmalu porodi kaka nova zamisel* se je odrezal Renato Gergolet, ki kot vsak umetnik pričakuje navdih za svojo novo stvaritev. Obljubil pa nam je, da nas bo obvestil, brž ko nam bo lahko pokazal kako novo pridobitev za mesto v miniaturi, ki ga ima doma. MARKO MARINČIČ Marsikateri spomenik ostaja širši publiki nepoznan, ker ga ne znano dovolj uspešno reklamizirati. To velja še posebej za objekte v krajih, ki so daleč od prometnic, po katerih se danes odvija gost avtomobilski promet. Zaradi tega je vsaka pobuda, ki hoče to odpraviti, zelo dobrodošla. Goriški muzej je odpravil še eno tako pomanjkljivost. Pred kratkim je izšla v nakladi tisoč izvodov brošuri-ca Marka Vuka z naslovom «Grad Dobrovo v goriških Brdih», Gre za žepno knjižico s štiridesetimi stranmi z več fotografijami, v kateri je opisana zgodovina tega gradu in še predvsem umetniške lepote, ki so v njem ter tudi restavratorsko delo, ki ga je opravil po zadnjem potresu Goriški muzej. Gre sicer za ponatis spisa, ki je izšel v lanski številki Goriškega letnika, zbornika, ki ga izdaja Goriški muzej. V brošurici, ki bo prišla prav vsakomur, ki ga zanimajo lepote in spomeniki naše zemlje (brošura je sicer nekoliko podobna tistim, ki izhajajo že več let in v katerih so opisani muzeji. Gradovi, cerkve in drugi spomeniki na Slovenskem), najdemo pre cej zanimivih podatkov o zgodovini Zanimiva publikacija o gradu Dobrovo v Brdih r(tg° Sedmak 14. F ašizem na Goriškem v letu 1923 ,lIerije*rrior, ki je dobil takojšen komentar, je včla- [eietii to?^rIev’ ki so bili zaposleni, oziroma pod- IM , 1 .bila 26. avgusta 1923. leta in glavni govor- f l *u fr.i “‘JOV, l\l au Ulil. riapuoiciu, --- h^*stičn ^Inskemu tehničnemu uradu, v strokovno d°st ? 0rganizacijo — fašistični sindikat. Ta slav-Mlt j!6 bil, C 16 bil strokovni tajnik dr. Lessi iz Gorice. Ve- ^ Cgot uw^*UIVIll LČt) 111IV Ul. L.C33I ~ n r?ev’ klanov fašističnega sindikata, je bila ^šaii. ,(p in tolminski fašisti so se s tem "" ^ati “Edinost* je še zapisala, da se ni 2 lrUsI3ebl. ki so zgrajeni s silo. zelo potreba po- ma ■. vedneži baje skrajno nez „ ,edaj t9' 3 Prva osebnost EP fe z a nefta' letni Michael Gross. Gre j^r vodnega plavalca. Gross J ^al 201 cm in seveda razpolag neizmerno dolgimi rokami, v aga)o ki mu pri plavanju l’e :e. Ko nasprotniki mts J • cončno njihov, se razpis Ameriška štafeta s svetovnim rekordom CARACAS — V zadnjem dnevu plavalnega sporeda na vseameriških igrah je ameriška štafeta (Carey, Lundqvist, Gribble in Gaines) izboljšala svetovni rekord na 4x100 m mešano s časom 3'40”42. Prejšnji rekord je pripadal isti štafeti s časom 3'40”84. Medtem pa je na igrah prišlo do pravega škandala. Kot «pozitivne» na «doping-testu» so dobili več tekmovalcev, med katerimi naj omenimo Kubanca Nuneza, ki je v dviganju uteži osvojil kar tri zlate kolajne, Kanadčana Viaua in Greavettea ter še vrsto drugih tekmovalcev. Nepričakovan poraz mladih «azzurrov» PALMA DE MALLORCA — Po zmagi nad Jugoslavijo je ZRN v petem kolu finalnega dela svetovnega mladinskega košarkarskega prvenstva premagala še Italijo s 75:73 (37:22) in tako