v
У
Z
♦
y^birlca.
avstrijskih zakonov
V
slovenskem jeziku.
II.	zvezek.
Kazenskopravdiii red.
V Ljubljani 1890.
Izdalo društvo „Pravnik“ v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna“.
Kazenskopravni red
z dne 23. maja 1073 štev. 119 državnega zakonika
z dodanim
zvršitvenim propisom
in
drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevajočimi.
1.	n n t i s.

V Ljubljani 1890.
društvo „Pravnik" v Ljubljani Natisnila in založila „Narodna Tiskarna11.
03004h8o2.
Vvotlne besede,
. -оетг, tem zvezku sem zbral one zakone in ukaze, ki urejujejo in določajo kazensko-sodni postopek in pr istojnost kazenskih sodišč. „Navodila kazenskim sodiščem" z dne 16 junija 1864 drž. zak. št. 166, katero je v marsičem razveljavljeno in predrugačeno, nisem sprejel v polnem obsegu v ta zvezek, pač pa dodal „zvršitvenemu propisu“ one paragrafe tega navodila, na katere se tamo izrečno sklicuje. Potreben pa se mi je zdel zakon o c. kr. orožništvu, ker imajo kazenska sodišča mnogo opravka in dotike s c. kr. orož-ništvom in je toraj za vsakdanje poslovanje važno poznati natanko dotična zakonita določila.
Najobširnejši del tega zvezka je kazensko pravdni red, ki je ponatisnen iz državnega zakonika ter bistveno neizprcmenjen v zlogu in besedi; kar in kjer sem ga pa predrugačil, bilo je to neogibno potrebno.
V državnem zakoniku z leta 1873, kos XLI1. nahaja se namreč, razen nekaj očividnih tiskovnih pogreškov, tudi več stvarnih napak, katere sem zasledil pri natančnem pregledu prevoda primerjaje ga z izvirnim nemškim besedilom. Tako stoji n. pr.: v §, 13. zadnji odstavek: „hudodelstva ali prestopka“, biti pa mora: „hudodelstva ali pregreška“; v §. 128. konec drugega odstavka se bere: „ter se mora brez odloga zgoditi“, h po izvirniku se mora glasiti: „in če se more brez odloga zgoditi“; v zadnji vrsti §. 143. je rečeno: „z zaporom do šest mesecev“, prav pa je: ,,z zaporom do šest tednov"; prvi odstavek §. 177. ni prav poslovenjen in mesto:	„ . . , smejo tudi .... brez
pismenega ukaza koga s potiro preganjati in človeka, kateri je hudodelstva ali pregreška sumen, začasno pri preti . . .“, mora se pravilno glasiti. „ . . . smejo tudi . . brez pismenega ukaza onega, kdnr je hudodelstva ali pregreška sumen, s potiro preganjati in začasno
pripreti . . . kar ima ves drug pometi; v §. 210. tretjem odstavku stoji: „poslušavši drža vnega pravd-nika% a biti mora: „poslušavši višjega državnega pravdnika“; istotako je predzadnji odstavek §. 162. v tem napačno poslovenjen, da se glasi: „Zapisniki ogledni in o mnenji zvedencev“ mesto pravilno: „Zapisniki o o ogledu in i z vi d u (Befund) zvedencev“, kajti „mnenje“ pomenja „Gutachten“; en tko napačen je tudi prevod §. H87. v prvem odstavku, glaseč se:	. obsegajo
troške za ... . svečavo, za kake reči, ki bi mu jih bilo omisliti, kakor tudi za snaženje prtenine in druge obleke", mesto: „. . . . obsegajo troške za . . , . svečavo, za potrebno napravo, kakor tudi za snaženje „perila in druge obleke" („die etwa nöthige Beiscliaf-fung, sowie die Reinigung der Wäsche und Kleidung“); v §. 898. je za besedami: „bolan na umu“ izpuščen odstavek: „ali če je na telesu hudo bolan“; v §. 406. stoji: „. . . . pri katerem drugem sodnem dvoru njegovega okoliša“, mesto: „. . . . pri katerem drugem sodišču njegovega okoliša", kajti navadno so ta sodišča ravno okrajna sodišča, ne pa sodni dvori.
Te in druge enake stvarne napake sem iz besedila odstranil in popravil v zmislu in po besedah izvirnika. Taka stvarna napaka nahaja se tudi v §. 180. zadnji odstavek, kjer je nemški stavek „oder wenn einer der im §. 175 Z. 3. erwähnten Fälle eintritt“ poslovenjen z „ter nastopi . . . “, mesto „ali če nastopi . . v §. 177 stoji v 24. mesto 48. urah; žal da sem to prezrl in moral popravek le med tiskovne pogreške dejati.
Kazenskopravdni red so je dalje na nekaterih mestih prav prosto slovenil; tako n. pr. takoj prvi stavek §. 2: „Kažnjiva dejanja se sodno ne preganjajo nego če obtožitelj tako predlaga“ (Die gerichtliche Verfolgung der strafbaren Handlungen tritt nur auf Antrag eines Anklägers einl. Popravil sem besedilo držeč se izvirnika tako : „Kažnjiva dejanja se sodno pre-ganjajo samo na predlog kakega obtožitolja“, ker se mi “e zdi prav, da bi se slovenilo v negativni obliki to, kar ge glasi v izvirniku pozitivno. Kjer sem dobil še kako enako, od izvirnika preveč sc oddaljujočo ver-z'jo, sem jo popravil tako, da sem se približal izvirniku.
Izraze sem puščal, kakor jih ima prevod v državnem zakoniku; samo tam, kjer se rabi za isti pojem in nemški izraz po več slovenskih (eden navadno v oklepu), sem se odločil za enega, katerega sem se potem dosledno držal; n. pr.: nemški „Verwahrungshaft“ je slovenjeno, enkrat: „pod stražo vzeti“ (§ 24), drugič pa: „v pripor vzeti ali začasno pripreti“ (§. 175); jaz sem sprejel izraz:	pripor, začasno pripreti. „Die Nichtigkeitsbe-
schwerde ergreifen“ sloveni se enkrat: „pritožbo o ničnosti sprožiti (S. 281), drugič: ,,pritožbe o ničnosti se poprijeti“ (§. 2821, tretjič pa: „pritožbo o ničnosti pognati“ (§. 290); naj pogosteje se rabi „pritožbe se poprijeti“ in tega izraza sem se tudi jaz držal.
Za „Generalprocurator“ je rabiti „generalni prokurator“ ne pa „glavni prokurator.“
Glede rabe izrazov „zakon, zakonit“ mesto: „postava, postaven“ velja isto, kar sem opomnil v I. zvezku.
Tudi pri uredovanji tega zvezka sem se oziral na načelno-važne razsodbe kasacijskega dvora, ki imajo za razlaganje kazensko pravdnega reda skoraj še večjo veljavo, nego one materijelnega kazenskega prava; pri posameznih paragrafih navedel sem jih primerno večje število, ker je vsaka njih v svojem pomenu važna in ozira vredna; segajo pa te razsodbe do najnovejšega časa in iz njih se lahko natanko spoznajo nazori kasacijskega dvora, kateri podaja s svojimi razsodbami vsakdanjemu pravosodju najboljši in najzanesljivejši komentar h kazenskopravdnemu redu.
S tem zvezkom „zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku" rešujem dano besedo, ki me je vezala, sodelovati pri tem važnem in težavnem, pa silno potrebnem podjetji.
Polagaje pero iz rok želim iskreno, da naj to podjetje pod zavetjem marljivega društva „Pravnik“ čvrsto napreduje; le-ta zvezek pa naj se izvoli sprejeti s tisto blagohotnostjo, s katero je bil pozdravljen in sprejet prvi zvezek, in pomore naj postaviti trden temelj slovenski besedi v javnem uradu.
V LJUBLJANI meseca aprila 1890.
Dr. Kavčič.
KAZALO.
Stran
Vvajalni zakon (člen I—IX)..................................... 1
Kazenskopravdni red.
1.	poglavje. Splošna določila .......	7
2.	poglavje O sodiščih ........	10
I.	Okrajna sodišča........................................11
II.	Sodni dvori prvo stopinjo.........................11
III.	Porote (porotna sodišča) ......	13
IV.	Hodni dvori drugo stopinje............................13
V.	Vrhovni sodni dvor kot kasaoijski dvor	.	.	13
VI.	Kako se sestavljajo in kako glasujejo sodniški	zbori	.	13
VII.	Pripomočne osebo pri sodiščih .	....	16
VIII.	llazmer kazenskih sodišč do drugih obla štev	.	.	16
3.	poglavje. O državnem pravdništvu...........................18
4.	poglavje. O obdolžencu in njegovem zagovoru .	‘21
ö. poglavje. O zasebnem obtožitolju in zasebnem udeležencu 26
6.	poglavje. O pristojnosti kazenskih sodišč in o zvezi več
kazenskih reči	 30
I.	Posamezna pristojna sodišča.......................... 30
II.	Posebna pristojna sodišča..............................85
III.	Pravica, preizročevati (delegovati) pravde ...	36
IV.	Prepiri o pristojnosti sodišč..........................37
V.	Uradna dola nepristojnih sodišč........................37
7.	poglavje. O izključbi in odmetu sodnih oseb in državnih
pravdnikov .........	88
I.	Katero sodno osebo so izključeno	....	38
II.	Odklon sodnih oseb ...................................40
III.	Izključba državnih pravdnikov .....	41
8» poglavje. O naznanjanji sodnih narodob in o dopuščanji
pregledavati spise .........	42
poglavje. O zasledovanji kažnjivih dejanj in o vvodnih pozvedbah zastran hudodelstev in pregreškov ...	44
10. poglavje. O vvodnom preiskovanji hudodelstev in pregreškov sploh ..........	48
I.	Kako začenjati vvodno preiskavo, in kako mesto ima
v njej preiskovalni sodnik..............................48
II.	Poslovanje pri vvodni preiskavi.......................50
IH. Ustavljanje ali sklepanje vvodno preiskave .	.	54
IV.	Pravni loki (pomočiti) proti ukrenitvam preiskovalnega
sodnika in svotovalstvone zbornice ....	66
vin
Stran
11.	poglavje. O ogledu in zvedeni li mož6h (veSčakih)	.	57
I.	O ogledu in privzemanji zvedenih mAž sploh	.	57
II.	Postopek pri preiskovanji zaradi usmrtitve in telesno
poškodbo posebej..............................61
ITI. Postopanje pri dvomili o dušni /.motenosti ali o zmožnosti obdolženca, da mu so prišteva dejanje .	.	64
IV. 1'reskušnja rokopisov.........................64
V.	Postopanje v preiskavah zaradi popačim ali ponareje
javnih upnih listov in kovanih novcev (denarjev) .	65
VI.	Postopanje pri preiskavah zaradi zažiga ...	05
VII.	Postopanje pri preiskavah zaradi drugih poskodob .	66
12.	poglavje. O hišni in osebni raziskavi in o zasegi .	.	66
I.	Hišna in osebna raziskava ......	06
II.	Zasega ..........	69
III.	Kazi skovan] o in zasega listov (papirjev) ...	70
IV.	Zusezanjo in odpiranje pisem in drugih poslatev .	70
13.	poglavje. O zasliševanji prič ali svodokov	.	.	71
14.	poglavje. O pozivu, privodu, začasnem priporu iu o zaporu obdolženca .........	«1
I.	Poziv ..........	81
II.	Privod, začasni pripor in rodni preiskovalni zapor .	81
III.	Ravnanje s preiskovalnimi jetniki ....	86
IV.	Dajanje varščino, konec začasnega pripora in preiskovalnega zapora ........	87
16. poglavje. O zasliševanji obdolženca .	.	•	60
16. poglavje. O devanji pod obtožbo ....	93
17 poglavje. O pripravah k glavni razpravi ...	98
18.	poglavje. O glavni razpravi prod sodnimi dvori prve stopinjo in o pravnih lokih zoper njih sodbo .	.	.	.102
I.	Glavna razprava in sodba	.	.	.	.	.102
1.	.Javnost glavne razprave ....	•	102
2.	Uradna opravila prvosednika in sodnega dvora mod
glavno razpravo..................................103
3.	Začetek glavno razpravo	.	.	.	.	.106
4.	Zasliševanje obtoženca ......	108
6. Dokazovanje ........	109
6.	Govori strank....................................H*
7.	Sodba sodnega dvora..............................П6
8.	Oznanilo in odpravek	sodbo .....	121
9.	Zapisovanje.....................................122
10.	Preložitev glavne razpravo.....................121
11.	Vmesni prigod ki...............................125
II.	Pravni loki proti sodbi .......	126
1.	Postopanje pri pritožbah o ničnosti .	.	.	132
2.	Postopanje pri vzklioih .	.	.	.	.142
19.	poglavje. O porotah.....................................113
I. O poroti sploh......................................143
II.	Sestavljanje porotniške	klopi ......	145
JII. Glavna razprava pred poroto ......	148
1.	Začetek glavno razpravo in zaprisežba porotnikov 149
2.	Dokazovanje .	.	•	.	•	.150
3.	O vprašanjih porotnikom stavljenih .	.	160
•i. Govori strank in prvosednika	....	166
6. Posvetovanju iu sklepanje porotnikov .	.	167
6.	Porotniški izrek....................................IGO
7,	Kako dalje postopati in sodba sodnega	dvora	.	102
IV. Pravni loki proti porotnim sodbam	.	'	.	105
20.	poglavje. O obnovi kazenskega postopka in o postavljanji na poprejšnji stan ob zamudi roka ....	170
I. Obnova postopka ........	170
■ II. Postavljanje ali povratek na poprejšnji stan ob zamujenem roku......................................... 177
21.	poglavje. O razsodilih in naredbah kazenskega sodišča
z ozirom na zasebno-pravne zahtevke ....	178
22.	poglavje.	O troskih kazenskega postopka	.	.	.	183
23.	poglavje.	O	z vrše vanji sodeb ......	192
24.	poglavje.	O	postopku zoper neznane, odsotne in ubežne	200
1. Postopek zoper neznane, odsotne ali ubežne mod vvodno
preiskavo .........	.	200
II.	Postopek zoper odsotno in ubežne po sklopu vvodno
preiskavo...............................................203
III.	Zaočni (neposlušni) postopek proti odsotnim	in	ubežnim	204
25.	poglavje.	O	nnglosodnom (prckosoduom) postopku .	208
1. Vpeljava naglosodnega postopka.........................208
II. Postopek pred naglosodnim sodiščem ,	.	.	.210
III.	Preklic naglosodnega postopka .....	213
20. poglavje.	O postopanji zaradi prestopkov	.	.	.	214
I.	Obtožba ..........	214
II. Kodni postopek prod okrajnimi sodišči .	.215
III.	Postopek s kazenskim nalogom (mandatom)	.	219
IV.	Pravni	loki proti sodbam okrajnih sodišč	.	.	.	220
V.	Zvrševanjo kazni .......	229
27. poglavje.	O	kazenskem postopku v tiskovnih reööh .	230
ZDod,a,te!k:„
T. Ukaz pravosodnoga ministra z dno 10. novembra 1873,
6t. 1Г>2 drž. zale. ...	.................235
Zvršitveni propis.
Prvi del.
Določila o uradnih delih sodišč v kazenskih rečeh .	.	237
J. Kar so tičo uredbo sodnih obl a štev ....	237
II. O poslovanji pri svetovalstveni zbornici .	.	.	239
Hi. K posameznim uradnim delom v kazenskih rečeh .	240
IV.	Razvidnost, priglod in nadzor .....	258
Drugi dol.
Določila o državnopravdniskih uradnih delih .	.	200
Oddelek I
O uradnih delih državnega pravdništva pri sodnih dvorili 200
Oddelek II.
O uradnih dolih državnopravdniskih organov pri okrajnih
sodiščih................................................200
II. Zakon z dne 23. maja 1873 št. 120 drž. zak. .	.	.	274
III	Zakon z dno	23. maja 1873 Št. 121 drž. zak.	.	.	270
IV.	Zakoni o pristojnosti vojnih sodišč.
1.	Zakon z	dne 20. maja 1809 št. 78 drž. zak.	.	.	287
2.	Zakon z	dno 11. junija 1884 št. 98 drž. zak.	.	.	295
3.	Zakon z	dno 2. aprila 1885 št. 93 drž. zak.	.	.	290
V.	Zakon z dne 20. februvarja 1870 št. 19 drž. zak. o e. kr.
orožnistvu................................................300
VI.	Sodna oblast	o kažnjivih dejanjih kaznjencev	.	.317
Zaznamek zakonov,	narodeb	in ukazov .....	318
Zaznamek razsodeb	kas.	dvora................................322
Abecedno kazalo................................................328
Zakon z dne 23. maja 1873,
drž. zak. št. 119,
s katerim se vvaja kazenskopravrini red,
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I. Naslednji red kazenske pravde pride šest mesecev po razglasu pri vseh civilnih sodiščih v moč kakor edini propis o postopku zaradi hudodelstev, pregreškov in vseh drugih kažnjivih dejanj, katera so sodiščem v odsojanje odkazana.
člen II. Po tem ko pride v moč ta kazensko-pravdni red, ne morejo se dozdanji zakoni o kazenskem postopanji uporabljati drugače nego samo po razmerji naslednjih členov.
člen III. Ako se je ustavilen ali obtožilen sklep uli končen razsod storil predno se je začela moč toga kazenskopravdnega reda, ter se je kdo poprijel pravnega leka (pomočita) proti njemu, tedaj razsojajo sodni dvori druge stopinje in vrhovni sodni dvor o tem po dozdanjih zakonih.
Kazenskopravdni rod.
Člen IV. Kadar ima biti končna razprava vsled obtožilnega sklepa, kateri se je pred omenjeno dobo storil po §. 200 kazenskopravdnega reda z dne 29. julija 1853, veljajo dozdanji zakoni za njo in za poslejšnji postopek.
