Poitnina plačano o gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 20 e 20. MAJA 1955 • LETO XIV * CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Nekaj misli ob sprejemanju tarifnih pravilnikov io it $tit začetim doslednega uresničevanja načel naše tarifne politike , Sprejemanje tarifnih pravilni-' s-°y bo kmalu zaključeno. Plačni f/lT P°5ta.ia stvarnost po na-! f61™, ki so uzakonjena pred-1 sem v Uredbi o delitvi celotnega ' Fpuodka gospodarskih organizacij! Z1. Uredbi o plačah delavcev in i služb c n cev gospodarskih organi-1 Kako Se bo obnesel, kako I vplival na storilnost dela, na Proizvodnjo, na racionalno orga-, 'zacijo dela? To so vprašanja, na afera bo dala svoj odgovor Pfeksa. Toda narobe bi bilo, pre-gustiti prakso nekaiko »samo sebi', izdelava m sprejemanje tarif-pravilnikov dokazujeta, kako _azna je v tarifni politiki aktivist njenih nosilcev, to je delav-. h svetov, ljudskih odborov in ,lndikalnih organov, zlasti sindi-. a 1 nili svetov. Pri njihovi izdelavi ,n,njihovem sprejemanju so od-j/dl nekateri pojavi, ki kažejo na P^nianjklji vosti v sedanji ureditvi Plačnega sistema in hkrati naka-~ujejo smer, kako bo treba plačni •stem v bodoče izpopolnjevati Delovni kolektivi so z velikim rimam jem in s prizadevanjem Pričeli uveljavljati načela plač-sistema. Z marsikaterimi napačnimi mnenji, stremljenji in so obračunali. Načelo, da je plača odvisna od opravljenega dela, je marsikje Privedlo do spoznanja, ki je važ- 7i _____i _i_v____ obstoječih okvirih povsod, kjer so I v tarifni politiki, ki je bila letos spodarstva v okraju nikakor ni za to dani pogoji. Z drugo besedo i prvikrat prednje postavljena v ta- zagotovljen samo z graditvijo no-rečeno, ta objektivna merila za j ko neposredni obliki. Uresničenje vih gospodarskih objektov. Sprio "te naloge seveda ni lahko. Zahte- i obsežnih skritih in neizkoriščeni! ocenjevanje dela bo treba poiskati, I te naloge seveda ni lahko. Zahte-1 obsežnih skritih in neizkoriščenih kjer se nam zdi, da so dosedanja | va namreč zelo tehtnih in vse- i notranjih rezerv je mogoče ta merila še premalo objektivna. ' stranskih ekonomskih analiz, kajti i razvoj pospešiti prav s tem, da Treba pa bo seveda tudi skrbno j vzpodbuditi zanimanje kolektiva 1 podjetja dobe potrebno vzpodbu-odkrivati poizkuse izigravanja z' za boljše gospodarjenje pomeni, i do za čim boljšo organizacijo namenom, doseči neupravičene za- prepustiti kolektivu tolikšen do-1 dela, za racionalizacijo poslova-služke. biček, da bo to vzpodbudilo ves nja, racionalno izkoriščanje red- kolektiv in vsakega posameznika ncga delovnega časa, za pravilen v podjetju. | razpored delavcev z ozirom na Glede na smer investicijske njihove dejanske sposobnosti, za politike v letošnjem letu, pa so j zaposlitev tolikšnega števila de-ijudski odbori postavljeni pred lavcev, kot jih zahteva proizvodni dejstvo, da jim preostane manj proces dela itd. Plačni sistem ta-potrebno število ljudi, zboljšajo j sredstev kot lani. Prav to pa je kih predvidevanj sicer sam po organizacijo dela in podobno, okrepilo razne fiskalistične težnje sebi ne vzpodbuja tako neposred- Nedvomno je, da nov plačni sistem, ki smo ga uveljavili letos, vzpodbuja osebno prizadevnost. Vzpodbuja delovne kolektive kot celoto za znižanje proizvodnih stroškov, da zaposlijo samo Uredba sama prepušča to vzpodbudo okrajnim in mestnim ljud- v ljudskih odborih, namreč dobiti od podjetij čimveč sredstev, ne skiro odborom. Za te organe je to glede na posledice, ki jih lahko povsem nova naloga, nova naloga takšne težnje porode. Razvoj go- no, kakor vzpodbuja storilnost posameznika V sistemu delitve dohodka pa so letos prav ljudskim odborom prepuščeni instru- Delegacija belgijskih sindikatov, na obisku pri tovarišu Salaju, menti, ki te stvari vzpodbujajo. ! Ce bodo ljudski odbori pravilno uporabili te instrumente, bodo sprostili vzpodbudo podjetij, poraslo bo zanimanje o podjetjih za takšne izboljšave, od katerih je neposredno odvisen dohodek gospodarske organizacije in s tem tudi delež okraja. Analiza okrajnih družbenih planov bi lahko pokazala, kje je ljudskim odbo- 0 za bodoči razvoj plačnega si-j ®tna. V gospodarskih organizaciji8, 1° namreč ugotovili, da je za ječanje tarifnih postavk in za Pravilne medsebojne odnose v ko-u ktivu edino prav, čim točnejše Sotoviti vrednost delovnega me-oziroma dela. Delovna mesta Rujeva,ti pa seveda ni lahka na-?a. Marsikje so iskali načine in erila, s katerimi naj bi izvedli '‘oenjevanje. Toda manjkala so •potrebna objektivna merila za ^Postevamje in oceno vseh okoli-k V1’ ki vplivajo na delo. Mauj-' . so ustrezne metode, zlasti pa skušnje. ^ Marsikje so tudi ugotovili, da f toora plačevanje delavcev po ^jfealnih kvalifikacijah nmak-(],,]' nagrajevanju po doseženem Bie°Vnem uspehu. To ni zanika-slte P^rebnega predhodnega šol-še znanja. Ne. Toda to znanje IfV11 samo po sebi osnova za do-Za. no plačo, nj legitimacija za jTOslitev. Sposobnost posamezni8 s,p lahko nagrajuje le po do-Za n,h delovnih uspehih, ki so Vgl-PUzadevnost vsakogar edino Javno in objektivno merilo. vihPri teh zelo pozitivnih ugoto-siste uveljavljanja plačnega •tieoT pa lahko še najdemo pri-''' da so ponekod ostali pri Pjav kvalifikacijski ureditvi, če- fej^tode . . j jetm n,me®t ’n za razpone v pod-drugačne ekonomsko tenno-je n.Pokaza-telje. Kalkulacija jim dobili s pomočjo analiza ocenjevanje de- TITU ZA ROJSTNI DAN Letos je minilo deset let, ko so ljubeče in zveste roke se naskrivaj pisale na zidove naših zasužnjenih mest in vasi Tvoje ime. Sovražnik je bežal. Junaška vojska, ki si jo vodil, ga je pognala čez meje. Domovina je bila osvobojena in Tvoje ime se je kakor dober in zvest prijatelj naselilo o sleherno stanovanje, sleherno tovarno, v sleherno kmečko hišo, v sleherno srce. Vsaki družini si postal njen član in skozi vse to svobodno desetletje si bil med nami, saj se brez Tebe ni moglo zgoditi ničesar, kar je bilo količkaj važnega v hiši, v mestu ali na vasi. Ljudska pesem Te nosi od meje do meje. Pastir na planini prepeva o Tebi, delavec v tovarni se razgovarja s Teboj, vsepovsod, kjer živi in dela naš rod, si z njim. Vse naše življenje se je preraslo s Teboj in v resnici je tako, da si Ti naš in da smo mi Tvoji, kajti v Tvojem imenu je združeno vse, kar nam je najdražje: ljudstvo in domovina. Ljudstvo smo mi osi, ki delamo, domovina je naša zemlja in naše bogastvo, naš ponos in naša slav a in Ti si ogenj, ki nas vodiš od zmage do zmage. Dragi prijatelj, dragi naš Tito! Spet je Tvoj rojstni dan in spet je pomlad. Rože in cvetje Ti poklanja vsa naša domovina in tak je prelep običaj, da ponesemo slavljencu dar. Naš delavski rod Ti daruje tudi letos najdražje, kar premore: svoje srce! A to delavsko srce je kakor dragocena skrinjica, v kateri sta dva bisera; prvi se imenuje Ljubezen, drugi Zvestoba. In tako Ti poklanjamo, dragi naš Tito, za rojstni dan oboje — našo Ljubezen in našo Zvestobo! Ni «4 Hf. ^kazala, da se to zaenkrat še pi^placaloc. Z istih razlogov Val; Hi niSf> objektivno ocenje-deh, dolovnih mest, skratka so vse Čiilm Precei površno opravili. Zna-Hia;r m? tudi pojavi, da so letos tiač; .Je skušali z lanskoletnimi PiSt)v 1 abhajain,ja aredb in predstav’ jasniti raven tarifnih po-v pi', J i pojavi razkrivajo, da je t>i$tr=r*riern sistemu še nekaj admi-ižhod$če ih elcmeatov, da letošnje Postavk* Za določanje tarifnih Pesmi i ^ v znatni meri ohranja sevedS e i]a'nskega leta. S tem pa ko r>8 ohranja nesorazmerja, ta-d,agii 'inskih ob- strujjt .Piac in kvalifikacijske peHostU^f 'ma sicer svojo upravi-drn„ ’ *?er pač nismo mogli najti Prav oPjektivnejše osnove. Toda Os(a|a aradi takega izhodišča so >Ped :„lud> mnoga nesorazmerja spVeH. 'iovTstnimj podjetji, ki so Sorai? utemeljena. Toda ta ne-sa.tno /Ti b° mogoče odpraviti delavnostjo nas vseh. PlaČn; a,h bo treba spremljati ,vati n;/'stern. v praksi in prouče-kakor' i?0T°, izpoooln jevanje tako, delavcev dob>Pa Uredba o plačah darskip 10 uslužbencev gospo-drugim ^ganizacij, bo treba med P* tneriln ast' uveljaviti objektiv-a za ocenjevanje dela v -M.-H.ii ki se te dni mudi v Jugoslaviji, predsedniku jugoslov. sindikatov. rom uspelo izkoristiti ta pooblastila v prej omenjeni smeri. Pri pregledu tarifnih pravilnikov lahko ugotovimo, da so jih dobro izdelali predvsem tam, kjer so se delavski sveti, ljudski odbori in sindikalni sveti uveljavili kot ustvarjalni činitelji, kjer so sindikalne organizacije z vso odgovornostjo razvile svojo delavnost v prid načel plačnega sistema in kjer so se borile proti raznim škodljivim težnjam. Ustvarjalna delavnost na tem področju, to je na področju tarifne politike, bo potrebna tudi v bodoče. Res je namreč, da teh stvari ne moremo od nikoder posnemati in da bo plačni sistem le v toliko izpopolnjen, v kolikor ga bomo izpopolnili na podlagi praktičnih preizkušenj in z vsesplošno dejavnostjo nas vseh, to je vseh tistih organov, ki so za uresničevanje načel plačnega sistema odgovorni, in sicer delavskih svetov, ljudskih odborov in delavskih sindikatov. M. SKLICANA STA KONGRESA SINDIKATA TEKSTILCEV IN USNJARJEV JUGOSLAVIJE Pred združitvijo Predsedstvo Centralnega odbora sindikata tekstilcev Jugoslavije ter plenum Sindikata usnjarsko predelovalne in gumarske industrije Jugoslavije sta ob koncu prejšnjega meseca sklenila, da bosta sklicala kongresa svojih sindikatov. Kongresa bosta od 19. do 21. junija 1.1. v Beogradu. Na kongresu tekstilcev bodo razen poročila Centralnega odbora pretresali še nekatera vprašanja socialne in zdravstvene politike ter zaščite dela, splošno, politično in strokovno izobraževanje delavcev ter vlogo sindikatov v nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja. Kongres usnjarskih delavcev bo razpravljal o istih zadevah. Kot je priporočil III. kongres ZSJ, bosta oba kongresa razpravljala o združitvi obeh sindikatov. O tem so se že prej pomenili na sejah predsedistev. o tem so razpravljali republiški odbori in sindikalne podružnice. Ugotovili so, da so dani vsi pogoji za združitev obeh sindikatov. PROFESORJI SREDNJIH ŠOL IN UČITELJI JUGOSLAVIJE SO RAZPRAVLJLI O ŠOLSTVU POMEMBNA KONGRESA Dne 14. in 15. maja sta v Opatiji zasedala II. kongres Združenja profesorjev Jugoslavije in II. kongres Združenja učiteljev Jugoslavije. Obema kongresoma, ki sta vse svoje delo posvetila vprašanjem našega šolstva, so prisostvovali mnogi vidni javni delavci in inozemski gostje. Na obeh kongresih so bili podčrtani dosedanji uspehi družbenega upravljanja in nujnosti pomoči vseh članov združenja, da se to še dalje razvije in učvrsti. Posebno pozornost je kongres posvetil reformi šolstva in ugotovil, da je šolstvo potrebno korenitih sprememb, katere zahtevajo praksa in izkušnje naše socialistične graditve. Ob zaključku sta oba kongresa na skupnem zasedanju sklenila ustanoviti enotno Združenje uciljev, profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije. Sprejeli so enoten statut te organizacije in izvolili svoje enotno vodstvo. Na skupnem zasedanju je govoril tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Rodoljub Čolakovič o vlogi in nalogah našega šolstva v naši socialistični domovini. Prostovoljno in ne na silo DROBNE IZ ORGANIZACIJ NALOGE IN NAČIN DELA PO III. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ODGOVORNOST Tretji kongres Zveze sindika- organizacij samoupravljanja 7" tov Jugoslavije je izglasoval organizacija, ki ob sodelovanju Ne bom imenoval ne kraja ne Imajo prav? Kajpak, čisto bolj zakrknjenega pripraviti do imen, saj ne gre za to, da bi koga prav — če misliš, da je sindikat tega, da se je navsezadnje le opi-tozii, marveč za to, da se stvar prisilna organizacija. Toda temu sal v sindikat, ali pa pobral šila pojasni. še zdaleč ni tako. in kopita ter šel drugam, ker ni Začelo se je s tem, da je nekdo V Statutu naših sindikatov je mo&e} oeč prenašati zbadljivk in ! NE le častna, marveč tudi odgovorna spremembo Statuta, s čimer je z drugimi" družbenimi organiza-povedal, da je pri njihovem pod- zapisano, da je Zveza sindikatov Prezlra- i<-'e se uoces organizirati . je funkcija sindikalnega odbornika, uzakonjeno, da postajajo naši cijami in organi ter s kontrolo to/tf IŽSrzim7rs! ki se nočejo organizirati. Potemkin uslužbencev Federativne ljud- Je zalegle>. se je razgovor takole sukal: | ske republike Jugoslavije. Ker je , nase orožje pa je nase lahko MepJte iVektZ^sa) ^kogar Mm^dTtfseZ^al ° fjn reZi‘trebi loftTizgub- ki 7= daleč, • Po Klepih in spomenicah kon- imate laV^žnoS'™’ ^jonUi gane smeš kaznovati ^Zbro /družit. ^ tihVo^ktlan Se sklp-’ TprS nemZtt t^° 7 7^ pZl ™*>}i ^hablliti glave zavoljo , Z^ajo^aktivnasta^a Ao nem položaju neko zensko, ki se : da :e tista žensfca iahko na VJ neorganiziranih. Tam vsak na j cah je predlagal Okrajnemu sindi- reševanju družbenih vprašanj., njih) kar p0meni, da sindikalne noče organizirati in ji pri tem j dilnem položaju, čeprav ni čla- lastai koži občuti> kai le sindikat i kalnemu svetu v Celju, naj bi po- Vedno sirsa so področja, kjer organizacije ne le opozarjajo na <“> nobJn rcl-„ v„ 1 . . c . •>“’ LCe'au -la -r, k.i- —Ni— -—» -1-»—I— I delil diplome najzaslužnejšim smdi- državljani neposredno uveljav- ej”nr: v; iih 1’’1,„ kalnim odbornikom. Le-ti so veči- i;«;« i i»i, aivan, ivi jih J c iicua urcu* noma še mladi in še ne bi prišli Jj®J° S\°J &.* v delavskih sve- marveč tudi soodločajo, kadar v poštev za odlikovanja. Na ta način tih, zbornicah proizvajalcev, se |e zadeve urejujejo S tem P® za nlfhovo mdru°žbbe°nro‘defo, skuPščin?h socialnega zavarova- „ujno prevzemajo nase tudi od« odbornik pravzaprav zelo malokdaj nJa» y ciruzncmn organih pro- govornost pred svojim Članstvom) deležen. Celjski sindikalni svet je svetnih m zdravstvenih ustanov, delavskim razredom in vso skup* r_________„„ ... . deliikIcniI’ da bo take diplome p0~ svetih komun itd. Razumljivo je, nostjo za sprejete sklepe in sta- poslena, če ni članica sindikata.