7. štev.
V Ljubljani, dne 21. februvarja 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. ce se enkrat tiska; 24 v. Ce se dvakrat, in 30 v. Ce se trikrat tiska. — VeCkratno tiskanje po dogovoru. — NaroCnina in inserati blagovolijo naj se poBiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo.
Novi verski nauki za slovenske kmete.
Kakor nam priča življenje in delovanje mnogih duhovnikov — a ne vseh —i se nam po šolah in po cerkvah niso razlagali vsi verski nauki, in naši mali in veliki katekizmi in druge verske knjige so nepopolne. Vse te knjige bi bilo po-polniti vsaj z naslednjimi verskimi nauki in načeli:
1. ) Vsak duhovnik je nezmotljiv. On razume vse, bodi v prodajalnici, v bolnišnici, bodisi v šoli ali v sodniji, kratko on je neskončno pameten, neskončno moder in vseveden, tudi če je brez mature zlezel v bogoslovje. Kdor tega ne veruje, je brezverec, liberalec itd.
2. ) Ne nadzoruj duhovnika! Če rad zahaja v tvojo hišo, kjer imaš lepo, mlado, brhko ženko ali hčerko, ne išči vzrokov njegovim obiskom, ampak skrbi, da se mu lepo postreže, in da ga nikdo no moti. Kdor drugače ravna, je bogotajec in bo pogubljen.
3. } Cerkveni ključar, župan, načelnik krajnemu šolskemu svetu itd. ne sme biti samostalen, misleč mož, ampak samo slamnjek, ki stori, kar mu duhovnik poreče, in ki si šteje čast, če trpi kazen za razne kozle, ki jih provzroči duhovnik. Kdor ne skrbi, da bo takih slamnjekov vedno dovolj na svetu, naj nikdar ne vživa duhovniške dobrotljivosti.
4. ) Kdor no plača radovoljno vsega, kar terjajo od njega duhovniki, je grd skopuh, katerega naj v peklu z zlatom zalijejo.
5. ) Vsako častno mesto med narodom naj so ponudi v prvi vrsti duhovniku, in če ga ta »prejme, jo dolžnoBt vseh po-svotnožev, da se mu pridejo po »vseh štirih« zahvaljevat za izkazano jim čast. Kdor bi se tem zoperstavijal, je grd bahač in ni vreden, da ga zemlja noBi.
6. ) Kdor so spodlika nad tem, če ima v farovžu kuharica prvo besedo, je najhujši nevernik. Kuharico si jo izbral duhovnik namestnik božji - - kar on stori, vso prav stori.
7. ) Kdor zapusti svojo krvavo prislu-'eno vinarje svojim ali drugim posvetnim revežem in ne cerkvi, jo grd oderuh, ki "o bo pekel v večnem Ognju,
8. ) Kdor bere časopise, kjer se razglašajo o duhovnikih čini, ki bi vsakogar ^ugega  sramotili, je  nesramen obroko-
alec, lažnik itd. sam Luci ter se ga veseli.
9. ) Kdor ne naroča klerikalnih listov n jih ne plačuje ločno, je neznačajnež, kpozdomovinoc  Itd.  ki  nikdar ne bode 8l*>dal božjega obličja.
10. ) Kdor pravi, da farovška malha i nikdar polna, je hujši od tatu, vso
I njegovo premoženje naj izgine v farovško malho.
11. ) Kdor tirja, da naj bi duhovniki podajali natančne račune o denarjih, nabranih za občni blagor, kakor to tirja n. pr. »Slov. Narod« od ljubljanskega škofa glede potresnih denarjev, je neumen predržnež, katerega bodo v peklu z ža-rečimi kleščami ščipali.
12. ) Kdor misli, da se morajo tudi duhovniki ravnati po nauku: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« je neumnež, kojega se naj sramuje vse človeštvo.
13. ) Kdor poreče, da je duhovščini narodnost deveta briga; če se spodtika nad njenim nemškim uradovanjem, nemškim občevanjem, je bogokletnež, kojemu se naj jezik izdere.
14. ) Kdor misli, da so duhovniki se-: bičneži, ki zbirajo posvetno blago za svoje j telesne potrebe, je grd nevošljivec, nikdar j naj mu ne ostane vinar v žepu.
15. ) Kdor dvomi, da sme duhovnik na prižnici in v spovednici govoriti, kar hoče, greši zoper sv. Duha; hudi duh ga bo raznesel v solnčni prah.
16. ) Kdor se spodtika nad tem, da se mariborski duhovniki niso udeležili zadnjih državnozborskih volitev, da sta Zičkar in Gregorčič vstopila v klub dr. Žlindre, da so duhovniki priporočali v zopetno izvolitev dr. Netopirja, Vencajza in Šusteršiča je nevernik, vso večnost bo užival peklenski smrad.
17. ) Kdor je misli, da duhovnik kedaj lažo, je krivoverec, in naj se ga vrže v večno bre zno, kjer bo jok in škripanje z zobmi.