Лко bi pa po §§. 220 in 251 reda kazenske pravde z dne 29. julija 1853 treba bilo novega obtožilnega sklepa, ravna se poslejšnji postopek po novem zakonu.
V tiskovnih rečeh je tedaj, kadar je glavna razprava po §. 12 zakona z dne 9. marcija 1869, drž. zak. štev. 32, že zaukazana, dalje postopati po dozdanjih zakonih, a sicer po pričujočem ka-zenskopravdnem redu.
Člen V. Kdaj je dopuščeno obnoviti kazensko pravdo in preganjati koga za kako novo kažnjivo dejanje, katero se dozve, naj se po tem kazensko-pravdnem redu sodi samo tedaj, kadar starejši zakon, po katerem se je bila dognala prejšnja pravda, obdolžencu nij ugodnejši.
O obnovi razsojati pristojna so tista sodišča, katera pridejo na mesto dozdanjih kazenskih sodišč,
Ali obnovljena pravda naj se dokonča po tem kazenskopravdnem redu ter pristoji sodiščem, katera so po njem za-njo pristojna.
Člen VI. Od časa, ko pride v moč pričujoči kazenskopravdni red, spada pred porote glavna razprava o vseh obtožbah :
A.	zaradi hudodelstev in pregreškov, storjenih po vsebini kake tiskovine,
B.	zaradi katerega izmed tu imenovanih hudodelstev ali pregreškov, namreč:
1 Velika izdaja (§§. 58 — 61 kazenskega zakona z dne 27. maja 1862, drž. zak. št. 117 in čl. I zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. iz leta 1863 št. 8);
2.	kaljenje javnega pokoja (§§. 65 in 66 kaz. zak. in čl. II zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. iz 1. 1863 št. 8);
3.	vstaja in punt (§§. 68 — 73 in 75);
4.	javno nasilstvo:
«) se silovitim ravnanjem zoper zbor, katerega je vlada poklicala v razpravo javnih reči, zoper kako sodišče ali drugo javno oblastvo (§§. 76, 77 in HO);
b)	se silovitim ravnanjem zoper zakonito priznane korporacije ali zoper zbore, kateri zborujejo sč sodelovanjem ali pod nadzorom javnega oblastva (§§. 78, 79 in 80);
c)	s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine (§§. 85 in 86), ali z drugimi hudobnimi dejanji ali opuščenji v posebno nevarnih okolnostih (§§. 87 in 88); toda v vseh teh slučajih samo-tedaj, če je ali pridružila se katera v §. 86, odst. 2 kaz. zak. omenjenih okolnosti, ali kadar se v slučajih §. 85 , b) in c) in §. 87 v obtožnici izrečno predlaga, da bi se z ozirom na velikost hudobije ali nevarnosti prisodila daljša nego petletna ječa;
d)	■/, ljudograbstvom (ropstvom) (§§. 90 in 91);
e)	pri nadaljevanem kupčevanji se sužniki (zadnji odstavek §. 95);
/) z unesenjem (§§. 96 in 97), vendar samo tedaj, kadar je po zakonu v kazen prisojati najmanj petletno ječo;
5.	zloraba uradne oblasti (§§. 101—103);
6.	popačba (ponareja in prenareja) javnih kreditnih (upnih) listov (§§. 106—117);
7.	popačba (ponareja in prenareja) denarjev (§§. 118-121);
8.	motenje vere (§§. 122 in 123), vendar samo tedaj, kadar se v obtožnici po §. 123 zaradi velike hudobnosti ali nevarnosti izrečno predlaga v kazen ječa čez pet let;
9.	posiljenje ženske (§§. 125—127);
10.	oskrumba (§. 128), kadar je kateri v §. 126 kaz. zak. omenjenih nasledkov nastopil ali če se v obtožnici zarad okolnosti zelo obtežujočih izrečno predlaga v kazen ječa čez pet let;
11.	nečistost zoper naravo ali natoro (§. 129), ali samo v okolnostih, katere §. 130 v odstavku 2 v misel jemlje;
12.	umor in uboj (§§. 1 34 —143);
13.	pregnanje telesnega sadil proti vednosti in volji materini (§. 147 in 148), kadar je po zakonu v kazen prisojati ječo med petimi in desetimi leti;
14.	odpoloženje otroka (§§. 149 in 150), a ko je po zakonu prisojati v kazen ječo med petimi in desetimi leti;
15.	težka telesna poškodba (§§. 152 — 157), kadar je po zakonu v kazen prisojati ječo med petimi in desetimi leti;
16.	dvoboj (§§. 158 —162), kadar je po zakonu v kazen prisojati najmanj petletno ječo;
17.	zažig (§§. 166 —169), kadar je po zakonu v kazen prisojati najmanj petletno ječo;
18.	tatvina (§§. 171—176), kadar je po §.179 v kazen prisojati ječo med petimi in desetimi leti;
19.	nezvestoba (ponezvestje) (§§. 181 —184), kadar je po zakonu v kazen prisojati najmanj petletno ječo, ali kadar obtožnica po §. 184 kaz. zak. zaradi okolnosti posebno obtežujočih v kazen predlaga ječo na več nego pet let;
20.	razboj ali rop (§§. 190—195);
21.	prevara ali goljufija (§§. 170, 197—204), kadar je po zakonu prisojati najmanj petletno ječo;
22.	obrekovanje (§§. 209 in 210), ako se v obtožnici katera v §. 210 lit. a) do c) omenjenih okolnosti navaja in za to v kazen ječa čez pet let predlaga;
23.	hudodelnikom dana potuha (podpomoč), pa samo tedaj, kadar je po §. 218 komu v kazen prisojati ječa med petimi in desetimi leti ;
24.	v nič devanje naredeb ali ukazov, izhajajočih od oblastev, in podšun to vanje (§. 300 kaz. zak. in člena 111 in IV zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 8 iz leta 1863);
25.	draženje k sovražnostim (§. 302 kaz. zak.).
Zaradi tistih hudodelstev, za katera po zgornjih
določilih porote niso pristojne, ne sme sodeče jih sodišče nikdar nikomur prisojati v kazen čez pet let ječe.
Pred porote spadajo tudi kažnjiva dejanja §§. 4, 5, 6 in 8 zakona z dne 27. maja 1886 št. 134 drž. zak. (I. zvezek te zbirke, v dodatku XI.)
Oien VIL Ako se v določenem okoliši tako, kakor je po ustavi dopuščeno, porotam dejalnost začasno ustavi, tedaj veljajo, kar se tiče glavne razprave in pravnih lekov zoper sodbe v njej izrečene, določila XVIII. poglavja, po tem §. 338 °dst. 2 in 3 in §§. 339 in 341 kazenskopravd-nega reda.
Glej zakon z dno 23. maja 1873 6t. 120 drž. zak. spodaj v dodatku pod II.
člen Vlil. Pri vseh prestopkih, ki se jemljo v misel v kazenskem zakonu z dne 27. maja 1852, in tako tudi pri vseh drugih prestopkih, kateri se izrečno sodiščem odkazujejo v odsodbo, pristoji postopek in sodba okrajnim sodiščem.
Bazeodba кан. dvora: V §. 320 lit. a do lit. d k. z. omenjeno prestopke, kateri so poprej vsled min. ukaza z dne 2. aprila 1868 št. Ol d. z. spadali v področje varnostnega oblast/n, preiskujejo lu sodijo sedaj tudi sodišča (z dno 21. nov. 1874 št. 8897).
člen IX. Zvršitev tega zakona je naročena ministru pravosodja. 'On naj po dogovoru z ministrom notranjih zadev izda ukaze v to potrebne.
Glej zvršitveni propis v dodatku pod I.
Na DUNAJI, dne 23. meseca maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
Glaser s. r.
Kazenskopravdni red.
Poglavje I.
Splošna določila.
§. 1. Nikdo ne more biti kažnjen zaradi dejanj sodiščem v odaojanje odkazanih, ako se nij poprej Po kazenskopravdnem redu opravil kazenski postopek in če nij pristojni sodnik storil sodbe.
H a z s o <11) n ka s. dvora : Po svojej bistveni vsebini so propisi kazeuskopravd nega reda dol j a v n o g a p r a v a ; stranko to raj *io morejo postaviti na njihovo mesto kakega drugega postopka, čo bi so tudi zjodinile med naboj iz dno 2. maja 1881 št. 24f>2).
§. 2. Kažnjiva dejanja se sodno preganjajo samö na predlog kakega obtožitelja.
Za dejanja, katera se po kazenskih zakonih 8amo tedaj preganjajo, kadar kak udeleženec tako zahteva, pristoji temu pognati zasebno obtožbo.
Vsa druga kažnjiva dejanja so predmet javne obtožbe, katero napeti v prvi vrsti pristoji državnemu pravdniku, a namesto njega jo lahko, kolikor dopušča ta kazenskopravdni red (§. 48), napne zasebni udeleženec.
Javna obtožba ugasne takoj, ko ukaže cesar, da zaradi kakega kaznjivega dejanja nij začenjati
kazenskosodnega postopka ali pa da se začeti postopek zopet ustavi.
It a z sodb o kas. dvora: Za kažnjiva dejanja, katera so po členu V. zakona z dne 17. doo. 18G2 št. 8 d. z. za loto 1863 preganjati uradoma, ne velja v §. 630 k. z. stavljeni šosttedenski rok (z dne 22. junija 1882 št. 1047).
V	§. 630 k. z. navedena določba, vsled katero se že razglašeni obsodbi sledeč preklic obtožbo smatra za olajšujočo okolnost, ni razveljavljena po novem kazenskopravdnem redu (z dno 26. avg. 1876 št. 6670).
Ne pripušča se, da bi se pognala zasebna obtožba še le pri vzklioni razpravi, vršeči so o stvari javno obtožbo, če za-dčva tudi ravno taisti čin (z dne 11. marca 1880 št. 290 in 24. okt. 1883 št. 10339).
Ugasnitev pravice do tožbe v zmislu §. 630 k. z. zabrani se že s tem, če udeleženec ovadi dej an j o sodišču s prošnjo , da naj se storilec kaznuje ; ni pa treba povdarjati , da se znači dejanje za tako, ki je preganjati le na njegovo zahtevanje (z dno 18. fobr. 1881 št. 10016).
Moči „zasebno obtožbe“ v zmislu §. 46 k. p. r. pa taka ovadba še nima (z dne 18. marc. 1886 št. 13836).
Če meri razžalitev zoper skupnost uradnikov, upravičen je vsak član tega stanu pognati zasebno obtožbo (z dne 18. januvarja 1884 št. 12628).
V	prvem odstavku člena V. zakona z dno 17. dec. 1862 d. z. št. 8 za leto 1863 označena kažnjiva dejanja ne morejo biti predmet zasebni obtožbi; ako državni pravdnik odklanja njihovo preganjanje , morejo se po udeležencu dalje preganjati le v zmislu §. 48 k. p. r. (z dno 19. junija 1886 št. 4467).
Ako je pri okrajnem sodišču tožil le zasebni tožnik, ne smo vzklicno sodišče zaradi tistega dejanja obtoženca krivemu izreči prestopka, kije predmet javno obtožbe (z dne 9. marc. 1887 št. 16291).
Kažnjiva dejanja, katera so smejo preganjati le na zahtevanje kakega „udeleženca“ (§§. 630 in 603 k. z.), so predmet zasebni obtožbi (§. 2 k. p. r.); to velja posebno tudi o prestopkih, označenih v §§. 463 in 626 k. z. (z dne 17. jun. 1887 št. 4274).
§. 3. Vsa oblastva, katera imajo opraviti v kazenskem postopku, naj z enako skrbnostjo jemljo v mar okolnosti, katere obdolženca obtožujejo ali zagovarjajo, ter so dolžna tudi ondi, kjer nij izrečno zapovedano, poučiti obdolženca o njegovih pravicah.
Razsodbo kas. dvom: Zagovorništvo mora biti v stanu brez oviro trditi in dokazovati ono dejanjeke okolnosti, katero so sposobne dokazati, da obtoženec ali sploh ni kriv , ali pa da je njegova krivda manjša (z dne 20. febr. 1880 št. 12696).
Го §. 3 k. p. r. obtožencu dana pravica , se zagovarjati, pa nikakor ne sega tako daleč , da bi smol pozvodbo resnico narav-
nosi ovirati; pravico ima le zahtevati, da so pozvedba resnico ne kruti po sodnijakih činih (z dne 10. febr. 1880 št. 13823).
§. 4- Tirjatve zasebnopravne iz kažnjivih dejanj je na predlog poškodovanega ob enem rešiti v kazenskem postopku, ako se ne pokaže neogibna potreba napotiti jih pred civilna sodišča za to, da se stvar bolje dožene.
§. 5. Kazenskosodno preiskovanje in presojanje sega tudi na zasebnopravna predhodna vprašanja.
Razsodek civilnega sodnika, izdan o takem vprašanji, ne veže kazenskega sodnika, kolikor ide za to, je li obdolženec kazni vreden ali ne.
Samo tedaj, kadar se predhodno vprašanje tiče Veljavnosti zakona (ženitve), treba razsodek pristoj-
nega za to civilnega sodnika vzeti za podlogo ka-zenskosodni razsodbi. Ako se tak razsodek še ni j storil, a razprava že teče, ali če jo je kazenski sodnik sam sprožil, zasledivši dejanjske reči, ki imajo v sebi tak zakonsk zadržek, na katerega je
Uradoma ozirati se: tedaj naj se počaka razsodba Pristojnega civilnega sodnika in ako treba, naj se sili na to, da se reč hitreje dožene.
Kftzeodbo kas. dvora: Pri hudodelstvu dvojnega zakona smatrati je za predhodno vprašanje samo veljavnost prvega zakona; kledć drugega zakona zadostuje formalnost njegovo sklenitve ; če se veljavnost prvega zakona no oporoka in če jo nedvomna, ni ni-knkuga povoda, da hi moral o tem v zmislu §. 6 k. p. r. razsojati Poprej civilni sodnik (z dno 12. aprila 1880 št. 977).
Pravno razmere, utemeljene po razsodbi civilnega sodnika, in lz ojih izvirajoče zasebne pravice mora kazenski sodnik čuvati tudi tedaj, ako so razsodba civilnega sodnika opira na nepravo matori-•hdno podstavo (z dne 22. nov. 1884 št. 8067); isto tako so je na Poravnavo, ki se je sklonila prod sodiščem, ozirati tudi takrat, če zahtevek, o katerem so je sklonila poravnava, ni obstal (z dne 21. Junija 1880 št. 1676).
Tudi administrativno-pravna vprašanja sme kazenski sodnik samostojno in ne glodč na odločbe upravnih oblaatov presojati, ako Pokažejo kot predhodna vprašanja za izrek o krivdi (z dne 2. Julija 1880 st. 6748).
(O razmeri in vplivu razsodb kazenskega in civilnega sodnika med seboj sploh primerjaj spise v „Oesterr. Centralblatt für dio jur, Praxis“ letnik 1884 stran 335 in 896 in letnik 1885 stran 392).
§. ti. Roki, ki jih določajo ta zakon, ne morejo se podaljšati, razen kjer bi nasprotno bilo izrekoma zapovedano. Kadar naj ti roki tek6 od določenega dneva, računiti jih je tak 6, da se ne všteva ta dan. Vštevajo se nedelje in prazniki in tako tudi tisti dnevi, v katerih je kako sodišču namenjeno pisanje bilo na poti.
§. 7. V tem zakonu izrečene globe (kazni v denarjih), katerih od kaznjenca ni moči potirjati, naj se premene v zaporne kazni po en dan za vsakih pet goldinarjev. Po istem merilu je globo na kaz-njenčevo prošnjo tedaj premeniti v zapor, kadar bi njegovemu imetku ali zaslužka v občutno škodo bila. Vse globe naj se uporabljajo v podporo potrebnih jetnikov, ko se izpuščajo iz zapora, zlasti v ta namen, da se pripravijo k poštenemu zaslužku. Ta uporaba se ukazoma uredi.
Glej tudi 23 zakone z dne 23. maju 1873 št. 121 d. z. spodaj v dodatku pod NI. l'o ukazu pravosodnega ministerstva z dno 13. julija 188G št. 11199 jo pripuščuno, da so globo, katerih kako sodišč» ne potrebuje in za svoje jetnike no porabi, oddajo drugemu sodišču v porabo za ta namen (J. M. V. 13. št. 3 ex 1880).
Poglavje II.
O sodiščih.
§. 8. V kazenskih rečeh imajo sodno oblast:
1.	okrajna sodišča;
‘J. sodni dvori (zborna sodišča) prve stopinje;
3.	poroto (porotna sodišča);
4.	sodni dvori druge stopinje;
5.	vrhovni sodni dvor kot kasacijski dvor.
Sodna oblast vsaeega sodišča obsega ves njegov °kraj ter vse osebe, kar jih je v njem, ako nij o kateri s pričujočim zakonom izrečno ukazan izimek. Vsakdo je dolžan, ko mu pride povabilo, staviti Se pred kazensko sodišče, dajati mu na vse odgovor ter pokoren biti njegovim naredbam.
I.	Okrajna sodišča.
§. 9. Dolžnost okrajnih kot odinoosobnih sodišč je:
1.	opravljati kazenski postopek glede prestopkov, kateri so z vvajalnim zakonom njim v odsojanje odkazani;
2.	sodelovati po meri tega kazenskopravdnega reda pri vvodnih pozvedbah in vvodnih preiskavah zaradi hudodelstev in pregreškov.
Ako je v enem mestu postavljenih več okrajnih sodišč, pristoji sodna oblast v kazenskih stvareh ®dino tistemu ali tistim izmed njih, ki jih v to Posebni ukazi določajo.
H. Sodni dvori prve stopinje.
§. 10. Sodni dvori prve stopinje zvršujejo svojo sodno oblast:
1.	kakor preiskovalna sodišča (§. 1 1) ;
2.	kakor svetovalstvene zbornice o vvodnih pozvedbah in vvodnih preiskavah (§. 12);
3.	kakor sodeča sodišča (^, 13, št. 1);
4.	kakor vzklicna sodišča glede prestopkov (§. 1 Ji, št. 2).
