31
žine – Libellulinae s ploščci in modrači, 
Sympetrinae s kamenjaki in opoldanskim 
škrlatcem ( Crocothemis  erythraea), Leu-
corrhininae s spreletavci in Urothemisti-
nae s temnim slaniščarjem ( Selysiothemis 
 nigra). Ob tem dodajmo, da novejše filo-
genetske raziskave spoznavajo le v tem 
prispevku obravnavano poddružino kot 
monofiletsko.
PREGLED PREDSTAVNIKOV PLOŠČCEV 
IN MODRAČEV
Tako kot velja za družino, sta tudi obrav-
navana rodova vrstno bogata. Naš pla-
net obletava 27 vrst ploščcev in 62 vrst 
modračev. V Evropi, vključujoč Turčijo, 
najdemo 4 vrste ploščcev in 9 vrst mo-
dračev. 
Pri nas lahko opazujemo predstavnike 7 
vrst te poddružine, ki so sicer razširjeni 
po vsej Evropi, njihov areal pa sega tudi 
globoko v Azijo. V splošnem so v Slove-
niji široko razširjeni. Vendar je spre-
mljanje kačjih pastirjev v zadnjega pol 
stoletja pokazalo, da se razširjenost in 
Ploščci in modrači so raznokrili kačji 
pastirji (Anisoptera), ki jih marsik-
do označuje za najbolj tipične pred-
stavnike kačjih pastirjev (Odonata). 
Njihov zaščitni znak je modra barva 
– večina zadka in redkeje tudi oprs-
ja je namreč pri spolno zrelih samcih 
prekrita z modrim voskastim popr-
hom. Ena sama izjema potrjuje to mo-
dro pravilo, od katerega pa dosledno 
odstopajo mladostni samci in samice, 
ki so rumenkasto ali rjavkasto obar-
vane. A ker ob mlakah, ribnikih in 
kanalih najpogosteje in najlažje opa-
zujemo prav parjenja željne samce, je 
naslov vseeno na mestu.
V Sloveniji živi 7 vrst ploščcev in mo-
dračev, ki jih uvrščamo v poddruži-
no Libellulinae: lisasti, modri in črni 
ploščec ter prodni, temni, sinji in mali 
modrač. 
DRUŽINA PLOŠČCEV
Družina ploščcev (Libellulidae) je z več 
kot tisoč vrstami najštevilčnejša druži-
na kačjih pastirjev. Pri nas vodna telesa 
preletava 21 vrst te družine. Samci so 
največkrat modri, rdeči, črni ali rjavi, 
medtem ko so samice ponavadi odete v 
bolj zamolkle rumenorjave barve. Ličin-
ke se razvijajo v različnih tipih stoječih 
in počasi tekočih voda, njihov razvoj 
v vodnem življenjskem okolju pa traja 
največ dve leti. Za samice je značilno, 
da imajo manj očitno leglico, jajčeca od-
lagajo prosto v vodo ali na vlažno blato 
ob bregu. Pri tem početju jih aktualni 
snubci praviloma varujejo pred moškimi 
sovrstniki in tako skušajo zagotoviti ve-
čjo verjetnost lastnih potomcev. Več vrst 
ploščcev je pionirskih – so med prvimi, 
ki naselijo novonastali vodni habitat. 
V družino Libellulidae sicer uvrščamo 
mnogo rodov. 6 je prisotnih tudi pri nas: 
spreletavci ( Leucorrhinia), kamenjaki 
( Sympetrum), ploščci ( Libellula), modra-
či ( Orthetrum), škrlatci ( Crocothemis) in 
slaniščarji ( Selysiothemis). Zadnja rodova 
sta pri nas zastopana s po eno vrsto, osta-
li z večjim številom. 
Kar se tiče višjih sorodstvenih vezi, lah-
ko naše vrste uvrstimo v štiri poddru-
Določevalni ključ: KralJeStvO 
MODriH raZnOKriliH KaČJiH 
PaStirJev SlOveniJe
Besedilo: Damjan Vinko in Matjaž Bedjanič     Ilustracije: Petra Muhič     Zemljevidi: CKFF
Raziskovanje izbrane skupine živali ni možno brez zanesljivega prepoznavanja njenih članov – vrst. 