18) Kdor trdi, da bi bil na Štajar-skem Dragotin Hribar bolji poslanec, kakor jo Zičkar, je trdovratni grešnik, pe-klonščeki bodo na njem drva cepili.
19. ) Kdor misli, da bodo duhovniki tudi plačevali primankljaj naših konzumov, jo zrel za norišnico.
20. ) Kdor le jed nega teh naukov ne verjame, jo hujskač zoper javni red in mir, ki zasluži, da so ga takoj done pod ključ.
Vidite kmetje, ko bi bili ti nauki tudi v naših katekizmih, ko bi so ti nauki tudi po naših šolah razlagali, in ko bi mi vse te nauke verjeli, vladal bi povsod lep mir. Kaj ne gospodje duhovniki'!*
Nedeljska premišljevanja.
Pifie katoli&ki duhovnik.
. . . Spet ga C Jezusa) hudiC vzame seboj na Bilnu visoko goro in mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih veličastvo in mu reče: Vse to bom tebi da), ako predme pado& in me mol iS, Tedaj mu reCe Jezus:
Poberi se, satan ! Zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič popustil; in glej, angelji so pristopili in mu stregli.
Iz evangelija sv. Matevža 4, 1—11.
Tudi tebi, slovenski kmetovalec, se približuje časih izkušnjavec in te skuša vjeti v svoje zanjke. Sladko ti govori pa tudi trdo. Kakor je hudič Jezusu kazal vsa kraljestva sveta in njih veličastva ter mu jih ponujal v dar, tako dela tudi dandanašnji izkušnjavec slovenskega kmetovalca. Vedno in vedno govori: »Glej nebeško kraljestvo in njega veličastvo. Samo jaz ti morem pomagati v nebesa, samo od mene je odvisno, da boš izveličan, zato padi predme in moli me, zakaj če tega ne storiš, si pogubljen, pa bodi še tako pošten in pravičen človek.«
Oj človeška zaslepljenost! Izobražen človek se temu smeje, toda neuki kmetovalec verjame. In ni čuda, če verjame tudi to, saj se mu celo utepava, da znajo neki ljudje coprati, da znajo na pr. testo premeniti v pravo meso, saj se ljudska nevednost izkorišča tako, da se ljudstvu simbolične ceremonije predstavljajo kot dejanjske resnice.
Mi pa pravimo, kakor je rekel Kristus: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi, drugemu pa nikomur. Če pride k tebi, slovenski kmetovalec, izkušnjavec in ti reče: če ne voliš tako, kakor jaz hočem, boš pogubljen, če pa padeš predme in me moliš, boš deležen nebeškega kraljestva, — tedaj odpri vrata in zagrmi mu na ušesa, da bo pomnil to isto, kar je Jezus zagrmel hudiču: Poberi se, satan, zakaj pisano je, Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi.
Ce boš tako delal, pristopili bodo angelji in ti stregli, da boš srečen že na tem svetu, po smrti pa izveličan, zakaj kdor spodi izkušnjavca, ima pri Bogu največjo zaslugo.
Politični pregled.
Državni zbor menda ne bode dolgo zboroval, ker je nemško nasilstvo tako, da je vsako izhajanje nemogoče. Nemci so zahtevali, da se ne smejo več dopuščati slovansko interpelacije. Predsednik jim je res ugodil in poteptal ravnopravnost. To jo slovanske poslance silno razburilo, in bile so vsled tega v sredo in v četrtek prave rabuke v zbornici.
Španska. Vojaštvo je zadušilo ljudski punt zoper klerikalstvo. Ubitih je bilo nad tisoč ljudi, ali ljudska jeza zoper jezu-vitsko in druge pijavke je vstala. Lahko se reče: Ogenj ni pogašen; žrjavica tli pod pepelom, a najmanjši vetrič lahko provzroči, da bukne plamen ustaje.
Dopisi.
Iz moravske doline. Ljudstvo te romantične doline, katero je precej dolgo Časa spalo, se je vkljub vsemu zatiranju nasprotne stranke vendar že začelo zavedati in se primerjati z drugimi napred-njaki. Z veseljem čitajo ljudje »Rodoljuba« in druge napredne časopise. Marsikdo sedaj spozna, kako nespameten je bil, ker se že preje ni naročal na tako izvrstne in resnicoljubne časopise. Ustanovilo se je sedaj v Moravčah tudi gasilno društvo in to po zaslugi obČespo-štovanega gosp. župana in nadučitelja Jankota Tomana, kateri se ravna po besedah pesnika Gregorčiča: »Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« K društvu je pristopilo obilno število fantov in mož, kateri naj bodo za napredek in čast moravske doline. Gospod Toman pa, ki je MoravČanom in okoličanom prava luč, naj bode prepričan, da mu bode to mirno in svobodoželjno ljudstvo kot možu vzorniku iz srca hvaležno!