§• 11. Pri vsakem sodnem dvoru prve stopinje postavi se eden ali več njegovih udov za preiskovalne sodnike.
Vvodno preiskovanje zaradi vseh hudodelstev in pregreškov je delo preiskovalnega sodnika.
§. 12. Oddelek sodnega dvora prve stopinje nadzoruje kakor svetovalstvena zbornica vse vvodne preiskave in pozvedbe, katere po ij. 9, št. 2, in §. 11 segajo v njegov okoliš, ter ima na-nje vpliv, katerega mu ta kazenskopravdni red odkazuje.
Zbornica svetovalstvena sme v posameznih slučajih, poslušavši obtožitelja, vvodne pozvedbe, pri-stoječe preiskovalnemu sodniku ali vvodno preiskavo zaradi hudodelstev in pregreškov, in to bodi celoma ali deloma, izročiti okrajnemu sodišču, katero je v okoliši sodnega dvora. Sme pa ona ta opravila vsak čas zopet nase vzeti ter je dolžna to storiti, brž kakor obtožitelj ali obdolženec tako predlaga.
Zbornica svetovalstvena sklepa v zborih iz treh sodnikov.
§. IB. Delo sodnih dvorov prve stopinje je:
1.	glavna razprava in razsodba o vseh hudodelstvih in pregreških, ki ne gredö pred porote;
2.	razprava in razsodba o pravnih lekih (po-močkih), katerih se kdo poprime proti razsodbam in naredbam okrajnih sodišč v slučajih prestopkov.
V	obeh slučajih (1 in 2) delujejo v zborih iz štirih sodnikov.
V	vseh slučajih, kjer je po tem kazenskopravdnem redu sodnemu dvoru prve stopinje v postopku zaradi hudodelstva ali pregreška storiti kak sklep zunaj glavne razprave, stori se ta sklep, če nij izrečno drugače propisano, v zboru treh sodnikov.
III.	Porote (porotna sodišča).
§. 14. Porotam, katere je sestavljati, kakor piše XIX. poglavje, pristoji glavna razprava in razsodba o hudodelstvih in pregreških, ki jim jih vva-jalni zakon odkazuje.
IV.	Sodni dvori druge stopinje
§. 15. Sodni dvori druge stopinje razsojajo o pritožbah proti sklepom svetovalstvene zbornice (§. 114), o vgovorib proti de vanju pod obtožbo in o vzklicih, dopuščenih po §§. 283 in 345 ; dalje imajo nadzor nad delovanjem kazenskih sodišč po svojem okoliši ter razsojajo o pritožbah proti njim, kjer ni j pritožba ali izrečno prepovedana ali drugam napotena. Sodni dvori druge stopinje sklepajo v zborih iz pet sodnikov.
It a z sodb a k a s. dvora : Razsodb vzklicnih sodišč v slučajih prestopkov na podlogi §. 15 k. p. r. spreminjati uli uničevati niso upravičeni sodni dvori.druge stopinje; kajti zoper take razsodbo je pripuščena po §. 479 k. p. r. edino le ničnostna pritožba v obrano zakona (z dne 7. jan. 1887 št. 12895).
V.	Vrhovni sodni dvor kot knsncijski dvor.
§. 16. Vrhovni sodni dvor razsoja kakor ka-sacijski dvor o vseh pritožbah zaradi ničnosti, katere ta kazenskopravdni red dopušča.
On sklepa v zborih iz sedem sodnikov.
VI.	Kako so sestavljajo in kako glasujejo sodniški zbori.
§. 1 7. Pri razsojanji v kazenskih rečeh ne sme število glasovalcev v sodniških zborih s prvosed-nikom vred biti ni večje ni manje nego je v §§. 12 do 16 ustanovljeno.
§. 18. Tiste oddelke (senate) sodnih dvorov, kateri so določeni za razprave in razsodbe, omenjene v §§. 12, 13 (št. 1 in 2) in 15, morajo načelniki teh sodišč o začetku vsacega leta sestaviti stalno za vse to leto, a vsacemn teh sodnih oddelkov treba stalno določiti namestnike tako prvo-sednikom kakor tudi udom in pa vrsto, po kateri naj nastopajo. Ako se je v osobji sodnega dvora zgodila kaka prememba ter je vsled tega obstanek enega ali več teh (stalnih) sodnih oddelkov postal nemogoč, dopuščeno je sodnemu načelniku, za ostanek tistega leta sestavo teh oddelkov predrugačiti, kolikor bode neogibno potrebno.
§. 11). Pri vseh sodniških zborih mora biti posvetovanje, predno se glasuje. Poročevalec, ako je kateri določen po zakonu, odda svoj glas naj prvi, a prvosednik, kateri se glasovanja deleži kakor vsak drug sodnik, glasuje poslednji. Razen tega glasujejo po službi stareji sodniki pred mlajšimi.
§. 20. Kjer zakon izrečno ne veleva drugače, potrebna je k vsakemu sklepu nadpolovična (absolutna) večina glasov.
Kadar se glasovi cepijo na več nego dve različni mnenji tako, da nima nobeno teh mnenj potrebne večine za se, tedaj poskuša prvosednik, ne, bi li se dala doseči nadpolovična večina s tem, da vprašanja razdeli in v zboru z nova poprašuje. Ostane li ta poskus brez uspeha, prištevajo se glasovi, kateri so za obdolženca najhuji, onim, ki so prvi za njimi menj hudi, tako dolgo, da se pokaže nadpolovična večina glasov.
Pri enakem številu glasov je vsakakor sklep storiti po tistem mnenji, katero je obtožencu ugodnejše.
Ako se pokažejo različne misli o tem, katero izmed dveh mnenj je za obdolženca men j hudo, naj se posebej glasuje o tem kakor o predhodnem vprašanji. če se pri tem glasovanji mnenja po enakem razidejo, tedaj določuje predhodno vprašanje prvo-sednikov glas.
§. 21. 0 tem, je li sodišče pristojno ali ne, je li potreba postopek dopolniti, in o drugih predhodnih vprašanjih treba je vselej naj p red glasovati. Ako večina glasov tako ukrene, da je preiti k glavni razsodbi, če tudi so se sprožile dvombe o predhodnem vprašanji, tedaj imajo tudi tisti sodniki, kateri so ostali v manjšini, dolžnost, vred glasovati o poglavitni stvari.
§. 22. Pri razsoji o glavni stvari treba vselej vprašanje, je li obtoženec kriv dejanja, katerega je obdolžen, ločiti od vprašanja o kazni in tudi pred tem vprašanjem v glasovanje vzeti. Ako je obtoženec več kažnjivih dejanj obdolžen, mora se za vsako posamezno dejanje storiti poseben sklep, je li obtoženec kriv ali ne. Posvet o kazni naj obsega samo tista kažnjiva dejanja, za katera se je izreklo, da jih je obtoženec kriv. Tu je tistim sodnikom, kateri niso našli, da bi obtoženec bil kriv kakega kažnjivoga dejanja, katerega je obdolžen, dano na voljo, ali na podlogi sklepa o krivnji storjenega svoj glas o kazni oddati ali pa zdržati se glasovanja. V poslednjem slučaji je njihove glasove tako šteti, kakor da bi bili pristali na tisto izmed izrečenih mnenj drugih glasovalcev, katero je obtožencu najugodnejše.
VII.	Pripomočne osebe pri sodiščih.
§. 23. Pri vsaki sodni seji mora biti zapisnikar, kateri piše o njej zapisnik. Ti zapisnikarji in tako tudi osebe, katere pišejo zapisnike pri vvodnih pozvedbah in vvodnih preiskavah, morajo biti na pisanje zapisnikov zapriseženi.
VIII.	Razmer kazenskih sodišč do drugih oblastev.
§. 24. Oblastva varnostna, med katera spadajo tudi župani, dolžna so zasledovati vsa hudodelstva in vse pregreške, ki se ne preiskavajo edino na zahtevanje udeleženca, in kadar se ne more narediti, da bi preiskovalni sodnik neutegoma jel delovati , naj ona dado tiste neodložne pripravljalne ukaze, po katerih se da stvar pojasniti ali pa ubraniti , da se sledi kaznjivega dejanja ne odpravijo ali pa da storilec ne pobegne. Brez naročila hiše raziskovati in kakega človeka začasno pripreti smejo varnostna oblastva in njih organi v svrho kazenskega pravosodja samo v tistih slučajih, katere ta kazenskopravdni red v misel jemlje, in ona so dolžna, to kar so storila, in s kakim uspehom, neutegoma priobčiti pristojnemu državnemu pravdniku ali preiskovalnemu sodniku.
§. 25. Varnostnim organom in vsem javnim uradnikom ter služabnikom je pod naj ostrejšo kaznijo prepovedano, na to, da bi dosegli kak razlog sumnje (osumljaj) ali dokaz zoper sumnega človeka, delovati s tem, da se on k početju, nadaljevanju ali dokončanju kaznjivega dejanja zavede (zapelje) ali da se mu po skrivaj najetih ljudeh izvabijo priznanja, ki se po tem sodišču ovadijo.
§. 26. Kazenska sodišča imajo pravico v vsem, kar spada k njihovemu postopku, po zaprosilih na ravnost dogovarjati se z vsemi državnimi, deželnimi in občinskimi oblastvi dežel v državnem zboru zastopanih. Vsa državna, deželna in občinska ob-lastva imajo dolžnost, kazenskim sodiščem na pomoč biti in kolikor se da hitro ustrezati zaprosilom, ki jih prejmejo od njih, ali pa neutegoma kazenskim sodiščem naznaniti nasprotujoče ovire. Tudi s kralj, ogerskimi oblastvi in z oblastvi tujih držav kazenska sodišča lahko neposrednje občujejo, kjer o tem posebni propisi ne določajo drugače.
§. 27. Ako katero kazensko sodišče zapazi nemarnost ali zakašnjenje v izpolnjenji svoje zaprosbe napisane do drugega oblastva, naj to vedeti d& bodi oblastvu, pod katerim neposrednje je zaprošeno oblastvo, ali pa naznani sodnemu dvoru druge stopinje, v katerega okoliši je ono samo, da se po primernem potu napaka odpravi. Ako bi kazensko sodišče zanemarilo to dolžnost, ne more mu mudnost drugega oblastva biti v izgovor.
Zgornji propis velja zlasti tudi tedaj, ako državno pravdništvo v tistih slučajih , kjer je po zakonu dolžno, v določnem roku podati izrecilo ali predlog, te dolžnosti točno ne izpolni.
§. 28. Kazenska sodišča imajo pravico, kjer je potrebno, oboroženo moč na ravnost, brez po-sredstva druge oblasti, na pomoč poklicati.
Po §. 7 zakona z dno 26. febr. 1876 št. 19 d. z. so upravičena sodišča in državna pravdništva neposrednje zahtevati orožniško pomoč v službovanje. Glej v dodatku pod V.
Kazenskopravdni red.
1 'oglavje III.
0 državnem pravdništvu.
§. 29. Postavi se pri vsakem sodnem dvoru prve stopinje po en državni pravdnik, pri vsakem sodnem dvoru druge stopinje po en višji državni pravdnik in pri vrhovnem sodnem dvoru kot kasa-cijskem dvoru en generalni prokurator s potrebnim številom namestnikov. Namestniki državnih pravd-nikov in višjih državnih pravdnikov, kakor tudi generalnega prokuratorja imajo, delujoč za nje, po zakonu pravico do vseh njihovih uradnih dejanj.
§. 30. Udje državnega pravdništva imajo to delo, da v odkazanem jim področji pazijo na državno korist; v svojih uradnih opravkih so nezavisni od sodišč, pri katerih so postavljeni.
Državni pravdniki pri sodnih dvorih prve stopinje so neposrednje podrejeni višjim državnim pravilnikom pri sodnih dvorih druge stopinje, ti pa, kakor tudi generalni prokurator pri kasaeijskem dvoru, ministru pravosodja.
§. 31. Med opravila državnega pravdnika pri sodnem dvoru prve stopinje spada, udeležiti se vseh vvodnih pozvedeb, vvodnih preiskav in glavnih razprav zaradi hudodelstev in pregreškov, pristoječih tistemu sodnemu dvom, in tako tudi razprav o vzklicu proti razsodbam okrajnih sodišč, ki se vrše pri sodnem dvoru prve stopinje, ter porotnih sej, kar jih je v okoliši sodnega dvora prve stopinje. On ima pravico, udeležiti se osebno ali po namestniku tudi tacih razprav, katere spadajo pred okrajna sodišča.
On mora vsak mesec višjemu državnemu pravd-niku dati poročilo o rešenih in o še tekočih kazenskih reččk ter o stanju poslednjih.
Njemu naj poroča tudi v dvomnih slučajih, kjer gre za pogon ali ustavo kake preiskave ali tudi samo za posamezne važne preiskovalne čine, ter naj se drži njegovih napotil.
§. 32. Višji državni pravdnik pri sodnem dvoru druge stopinje zvršuje svoj urad pri razpravah, kar jih je pred tem sodiščem.
Vrhu tega pristoji mu nadzor nad vsemi organi državnega pravdništva, ki so v okoliši tega sodišča pri sodnih dvorih prve stopinje in pri okrajnih sodiščih postavljeni. On ima pravico udeležiti se vsake kazenske stvari, katera spada k njihovim opravilom, sam osebno ali po namestniku.
§. 33. Razprave pred kasacijskim dvorom spadajo med opravila pri istem dvoru postavljenega generalnega prokuratorja ali njegovih namestnikov.
Generalni prokurator pri kasacijskem dvom sme uradoma ali po naročilu pravosodnega ministra zoper take sodbe kazenskih sodišč, ki prelomljajo zakon ali ki izvirajo iz njegove napačne uporabe, in zoper vsak zakonu nasproten sklep ali čin kazenskega sodišča, za katerega zve, vzdigniti pritožbo o ničnosti v obrano zakona, in sicer tudi tedaj, ako bi se obtoženec ali obtožitelj ne bil v zakonitem roku poprijel pjitmega leka pritožbe o ničnosti. Dolžnost državnih pravdnikov je, tiste slučaje, za katere menijo da so sposobni za tako pritožbo ničnosti, položiti pred višje državne pravdnike, kateri
2*
presodijo, bode li naznaniti jih generalnemu prokuratorju pri kasacijskem dvoru.
§. 34. Državni pravdniki naj vsa kažnjiva dejanja, za katera zvedö in katera niso taka, da bi se samo na zahtevanje kakega udeleženca preiskovala in kaznovala, uradoma preganjajo in torej storijo, česar je potreba, da jih pristojno sodišče preišče in kaznuje.
Gledati jim je na to, da se prav porabijo vsi pomočki, s katerimi se da najti resnica. Pravico imajo, vsak čas pozvedeti, kako stoji katera tekočih preiskav pogledavši v spise, ali zahtevati, da se jim priobčijo, ter predlagati, kar se jim vidi primerno, vendar tako, da se kazenski postopek s tem ne ovira. Ako zapazijo kako nepravilnost ali zakašnjenje, naj po zakonitem potu skrbe, da se odstrani.
Na zvršbo kazni imajo državni pravdniki tist vpliv, katerega jim ta kazenskopravdni red odkazuje.
Glej §§. 401, 402, 408, 404, 407, 408 k. p. r.
§. 35- Državni pravdniki stavijo ustno ali pismeno svoje predloge, in o vsakem takem predlogu treba sodniške naredbe ali sklepa. Isto tako daj6 izrecila o kakih predlogih obdolženčevih ali o vprašanjih sodišča
Oni smejo biti pričujoči pri posvetovanji sodnega dvora, ako se ne posvetuje o taki razsodbi, katero je storiti v glavni razpravi ali na ročišči (sodbenem dnevi) postavljenem vsled vzklica ali pritožbe o ničnosti; a nimajo pravice, ostati navzoči pri glasovanji in sklepanji.
Razsodba kas. dvora: Državni pravdnik nima pravico presojati, je-li sklep v soglasji z oddanimi glasovi posameznih članov sodniškega zbora (z dne 24. nov. 1877 št. 8330).
§. 3ti. Državni pravdniki smejo stopiti v neposredno zvezo z varnostnimi ali drugimi državnimi, deželnimi ali občinskimi oblastvi ter zahtevati njihovo podporo in kjer bi bilo potrebno, tudi oboroženo moč, brez .posredatva druge oblasti, na pomoč poklicati. Oblastva varnostna in njim podložni služabniki naj izpolnjujejo njihove ukaze.
§. 37. Generalni prokurator pri kašacijskem dvoru in višji državni pravdniki naj po izteku vsacega leta poroče pravosodnemu ministru o kazenskih rečeh, katere so bile v tistem letu rešene in katere še teko, o stanju pravosodja in njega vršenji in tako tudi o zapaženih napakah v zakonodavstvu in poslovanji.
Poglavje IV.
O obdolžencu in njegovem zagovoru.
§. 38. Onega, na kogar bije sum kaznjivega dejanja, moči je šteti za obdolženca še le potem, ko se je proti njemu vložila obtožnica ali stavil predlog, da se začne vvodna preiskava.
Za obtoženca imeti je onega, proti kateremu je zaukazana glavna razprava.
Toda katerikoli izmed prepisov tega zakona, ti-čočih se obdolženca, niso po svoji naravi utesnjeni na vvodno preiskavo, veljajo tudi za obtoženca in tistega, kateri je kot sumen kaznjivega dejanja bil zaslišan ali kakor tak k zasliševanji pozvan ali v pripor ali v zapor dejan.
It a z h o d h a k a a. dvora : Ta določba no namerava pojasnjevati in razlag tti v §§. !Ш in 631 k. z. nahajajočega so izraza „obdolženec“ ; pojem „obdolženec** v 8j$. 227 in 681 k. z. jo obširneji, kakor oni v §. 88 k. p. r. (z dne 14. julija 1881 at. 1927).