Za razlikovanje je med drugim treba poznati dele telesa, na osnovi katerih jih razlikujemo. Pri določa-
nju se najpogosteje zatečemo k vidnim morfološkim znakom, saj si želimo določevanje čim bolj olaj-
šati. Pri določanju kačjih pastirjev so krila in predvsem njihovo žilje pomembna lastnost posameznih 
družin, rodov, vrst. Zaradi »zapletene« strukture si pomagamo z ločenim poimenovanjem različnih 
delov ožilja kril, npr.: kostalna in subkostalna žila (C, Sc), diskoidalna celica (D), radialne, interra-
dialne in dodatne radialne žile (R, IR, Rspl), analna žila (A), kubitus (Cu). Na prednjem robu kril se 
nahaja nodus (N), pred njim antenodalne (An) in za njim postnodalne žile (Pn). Dobro vidna je barvna 
pterostigma (Pt) ob robu kril – če ni obdana z žilami, ji pravimo psevdopterostigma. Na bazi kril ra-
znokrilih kačjih pastirjev so membranule (Me), ki se po videzu ločijo od ostalih delov kril. Nekaj teh 
pojmov moramo poznati tudi za določanje ploščcev in modračev.
An
C
Me
Cu
Rspl
IR3
R3
R2
R1
PtN Pn
D
Sc
An
Cu
A
A
številčnost posamezne vrste lahko hitro 
spreminjata – danes zelo pogost temni 
modrač (O.  albistylum) je bil na primer 
še v 60. letih prejšnjega stoletja zelo 
redko opažen. 
Naravovarstveno skupina ni zelo zani-
miva – na slovenski Rdeči seznam je uvr-
ščen le črni ploščec (L.  fulva) s statusom 
ranljive vrste.
Z značilnim modrim poprhom na širo-
ko sploščenem zadku in rjavim oprsjem 
ter temno bazo kril je modri ploščec (L. 
 depressa) eden najbolj pogostih in tudi 
prepoznavnih kačjih pastirjev pri nas. 
Ob stoječih vodah mu mnogokrat dela-
ta družbo temni modrač (O.  albistylum) 
z belo obarvanimi zadkovimi priveski 
in prodni modrač (O.  cancellatum) s čr-
nimi priveski. Za oba je sicer značilen 
potemnjen konec zadka. Z njunima so-
rodnikoma malim in sinjim modračem 
(O.  coerulescens,  O. brunneum), ki imata 
zadek v celoti sinje moder, se ob stoje-
čih vodah sicer ne srečujejo pogosto. Ti 
vrsti raje preletavata kanale in sončne 
potoke. 
32
mladostna  mladosten  spolno zrel  
RAZLIKOVANJE MED SORODNIKI
Da pa vse ne bi bilo videti prelahko, kar 
takoj povejmo, da je razlikovanje vrst v 
družini zgolj po obarvanosti tako med 
rodovi kot tudi znotraj njih zelo težko in 
nezanesljivo. Sinje modra barva je zna-
čilna za predstavnike te poddružine, saj 
so spolno zreli samci ploščcev in modra-
čev z eno rjavo izjemo vsaj v večjem delu 
prekriti z modrim poprhom. Medtem ko 
so spolno zreli samci kamenjakov in škr-
latcev z eno samo črno izjemo obarva-
ni rdeče, pa se ena od vrst spreletavcev 
prav tako ponaša z modrim poprhom. Da 
bi bila zmeda še večja, je večina samičk 
in mladostnih samčkov naših vrst obar-
vanih rumenkasto ali rjavkasto.
Pri razlikovanju med rodovi zato upo-
rabljamo kombinacijo različnih morfo-
loških znakov. Pomagamo si npr. s šte-
vilom antenodalnih žil sprednjega para 
kril. Ploščci jih imajo 10 in več, modrači 
po večini 9 oz. 10, spreletavci 8 ali manj, 
kamenjaki in slaniščarji 6 do 8. Pomaga-
Ploščci imajo v primerjavi z modrači šir-
ši zadek in temno bazo kril. Rjavih tonov, 
tako samci kot samice, so lisasti ploščci 
(L.  quadrimaculata). Od drugih ploščcev 
jih najlažje ločimo po temni lisi na sre-
dini zgornjega roba kril; včasih je temna 
lisa prisotna tudi pod pterostigmo pri 
koncu kril. Zaradi teh lis ga lahko prepo-
znamo tudi na daleč, več težav pa ima-
mo pri razlikovanju samcev in samic – ti 
so si namreč zelo podobni. Še zadnji iz 
sorodstva je črni ploščec (L.  fulva), pre-
poznaven po majhnem temnem madežu 
povsem na konici kril. Najpogosteje ga 
najdemo v kanalih in jarkih s trstiščjem, 
a je pri nas prisoten le lokalno. 