znatno zmešala «azzurrom» štrene, da bi posegli po bronasti kolajni. V tem kolu je Španija premagala Brazilijo z 98:82, ZDA pa so odpravile Argentino z 92:74. Veslanje: v Milanu svetovno prvenstvo 1987? MILAN — Vse kaže, da bo svetovno prvenstvo v veslanju leta 1987 v Milanu. Kandidaturo Milana pa bodo predstavniki italijanske veslaške zveze predložili na bližnjem kongresu mednarodne veslaške zveze, ki bo v okviru svetovnega prvenstva, ki se bo pričelo 27. avgusta v Duisburgu. Drevi v italijanskem nogometnem pokalu Udinese in Triestina tokrat v gos Že danes bo na sporedu drugo kolo italijanskega nogometnega pokala. Udinese, ki je v nedeljo krepko razočaral v srečanju proti Bologni (1:1), bo drevi v Cosenzi proti domačemu istoimenskemu moštvu skušal popraviti slab vtis iz prvega kola. Po odličnih nastopih v prijateljskih tekmah tudi proti zelo renomiranim nasprotnikom so bili videmski navijači po nedeljskem neodločenem izidu z Bologno nemalo razočarani. Žico in tovariši pa so za drevi izjavili, da bodo odločno jurišali na zmago. Drugačno vzdušje pa je vladalo te dni v taboru Trdestine. Tržaški dru goligaš je namreč po odlični igri povsem zasluženo premagal Piso in drevi (21.00) se bo lahko enakovred- no pomeril tudi s Cremonesejem, čeprav bo tokrat naloga za Tržačane težja, saj bodo igrali v gosteh. SPORED 2. KOLA SKUPINA 1: Cremonese - Triestina, Piša - Campania, Sampdoria - Pi-stoiese SKUPINA 2: Bari Juventus, Ca-tanzaro - Taranto, Lazio - Perugia SKUPINA 3: Bologna - Cavese, Co-senza - Udinese, Na poli - Varese SKUPINA 4: AveUino Sambene-dettese, Inter - Empoli, Parma -Cesena SKUPINA 5: Arezzo - Roma, Padova - Milan, Rimini - Atalanta SKUPINA 6: L.R. Vicenza - Genoa, Monza - Palermo, Torino - Foggia frsSS- SKUPINA 7: gliari, Carrarese na - Verona „„ra, Gy SKUPINA 8: Ascoli \ P,eL* - fV mo - Casertana. Jutn: rentina • ITALIJANSKI KOŠ. ja italijanskih društev Je ^rje'' da zaradi velikega šte«W „janSke6 utegne priti v sporedu ^pieif ' košarkarskega pokala do rep^ • ODBOJKARICE italijan^ta 0» zentance so osvojile Pr^ Sesiri-mednarodnem turnirju zadnjem kolu so prc-mafi sko s 3:2. ' Mednarodni košarkarski turnir v Miljah Veliko zanimanje za tržaškega prvoligaša V organizaciji miljskega društva Inter bo danes in jutri v Miljah že šesti mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo letos nastopila naslednja moštva: Bic Trst, Olimpija Ljubljana, Le bole Mestre in Carre ra Benetke. V tržaških košarkarskih krogih seveda vlada veliko zanimanje pred vsem za prvi letošnji uradni nastop mestnega prvoligaša Biča, ki se pod vodstvom novega trenerja De Sistija temeljito pripravlja na novo sezono. Moštvo je letos zapustil Bertolotti, ki je bil ta leta pravi zastavonoša tržaške ekipe. Tudi Valentija ni več. Po drugi strani naj bi se Bic ojačil pod košema z nakupom visokega Lan ze. Poleg tega s tržaškim moštvom že trenira odličen Američan Kitchell, medtem ko slavnega Dwighta Jonesa na miljskem turnirju ne bo. Jones naj bi v Trst dopotoval proti koncu tedna. Za naše ljubitelje košarke bo gotovo zanimiv tudi nastop ljubljanske Olimpije, ki je že odigrala, in to do kaj uspešno, nekaj turnirjev po Italiji. Ljubljančani so letos izgubili Ja- • dranka Vujačiča, ki je bil za Olim pijino moštvo še kako koristen pod košema, v moštvu pa je nekaj mladih in zelo obetajočih igralcev. Z dokaj prenovljenima postavama pa se bosta na miljski prireditvi predstavila Carrera in Lebole. SPORED Drevi, 24. 