§. 39 Obdolženec sme v vseh kazenskih rečeh imeti zagovornika in v to izvoliti si katerega koli izmed tistih, ki so vpisani v imenik zagovornikov katere v državnem zboru zastopanih dežel.
Nedoletniku ali človeku pod varstvom stoječemu sme oče, varuh ali skrbnik (kurator) postaviti zagovornika tudi proti njegovi volji.
Vsak sodni dvor druge stopinje naj za svoj okoliš imenik zagovornikov napravi, o začetku vsa-cega leta obnovi' in vroči vsem kazenskim sodiščem, pri katerih naj ostane odprt, da ga lahko vsakdo pregleda. V ta imenik je sprejeti najpred vse odvetnike, kateri v okoliši sodnega dvora druge stopinje res odvetništvo opravljajo. Na njih prošnjo naj se pa sprejemajo vanj tudi pravniki, preskušani za sodništvo, za odvetništvo ali beležništvo, in tako tudi vsi tisti doktorji pravoznanstva, kateri so udje učiteljstva fakultete pravoslovne ali državoznanstvene, ako nij nikake tistih okolnosti, katere dotičniku po zakonu sodništvo, odvetništvo ali beležništvo zapirajo. Kdor meni, da se mu je krivica zgodila, ker je bil izključen iz tega imenika, lahko se pritoži ministru pravosodja.
Državni uradniki smejo se samo tedaj sprejeti v imenik zagovornikov, ako prinesč dovoljenje svojega višjega službenega oblastva.
Razsodba kas. dvora: Zagovornik jo dovolj legitimovan ali pooblaščen, če je pri kazenskih spisih vloga, katera meri na zagovor v gotovej kazonskej zadevi, in čo jo jo obtoženec z zagovornikom vred podpisal (z dne 1. aprila 1884 st. 8384).
§. 40. Izključeni so ter ne morejo biti zagovorniki v glavni razpravi tisti, kateri so za priče k njej pozvani. Svetovalstvena zbornica sodi, je H v predhodnem postopku gotovim osebam zabra-
niti zagovorništvo zaradi tega, ker so bile zaslišane za pričo, ali ker je predlagano, da naj se pozovejo h glavni razpravi.
Dopuščeno je obdolžencu tudi vzeti si več zagovornikov ; to da nasledek tega ne sme biti, da bi bilo več govorov za obtoženca v glavni razpravi, nego mu je dopuščeno.
§. 41. Kadar se obdolžencu priobčuje obtožnica, poučiti ga je, da ima pravico, vzeti si zagovornika.
Za glavno razpravo pred poroto je obtožencu uradoma postaviti zagovornika, ako se ga sam neče poslužiti.
Ako obdolženec, po svojih sodišču znanih okol-nostih ne premore toliko, da bi iz svojega plačal troške za zagovor, naj mu sodišče, če tako prosi, zastopnika ubozih prida, da mu izvede določne pravne leke, katere je zglasil, da mu utemelji vgovor proti obtožnici, katerega je zglasil, in tako tudi za glavno razpravo.
Glej ukaz pravosodnega min. z dne G. junija 1888 št. 7480 (J. M. V. B. št. 26 ex 1888).
K a zs odb a kas. dvora: Propis g. 41 al. 2 k. p. r. velja tudi za one glavne razprave, ki se vrše vslod g. 3 zakona z dne 23. maja 1873 št. 120 drž. zakonika pred šestoro sodniki (z dne 28. maja 1889 št. 0380). '
§. 42. V vseh slučajih, v katerih mora sodišče komu zagovornika postaviti, naj ga, če je moči, vzame izmed tistih zagovornikov, kateri v mestu sodišča stanujejo (§. 39).
V takih krajih, kjer je odvetniški odbor, pristoji temu odboru imenovati tiste zagovornike, katere je postaviti izmed odvetnikov in odvetniških kandidatov.
Za več v isti dobi obdolženih sme se postaviti en vkupen zagovornik; vendar naj se na predlog enega izmed obdolžencev ali zagovornika in tudi uradoma skrbi, da bodo posebej zastopani tisti, katerih interesi so si navskriž.
Razsodba kas. dvora: Določba §. 15 zakona z dno G. julija 1868 št. 96. d. z. (odvetniški rod) so v kazenskih zadevali no moro uporabljati in to raj odvetnika v zagovorništvu no more namesto vati njegov odvetniški kandidat, kateri ni vpisan v imenik zagovornikov (z dne 18. okt. 1882 st. 11969).
§. 43. Vsak, kdor je vpisan v imenik zagovornikov, ima dolžnost, v svojem bivališči prevzeti zagovore, ki mu se izroče, ako ne podpre svoje odpovedi z razlogi, ki jim svetovalstvena zbornica presodi veljavo.
Pri sodišči služeči, za sodništvo usposobljeni uradniki morajo zagovore, katere jim sodišča načelnik naroči, kor nij drugega zagovornika, tudi tedaj prevzeti, če niso vpisani v imenik zagovornikov.
§. 44. Zagovornik, enkrat postavljen, ne potrebuje za posamezne pravdne čine nikacega posebnega pooblastila, tudi ne za predlog na obnovo kazenskega postopka.
Obdolženec, kateri si je sam izvolil zagovornika, sme vsak čas komu drugemu preizročiti, da naj ga zagovarja. Tudi ugasne naročilo uradno postavljenega zagovornika brž kakor obdolženec drugega zagovornika postavi. Vendar se v tacih slučajih ne sme postopek zavirati s premembo v zagovornika vej osebi.
Razsodbo kas. dvora : Ako se glede posameznih točk dokazovanja pokaže, da se izjavo in predlogi obtoženca ne v j orna jo z onimi njegovega zagovornika, ozirati se je na izjavo in predlogo zagovornika, ce jo bil zagovornik v zmislu 41 drugi odstavek k. p. r. uradoma postavljen (z dne 7. julija 1876 št. 4279).
To volja posebno tedaj, čo je odločiti o vprašanju, je-li kaka priča vzeti v prisego, ali ne (z dne 17. okt. 1879 št. 7782).
„Dominus liti*“ pa jo in ostane obtoženec tudi pred porot «mi, če ravno mu jo bil uradoma postavljen zagovornik ; če obtoženec toraj izjavi, da je zadovoljen s sodbo , ne more zagovornik proti taisti prijaviti in vložiti nikakega pravnega loka (z dne 3. maja 1881 št. 48til in 7. januarja 1886 št. 14872 ex 1884).
§. 45. Tudi med vvodnimi pozvedbami in dokler vvodna preiskava gre, sme obdolženec imeti pravnega pomočnika izmed zagovornikov, da mu pazi na njegove pravice pri tistih sodnili činih, kateri se neposrednje tičejo ugotovitve obstanka dejanja ter se pozneje ne dadč ponavljati, ali pa da mu izvede določne pravne leke, katere je on zglasil, in se, če je zaprt, z njim vpričo kake sodniške osebe pogovarja. Ako preiskovalni sodnik in, v slučaji pritožbe, svetovalstvena zbornica najde, da se to da zediniti z namenom kazenskega postopka, lahko se pravnemu pomočniku tudi dopusti, da vse spise ali nekaj spisov pregleda; vsakakor pa mu je, če zahteva, dati prepis zapornega povelja in njegovih razlogov, in tako tudi tiste sodne naredbe, proti kateri je obdolženec zglasil pravni lek.
A kadar se mu je podala obtožnica, sme se obdolženec z zagovornikom pogovarjati, če tudi nij nobene osebe od sodišča pričujoče, ter imata oba pravico, pod nadzorom pregledati spise, razen zapisnikov o posvetovanji sodnega dvora, in vzeti si prepis od njih. Od oglednih zapisnikov, od mnenj zvedenih mož in od tacih izvirnih pisem, katera so predmet kaznjivega dejanja, naj se jima, če tako zahtevata, dadö brezplačni prepisi.
Poglavje V.
0 zasebnem obtožitelju in zasebnem udeležencu.
§. 46. Kadar gre za kak pregrešek, kateri se po kazenskih zakonih sme samo tedaj kazenskopravno preganjati, če tako zahteva tist, komur se je pravica ukratila ali razžalila, ima le-ta pravico, kakor zasebni obtožitelj pri kazenskem sodišči pismeno ali ustno zahtevati kazenskosodno preganjanje.
Zasebni obtožitelj ima pravico, med vvodnimi pozvedbami in vvodno preiskavo sodišču na roko dati vse, kar bi njegovo obtožbo podpiralo, pregledavati spise in, da mu obtožba obvelja, sprožiti pri sodišči vse tisto, do česar ima sicer državni pravd n ik pravico.
Ako zasebni obtožitelj v zakonitem roku nij vložil obtožnice ali nij podal drugih za vzdržanje obtožbe potrebnih predlogov, ako nij prišel k glavni razpravi, ali če pri taisti nij stavil konečnih predlogov, tedaj se šteje, da je od pregona odstopil.
Ako zasebni obtožitelj želi, sme ga državni pravdnik zastopati.
Razsodbo k a h. dvora : Ako so po pričeti glavni razpravi konetatuje , da zasebnega obtožitelj a ni k njej , oprostiti jo obtoženca takoj z razsodbo ; kajti v civilnem postopku navadna „bora lottalie“ no volja v kazensko m postopku niti za obtoži-tolja, niti za obtoženca (z dno 22 junija 1882 6t. 3197 in 16. okt. 1884 št. 6772).
četudi zasebni obtožitelj dokaže kako nezgodo, ki ga je zadrževala, priti o pravem času k glavni razpravi, nima vzkliono sodišče vendar nikako pravice, v zmislu §§. 46 a lin. 3 in 259 št. 2 k. p. r. storjene oprostilne razsodbo razveljaviti ter okrajnemu sodišču zapovedati , da naj določi o tožbi novo glavno razpravo (& dno 16. okt. 1884 st. 6772) ; v takom slučaju ugasne pravica tožbo in zasebni obtožitelj so ne more sklicevati na to, da ni odstopil od z a t o ž h o ; on no more zahtevati obnovo kazenskega postopka, niti so opirati na določbe §§. 352 in 363 št. 2 k. p. r. (z dno 26. junija 1879 št. 4336).
Izjava obtožiteljova pri glavni razpravi o času, ko je treba staviti konečne predlogo, da prepušča stvar izreku sodišča, ni nikak konečni predlog v zmislu §. 46 alin. 3 k. p. r. (z dne 23. aprila 1885 st 13601 ex 1884).
Ako so je kak prestopek zasebno obtožbo spravit potom javne obtožbe (n. pr. §. 812 k. z.) pred sodišče, šteje se tudi, da je zasebni obtožitelj odstopil od tožbe , ker ni stavil nobenega konečnega predloga v zmislu § 46 k. p. r. (z dne 18. marca 1880 št 13835)
Glej tudi k §. 2 k. p. r. navedeno razsodbe.
§. 47. Vsak, komur koli se je s hudodelstvom ali s pregreškom uradoma preganjanim pravica ukra-tila, sme do začetka glavne razprave zaradi svojih zasebnopravnih zahtev pridružiti se kazenskemu postopku ter postano s tem zasebni udeleženec.
Zasebni udeleženec ima naslednje pravice:
1.	On sme državnemu pravdniku in preiskovalnemu sodniku na roko dati vse, kar služi v dokaz obdolženčeve krivde ali v utemeljitev zahtevane od-škodbe.
2.	On sme pogledovati v spise, in to, če ne branijo posebni razlogi, že med vvodnimi pozved-bami in dokler teče vvodna preiskava.
3.	K glavni razpravi se zasebni udeleženec vabi s tem pristavkom, da se bode, ako bi tudi on ne prišel, vendar razpravljalo, in da se njegovi predlogi iz spisov preberö. On sme staviti vprašanja obtožencu, pričam in zvedenim možem ali pa žo v teku razprave dobiti besedo, da kaj drugega opomni. Na konci razprave dohode neposrednje po tem, ko je državni pravdnik svoj konečni predlog stavil in utemeljil, on besedo, da izvede svoje zahteve in jih z razlogi utrdi ter dn stavi tiste predloge, o katerih želi, da bi se v glavnem razsodilu tudi odločilo.
Razsodbo kas. dvora:	Samo na z a li t e v a n j o in
predlog upravičenega zasobnegi udeleženca razsoja kazensko
sodišče o njegovih zahtevah, nikakor pa ne uradoma (z dne 28. junija 1882 št. 5247).
Ulogo ,,z»sobnega udeleženca“ zudobi poškodovani le tedaj, n ko se pridruži kazenskemu postopku z naravnost pokazanim namenom, da se hoče poganjati za svoje zusobno-pruvno z« lito ve ; pridružitev kazenskemu postopku samo zato, da bi se kazenskopravno postopalo proti komu, no daje mu pravic in mesta ,/zasebnega udeleženca“ (z dno 1. marca 1880 št. 16260 ex 1885).
Sodišče presoja po kakovosti kaznjivega dejanja, pod obtožbo dejanega., J6-H koga kot na ,,svojih pravic «h ukratcm-ga.“ pripii-šč iti, da so pri glavni razpravi poslužuje pravic „zasebnega udeleženca“ (z dne 17. dec. 1886 st. 12352).
§. 48. Tudi ima zasebni udeleženec pravico, po naslednjih določilih namesto državnega pravdnika vzdigniti in izvesti javno obtožbo :
1.	Ako ^državni pravdnik ovado poškodovanega zavrne ter sodni pregon, bodi precej , bodi po opravljenih vvodnih pozvedbah (§. 90) odreče, mora to dnema vedeti dati.
Poškodovanec ima v takem slučaji, če izreče voljo pristopiti kazenski pravdi, pravico vvodno preiskavo predlagati svetovalstveni zbornici, katera je dolžna o tem predlogu storiti sklep, pozvedevši poprej, kar bi se ji videlo potrebno.
2.	Ako državni pravdnik popusti' pregon kaznjivega dejanja, predno je obdolženec zaradi istega pravokrepno pod obtožbo dejan, mora se to na znanje dati zasebnemu udeležencu, in on ima pravico, v treh dnevih po prejetem naznanilu ustno ali pismeno preiskovalnemu sodniku oddati izrecilo, da on vzdržuje pregon. Ako se temu, kdor je po kaznjivem dejanji v svojih pravicah oškodovan, nij uradno sporočilo, da je državni pravdnik odstopil, tedaj sme on to izrecilo v treh mesecih po ustavljenem postopku oddati.
V obeh slučajih je izrecilo, v katerem mora biti na tanko zaznamovan obdolžene in dejanje, ka-
ferega je obdolžen, z vsemi spisi vred položiti pred sodni dvor druge stopinje, kateri ukaže začeti ali obnoviti vvodno preiskavo, ako ne meni, da nij več vzroka, da se obdolženec dalje preganja. Ako je obdolženec bil že zaslišan o tem, česar ga krive, sme sodni dvor druge stopinje tudi na podlogi iz-recila zasebnega udeleženca precej pod obtožbo dejati obdolženca.
8. Ako državni pravdnik odstopi od obtožbe ta čas, ko je bila obtožba že pravokrepna, naj se to priobči zasebnemu udeležencu ter pove mu, da ima on pravico, poprijeti se obtožbe, a da mora to v treh dnevih pred sodnim dvorom prve stopinje izreči. Na poznejše izrecilo se ne more gledati.
Razsodi)a kas. dvora : Po smrti „subsidiarnega obtožitelja“ no morejo subsidiarne tožbe nadaljevati niti njegovi dediči in sorodniki, niti kuk pooblaščence, če je bil tudi za slučaj smrti v to pooblaščen (z dno 17. nov. 1884 št. 0301).
§. 49. Tudi kadar se zasebni udeleženec kakor obtožitelj poprime pravde, dano je državnemu pravd-niku na voljo, pozvedeti tek kazenskega postopka, ter ima on vsak čas pravico sodni pregon zopet prevzeti.
V drugem veljajo določila tega kazenskopravd-nega reda, katera se tičejo zasebnega obtožitelja, z naslednjimi utesnitvami tudi za zasebnega udeleženca, kateri namesto državnega pravdnika koga obtožuje:
1.	Nij pripuščeno njegovemu sprevidu, da bi brez poprejšnjega vvodnega preiskovanja vložil obtožnico.
2.	Proti sklepom svetovalstvene zbornice nima drugega pravnega leka razen edine pritožbe proti ustavitvi vvodne preiskave.
3.	On nima pravice, poprijeti se pritožbe o ničnosti zoper sklepe sodnega dvora druge stopinje ali proti sodbi, ki se v glavni razpravi stori; proti tej sodbi sme se samo toliko vzklicavati, kolikor je to sploh pripusčeno zasebnemu udeležencu (§§. 283, 345, 465). Nasvetovati obnovo kazenskega postopka nima pravice.
4.	Zaradi pravice, po §. 48, št. 2, zasebnemu udeležencu pristoječe, naj se izpust obdolženca iz zapora nikakor ne ovira.
V slučaji §. 48, st. 3, bode svetovalstvena zbornica po svojem sprevidu razsojala, je li izpuščanje zaprtega obtoženca odlagati.
§. 50. Zasebni obtožitelj in udeleženec, kakor tudi obeh zakoniti zastopniki se lahko sami ali pa po pooblaščenci potezajo za svojo reč ter vzamejo si pravnega pomočnika izmed tistih, kateri so vpisani v imenik zagovornikov.
Sodišče sme, kadar se mu zdi primerno, zunaj mesta, kjer je sodišče, bivajočemu zasebnemu ob-tožitelju ali udeležencu naročiti, da imenuje ka-cega ondi stanujočega pooblaščenca, ter napotiti enega in druzega, da si izbere pravnega pomočnika iz med tistih, kateri so vpisani v imenik zagovornikov.
Poglavje \TI.
O pristojnosti kazenskih sodišč in o zvezi več kazenskih reči.
I.	Posamezna pristojna sodišča.
§.51. Kazenski postopek pristoji praviloma tistemu sodišču, v katerega okoliši je bilo kažnjivo
dejanje storjeno, in to tudi tedaj, ako је__Д8рећ, spadajoč k obstanku dejanja, v katerem drugem kraji nastopil.