št. Vid pri Ponikvi. Noben časopis, ki prihaja v našo župnijo, ne ugaja nam Šentvičanom tako, kakor »Rodoljub«, ki se je šele v zadnjem času naselil v našem kraju. Nekaj babšet imamo seveda tudi mi Šentvičani. Le-ta babšeta menijo, da je precej smrten greh, ako se kateremu duhovniku malce na prste pogleda, ali če ga zavrne na pravo pot. To ni in ne more biti pregrešno. Duhovnik je iz mesa in krvi kakor vsak drug človek. Saj vidimo, da rad je in pije, in da ima vse dobre in slabe lastnosti, kakor slehern drug človek. In če vidijo ti »božji namestniki« samo v naših očeh pezdir, iz svojega pa no marajo iztrgati bruna, in jih mi na njih nedoslednost opozorimo, tedaj nam tega sam papež ne more v svojo črne bukve zapisati. Sicer je pri nas v Šentvidu še takih lahkovernežev, v kojih očeh je župnik često več nego Bam Bog oče. K temu je pripomogel največ sedanji župnik. Utepel si je v glavo, da mora zidati novo cerkev, ker je sedanja premajhna. Toda ko bi mogel kak kaplan poleg našega župnika prebivati, imeli bi ob nedeljah po dve maši, in potem bi cerkev zadostovala. Toda noben kaplan ne more vztrajati pri našem župniku, ako ga njegova kuharica »z »birtohom« ne zakriva. Za razširjenje cerkve bode seveda moral nnjveč plačati kmet, in pametno bi bilo, da bi se pri tem vsaj nekoliko glodalo na željo naših kmetov. Da naš župnik je, kakor bi iz gošče priletel. Njegova naj hi veljala, pa čo tudi je taka, da hi se jej krave smejalo. Za to bo naši kmetje silno nevoljni, med njimi in njih župnikom pride pogosto do prav ostrih razgovorov. Župnik pozna svojo farano le takrat, kadar jo treba kaj plačati. Drugikrat pa jim zabavlja, kakor da bi bili njegovi podložni, v cerkvi jim oponaša, da smrdijo! Lep duhovnik. Na Hribarjevem volilnem shodu na Orobelnom, kjer jo bilo natlačeno ljudstva, kjer je vse pušilo, pa mu ni nič Binrdelo. V cerkvi mu smrdi kmet, na volilnem shodu pa ne. Drugič Še kaj več o našem srboritem in trmoglavem župniku.
Št. Jur ob Južni železnici. Žalibog! Kakšni so tvoji zveličalni nauki, kako je bilo tvoje življenje in pozemeljsko delovanje, in kakšno jo tvojih Blužbnikov. —
Kadar pride človek na Bvet, mora že duhovnik dobiti svoj krajcar, in kadar se preseli s sveta ravno tako. Kaj pa še v življenju? Vse mu mora plačati, vsako mašico, vsako poroko itd. V neki vasi v šentjurskem okraju sta živela dva zakonska. Večno uboštvo je bilo njuno premoženje. Božja volja je bila, da zboli mož in umrje. Žena gre k svojemu župniku in ga poprosi, naj bi dal malce pozvoniti, in naj bi mu blagoslovil grob. Župnik — bogataš — se zadere nad ženico, da mora popred plačati 5 gld. Uboga ženica opozarja župnika, da jej je mož zapustil jeden sam krajcar, in ga prosi, naj bo milosrčen, kakor je bil naš gospod Jezus Kristus. Župnik je ostal trd, kakor svetopisemski kamen. Mrliču se ni zvonilo, in tudi ga duhovnik ni spremljal na pokopališče. Poškropil ga je pred cerkvijo, in potem so ga odnesli. Ljudje so preklinjali župnika in ga še. Vsak Šentjurčan lahko ugane, kjo se je to zgodilo. — Našega šentjurskega župnika so že večkrat prežehtali, pa je še vedno tak, kakor pred žehto. Treba ga bo še v žohto dati. Mož bi rad zdaj zvedel, kdo ga je dal v žehto in polil z lugom. Kamorkoli pride in tudi v spovednici povprašuje svoje vernike, če poznajo v Šentjurju take perice, ki tudi duhovnike perejo. Tudi njegova pomočnika — kaplana se na vse pretvezo trudita, da bi zvedela za perice, ki znajo tako dobro žehtati. Menda bi rada, da bi še nju požehtalo in oprale. Kar še ni, se lahko še zgodi.
