Leto I. Jà-Z- Vfié. Klopoče vsako leto na dan plesa Jugoslovenske Matice ob 24. uri in odmeva vse leto. —- Popravkov uredništvo ne sprejema. Štev- 1. TO QNERA- Mariborski panteon. Čez teden z dečki v šoli slika, riše, V nedeljo s puško v log jo lovec briše. Razstavlja rad se, rajše še zaslužj, Za mastna usta rad se kam pridruži. Direktor bančni, športnik iz veselja» Pa v banki včasih preko gola strelja. Največja pa deklé mu je uganka, Te mu ne reši več ne šport ne banka. Štel žeblje, kozje-brad, in kupce drl, S sanmi na Pohorju si nogo strl. V pokoro grehov ni še dost dobil, Zato zdaj vozi avtomobil. Sodnik in komponist ni karsibodi. Će sodi — eden gvišno se solzi. Će pevovodi — vse se veseli,. Zato pa včasih kar po notah sodi. m n fr * JŠ*! c?a / *» /- • * • '/> f; ’ £rft,, Danes s trnkom, jutri s čopičem — isti umetnik v onem je in v tem: s čopičem kot s trnkom išče — plena : danes sulcev, jutri pa mecena. Dizma. Neki višji državni uradnik je prišel na ples ter povabil mlado damo, da bi plesala ž njim valček. Med plesom seje razvil med njima sledeči razgovor: »Vi gotovo zelo ljubite ples?« »Bog varuj, gospica! Ravno nasprotno Vr mr- zim ga.« »Potem ljubite samo godbo?« »Tudi te ne slušam rad.« Dama je sramežljivo povesila glavo in zardela, ker je mislila, da pleše odlični mož samo radi nje, vendar ga je vprašala: »Zakaj pa plešete?« »Veste, zdravnik mi je priporočil, da se moram kolikor moči pogosto spotiti.« Misli. Enega usoda pestuje, devetindevetdeset jih pa — pesti. * Spoštuj življenja radost ! Tudi to je včasih — modrost. * Pogrešati zna jih mnogo, i še več pa jih — greši. . A kaj bi sodili strogo ? . Vsak. svojo ima nalógo, po svoje naj vsak jo vrši! 4 Br. 2. D. G. M. Maribor. Kje je mesto, kot je naše ? Z vseh strani nam teče vino v čaše — kdo še h r e p e n e 1 bi, če je takšen našel dom ? In omamljena od zemlje brez poleta, leno tu nam duša dremlje : kakor golobica v grbu našem — pada k tlom! Dizma. Mariborski humor. Mudil sem se na trgu, da bi prinesel ženi krom-/ pirja za naše krompirjeve (uradniške) pojedine.'. Vprašam kmetico: »Ali imate kaj krompirja na vozu?« »Ne, ampak peteržiilj.« »Kje pa je Peter Žiilj?« »Tu pod odejo.« Šele ko je razgrnila odejo, sva se razumela : "jaz sem spoznal njen peteržilj, ona pa mojega Petra Žiilja. Pa sprla se zaradi te jezikovne finese nisva! * Imam smolo z ljudmi. Na poštnem uradu me vpraša neko ženšče: »Kje je gospodična Lina, da bi jo nekaj prosila.« Poznam več poštnih gospodičen, a katera izmed njih je Lina no, tega si; nisem zapomnil. Vprašam jo tedaj za priimek,, pa je bila v taki zadregi kot jaz trenotek poprej pri: Lini. Končno se je tudi to pojasnilo. Pokazala mi je nadpis na dveh vratih: POJASNILA DOBE STRANKE SAMO PRI LINI. K. Zakaj se mariborske Sportašice jeze nad olepševalnim društvom radi neurejenega drsališča? — Ker jim je vzet ugoden kraj za »rande«! * Mariborski izvoščki. — Stopi z voza, Jože, boš dal za liter. — Nimam časa, hi, hi! (Pož.ene). — Počakaj, bom pa jaz dal. -—• A tako! E-ha! (Stopi v gostilno). Innocens. Assisi. tj - Ej, kako sem dobro volje, ker sem fant najlepše deve! na njo mislim dolge noči, o nji sanjam — cele dneve. Ko bi zvedelo srce mi, da me moje dekle vara, žalost bi se vanj vselila, pa bi počilo — nemara. f. Sjffi Kadar se uredniku mudi. . . . Nato je planil v drugo sobo, kjer je hotel s sekiro ubiti še taščo in troje otrok, kar se mu pa ni posrečilo. . . . Stroj