« ima vsak delavec in uslužbenec 1 sm°. povec*ali članom vedno vso 1 467i955 dinarjev je dala uprava pod- , s?. morali tudi sindikati pri- lišča samoupravnih organov. Sim j-), - v . i ..... ____•. 7 j . v •• I TPST1 mn na na in clrrrnali in nn- dtt n ui.-.-.i.L - n 1 nrfn/1 It« cimi« «i.i,o«;-io/.5tr-lz/» J!1—i* j. a-1- — 2— -.«•» vodilnem skega sindikalnega sveta™DomlnuT samoupravljanja. S tem je štor- nizma gradi socialistično družb?« so se, da je vsak član plenuma del- jena bistvena sprememba v vlogi S tem najučinkoviteje služijo žan delovati ne le v svoji sindikalni paših sindikatov. koristim svojih članov in vse podružnici, ampak tudi v drugih in „1 >. n® ^ • V razvoju socialistične demo- __________r.______ ________ jde- ležili sej, zamenjali z drugimi. dikat, je dejala, daje dovolj, da ToVdlnavef dopusta ko? 1 4 kadar Ježimo o tem da delavk je vpisan njen moz m da ne bo dni in rnu tega tu£ g tarifnim zapuščajo sindikat da je precej se ona plačevala članarino.* j pravilnikom ni moč vzeti (če so neorganiziranih itd., najprej v pr a- C: »Grešila je podružnica, ker tak tarifni pravilnik potrdili, ni- j s kako delamo, smo zastopali ni zahtevala, da ne more biti za- so prav storili). T0 se nravi, da j vedno najnaprednejša stališča, v. j. ki ni sindikalni član.* koli bi bilo drugače, „ , ... . B: >To ženo nai bi vrestaoili bi bil več prostovoljna organiza- °,!em n,aJ n razmislili sindikalni j t ji 1 ,' riia m imer nri.ilna 7 at n ca odborniki, ne pa o tem. kakšne na drugo delovno mesto. Na se-1 cl]a’ marveč prisilna, lato se • , , . . .. .. . • stanku pa jo razkrinkajte, da se moramo ogibati vsega, kar bi %7a78 ] na] bl ll t3 ‘, noče organizirati, le takrat, ko \ustoarjal° ze samo videz prisilne ulKala- sprejmemo nekoga na delo, ga organizacije. Ugodnosti, ki naj jih moramo povabiti, da se opiše o azlDa sindikalno organiziran de- sindikat. Tako pa to pri nas hudo bloec’ naj mu da sindikat in nihče zanemarjamo.< drug. Ce o tistem rudniku sindi- ( I kat plača, za vsak par škornjev K: >Prt nas na rudniku smo na 700 dinarjev razlike, je to njegova obenem zboru sklenili, da Jobi j stvar, nikakor pa ni prav, če jih pust, pa je delavski svet podjetja namenil pol milijona dinarjev. tisti, ki ni član sindikata, le 15 i plača rudnik, dni dopusta, ne glede na službena , , , , , , , . leta. Tako stoji tudi v tarifnem Morda bo kdo vprašal, zakaj pravilniku. Tudi škornje so do- pa le »ndikat pri nas prostooolj-bili sindikalni člani za 700 dinar- i na organizacija saj so po svetu jev ceneje kot ostali.c I smdikati — in to močni sindikati _ ... — ki so s kolektivnimi pogodbami D: >Mislim, da ni prav, če ! izsilili od kapitalistov določila, da delavce silimo, naj bi se vpisali1 podjetnik ne sme sprejeti na delo d sindikat. J vsakem kolektivu nikogar, ki ni sindikalno or gabi morah odborniki pojasniti de- niziran. Drži! So taki sindikati. laocem pomen sindikata, organi- Tisti, ki je količkaj sveta videl, , . . „ . - . zacije delavskega razreda.« j ve, da so si sindikati izbojevali 1?z'}V ustanovah se to da lažje, | tako določilo zato, da neorgani- snKllkalnih vodstev, vsako od OB USTANOVITVI SINDIKALNEGA SVETA GORIŠKE ZVEZE KOMUN NOVA KVALITETA ----- ..v,, v.. Republiški - . . . , je ta denar razdelil podružnicam in mesio v tej tako bujni rasti so- iznad njega ter le opozarjajo n8 in^uslužbencem k a d a r ™ ° c d o Cn aV CJo" družbenih odnosov, nepravilnosti, odobravajo al1 m,"s “z, e”oe™ču a.var £r=i Iz razredne zaščitne organizacije grajajo delo organov državne so postali sindikati ena izmed oblasti, marveč dejavno in neposredno posegajo v življenje« se trudijo, da se sklepi delavskih in družbenih organov upravljanja uresničujejo, mobilizirajo delavce in uslužbence za to ter pred njimi in vso skupnostjo odgovarjajo, če morda kakšna odločitev ne ustreza. To je aktivna vloga sindika' Preteklo nedeljo so se zbrali v Novi Gorici delegati sindi- zave lahko nastanejo piri obliko- v^offa^na^emelin brhkih ^nravta kalnih organizacij goričkega in tolminskega okraja ter na občnem vanju komunalnih skupnosti, če nhpnpln v»f h Jnlž- zboru izvolili skupno sindikalno vodstvo za goriško Zvezo komun, ne bodo imeli delavci jasnih sta- J Občnega zbora so se udeležili tudi tajnik Republiškega sveta sin- lišč, zgrajenih na socialističnih dikatov Mavricij Bore, sekretar Socialistične zveze goriške Zveze načelih, če ne bodo imeli pred komunJTine Remškar in predsednik Okrajnega ljudskega odbora seboj jasne socialistične perspektive, kajti življenje nas uči, da se kaj rado zgodi, da prevlada med posameznimi skupinami de- Nova Gorica Mirko Remec. Naravno je, da ob taki pri- pri nas pa je težak boj. Ntka j j zirani ne bi pritiskali na kolek-prednosti pa tudi morajo imeti! tivne pogodbe, da ne bi šli de-sindikalni člani.* lati za manjšo plačo, se ne bi od- njiju pove, kako so doslej delali, do kod so prišli in katera vprašanja so še odprta. Tako bi bilo F: >Sedaj ima vsak zaposlen Pjjdali raznim ugodnostim za staltič^Ob bilo. ie bl to dobiii iCHhdt&al organizirani delavci ohranili Italo, organizirani. Tista leta po osoo- kar, so ,sl v boJu s kapitalisti ze , ®ega" ° tem.s5? ,raz ’ ................ - - priborili. Pa je pri nas, kjer ima vsak nedeljskem pravljali tudi občnem zboru. Sindikalno vodstvo zveze komun je v sindikalnem delu bi- tisti sindikalni odbornik, ki mi- sli, da se zanj vse življenje začne lavcev mnenje nekaterih nazad-m neha v delovnem kolektivu. Če njaško usmerjenih ljudi, ki za- IZ PODRUŽNICE TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU BOTROVALI SMO EBE?dESi: terih bi vsak gledal le nase in ocenjeval družbeno dogajanje iz- sploh pa ne je bila n. pr. pred nedavnim v Anhovem konferenca Socialistič- boju s kapitalisti že boditoi je bilo lažje za sindikat, saj so dobili ljudje blago, ki ga sicer ni bilo moč dobiti o trgo- zaposleni ne glede na to, ali je, „ ! *» »<«*» “od,™?. Pravic la nefjJScTJdjveii.?,’ M £Č*£kZ Jgl * ».» “.«>“*> d‘1* * •—» bil član sindikata, sindikalni svet pa mu je vendar spregledal in mu je dal podporo.* to nalaga sindikalnim vodstvom tično knjigo v Celju, im sic^r veliko odgovornost, da bodo zna- Nevenki, hčerki našega mojstr3 1 IfBSBirHi1 HjHsesutč dogajanja v komuni in družbi marveč marajo biti pkxf teme- udeležTla predsednik^družnS« takih naziranj^e^ M1.' Ko in,š.ir°- Martim Pirš im tajnik, celjske?3 kih razprav. To pa spet zahteva od sindikalnih odbornikov širokega znanja in poznavanja problemov. Od tega, kakšno vzdušje sindikalnega sveta Rudi Pepenk0, Oba predstavnika sindikata predstavnik ljudskega odbora Celja so staršem čestitali k J. s el emu dogodku ter jim izroči^1 trebna kakšna taka prisilna obli- da imamo namesto dveh okra in ih’ i n« ™" bilo ’ če tova™.® bo_ v komuni, kakšna so mnenja selemu dogodku te-r jim izročili Saj imamo delavsko državo, saj si sami upravljamo in velja ta- G: hSem proti temu, da bi do- TM Prafilaik za ??e. člane kobili ljudje, ki niso člani sindikata, lektwa mako‘ Tarlfni Pramlnlk podporo.. .* No, in potem se je razgovor teh sindikalnih odbornikov zasu kal na druge stvari. Kaj so povedali? Iz razgovora bi posneli, da si belijo glave, kaj naj bi storili, da bi bili vsi zaposleni organizirani. Njihovo izhodišče pri razmišljanjih je, da mora vsak delavec tudi občutiti, da ima nekaj od organizacije, bodi da ne sme biti na vodilnem položaju o podjetju, če ni organiziran, bodi da ima od tega gmotne koristi, kot jih imajo oni rudarji, ali da bi imel pravico na popust pri vožnji, kadar gre na dopust itd. Na hitro roko bi mu marsikdo I kar pritrdil: >Kajpak, sindikat je zaščitna organizacija delavcev in naj ščiti predvsem tiste, ki so v njem organizirani. Če se neorganiziranim dogodi krivica, je to njihova stvar. Pa naj bi se organizirali! Če prej niso poznali sindikata, naj sedaj sindikat ne pozna njih? Delavci imamo oblast, v podjetju sami gospodarimo in ali naj bo na vodilnem mestu nekdo, ki mu je odveč plačevati članarino, češ da jo že njen mož plačuje? Ta bi bila pa lepa! In če so že nekoč imeli le sindikalni člani popust pri vožnji, čemu ga neki ne bi imeli še sedaj? Zakaj bi le član sindikata ne dobil škornje ceneje in več dopusta kot 14 dni, kolikor mora vsak najmanj dobiti po uredbi itd., itd.* Takih modrovanj ne manjka. a enateo. Tarifni pravilnik pri nas ni pogodba med sindikatom in podjetnikom, marveč zakon, ki ga sprejme sam delovni kolektiv, v njem tudi neorganizirani delavci. Ne gre več za boj med delom in kapitalom. Zato smo prostovoljna organizacija. Toda, kljub temu le imamo orožje, cla pripravimo tudi neorganizirane do tega, da bi se opisali v sindikat. To je v prvi vrsti naša moralna moč. Sindikat je delavska organizacija in vsak, kdor je količkaj zaveden delavec, se vpiše v sindikat. Naši stari delavski tovariši se bodo še dobro spomnili, kako so znali tudi naj- ga samega, M ibi delal isto in prav tako, kot sta doslej delala dva. Na ta način smotra, M smo si ga zastavili pri oblikovanju komun in zvez komun prav gotovo prvi vrsti njemu samemu, saj bo kaj kmalu občutil, da se vprašanja življenjske ravni rešujejo v komuni in ne drugod, in če bodo v komuni morebiti nanj »poza' kako gospodarili in kako živeli. Posledice slabega dela in gospodarjenja bodo morali pač sebi pripisati in jih sami trpeti. Takšnega mnenja so bili torej “s ^ ™det-, V tokem odborniki na nedeljskem občnem odraz demokratične rasti pri nas, morajo tudi sindikalni sveti slediti temu razvoju. Še več! Prednjačiti morajo, biti njegovo gibalo, saj združujejo v svojih vrstah najnaprednejšo družbeno silo — delavski razred. Po tem, kako močno se delavci uveljavljajo v delavskih in družbenih PISMO IZ LAŠKEGA Na izletu s svobodaši Na tisti praznični dan, 1. maj3' vzdušju se potem kaj lahko po- zboru v Gorici. To nam daje so rudarji iz Rečice in Laške?3 rajajo, trenja med posameznimi upanje, da bo 14.000 sindikalno krenili na izlet v svobodno Isti* kolektivi, panogami proizvajal-' organiziranih delavcev in usluž- ~ cev. kolektivom in komuno, kar bencev na Goriškem in Tolmin-prav gotovo ni v prid socialistič- skem postalo takšna organizirana nemu razvoju. . . moč, katere glas bo odločilen v ... ^>rva stvar je torej, da si sin- organih upravljanja in v komu-dikalne organizacije na vso moč nah. v. j. prizadevajo, da se delavski raz- organih upravljanja in v svetih red kot celota uveljavi v orga-1 PREKLIC SINDIKALNIH knjižic 1 smo se s nesmiio nozdravili z r3- Pot nas je peljala mimo Celj3.’ Ljubljane in Postojne napi3! proti Kopru, kjer simo si ogled®*1 mesto in se okrepčali. Nato p3: hajd, v Portorož in Piran, odt*3 v Pulo, kjer smo si ogledali zfl3* meniti amfiteater. Naslednji d*3 silo zagovarjajo socialistična načela ter se trudijo, da bi jih uresničili, sodimo delo sindikalnih vodstev. Hudo se namreč moti 1 1 - . W , . miiumamu AUJ1ZILU Sld lAgUDlia 1Q I j i v IlUOI, Ud *- * . Koimme, m drugič, kar je j0 proglašata za neveljavno: Bevc Hen- bili že v Lavrami in se vozili* l. prav tako vazno da bodo de- rik, delavec v livarni Železarne Štore motornim Čolnom po morju. Pol?* lavci V teh organih zastopali naj- (št. knjižice 71242) in Žaler Franc, pre- j na j,lepših vtisov, smo se Da <7 naprednejša s tališča. Velike te- mikač pri prometu železarne štore. I vrnili na zeleno Štajersko. Trije pomembni obiski Obiskale so nas sindikalne organizacije iz švedske, Anglije in Belgije V minulem tednu so nas obiskali odborniki sindikata gradbenih delavcev švedske: Harry Anderssen, Orlando Henning, Bertil Peterson in Edvin Pers-son. V Jugoslaviji bodo ostali nekaj dni kot gostje Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev. Obiskali so že hi-arocentralo v Medvodah in Litostroj, bili so na grobovih talcev v Begunjah in prisostvovali so seji upravnega odbora »Gradisac. Po dvodnevnem bivanju v Sloveniji so odšli že na Hrvatsko, v Srbijo in ostale naše republike. Te dni sta nas tudi obiskala odbornika sindikata lesnih delavcev Velike Britanije: John C. Hill in E. Stan Tay-lor, ki sta bila že na Gorenjskem, v Postojni in Novi Gorici, kjer sta si ogledala tovarno pohištva. V Jugoslavijo pa so pred dnevi pri- šli tudi predstavniki belgijskega sindikata metalurgov in kovinarjev. Belgijske sindikalne voditelje je sprejel tudi tovariš Janko Rudolf, predsednik »lorenskih sindikatov. f OB ROBU DOGODKOV JUGOSLAVIJA IN MEDNARODNI PROBLEMI Miroljubne sile zmagujejo Iz govora tovariša Tita v Pulju novno normalizirali In zboljšali. zdaj odgovorni za tako politiko. V om, da ste že vsi seznanjeni s darle spoznali, da po tej poti na »L, te,m» da je te dni prišlo do s porazu- tu ni moč stabilizirati trajnega ^„0 ma, da bo našo državo, se pravi Beo- In da je treba uveljaviti drug Krati, obiskala sovjetska delegacija politiko, ne politiko blokov, pod vodstvom najvišjih državnih vo- politiko’ ideološke razdelitve sveta fj diteljev. Mnogo ljudi na svetu je to bloke, temveč, da je treba ui« ,Li neverjetno presenetilo. Lahko pa re- drugo pot — to pa je pot, ki A. cem, da 1 jaz i vsi lahko samo po- mi že davno zagovarjamo, pot zdravimo taksno smelo odločitev od- lovanja, pot aktivne koeksistenc© ^ govornih sovjetskih ljudi, da pridejo narodi in državami, ne glede na L*-k nam in da se pogovorimo o vsem, like v njihovih političnih in n°tr o čemer se je treba pogovoriti. Med njih sistemih sploh. .dl pripravami na ta sestanek smo jim Razgovori, do katerih bo te.jjjl v nnJnRn . ,.i . , . .. . , . , vedetl tisto, kar je že davno ve- prišlo v Beogradu, se bodo razvil , rtitv« t™,, «^U^?J,^slava destte .obletiilce osvobo- rečem, da nam dobre volje ne bo ■ •» cn eVi»_ rn^li na cvoi,> miciim k« tn nili priti senika, podlagi tega so skic. rodi na svetu. Mislim, da bo toJy . ■ ---- , —,,,, -. -------— —. „ - --- ■ — ■ -«■■■• ---——... ...... ,,, m n ..j, da bi se mi z nji- izmed največjih prispevkov k . ci niso ostali brez uspeha Tisti temni to vprašanje je dokončno likvidirano. Važna je tndi še zlasti dcklara- ml razgovarjalt o problemih, ki so ritvi sedanjega napetega položaja.,' oblaki in tista mora, ki je se pred Problem« vojne v Indokinl, ki lz- elja. ki jo je pred nekaj dnevi ob- med nami še odprti in nerešeni, tako svetu. Nočem reči, da bodo tl ! j> dvema letoma, pred tremi leti vi- črpava velikanske človeške ln gmotno javila Sovjetska zveza glede razoro- da bl ta normalizacija dobila realno govori veliko prispevali k tem«' i«. sela nad človeštvom, so zdaj po mo- sile prav tako pomeni nevarnost, da žltve ln sploh glede likvidacijo mno- Podlago, trdno podlago, ln da ne bi bl uredili najbolj pereča vpr3Ši,”rr' jem mnenju ze izginili. Seveda bl bl se razvil ln razplamtel v svetovno gib problemov. Lahko rečem, da je bilo iluzij niti na njihovi niti na kakor je n. pr- nemški problem, >> bito preveč optimistično misliti, da vojno, so uredili vsaj deloma, če ze v tej deklaraciji mnogo stvari, ki "asi strani. Govorili bomo pred ob- pričan pa sem, da bo tokrat to vLt RO VSO nevarnosti V.O Tiroma r^ane. ro— nn nnnnlnoma TTo 1 in IpoaSlrn ir w i. o — 11 Vi 1 a I, lm — I—__i_ _ • 11A! nn, ....