Ako se je kažnjivo dejanje storilo v več okrajih, ali na meji dveh sodnih okrajev, ali če je negotovo, v katerem izmed več določnih sodnih okrajev je bilo storjeno, tedaj je med dotičnimi sodišči pristojno tisto, katero druga prehiti.
Tisto sodišče pa je prehitelo, katero se je prvo kacega preiskovalnega čina poprijelo.
Ako se negotovost o kraji, kjer je bilo dejanje storjeno, odpravi še predno pride obdolženec pod obtožbo, pristoji nadaljevanje kazenskega postopka sodišču kraja, kjer je dejanje storjeno.
li n z a o d b ti kaa. dvora : Kjer во kažnjivo dejanje sestavlja iz več pojedinih zvršiluih činov, ki se ntorć na raznih krajih, smatrati je za kraj storitve kažnjiv ega dejanja oni kraj , na katerem «e je z vršil dejanje končujoči čin (z dno 24. avg. Ib88 st. 7786 in 12. sept. 1884 st. 7496).
Tudi s takimi preiskovalnimi čini, kateri so so storili predno je bila predlagana vpel j ate v vvodno preiskavo ali pa vložena obtožnica , prehiti eno sodišče drugo (z dno 3. marca 1885 št. 2153).
§. 52. Ako se kažnjivo dejanje ovadi tistemu sodišču, v katerega okoliši obdolženec stanuje ali prebiva ali ga najdejo, pristojno je to sodišče, ako ga nij že prehitelo sodišče tistega okraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Vendar naj se stvar temu sodišču odda, ako tako zahteva državni pravdnik enega ali drugega okoliša, zasebni obtožitelj ali obdolženec, in če je več obdolžencev, tudi samo eden izmed njih.
Ako se kazenski postopek, sprožen zaradi hudodelstva ali pregreška proti zaprtemu obdolžencu, ustavi, predno pride do glavne razprave, je zastran drugih pred okrajno sodišče spadajočih kažnjivih dejanj, katerih je še obdolžen, pristojno tisto okrajno
sodišče, v katerega okraji je zaprt. Ali tudi v tem slučaji lahko obtožitelj in pa tudi obdolženec zahteva, da se reč odstopi sodišču tistega kraja, kjer je bilo dejanje storjeno.
§. 53. Tistemu kazenskemu sodišču, katero je prvo zvedelo za kažnjivo dejanje, storjeno v kateri v državnem zboru zastopanih dežel, pristoji postopek zaradi njega dotle, dokler se ne dozve kaka okolnost, katera po določilih §§. 51 in 52 pristojnost drugega sodišča utemeljuje.
§. 54. Ako je bilo kažnjivo dejanje storjeno zunaj dežel, zastopanih v državnem zboru, je tisto izmed sodišč, postavljenih v kateri teh dežel, pristojno, v katerega okoliši obdolženec stanuje ali prebiva, in če tacega ni j, tisto sodišče, v katerega okoliši ga zasačijo.
če kaka vnanja država ali oblastvo dežel pod ogersko krono ponudi, da hoče obdolženca izročiti, ali če je treba stoprv (še-le) zahtevati izročitev, ter nij že dognana pristojnost tozemskega sodišča, tedaj postane pristojno tisto sodišče, katero v to določi kasacijski dvor, posl ušavši generalnega prokuratorja.
§.55. Pristojnost kacega sodišča nad storilcem utemeljuje mu pristojnost tudi za vse sokrivce in deležnike.
§. 56. Ako enega in istega obdolženca dolže več kažnjivih dejanj, ali če se je enega kaznjivega dejanja udeležilo več oseb, ali če je kateri teh deležnikov storil tudi še v zvezi z drugimi osebami kaka kažnjiva dejanja: to treba praviloma kazenski postopek zoper vse te osebe in za vsa ta kažnjiva
dejanja pri istem sodišči ob enem vršiti in o vseh kazenskih rečeh, katere so vkup zadele, izreči eno konečno sodbo.
K temu postopku je pristojno izmed dotičnih sodišč tisto, katero je druga prehitelo. Toda če ena izmed skup naletevših kazenskih reči spada pred poroto, tedaj je ta za pristojnost odločilna, če bi jo tudi bilo prehitelo sodišče pristojno za drugo kazensko reč. Takisto se tudi pristojnost ravnš. po hudodelstvu ali pregrešku spadajočem pred sodni dvor, če bi ga tudi bilo že prehitelo kako okrajno sodišče zaradi kaznjivega dejanja, katero soditi je njegova reč.
Razsodba kas. dvora: Ako se na podlogi S. 60 k. p. r. obtožuje kdo prod sodnim dvorom ali prod porotniki kakega prestopka, dobi obtoženec pravico zahtevati, da so glede obtožnico, vgovora in priprave pred glavno razpravo spolnijo vsi oni propisi, ki veljajo sicer za postopek prod temi sodisei (z dne 'M), marca 1884 št. 2470).
§. 57. Sodišče, po §. 56 za več skup naletevših kazenskih reči pristojno, sme na predlog ali uradoma ukreniti, da se zastran posameznih kažnjivih dejanj ali za posamezne obdolžence kazenski postopek posebej vrši in dožene, ako kaže, da bi se s tem ubranile zakesnitve ali ovire postopka ali skrajšal obdolženčev zapor.
V vsakem tacem slučaji je obtožitelj dolžan, precej izreči, ali si pridržava pregon zastran drugih reči, katerih se isti obdolženec dolži. Ako si ga pridrži, naj se postopek o teh dolžitvah brez nepotrebnega odloga nadaljuje in do konca dožene; v nasprotnem slučaji sme se obdolženec zaradi njih preganjati samo pod tistimi uveti, pod katerimi je dopuščena obnova kazenske pravde, ustavljene pred glavno razpravo.
Kazenskopruvdni red.	' ‘
Ako se to izrecilo ne dotakne kakega kažnjivoga dejanja, katero je bilo predmet sodnih vvodnih pozvedeb ali vvodne preiskave, sme obdolženec zahtevati, naj obtožitelj tudi o njem izreče, sicer bi se vzelo, da se je pregona odpovedal.
Ako gre za pregreške ali prestopke, kateri se ne preganjajo samo na zahtevanje kakega udeleženca , je vsakakor tudi od državnega pravdnika zahtevati izrecilo.
Ltazaodba kas. dvora: Državnomu pravdniku ni troha izrekati, da ai v zmielu §. Г>7 »lin. 2 k. p. r. pridržuje daljni pregon, će ho jo glede posameznih kažnjivih dejanj proti obdolžencu d e -jan jek o, no pa vsled Hodnega sklepa, vršilo posebno kazoneko postopanje (z dno 27. nov. 1886 št. 9465).
§. 58. Ako se je ukrenilo, da se kaka skup idočih kazenskih reči posebej požene na glavno razpravo, ali da se za enega izmed obdolžencev vvodna preiskava posebej opravlja, sme se od drugih odločena kazenska stvar oddati na tisto sodišče, katero bi za-njo bilo pristojno, da nij skup zadela z drugimi kazenskimi rečmi.
§. 59. Kadar je kakega obdolženca izročiti kraljevsko - ogerskemu ali kakemu vnanjemu obla-stvu, tedaj pristoji presojanje stvari in pogajanje z 6nim oblastvom tistemu sodnemu dvoru prve stopinje, v katerega okraji stanuje ali prebiva ta, kogar je izročiti, in če tacega sodišča nij, tistemu, v katerega okraji se on zateče. Ako pride taka zahteva izročitve ali če so izdani iskalni (gonilni) listi, tedaj je storiti kar je potreba, da obdolženec ne uide; ali izročitev samo naj svetovalstvena zbornica, zaslišavši državnega pravdnika, samo tedaj predloži sodnemu dvom druge stopinje, kadar ob-lastvo izročitev želeče precej ali v primernem času
Kazenefcopravrlni red. —	00.
:њ
poda take dokaze ali razloge sumnje (osumljaje), o katerih se obdolženec pri izpraševanji ne more pri tej priči opravičiti. Sodni dvor druge stopinje naj to, kar poslušavši višjega državnega pravdnika ukrene, vsegdar poprej predloži pravosodnemu ministru v odobrenje.
Oloj Izročitveno pogodbe: z Anglijo in Irsko (z dne 3 decembra 1873 štev. 34 d. z. ex 1874), z Helgi j o (z dne 12. jan. 1881 št. 2n d. z.), z Brazilijo (z dne 21. maja 1883 at. 142 d. z.), a Ornogoro (z dne 23. aeptb. 1872 at. 124 d. z.), z Nemčijo (min. ukaz z dno 6. apr. 1864 Št. 76, 9. jul. 186f> št. 124. d. z. in z dne 7. mitro. 1870 št. 14138), a Francijo (z dne 13. nov. 1865 6t. 12 drž. zak. ex 1866), z Italijo (z dno 27. februvarja 1869 št. 100 d. z. in 21. okt. 1882 št. 112 at. d. z. ex 1883), z Lukaem-.burško (z dne 11. febr. 1882 at. 127 d z.), a Kneževino Monaco (z dno 22. febr. 1886 št. 13 d. z), z Nizozemsko (z dne 24. nov. 1880 št. ::t d. z. ox 1881), z Rusijo (z dno 16. okt. 1874 št. 128 d. z. ex 1876), a Severno Ameriko (z dno S. jul. 1856 št. VI d. z. ex 1867), a Švedsko in Norveško (z dnu 2. jun. 1868 št. 11 d. z. ex 1869); s Kor bi j o (z dne 6. maja 1881 št. 90 d. z. ex 1882), a Španijo (z dne 17. aprila 1861 št. 69 d. z.) in a Švico (z dno 17. jul. 1866 6t. 210 d. z.).
Glede izročitve glej tudi dotltne ukaze pravosodnega minister-atva v Zbirki normalij za graško nadsodišče z leta 1887 na strani 13, 19, 21, 22, 23, 24, 25 in 93.
Svotovalatvono zbornico morajo sodnemu dvoru drugo stopinje predložiti vsak sklop, a katerim se je izročitveni zahtevi ugodilo, ali tudi neugodilo (min. ukaz z dno 28. januvarja 1877 št. 966, atran 93 omenjene zbirke).
II.	Posebna pristojna sodišča.
§. 60. Kazenski postopek zoper take osebe, katere so po zakonu v kazenskih rečeh podvržene vojni sodni oblasti, ostane tudi poslej pridržan vojnim sodiščem, Ali obstanek dejanja pri tacih kažnjivili dejanjih, katera je soditi po občnih kazenskih zakonih , pozvedavajo vojna sodišča samo tedaj, kadar obdolženec stoji' očitno pod vojno sodno oblastjo. Ako se to pokaže stopvv v teku preiskave pred civilnim kazenskim sodiščem začete, mora civilno kazensko sodišče popustiti razpravo in stvar vojnemu sodišču oddati.

(»loj zakon z dno 20. maja 1869 St. 78 d. z. in z dno 2. aprila 1886 8t. 93 d. z. »podaj v dodatku pod IV.
Razsodba kas. dvora: Civilno kazensko sodišče v slučaju g. 4 zakona z dne 20. maja 1869 št. 78 d. z. svoje pristojnosti ne moro odklanjati za to, ker jo za kažnjivo dejanje zvedelo , še prodno je storilec izstopil iz aktivno vojaško službo (z dno 4. aprila 1888 št. 3997).
§. 61. Vnanji poslaniki, poverjeni na avstro-ogerskem dvoru, in njih pravo poslaniško osebje niso pod sodno oblastjo deželskih oblastev. Tudi domači ljudje in posli teh poslanikov in tujih vladarjev, bivajočih v Avstriji, ki so ob enem podložniki tiste države, v katero spada vladar ali poslanik, niso podvrženi avstrijskim sodiščem. Ako bi torej bilo s tacimi osebami opravljati kako uradovanje zaradi kakega kaznjivega dejanja, naj se oblastvo sicer po okolnostih obdolženčeve osebe zagotovi a precej naznani to najvišjemu dvornemu maršalstvu, da se ono daljo obrne na vladarja ali poslanika zaradi prevzetja obdolženca.
111.	Pravica, preizročevati (delegovati) pravde.
§. 62. Sodni dvori druge stopinje imajo pravico, poslušavši višjega državnega pravdnika, z ozirom na javno varnost, ali z drugih važnih vzrokov izjemno pristojnemu sodišču nekatere kazenske reči odvzeti in odkazati jih drugemu sodišču iste vrste v svojem okoliši.
§. 63. Isto pravico ima tudi kasacijski dvor za ves razsežaj dežel zastopanih v državnem zboru.
Ako sodni dvor druge stopinje po §. 62 kako stvar drugemu sodišču preizroči, sme proti temu obtožitelj in tako tudi obdolženec pritožiti se ka-sacijskemu dvoru. Pritožbo je v treh dnevih po razodetji sklepa podati na znanje dajočemu sodišču.
It a z h o d 1) e kas. dvora: Proti odločbi sodnega dvora 11. stopinje , s katero so odklanja, mesto pristojnega delegovati kako drugo sodišče za razsojo kako kazensko reči, ni nikake pritožbe več (z dne 17. marca 1886 št. 3036).
Kasacijski dvor pa ima tudi brez pritožbo pravico, kazensko roči — kadar so vzroki zato — odvzemati pristojnemu sodišču tor jih izročovati kakemu drugemu sodišču isto vrsto (z dno 24. jan. 1882 št. 761).
IV.	Prepiri o pristojnosti sodišč.
§. 64. Ako se za pristojnost prepirajo okrajna sodišča, katera stoje pod istim sodnim dvorom prve stopinje, razsojuje svetovalstvena zbornica tega sodišča. Ako se dva sodna dvora prve stopinje ne moreta domeniti o svoji pristojnosti, ali o pristojnosti dveh pod njima stoječih sodišč, tedaj razsojuje sodni dvor druge stopinje. Kadar je v prepiru pristojnost med sodišči, ki niso pod istim sodnim dvorom druge stopinje, ali pa med dvema sodnima dvoroma druge stopinje, razsojuje kasacijski dvor. Take razsodbe delajo se samo po poslušanji državnega pravdništva, in proti njim nij posebnega pravnega leka.
V vmesnem časi naj vsako prepirajočih se sodišč opravi dela za pogon preiskave in dotrdbo obstanka dejanja v svojem okraji potrebna, zlasti vsa tista preiskovalna dela, katera je nevarno odlagati.
V.	Uradna dela nepristojnih sodišč.
§. 65. Vsa, tudi nepristojna kazenska sodišča, v katerih okraji se najde sled hudodelstva ali pregrešita, imajo, kadar je nevarnost v odlogu, pravico in dolžnost, opraviti tista dejanja, ki utegnejo pomoči, da se obstanek dejanja pozve in obdolženec vjame. Ali ona morajo to pristojnim sodiščem ali državnim pravdnikom takoj na znanje dati ter poslati jim dotične spise.
§. (Hi. Preiskovalna dela, katera je nepristojno kazensko sodišče zunaj slučaja poprejšnjega paragrafa opravilo, zgolj za to še niso neveljavna, ako se tičejo edino vvodne preiskave; vendar naj pristojno sodišče preudari, bi li bilo ta dela ponoviti ali dopolniti.
Poglavje VII.
O izključbi in odmetu sodnih oseb in državnih pravdnikov.
I.	Katere sodne osebe so izključene.
§. 67. Vsak sodnik in zapisnikar je izključen ter ne sme sodnih dejanj v kazenskem postopku opravljati, če je on sam tist, ki je s kažnjivim činom poškodovan, ali če je obdolžena ali poškodovana oseba v zakonski zvezi z njim, ali kadar je obdolženec, poškodovanec, državni pravdnik, zasebni obtožitelj ali zagovornik ž njim v rodu ali svaštvu v navzgorni ali nizdolni vrsti, njegovega strica ali njegove tete otrok, ali še bliže ž njim v rodu ali na enakem kolenu v svaštvu, ali če stoji z njim v razmeri posinuvnika ali rednika, ali pa posinčv-Ijenca ali rejenca, varuha ali varovanca.
§. 68. Izključen je dalje ter ne sme delovati kakor sodnik ali zapisnikar po vseh stopinjah tist:
1.	kateri je zunaj svojih službenih opravkov bil svedok (priča) dotičnega dejanja, ali je bil v tej reči za pričo ali zvedenca zasliševan;
2.	kateri je v tej stvari sodeloval kakor zagovornik , kakor zastopnik zasebnega obtožitelja ali udeleženca ali kot državni pravdnik.
Od sodelovanja in razsojevanja pri glavni razpravi izključen je tist, kateri je v isti stvari bil za preiskovalnega sodnika, ali se je udeležil razsodbe o vgovoru proti devanju pod obtožbo (§§. 211 do 214). Ako se mora kaka glavna razprava vsi e d vzklica ali pritožbe o ničnosti ponavljati, so od nove glavne razprave izključeni tisti sodniki, kateri so se udeležili prve.
11 a z 8 o d b o k a s. dvora: Sodnik, kije opravljal v v o d n o pozvedbe, v istoj zadevi ne moro biti člen sodečega sodišča (z dne ‘2. junija 1886 št. 6402).
Izključen pa ni, kd^r jo sodeloval pri sklopu svetovalstveno zbornice v zmlslu g. 48 št. I k. p. r. (z dne 28. okt. 1884 št. 11878).
Istotako sodniki, ki so sodili n o n a v z o č o g a obtoženca, niso izključeni od nove glavno razprave, ki so vrši vsled vslišanega vgovora obtožončevega (z dne 25. nov. 1876 št. 4649).
Taisto volja tudi za slučaj , če so vrši nova glavna razprava vsled obnovo kazenskega postopka ; vsi prejšnji sodniki so lahko člani sodišča pri toj razpravi (z dne 8. okt. 1884 št. 10624).