Iz Istre. V neki občini severno Istre, katere pa nočem imenovati, so razmere na las podobno kranjskim. To jo tudi vzrok, da so v oni občini »Uodoljub« tako z veseljem čita, in da se število naročnikov vedno bolj množi. Našomu g. župniku so vsled tega lasjo jezijo, prav kakor da bi so bal, da bi kmet spregledal. To ti je zadnjič na prižnici razsajal naš »gaspud«! Vpil je in rentačil čez brezverske časopise, kakor da bi ga kdo z razbeljenimi kleščami sčipal; grom in peklo je klical na tisto, ki so upajo pisati ali govoriti o nekaterih brezvestnih duhovnikih, ki zlorabljajo sv. vero v svoje sebično namene, kakor da bi no bilo sv. vori v korist, ako so take duhovne malo oporo —! Naš ljubi »Rodoljub« je tisti, ki je našemu »gaspudu« tako hudo razburil kri, ker zna kmeta tako lopo poučiti, ker se še celo črno suknje no boji, in čo jo ta še tako zamazana, kakor ho je bojimo mi brižni kmetje vse preveč. Pročastiti g. župnik, mi dobro vemo, kako hudo Vam mora biti pri srcu, ko vid itn, da smo Vas začeli spoznavati, Huda je res, ker »resnica kolje v oči« —! Ali po-trpito vse to vdano v voljo Božjo, kakor so spodobi katoliškemu duhovnu; saj veste, da brez božje voljo ne pade niti las z glavo! — A Vi pa, prečastiti, bi najraje kar na groinadi sežgali vse, kar bi vtegnilo našemu dobremu kmetu oči odpreti, posebno pa tiste, ki imajo toliko soli v glavi, da se Vaših groženj ne bojijo, kakor tudi tiste, ki so Vas kdaj eolo nevede" rnzžalili. In no le njih, ampak še celo vse njih sorodnike, bližnjo in daljne do desetega kolena nazaj. — To bi bilo kaj za Vas, kaj ne' Tekaj malo! Ali nekaj bi Vas, častiti gospod, vse eno malo proBili:No lažite pred obličjem božjim, obnašajte se malo bolj dostojno v božjem hramu in no vpijte in no razsa-
jajte, kakor da bi bili obsedeni. To ni dostojno olikanega moža. Kaj ne bi bilo bolje, da se včasih za pridigo malo pripravite, mesto da zmiraj eno in isto pogrevate in tako pusto motovilite? Glejte, kako lepo nam naš dični »Rodoljub« razlaga božjo besedo! Zakaj bi ne poslušali včasih lepe pridige naših g. kaplanov, ki so vsi izvrstni pridigarji, kolikor smo jih dosedaj imeli, mesto da jih, hm! ... že veste, kaj hočem reči. — Ne bode Vam škodilo, verujte nam — če tudi mislite postati kanonik ali še kaj več (??), kakor ste se hvalili. Zato je treba lizati navzgor, a pljuvati navzdol; s hinavščino se vse doseže. — Kaj ne? No, to je Vaš »posel«, a v Vaše osebne zadeve se nočemo vtikati; za sedaj Vas samo prašamo: Kedaj je »Rodoljub« kaj pisal proti veri? Ako nam to dokažete — na našo dušo! — mi Vas potrdimo za župana in Vam izpolnimo Vašo gorečo željo, da Vam izberemo v občinski zastop vso Vašo »žlahto«, bližnjo in daljno in vse mežnarje in cerkvene starešine, da si boste zamogli po dragi volji farovž makari razrušiti in na novo predelati, da boste zamogli vse vrte in druga Vaša zemljišča z našimi krvavimi žulji obzidati, da, celo konjička Vam bodemo kupili, za katerega ste prosili, četudi moramo mi in naši otroci samo ne-zabeljen močnik jesti, samo — da boste Vi enkrat siti —! Med drugim ste tudi pridigali, da hočemo, da Vi ostanete v zakristiji in se ne poslužujte Vaših pravic, ki Vam po zakonu pripadajo. Tega od Vas nikdo ne tirja, ampak mi le želimo, da so sv. vere držite tudi v dejanju in ne le v praznih besedah; mi zahtevamo od Vas, da so kakor dober duhovnik malo bolj držite naše sv. vere, ki ni vera sovraštva, maščevanja in obrekovanja, ampak vera ljubozni in krščansko pravičnosti. Kako pa Vi? Mi pričakujemo od Vas, da so ne daste voliti v občinski zastop samo zato, da ga vodite za nos in ž njim vred celo občino, nam v škodo in I o sobi v ko risi. To zahtevamo od Vas in b tem Vam Vaših pravit; nikakor no kratimo. Mi Vam damo, kar Vam gre; pošteno Vas plačamo, zato pa smemo tudi zahtevati, da se lopo držite Vašo službo; da ne vno-male med nami sovraštva in prepira, in da nas pustite lopo na miru, kar menda vendar ni preveč zahtevano 1 Konečno bi Vas prav rosno opozorili, in sicer v Vašo lastno korist, — da nas nikdar več ne pitate s »smrkovei« in drugimi takimi lepimi priimki, kakor sto to zadnjič storili, ko sto nas tako divjaško napadi«! zaradi naših časopisov. Mi smo sicer p«*'* prosti kmetje, pa so no bi upali niti v medsebojnem razgovoru takih nedostojnih besedi rabiti, Vi pa kot namestnik božji imate tako malo spoštovanja do nas, kft* kor do Boga, ko so niti v Božjem hraniu ne sramujete rabiti takih grdih besedi. Kaj mislite, da sto v hlevu ali pri Vaši" psih m mačkah, katerih redite na ducate, mesto da bi revežem pomagali, pred katerimi so taki) trdno zapirale dan in noč, kakor pred nami kakor, da bi bili h11 sami tolovaji! Povsod nas onako c
It i te; zato Vas vedno bolj spoznavam0 in Vašim   besedam   nič več   ne veruj"1110.