-- -_xr______ rv _ 1_1 •_ J o M1 --T_ 1 . • . ...n ’ .. brilnl. „ • . . . 1X1 _ . , storili velikanske napore in dali žrt- da bo to velikanski prispevek k po- rili, ker ne mislimo zdaj za hrbtom sovjetski voditelji predlagajo is ii1 it0^T°Jni 3e prlš/° do teSa> da 8° y©» je bilo prav tako urejeno. — Jaz novni utrditvi miru na svetu in k drugih manevrirati in delati na ra- čejo uresničiti Seveda ne reče*?-):1’ ljudje — namesto da bi se vele- pa sodim, tovariši in tovarišice, da u postavitvi zaupanja med narodi in čun kogarkoli. Kar pa zadeva tiste, ne morem prerokovati, da bo H*1 * i,v , Zdruz65ih narodih skupaj z smo lahko ponosni na žrtve, ki smo državami. ki so imeli utvare — to velja tudi za vse čase. Toda zdal je tak0 -/ ostalimi narodi sporazumele glede jih za to dali, ker smo dokazali, da Dalje pomeni velikanski uspeh in tiste na Zahodu — da bomo po- mislim, da je velikanski plus, da reševanja raznih nerešenih problemov nismo samo z besedami za onirno prispevek k miru tudi normalizacija, stali nekaj drugega, kakor smo — zdaj vendarle prišli v obdobje, ff — postavni na dve različni strani, obravnavanje problemov, da smo tu- kj se razvija med nami in Sovjet- Pa nismo krivi, če to ne bo res. terem so ljudje pripravljeni sest1 J. postrojili so se v fronte in začeli dl dejansko pripravljeni na žrtve, sko zvezo. Tovariši in tovarišice! * “ 'y brusiti nože ln ulivati topove, da bl če je to v prid ohranitve miru na 'T‘ — - njimi reševali mednarodne pro- svetu. »u ijuuje pripravljeni zeleno mizo in se razgov^-L/ IžllrvitmlitnM i c 1 . i 1 š oll . A' Zdaj Imamo tu položaj, ki nas i * iko navdaja z optlmiz- Jo katerega smo morali 6 let prena- ni odnosi morajo biti med našo de- vedno prevladuje takšna težn.1»; go krvi ip »lasti v zadnji vojni naših dobrih odnosov in sodelovanja toda tudi v tem pogledu smo vzdržali biti ti odnosi podobni. Mi se ne bo- je to mnogo cenejše in to .i° L - velo strahovite udarce. V vsem tako na gospodarskem, kakor na kul- ln voditelji Sovjetske zveze, ki so mo pridružili nobenemu bloku, ne z apr a v edini možni način, da časa, v tem težavnem položaju, turnem, pa tudi političnem področju, zdaj odgovorni pred svojimi narodi bomo se povezali z nobenim blokom, Izognili katastrofi nove VZi5«?rno 6*a, na *ta“i *lS“h* Seveda v tem pogledu še ni bilo vse In pred svetom, so se smelo lotili dokler bodo le-ti obstajali. Menim vojne. -jel1; so bili za mir, velikokrat smo storjeno in bo treba še mnogo na- tega vprašanja ln nam ponudili, da pa, da bo nekega dne vendarle napo- Če presojamo razne, še ne„rcc) zgled trdnosti v tem boju za praviti. Potrebna je samo dobra vo- bi odnose med obema deželama, med čil čas, a to morda niti ni tako da- probleme, vidimo, da so lc-ti in smo vztrajno stali na strani lja na obeh straneh, jaz pa lahko Sovjetsko zvezo in našo državo, po- leč. ko bodo nekateri ljudje, ki so zapleteni. Oglejmo sl na Pr« ^ &T.«$0. Q 20. MAJA 1955 SIROM PO NASI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST« DELAVSKA MLADINA SLOVENIJE — DESET LET V SVOBODI Znanje odlikuje delavca Mladi proizvajalci na delovnih konferencah in republiških zborih utrjujejo svoje vrste Vloga mladine in njen vpliv na razvoj družbene ureditve in družbe-n*h odnosov pri nas sta nadvse pomembna. To tudi dokazujejo letošnje prireditve Ljudske mladine Slo-'enije pod geslom »Majsko prazno-vanje delavske mladine Slovenije — deset let v svobodi«. Te prireditve niso samo manifestacija mladine v Počastitev desete obletnice osvoboditve, ampak je njih cilj predvsem mobilizirati delavsko mladino, da strne vrste mladih proizvajalcev in Jih čimbolj živo seznani in vključi v probleme našega družbenega upravljanja. Globlji namen dejavnost; mladine je, da vzbudi pri mladih delavcih zanimanje za pereča gospodarska in politična vprašanja, tako v podjetjih, sindikalnih organizacijah, delovnih kolektivih kot naše družbe v celoti. Mladi tovariši s® morajo vsestransko izobraževati, da bodo sposobni zamenjati starejša na vseh delovnih mestih in položajih borbe za socializem — to je delovno geslo mladinskih majskih Prireditev. Mladi ljudje, ki prihajajo iz vasi v delovne kolektive, največkrat ne njenih pridobitvah in tudi ne o spremembah v družbenih odnosih. Večkrat ne poznajo razmer in pobojev, pod katerimi se je boril in vedo mnogo o naši revoluciji in delal delavski razred v stari kapitalistični Jugoslaviji, ker tega niso neposredno doživljali. Pri vključevanju te mladine v življenje in pro-ttvodnjo se je pojavil cel kup pro- blemov. In tem problemom skuša mladina priti do dna ter jih obenem začeti reševati. Najvažnejša so vprašanja vzgoje mladega rodu delavcev, zlasti strokovne, sodelovanja mladih v organih delavskega in družbenega upravljanja, razvedrila in splošnega izobraževanja. Sedaj, ko so po naših podjetjih živahne razprave o tarifnih pravilnikih, se mnogi mladi delavci razburjajo, da niso v teh pravilnikih dovolj upoštevani. Niso se pa vprašali, ali jim njihova strokovna izobrazba daje pravico do večjih zaslužkov I Ali: La sindikalnih sestankih mnogi mladi delavci sploh ne odpro ust, čeprav razpravljajo o njih -vih delovnih mestih; pa spet se nekateri pritožujejo, da v organih delavskega upravljanja ni dovolj mladih ljudi, da njih število ne odgovarja razmerju med starejšimi delavci in mladino v podjetju. Odgovor je vedno isti: Premalo ste strokovno podkovani, manjka vam znanja in izkušenj! Mladinci in mladinke, ki prihajajo v tovarniške kolektive predvsem iz vasi, nimajo zadostne strokovne izobrazbe in tudi splošne izo-I brazbe jim primanjkuje. Zato slabše in manj narede in tudi njihov zaslu-I žek je manjši. Iz pomanjkljivega 1 strokovnega in splošno družbenega znanja izvira tudi njihovo nerazumevanje in slabo zanimanje za , vprašanja, ki jih obravnavajo de-! lavski sveti. Delavsko upravljanje ! zahteva zrele, sposobne ljudi. Za- yseh strani, iz vsake vasi in vsakega mesta so pohitele štafete Pozdravi in čestitkami našemu Titu ob njegovem triinšestdese-e?h rojstnem dnevu. — Na sliki: Triglavska štafeta planincev. man so pritožbe nekaterih mladinskih kolektivov, da nimajo svojih predstavnikov v delavskih svetih in upravnih odborih, če niso ničesar storili za strokovno in splošno izobrazbo mladih delavcev, zakaj le dober delavec, strokovno in politično razgledan, ima v kolektivu ugled ter ga bodo radi volili za člana upravnih organov. Saj so v vrstah delovnih kolektivov dobri mladi delavci, fizični delavci, ki so pripravljeni v obratih storiti vse, manjka pa jim znanje, da bi postali delavci, kakršne zahteva današnji čas! Na tem področju pa lahko mladinska organizacija veliko stori. In majske mladinske prireditve imajo cilj — vzbuditi zanimanje delavske mladine za ta vprašanja. Z oživitvijo mladinskih organizacij v podjetjih in še posebno ob pripravah za majsko praznovanje delavske mladine v Kranju, so se organizacije LM po podjetjih zelo razgibale in utrdile. Kajti le tako bodo uspešno pomagale ostalim organizacijam in organom upravljanja v podjetjih, pri organizaciji strokovnega in splošnega izobraževanja, vzbujale pri mladincih zanimanje za delo organov delavskega upravljanja in sploh imele odločilen vpliv na mladi, še neizkušeni rod proizvajalcev. Pri tem delu je mladinskim aktivom v veliko korist pomoč, zlasti strokovna, starejših kvalificiranih delavcev, sindikalnih organizacij, Društva inženirjev in tehnikov, posebno pa vsestranska in živahna vključitev tiste mladine, ki je prišla iz strokovnih šol. V dosedanji pospešeni dejavnosti so se že pokazali med mladino mnogi sposobni mladi delavci, ki bodo uspešno sodelovali v delavskih svetih in tudi vzbujali večje zanimanje za ta vprašanja pri ostali mladini v kolektivih. Najprepričljivejši dokaz, kako mladi rod proizvajalcev želi dejavno sodelovati, tako v našem splošnem družbenem življenju, kot v re-I sevanju problemov v samih delovnih kolektivih, so delovna posvetovanja po podjetjih in republiški zbori delavske mladine, ki jih je v okviru majske akcije organizirala LMS. Tukaj so se mladi proizvajalci pogovorili v svojem jeziku. Sestali so se mladi kovinarji in metalurgi Slovenije tfer z jasno in preprosto besedo razpravljali o vsakovrstnih težavah in o delu mladinske organizacije v podjetjih. Zborovali so mladi rudarji, tekstilci, mladina z gradbišč in vajeniška mladi-( na. Na vseh teh zborih so odkrite, klene besede delegatov pokazale, da ! je v podjetjih veliko mladih, sposobnih tovarišev, ki so dodobra se-j znanjeni s proizvodnjo in da znajo z veliko prizadevnostjo sodelovati z drugimi organizacijami in organi v podjetju pri reševanju vseh perečih nalog. Osrednje vprašanje, ki so mu posvetili delegati največjo pozornost ter dali največ predlogov, je potreba po splošni in strokovni izobrazbi mladih delavcev. Vsi so bili enotni, da je potrebno I vložiti vse sile in storiti s sindikal-) nimi oranizacijami in delavskimi I organi vse za organizacijo strokov-j nih tečajev, za vključevanje mladih i delavcev in delavk v družbeno i življenje izven tovarne, v društvih ! »Partizan«, »Svoboda«, tabornikih, strelcih itd. La malokateri mladinski konferenci je bilo mogoče slišati besedo izobrazba in vzgoja tolikokrat, kakor prav na teh zborih mladih proizvajalcev Slovenije! Bili so to resnično delovni zbori! To pa je pravzaprav le začetek družbeno politične prizadevnosti Ljudske mladine Slovenije, ki se je s proslavo začela in se bo nenehno nadaljevala. 22. maja bo v Kranju velik zbor vse delavske mladine kot zaključna manifestacijska prireditev mladih proizvajalcev v počastitev desetletnice naše osvoboditve in rojstnega dne tovariša Tila. Ta zbor bo združen s kulturnimi in športnimi prireditvami, zletom gorenjskih tabornikov,, obveznikov predvojaške vzgoje, mladinskih odlikovancev itd. Na shod so vabljeni mladinci iz Trsta, Gorice, Koroške, mladina slovenskih izseljencev iz Francije, Holandije, Belgije in Nemčije ter mladina iz bratskih republik. Tako bo ta zbor slov .inske delavske mladine eden največjih v našem mladinskem gibanju, veličastna manifestacija rodu, čigar je bodočnost! Mladi rudarji, kovinarji, tekstilci, gradbeniki, vsi mladi delavci na svidenje 22. maja v Kranju! Češnje še zore, sicer malo pozno, toda zelo obilno. Letošnja letina bo kaj bogata. V Vipavi, goriških Brdih in okolici Kopra pričakujejo, da bodo obrali približno 8000 ton češenj, kar je precej več kot navadno. Zanimanje za goričke češnje je tudi letos zelo veliko na domačih, kakor tudi na inozemskih trgih. Pridne delovne roke bodo torej imele polno dela, da pravočasno oberejo to bogato letino in jo spravijo v denar. Da bi le predrage ne bile! JESENIŠKA MLADINA SE PRIPRAVLJA NA SESTI FESTIVAL USPEHI SO ŽE TU | Jeseniški komunski komite i LMS je prevzel pobudo za izved-I bo k uit ur no-p ros vetne ga in teles-! no-vzgojnega programa IV. tradicionalnega mladinskega festiva-i la jeseniške mladine. Prireditve, | ki bodo na Jesenicah in v ostalih ! krajih jeseniške komune od 19. do j | 25. maja, bodo lepše in boljše kot vse dosedanje mladinske prireditve. IV. mladinski festival jeseniške delavske in učeče se mladine bo posvečen počastitvi desetletnice osvoboditve. Vse mladinske organizacije na terenu, šolah in kolektivih tekmujejo med seboj. Uspehi so že vidni. Boljše je delo v centru predvojaške vzgoje, med telovadci TVD »Partizan«, pri športnikih in pri DPD »Svoboda« in tudi v šolah uspehi niso izostali. Delavska mladina tekmuje v proizvodnji, v delovni disciplini, čistoči po obratih in kakovosti i Jeseniška mladina pripravlja proizvodov. Tekmovalni duh je tudi z vso ljubeznijo veličasten zajel prav vso mladino in vse sprejem triglavske Titove štafete, organizacije, ki vneto pripravljajo ki bo ponesla pozdrave in čestitke kulturno prosvetne ter športne našemu dragemu maršalu ob nje-prireditve, nastope, gostovanja ter govem triinšestdesetem rojstnem izlete. I dnevu. NASI ZNANSTVENIKI SE PRIPRAVLJAJO NA KONFERENCO V ŽENEVI ČLOVEŠTVU V DOBRO Od 8. do 20. avgusta letos bo v Ženevi pod okriljem OZN prva mednarodna znanstveno-tehnična konferenca, na kateri bodo razpravljali o uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Predvidevajo, da b : na konferenco prišlo nad 500 znanstvenikov iz 60 držav. V naših inštitutih za jedrsko znanost »Boris Kidrič« v Vinci in »Rudjer Boško vic« v Zagrebu, kakor tudi v Zveznem geološkem zavodu in Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje naši znanstveniki skrbno pripravljajo refe- SINDIKALNIM SVETOM Zadnjo številko smo tiskali v povečanem obsegu, ker smo objavili kongresno gradivo. Sindikalni sveti jo lahko še posebej naroče za svoje člane. Uprava Ven a^an le, slede katerega smo ml govorili In jasno poudarjali htU stališče, da je Nemčiji treba tau suverenost, da je treba nemške-drp„,nar°du dati pravico, da kakor ča„fl narodi obravnava svoja vpra-prii?