Nasproti pa oni sodniki, ki so sodelovali pri v z k 1 i c n o m sodišču, katero jo uničilo razsodbo okrajnega sodišča, ker jo ono sodilo za prestopek tako dejanje, katero ustanovi hudodelstvo, n e morejo sodelovati pri glavni razpravi, katera so potom vrši pri sodnem dvoru zastran tega dejanja (z dno 21. januvarja 1882 št. 12300 ox 1881).
§. 69. Udje sodišč na višjih stopinjah so zlasti tudi izključeni:
1.	od razpravljanja o vseli kazenskih rečeh, v katerih so kakor preiskovalni sodniki delovali;
2.	od razpravljanja o pravnih lekih zoper vse tiste razsodke, pri katerih so oni sami na nižje stopinji glasovali;
il. od poročevalstva in prvosedstva pri razpravi o takih kazenskih rečeh, v katerih je za preiskovalnega sodnika ali poročevalca pri nižjem sodišči deloval kdo takšen, ki je do njih v katerem v §. 67 povedanih rnzmorov.
§. 70. Sodnik ima dolžnost, razmerje, katero ga izključuje, naznaniti brez odloga načelnik x so-
dišča, katerega ud je. Izključen načelnik okrajnega sodišča naj naznani načelniku sodnega dvora prve stopinje.
Zapisnikar naj to naznani sodniku, pri katerem mu je pisati zapisnik.
§ 71. Vsaka sodna oseba se mora od tistega časa, ko zve kak izključilen razlog, zdrževati vseh sodnih dejanj, ker bi sicer bila nična. Samo če je nevarnost v odlogu ter se ne more precej postaviti drug sodnik ali zapisnikar, naj taka sodna oseba sama opravi silno potrebna sodna dejanja, razen ko bi bilo kaj storiti zoper sodnikovo ženo ali zoper take osebe, katere so ž njim v rodu ali svaščini (§. 67), kajti v takem slučaji je neutegoma uradno dejanje odstopiti najbližjemu sodniku.
II.	Odklon sodnih oseb.
§. 72. Državni pravdnik, zasebni udeleženec, zasebni obtožitelj in obdolženec smejo odvreči (odkloniti) ude sodišča in zapisnikarje, ako morejo zunaj slučajev v §§. 67—69 omenjenih povedati in izkazati druge razloge ali vzroke, kateri utegnejo obuditi dvombo o polni nepristranosti tega, kogar odklanjajo.
§ 73. Prošnjo, s katero hoče dotični k odkloniti
kacega sodnika, je vpoložiti ali na zapisnik dati vselej pri sodišči, kateremu pripada odklonjeni, in to, ako se odklanja kak ud sodečega sodišča, najpozneje štiri in dvajset ur pred začetkom razprave in kadar se odklanja cel soden dvor, najpozneje tri dni po pozivu k razpravi. V tej prošnji se morajo odmetni razlogi na tanko povedati in kolikor je mogoče posvedočiti.
§. 74. Jeli dopuščen odklon sodne osebe, to razsoja praviloma načelnik tistega sodišča, kateremu ona pripada.
Ako se odklanja okrajni sodnik, razsoja sveto-valstvena zbornica sodnega dvora prve stopinje; kadar se odklanja cel soden dvor prve stopinje ali njegov načelnik, tedaj razsoja sodni dvor druge stopinje, in če se odklanja sodni dvor druge stopinje ali njega prezident, tedaj razsoja kasacijski dvor.
Proti tem razsodkom nij pravnega leka. Načelnik, oziioma sodni dvor, ki razsoja o odklonu, naj ob enem, ako se dopušča odklon, določi tistega sodnika ali tisto sodišče, kateremu je stvar izročiti.
III.	Izključim državnih pvavdnikov.
§. 75. Izključeni so od delovanja v kazenskih rečeh tisti udje državnega pravdništva, do katerih stoji obdolženec ali njegov zagovornik, ali s hudodelstvom ali pregreškom poškodovani ali zasebni obtožitelj v katerem v §. 67 omenjenih razmero v ;
1 po tem tisti, kateri so v tej reči bili zasliševani za priče ali zvedence, ali kateri so kakor zagovorniki, kakor zastopniki zasebnega obtožitelja ali udeleženca, ali kakor sodniki delovali.
§. 76. Vsak ud državnega pravdništva ima dolžnost, od časa, ko zve za kak razlog, zdržavati se vsega opravila v tisti reči, za katero je izključen, prepustiti jo svojemu namestniku in naznaniti to svojemu neposrednjemu predstojniku. Pritožbe do-tičnikov proti delovanju kakega državnega pravd-nika, kateremu bi bilo po zakonu zdrževati se delovanja, ne smejo ustavljati postopka.
Poglavje VIII.
0 naznanjanji sodnih naredeb in o dopuščanji pregledavati spise.
§. 77. Sodne naredbe (sodni ukazi) se ali ustno pred sodiščem oznanujejo ali se pa vročajo v izvirniku ali uradno potrjenem prepisu.
Ustno oznanilo mora biti po zapisniku izkazano. Tistemu, komur se kaka naredba ustno oznanja, dati je prepis od nje. ako želi.
§. Tit. Državnemu pravdništvu se sodne naredbe vročajo s tem, da se mu priobčuje izvirnik. Uradnik državnega pravdništva potrdi na izvirniku, da ga je pregledal, ter pristavi dan. Ako želi, naj se mu da prepis.
§. 71). Poziv k glavni razpravi na prvi stopinji mora se obdolžencu samemu vročiti.
Ta poziv do zasebnega obtožitelja in udeleženca, in tako tudi vse tiste spise, od katerih vročitve teče dotičniku rok za kak pravni lek ali za vgovor proti devanju pod obtožbo, vročiti je ali stranki sami ali njenemu postavljenemu zastopniku.
Ako se dotičnik, da. si je njegovo prebivališče znano, umika osebni vročitvi, naj se naredba, katero mu je vročiti, položi županu v roke in to vedeti da dotičniku z oglasom na njegovem stanišči in na občinski hiši nabitim.
§. 80. Ako je vročiti sodno naredbo zunaj slučajev v §. 79 omenjenih, in če se ta, na kogar je vročitev napotena, ne najde v svojem stanovanji, izročiti jo je kacemu doraslemu domačinu njego-
vemu. Ako bi takega ne bilo, dati je vročilo sosedu, ali če nij najti nikogar, kateri bi voljan bil pismo prevzeti, položiti ga je pri županu in oznanilo o tem v stanovanji na bolj očitnem mestu pustiti ali, če je stanišče zakleneno, na vratih pripeti.
Ako se ne more najti, kje stanuje on, komur je kaj vročiti, opravi se vročitev s tem, da se dotično oznanilo na občinski hiši nabije, in če se sodišču vidi primerno, po časnikih razglasi.
Razsodba kas. dvora: Pravo vročitev namestuje nabitje sodne listino ali sodnega oznanila na občinski hiši le tedaj, Če je neznano adreaatovo stanovanje, no pa tudi kraj njegovega bivanja (z dne 2i). marca 1888 št. 18731 ex 1882).
§. 81. Ako biva dotičnik, komur je kaj vročiti, zunaj okraja tistega sodišča, od katerega izhaja naredba, tedaj se zaprosi okrajno sodišče tistega kraja, kjer je kaj vročiti, da ono to opravi. Isto se stori z naredbami sodnega dvora prve stopinje, katere je komu vročiti zunaj obsega okrajnega sodišča nahajajočega se v mestu, k jer ima sodni dvor svoj sedež.
V teh slučajih je dotičniku na voljo, pri okrajnem sodišči, katero je za vročbo zaprošeno, poprijeti se pravnih lekov po propisu tega kazenskopravdnega reda.
Razsodbo kas. dvora: Ako jo bila obtožencu vročena konečna sodba po k a k e m okrajnem sodišči, prosto mu jo po 'drugem odstavku g» 81 k. p. r. tudi pri tem okrajnem sodišči zglusiti in izpeljati pravno leko proti tej sodbi (z dno 26. jun. 1884 št. 7080) ; taisto pa ne ve Ij a v tem slučaju, če jo bila sodba obtožencu ustno oznanjena; tu velja pri kakem okrajnem sodišči zglašen pravni lok le tedaj, ako dospe v zakonitem 3dnov-nem roku k sodečemu sodišču (z dno 12. nov. 1884 št. 12837).
§. 82. Sodiščem se prepušča, da preudarijo, kaže li dopustiti stranki ali nje izkazanemu zastopniku, da tudi zunaj slučajev v tem kazenskopravdnem redu posebej povedanih kazenskosodne spise pre-
gleda, ali dati izročiti mu prepise od njih, ako te osebe verovno dokažejo, da jim je to za izvod zahtevane odškodbe ali za prošnjo pravdne obnove ali z kakih drugih vzrokov potrebno.
§. 83. 0 začetji in dovršbi kazenskega postopka proti vojaškim in brambovskim osebam, proti takim osebam, katere so v državnem ali drugem javnem, torej tudi deželskem ali občinskem uradu ali v taki službi, proti udom občinskega ali drugega v oskrbovanje javnih reči' zvanega zastopstva, ali takim, katerim so podeljeni javni naslovi ali tozemski ali vnanji redi ali počastilni znaki, podati je priobčilo njih višjemu oblastvu, oziroma načelniku zastopstva in dotičnim dvornim uradom ali redovnim pi-sarnicam.
(llodo oseb, ki so prištevajo stoječi vojni, vojnemu brodovju, deželni brambi ali nadomestni rezervi, podati so ta naznanila pristojnemu dopolnilnemu okrajnemu poveljništvu potom tistega političnega okrajnega oblastva, v katerega okraju ima kazensko sodišče svoj sedež (ukaz pravosodn. min. z dno 6. maja 187G št. f>686 in 6. avg. 1880 št. 11307 v zbirki normalij za graško nudeodišče na strani 100 in z dno 28. dec 1887 št. 20909 [J. M. V. H. ex 1888 št. 2]). Zastran naznanil o naborni stavi podvrženih tnožkih osobah v ‘21., 22. in 23 lotu starosti, glej ukaz pravosodnega min. z dne 27. septb. 1889 st. 10749 (J. M. V. B. ox 1889 št. 49).
l^oglavje I>v.
0 zasledovanji kažnjivih dejanj in o vvodnih pozvedbah zastran hudodelstev in pregreškov.
§. 84. Vsa javna oblastva in vsi javni uradi imajo dolžnost, kažnjiva dejanja, katera sami zapazijo ali sicer zvedo, precej naznaniti državnemu pravdniku pristojnega sodišča, ako niso taka, ki se edino na zahtevanje udeleženca preiskujejo.
Kadar je nevarnost v odlogu, sme se storjeno kažnjivo dejanje naznaniti tudi tistemu okrajnemu sodišču, v katerega okoliši biva oblastvo.
§. 85. Sodišče, katfero izreče, da je konkurs odprt, ali pa razsodi, da se samo za to konkurs ne odpira, ker je imovina premajhna ali ker je samo en oseben dolžnik, dolžno je to precej dati na znanje državnemu pravdniku pri tistem sodnem dvoru prve stopinje, v katerega okoliši dolžnik stanuje; dalje ima civilno sodišče dolžnost, podeliti državnemu pravdniku in kazenskemu sodniku vsa potrebna pojasnila in priobčiti spise, katere potrebujeta, bodi v izvirnem spisu, bodi v poverjenem prepisu.
§. 86. Kdor koli zve kažnjivo dejanje, katero je uradoma preganjati, ima pravico ovaditi ga. Ovado sprejeti so dolžni ne samo državni pravdnik, nego tudi preiskovalni sodnik, okrajni sodnik in varnostno oblastvo, kateri naj jo priobčijo državnemu pravdniku.
Kedaj imajo zasebne osebo dolžnost, kažnjiva dejanja ovajati, glej določbo §§. 61, 849, 369, 372, 442, 443, 473, 475, 476 kaz. zakona (I. zvezok to zbirko).
§. 87. Državnega pravdnika dolžnost je, vsa prejeta naznanila ali o vade o tacih kažnjivih dejanjih, katera se uradoma preganjajo, pretehtati in iti za sledom tacih kažnjivih dejanj, o katerih mu pride znanje. Pripomaga naj tudi neznane storilce zvedeti, zasledujoč na to vodeče osumljaje.
Ako ovade, prihajajoče od osebe, ki svojega imena nij povedala, ali katera je popolnoma neznana, obsegajo določne, kažnjivo dejanje verjetno oznamenjujoče okolnosti, je treba sicer te okolnosti pozvedovati; vendar je v tem tako ravnati, da ne
bode nikacega hrupa in da bode poštenje obdolženih oseb kolikor koli mogoče malo trpelo.
Ako pride do državnega pravnika govorica ali glas o takem kaznjivem dejanji, katero se ne preiskuje samo na zahtevo udeleženca, ima on dolžnost, dati izprašati osebe, po katerih se je govorica razširila, slediti s pripomočjo varnostnih oblastev za njć, dokler ji ne dojde do izvira, ter, kolikor je moči, preveriti se, ima H kaj resničnega ali ne,
§. 88 Sploh ima državni pravdnik pravico, po preiskovalnem sodniku, po okrajnih sodiščih ali po varnostnih oblastvih dati opravljati vvodne pozvedbe za tega del j, da se dobodo potrebne opore, da se kazenskopravno postopa zoper kako določno osebo, ali pa da se zavrže ovada.
Tudi pri teh vvodnih pozvedbah imajo preiskovalni in okrajni sodniki tiste pravice in dolžnosti, katere gredö preiskovalnemu sodniku v vvodni preiskavi.
Državni pravdnik lahko da po varnostnih oblastvih zaslišati nezaprisežene take osebe, ki bi utegnile kaj povedati v pojasnilo storjenih kažnjivih dejanj , ter sme biti tudi sam pričujoč pri takem zasliševanji. Ogled in hišno raziskovanje sme po njih samo tedaj opraviti dati, kadar nij vpričo sodne osebe, zvane k temu uradnemu delu, ter je neogibna potreba, neutegoma to storiti; on je lahko tudi sam pričujoč pri teh preiskovalnih dejanjih, pri katerih je treba izpolnjevati vse za sodna dela te vrste propisane formalnosti. Ali o njih narejeni zapisniki se pod ničnostjo smejo samo tedaj rabiti za dokazila, če so se brez odloga priobčili preis-
kovalnemu sodniku, katerega dolžnost je, njih obliko in vsebino pretehtati in ako bi potrebno bilo, napraviti, da se obravnava ponovi' ali dopolni.
§. 89. Preiskovalni sodnik pri sodnem dvoru prve stopinje opravlja, dokler nij predloga od državnega pravdnika, samo tista uradna dela, katerih brez nevarnosti za namen ali brez prestopa zakonitega roka nij moči odlagati. Kar je storil, naj da državnemu pravdniku na znanje, ter naj počaka njegovih predlogov.
Okrajna sodišča nasproti dolžna so sicer tudi hudodelstva in uradoma preganjane pregreške, za katere zvedö, nemudoma naznaniti državnemu pravdniku , a ob enem, ne čakaj e njegovih predlogov, opraviti vvodne pozvedbe (§. 88, odstavek 1 in 2). Ali taka preiskovalna dela, s katerimi bi se sled kaznjivega dejanja izbrisati utegnil ter bi ga ne bilo mogoče pozneje še ogledovati, naj opravljajo samo tedaj , kadar je nevarnost v odlogu; razen tega naj samo v naznanilu, katero dadö, potrebnost tacega preiskovalnega dela v misel vzamejo in za to skrbč, da se sled kaznjivega dejanja ohrani dotle, dokler ne pride preiskovalni sodnik, ali pa zaprosba njegova, da naj se ta preiskovalna dela opravijo.
Zapisnike narejene o vvodnih pozvedbah mora okrajno sodišče z naj večjim podvizanjem in, če je koga dalo zapreti, najpozneje v osmih dnevih poslati državnemu pravdniku, kateri je v poslednjem slučaji dolžan, najpozneje v treh dnevih po prejemu zapisnikov ali zaprtega d j ati iz pregona ali pa preiskovalnemu sodniku podati svoje predloge, kar se tiče osebe in postopka (§. 27, odstavek 2).
§. 90. Ako državni pravdnik, pregledavši ovado ali spise vvodnih pozvedeb, — katere, ako bi potrebno bilo, naj dopolniti da, — najde dovoljno vzrokov, da napoti kazenski postopek zoper določno osebo, poda ali predlog o vvodni preiskavi (§. 91) ali pa obtožnico. V nasprotnem slučaji zavrne prejeto ovado, zapiše ob kratkem razloge, na-gnivše ga k temu, ter pošlje preiskovalnemu sodniku spise vvodnih pozvedeb z opomnjo, da ne vidi vzroka daljemu preganjanju. Preiskovalni sodnik naj v tem slučaji vvodne pozvedbe ustavi in obdolženca, če je zaprt, precej izpusti.
l^oglavje X.
0 vvodnem preiskovanji hudodelstev in pre-greškov sploh.
I.	Kako začenjati vvodno preiskavo in kitko mesto ima v njej preiskovalni sodnik.
§.91. Predno se kdo dene pod obtožbo (XVI. poglavje), mora se opraviti vvodna preiskava tedaj, kadar gre za tako hudodelstvo, katero odsoja porota, ali kadar se ima kazenski postopek proti ne-pričujočemu sprožiti. V vseh drugih slučajih je prepuščeno državnemu pravdniku, oziroma zasebnemu obtožitelju, da preudari, je li predlagati vvodno preiskavo.
Namen vvodne preiskave je, obdolžitev kaznji-vega dejanja sproženo proti določni osebi vzeti v naprejšnji pretres ter stvar toliko pojasniti, kolikor je potreba, da se ustanove tisti momenti, po katerih se da ali kazenski postopek ustaviti ali pa pripraviti dejanje pod obtožbo in sprejem dokazov v glavni razpravi prirediti.
§. 92. Preiskovalni sodnik sme vvodno preiskavo začeti samo zaradi tacih kažnjivih dejanj in samo zoper tiste osebe, zastran katerih ima pred seboj dotični predlog upravičenega obtožitelja.