Modri poprh ploščcev in modračev si-
cer ni večen, zato neredko vidimo temne 
ostarele samce vseh vrst poddružine. 
Starejše samce lahko prepoznamo tudi 
po temnih madežih na robovih srednjih 
členov zadka, kjer samice med parje-
njem sčasoma »zdrsajo« modri poprh. 
Čeprav pravimo, da so samci modrikasti in samice rjavkaste, obarvanost vedno ne sporoča spola 
kačjega pastirja. Obenem se ta tekom življenja mnogih vrst kačjih pastirjev spreminja. Oba spola 
črnega ploščca (Libellula fulva) sta v obdobju »pubertete« oranžna s črno progo vzdolž sredine zad-
ka. Spolno zreli samci imajo večino zadka modrega; s staranjem njihove oči postanejo sive, zadek pa 
sivomoder. Stare samice so lahko tudi povsem temno rjave. Temno konico kril, svoj »zaščitni znak«, 
vsi ves čas ohranjajo.
Koleselj malega modrača ( Orthetrum  coerulescens) 
med parjenjem. (foto: Matjaž Bedjanič)
Mladostni samci ploščcev in modračev so spr-
va še brez voskastega modrega poprha. Mla-
dostnega samca sinjega modrača (Orthetrum 
 brunneum) (na sliki) prepoznamo po svetli pte-
rostigmi, belih membranulah in podvojenih celi-
cah med žilama IR3 in Rspl. (foto: Duša Vadnjal)
Temni modrač ( Orthetrum  albistylum) se je, 
morda tudi zaradi klimatskih sprememb, v 
pretekli polovici stoletja »prelevil« iz le redko 
opaženega v enega bolj pogostih kačjih pastir-
jev pri nas. (foto: Duša Vadnjal)
Sveže preobražen samec modrega ploščca 
( Libellula  depressa) s svojim levom. (foto: Peter 
Mlakar)
Mnogo vrst kačjih pastirjev je moč določiti tudi 
preko fotografije, če je ta ostra in so na njej vi-
dni ključni določevalni znaki. Pogled od zgoraj 
in od strani sta včasih ključna. Samico črnega 
ploščca ( Libellula  fulva) na sliki enostavno pre-
poznamo po temni bazi zadnjih kril in značilnih 
temnih konicah kril. (foto: Monika Podgorelec) 
mo si še s preostalim žiljem kril, dolžino 
pterostigme, obliko prereza zadka (ta je 
pri vseh kačjih pastirjih, tudi pri ličin-
kah, sestavljen iz 10 členov) itd.
V prispevku navedene lastnosti veljajo 
izključno za vrste ploščcev in modračev, 
opažene v Sloveniji, in ne za vse vrste 
obravnavanih rodov. Rdečega ploščca 
( Libellula  pontica), ki se pojavlja nam 
najbližje v Turčiji, bi z »domačim« do-
ločevalnim ključem, navkljub opečno 
rdeči obarvanosti samcev in odsotnosti 
modrega poprha, določili za črnega plo-
ščca (L.  fulva).
Ilustracije v prispevku niso v merilu.
33
KLJUČ ZA DOLOČANJE VRST PLOŠČCEV (LIBELLULA) 
IN MODRAČEV (ORTHETRUM), KI ŽIVIJO V SLOVENIJI:
1  Ob bazi zadnjega para kril vsaj majhen temno rjav do črn madež (a, b). Med bazo kril in nodusom sprednjih kril 10 ali 
več  antenodalnih žil. ….......................................................................................................................................................................... 2
1  Baza kril prozorna (c). Krila včasih rumenkasto nadahnjena, vendar nikoli z očitnim oranžnorumenim madežem na 
bazi. Med bazo kril in nodusom sprednjih kril 9 ali več antenodalnih žil. .............................................................................. 4
2  Krila ob nodusu s temnim madežem različnih velikosti (č, d). Baza sprednjega para kril rumenkasto obarvana, brez 
temnega madeža. Krila so pod pterostigmo lahko pigmentirana (d). Zadek nikoli modro obarvan, rumenkasto rjav s 
črnimi zadnjimi členi pri obeh spolih. (č, d) …................................................................................... Libellula quadrimaculata
2  Krila ob nodusu nikoli s temnim madežem (a, b, c). Baza sprednjega para kril temno pigmentirana ali prozorna. Krila 
pod pterostigmo nikoli pigmentirana. Zadek samcev moder ali črn. ….................................................................................... 3
a               b                   c
č                        d
34
3  Na bazi vseh kril velik temen madež (a). Krila ob konici nikoli črna. Zadek zelo sploščen, včasih ob strani rumen, 