- da sc združi itd. Tudi zdaj Si,Dlmo, da je čas, da nemški narod b( nove svojo besedo, kako želi, da da Je£ovo vprašanje uredili. Mislim, želigl Vsem tem premalo upoštevajo »tet-, 'l težnje nemškega naroda, tl-«toin,, naroda, ki je sit raznih puba 'seln in vojn. Ne mislim torej stlfn a*ne pod pepelom skrite načina n« Levanšistične elemente, temveč dve|,*niskl narod, ki sl je nabral v v dšni„sv?t°vntli vojnah precejšnje lz. 6e nij' Ml pravimo, da bi bito napak n«msa,aalJe vztrajati na tem, da bi v •e j e™ narodu vzbujali hudo kri da 15,® bl le-ta prišel do prepričanja, ,eibVes , de noče prav nič pomagati, i ari-,, da gledajo nanj kot na ne-i dcj0n i uelkoionlalni narod ali 4a «6 . lz njega napraviti svoje orod-n»Vo hunakšne nove provokacije za da je Gre za to, da ml mislimo, aledg največja nevarnost v tem, da aa^neizrmškega vprašanja, ki je naj-k? zaostrnTprašan'ie v Evropi, pride bl in do takšnih nasprotij, t ed|Cp 1—gnGa Imeti nedosledne po-fddt ' *° nas zdaj skrbi, skrbi pa svet, kajti — čeprav se je ?* za kot učinkovito in možno, t?Vnavai!veno diplomatsko mizo ob-t ra n- !° mnnoga vprašanja (neka. ateft * so tudi rešili), čeprav so ne-dne,*6. KI dobre volje Sovjetske »i * ha —i "I sporna vprašanja uredi 'Judtp1 - n -nadln in da tudi mno-bl A na Zahodu prav tako žele, k- s° venil n? zadeve mirno poravnali sMS«do n“ar,le ljudje, ki Imajo glavno c|!° doseč, kl sodijo, da je moč s roi"usHee l„m r na svetu. Konecp-ko Ivj ' koncepcija premoči v oboke Pome®, ne more obroditi sadov, l,« 0 knnLTO'*no nevarnost In lahko da i1' Pr?šlnT’ Č| do T°Jne zdaj tudi p,- bt vola.' yejTaf1 takšen položaj, brijoč, J1".® Izbruhnila jutri, kajti t0 ,je enostr»iai premoč' sl,a — vse tri‘eži ^‘renskega značaja In vse Pod rkJi?.8^6'0 določenih rezulta-žli.elej Rl£Vtlsl5om, kar lahko prej i?, prlvejie do spopada. Mi ja1 brez en nercšena vprašanja ure- obom-ti mIren način- Zd»j hjn favnn»r°4 tvc upostavljeno na !e »e zato, to » Ha*«,,' čudimo kratkovid- ^tnočjn0 d kl žele s silo, J doseči nekakšne rešitve. To ne bo nikakršen uspeh, marveč neuspeh, ker bodo potem tudi na drugi strani nadaljevali tekmovanje V oboroževanju, tako da bomo imeli to tekmovanje na obeh straneh. To pa mora neogibno privesti do vojnega spopada. Mi smo zato tudi bili proti vstopu v Atlantski pakt, in sodimo. da je zdaj napočil čas razgovorov, ne pa rožljanja z orožjem. Zato smo tuni proti temu, da bi jedrsko energijo, atomsko in vodikovo bombo uporabili v vojne namene; sodimo, da v tem tiči največja nevarnost za človeštvo, mi smo najbolj vneti nasprotniki uporabe tega orožja, in zoper to se bomo borili, iona ni uovoij samo prepovedati 111 preprečiti uporabo tega orožja, najstrahotnejšega za človeški rod, marveč se je treba prav tako smelo lotiti razorožitve na splošno, kajti tekmovanja y oboroževanju prinaša svetu obubožanje, ruši življenjski standard ljudi in stalno ogroža njihova življenja z nevarnostjo novih vo‘jnih spopadov. Tako razorožitev na splošno, kakor prepoved orožja, kakor sta atomska in vodikova bomba, ali kakor so bakteriološka in kemična sredstva, ki bi jih uporabili za uničevanje ljudi — vse to so velika vprašanja, o katerih se tako rekoč niso niti začeli razgovarjati in si prizadevati, da bi našli kako rešitev. Mislim, da je zdaj napočil čas, da prenehajo tekmovati v oborožitvi in da se smelo lotijo prav tistega, o Čemer sem prej govoril. Na svetu je še dosti zaskrbljenosti. In zato je na njem, upravičeno ali ne, nastalo strahovito nezaupanje med državami, med državnimi vodstvi itd. Sleherno gesto, sleherno dejanje na tej ali na oni strani, gledajo s sumom, da se za njim nekaj skriva. Ne verjamejo drug drugemu ... to je razumljivo, kajti če se človek zmoti in včasih opeče, potem celo na hladno piha. Toda ni treba vedno pihati na hladno, če ve, da je hladno. Enkrat je treba s tem prenehati. Sedanje nezaupanje je glavna ovira, da bi se ljudje odločneje lotili reševanja raznih problemov. Na Zahodu, denimo, govore, da Imajo tisti na drugi strani silno veliko ljudi, da imajo tudi mnogo orožja in da jih utegnejo ljudje z Vzhoda, če Zahod ne bo imel več atomskih in vodikovih bomb, pregaziti spričo tolikšnega števila ljudi, ki jih imajo i Rusi 1 Kitajci itd. Toda ne gre za to, da bl kdo koga pregazil, marveč za to, da bi poiskali vse možne načine, da bi v zavesti ljudi ustvarili prepričanje, da je edi-da pot za nadaljnji obstoj in razvoj človeštva pot mirnega sodelovanja, pot mirne koeksistence. Za to gre, ne pa za nekaj drugega. Moram vam reči, tovariši in tovarišice, da je zdaj moralni činitelj na svetu postal eno izmed najmočnejših orožij, eno izmed najmočnejših sredstev. Ta moralni činitelj je dobil zdaj že značaj univerzalnosti, značaj človeške zavesti. Ta činitelj čedalje bolj upoštevajo. Ko smo odpotovali v Indijo In Burmo, so na nas z raznih strani gledali z nezaupanjem in se vpraševali, zakaj ti Jugoslovani gredo tja, kaj iščejo v Indiji in Burmi, kaj se utegne iz tega izcimiti. Toda mi nismo odšli v Indijo in Burmo zato, ker smo mislili, da ti državi razpolagata z nekakšnimi velikanskimi silami, z oborožitvijo in kaj vem s čim. Vedeli smo, da tega nimata. Odšli pa smo tja, ker smo vedeli, da si ti narodi neudržljivo žele mir, da je v njih tista visoka moralna kvaliteta, zavest, da je treba ohraniti mir. Vedeli smo, da je to velika moč in tudi mi smo se ji hoteli pridružiti ter se skupno boriti za mir. Zavoljo vsega tega smo odšli v Indijo In Burmo, ne pa, da bi iskali nekakšnih zaveznikov in težili za vzpostavitvijo »tretje sile«. Kako neum-no je. očitati nam željo, da bi vzpostavili »tretjo silo«, ko niti oni nimajo orožja, niti nismo mi tako močni, da bi lahko ustvarili »tretjo silo« spričo tistega velikega potenciala na eni in drugi strani. Ne, mi ustvarjamo silo moralne moči. ki jo tvorijo vsi tisti na svetu, ki ljubijo mir in svobodo. Vsi ti se ji bodo pridružili. Če zdaj presojamo, tovariši in tovarišice, konkretni položaj, smo seveda lahko mirnejši, kakor smo bili pred enim ali dvema letoma Ne zato, ker je naš položaj lažji, ne zato, ker smo si pridobili mnogo prijateljev, ne zato, ker uživa naša država v azijskih in afriških deželah velikanski ugled In ker spoštujejo našo odločnost in vse, kar smo doslej storili, ker spoštujejo in cenijo naše žrtve — marveč zato, ker so tudi na svetu sile miru začele posta lati čedalje bolj organizirane. Bandunška konferenca azijskih in afriških dežel n. pr. je po mojem mnenju največji zgodovinski dogodek zadnjih desetletij, ne, stoletij, kar zadeva te na-rode, ki so našli možnost in zbrali dovolj poguma, da se sestanejo, ne glede na razlike v notranji ureditvi (od fevdalizma do socializma), in se raztovarjajo o svojih problemih, ker jim je bilo že dosti tega, da so drugi skrbeli zanje, skrbeli tako, da imajo od tega bridke izkušnje. Sestali so se, da bi se razgovarjali, da bodo sprejeli sklepe 0 tolikšnem številu vprašanj, ki so jih načeli. Toda če pogledate njihovo deklaracijo, boste viileli, da so bili glede mnogih stvari, mnogih problemov popolnoma enotni, in da so soglasno sprejeli svoje sklepe« Seveda so nekateri poskusili to konferenco razbiti. Do izraza so prišli najrazličnejši nameni. Toda velikansko premoč je imel tisti duli, ki je prišel iz teh dežel, duh narodov teh dežel, ki je na konferenci prevladal in zmagal. Prepričan sem, da »o tudi v Evropi, in ne samo v Evropi. temveč na svetu sploh — če ne takoj, pa vsaj ne bo treba na to dolgo čakati — prevladal ta duh, pojmovanje, da je treba združiti vse moralne sile v boju za mir, proti vsem vojnim poskusom, in proti vsem poskusom, da bi narode razdelili na ideološke bloke in da bi gledali na to. kako bodo drug drugemu kaj Iztrgali 'iz rok. Reči moram, upoštevajoč takšno perspektivo, da sem ponosen, skupno s tovariši, ki delajo z menoj na tem področju, da odgovarjamo za zunanjo politiko dežele, kakršna je naša. Globoko sem prepričan, da smo mi ravno spričo enotne podpore, ki smo jo uživali v tem času, v vseh teh deni ’ lahko tako odkrito govo- rili in se tako smelo lotevali stvari na tem področju, ne da bi se bali, da nas bo naše ljudstvo pustilo na cedilu. Rečem pa vam. tovariši in tovarišice, da nam ni bilo lahko. Spremljale so nas dnevne nezgode. Spremljale so nas elementarne nesreče in lakota. Bill pa so tudi poskusi ravno v najtežavnejših trenutkih, ko je šlo za kruh in lakoto, da bi nam nastavili nož na grlo. Toda mi smo rekli, na je to zaman in da bomo raje gla-dovali in umirali od gladu, kakor da bi sprejeli kakršnekoli pogoje. In posrečilo se nam je obstati. Seveda lahko danes s tega mesta rečem, da smo hvaležni zahodnim za-Jeznikom, zlasti še Ameriki, ki nam je dajala In nam še daje pomoč. Toda tudi zdaj pravim, kakor sem vedno govoril, prepričan, da tako misli tudi vse naše ljudstvo, da mi niti v prihodnje, kakor niti doslej, ne bomo sprejeli nobenih pogojev, če nam bodo dali kako pomoč. Mi pomoči ne smatramo za nekakšno podkupovanje, temveč za stvar, ki je v zvezi s humanimi čustvi. Po drugi strani pa sodimo, da je ta pomoč upravičena in da jo naše ljudstvo zasluži spričo žrtev, ki jih je dalo v minuli veliki svetovni vojni, in spričo sedanjih naporov, da bi ohranilo mir na svetu. Naša dežela in ml, ki smo odgovorni za njeno politiko, želimo ohraniti z zahodnimi deželami najboljše odnose. Ni treba misliti, da mi, — kakor bi kdo utegnil reči in kakor nekateri že tudi pišejo — zdaj, ker smo dobili, kar smo potrebovali, obračamo plašč na drugo stran. Ne. mi smo še vedno in vedno tud} bomo zvesti tisti smeri, da ne bomo stopili z naše neodvisne poti in da hočemo imeti, kar zadeva našo presojo mednarodnih problemov, proste roke. svoj moralni kapital, ki smo si ga pridobili, pa želimo uporabiti za najboljše, kar moremo, se pravi, da delujemo v smeri pomiritve — da ne bi prišlo do vojne in da bi utrdili mir. Nikomur se ni treba bati, kajti mi smo več kot enkrat poudarili v svojih govorih, in tudi pisali o tem. da čeprav je naše ljudstvo čvrsto enotno in ima močno armado, mi ne bomo nikdar dvignili roke zoper nikogar, kdor se ne bl dotaknil naše zemlje. Mi nikdar ne bomo orodje kogarkoli, ki bi hotel morebiti imeti kake agresivne namene proti drugemu. Mi ostanemo takšni in želimo ohraniti dobre odnose tako z Zahodom, kakor tudi želimo močno izboljšati odnose tudi s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodnimi deželami, ker sodimo, da je bila doslej velika nesreča ne samo za nas, temveč tudi zanje, da ti odnosi niso bili takšni, kakršni bi morali biti. Ne bom govoril na tem mestu o krivicah. Veliko smo pretrpeli. Za nas je zdaj važno, kakšni bodo odnosi v prihodnje,^ in kako bodo pojmovali takšno našo politiko, kakršno sem tukaj razložil. Prepričan sem, tovariši in tovarišice, da naši narodi pozdravljajo dejstvo, da sovjetska delegacija prihaja v našo deželo, da bi se pri nas razgovarjali o problemih, ki sc tičejo tako njih kakor nas. a ki se hkrati tičejo tudi miru na vsem svetu. So-vJe*?,ka zyeza je v zadnjem času storila celo vrsto gest in sprožila vrsto predlogov, o katerih sodimo, da so konstruktivni. Jaz na mislim, da bodo bližnji razgovori in tisto, kar bomo tu pri nas storili, ena Izmed najkonstruktivnejših stvari in največji prispevek k ohranitvi miru v svetu sploh. Nikoli ne bomo pozabili naših borcev in talcev, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. — (Spomenik padlim borcem na Preserju pri Borovnici) rate, ki jih bodo podali na tej konferenci, fu gre v glavnem za referate o fiziki in tehniki jedrskih reaktorjev, o raznih možnostih uporabe jedrska energije v miroljubne namene in <» rezervah fosilnih goriv in vodnih s-il v Jugoslaviji. Jugo-slovanski znanstveniki bodo prav tako poročali na konferenci o uporabi radioaktivnih izotopov v biološke namene. Naši znanstveniki pričakujejo, da bo ta konferenca odprla vrata novemu sodelovanju med narodi Z OBISKI V CELJSKIH DELOVNIH KOLEKTIV!!! Proizvodnja narašča Prvi plodovi novega plačnega sistema: tehnični kader bolj skrbi primer dobilo pet topilniških sku-za organizacijo dela, delavci opozarjajo na nepravilnosti in zahte- pin prčmijo in sicer za višji izplen, vajo normirana in akordirana dela; proizvodnja narašča | kot je planiran. Najnižja premija ! pri topilni peči bo znašala 1.082 di- iskali vsa mogoča opravičila in toč- > ' ------- k e, da bi opravičili prejemke, ki so jih za neko delovno mesto namenili. Marsikje, kot na primer v zreški tovarni, v Remontu Konjice itd Pred dnevi sem se zglasil v nekaterih celjskih delovnih kolektivih in na sindikalnem svetu. Zanimalo me je, kako so v podjetjih sestavljali tarifne pravilnike in ali se sedaj po mesecu dni, odkar so v večini večjih podjetij pravilnike uveljavili, že čuti vpliv novega plačnega sistema. Iz razgovorov s sindikalnimi odborniki, delavci in tehničnim vodstvom tovarn sem razbral, da so se ponekod površno lotili dela, drugod pa so s posebno skrbjo sestavljali ta'rifne pravilnike, pravilnike o normah in premijah. Pri sestavljanju tarifnih pravilnikov so marsikje gledali le na trenutne koristi kolektiva ali na korist ozke skupine ljudi v podjetju. Odbornik sindikalnega sveta je povedal, da so v nekaterih podjetjih, kot naprimer v »Poljestroju« v Šentjurju, Zabukovškem rudniku, Lip Konjice itd. sprva razložili delavcem le tarifne postavke njihovih delovnih mest, prikrili pa so jim tarifne postavke delovnih mest uslužbencev. Skoraj v vseh podjetjih narjev, najvišja pa 3286 dinarjev. Topilci pri peti peči so dosegli 90.3%, norma pa je postavljena na 82,9% izplena. Štiri topilniške skupine bodo ostale brez premij, ker so poskušali povečati plačni sklad Jc ni'J?0V ‘zP*elJ za nekaj odstotkov podjetja z novimi delovnimi mesti, manjš> od planiranega. Podobne uspehe, kakor so jih našteli v omenjenih tovarnah, imajo tudi drugod. Kjerkoli so postavili pravilna razmerja med prejemki, vestno sestavili pravilnik o premijah ter