Ako državni pravdni k vvodno preiskavo predlaga, naj preiskovalnemu sodniku priobči ovado in dokazila, katera je zvedel, ter uspeh vvodnih po-zvedeb, ako bi bil katere ukrenil.
Kadar se preiskovalni sodnik pomišlja, mu li je pristopiti predlogu na vvodno preiskavo, naj se obrne na svetovalstveno zbornico, da ona o tem sklepa. Preiskovalni sodnik se udeležuje posvetovanja, a ne sklepanja. O takih posvetovanjih je treba vselej državnemu pravdniku popred vedeti dati, da lahko svoje nazore pismeno ali ustno razloži.
§. 93. Vvodno preiskavo opravlja praviloma preiskovalni sodnik sam in neposredstveno. Vendar sme on okrajna sodišča po okoliši in zunaj okoliša svojega sodnega dvora zaprositi, da posamezna sodna dela zvrše.
Okrajna sodišča naj ustrezajo zaprosbi, držeč se prepisov za preiskovalnega sodnika veljavnih, in če iz tega nastane potreba še drugih preiskovalnih del v njihovem okoliši, dolžna so jih precej opraviti
§. 94. Preiskovalni sodnik poroča ustno sveto-valstveni zbornici o stanji vseh tekočih vvodnih preiskav enkrat na mesec ali tudi med mesecem, kadar se mu zdi potrebno po važnosti kake stvari, ali kjer mu je iskati razsodita svetovalstveno zbornice. V tistih sejah, v katerih svotovalstven i zbornica sprejemlje ta poročila, pričajoč je državni pravdnik ter ima pravico, staviti predloge.
KazeiLikopravdni rod.
§. 95. Ako avetovalstvena zbornica sklene, kako vvodno preiskavo okrajnemu sodišču (§. 12) izročiti, naj to sodišče izpolnjuje vse propise, kateri veljajo za preiskovalnega sodnika. Mesečno poročilo o stanji vseh tekočih vvodnih preiskav okrajno sodišče daje pismeno; takisto prejemlje tudi razsodke od svetovalstvene zbornice. Ustno poro-čevanje v seji te zbornice se v takih slučajih izroča enemu njenih udov. Tudi v teh sejah je državni pravdnih pričujoč.
II.	Poslovanje pri vvodni preiskavi.
§. 96. Kadar je vvodna preiskava vpeljana, se preiskovalni sodnik iz službene dolžnosti in ne ča-kaje drugih obtožiteljevih predlogov, poprime svojega dela, da pozve obstanek dejanja, najde storilca in ugotovi dokazila govoreča zoper obdolženca in za rjega toliko, kolikor zahteva namen vvodne preiskave.
§. 97. Obtožitelj ima pravico, tudi zastran posameznih preiskovalnih del preiskovalnemu sodniku staviti predloge, o katerih naj išče razsodka pri svetovalstveni zbornici (§. 94), kadar se pomišlja, ter se mu ne zdi pristati na-nje.
Preiskovalnih del državni pravdnih ne z vršu je, ker bi sicer delo bilo ničevo. Kadar preiskovalni sodnik obdolženca ali priče pravilno zaslišava, ne smeta biti pričujoča ni obtožitelj ni zagovornik. Ali pravico imata, biti vpričo pri ogledu, hišnem raziskovanji in raziskovanji pisanj ter povedati, na katere reči naj se raztegnejo ta preiskovalna dela. Za tega delj naj preiskovalni sodnik praviloma poprej vedeti da obtožitelju, kdaj se opravijo ta dela,
vendar jih tedaj, kadar je nevarnost v odlogu, lahko opravi, če mu jih tudi nij poprej naznanil.
§. 98 Лко je za hudodelstvom ali pregreškom ostal kak sled, treba ga je primerno pozvedeti, zlasti z ogledom po določilih v sledečem poglavji obseženih.
Take stvari, na katerih ali s katerimi je bilo kažnjivo dejanje storjeno, ali katere je morebiti storilec pustil na mestu, kjer jo dejanje storjeno, sploh vse take reči, katere bode pred obdolženca ali priče polagati v prispoznanje ali ki utegnejo kako drugače služiti v dokaz, naj se vzamejo, če je moči, pod sodno hrambo. One naj se ali denejo v ovitek, kateri se zapre s sodnim pečatom, ali pa naj se jim da sodno oznamenilo, da ne bode moči za meniti j ib ali kaj drugega podtakniti.
Ako so med najdenimi v božjo službo posvečene reči, naj sodišče skrbi za to, da se odločijo od vseh drugih stvari in da pridejo v primerno shrambo.
§. 99. Ako se škoda, ki je komu s hudodelstvom ali pregreškom storjena, ali pa dobiček, ki mu je odšel, ne more zanesljivo pozvedeti z po-škodovančevih besed, ali če se da po pravici misliti, da on svojo škodo previsoko ceni, tedaj naj se v tistih slučajih, kjer ima velikost škode vpliv na to, more li se dejanje komu za hudodelstvo šteti, koliko kazni naj se odmeri ali odškodnine prisodi, priče alt zvedenci zaslišijo, da se zve kolika je škoda.
§. 100. Pisma, ki so pisana v jeziku pri sodišči nenavadnem ter so važna za preiskavo, naj
4*
preiskovalni sodnik da po zapriseženem tolmači prevesti in s prevodom vred pridene spisom.
§. 101. O vseh sodnih, k preiskavi spadajočih delih narejati je zapisnike ; razen uradnika, kateri delo opravlja ali vodi. mora biti vsegdar pričujoč prisežen zapisnikar.
§. 102. Kadar je potrebno k preiskovalnemu delu privzeti sodne priče, morajo take priče biti možje polnoletni, neomadežani, v tisti reči neude-leženi, kateri so ali enkrat za vselej ali za posamezni slučaj podavši roko obljubili, da bodo na vse, kar se bode pred njimi godilo ali govorilo, dobro pazili, — da bi, ako bi trebalo, lahko pred sodiščem posvedočili, — da bodo nad zvestim zapisovanjem vsega tega čuli in do glavne razprave molčali o vsem, kar zvedo o priliki preiskovanja.
§. 103. Občna dolžnost vsacega državljana je, biti brezplačilno sodna priča pri preiskovalnih delih. Ta dolžnost zadeva pred vsemi stanovalce tiste občine, v kateri se preiskovalno delo opravlja.
Prosti te dolžnosti so:
1.	dušni pastirji zakonito priznanih verskih družeb;
2.	vojaki in deželni brambovci v aktivni službi in zares služeči javni uradniki in služabniki;
3.	javni učitelji, svoj poklic res zvršujoče zdravstvene osebe, odvetniki, beležniki, pri železnocestnih vožnjah in paroplovstvu delo imaj oči, kakor tudi vsi tisti, katerih služba se brez škode za javno korist ne da lahko ustaviti, zadnjič
4.	ljudje živeči ob dnini ali tednini.
§. 104. Zapisniki o sodnih razpravah se pišejo precej, ko se gode, in kjer se to lahko ne da, neposrednje po tem, ko so opravljene.
Na vsak zapisnik se zapiše, kje, katero leto in kateri dan se je pisal, in katere osebe so bile pričujoče.
Vprašanja naj se zapisujejo le toliko, kolikor je potrebno, da se odgovor razume. Odgovore je praviloma samo po njih bistveni vsebini pripovedo-valno zapisovati. Samo ondi. kjer je za presojo stvari važno, ali kjer se da misliti, da bode treba v glavni razpravi zapisnik na glas brati, naj se zapisuje, kakor bi zasliševani sam govoril.
Sodnik naj zapisnik narekuje na glas tako, da pričujoči slišijo. Vendar je zasliševanemu na voljo, da zapisnikarju sam narekuje svoje odgovore. Ako zasliševanec to pravico zlo rabi, sme mu jo sodnik odvzeti.
§. 105. Vsak zapisnik je zaslišanim ali sicer privzetim osebam na glas prebrati, tudi če želd, položiti pred nje, da ga sami prebero, in pristaviti je na zapisnik opomnjo, daje bil prebran ali predložen in potrjen. Na to morajo zapisnik podpisati zaslišane osebe, pristavivši podpis ali ročno znamenje na vsako polo, a na konci pričujoči uradniki , zapisnikar in privzete sodne priče. Ako se zasliševanec neće podpisati, naj se v zapisnik pristavi opomnja, da se brani podpisati in zakaj se brani.
§. 106. V tem, kar je enkrat zapisano, ne sme se nič važnega izbrisati, pristaviti ali predrugačiti. Kjer se kaj prečrta, naj se tako, da se da še brati.
Ako ima kateri zasliševanec kak važen pristavek ali popravek k zapisanim besedam svojim, naj se to opomni na kraji zapisnika ali pa v dostavku ter potrdi in podpiše, kakor je v §. 105 rečeno.
§. 107. Ako je zapisnik iz več pol, morajo se vse pole z nitjo speti in nitni konci s sodnim pečatom na-nj pritrditi.
Preiskovalni sodnik naj si piše dnevnik, v katerega se na tanko zapisujejo vsi spisi vvodne preiskave.
§. 108. Takim, kateri, če prav so bili poprej opominjani, pri kakem uradnem delu preiskovalnega sodnika razsajajo ali se razžaljivo vedejo, sme preiskovalni sodnik prisoditi do petdeset goldinarjev globe ali do osem dni zapora, a če je dotični človek že zaprt, trdo ležišče, posamski zapor, samotno zaprtje v temnico (vendar z utesnitvami, ki so ukazane v §§. 255—257 kazenskega zakona), ali pa mu odtegniti gorko jed za en teden. Sodnim pričam , zvedenim možem in pravnim pomočnikom katere stranke smejo se prisojati samo globe.
Vsako tako ukrenitev je poočititi v spisih in naznaniti precej svetovalstveni zbornici, katera ima oblast, te po preiskovalnem sodniku naložene kazni tudi uradoma ovreči ali zlajšati (§. 113).
III.	Ustavljanje ali sklepanje vvodne preiskave.
§, 109. Vvodno preiskavo je z ukazom preiskovalnega sodnika ustaviti, brž ko obtožitelj zahtevo kazensko - sodnega pregona nazaj vzame ali ustavitev vvodne preiskave predlaga, ali če izreka, da ne vidi vzroka daljemu sodnemu pregonu (§. 112).
Razen tega se vvodna preiskava ne more ustaviti drugače nego po sklepu svetovaistvene zbornice ali pa sodnega dvora druge stopinje.
§. 110. Kadar se vvodna preiskava ustavi, naj se to vedeti da obtožitelju, zasebnemu udeležencu pa obdolžencu in obdolženec naj se takoj izpusti, ako je bil zaprt.
če tako želi, dati mu je uradno svedočbo o tem, da proti njemu nij nikacega vzroka daljemu sodnemu preganjanju.
Ako se ta, katerega pravica je bila s hudodelstvom ali pregreškom ukratena, nij pridružil postopku, naj se mu, če za to prosi, da potrjenje o ustavitvi.
§. 111. Vvodna preiskava se sklene, brž kakor je dovolj pozvedeno, da je moči na podlogi teh po-zvedeb zaukazati glavno razpravo in ob enem pregledati dokazila,, kar jih je najti, da se vsa spravijo na glavno razpravo.
§. 112. Po skleneni vvodni preiskavi priobči preiskovalni sodnik spise državnemu pravdniku. Ta ima dolžnost (§. У 7), v osmih dnevih po prejetji spisov ali obtožnico podati preiskovalnemu sodniku ali pa vrniti mu spise z izrecilom, da ne nahaja nikacega vzroka daljemu sodnemu preganjanju.
Zasebnemu obtožitelju je sklep vvodne preiskave na znanje dati z opominom, naj v štirnajstih dneh poda obtožnico, in s poukom, da ako tega roka ne bi dostal, bode to veljalo toliko, kakor da je odstopil od obtožbe (§. 109).
V tistem roku, ki je določen za obtožnico, sme se tudi staviti predlog za dopolnitev vvodne pre-
iskave. Ako se ta predlog zavrne, teče novi rok za obtožnico od časa, ko se dotični sklep sveto-valstvene zbornice na znanje da.
Kuzsodbn kaa. dvora : Ako okrajni Hodnik ni oh onem tudi preiskovalni sodnik, ne moro zasebni obtožitolj v drugem odstavku S. 112 k. p. r. določenega roka varovati si s tem, da poda njemu obtožnico (z dno 21. nov. 1884 št. }f!)44).
IV.	Pravni leki (pomočiti) proti ukrenitvam preiskovalnega sodnika in svetovalstvene zbornice.
§. 113. Vsi tisti, ki menijo, da se jim je med vvodnim pozvedovanjem, vvodno preiskavo ali v postopku, ki sledi za podano obtožnico, s kako ukre-nitvijo ali zakesnitvijo preiskovalnega sodnika krivica storila, imajo pravico, zahtevati, da razsodi o tem svetovalstvena zbornica, in svojo zahtevo pismeno ali ustno preiskovalnemu sodniku ali pa naravnost tej zbornici podati. Takšna pritožba ovira zvršitev naredbe preiskovalnega sodnika samo v slučajih, omenjenih v tj. 108.
Zbornica razsoja v nejavni seji, poslušavši preiskovalnega sodnika in državnega pravdnika.
§. (14. Proti temu zborničnemu razsodilu praviloma nij dalje pravnega leka. Vendar se sme proti njemu državni pravdnik in zasebni obtftžitelj kakor tudi obdolženec tedaj pritožiti pri sodnem dvoru druge stopinje, kadar se tiče izločitve posameznih kazenskih reči' iz vkupnega kazenskega postopka, zaprtja ali izpuščenja ali pa določila zavarovalne vsote. Tudi sme državni pravdnik ali zasebni obtožitelj pritožiti se sodnemu dvoru druge stopinje zoper tista razsodila, s katerimi se .predlog vvodne preiskave zavrača ali ustavitev te preiskave izreka.
Ta pritožba praviloma (§. 19 7) nima odložne moči. Podati jo je svetovalstveni zbornici v trelj dnevih po oznanilu sklepa, proti kateremu je namerjena. Sodni dvor druge stopinje razsoja o pritožbi v nejavni seji, poslušavši višjega državnega pravdnika.
Razsoja je takšne pritožbe sodni dvor ne more nikdar obdolžencu v škodo predrugačiti naredeb n sklepov, proti katerim ni j bilo pritožbe; v drugem pa ima pravico, tudi tedaj ukazati, da se zapažene napake v postopku odpravijo, kadar se zoper nje nij mogla podati ali ni j podala pritožba.
Ako najde pritožbo proti ustavitvi vvodne preiskave utemeljeno, sme zaradi tacih dejanj, katerih preganjanje je upravičen obtožitelj zahteval (§. 92), in zaradi katerih je obdolženec že bil zaslišan, precej izreči, da je dejan pod obtožbo.
§. 115. Kolikor je moči, naj se skrbi za to, da še tek postopka, ne zadržuje s predlaganjem spisov vsled poprijetega pravnega leka; ako nij drugače, naj se dado prepisati taki spiši, kateri so neogibno potrebni za njegovo nadaljevanje.
Poglavje XI.
O ogledu in zvedenih možćh (veščakih).
1.	O ogledu in privzemanji zvedenih mož sploh.
§. H(». Ogled je napraviti, kadarkoli se zdi potrebno, da se z njim za preiskavo važna okolnost razjasni. Vselej je privzeti dve sodni priči in če se zaradi prispoznavanja preiskovanih reči ali zaradi kakih pojasnil koristno vidi, tudi obdolženca.
Obdolženčevemu zagovorniku se ne more odreči, da bi se ne udeležil ogleda; tudi naj se že postavljenemu zagovorniku vedeti da, kdaj bode ogled, ako nij proti temu posebnega pomisleka.
§. 117. Zapisnik o ogledu naj se tako določno in obširno spiše, da bode dajal popolno in zvesto podobo ogledovanih reči. Ako je k temu treba, pri-dejati mu je nariske, črteže ali očrte; mere, teže, količine in razmeri krajev naj se oznamenjavajo po znanih in nedvomnih določilih.
§. Uit Ako je pri kakem ogledu treba zvedenih mdž, naj preiskovalni sodnik praviloma njih dva pokliče.
Kadar je slučaj manj važen, ali kadar bi utegnilo biti namenu preiskave nevarno čakati na prihod drugega zvedenca, tedaj je zadosti, če se privzame samo en zveden mož.
§. Ш). Zvedence izbira preiskovalni sodnik. Ako je tacih kaj pri sodišči v stanovitni službi za določeno stroko, naj samo tedaj druge pokliče, kadar je nevarnost v odlogu, ali če 6ne zadržuje kaka posebna okolnost, ali kadar bi morebiti ne kazalo rabiti jih v posameznem slučaji.
Ako kak zvedenec na prejet poziv ne pride, ali se brani pri ogledu sodelovati, sme mu preiskovalni sodnik naložiti od petih do sto goldinarjev globe.
V državni službi stoječi okrajni zdravniki so dolžni posel sodnega zvedenca opravljati proti povračilu normalnih pristojbin (zakon z dno 80. aprila 1870 št. 68 d., z.).
§. 120. Take osebe, katere bi se v kaki preiskavi ne smele za priče zaslišati ali v prisego vzeti, ali katere do obdolženca ali poškodovanega
stoje v katerem v §. 152, št. 1, omenjenih razni ero v, naj se ne jemljö za zvedence, ker bi sicer delo bilo nično. Izbrane zvedence je praviloma na znanje dati, predno bode ogled, obtožitelju in obdolžencu ; ako se kaj važnega proti njim vgovarja ter ni j nevarnosti v odlogu, tedaj naj se privzamejo drugi zvedenci.
Razsodba kas. dvora : Ničnost pa ni stavljena na opustitev tega obveščenja (z dno 22. jan. 1875 št. 13177 ox 1874).
§. 121. Tiste zvedence, kateri so zaradi svoje stanovitne službe že sploh zapriseženi, naj preiskovalni sodnik, predno se začne uradovanje, opomni svetosti njihove prisege.