srednji členi zadka približno trikrat širši kot dolgi. Zadek pri spolno zrelih samcih popolnoma moder (e). Mladostni 
samci in samice brez modrega poprha, z rumenkasto rjavim zadkom (f). ….......................................... Libellula depressa
3 Na bazi zadnjih kril srednje velik temen madež, na bazi sprednjih kril pa majhen in črtast madež (b). Krila ob konici 
večinoma vsaj rahlo temno obarvana (g, h). Zadek le rahlo sploščen, ob straneh nikoli rumen, srednji členi približno 
dvakrat širši kot dolgi. Zadek pri spolno zrelih samcih na bazi in konici brez modrega poprha (g). ….. Libellula fulva
4  Pterostigma temna, črna ali rjavočrna. Zadek ni v celoti prekrit z modrim poprhom, vsaj zadnja tretjina je črna (i). Ka-
dar zadek ni moder, je rjav z dvema vzdolžnima debelima črnima črtama ob straneh zadka (k, l). Membranule na bazi 
zadnjih kril sive. .............................................................................................................................................................................................. 5
4  Pterostigma svetla, rumena ali rdečerjava. Zadek v celoti prekrit z modrim poprhom (j). Kadar zadek ni moder, je 
rjav z očitno črto po sredini (m, n). Membranule na bazi zadnjih kril bele. …........................................................................ 6
e                          f
g                          h
i           j
stara
35
5  Cerki na koncu zadka pri samcih in samicah bele barve. Pri samicah je belo obarvan tudi zadnji zadkov člen. (k) 
 Srednji zadkovi členi podolgovati, bolj ozki kot dolgi. …........................................................................ Orthetrum albistylum 
5  Cerki na koncu zadka pri samcih in samicah črne barve. Pri samicah je črno obarvan tudi zadnji zadkov člen. (l) 
 Srednji zadkovi členi kvadratasti, približno enako široki kot dolgi. …............................................ Orthetrum cancellatum
6  Pterostigma večja, dolga 3–4 mm, in rumenorjava. Med žilama IR3 in Rspl je kvečjemu nekaj podvojenih celic. Modra 
voskasta prevleka pokriva pri samcih običajno samo zadek. Po sredini zadka poteka tanka črna vzdolžna črta, pri 
samicah ob njej na vsaki strani običajno združeni piki v majhni prečni črtici (m). Samčev »obraz« rjavkast. ….............
........................................................................................................................................................................... Orthetrum coerulescens
6  Pterostigma manjša, dolga 2,5–3 mm, in rdečerjava. Med žilama IR3 in Rspl so dobro vidne podvojene celice, ki jih 
je 4–9. Sinje modra voskasta prevleka pokriva pri samcih tudi celotno oprsje. Zadek samic večinoma z dvema jasno 
ločenima pikama na obeh straneh črne vzdolžne črte (n). Samčev »obraz« svetlo moder. …....... Orthetrum brunneum
NEKAJ ENOSTAVNIH ZNAKOV ZA RAZLIKOVANJE RODOV ZNOTRAJ DRUŽINE 
PLOŠČCEV (LIBELLULIDAE):
Rod Sympetrum: baza kril brez temnega madeža, med bazo kril in nodusom 
sprednjih kril 6–8 antenodalnih žil. (8 vrst v Sloveniji)
Rod Orthetrum: baza kril brez temnega madeža, med bazo kril in nodusom 
sprednjih kril 9 ali več antenodalnih žil. (4 vrste v Sloveniji)
Rod Selysiothemis: baza kril brez temnega ali oranžnorumenega madeža, ble-
do sivo obarvana pterostigma in žilje kril. (1 vrsta v Sloveniji)
Rod Crocothemis: na bazi kril velik oranžnorumen madež, med bazo kril in no-
dusom sprednjih kril 9 ali več antenodalnih žil – zadnja je nepopolna in poteka 
le med kosto in subkosto. (1 vrsta v Sloveniji)
Rod Leucorrhinia: na bazi zadnjih kril majhen temen madež, med bazo kril in 
nodusom sprednjih kril 8 ali manj antenodalnih žil. (3 vrste v Sloveniji)
Rod Libellula: na bazi zadnjih kril vsaj majhen temen madež, med bazo kril in 
nodusom sprednjih kril 10 ali več antenodalnih žil. (3 vrste v Sloveniji)
Priporočeni priročnik za določanje kačjih pastirjev: Dijkstra K.-D. B., (ur.) in R. 