normirali nova delovna mesta, je začela proizvodnja postopoma naraščati. Povsod pa pravijo, da bo mogoče dobiti jasnejšo sliko o vplivu novega plačnega sistema na ‘ J- ‘ * ' -' al- ki pa jih bodo odprli šele čez mesece, ali pa mogoče sploh ne. V tarifnih pravilnikih, tudi v tistih, ki so že potrjeni, pa je še mogoče najti pojave uravnilovke. V Tovarni emajlirane posode v Celju in Kemični tovarni v Libojah je na primer enaka izhodiščna tarifna postavka za nekvalificirane in pol-kvalificirane delavce, Tudi to se je dogodilo, da so tarifne postavke nekvalificiranih delavcev v povprečju precej višje kot tarifne postavke polkvalificiranih delavcev. Skratka, j n~a" porast proizvodnje vplival si- proizvodnjo šele ob zaključku lopilci so se za premiranje zelo ' drugega četrtletja. Takrat bodo tudi ogreli. Minuli teden so tri ure zbo- ge spoznali morebitne slabosti se-rovali. Ko so zvedeli za izplen po- | tudi 0dslej prepuščali Orešni- ku, je vplivala na rast proizvodnje, pravilnike podjetij iz okolice V podjetju so presegli proizvodni Ljubljane. Sedaj pa morata po-plan za 14%, medtem ko so ga v trditi samo še 200 pravilnikov marcu le izpolnili. Delavci, ki niso ljubljanskih podjetij, mogli preseči norm zaradi slabih Člani komisij so »pogoltnili« surovin ali polizdelkov, zahtevajo marsikatero grenko po zaslugi ti-od podjetja, da te stvari uredi. stih v podjetjih, ki hočejo na ne- Naša radijska industrija »Ni- I terial in kar sam poskrbi ikola Tesla«, ki izdeluje tudi osem- zervne dele strojev, pograja delav-cevne radijske aparate z magič-1 ko, če je predolgo izostala z Hpln nim očesom, je po načrtih naših strokovnjakov pripravila deset vrst novih aparatov, med temi pet vrst, ki bodo že letos prišle na tržišče. Med temi aparati, ki bodo v prodaji že v maju. je najbolj zanimiv najnevejšf model radia z eno valovno dolžino. Izdelava ko, če je predolgo izostala z dela, skratka stori vse, kar je treba, da proizvodnja nemoteno teče. V Celjski cinkarni so s proizvodnjo v mesecu aprilu kar zadovoljni, čeprav, kakor pravijo, plačni sistem letos še ni tak, da bi vzpodbudil vse možnosti za dvig proizvodnje. Premijski sistem, ki so ga letos uveljavili, pa je vendar obro- IZ TOVARNE PERILA V CELJU Boljša organizacija-veš proizvodov V podjetju pravijo, da bi storilnost dela lahko še porasla, če bi združili vse tri obrate in obnovili izrabljen strojni park V Tovarni perila v Celju so | Letos v januarju, ko so v pod-začeli lani v jeseni razmišljati o jetju dobili nove mizice, so raz-i zboljšan ju delovnega procesa, j mestili šivalne stroje po nasvetih prekvalifikacijo za več ljudi. Trdijo tudi, da bodo v podjetju odprli nova delovna mesta in zaposlili nove kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Toda za vsemi temi zahtevami se v resnici skriva neupravičena težnja povišati plačni sklad podjetja. In če komisija odkrije podobne naklepe ter zavrne tarifni pravilnik, potem člane komisij v podjetju obrekujejo, češ da so le oni krivi, ker je treba delavcem znižati tarifno postavko. Ne povedo pa, da so lani v podjetju odslej prepuščal če vanje tarifne politike le posameznikom, ne bomo dosegli tega. kar si od letošnjega plačnega sistema obetamo. Na te pomanjkljivosti že resno opozarjajo delavci iz posameznih podjetij. V Mlino-stroju v Domžalah, v tovarni In' d upi ati v Jaršah in tudi drugod se je že dogodilo, da so začel1 spreminjati tarifne postavke v korist posameznikov, kar je seveda povsem nezakonito in lahko resno škoduje podjetju in vsej naši I - , .s IvJ 3 IX V v. 1J d V lilj pd f CllVld 1 VIl/1 VJ in kakovost tega aparata je tak- jjj dobre plodove. V topilnici bo na sna, da lahko posmsas 30 do 40 postaj. Aparat bo stal v prodaji I največ 12 do 15.000 dinarjev. Razen tega je pripravljena za prodajo tudi serija radijskih aparatov »Avala« in njihova cena ne bo večja od 28 do 50.090 dinarjev z dvema valovnima dolžinama, Ti bodo stali od 28 do 30.000 dinarjev. Rekord v proizvodnji jekla V prvem četrtletju je narasti a | proizvodnja surovega železa v Sloveniji za okoli 4000 ton. Se večji vzpon pa smo v tem času dosegli pri proizvodnji jekla. Proizvedli smo ga 81.000 ton. Samo v mesecu marcu je znašala proizvodnja jekla nad 29.000 ton. Rekord, kakršnega še nismo dosegli. Vodstvo podjetja se je domenilo s strokovnjakom-inženirjem, ki je začel temeljito proučevati dosedanjo organizacijo dela. Strokovnjak je ugotovil, da bi lahko proizvodnja precej porasla, če bi drugače razmestili šivalne stroje. strokovnjaka. Proizvodnja je za čela postopoma naraščati. V četrtim, vodnja za 20%. prvem četrtletju je narasla proizvodnja za 20%. V podjetju ugotavljajo, da je odslej lažje nad- prišlo do podobnih nepravilnosti zorovati delo in zato mislijo opu- j tudi zato, ker so izdelali tarifne stiti skupinski akord ter pošto- pravilnike preveč perspektivno. Marsikje pa tudi nimajo še ureje- z višali tarifne postavke na račun | ^ U: r!1 poma določiti akord za posamezne delovne operacije. V podjetju računajo, da bi lahko storilnost dela porasla še za 15 do 20°/o, če bi namestili dosedanje tri obrate in obnovili že strojni park. nega pravega razmerja med številom delavcev in uslužbencev. Komisiji ugotavljata, da so v večjih podjetjih veliko boljše se- v eno samo tovarniško poslopje stavili tarifne pravilnike, pred- •_ - ... . - -...... - *n <*'*“*” p«p"™s-rafte mfnHih pJ® »TS, pJ I O** “ «**» zorilo delavskim organom upravljanja v podjetju in sindikalnim organizacijam, da se bore za dosledno uresničevanje načel plačnega sistema, skratka da se borfi za zakonitost. 250 milijonov ton ' premoga Rudniki v Hrvatskem Zagorju so v zadnjih letih skoraj pope' noma z lastnimi sredstvi raziskal1 velika področja, kjer so mislil;1’ da lahko še odkrijejo nova ležišča premoga. In res. Nove sloj6 Nova tovarna stekla m i j s ki m i prav iin i k i zri go to v it i po- * rjavega premoga. . sameznikom samo dodatno plačo, Samo na področju konjiscii -i i i . 1 1 : 1 c L- nr, /\rf Ai«-,non"n 1» -1 rn.n n V Skopi ju je začel obratovati kar seveda ne bi ugodno vplivalo skega premogovnega bazena j’ rvi oddelek nove tovarne stekla, na rast proizvodnje in zmanjšanje P° računih geoloških strokovnj ii bo izdelovala stekleno volno, proizvodnih stroškov. Ponekod kov. za 2j0 milijonov ton pr . a tovarna bo izdelala do konca tudi niso našli dovolj točnih meril . nioga. Začeta so ze tudi odprr .»ta okoli 550 ton steklene volne, i za dodeljevanje premij. Zato sta j nove jame. Konjuscinski rudnik J Na jesen pa bosta začela obrato- I komisiji potrdili dobršen del p ra- | odprl tri nove jame, in sicer »» vati naslednja dva oddelka in to , vilniikov za premije z veljavnostjo I kovec, Vrbovo in Batina. VeU^ Pred desetimi leti.. Brezkončne kolone nadutežev, ki so mislili pokoriti ves svet. z,a volno ter tehnično steklo. Ko bo tovarna obratovala s polno zmogljivostjo, bo njena dnevna proizvodnja znašala 40 ton raznovrstnih steklenih izdelkov. do 1. avgusta. D:o takrat naj bi . rezerve kakovostnega premoga podjetja izdelala točna merila za našli predvsem v okolici Vrbovi dodeljevan je premij. [ kjer so odkrili 10 premogovn^ Komisiji ugotavljata, da je | slojev, kar je redkost tudi za naj' marsikje prišlo do vse-h teh ne- bogatejša področja. OBZORNIK i Vprašanja in odgovori PREJEMKI 8. F. Klanc, Komenda: Privatni obrtni mojster je poslal svojega pomočnika na delo v Skoplje. Podjetje, kjer e ta pomočnik delal, je mojstru obračunalo dnevnice za tomočnika po 1000 dinarjev. Mojster pa je pomočniku izplačal dnevnice le po 700 dinarjev, češ da mora za znesek dnevnic plačati davek. — Odgovor: To je čisto navadna zloraba. Pravico do dnevnic ima pomočnik in ne mojster, ki je ostal doma m tako imel koristi od dela svojega pomočnika. Če je podjetje plačalo dnevnice po 1000 dinarjev, pripadajo samo pomočniku v neokrnjenem znesku. Mojstrov izgovor je samo izgovoi ki toče prikriti zlorabo in nič drugega. Priporočamo, da sin opomni mojstra na izplačilo dnevnic v celotnem znesku. Če bi mojster izplačilo razlike odklonil, lahko sin vloži tožbo na okrajno sodišče. Podjetje, kjer je sedaj sin zaposlen, zanj ne more nastopiti kot tožnik: to bo moral storiti kar sam ker gre za njegovo osebno pravico. L. B.v Marib.: Ali pripada pomožnim uslužbencem-vratarjem kakšen poseben dodatek za nadurno delo, za nočno delo in delo na dan državnih praznikov? — Odgovor: Specifično za delo pomožnih uslužbencev-vratarjev je nenormiran delovni čas, ki m določen vedno in povsod v takem smislu kot za ostale delavce in uslužbence. Vratar dobršen del časa v službi prebije bolj v pripravljenosti in navzočnosti, dočim je samega efektivnega dela znatno manj. Vaš delovni čas poteka v rednih izmenah po 12 ur v enkratni izmeni, pri čemer pride vsako deseto noč nočna služba. To je Vaš redni aelovni čas. za katerega prejemate pravilno po 21. čl temeljne uredbe o nazivih m plačah uslužbencev državnih organov ter v smislu 51. Čl. iste uredbe in uredbe o plačevanju osebja v zdravstvenih zavodih plačo brez pravice do kakšnih posebnih dodatkov za tako potekajoči delovni Čas. H. I., Vnrberg: Ali ohko kdo zahteva plačo za delo. ki ga ne opravi? — Odgovor: Na to vprašanje bi lahko odgovorili Kar sami. saj je vsakemu jasno, da za neopravljeno delo ne more nihče zahtevati nobenega plačila Torej tudi dimnikar nima pravice zahtevati plačilo za usluge, ki jih je sicer dolžan opravljati, a jih ne opravi. Upoštevati pa morate, da je dimnikar v svojem okolišu dolžan opravljati prevzete dolžnosti tudi v interesu javne varnosti pred požari. Če pride v hišo pregledati kurilne in dimne naprave, pa mu tega pregleda ne pustite opraviti, potem bi bili vendarle dolžni plačati predpisano takso. Tega p.a seveda ne more zahtevati, če sam ničesar ne opravi. B. F. Kobarid: Na delo se vsak dan vozite s kolesom in bi radi vedeli, ah vam pripada pravica do terenskega dodatka ali odškodnina za kolo? — Odgovor: Terenskega dodatka ne morete zahtevati. Tudi odškodnine za rabo kolesa ne morete uveljaviti, ker taka pravica ni priznana. Stvar podjetja pa je, če Vam hoče iz svojih sredstev prispevati za delno kritje stroškov, ki jih imate s takim dnevnim prevozom na delo. Nadure, Gorenjska: Kot čuvaj delate v turnusu 12/24. Ali ste upravičeni do plačila za nadurno delo? — Odgovor: V Vašem primeru je naduro delo samo tisto delo. ki bi ga opravili izven turnusa 12/24. Za tako nadurno delo imate pravico do plačila. Za delo, opravljeno v turnusu pa takega plačila ne morete zahtevati. M. A. Puščava: Od oktobra 1953. leta se nahajate v bolniškem stanju Oskrbnino obračunavajo na podlagi tarifne postavke, ki ste jo imeli v mesecu pred obolenjem. Ko je bil januarja izdelan n c v tarifni pravilnik, je bila za delo, ki ste ga opravljali določena višja tarifna postavka. Ali ste upravičeni do oskrbnine po tej višji postavki? — Odgovor: Ne Po takrat veljavnih predpisih je bila za izračun oskrbnine odločilna tarifna postavka, po kateri se je obračunavala plača v zadnjem mesecu pred nastopom oboljenja. Zvišanje te tarifne postavke ni vplivalo na višino oskrbnine. OTROŠKI DODATKI R. I., Zagorje: Vprašujete, zakaj ima nezakonska hči pravico zgolj do 2500 din otroškega dodatka, dočim prejemate za zakonsko hčer 3000 din? — Odgovor: Ste v nudi zmoti. Nezakonska hči ni prav nič zapostavljena in Vaša napačna trditev bi se dala tudi obrniti v škodo zakonske hčere. Višina otroškega dodatka se namreč ravna tudi po številu otrok in za dva otroka znaša ta dodatek skupaj 5500 dinarjev, tako da bi lahko kvečjemu rekli, da prejemate za obe hčeri po 2750 dinarjev, kar pa seveda tudi ni povsem točno glede na že omenjeno pravilo, da se znesek teh dodatkov ne določa za vsakega otroka posebej, temveč se enoten znesek ravna po številu otrok. P. Golnik: Za tri otroke prejemate 6370 dinarjev otroškega dodatka, čeprav nimate nobenega premoženja, ker je gospodar posestva, sestoječega iz hiše, vrta in gozda, še vedno mati, s katero živite skupaj na njenem domu. — Odgovor: Odločilno je dejstvo, da živite v skupnem gospodinjstvu z materjo, ki je davčni zavezanec za posestvo, na katerem živite. Glede na to se pri odmeri višine zneska otroškega dodatka za tri otroke upošteva polovica dohodnine, s katero je obdavčeno posestvo, na katerem živite skupaj s svojo materjo, ki je, kot pravite, še vedno lastnica in torej davčpi zavezanec. Vse druge okoliščine, ki jih omenjate v svojem pismu, ne pridejo v poštev. I. T. Šmarje pri Jelšah: Ne posedujete nobene lastnine, a vendar prejemate otroški dodatek v znesku 750 dinarjev. — Ogovor: Najprej naj pripomnimo, da zaradi naših odgovorov ni še mnče prišel »v sodno dvorano« in da tudi odgovor v Obzorniku nikomur ne škoduje. Ne prijajo le nekaterim, ki bi morda želeli, da bi Obzornikov! odgovori pritrjevali tudi nezakonitim in neopravičenim zahtevam in dajali potuho nerganju. Kajpak takih odgovorov ne bo. To uvodno pripombo sporočamo, ker smatramo, da je Vaš strah neupravičen in Vaš negativen ton neutemeljen Vi kar vprašujte, mi smo pripravljeni odgovoriti. Seveda morate v pismu navesti podatke, da se je mogoče spoznati v zadevi in po oceni stanja primerno odgovoriti. Vaše vprašanje je na primer brez primernih podatkov tako. da lahko samo domnevamo, kako je z zadevo, ki jo omenjate v pismu. Trdite, da nimate »lastnine«. Kaj pa naj potem pomeni izročilna pogodba? Kaj Vam daje ta izročilna pogodba? Domnevamo, da ste z njo vendarle dobili neke premoženjske koristi, ki so v toliki meri vplivale na vaše premoženjske razmere, da je to vplivalo na znesek otroškega dodatka. Vi bi radi vedeli, kako bi mogli doseči povečanje tega zneska. Sporočite, kaj dobivate na podlagi izročilne pogodbe in potem bomo mogli vsaj približno odgovoriti. DOPUST B. D. Slov. Bistrica: Osnova za pravico do rednega letnega dopusta je redno delovno razmerje, in sicer je potrebno, da delavec (uslužbenec) izpolni 11 mesecev neprekinjene zaposlitve. Ko izpolni ta pogoj, ima