Kako  ste  nam enkrat pridigali, da n°
. nO"
smemo tistim zaupati,  ki ne morejo i Štenemu človeku mirnim očosoin v °.^r*ld gledati?   Spoved je bila javna, sami
•se obsodili. Sedaj ni treba druzega, kakor ■da se še spreobrnete in spokorite, da ibosto vsaj približno taki, kakor so drugi vrli duhovni širom Istre, v kar pomozi SBog in sv. Pavel, da boste tudi Vi enkrat •deležni nebeškega kraljestva, kar pa sicer jako dvomijo
Vaši pošteni občinarji in davkoplačevalci, ne pa „smrkovci".
Domače in razne novioe.
Jugoslovanski poslanci v državnem zboru torej ne bodo združeni v jedni -zvezi, nego bodo hodili vsak svojo pot. 3Criv je tega dr. Š u s t e r š ič. Tisti poslanci, ■ki so združeni v hrvatsko - slovenskem klubu so se trudili na vse načine, da bi •doseglo zjedinjenje. Povdarjali so posebno, da se za naše ljudstvo ne da čisto nič 'doseči, da bo imelo ljudstvo silno škodo, ako ne bodo vsi poslanci zjedinjeni, a vse jo bilo zastonj. Šusteršič se ni udal, in ljubljanski klerikalci so mu pritrdili. Tu vidite slovenski kmetovalci, kakšni izdajalci naroda so ti klerikalci, tu vidite, »da največji najzakletejši škodljivci kmeta so ravno ti kmetski poslanci: Šusteršič, -Žitnik, Pfeifer, Vencajz, Povše, Pogačnik, Berks in Žičkar.
Uospodarka zveza — obsojena! V sredo se je vršila v Kamniku veleza-ttimiva kazenska razprava. Dr. Šusteršič tožil je namreč župana na Mlaki gosp. Svetlina, ker je bii leta o priliki zadnjih državnozborskih volitev izrazil, da i m adr. Šusteršič umazane Toke od Tomaževe žlindre. G. Svetlin jo po svojem zastopniku dr. Tavčarju, Oziroma substitutu istega, dr, Trillerju, nastopil včeraj dokaz resnice za svojo ob-dolžitev. Predložil je v to svrho vso polemiko, vršivšo se v zadevi žlindre med »Gospodarsko zvezo« in med c. kr. kmetijsko družbo, oziroma ravnateljem isto •g. Gustavom Pireom ter skliceval na pri-čovanjo zadnjega in bivšega ravnatelja »Zvezo« g. F. Sajovica. Sodišče jo temeljem teh dokazov zadobilo prepričanje, 'da jo bila  kupčija »Gospodarsko zveze«
* Tomaževo žlindro zlasti v svrho Nepoštenega d i s k r e t i t o v a nj a *e. k r. kmetijsko družbo tako n o -
• eelna, daje smel obtoženi g. Svetlin 'Opravičeno očitati načelniku »Zveze«, "dr. Šusteršiču, da si jo pri toj kupčiji JUnazal roko, če tudi ne iz osebne dobičkarje. I/, istega razloga oproščen je bil 8> svetlin od soglasno obtožbo knozoško-Ujskega kancelarja Šiško kot podnačol-*nka bivše »Gospodarske zveze«. Oba ob-*OŽitelja vložila sta zoper to sodbo, s *atoro sla bila obsojena tudi v povračilo s||'oškov, po Hvojem zastopniku dr. Brejcu v*klic, VHled česar bomo imeli šo priliko daviti ho h to zadevo podrobneje.
Galantni Škot.   Lejto, lejto, našega Pfemilostnoga gospoda knozoškola! V tem *° v svojih pastirskih piHinih in pridigah fcr«ni zoper pleao in jo lani celo odredil, ^* voč let ne bo maše, koder bodo na ••gnanju plesali. V tem   ko  rohne razni J^hovniki a prižnio zoper ples, češ, da U(1> poželjevanjo mesa   in zapeljuje k čistosti,   v  tem   je   pro milostni 8°HP«d  knezoškoi čisto skrivaj P°Htal pokrovitelj plesov v »Me-.^ftn*kem   klubu«   ▼ Ljubljani. ^°-'|e kupil in daroval šopke za
plesalke. Skof se je pač zavedal, da je to v protislovju z njegovimi besedami in zapovedmi; morda mu je prišlo tudi na um, da s tem daje plesalcem nekako potuho, da pospešuje poželjenje mesa in zapeljevanje k nečistosti — ali vsi ti pomisleki ga niso odvrnili od njegovega namena. Šopke je vzlic tem pomislekom podaril, ali zbal se je, da bi ljudje za to izvedeli. Saj glavno ni, da se ne stori nič napačnega; glavno je, da ljudje tega ne izvedo — tako se je mislil premilostni in šopkov ni naročil v Ljubljani, ampak na Dunaju.