Lewington (ilustr.), 2006. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. 
British Wildlife Publishing, Dorset.
PREUČEVANJE KAČJIH PASTIRJEV
V Slovenskem odonatološkem dru-
štvu (SOD) zbiramo podatke o pri-
sotnosti kačjih pastirjev pri nas, saj 
lahko z boljšim poznavanjem raz-
širjenosti vrst pripomoremo tudi k 
njihovemu ohranjanju. Zato vas va-
bimo, da z nami delite svoje znanje 
o pojavljanju vrst. Seveda z veseljem 
pomagamo vsem ljubiteljem narave 
pri določanju vrst na podlagi posla-
nih fotografij, ki jim je za lažje do-
ločanje treba dodati tudi datum in 
natančno lokaliteto. Vabljeni pa k 
udeležbi na naših dogodkih.
Slovensko odonatološko društvo, 
Verovškova 56, 1000 Ljubljana.
Facebook: Slovensko kačjepastirsko 
društvo
Telefonska številka: 041 402 803
E-mail:  
nabiralnik@odonantolosko-drustvo.si
k    l    m    n
36
Razširjenost v Sloveniji:
Razširjenost v Sloveniji:
Razširjenost v Sloveniji:
 (foto: Monika Podgorelec)
 (foto: Matjaž Bedjanič)
 (foto: Monika Podgorelec)
mladostna  (foto: Ana Tratnik)
 (foto: Matjaž Bedjanič)
 (foto: Duša Vadnjal) ostarela  (foto: Ali Šalamun)
mladosten  (foto: Matjaž Bedjanič)
mladosten  (foto: Peter Mlakar)
mladosten  (foto: Matjaž Bedjanič)
LISASTI PLOŠČEC (Libellula quadrimaculata)
MODRI PLOŠČEC (Libellula depressa)
ČRNI PLOŠČEC (Libellula fulva)
Habitat: 
Stoječe vode z dobro razvito vegetacijo, pogost tudi na barjih v gorskem svetu.
Habitat: 
Širok spekter stoječih in počasi tekočih voda. Posebej ljuba so mu manjša, plitva, sončna in 
gola življenjska okolja, kot so kali za napajanje živine, manjše mlake in jarki. Pionirska vrsta.
Habitat: 
Počasi tekoče in stoječe vode z razraslim trstičjem in drugim močvirnim rastlinjem.
Čas pojavljanja (jakost barve označuje pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
Čas pojavljanja (jakost barve označuje pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
Čas pojavljanja (jakost barve označuje pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
37
Razširjenost v Sloveniji:
Razširjenost v Sloveniji:
 (foto: Duša Vadnjal)
 (foto: Duša Vadnjal)
mladosten  (foto: Matjaž Bedjanič)
 (foto: Duša Vadnjal)
 (foto: Duša Vadnjal)
ostarela  (foto: Dare Fekonja)
TEMNI MODRAČ (Orthetrum albistylum)
SINJI MODRAČ (Orthetrum brunneum)
Habitat: Nezaraščena jezera, ribniki, gramoznice in glinokopi.
Čas pojavljanja (jakost barve označuje 
pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
Čas pojavljanja (jakost barve označuje 
pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
Habitat: Manjši potoki, tekoči kanali, neza-
raščene mlake, ljubša so mu mesta 
z manj rastlinja. Pogosto ga lahko 
vidimo na tleh ali na izpostavljenih 
mestih tik ob vodi. Pionirska vrsta.
Razširjenost v Sloveniji:
 (foto: Ali Šalamun)  (foto: Barbara Zakšek)
PRODNI MODRAČ (Orthetrum cancellatum)
Habitat:  Večja stoječa vodna telesa in redkeje tudi počasi tekoče vode. V splošnem pogost na 
golih bregovih jezer, ribnikov, gramoznic, tudi rek in kanalov.
Čas pojavljanja (jakost barve označuje 
pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
Razširjenost v Sloveniji:
 (foto: Maja Vrhovnik)  (foto: Duša Vadnjal)
MALI MODRAČ (Orthetrum coerulescens)
Habitat: Počasi tekoče vode, npr. povirja, manjši potoki in jarki. Pri nas prepoznamo dve podvrsti.
Čas pojavljanja (jakost barve označuje 
pogostejše mesece pojavljanja):
J F M A M J J A S O N D
ostarela  (foto: Ali Šalamun)