pravico do rednega letnega dopusta. Vse ostalo, kar omenjate v svojem dopisu, ne pride ® poštev za pridobitev te pravice Sind. podr. rud. Trbovlje: Ali se lahko pošlje na redni letni dopust delavki, ki imata zaradi dojenja skrajšani štiri umi delovni čas? — Odgovor: »Poši-šiljanje« na redni letni dopust ne more biti samo- voljno in neorganizirano ravnanje. Pravilo je, da je treba najprej izdelati razpored letnih dopustov in na podlagi tega razporeda delavce obvestiti o prizna- nem trajanju dopusta m o času, kdaj predvidoma bodo lahko izkoristili dopust. O vsem tem pa mora predhodno dati mnenje sindikalna podružnica. S tega vidika je treba presojati tudi vaše vprašanje, ki je v dopisu postavljeno tako, kot da bi si hotelo podjetje na tak način nekako olajšati »breme«, ki ga ima s takim skrajšanimi delovnim časom. Ce bi bila zaposlitev s skrajšanim delovnim časom razlog za določitev dopusta, potem to ne bi moglo biti prav. Sicer pa je mogoče, odrediti trajanje rednega dopusta tudi v času, ko delavka-mati uživa svojo pravico do skrajšanega delovnega časa in zlasti še, če srt celo sama to želi. Zanimivo je, da 3. čl. uredbe o varstvu nosečih žena in doječih mater v delovnem razmerju priznava materi celo pravico, da zahteva redni dopust takoj po izteku porodniškega. Torej je dopustno, da delavka nastopi dopust v času skrajšanega delovnega časa. N. J. Šoštanj: Ko delavec izpolni 11 mesečni staž. ali se mu dopust, ki ga potem nastopi, šteje za preteklih ali za bodočih 11 mesecev. V tajništvu podjetja so pojasnili, da šteje za naprej. — Odgovor: Ce so v tajništvu res tako pojasnili, je njihovo pojasnilo zmotno. Za pridobitev pravice do rednega letnega dopusta mora vsakdo izpolniti pogoj: enajstmesečno neprekinjeno zaposlitev. Brž ko je ta pogoj izpolnjen, se mora delavcu priznati dopust. Ta pa se prizna za vsako koledarsko leto in ne niti za naprej niti za nazaj. Napačno je mnenje, da mora od dopusta Pa do rlaslednjega poteči enajstmesečna doba. Lahko se dogodi, da nastopi delavec svoj redm letni dopust v januarju za tekoče leto, pa čeprav ga .je izkoristil za preteklo leto šele n. pr. v novembru ali morda celo v decembru. Osnova je razpored rednega letnega dopusta, ki ga mora za vsako leto vnaprej izdelati upravni odbor podjetja m v katerem mora upoštevati vse, ki imajo izpolnjen omenjeni pogoj. V vaseh* primeru je treba ugotoviti; ali je delavka M. M. |z' koristila dopust za leto 1954. Drugo vprašanje pa j®» ali ga bo lahko izkoristila tudi za letos, ko je dala odpoved. Odočilen je razpored. Ce ta predvideva za t0 delavko, da bo nastopila dopust v času ki vpade v odpovedni rok, potem se bo lahko uspešno potegovala zanj. Ce pa ne, je nastop dopusta med odpoved' nim rokom stvar sporazuma, ki je običajno najboljša pot za ureditev spornih zadev. P. I. Morska Sobota: Vaš primer je podoben ti-stemu, ki smo ga obravnavali maloprej. Razlog, da lani niste mogli izkoristiti rednega dopusta m ha strani podjetja, temveč je kriva temu bolezen. Zato ne morete od podjetja zahtevati odškodnine za lanski neizkoriščeni redni dopust. C. A., Idrija: Po enoletni neprekinjeni zaposlitvi 30. marca lani zboleli in bili do 4. januarja letos na boj-; niškem dopustu. Ko ste «e vrnili v podjetje in zahtevali dopust za lansko leto so ga odrekli, češ da ste bili Pre' dolgo na bolniškem dopustu Radi bi vedeli, ali van! pripada dopust za lani al: ne? — Odgovor: Redni letnl dopust mora vsakdo izkoristiti v teku enega koledarskega leta. V naslednje leto neizkoriščenega dopusta iz prejšnjega leta ni mogoče prenesti. Vi lani niste mogli izkoristiti dopusta zaradi bolezni, oziroma ker ste bili na bolniškem dopustu V letošnjem letu pa ga. kot rečeno« za lani ne morete izkoristiti in Vam torej letos za Pre' teklo leto dopust ne pripada, pripada Vam le dopust za letošnje leto. Podjetje Vam je odgovorilo precej nerod*1 , in netočno. Bolniški dopust se namreč ne všteje v redu dopust in zato ni res da Vam za lani dopust ne ptiR8/^ ker ste bili predolgo na bolniškem dopustu, temveč ke je dopust iz enega Ičta v drugo neprenosljiv. Podjetj tudi ni dolžno plačah odškodnino za neizkoriščeni flopi1* ’ ker ni ono povzročilo razloga, zaradi katerega dopus niste mogli izkoristiti. ŠT. 20. @ 20. MAJA 1955 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« Kaj nam pripravljajo naše založbe , Kadar govorimo o kulturni sodobnega J°Pnji kakega naroda ali dobe, ne: membnejša "Moremo mimo založniške dejao- - kajti le ob pogledu nanjo obiTTio popolno in resnično po-°bo kulturnih teženj in uspehov ega naroda ali dobe. Založnik ni e trgovec s potiskanim papirjem, " " ' m pa je posrednik duhovnih °brin, brez katerih bi človeštvo ,.° na zelo nizki kulturni stop-J\4 pe pogledamo na delo naših satožb, lahko ugotovimo, da se odgovornih nalog resno zaznajo. Pretehtanost in izbor nji-knjižnih del sta toliko izra-'tejša, če jih primerjamo s po-nbnimi ustanovami na Zahodu, Jer bi težko rekli, da je vsaka *nliga, ki pride v roke bralcu, redna branja in koristna. Pač lahko mirno ugotovimo, da je J knjige v visokih in dolgih po-. cah, ki so jih napolnile naše za-??be v desetih letih po osvobo-,r°i, ki ne bi nagim delovnim ludem koristila, jih kulturno dvi-ali jim poglabljala strokovno n*‘nje. Ni je knjige, dela domačih Dntorjev ali prevoda, ki bi ne bila Jedna, da so jo natisnili in po-med ljudi. Svoje knjižne iz-,°re izpopolnjujejo iz leta v leto P ne samo po številu izvodov, .eaiDeč tudi predvsem v kakovosti Pr.fnj- Letošnji program sloven-filn knjižnih založb je obširen in P. zašli predaleč v naštevanju, če 1 ustavljali ob vsakem naslo-u\ Omenili bomo le najpomemb-[iša dela, ki tvorijo hrbtenico et°šnjega zlasti prevodnega izbo- 9 založb: Cankarjeva založba stopa v b°ie deseto leto delovanja z iz-i°rorn, sestavljenim po načelih, ! se jih drži vsa leta: zajeti v Pplih izdajah raznovrstna dela, 9 del klasikov marksizma, filo-P’ske, ekonomske, literarne ali Nošne politične publicistike, do ‘‘'^tehtanega izbora klasičneg.a in leposlovja. Najpo- ! grešamo sistematično zaokrožene-obljuba Cankarjeve ga dela s tega področja, medtem založbe je vsekakor, da bo dala ko bo obširno Prijateljevo delo v tisk prvi zvezek Marxovega v štirih knjigah »Kulturna in po-»Kapitala«, to bo gotovo odlo- , litična zgodovina Slovencev«, ki čilen in dalekosežen korak, ko j je doslej ležalo o rokopisu, dobro-dobimo Slovenci to znamenito in j došlo kulturnim zgodovinarjem in izredno delo v celoti. Izmed dru- j osem, ki se poglabljajo v našo gih klasičnih marksističnih del je * kulturno preteklost. »Klerikalizem treba omeniti še Marxovo »Bedo na Slovenskem« Frančka Sajeta filozofije«, in znamenito Leninovo filozofsko delo »Materializem in empiriokriticizem«. 5 tem bo založba precej izpopolnila že kar lepo knjižnico slovenskih prevodov klasikov marksizma. V publicističnem delu programa je založ- pa bo bogat prispevek k najnovejši politični zgodovini Slovencev. Jubilejna zbirka »Kultura in zgodovina« bo posegla preko meja naše domovine in je med drugim sprejela že klasično Burchardtovo delo »Renesančna kultura v lta- ba pripravila za zbirko literarne ' liji«, medtem ko bo za najširše publicistike H. Tainea »Filozofijo občinstvo gotovo najbolj privlač- umetnosti« in Lessingovo »Ham burško dramaturgijo«. Iz domače politične publicistike ima založba v programu šesti zvezek Titove »Borbe za socialistično demokracijo« in knjigo člankov Ivana Re- no slovito delo indijskega državnika »Odkritje Indije«, ki nam bo odkrilo prijateljsko deželo in njeno kulturo z najvernejšo in najbolj neposredno besedo, le je izšla knjiga, kakršne pri nas še genta, ki bo dragocen prispevek nismo imeli, a si je želi vsak lju- 1 _ — .1 " — “ „ ^ . 3 -1 — 7. n/f n I, ■ i A 7 ! n —. 7 > II n 7 ■ J »1 T II n Z) zV * k zgodovini našega delavskega gibanja; iz domače literarne publicistike pa obljublja založba knjigo esejev in razprav o slovenskih in tujih literaturah izpod peresa Bratka Krefta »Skice in bitelj znanosti in eksaktnih ved; izredno privlačno in poljudno spisana Rousseaujeva »Zgodovina znanosti«. V novi zbirki »Knjižna polica« bo izšla vsak drugi mesec po ena knjiga; program te zbirke portreti«. Seveda bo založba na- je skrbno sestavljen. Med drugim daljevala z osmim in verjetno z devetim, predzadnjim zvezkom »Izbrana dela Ivana Cankarja«, tako da bo izdaja leta 1916 verjetno zaključena. Iz svetovnega klasičnega leposlovja pripravlja založba vrsto že znanih in priljubljenih imen in del: Balzacove »Kmete«, W. Scotta »Starinarja«, Thardyja »Temno srce« in izbor povesti slovitega italijanskega realista G. Verge. Med modernimi pisatelji pa bodo zastopani: je izšel doslej najboljši jugoslovanski partizanski roman »Ognjeno leto«, ki ga je napisal Branko Čopič. V zbirki bosta poleg dveh klasičnih Tolstojevih novel izšli tudi dve italijanski novosti: zadnje delo neorealista lgnazia Silo-nea »Prgišče robidnic« in najboljše lanskoletno italijansko delo »Zlato Neaplja« G. Marotte. Čeprav tu ne omenjamo izvirnih del slovenskih avtorjev, ki jih bo letos precej izšlo pri DZS, naj ven- Maksim Gorki s »Spomini na so- dar omenimo, da bo založba do-dobnike«, Ignazio Silone z roma-' polnjevala svojo zbirko slovenskih nom »Vino in kruh«, Nizozemec klasikov — najpomembnejšo in Jan de Hartov s trilogijo iz zadnje vojne, grški pisatelj Kazant-zakis (lani predlagan za Nobelovo nagrado) z zgodovinskim romanom »Svoboda ali smrt«, po- najbolj širokopotezno zasnovano zbirko, kar so se jih kdajkoli lotile slovenske založbe —, izšel bo tudi prvi zvezek Zbranega dela Otona Zupančiča. Tradicionalna PABERKI O DELU »SVOBOD« romanom »Brezno«. Mala knjižnica se bo obogatila o letošnjem letu z več deli; od slovenskih avtorjev bodo zastopani Boris Ziherl s članki in razpravami »O realizmu«, Filip Kalan z »Zapiski o P,.ijjoiki pevski zbor iz Zalega hriba na slovenski literaturi« inmeddru-\JnT«bem je gostoval v Domžalah s gim Matej Bor s pesniško zbirko " Cer,-‘~ “ hit iTamariske«. Iz tujega leposlovja bo v tej zbirki izšla »Poetika« Aristotela, »Eseji o Goetheju«^ G. tem Argentinec R. Guiraldes z j zbirka Svetovnih klasikov pa bo romanom »Don Secundo Sombra« | letos obsegala deset knjig, od ka-in Kolumbijec A. F. de Rivera z terih bo verjetno najbolj pomeni' »avH v°m Maroltovih sKiaoo m je 011 kj rešeno sprejet. Domžalski svobodarji, v0 ^.Primorske pevce povabili, in njiho-sledn-instv°. kakor tudi v Mengšu na-Vaian‘l ^an» s0 bili zelo zadovoljni z iz-tega znanega zbora in so po-Še a£!i l. žeUo, da bi jih goriški slavčki p*al obiskali. t>oditriPr*°e za proslavo desetletnice osvo-Ijepip 50 zelo razgibale prosvetno živ-dhJ® v postojnskem okraju. Prosvetna Pridn a »Svobodec in mladinski aktivi t>cst • Vadjjo in nastopajo. Uprizorili so Ui^; l8®r; KUD Planina pri Rakeku in koh® gimnazija iz Cerknice sta priredili W:,ert. postojnski akademski klub pa je *0ril igro >CIovek, v* --- jFoU __________________ 6a^,° turistično 'sezono je ta skupina Vzuud’l nekujkrat nastopila na Bledu in Rsstj u» posebno pozornost med danskimi Sli« ’. ki so jo povabili na gostovanje, {'ktbn?* žc pridno študira plese, da bo ‘“Utlo P°P°tuo prikazala bogastvo naše te prijateljem na srveru. !avn,am° devet mladincev ee je pri-‘SvoK v mladinsko igralsko skupimo do ®?°de« v Velenju. Kljub temu bo. kito f.kšali ustanoviti stalno mladin-,6iai« ?^ali6če, ki bo v začetku pri-dingi? lažja. « kasneje tudi težja mla. dela. Jekloma skupina je povabljena na Dansko_. ki je videl smrt«. DPD Svobode z Med ben prevod prvega dela Goethejevega »Fausta« v prevodu Boža Voduška. Letos bo založba dopolnila oziroma zaključila dela avtorjev, ki jih je pričela objavljati že pred leti: drugi del Herodotovih zgodb, peti zvezek Izbranega dela Puškina, tretjo knjigo Izbranega dela Čehova in drugo knjigo Izbranega dela Moliera. Seveda to ni niti v tej zbirki niti v celot- Lukacza, roman R.VVriglita »Črni \ nem založniškem programu vse i v 7 • v _____v t__,7^,7 i Z-oiti TMnčHin rini nismn nmnnili deček« in še več drugih del. Tudi Državna založba Slovenije pričenja deseto leto svojega delovanja z bogatim izborom. Tri glavne značilnosti dajejo kulturno širino njenega letošnjega kulturnega načrta: poglobljeni in razširjeni program družbeno političnega in zgodovinskega področja, potem monumentalna zbirka »Kultura in zgodovina« ter dobra in hkrati cenena ljudska knjižna zbirka »Knjižna polica«. Prva dva zvezka Kardeljevih »Zbranih del« in njegova knjiga »Perspektiva razvoja socializma« bodo gotovo med najbolj pomembnimi družbeno političnimi izdajami založbe. Prav tako bo ugodno sprejeta knjiga Borisa Ziherla »Uvod v družbene vede«, saj že močno po- kajti mnogo del nismo omenili Založba Mladinska knjiga, ki tudi praznuje letos svojo desetletnico, skrbi za slovensko dorašča Dore Klemenčič-Maj: Konec vojne gramu je Cicibanova knjižnica. | življenjepisni roman J. TVasser-Tu bo letos veliko imen domačih j manna o Krištofu Kolumbu in še pisateljev: Matej Bor, Valjavec, I potopis Boža Škerlja »Neznana Branko Rudolf, Manko Golar, Amerika«. Nismo našteli vseh del, Danilo Gorinšek, Bogomir Magaj- ki jih ima v načrtu Mladinska na in drugi. Letos se nam tudi knjiga, jasno pa smo videli težnje obeta plodna žetev kratkih pove- založbe, da posreduje svojim sti za mlade bralce. To so parti- bralcem izbrano berilo, zlasti do-zanske zgodbe Vide Brestove, mačili avtorjev. Branke Jurca, Mire Mihelič itd. O knjižnih zbirkah Slovenske-lz hrvaške in srbske literature bo- ga knjižnega zavoda, na katerih sta prišli med našo mladino dve j je kot lani zgradila založba tudi knjižici: Krklečeve basni »Zvonec letošnji program, smo pred tedni na repu« in pesmice Desanke že pisali: Zato obširnega progra- Maksimovič »Vetrova uspavanka«. Iz svetovne klasike pa bomo prvič jočo generacijo nekako do konca, dobili v slovenščini priljubljena gimnazijskih let. Za leto 1955 je sodobna čtiva angleških mladin- razširila svoje področje