ga je zgrabil in raztrgal na drobne kose. Bil je pri priči mrtev. Kar je g. sodnik Vrabl vodja, je mariborska kaznilnica vedno polna. Ls. Mariborske ulice. Jurčič: »Tabor« zdaj na svetlo hodi, kjer sem pisal »Narod« nekdaj ; nekam suh je, a nič ne škodi : mi ni treba straha vsaj, da me kdo pograbi za rame in mi — zaslužnejši! — ulico vzame! Jenko: Gorje, kdor nima doma, dokler po svetu roma; po smrti sicer ulico, mu dajo —a a najbolj črno, kar jih imajo! Levstik: Poslušaj, kaj za zasluge dobiš : v življenju batine in križ, po smrti ulico brez hiš! Miklošič: Jaz pa sem zadovoljen: nimam daleč v biblioteko. Dizma. Večni mariborski kontumac. »Vendar se vrti!« dejal je Galilej umirajoči. — Pusti suhe teorije! Pot se ti v elipsi vije, krog svetov neznanih suče, ko iz krčme greš po noči. ' ' rk. — Kakšna razlika je med našo smodko in makedonskim vprašanjem? — Nobena. Oboje včasih vzplamti, potem pa Kaj vse ve Klopotec v eni sapi povedati. Maribor. (N o v z d ra v n i k). Dr. med. univ. Milan R. si je na Aleksandrovi cesti ustanovil lastno prakso. — (Povečanje pokopališča). Mestni svet je na svoji zadnji seji sklenil nakup nekaj oralov zemlje v svrho povečanja sedanjega pokopar-lišča. — (Himen). Marko Ljubeč in Marjanca Kri-žovič sta se vzela. — (Predavanje). Jutri v sredo predava g. dr. T. o vzgoji dojenčka. — (N e-zgoda). Rešilni avto je danes v Gosposki ulici povozil 121etnega dečka. — (Snažiteploč-n i k e!) Radi zanemarjenja pločnikov so bili policijsko kaznovani stanovalci hiše št. 1 na S1 o m š k o- Joža: „Avtoportret“. Sožitje. V skupnem domu imajo zavetišče: univerza, kino in gledišče; nič ne moti idealne sloge — bratsko razdelili so si vloge: Univerza — seje: seje ideje. Kino — žanje : tisočake šteje. In gledišče ? Nič ne žanje, nič ne seje . . Dizma. Dragi Klopotec! Prijatelj Mirko je imel v Sv. Ožbaltu svojo sladko ljubico. Za predpust ga je povabila na maške-rado. Mirko, ki je pač večkrat podvomil, če mu je še kaj zvesta, je iztuhtal lep načrt. Brzojavil je svoji izvoljenki, da je bolan in da prav obžaluje, ker se prireditve ne more udeležiti. Takoj pa je stopil k gledališkemu garderoberju in si izposodil krasno opravo srednjeveškega viteza. Tako našemljen se je odpeljal k Sv. Ožbaltu, kjer pa so medtem maškerado odpovedali in se je vršil le navaden plesni venček. Ko se je torej ravno hotel zazibati proti plesni dvorani, ga nahruli tam navzoči reditelj : »No, kakšen osel se 7 pa tu okrog suče?« Prijatelj Mirko je izginil v temo in si ni nikoli več drznil podvomiti o ženski zve- Zakaj so mariborski kavalirji v klub-baru na-pram tujim damam zelo rezervirani? — Ker ne vedo, ali so v damo preoblečeni gospodje, ali v gospode preoblečene dame. Bobnar bobna ... (K sliki.) Bobnar bobna: »Bam, brbam! Vsi h koncertu ste pozvani! Slaven pevec pride k nam, pel bo lepše ko v Ljubljani.« Prišel je koncerta čas, a poljane sneg pokriva; dolga cesta je do nas, pevec rajši sladko sniva. Res da je predolga pot, kot je kratka do prehlada; in milina tvojih not tega ne prenaša rada. Pevec slavni, mirno spi, saj te nočemo zbuditi: nam za take pevce ni, ker smo jih že davno siti. Chip-Chip. 8 Kaj bi pomagalo »Taboru«? A. : »Veš, kedaj bo »Tabor« izhajal zopet na štirih st'raneh?«= B. : »Kadar bo naša narodna in napredna stvar boljše stala.« A. : »Da, kadar bo vsak dan umrl kak rodoljub-upravni svetnik, ki z osmrtnicami pripomore »Taboru« do večjega obsega.