Vladni sistem in klerikalizem. Povodom govora dra. Ferjančiča v drž. zboru je »Soča« pod gorenjim naslovom priobčila jako dober članek, v katerem izreka mej drugim naslednjo povse resnično in utemeljeno sodbo: »Tisti sistem, po katerem nas vladajo, je kriv v glavnem, da se ne moremo razviti in napredovati tako, kakor bi hoteli in kakor nam pri-tiče. Prav je torej storil dr. Ferjančič, da je ožigosal v državni zbornici tisti sistem, kateri nas duši in raznaroduje. Za njegove besede mu moramo biti le hvaležni, in to še toliko bolj, ker z obsodbo tistega sistema je izrečena neposredno tudi obsodba — klerikalizma, ki se je zajede! v telo našega naroda ter mu trga kos za kosom iz drugače zdravega organizma. Vladni sistem ima mnogo »zaslug«, da se širi med nami klerikalizem, da klerikalci ostanejo na površju tako, kakor bi ne smeli biti glede na splošni napredek in dobrobit našega naroda. Vlada gre klerikalcem na roko, in ti postajajo vedno bolj in bolj vladni. Kolikor bližje pa so vladi, toliko bolj daleč so od svojega naroda, toliko brezbriž-nejši postajajo v naših perečih vprašanjih strogo narodnega značaj a«.
Klerikalno osrefic vanje ljudstva. Gori na Gorenjskem nekje blizu vznožja Triglavovega imajo klerikalci konsum. Mesto poštonega vina pa so jo točila članom v tem brlogu brez koncesije nepoštena brozga, tako da je okrajno glavarstvo vsled sumljivih bolezni med člani odredilo kemično preiskavo te pijače. Ta kemična proskušnja je pa dognala, da ima k o n s u m s k o vino v sebi polovico --- strupenih snovi, vsled česar jo okrajno glavarstvo dalo vso ostalo zalogo vina zapečatiti! Sedaj bo tem katoliškim goljufom pela najprej kazon zaradi izvrševanja gostilniškega obrta brez koncesije, potem pa še zaradi strupeno pijače.
»Ubogi Borce". Kakor jo žo cenjenim bralcem znano, jo izvolil lanoovški občinski odbor gospoda župnika Borceta častnim občanom. To dejstvo je razveselilo vbo pošteno rodoljube. Prinesli so to vest »Slovenski Narod«, »Gorenjec« in več drugih listov. Tudi laneovški občinski odbor bil jo misli, da je s tem odlikovanjem svojega zaslužnega rojaka in župnika vsem ustregel. Vendar pa temu ni tako. Komaj jo izvedel o tem radovljiški dekan, prijela ga jo neka neumljiva razburjenost. Drugi dan je dal poklicati več odličnih mož z Lancovega ter jih jo izpraševal, kako bojo moglo zgoditi, da so največjega škofovega sovražnika izvolili častnim občanom. Dejal je: »To je sramota za občino«. Eden teh mož pa so mu jo odrezal: »Gospod dokan,
mi smo ponosni na Meršolovega gospoda, zasluge za občino tudi ima, in zato je prav, da smo ga odlikovali«. Mi pa vprašamo: Ali gre škofova nestrpnost res tako daleč, da sovraži poštene duhovnike? Res lepo delo višjepastirske krščanske ljubezni!
„Slovenski List" je bil te dni obsojen. Po sebi se umeje, da je bil obsojen radi častikraje. Kradel je čast gosp. dr. Tavčarju in kranjskemu županu gosp. ces. svet. Šavniku. Obsojen je bil na globo 200 kron, oziroma 20 dni zapora. Vsled tega se ta list še ne bo poboljšal.
Vipavska železnica. Začelo se bo torej vendar že z gradbo te železnice. Podjetnika sta z inženerji došla na lice mesta, in začelo se je zaznamovanje tistih zemljišč, ki se odkupijo za železnico. »Soča« priporoča ljudstvu mirno poravnavo. Temu popolnoma pritrjujemo. Razlastitev ni nikdar v korist posestnikom, prav velikokrat še na znatno škodo.
Laška prijaznost. V Buzetu v Istri so Lahi ondotnemu okrajnemu sodniku s kamnji okna pobili.
Ljudsko štetje v Trstu. »Naša Sloga« poroča, daje posl. Spinčič interpeliral vlado zaradi ljudskega štetja v TrBtu in Istri. V svoji interpelaciji navaja mnogo primerov, kako se je v prid Lahom sleparilo pri vpisovanju občevalnega jezika. Taka interpelacija se poda tudi radi štetja v Gradcu.
Obsojen je bil pri okrajnem sodišču v Litiji J. Ocepek, katehet šole v čem-šeniku in v Izlakah na 40 kron, ker je v šoli otroke telesno poškodoval. Pol leta je tu, par ur ima na teden pouka, pa je tako grdo in trdosrčno z otroci delal, da se ne da popisati. Šle so pritožbe v Ljubljano, in pričakujemo, da ga bodo kmalo o verski šoli prav poučili.