predvsem na predšolsko mladino. V programu je daljša vrsta izdaj, namenjenih posebej otrokom ciciban- skih pisateljev: Milna, H. Loof- /-__■ n__________________<-• „ D„r„, ma vseh štirih tehtno sestavljenih zbirk (Svetovni roman, Sodobni roman, Nova ljudska knjižnica in Bios) ne bi omenjali. Omenimo naj le nekaj knjig, ki jih bo za- tinga in Barrija povesti o Petru ložba poslala na knjižni trg izven Panu. Tudi Knjižnica za šolarje zbirk. Tako bomo dobili ilustri-obeta vrsto domačih del Ribičiča, rano izdajo E. T. S. Hoffmannovih »Pravljic«, antologijo sodobne švicarske proze, ki bo izšla istočasno ske starosti: izrezanke, kartonske , Seliškarja, IVinklerja, Bevka, slikanice, lesene kocke, vrste za- svetovne klasike bomo dobili ro ... bavnih iger vesela abeceda za man W. Scotta, Kiplingovo povest z antologijo slovenskih povesti v predšolske otroke in podobno. Ker\o »Pogumnem kapitanu«, »Pikico švicarski izdaji, Maupassantove je uredništvo založbe pri tem pio- in Tončka«, Kastnerja in se kaj. »Novele«, »Irzaske humoreske« nirskem delu vodila predvsem I Posebej so namenjeni dorasčajoci VI. Bartola, novo izdajo romana skrb za čimbolj dognano umetni- mladini potopisi: »Anapurno«, za- Bogomirja Magajne »Gornje meško vrednost in pedagoško tehl- pis znanega alpinista M. Herzoga, sto« m poteg pesniških zbirk Vi-nost je povabila k sodelovanju »Beli kontinent«, potopis o odkrit- ' vrsto znanih slikarjev in ilustra- ju Antarktike, Mellvilov popis tor jev. Naslednji razdelek v pro- potovanja na Polinezijsko otočje, potnika, Petra Levca in Minattija, Menartovega izbora »Byronooih pesmi in romanc« še to in ono. Čeprav nismo omenili niti vseh slovenskih knjižnih založb in niti vseh knjig, ki jih nameravajo letos naše štiri glavne založbe poslati na knjižni trg, in čeprav smo se zaradi obširnih programov morali omejiti na skoraj brezbarvno naštevanje, je vendar kolikor toliko vsaj v glavnih obrisih vidna izredno bogata knjižna žetev, ki se nam obeta v letu 1955. Izbor jasno dokazuje prizadevanje naših založb, da bi prispevale svoj izredno pomemben delež k nazorski, politični in splošni kulturni izobrazbi delovnih ljudi. Kljub bežnemu- in površnemu pregledu je le videti, da imajo naše založbe tehtne načrte in skrbno roko pri izbiranju in bodo skušale s svojimi izdajami zadovoljiti potrebe in želje bralcev vseh vrst in teženj — od najmanj zahtevnih, ki jih pritegne zlasti zanimivo pripovedno delo, do tistih, ki se poglabljajo v zakladnico lepe besede in globoke ter plemenite misli preteklosti in sedanjosti — skratka, vsakdo bo našel nekaj zase; vse pa bo na visoki ravni, pa najsi bo umetniška pripoved ali znanstveno delo. be.a Palubi sem brez posebnega truda naSel J‘jejrica- Počival je na ležalnem stolu in čital. Opg s etn stopil k njemu, sem ga nekaj časa zgbuVal' Njegova glava je utrujeno ležala na tudi zdaj me je presenetila bledica nje-bitj v S. razmeroma še mladega obraza, dočim so 11 tasje na sencih že osiveli. Sam ne vem, bejjg. S6tn imel vtis, da se je moral ta človek kliža] 0rna Postarati. Kakor hitro sem se mu pri-ki ^ le vljudno vstal in mi povedal svoje ime, ktrjjs, je takoj spomnilo zelo ugledne stare av-jVii ® družine. Spomnil sem se, da so nekateri ben0JLdružine pripadali najožjemu krogu Schu-fiikop , Prijateljev, a eden izmed osebnih zdrav-ddižin st®rega cesarja je bil prav tako član te br°šnin‘ sem sporočil doktorju B. našo Sa je t naj sprejme Centovičevo povabilo, i6, j ° spravilo v nemalo zadrego. Izkazalo se 6Uvri(i„ri'ti v sanjah ni slutil, da je premagal 8a, kj . svetovnega mojstra in sicer prav tiste-ben; n 'le *mel v tem času največje uspehe. Iz ^iega gnanega razloga je ta vest napravila na SerP°SGben vtis, ker me je nekajkrat vprašal, SVetovrv 281:65 prepričan, da je ta mož priznani fv0 * Prvak. Kmalu sem opazil, da je to dej-l6, — 7jat0 .0 0lajšalo mojo nalogo, moral sem b0 v radl njegove tenkočutnosti, — zamolčati, ^r. d Primeru poraza vse stroške kril Mc Con-Sr6čanv je navsezadnje pristal na to šahovsko n’tP,rosil me je le, da naj še enkrat opo-°d lo gospodo, naj ne pričakujejo preveč g°ve spretnosti. »Kajti,« je dodal in se zamišljeno nasmehnil, res ne vem, ali bom zmogel odigrati partijo šaha po vseh pravilih. Prosim vas, verjemite mi, da ni bila le zlagana skromnost, ko sem vam dejal, da se že od svojih dijaških let, torej več kakor dvajset let, nisem dotaknil šahovskih figur.« Te besede je govoril s tako naravnim glasom, da nisem imel niti najmanjšega razloga podvomiti v njegovo iskrenost Vendar se nisem mogel premagati, da mu ne bi priznal, kako se čudim, da se je mogel tako natančno spomniti posameznih kombinacij različnih mojstrov; vsekakor se je moral vsaj teoretično mnogo baviti s šahom. Doktor B. se je znova nasmehnil na svoj skrivnostni, sanjarski način. »Da, sem, res lahko rečem, da sem se mnogo ukvarjal s šahom. Vendar pa je bilo to v nekih posebnih, edinstvenih okoliščinah. To je precej zamotana povest in bi utegnila biti majhen doprinos k naši krasni, veliki dobi. Če bi me hoteli pol ure poslušati...« Povabil me je, naj sedem na stol poleg njega. Z veseljem sem sprejel njegov poziv. Nikogar ni bilo v najini bližini. Doktor B. je snel očala, položil jih je kraj sebe ter začel svojo povest- Ne vem, koliko ste že kdaj razmišljali o človekovem duševnem stanju v tej igri vseh iger. Toda že na prvi pogled lahko ugotovite, da je pri šahu, kot čisto razumski igri, ki je docela neodvisna od slučaja, logično nemogoče in pravi nesmisel igrati zoper samega sebe. Čar šahov- ske igre je prav v tem, da se v njej spoprimeta dva uma, vsak s svojo taktiko, da v tem boju duha »črni« ne pozna namenov »belega« in jih neprestano skuša uganiti in preprečiti, »beli« pa zopet skuša uganiti in preprečiti skrite namene in cilje »črnega«. Če se torej »beli« in »črni« znajdeta v eni in isti osebi, tedaj nastane nesmiselna situacija, da isti um nekaj, zna, pa vendar tega ne bi smel znati, da bi ta, beli partner moral na povelje docela pozabiti to, kar je pravkar kot črni partner nameraval in hotel. Tako dvojno mišljenje pomeni popoln razkol v zavesti, svojevoljno izključitev in vključitev funkcije možganov, prav kakor pri kakem mehaničnem aparatu; igrati zoper samega sebe šah je prav tak paradoks kakor skakati preko svoje lastne sence. Torej, da fam povem nakratko, ta nesmisel sem skušal izvajati v svojem obupu skozi več mesecev. Saj nisem imel druge izbire kakor to nesmiselnost, če sem se hotel izogniti pravi blaznosti ali popolni duševni propasti. V tem strašnem položaju sem bil prisiljen, poskusiti s tako delitvijo samega sebe v »jaz črni« in »jaz beli«, samo da ne bi podlegel strahotni praznoti okoli sebe.« Dr. B. se je naslonil na ležalni stol in za trenutek zaprl oči. Videti je bilo, kakor da hoče z vso močjo potisniti nazaj v podzavest moreč spomin. Znova sem videl, kako. so mu ustnice v levem kotu čudno trznile. Tedaj pa se je znova vzravnal na svojem počivalniku. »Tako — nadejam se, da sem vam do tu vse razumljivo razložil. Žal ne vem, ali vam bom mogel tako jasno predočiti tudi vse tisto, kar se je zgodilo kasneje. Kajti v tej novi zaposlitvi je bila potrebna tako popolna napetost duha, da je bilo sleherno sočasno nadziranje samega sebe popolnoma nemogoče. Že prej sem vam bil omenil, da je po mojem mnenju nesmisel igrati šah zoper samega sebe; pa še ta nesmisel bi se dal vsaj do neke mere izvesti, ako bi imel pred seboj pravo šahovsko desko, kajti ta s svojo otipljivostjo vendarle omogoča predstavo nekega določenega razmaka, neko vsaj teritorialno razdelitev. Na pravi šahovski deski in s pravimi^ figurami so možni odmori za razmišljanje, človek se lahko vsaj telesno postavi zdaj s te, zdaj z one strani deske in si tako razloži položaj zdaj z očmi »belih«, zdaj z očmi »črnih«. Ker pa zame ni bilo drugačnega izhoda, sem moral to borbo zoper samega sebe, ali če hočete s samim seboj, prenesti v imaginarni prostor, in sem bil tako prisiljen neprestano držati v zavesti trenutni položaj figur na štiriinšestdesetih poljih, pa ne samo trenutnega položaja, marveč sem moral vnaprej predvideti naslednje poteze obeh partnerjev, še več — vem, kako nemogoče se to sliši — moral sem za vsak svoj »jaz« za črno in za belo izmišljati dvojne, trojne, šestorne, dvanajstome kombinacije, vedno za štiri ali pet potez vnaprej. Moral sem — oprostite, da zahtevam od vas, da si zamišljate tako blaznost, v tej igri v neresničnem prostoru domišljije vnaprej izračunati štiri ali pet potez kot beli in kot črni igrač; to se pravi, da sem moral vse kombinacije, ki bi se utegnile razviti, predvidevati z dvojnimi možgani, z možgani belega in z možgani črnega partnerja. Vendar niti ta moja razcepitev v dva dela ni bila v teh mračnih poskusih tisto najnevarnejše; bolj nevarno je bilo to, da sem s tem izmišljanjem partij iznenada izgubil tla pod nogami in se znašel v brez-dnu. Ponavljanje mojstrskih partij, kakor sem delal to v preteklih tednih, je bila samo gola reproduktivnost, ki ni zahtevala od mene večjega napora, kakor če bi se učil na pamet pesmi ali zakonske paragrafe; bila je to dokaj omejena zaposlitev, zato pa izvrstni exertitium mentale. (Dalje prihodnjič) V BEOGRAD BODO PRIŠLI SOVJETSKI DRŽAVNIKI Naša sindikalna Smela odločitev delegacija na Kitajskem Sestanek med najvišjimi sovjetskimi in jugoslovanskimi državniki v Beogradu bo eden izmed najpomembnejših svetovnih dogodkov v povojnem obdobju, ki bo obilo prispeval k utrditvi miru in razumevanju med narodi. Preteklo soboto so v Beogradu in Moskvi objavili besedilo sporazuma o sestanku med najvišjimi sovjetskimi in jugoslovanskimi državniki, ki se glasi: »V obojestranski želji, da se še nadalje izboljšajo odnosi med obema državama in da prispevata k okrepitvi miru, sta se vladi Zveze sovjetskih socialističnih republik in Federativne ljudske republike Jugoslavije sporazumeli za sestanek njihovih predstavnikov na najvišji ravni._ V ta namen sta bili določeni naslednji delegaciji: Zvezo sovjetskih socialističnih republik bodo zastopali: član Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR in prvi sekretar CK KPSZ Hruščev (vodja delegacije), predsednik ministrskega sveta ZSSR Bulganin, prvi namestnik predsednika kratske stranke je ob tej priložnosti « drugim dejal: objavil članek o jugoslovanski zunanj politiki: v katerem pravi, da se je Ju goslaviji vzlic težavam-------*1- -1--^ | vlogo Jugoslavije v svetu in da, sodeč I po sestavi delegacije, upošteva in ceni I jugoslovansko stališče.« Tovariš Tito je v nedeljo govoril | v Pulju na slavnostnem zborovanju ob deseti obletnici osvoboditve Istre in med •1 1 ' - zunanji ' »Prepričan sem, da naši narodi zdravljajo dejstvo, da sovjetska c težavam posrečilo ohraniti j gacija prihaja v našo deželo, da bi neodvisnost in da Jugoslavija ni sred- pri nas razgovarjali o problemih, ki dele stvo v rokah nobenega bloka. »Z odkrito- tičejo tako njih kakor nas in ki se srčnostjo, s katero se Tito odlikuje, je ' hkrati tičejo tudi miru na vsem svetu. jasno sporočil Vzhodu in Zahodu, da se Sovjetska zveza je v zadnjem času sto-Ju gosi a vi j a ne misli odmakniti od svoj e 1 rila celo vrsto potez in sprožila vrsto predsed ministrskega sveta ZSSR Mikojan, predsednik odbora za zunanje zadeve Sveta narodov Vrhovnega sovjeta ZSSR, član CK KPSZ Hruščev (vodja delegacije), Šepilov, jirvi namestnik ministra za zu- nanje zadeve Gromiko in namestnik ministra za zunanjo trgovino ZSSR Ku-mikin. Federativno ljudsko republiko Jugo- politike tesnih stikov z vsemi. To je predlogov, o katerih sodimo, da so kon-opomin vsem, ki nočejo uvideti, da ta struktivni. Jaz pa mislim, da bodo bliž— tovui, n« iiuvcju u » tui.ii, uci in majhna dežela ni satelit nikogar in da to nji razgovori in tisto, kar bomo tu pri nas storili, ei^a izmed najbolj konstruktivnih stvari in največji prispevek k ohranitvi miru v svetu sploh.« JUGOSLOVANSKA SINDIKALNA DELEGACIJA ODPOTOVALA V PRAGO V PRID MIRU Na povabilo Zveze sindikatov češkoslovaške je odpotovala v Prago delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo slavijo bodo zastopali: predsednik re- cija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo publike Josip Broz-Tito, podpredsedniki od 19. do 23. maja prisostvovala kon-Zveznega izvršnega sveta Edvard Kar- ' gresu češkoslovaške sindikalne organi-delj. Aleksander Rankovic in Svetozar zacije. V delegaciji sta član Centralnega Vukmanovič, državni tajnik za zunanje sveta naših sindikatov Nikola Kotle in načela, na katerih sloni delovanje jugoslovanskih sindikatov in naše sodelo- zadeve Koča Popovič, član Zveznega iz- član predsedstva Republiškega odbora sveta Mijalko Todorovič in dr- sindikata kovinarjev Srbije inž inž. Vitomir vršnega „ _______ __ _ __ ________ žavni podtajnik za zunanje zadeve Vel j- Paroški. ko Micunovič. j »Na tem kongresu bomo pojasnili vanje s sindikalnimi organizacijami v tujini,« je dejal Nikola Kotle pred odhodom iz Beograda. Izrazil- je upanje, da bodo lahko jugoslovanski sindikati na istih temeljih sodelovali s sindikati Češkoslovaške in sindikalnimi organizacijami vseh vzhodnoevropskih dežel. »Sodelovanje med sindikati je nujno potrebno zlasti sedaj, ko je treba napeti vse sile za ohranitev miru, za kar lahko delavci in njih sindikalne organizacije mnogo store,« je ob koncu dejal Nikola Kotle. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da se je delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije po prvomajski paradi v Pekingu mudila cd 8. do 13. maja v Šanghaju obenem s sindikalnimi delegacijami iz nekaterih drugih držav. GIOVANNI GRONCHI — PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE Leva orientacija Na goslovanska mesta. l potovanju po Kitajskem bo ju- predsednik ita anska sindikalna delegacija obi- . prevzel svojo še nekatera pomembnejša kitajska I nosti je imel i V sredo. 