« rk. * V uradniški obedniči »Ali je res, da se bosta Milan in Milena vzela?« »I kako? Ona nima nič, a on je — uradnik!« Železniški uradnik čuvaju : »Ali imate uro?« Čuvaj: »Nimam je.« Uradnik: »Nič ne de. Ob petih zjutraj piska vlak, vi pa me vzbudite natančno pol ure poprej.« Šef (knjigovodji po 15. letih službe): »Dragi gospod knjigovodja! Petnajst let že služite moji hiši in še nikdar nisem imel povoda za pritožbe. Samo nekaj mi ne dopade, namreč to, da nosite klobuk vedno tako na stran poveznjen.« Knjigovodja: »Oprostite,'gospod šef- saj je pa'tudi edino, kar sem si mogel dati Tekom dolge dobe na Epigonu. (Pesniku >uo h ój en e grede«). Tvoja Muza lahkokrila, * oj: mnoge že je, joj, ljubila pred teboj . . . Pesniku „ Oproščenja “. Kilometer naprej, kilometer nazaj sam prah, sam prah, sam prah! En biser sem videl — a, brate, kaj : ko pa sam si odmah spet pomešal ga v prah! Dizma. Ksaver Meško kot pesnik. Meško, Meško, visoko stojiš z dušo nebeško,, zato pa verze pobiraš težko. Po sv. pismu. A«àJjÌu Nisem sicer Peter, pa sem Skala — in na meni ZKD bo stala. Dizma. Gost, ki ga je imel precej pod klobukom, išče pri odhodu iz gostilne palico ter pravi krčmarju : »Meni se zdi, da sem imel palico s sabo.« »Seveda ste jo imeli,« reče krčmar, »pa sem jo moral dati vaši ženi, ki ž njo čaka v veži.« * ; — »Boljšega zdravilišča, kakor je Rogaška Slatina, pač ni na svetu. Moja hčerka je ob prihodu tja tehtala 30 kg, ko pa se je vrnila domu, pa celih 30 kg več.« " »To vendar ni mogoče! Kako dolgo pa je bila tam?« — »Od svojega devetega leta pa do možitve.« * Grof je padel čez stopnice in se silno pobil. Ves prestrašen je prihitel sluga in zaklical: »Ali se je Vaša milost kaj pobila?« »Moja milost,« je rekel grof,-»se ni prav nič pobila, zdi se mi, da moja glava ni več cela.« * Med vojno je neki delavec kupil pri starinarju stare hlače in dal zanje goldinar. Drugega dne je prinesel hlače nazaj, češ, da jih ne more rabiti, ker so polne uši. »Kaj pa menite,« se je obregnil starinar, »da vam bom za goldinar dal kanarčke v hlače?« Misli glediške publike. (Tajne, seveda!) Umetnost — o najbolj žalostna vseh devic ! Ko bilo bi rajši kaj lepih, grešnih nožič! f Žena (odhajajočemu možu) : »Še en poljubček in srečno potuj. Dolge tedne, ko boš v tujini, bom mislila samo nate. Glej, da se mi vrneš zdrav, dragée! A čuj — kam si shranil polico od svojega živr ljenskega zavarovanja?« * Grofovska rodbina Durakovič je jako stara. Zgodovinsko je dognano, da so njeni predniki že v 14. stoletju govorili — skozi nos. * Gospa iz mestakmetu: »Ali je res, da ste že devetdeset let stari, pa še niste bili nikdar bolni?« Kmet: »Seveda je res. Pri nas na deželi pač nimamo toliko časa. da bi bili bolni, pa tudi zdravnikov nimamo.« * Iz zbirke tiskovnih napak. Svet okoli nas je poln čudes; v velikem svetu nas obdajajo mirijade kosmetičnih teles. V kopališču je nastavljen tudi k 1 i m a t i č n i maser. (Iz letnega poročila banke): Zguba na devicah je znašala . . . Ls. m Boječ ni, se ga ne bojé, pa od strahu ima imé, Pred tiskom nas je lahko strah. Pod nosom mu že raste mah. Vprašanje. ' »Nikdar ne bom odlikovan ! « ; »»Ali nisi z nobenim ministrom znan?«« Dizma. Požar v škofiji. Mariborčani se še spominjajo lanskega požara v škofiji, ki so ga na srečo ob pravem času opazili in pogasili. Pravijo, da so se vnele saje v dimniku. V bližini škofije je šola in deca ima oči za vse, kar se godi okrog nje, posebno na Slomškovem trgu. O požaru sta se takrat pomenkovali dve deklici tako-le : B i b a: »Veš zakaj je gorelo pri škofu?