8. 20.00: Olimpija - Carrera 21.30: Bic Trst - Lebole Jutri, 25. 8. 20.00: finale za 3. mesto 21.30: finale za 1. mesto Vse tekme bodo na odprtem igrišču glavnega miljskega trga. V pri- meru slabega vremena pa bodo srečanja v tržaški športni dvorani. «Plavi» proti izbrani vrsti «časnikarjev» BEOGRAD — V tradicionalni prijateljski tekmi se bosta danes v Beo gradu (pričetek ob 17. uri) pomerili jugoslovanska nogometna reprezen tanca in selekcija nogometašev, ki jih izbirajo jugoslovanski časnikarji. Za to srečanje vlada dokajšnje za nimanje, saj je zvezni trener Veseli novic sestavil reprezentanco z nogometaši «velike četverice* (Dinamo Zagreb, Partizan, Crvena zvezda in Hajduk), ki pa je doslej v prvenstvu povsem razočarala. V nedeljo v razredu «optimist» Zadovoljive uvrstitve Sireninih predstavnikov V nedeljo so se mladi jadralci Tržaškega pomorskega kluba Sirena u-deležib canskega srečanja v razredu «optimist* v Tržaškem zalivu. Regata, ki je obsegala dve preizkušnji s pričetkom ob 10. uri ter s polurnim odmorom med prvo in drugo, je bila v organizaciji kluba Societh Triesti na Šport del mare. Vseh udeležencev na regati je bilo več kot 70, obe preizkušnji pa je speljalo do konca 68 jadralcev. Sirenini kadeti so na skupni lestvici zasedli naslednja mesta: 12. in 13. mesto sta zasedla Aleksander Panjek oziroma Maksi Ferfoglia, 28. in 29. Andrej Ferfolja in Davorin Sti-fc. Med 39. in 56. mestom so se uvrstili Peter Sterni, Karlo Ferfoglia, Robert Mozetič, Aleš Sterni, Arjana Pavel Panjek a vflff A Bogateč, Debeljuh. Konec meseca, 27. m se bodo Sirenini kadeh Celovcu tretjega srečal »optimist* v okviru stva», ki se odvija v jn J ^ treh držav Italije, Avstruh sta slavi je. Prvi dve S«*£™(A>' svoj čas v Izoli in MuJ81 ' v fi ŠVED MATS WILANDp£jnj?inij|£ teniškega turnirja • nalu------—---------------- ju s 6:4, 6:3 premagal Am cVzel Enroea. Wilander je tudl(Trand L. 1 stvo na lestvici Volvo 'hoslAtJ), skupno ima 1781 točk, - u Jadranovi košarkarji so v ponedeljek začeli priprave na novo sezono S požrtvovalnim delom do B lige /e cilj vseh igralcev in tudi novega trenerja Andreja Agarja, ki je letos zamenjal Jožeta Splichala - Za dlje časa brez Iva Starca - Pogovor z novim trenerjem Tu j. ce končaj la^ranovce s0 se počitni- ^četiTa e' naae košarkarje se « na ~~ v las se je veliki met za jutj-“J“ nova, naporna sezona, nov stop zaželeni cilj — pre- 'kdrann 1 v druS° italijansko ligo. ‘as i7m„ 05 je VC1I1S.1 met. ki dtao^^rnl že drugo leto zapore-ptav ’ v lanski sezoni pa so bili vij0 D 3 Pragu velikega skoka. Pra- Nedvnm 3 v tretJe S1-6 raie • • • tega k v° mn°g° b° odvisno od pravi] 3ko se vb° naša ekipa pri-W„ra "3 letošnje prvenstvo. In s 31111 je začela v ponedeljek v Repnu. V samem