11. maja. italijanske rep je novoizvoljeni družbenih in gospodarskih reform. Odo^ »publike Gronchi nil je slabe življenjske pogoje v ItalU ----- ----p—________ . ,_________dolžnost. Ob tej prilož- . in poudaril, da »ni napredka, če se vl8' pomembnejša kitajska J nosti je imel govor, v katerem je izrazil ! da in država ne bosta obrnili k delo*' 1 upanje, da bo v Italiji prišlo do novih nim množicam«. Med drugim je deja*- »V Italiji so delavske množice prl . v svojem razvoju na prag države 1 državnega aparata, vanj pa še niso Predsednik republike je nato govor o reorganizaciji gospodarstva ,v katere^ morajo splošni interesi naroda PreX j 1 dati nad zasebnimi interesi tudi tedaj' če se ti naslanjajo na zakone in zakonO' dajo, ki je še v veljavi. Glavno pri t6®j je omejitev nasprotij med ogromn^j kapitalističnimi zaslužki ter socialn10* težnjami delovnih ljudi. Nato je Gronchi govoril o mel£ narodnih problemih in poudaril P„ pravljenost Italije za mirno koeksistej1' co na svetu. Italija bo v tem spoštovala tiste mednarodne pogodbe. k jim je izključni cilj obramba. Italijjjj ski narod, je dejal Gronchi, se bolj kdaj koli zaveda, da mora imeti v narodni politiki svoje poglede in sf°J Dan kasneje je Scelba podal osta*' svoje vlade, ki pa je Gronchi 11 resen6' hotel sprejeti. Ta zavrnitev je p.-tila nekatere italijanske politične : pine, ki so pričakovale, da bo no*1 predsednik izzval krizo sredinske vlad* s katero se kot levičar in kot krščan' ski socialist ni nikdar strinjal. Toda kaže, da ostav je Gronchi odklonil Scelbinega kabineta le zato, da bi j gočil tristranski vladni koaliciji še kaj mesecev življenja. V tem času P bi nasprotja v vladi popolnoma dozorel* Vlada bi sama razpadla in večje bi h1* možnosti za sestavo levo usmerjene sm priložnost, da Vam izrazim stj *™*eL,?™esa socializma,« je dejal predsednik Naser. - Kriza revolucije premagana. — Pred ustanovitvijo množične politične stranke z naprednim socialističnim programom. Dwajčani so navdušeno sprejeli avstrijsko vladno delegacijo, ki jim je iz Moskve prinesla vest o skorajšnji svobodi in neodvisnosti »., avstrijske dežele. Se pred odhodom na bandunško kon-ferenco je predsednik Naser govoril | egiptovskim častnikom o poteh in ciljih prerojenega Egipta. Ob tej priložnosti I je Naser razglasil šest osnovnih načel egiptovske revolucije: 1. Uničenje imperializma in tistih egiptovskih izdajalcev, ki so bili njegovo orožje. 2. Uničenje fevdalizma. 3. Odprava monopolov y gospodarstvu in odstranitev nadvlade kapital« * ’ ~ Kapitala nad državno oblastjo. 4. Izgra- llzem nacionalizacijo, razvijanje vele-ditev močne ljudske vojske. 5. Vzposta- industrije, posebno pa virov električne energije in tistih podjetij, ki so pove- vitev socialne pravičnosti. 6. Zdrav demokratični sistem. Potem je podrobneje govoril o teh načelih in dejal: »Naš cilj je izgraditi idealno družbo — pravi socializem. Tega pa ne moremo doseči s tako nizkim narodnim dohodkom . . . Kapital ne sme delovati po svoji volji, temveč ga je treba upravljati.« -gipt in zboljšati življenje delovnim ljudem. Vedo, da je socialistična pot edina pot, ki pelje k blagostanju, demokraciji, svobodi in neodvisnosti. Zato so odločno stopili na to pot. ejše želje za utrditev in nadaljnji r8* voj sedanjih odnosov med našima ma deželama.« ZAROTA V ČILU Naser je poudaril, da pomeni socializem nacionalizacijo, razvijanje vele— Sestanek bo v Beogradu konec maja 1955v« Vest^ o potovanju najvišjih sovjetskih državnikov v Beograd se je kot blisk raznesla po vsem svetu. Drži niki, diplomati in novinarji so jo sprejeli kof »dogodek, ki je kronal konec OB PODPISU AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE diplomatskega tedna in ki bo ostal za-icležen kot najpomembnejši dogodek PRVI KORAK beležen kot najpomembnejši dogodek po vojni«, kakor pravi pariški list »Monde«. »Nepričakovano m nenavadno je, da bosta^ dva najvišja predstavnika" moč- j ne Rusije napotila v Beograd, obiskala njim,« piše | Bulganin v Be< Tita in se razgovarjala ,>Monde». »Hruščev in Bulganin v Beogradu, saj to je popoln prelom s politiko, ki so jo razvijali od 1946. do 1953. leta. To je formalno razveljavlji T*| T A 1% A U a M« W1 — Z .tl n — _ K J i T _ Podpis avstrijske državne pogodbe je le prvi korak k pomiritvi nasprotij v mednarodnih odnosih. — Optimistične napovedi o sestanku velikih štirih in razorožitvi. — Obisk visokih sovjetskih državnikov v Beograda bo odločilno vplival na nadaljnjo pomiritev v svetu. } V nedeljo popoldne so t marmorni sporov v mednarodnih odnosih. Nekateri dvorani dmiajskega dvorca Belvedere znaki kažejo, da to tudi je. svečano podpisali avstrijsko državno na ta izredni diplomatski nsp< no zadoščenje, ki mu ga nudi zveza, bo še ponosen eh. Moral- i mu ga c«**, u« »c povečalo njegov narodi Jugoslavije in okrepilo njegovo avtoriteto na mednarodnem torišču.« Bilten zahodnonemške socialdemo- godbo, s katero je Avstrija dobila do?go pričakovano svobodo in neodvisnost. S tem dejanjem so štiri velesile odpravile tako imenovano avstrijsko vpra- Predstavniki Štirih velesil so se v minulem tednu sporazumeli o sestanku predsednikov vlad Sovjetske zveze, Zdru- vtlll E------------~ -..j-™ -h-—I ?enlh ameriških držav. Velike Britanije uspehov ni. .*r» 5$ S£Ti%~P,a.s;ajs^trs Zlff br& “r; .sSi I jU? i -Z.aAe> daUe, Lje pritiskale" na Egipt, zana z javnimi službami. V Egiptu pa je industrija zelo slabo razvita in pravzaprav niti ni kaj nacionalizirati, zato bo morala država investirati znatna sredstva v nove velike tovarne in naprave. V zadnjem letu se je egiptovska revolucija znašla na razpotju. Programska načela, ki so jih revolucionarji razglasili, ko so vrgli Faruka in prevzeli oblast, niso več zadostovala. Revolucija se je začela vrteti v začaranem krogu, njeni megleni cilji niso mobilizirali množic. Revolucionarni svet in vlada sta celo izgubljala pristaše, ker nista imela širokega programa za napredek dežele in njenega gospodarstva, za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Egipt je zaostala dežela, brez industrije, polna fevdalnih ostankov, dežela revnega ljudstva. Naserjeva vlada se že vsa leta trudi, da bi omogočila indu-et>e_’^ r.V“ striji čim večji razmah. Toda velikih Vladnemu programu indu-so se uprli egiptovski kapi- Sedaj v Egiptu še nimajo množične politične stranke z naprednim progra- Čilski obrambni minister Ara j a j mom boja za socializem. Skoraj verjetno sporočil, da je policija zaprla načelo1-, pa je, da jo bodo morali v kratkem štaba II. divizije polkovnika Silvo, ki r ustanoviti in da bo ta stranka zelo hitro pripravil protivladni upor v čilski ^ zajela vse napredne Egipčane. I madi. Glasilo «tndik ato* Slovenije Izdaja Republiški »vet Zveze sindikatov za Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske nJ^Ub| ,Nasl2T uredništva hi uprave: Ljubljana. Čufarjeva . o Katerem sodij 1 - Dom :LD?1.katJ?v Telefoni! uredništvo In uprava 82-031, uredništvo največiih dogodki n|Drwiia8fttW'.Mwi Pr°ft,al. rtdal 884 Pri Mestni hranilnici v j ki bo odločilno Liju Dl Jani n01-S05 1-221 List izhaja vsak petek Rosoplsi>v ne vračamo Me- tih sovjetski katerem sodijo, da večjih dogodkov bo odločilno ’ ______ sečna naročnina 40 din. Četrtletari20 dto,(S!ol7t^a?80 to: j Ed™"koli ''z^laupanTem zremo^ “- ™S??jo I hodnost. posamezna številka 10 din. šii pri-j tujine, za zdaj, prihaja več zl Beogradu, In egiptovski revolucionarji so se je eden izmed odločili. Izdelali so program, širok pro-ov v povojnem obdobju, gram socialistične graditve. Izkušnje so p.ival na nadaljnjo jih izučile. Danes vedo, da se na tujo aX __ t. več zanašati, da iz . — -----j, prihaja več zla kot koristi. Vedo, da bodo morali uničiti Kitajska se dviga iz zaostalosti. — Delavci in inženirji v eni izi#* novih tovarn v Anšanu. IZ PREDVOJNIH DNI MIHA KLINAR OHtllGEHO (Nadaljevanje v prihodnji številki) Počasi, kakor da bi se sprehajala, je šla proti skali, kjer je zavila pot v naselje. Razmišljala je, kako bi povedala tiki Peru, po kaj je prišla. Tik ob skali, kjer se je odcepljala kamenita steza proti Selimbegovičevi koči, jo je zaustavil hrup. Obstala je. Izza skale je opazovala prizor. Sivolas krepak starec (verjetno Ahmed Se-limbegovič, je pomislila) in neki podnarednik sta si stala nasproti. Oba sta držala v rokah samokres in merila drug v drugega. Izprožil pa ni nihče. Za narednikovim hrbtom se je skrivalo dekle — obraz je imelo zakrit s feredžo — in podrhtevalo od joka. Starec je kričal na pod-narednika: »Umakni se, da jo ustrelim!« »Pomiri se, starec! Jaz jo ljubim,« je prav tako glasno zaklical vojak. »Ljubiš? Zakaj potem nisi prišel najprej k meni in si ljubkoval z njo brez moje vednosti. Ali veš, kaj ukazuje koran? Lej la je moja lastnina in če si jo vzel za ženo, bi jo moral prej odkupiti. Umakni se, pes. da jo ubijem, ker ni spoštovala svetih postav.« Starec se je prestopil. Podnarednik pa je zavpil: »Stoj in ne premakni se! Drugače te pošljem k preroku!« Starec se ni prestrašil. »Potem ubijem tebe!« — in pritisnil je na petelina. A samokres ni sprožil. Podnarednik je bliskovito skočil k starcu in mu izvil revolver. »Spametuj se, Ahmed Selimbegovič! Bil si vedno pameten človek. Midva z Lejlo se ljubiva in odkupil jo bom. Stopiva v hišo!« Starca so te besede pomirile. Šla sta v hišo. Le dekle je še ostalo tam, kjer je bilo, in drhtelo od ihtenja. »Uboga Lej la,« jo je pomilovala Marica. Šla pa ni k njej. Ni utegnila. Počasi je šla mimo. Lejla je ni mogla spoznati. Večer je visel na golo cetinjsko kotlino. Izza skalnatih robov se je priplazil mesec, da je pokrajina obledela kakor mrlič. Marica se je za hip ustavila ob babičini hiši. Hotela je vstopiti. A se je zadela ob nekoga. Bil je starec. Zlepljeni nepočesani lasje so blesteli v mesečini kakor ivje. Oči so blodno gledale vanjo. Opazila je veliko bradavico pod desnim licem ob nosu in ta bradavica se ji je zdela znana. Tako je imel čika Pero. Ni se motila. Tudi košate, nad očmi zraščene obrvi, pod katerimi so se svetlikale skoro ugasle oči, so bile njegove. Kakor vedno je imel v rokah palico in z njo mahal po zraku. Le da so bile te njegove kretnje utrujene in ne živahne kakor pred štirinajstimi leti. Pozdravila ga je in ogovorila: »Kako, čika Pero?« Rahlo se je zdrznil in mrmral, kakor da blede. Zelo se je spremenil. Ni vedela, da se je zadnje čase Peru večkrat pomračil um in da so mu zaradi tega sosedje začeli praviti blodni Pero. Pred petimi leti so mu poginile štiri najboljše ovce. Od njih si je obetal najboljši zarod. In od takrat je blodil. Le redkokdaj se je v njem razbistrilo. Tudi zdaj je blodno strmel y Marico. »Me ne poznaš?« Oči so se mu širile. Belina je izstopila. Strmel je vanjo. Opazila je, da mu ličnici trepetata. »Me ne poznaš?« je ponovila. Glas mu je zadrgetal: »Ti si... ti si Milica?« »Da,« je odgovorila. Ni opazila, da jo je imenoval z imenom njene matere. Imena Milica je bila vajena, saj je, odkar se je vrnila v Jugoslavijo, hodila med ljudmi z imenom Milica Kovačevič. Ni pomislila, da starec za to ime ne ve in da jo ima za privid svoje daljne sorodnice Milice Nikolič, njene mame. »Ti?« je zategnjeno vzdihnil. »Vedel sem, da boš prišla, ker so mi poginile ovce.« »Pojdiva v hišo,« mu je ukazala. Sledil ji je kakor uročen Vse telo mu je podrhtevalo. Šel je za njo v pričakovanju strašne kazni. Hotel je moliti za milost, a nobena molitev mu ni prišla na misel. Ponavljal je le: »Bože, bože, bože ...« Njeno hči je mučil, da je zbežala. Prilastil si je otrokovo zemljo. In zdaj se je vrnila njena mati iz onostranstva. Bal se je kazni. Sla je pred njim in zdelo se mu je, da sega njena senca preko Cetinja in skalnatih obronkov, oblitih z mesečino, prav do neba. Videl jo je med drobnimi oblaki, kakor je nekoč gledal njenega otroka med ovčicami. Da. Da, to je znamenje, strašno znamenje. Njen otrok je prav gotovo umrl in zdaj pase tam gori bele črede. Smrti njegove pa je kriv on. »Bože, bože, bože ...« In vse to je bilo zaradi zemlje, koščka ka-meniite zemlje in čredice ovac. Zemlje in čredice si je želel, da bi povečal svojo čredo in postal drugi v naselju, prvi za Ahmedom Selimbegovi-čem. In ko je otrok pobegnil, se je to zgodilo. Zemljo je imel, košček zemlje več in na tem koščku so se pasle njegove ovce, tiste ovce z mehkimi belimi in črnimi kožuhi, ki so jih tako rade božale njegove starčevske roke. Ljubil jih je bolj kakor vse na svetu. Pomenile so mu življenje. In zdaj je prišla, da mu jih uniči. Ze pred letom je štiri. Vedel je, da jih je ona in se tako maščevala za svojega otroka. Sedaj pa je prišla sama iz neskončnih nebeških dalj, da ga kaznuje za njegov greh. »Bože, bože, bože ...« Ko je odmaknila vrata in stopila v kočo, je obstal. Ni si upal za njo. Ona pa je šla k ognjišču in razpihala žerjavico. Vžgala je trsko in jo vtaknila v kot. Medla svetloba je razbrlela notranjost. Vse je bilo še kakor nekoč. Okajena podoba bogorodice je visela na steni. V kotu so bili postlani prav tisti kožuhi. Še zrak je bil isti kakor pred štirinajstimi leti in Marici je bilo, kakor da bi šele včeraj pobegnila od čike Pera in se je danes bedna vrnila. Nehote se je zgrbila, kakor da bi pričakovala udarcev. Da-Cika Pero jo bo strahovito pretepel Šele ko je vtaknila roko v žep in začutila mrzlo kovino revolverja, se je nasmehnila trenutnemu občutju, ki jo je navdalo, in se vrnila v stvarnost. Ozrla se je. Vrata so bila odprta. Cika Pero je še vedno stal zunaj in vzdihoval: »Bože, bože, bože pomiluj...« »Ne kliči boga, čika, in vstopi!« Oči so mu blodno begale. V sebi je čutil strašno težo. »Vstopi, da se pogovoriva!« Kakor da bi bile noge iz svinca, se je premaknil. Stal je pred njo in trepetal. * »Sedi!« je ukazala. Sedel je in jo poslušal. »Prišla sem, da bi mi plačal, kar si dolžan-« Ni hotela, da bi ji plačal zemljo. O zemlji je imela take nazore kakor vsi komunisti: zemlia je od tistega, ki jo obdeluje. Na zemlji pa delal čika Pero in redil ovce. Samo plačilo čas, ko mu je pasla ovce, je zahtevala. je za rys+ <