Nov laški naskok na Podgrad. Pred nekaj leti je laška stranka pod vodstvom takratnega namestnika Rinaldi-nija poskusila z naskokom zavzeti občino Podgrad. Ta njen poskus se je izjalovil. Sedaj se hoče menda zopet nekaj tacega poskusiti, vsaj laški listi poročajo, da jo deželni zbor istrski nasvetoval, naj se občinski odbor v Podgradu raz-puBti, češ, da se občinske seje no vršo redno!
Potres. Dne 16. in dne 20. t. m. je bil v Ljubljani in po vsem Kranjskem precej močon potres.
Drzen ropar. Neapoljski listi pripo-vodujejota-le dogodek: Razbojnik Musolino jo prišol pred kratkim v mestece Doscia-nova, kjer ga pozna večina prebivalstva. Šel je v kavarno, kjer jo čital časopis poročnik orožuiškega oddelka, ki je lovil Musolina. Ropar jo poročnika pozdravil in si pri kavarnarju, kije Musolina dobro poznal, kupil steklenico konjaka ter mirno odšel. Šelo čez eno uro je izvedel poročnik, kdo je bil mož, ki ga jo pozdravil v kavarni. Seveda jo bil takrat Musolino žo na varnem. Značilno za prebivalce dotičnoga mesta je, da ni hotel nihče izdati roparja, dasi bi bil lahko zaslužil razpisanih 30 tisoč frankov.
Osveta grških razbojnikov. Pred kratkim so ujeli razbojniki v vasi Velan-dis pri Elassoni posestnika Dimitrila Ce-lingasa ter so zahtevali zanj od njegove rodbine veliko odkupnino. Toda Oelingaa ie ušel brez odkupnine, a to je razbojnike tako razjarilo, da so na drobne kosce.
razsekali begunčevo ženo in otroke. Pa to še ni bilo dovolj, zažgali so tudi vse Čelingasovo posestvo.
Kratek proces. Krasni vodomet pred termami Dioklecijana v Rimu je te dni rimsko ljudstvo samo odkrilo, ker so delali pri obč, svetu ondotni klerikalci radi »nenravnosti« skupin velike sitnosti. Klerikalci so hoteli vodnjak docela odpraviti, češ, da so kipi nesramni. Obč. svetniki so zaman ugovarjali, da so celo v cerkvi sv, Petra goli kipi in gole slike žensk in moških, klerikalci niso odnehali in skušali občinski svet ustrahovati. Te dni pa se je zbrala velika množica, podrla ograjo ter z največjim krikom razkrila vodomet in vodnjak. Policija ni mogla tega zabraniti, zato pa je danes umetniško delo na ogled vsemu svetu.
Kače napadle hišo. Neko hišo v Llanellvju na Angleškem so pred kratkim posetile kače v celih trumah. Lezle so po stopnjicah, legle na pohištvo ter se udomačile po sobah in spalnicah. Prebivalci so jih pobijali in našli v zidu 40 gnezd kač, ki sicer niso bile nevarne. V zidu so našli še 1200 nerazvitih kač. Koliko bi jih bilo prišlo na dan črez šest tednov!
je padla cena za 2 kroni, čeprav jih je bilo okrog 200 glav manj na semnju, kar kor zadnjič. Prešičev je ostalo 1400 neprodanih, cena je padla za 1 krono.
To so jako žalostna znamenja za kmetske živinorejce. Napredni poslanci se bodo seveda z vso silo zavzeli za kmeta, in kadar pride stvar na vrsto, ga hodo krepko branili, če tudi bodo krščanski socijalci skušali kmeta oškodovati, kakor so to že sedaj storili.
Loterijske srećke.
Gradec, 16. februvarja. 18, 30, 23, 69, 40, Brno, 20. februvarja. 75, 56, 43, 22, 88. Dunaj. 16 februvarja. 82,    4,  43,    2, 12
Lino, 26. januvarja. 12, 78, 27, 8, 77. Praga, 13. januvarja,   16,  44,  64, 36, 26.
Trat, 0, februvarja.      68,  39,  19, 42,  65. _
Tržne cene v Ljubljani
16 februvarja 1901.
Pšenica, 100 kg Rež, , . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, Koruza, . Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast,
Špeh svež, „
lit.
kgr.
K v
16-13 60 1350 13 60 EP 17-1160 520 -24 -20
2-140 136
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „
PiSčanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    „ .  . . Deva trda, klftr. . . „ mehka,   „   . .
p, -44' 90, 6
16 28 20 •10
Živinorejci — pozor.
Meseca decembra so se začeli dunajski mesarji puntati in so sklenili, da na Dunajskem živinskem trgu ne bodo več živino kupovali, dokler se njih zahtevam ne ustreže.
Dno 3. tega meseca so imeli shod in zopet so zahtevali, da se mora tržni red spremeniti.
Kaj pa pravi ta tržni red ? Da mora mesar na Dunaju živino kupovati na vago, in da mora sam plačati užitnino. Mesarji pa zahtevajo, naj se odpravi kupovanje 7 ivine na vago, in da mora prodajalec, rej kmet plačati užitnino. Povrh so pa se zahtevali, da so mora odpreti meja, tako da se bo lahko uvažala k nam živina iz Rumunijo.