moštvu ni večjih sprememb. Edi Kraus se je lani poslovil od ekipe (odšel je na delo v tujino). Žal, pa na treningu ni bilo Iva Starca, ki se bo moral dlje časa zdraviti zaradi vnetja jeter. Naj večja novost v Jadranovem moštvu pa je ta, da je trenersko mesto prevzel Andrej žagar, ki je zamenjal Jožeta Splichala,_ ki je vsa ta leta uspešno vodil našo izbrano vrsto. «Andrej, kako to, da si se odločil za Jadran?» Kdo je Andrej Žagar ljubljanski Iliriji in nastopal tudi v članskem moštvu do leta 1971, ko je bila ekipa v drugi ligi. Trenersko kariero (kot amater) je začel že leta 1969, ko je treniral mladince in kadete Ilirije. To pa vse do leta 1974. Po vrnitvi iz JNA (leta 1975) je postal profesionalni trener pri ljubljanski Olimpiji. Vadil je kadete in mladince. V sezoni 1978-79 pa je bil tudi pomožni trener Ivu Daneuu pri članskem moštvu ljubljanske O-limpije, nakar je prevzel vodstvo dru-goligaša Ježice. V sezoni 1982-83 je treniral ljubljanskega Slovana, ki je nastopal v 1-B jugoslovanski ligi. Žagar je bil tudi pomožni trener mladinskih in kadetskih državnih reprezentanc. Leta 1979 pa je tudi sam vodil kadetsko reprezentanco. Trikrat je tudi vodil republiško selekcijo Slovenije na državnem turnirju. košarkar m moštva Ljubljani je začel pri «Jadranov odbor je verjetno zvedel, da sem zapustil Slovana. Ponudil mi je trenersko mesto. Ponudba pa je bila zanimiva. Sprejel sem in tako opustil idejo, da bi se lotil študija za učitelja telesne vzgoje.» <(Verjetno si že prej poznal Ja-dranovo moštvo?» «V grobem sem ekipo že prej poznal, čeprav nisem poznal vseh posameznikov. O moštvu pa mi je že marsikaj povedal Jože Splichal, ta ko da mi bo delo še kar olajšano. Moram pa pristaviti, da je moj velik handikap v tem, da ne poznam lige, pa tudi način sojenja v Ita liji mi je povsem tuj. Vse te težave pa mislim, da bom lahko premostil, ko bo moštvo igralo nekaj tekem.» «Kaj pa s predprvenstvenim programom?» «Okviren program sem že pripravil. Prvi del priprav (5-6 dni) bi imenoval 'spoznavni trening’. To je, da se bomo z igralci spoznali. V začetku septembra bodo sledile desetdnevne priprave v Kamniku. Lete pa bomo kombinirali z višinskimi pripravami na Veliki planini. V dvorani pa bomo vadili tehniko in taktiko. Trenirali pa bomo tudi trikrat dnevno. Na razpolago imamo mal o časa, zato bo treba intenzivno prejeti za delo. Naj dodam še, da bomo v tem obdobju morali odigrati vsaj 8 do 10 prijateljskih tekem in prirediti en turnir.» «Kaj pa delo z mladinci?» «Na željo Jadranovega odbora se bom trenutno izključno posvetil članskemu moštvu. Zavedam pa se, da Jadranovi košarkarji, ki so v ponedeljek v Repnu pričeli priprave za novo prvenstveno sezono, pridno poslušajo navodila svojega novega trenerja Andreja Žagarja je delo z mladino še kako pomembno. Zato se bom nato temeljito posvetil delu z mladinskim moštvom in bom tudi spremljal delo pri ostalih slovenskih društvih, pri katerih gojijo košarko.