« Beba: »Vem, ta mali je preveč zakuril v peči.« (Mariborskega škofa, ki je visoke postave, spremlja namreč vedno mali dvorni kaplan). Kakor kdo posluša. (»Mariborski klopotec« v svoj zagovor). Enemu pesmi solnčne pojem, drugega s kijem — grešnika —1 bijem : vsak me sliši — v srcu svojem! Dizma. Pripeljali so cigana pozno v jesen pod vešala in ga vprašali, če ima še kako željo, katero so mu obljubili izpolniti. »Imam jo,« pravi cigan, »rad bi še enkrat zobal češnje z drevesa.« Tiskar: Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj. — Za uredništvo odgovoren: Lojze Strašnik, faktor. — Izdajatelj: Jugoslovenska Matica v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Vsi v * Mariboru. Neki krčmar bil je daleč naokoli znan kot neotesanec in surovež. Neki gospod je šel nalašč radi tega v njegovo gostilno, ali krčmar ga je sprejel z naj-večjo uljudnostjo in mu pošteno postregel. To je bilo gostu že preneumno ter je rekel krčmarju: »Vedno sem slišal, da ste jako surov človek, zdaj pa vidim, da ni res.« »Kaj pa mislite, da bom z vsakim pritepencem, ki se kakor vi priklati od nekod, že surov ?<< * Kmet, ki je ležal, na smrtni postelji, je rekel ženi: »Veš Mica, če bom umrl, vzami našega Martina, bil je vedno zvest in priden.« Mica: »Na, veš, saj sem že sama mislila na to. Le umri in se nič dalje ne skrbi; bom si že poiskala, takega, ki bo pravi.« dfif 11 I ! I / mm mm MARIBOR ŠPECIDALNA TRGOVINA ' ' 1 ' / / DEŽNIH PLAŠČEV / / / / / / /// ////// ;/////////// / 7 ... ..... .. .., j n Kdor slaven rad bi brž postal, ta ne bo jutra doležal, se v zimi v Dravo kopat gre A* dekletom, ej, dopade se! 77 Na Pohorje! — Gora siva, Pohorje mogočno je zvabila mladega junaka, viteza računov zamotanih in preglednika mladine športne, na visinè, v solnčni žar zavite. Dušo mu je gora razžarila, da izustil je obljubo drzno: »Teden sleherni me najdete tu gori! Le na gorah se lepota skriva, smrad in dolgčas sta v kavarnah mestnih.« Mine teden po prisegi sveti, mine teden, čaka gora siva.' Mine mesec,- polne šo kavarne, mine mesec, čaka gora siva. Mine leto, plaka gora siva plaka gora, šarca-konja zove : »Šarče mili, zdirjaj v mesto pusto in privedi mojega junaka, ki za njim drhti srcé mi bolno!« Sluša Šarec, zdirja v mesto pusto in nemudoma junaka zgrabi in ga nese na višave sinje. Pot je dolga, a junak je težek, k tlom tišči ga peza sej ponočnih Ko bi znale postelje leteti, kdaj bi ga že bila pričakala. Reva Šarec že ne more dalje, reva Šarec bergle si podstavlja. Pot je dolga, čas mineva brzo, gora čaka, toda ne pričaka . . . 12 Chip-Chip EMm ILICH 'Slaščičarna in izdelova-, nje sladko rč kov ( kand itd v) Izdelovanje ter zaloga finega peciva, dortov, čajnega peciva, sladoleda in ledene kave, dvopeka, čokolade, malinovca, marmelade; ' bonbončkov od navadne do' ’najfinejše vrste IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Maribor, Slovenska 5 S)6!®3!596S96S03S9G®S®6S90J9S®0!S0SS96S9G®0S96^6!S98S98S9G „VRTNARIJA“ OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Maribor, Koroščeva ulica 29 MinilWNilÙHIIIHIIIIHflIIIHIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllM se priporoča cenjenim, strankam, z različnimi cvetlicami za sobe in vrtove. Dalje ima v zalogi večjo količino različnih sort visoki^ vrtnic, pritlčno sadno.drevje