Vlada se je tem zahtevam nekoliko uprla, ker so na škodo kmetu, toda krščanski socijalci, ki imajo toliko lepih besed za kmeta, so dunajskim mesarjem hitro priskočili na pomoč.
Naš živinorejec jo že zdaj na škodi, ker živina nima primerne cene. Samo v zadnjih šestih letih so jo iz družili držav upeljalo k nam 1 milijon 343.414 glav živine v vrednosti 02 milijonov goldinarjev. Vsled tega so morali naši živinorejci svojo živino prodajati za sramotno nizko ceno. Kakšon lep dobiček bi imel kmet, ako bi se našo mejo zaprlo tuji živini, tako pa so drugo državo zaprle meje naši živini.
Toda kmet šo ni dosti na škodi. Še bolj ga hočejo udariti krščanske stranke. Vlada jo vsled pritiska krščanskih soci-jalcev odprla mojo proti Romunski in dovolila, da se pripelje 1500 glav živino iz Ruinunske. S tem se jo storil prvi korak in zdaj so lahko zgodi, da bodo kar cele črede rumunske govedi gonili čez naše meje, in da bo cena naše živino šo bolj padla.
Kako so cene padlo, ker se jo nekaj rumunske živine prignalo čez mojo, kaže zadnje poročilo o tržnih cenah na Dunaju. Rumunska živina se je vsa prodala, našo domače pa se veliko ni prodalo. Goved ho je prodajala KM) kilogramov za 4 krone cenejše kakor prej, domače govedi pa je ostalo 214 glav  neprodanih.   Pri teletih
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
dozori
0d ponedeljka, 4. svečana nadalje nahaja se moja
zaloga klobukov ^
tih moje glavne prodajalne nasproti trgovine nsnja tordke S. Senniga.
SpoSto vanj cm
<£ S. Benedikt
(261-3)
ram.
F y
▼ t ▼ 'Ir t t t t H* t *r t "t
Doktorja pl. Trnk6czyja
že mnogo let izvrstno preskušana zdravila, rcdilua in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalni«', priporom in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje bo dobivajo, Če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na v«e strani svetu s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo eu komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za štedljive gospodinjo, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotnežo, malokrvne, blo-dične, za vsakoga bolnika, sploh za vsakoga so namesto brezmočno, razdražujočo kavo in
ruskega čaja l>r. pl. Trnk6ezyjev
KdkaO  Slad ni  ČSI P*?P°*Ofla kot točno, krepilno, zdravo in najconojo hranilno
* sredatvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček ('/« kilo vsobinej 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Daljo so priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
Ž©lodGČn© kapljica, taborno sredstvo za želodec. Dol ujo pomirjujoče, krepilno, bolOBt utoftujoče, tok vzbujajočo, čisti želodec in pospoBujo prebavo. Steklenica
40 h, pol tucata 2 K
KrOffliC© *dVaJ*hM« ielodec čistilne  Odvajajo blato broz vseh bolečin, kakor se to °        1 čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujočo je to sredstvo zoper bo-iMni, ki morejo nastati vulod zapeho, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sost Škatlic 2 K 10 h. — Poeiikrene kroglice. Škatla HO h, tri Akatle '2 K.
Prsni PU'"č»i in kašljev Hok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim ^ 1 žolozom, utoftujo kaSolj, raztvarja sliz, lajSa bol in kaSolj, v/.buja tok in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. (24—3)
Drf?nilni a1' ",,ov B*** <(lit'ntK°{,lt) priporočljiv jo kot boli utoSnjoče, lajšajoče drgnenjo ^ v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnonjo po dolgom hodu in
tožkom delu. Steklenica 1 K, Sost stoklonic 4 K bo h.
Tinktura za kurja očesa, atrrM
bradavicam, režonict, žuljom in o/,rhlmam Ima to veliko prednost, da jo treba s priloženim Čopičem bolno mosto zgolj namazati. Steklenica HO h, Bost stoklonic <\ K bo h.
flt3T* Kor jo vodna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Ud. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepko živine, opozarjamo iste posebno na doktor]« pl. Trnk6czyJ» redim**
V»rtt»fna mimiika.
pripravke za živino
Doktorja pl. Trnk6ozya
! i VIH S k i mhl,n P.1"*1'* /il notranjo rabo pri kravah, volili in
konjih. Zo blizu &0 let z najboljšim uspehom uporab-
govan, kadar kravo nočejo žroti, in da so zboljftujo mleko. Za-vojčok z navodilom glede uporabo l K, pot zavojčkov samo 4 K.
Prašičji l't,l"In' m kr,»im' praAek. Varstveno in dietetično *   sredstvo za praAiče, Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa m tolsčo Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K.
V»rxtv«u» »n»mk».
Pozor! Ta praftek kakor tudi kakao sladni čaj so smeta prodajati v vsaki trgovini. Ako ju ne bi bilo dobiti v vafti trgovini, piftito na gorenju lekarno.
Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne* v Ljablj«*0*-