* «Verjetno si tudi seznanjen z vlogo, ki jo pri nas ima Jadran...d «Seveda vem, kaj pomeni tu za slovensko manjšino naše društvo. V tem smislu bo tudi potrebno obdržati doseženo pozicijo. Boriti se bo treba za visoko uvrstitev in za napredovanje v višjo ligo, čeprav se bo odsotnost Edija Krausa, ki je bil za moštvo pravi kapetan, še kako poznala. Poleg tega pa smo za sedaj izgubili še Iva Starca. Vsekakor pa naš cilj ostaja uvrstitev v višjo ligo.* Časa za pogovor z Žagarjem že ni bilo več. Treba je bilo pohiteti na prvi trening. V repenski telovadnici pa so se zbrali vsi razpoložljivi igralci, člani in košarkarji lanske mladinske e-kipe. Prisotni pa so bili: Klavdij Starc, Štefan Gulič, Peter Žerjal, Valter Sosič, Marko Ban, Boris Vitez, Andrej Vremec, Sandi Rauber, Branko Hrovatin, Marko Kojanec, Andrej Pupis, Marjan Pertot, Andrej Vasallo. Prisoten je bil tudi Robert Daneu, ki pa ni treniral, ker še ni povsem nared po poškodbi. Žagar je svoje nove varovance že na prvem treningu pošteno «ozno-jil». Vsi pa so se požrtvovalno in zavzeto lotili dela. Nedvomno, spodbudno za novo sezono! B. LAKOVIČ «bVe£’ni krožek Kras so se pričeli treningi no-S° oh začetnikov. Treningi b* 17- ??J,et*e8kih, sredah in petkih kepnij 311 na nogometnem igrišču v u , » » » obvejzar^arski odsek ŠZ Bor s«$taiJ!’ (*a h® danes, 24. t.m., ob 20.30 Moštev nuSe** trenerjev mladinskih • Obvezna prisotnost! 5tve0eni a v ^boto, 27. t.m., na dru-~ ' -Ji tra-Priče- ?‘ctonai„ 2en,*iišču v Barkovljah H obaUl1° «KARAMALADO». P uri z regato odraslih na St4va h,.!?*' ,^a programu je tudi raz-^Wja ?®F*stlčnih vinjet in lepljenk k ska sekcija ŠD Polel ■ 51 i«-.?8* Rnbltelje šaha, da Je po >, 20. n« ias vsak torek In petek ™ sedežu v krožka Poleta, ntorio. Toplo vabljeni. V organizaciji BK Repentabor Turnir odlično uspel Na atletskem tekmovanju v Postojni Od naših najboljša 1. Kalc Balinarski klub Repentabor je v nedeljo priredil v Dolu pod pokrovi teljstvom avtoprevoznika iz Vrhovelj (Emil Jelušič in Milan Kocijan) četrti mednarodni balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 12 četverk z obeh strani meje. Ob dobri organizaciji in gostoljubnosti domačinov je tekmovanje odlično uspelo in v celoti doseglo svoj namen. Predsednik kluba Zvezdan Škrlj je v pozdravnem nagovoru orisal pomen takih srečanj in se spomnil preminulega revolucionarja Mihe Marinka. Zatem se je na stezah v Dolu in v Sežani začel izločilni del tekmovanja. Zaslužen zmagovalec lepega prehodnega pokala, ki ga bo prejela v trajno last ekipa, ki bo trikrat zmagala, je moštvo Osmi september iz Štanjela, ki je v velikem finalu premagalo domači Repentabor s 13:6. Tretje mesto pa si je priigra! Jadran s Hrpelj-Kozine, ki je v malem finalu ugnal Gajo s Padrič-Gropade. Na koncu so štiri prvouvrščene ekipe nagradili z ličnimi pokali, ki so jih darovali hotel Furlan, cvetličarna Švagelj, hotel Kras (Karlo Milič) in zidarji Repentabor. (B. S.) V času, ko je pozornost vseh obrnjena k velikim atletskim prireditvam, kot je bilo svetovno prvenstvo v Helsinkih ali evropski pokal v Londonu, je na «domačih stadionih* bore malo dogodkov. V Trstu tekmovanj ni (prvo tekmovanje za mladinske kategorije bo 30. t.m.), atleti pa večinoma izkoriščajo ta premor za trening ali pa se udeležujejo tekmovanj drugje. Tako je tudi z Borovimi atleti. Ve- -čina se doma pripravlja na drugo polovico sezone, manjša skupina pa je na pripravah v Postojni pod vodstvom svojega trenerja Pertota. Prav v Postojni pa je bilo v nedeljo na sporedu kvalifikacijsko tekmovanje mladincev in mladink za atletski pokal Slovenije. Pri organizaciji tekmovanja so sodelovali tudi Borovi atleti, ki so tam na pripravah, iz Trsta pa so prišle še tri mlade borov-ke, ki so izven konkurence nastopile v skoku v daljino. Najboljša je bila Tanja Kalc, ki je skočila 4,43 m daleč. Elena Sancin je preskočila 4,10 m, Carmen Natu-ral pa 3,96 m. D. CESAR V nedeljo pohod v Sovodnjah Od 24. do 29. avgusta bo v Sovodnjah na Goriškem zlet tabornikov ob 30-letnici ustanovitve Rodu modrega vala. Zleta taborniške manifestacije se udeležuje veliko število tabornikov in mladih iz zamejstva ter iz matične domovine. V okviru zleta je predvideno večje število prireditev, med katerimi, v okviru športnega dne, netekmovalni pohod Sovodnje - Gabrije. Taborniki bodo s tem pohodom proslavili svojo 30-letnico ustanovitve, obenem pa 40-letnico goriške fronte. Pohod bo v nedeljo, 28. t.m. v jutranjih urah (zbor udeležencev ob 8.30 v Sovodnjah) in se bo vil po poteh sovodenjske občine. Organizatorji vabijo, da se pohoda udeležijo seveda poleg članov, gostov organizacije in zleta, tudi vsi ostali ljubitelji te športne zvrsti iz zamejstva, saj je pohod odprt vsem. ltlHo Lokar 1. protiletalska tljer1^ac!a ie šla po potoku navzgor in globoko sklo-o*hovrila iz mokrih ilnatih tal ped dolge poganjke ^°lha Samosevcev ocl lanske jeseni. Ko je bila pest stri.Se *e ozl"la prek brajde na cesto in stopila 'hlacj k6 ®l& Je ob klancu, kjer je sadil lansko po-^6sta ”rat’ k* je bil sedaj pri vojakih. Izbrala je ^tjja v sredi med dvema pol metra visokima vrši-^osevi? zatikala palec v tla ter za njim mlade sa-• ’ ki so kazali prav sočno rast. j^ste . ie tako obšla ves klanec, ki vodi z glavne ^ile g hi&i, se je ozrla proti jablanam pod njim; *hje Z1 v cvetju, razgrinjale so belo-rdečkaste kro-^ bvir- °r oblake; nad dvajset jih je bilo, nizkih, lfeplj/| nagnjenih in bile so čudovite. Nato je po-bišj r f ključ v žepu predpasnika, se ozrla proti '^a zaQ°j več, v svoji ambiciji gredo celo tako da,mus^ lavljajo, da bo najkasneje v teku dveh stol J manski kar ves svet. In kaj pravijo Španci? Psi niso nejeverni, ne tistih deset tisoč, ki so sprejeli islamsko v jiao® «operacije Alahovega povratka». Imena H°se■ se zfl se na primer spreminjajo v Salam ali Abdel, ^ pfl-Špance, ki se radi pohvalijo, da so bolj peža, kaj čudno sliši. . po Medtem ostaja dejstvo, da nove džamije TfSorobslt' vsej Španiji, od razkošne Marbelle, kjer oper?.'. «naftni kralji», do Pedra Abada, ki je *baza* p §pafif cijo Alahove vrnitve. Statistike pa pravijo, daje..g bodo danes že 80 tisoč muslimanov. K porastu te številfc? nedvomno še veliko prispevali «petrolejski prav je zamisel o islamizaciji Španije za rabska pravljica». dolarji*, enkrat se če- ta- NEW DELHI — Na desetine tisočev otrok, zlasti dojenčkov, zboli v Indiji vsako leto zaradi nalezljivih bolezni ali podhranjenosti. Še višje je število takih, ki bodo zaradi obolenj in podhranjenosti fizično prizadeti za vse življenje. Pred nekaj dnevi so v indijskem parlamentu povedali, da je oslepelo več kot petdeset tisoč otrok zaradi pomanjkanja vitamina A. Vzrokov za tako stanje je več. Na prvem mestu je neprimerna prehrana, ki jo otrok uživa v pi*vih letih svojega življenja. Vse manj je namreč v Indiji žensk, ki svoje otroke doji; vse več pa jih nasprotno upo rablja dudice. Prav zaradi tega je indijska vlada pred kratkim prepovedala reklamiziranje otroškega mleka v prahu, to je preparata, ki ga ponavadi z vodo dajejo v dudice in za čela s kampanjo, da bi se matere vrnile k naravnejšemu načinu prehrane, to je dojenju. Vedno več podhranjenih otrok v tretjem svetu Izvedenci trdijo, da je prav posledica neprimerne prehrane vzrok za podhranjenost in za tako številna vi-ralna in pljučna obolenja. Dudice, s katerimi matere umetno dojijo svoje otroke, večkrat namreč niso sterilizirane. Zgodi se pa tudi, da je količina mlečnega praška raztopljenega v vodi premajhna, tako da je prav to vzrok za podhranjenost. Materino mleko vsebuje številne imunitetne snovi in to daje otroku zadostno odpornost proti virusom. Seveda teh snovi umetno mleko nima, tako da je otrok prikrajšan za svojo naravno obrambo. Umetno dojenje, ki je skoraj popolnoma izločilo materino, je, po podatkih, najbolj razširjeno v deželah tretjega sveta. Tu namreč najbolj zaleže reklama velikih multinacionalnih tvrdk, ki s tem seveda tudi ogromno zaslužijo. Po mnenju indijskega časopisa «Economic Times* je v Braziliji padel odstotek mater, ki svoje otroke doji od 96 na 40 odstotkov, v Čilu od 95 na 20 in v Singapuru, ki je tako dosegel rekord, od 80 na 10 odst. V primeru, da mati nima mleka, svetujejo zdravniki, naj otroke hranijo s kravjim mlekom. Zdi se neverjetno, da prav v Indiji, ki ima največ goveda na svetu, nimajo dovolj takega proizvoda. Podatki pravijo. da je znašal leta 1965 mlečni proizvod v Indiji 31 milijonov ton mleka, medtem ko je leta 1980 proizvajanje doseglo samo 25 milijonov ton mleka. Petletni gospodarski načrt predvideva, da se bo proizvodnja zvišala v prihodnosti za celih 12 milijonov ton, kar pa ne bo vsekakor zadostovalo potrebam. Dnevno bo namreč lahko vsakdo dobil samo 150 gramov mleka, to pa ni dovolj za prehrano. Izvedenci menijo, da bi morali zaradi tega posvečati več pozornosti kmetovalcem in jih tako strokovno kot finančno podpirati. Tako bi mogoče lahko zagotovili zadostno proiz vodnjo mleka Nov ukrep proti mafiji PALERMO — Sicilske ol’la^sto v zadnjih mesecih spreJ® ^iju- ukrepov, s katerimi sku y(ed bovati mafijskim *lo£in?fki ga te se uvršča tudi Prt>n11.^orni' je včeraj podpisal vi*“tcrjjn °e sar De Erancesco, s K pfcd bo dovoljeno parkirati v<> jj^v >" stanovanji sodnikov, P° še državnih funkcionarjev; s° pred raznimi ustanovami, vojašnice, javni in sodn ^ ^ Varnostni predpis, ki ^takjjj stanovanj in ustanov, gl- podpisala palermska z P da Pucci. ^ n. v. Gogolj: Taras Buljba rise : Željko Lorda®'1