Drugi zvedenci se morajo pred ogledom s prisego zavezati, da hočejo ogledni predmet skrbno preiskati, kar zapazijo, zvesto in popolnoma povedati ter izvid (najdenje) in mnenje svoje po najbolji vednosti in vesti in po pravilih svoje znanosti ali umetnosti oddati.
§. 122. Zvedeni možje morajo ogledne stvari vpričo sodnih oseb pregledati in preiskati, razen ko bi sodne osebe zaradi spodobnosti raje odstopile, ali kadar se potrebne dozvedbe, kakor pri preiskovanji strupov, morejo samo po nadaljevanem opazovanji ali po dalj trpečih poskušnjah storiti.
Kadarkoli pa se sodne osebe, kakor je tukaj rečeno, od ogleda umaknejo, naj se primerno poskrbi' za to, da bode pozvedbam zvedenih mož zagotovljena verovnost.
Kadar si je misliti, da zvedenci po svojem ravnanji preiskovano stvar razderejo ali predrugačijo, naj se kos te stvari, ako se da, v sodno hrambo spravi.
§. 123. Ogled vodi preiskovalni sodnik. On določuje — kolikor je mogoče, z ozirom na to, kar obtožitelj in obdolženec ali njegov zagovornik predlaga, — tiste reči, na katere je zvedencem paziti, in stavi vprašanja, na katera je po njegovih mislih potreba odgovora. Zvedenci smejo določno povedati tiste točke, katere se jim zde potrebne za dotično mnenje, ter zahtevati, da se jim, bodi iz spisov bodi po zasliševanji prič, pojasnijo.
Kadar bi zvedenci menili, da jim je za korenito mnenje neogibna potreba v preiskovalne spise pogledati, smejo se jim tudi spisi sami v roke dati, če ni j proti temu posebnih pomislekov.
§. 124. Kar zvedenci povedo o svojih opazkih (izvid), naj zapisnikar precej zapiše. Mnenje z razlogi vred smejo ali precej na zapisnik povedati ali pa pridržati si, da oddado pismeno mnenje, za kar jim je določiti primeren rok.
§. 125. Лко se izročila zvedencev o zapaženih rečeh znatno razlikujejo eno od drugega, ali kadar je njihovo najdenje (izvid) temno, nedoločno, nasprotujoč samo sebi ali pozvedenim rečem, ter se pomisleki ne dad6 odstraniti s tem, da se zvedenci še enkrat zaslišijo, naj se ogled, če je moči, ponovi ter privzamejo tisti ali drugi zvedeni možje.
Razsodi) a k a a. dvora: „Sam solil nasprotujoč“ jo izrek, kadar ugotavlja take dejansko okolnosti ono zraven drugo, katero se v tem razmerji logično no mo hej o misliti, kor so vzajemno izključujejo (z dno 10. aprilu 1880 st. 1981).
§. 126. Kadar je mnenje tako sebi samemu nasprotno ali pomanjkljivo, ali če se najde, da obsega sklepe, ki iz podanih prodnjakov niso dosledno izvedeni ter se take dvomljivosti ne dad6 odpra-
viti s tem, da se zvedenci še enkrat zaslišijo, tedaj je iskati mnenja od drugega ali več drugih zve-dencev.
Ge so zvedeni možje zdravniki ali kemiki, moči se je v takih slučajih na zdraviteljsko fakulteto katere v državnem zboru zastopanih dežel obrniti, za mnenje. Enako je ravnati, kadar se svetoval-stveni zbornici zaradi važnosti ali težavnosti slučaja zdi potrebno, iskati fakultetnega mnenja.
It a/. 8 o tl bo k.48. dvora: Ako za zvedence /,uslišani zdravniki pri glavni r a /pravi в svojim med vvodno preiskavo izrečenim mnenjem niso v soglasji , ni zadostnega vzroki*, da bi so morali zaelišavati drugi zvedenci (z dno 17. nov. 1877 st. 10187).
Kadar jo oddala medicinska fakulteta svojo mnenje, no gre taistega pri glavni razpravi več presojati po drugih zvedoncih (z dne 15. okt. 1870 št. 6098).
II.	Postopek pri preiskovanji zaradi usmrtitve in telesne poškodbe posebej.
§. 127. Ako se pri smrti kacega človeka pokaže sum, da je nje krivo hudodelstvo ali pregrešek, mora se pred pogrebom mrlič ogledati in truplo razparati.
če je mrlič že pokopan, treba ga za tega delj zopet izkopati, ako sc po okolnostih da še znamenit uspeh pričakovati, ter ni j silne nevarnosti za zdravje tistih, kateri se morajo mrliškega ogleda udeležiti.
Predno se začne mrlič parati, treba ga je na tanko popisati, in da mu se ugotovi' istost, zaslišati je tiste osebe, katere so pokojnika poznale. Ako je potrebno, naj se od teh ljudi' pred priznavanjem zahteva, da pokojnika na tanko popišejo, kakšen je bil. Ako je pa mrtvec celo neznan, naj se natančen popis mrliča po časnikih razglasi.
Pri oglodu mrliča je preiskovalnemu sodniku gledati na to, da se na tanko omeni, kako je mrlič ležal, kakšen je, kje in v kaki obleki je bil najden, ter da se skrbno pazi na vse, kar bi po okolno-stih utegnilo biti pomenljivo za preiskavo. Sosebno je rane in druge vnanje sledove storjene mu sile na tanko popisati, koliko jih je in kakšne so, sredstva in orodje, s katerimi so bile po vsi podobi storjene, povedati in ako se najde kaj orodja, — ki se je utegnilo rabiti, — z vidnimi poškodbami primerjati ga.
Zastran mrliškega ogleda glej min. ukaz z dno 28. jan. 1856 št. 20 drž,, zakonika.
§. 128. Mrliški ogled in razparanje trupla opravljata po posebnih za to danih propisih dva zdravnika, katerih eden sme tudi samo ranocelnik biti.
Ako je pokojnik pred svojo smrtjo imel kako bolezen ter ga je kak zdravnik ozdravljal, treba tudi tega povabiti k mrliškemu ogledu, ako utegne to kaj zdati za pojašnjenje stvari in če se more brez odloga zgoditi.
llazsodba kas. dvora: Ničnosti pa ne ustanovi, če Bta truplo pregledala in razparala dva ranocelnika (z dno 16. januarja 1875 št. 11188 ox 1874).
§. 129. Mnenje mora izreči, kaj je bilo v tem slučaji najbližji vzrok, po katerem je smrt nastopila, in kje je izvir temu vzroku.
Kadar se zapazijo poškodbe , pretehtati jo sosebno :
1.	ali so bile pokojniku po dejanji drugega človeka zadane, in če se to vprašanje potrdi,
2.	ali je to dejanje bilo smrti krivo d) že po svoji naravi sploh,
b)	vsled tega, ker je poškodovani osebno bil take lastne narave ali v kakem posebnem stanu,
c)	zaradi nakljuebenih okolnosti, v katerih je bilo storjeno, ali
</) po vmesnih vzrokih, ki so se po naključbi pritaknili, katerim je pa vendar ono dejanje povod ali izvir dalo, in ali bi se zadnjič e) smrt bila dala s pravočasno in primerno pomočjo odvrniti.
Ako mnenje ne jemlje v misel vseh za razsodbo važnih okolnosti, naj preiskovalni sodnik o tem stavi posebna vprašanja zvedenim možem.
§. li$(). Kadar je sumnja, da je bil kak otrok usmrten, treba razen pozvedeb, ki jih je opraviti po prejšnjih propisih, še tudi preiskovati, ali je bil otrok živ rojen.
§. 131. Kadar je sumnja zavdaje, naj se k po-zvedbi o obstanku dejanja razen zdravnikov, če je mogoče, privzameta še dva kemika. Strupovino samo pa smeta po okolnostih tudi sama kemika v prostoru za to pripravnem preiskovati.
§. 132. Tudi pri telesnih poškodbah morata poškodovanega ogledati dva zvedenca, ki naj po natančnem opisu poškodeb zlasti tudi izrečeta, katere izmed najdenih telesnih poškodeb ali pokvar na zdravji je ali same na sebi, ali po njih vkupni moči, brezuvetno ali v posebnih okolnostih danega slučaja šteti za lahke, težke ali življenju nevarne poškodbe, kake nasledke takšne poškodbe po navadi imevajo, in katere nasledke so v danem posameznem slučaji res imele, kakor tudi, s katerimi pomočki ali s kakim orodjem in kako so bile prizadejane.
04	Kazonekopravclni rod. — gg. 133—185.
Razsodba kas. dvora: Ni propisano, kakor v §. 128 k. p. r., da mora biti eden zvedenoev „graduiran zdravnik“ ; lahko sta oba zvedonoa ranocelnika (z dne 1!). doc. 1870 st. 6959).
§. 133. Kadar je treba kako žensko na telesu ogledati, sme se to po okolnostih naročiti tudi porodnim pomočnikom, ali v manj važnih slučajih porodnim pomočnicam (babicam) namesto zdravnikov ali ranocelnikov.
III.	Postopanje pri dvomili o dušni /.motenosti ali o zmožnosti obdolženca, da mu se prišteva dejanje.
§. 134. Kadar vstane dvomba o tem, je H obdolženec pri pameti, ali če je kako zmotenega urna, da bi mu se ne moglo prištevati dejanje, napravi naj se vselej, da dva zdravnika obdolženčev dušni stan preiščeta.
Ona morata poročati, kaj sta pri svojem opazovanji našla, sestaviti vse znamenite reči, po katerih se sodi obdolženčev dušni stan, pretehtati jih, kako pomembo imajo vsaka za se in vse v svoji zvezi, in če sta te misli, da je tu /motenost duha, določiti, katere narave, katere vrste in v kateri stopinji je bolezen, ter izreči po spisih kakor tudi po svojem opazovanji, kak vpliv ali kako moč je bolezen imela in še ima na obdolženčeve misli, nagone in dejanja, in ali je ta zmotenost že bila in v kaki meri je bila ta čas, ko se je dejanje storilo.
IV.	Preskušnja rokopisov.
§. 185. Kadar nastane dvomba o pristnosti kake listine ali kadar je zvedeti, čegave roke je kako določno pisanje, lahko se napravi, da je zvedene! primerjajo z drugimi nedvomno pravimi pismi.
V.	Postopanje v preiskavah zaradi popačbe ali po-nareje javnih apnih listov in kovanih novcev (denarjev).
§. 136. V slučajih ponareje ali popačbe javnih upnih listov naj preiskovalni sodnik tiste liste, kateri so predmet preiskovanja, praviloma pošlje finančnemu ministerstvu, da zadobi od njega najdenje ali izrek, so-li pravi ali nepravi, in pa pojasnilo o tem, kako se je popačba zvršila, če se je rabilo v to pripravljeno orodje, ki pomnožbo olajšuje, zadnjič če se je že zasledilo kaj tacih popačenih listov in kje.
Tjekaj je poslati tudi, ko je kazensko - sodna pravda popolnoma dokončana, falsifikate in vse orodje in vso tvarino, ki izvira od kaznjivega dejanja, ter druge dotične stvari. Ako bi se te reči za novo kazensko-sodno uradovanje potrebovale, naj se zahtevajo nazaj.
Kadar gre za popačbo bankovcev ali upnih listov privilegirane avstrijske narodne banke, naj se preiskovalni sodniki obračajo naravnost nanjo, pri po-pačbi tozemskega kovanega denarja pa na kovnico v to določeno in tjekaj po dokončanem postopku tudi falsifikate pošiljajo.
Da se dohode najdenje o popačenih vnanjih denarjih ali upnih listih, obrniti se je preiskovalnemu sodniku naravnost na pravosodno ministerstvo.
Glede onega kovanega denarja, ki jo bil kovan v kr. ogeraki kovnici v Kremnioi obračati se jo na to kovnico (min. ukaz z dno 21. iiov. 1677 št. 15170, 18. dec. 1881 in 9. maja 1885 št. 8249).
VI.	Postopanje pid preiskavah zaradi zažiga.
§. 137. Pri zažigih je zlasti pozvedeti, kako je bilo zažgano, ali se je v to rabilo kako netilo in katero; dalje, kje in kdaj je bil ogenj podtaknen,
Kazenskopravdni red.	6
po dnevi ali po noči, in ali se je to zgodilo v takih okolnostih , da je iz tega res na tuji lasti požar se vnel ali vsaj vstala nevarnost požara, ali da je življenje kacega človeka v nevarnost prišlo, in če bi se bil ogenj, enkrat vnevši se, lahko razširil ; zadnjič, ako se je požar res vnel, pozvedeti je, kolika je škoda, ki jo je storil.
VII.	Postopanje pri preiskavah zaradi drugih po-škodeb.
§. 138. Pri hudodelstvih ali pregreških, s katerimi je kako drugače nego se je tu omenilo, bilo življenje ali imetje poškodovano ali v nevarnost pripravljeno, pozvedeti je po ogledu sosebno, kakšna je bila rabljena sila ali zvijača, kaka sredstva ali orodja so se rabila, in koliko se je storilo ali namenjalo storiti škode ter koliko je s tem dobička poškodovancu odšlo, ali kolika je nevarnost, ki je bila za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi in za tujo svojino ali last.
Voylax^je XII.
O hišni in osebni raziskavi in o zasegi.
I.	Hišna in osebna raziskava.
§. 139. Hiša, to je stanišče in druge k hišnemu gospodarstvu spadajoče prostorine smejo se samo tedaj laziskavati, kadar biva utrjen sum, da se v njih skriva hudodelstva ali pregreška sumen človek, ali da se tam nahajajo take reči, katere v roke dobiti ali ogledati utegne biti važno za kako gotovo preiskavo.
Takim, o katerih je ze!6 verjetno, da imajo takšne reči, ali kateri so kacega hudodelstva ali pregreška sumni ali sicer na slabem glasu, lahko se razišče tudi oseba in obleka.
§ 140. Raziskovanje biva praviloma samo po tem, ko je bil zaslišan tist, pri komer ali kdor se raziskuje, in samo tedaj, kadar zasliševanje nij imelo tega uspeha, da bi dotični človek dobrovoljno izročil, kar se išče, niti so po njem odpali vzroki, zaradi katerih ima biti raziskava.
To zasliševanje se sme opustiti pri ljudeh slabega glasa, in pa tedaj, kadar je nevarnost v odlogu, ali če se raziskujejo občinstvu odprti prostori.
Po pravilu se sme raziskovati samo vsled sodniškega z razlogi podprtega povelja. To povelje je dotičniku takoj ali vsaj v prvih štiriindvajsetih urah potem vročiti.
Hišne raziskave zaradi hudodelstev ali pre-greškov, zastran katerih utegne javna varnost zahtevati daljna policijska zasledovanja ali druge naredbe, naj se, — ako je to brez zakesnitve mogoče, — poprej naznanijo najbližjemu varnostnemu oblastvu, da bode njega odposlanec lahko pri njih pričujoč ter da, ne vtikaje se v preiskovalno delo, — dohode znanje o stvari potrebno mu za dalje naredbe.
Kadar je hišno raziskovanje opravljati v vojaškem ali takem poslopji, v katerem biva vojaščina (deželna hramba), naj se to naznani poveljniku in privzame vojaška (brambovska) oseba, katero on pridoda.
§. 141. V svrho kazenskega pravosodja smejo, kadar je nevarnost v odlogu, sodni uradniki ali
5*
uradniki varnostnih oblaste v tudi brez sodniškega povelja ukazati hišno raziskovanje. Na raziskovanje poslanemu dati je pismeno pooblastilo, katero pokaže dotičniku.
V	isti namen smejo tudi varnostni organi sa-mooblastno raziskovati hišo, kadar gre za človeka, zoper katerega je že izdano privodno ali zaporno povelje, ali če je človek bil pri samem dejanji zasačen, ali če ga javna potira ali javna govorica stavi v sum kaznjivega dejanja, ali če ga zatekč, da ima take reči, ki kažejo na deležnost tacega dejanja.
V	obojem slučaji je dotičniku, ako zahteva, takoj ali vsaj v prvih štiri in dvajsetih urah po tem vročiti list potrjujoč opravljeno hišno raziskovanje s pristavljenimi vzroki, zakaj se je to zgodilo.
§. 142. Hiše in osebe naj se vselej tako raziskujejo, da ne bode nobenega nepotrebnega hrupa, da se dotični ljudje ne nadlegujejo ali motijo čez neogibno potrebo; tudi je, kolikor je moči, varovati jim dobro ime in zasebne skrivnosti, ki niso v nikaki zvezi s predmetom preiskovanja, in z največjo skrbnostjo paziti, da se v vsem spodobno in dostojno ravna.
Imetnika prostorine, katera se hoče raziskovati, je povabiti, da bode pri raziskovanji; če mu kaka ovira brani ali če ga ni j doma, mora se k temu povabiti odrasel ud njegove rodbine ali če takega nij, kdo domačih ali kak sosed.
Razen tega je k raziskovanju vsegdar privzeti enega zapisnikarja in dve sodni priči.
Zapisnik, ki se naredi o raziskavi, morajo vsi pričujoči podpisati. Ako se nij našlo nič sumnega, naj se dotičniku, če želi, izda potrdilo o tem.
II.	Zasega.
§• 143. Ako se najdejo reči, ki utegnejo biti važne za preiskavo, naj se vse spišejo v zaznamek in v sodno hrambo ali vsaj pod sodno pažnjo vzamejo ali zasežejo (§. 98).
Vsakdo ima dolžnost, ako se zahteva, izročiti take reči, zlasti tudi pisma. Ako se kdo brani izročiti stvar, za katero je sam priznal ali je sicer izkazano, da jo ima, ter mu je nij moči pri hišnem raziskovanji odvzeti, sme se imetnik, ako nij sam kaznjivega dejanja sumen, niti je zakonito odvezan dolžnosti pričevanja, z globo do petdeset goldinarjev in, če se še dalje brani, v važnejših slučajih z zaporom do šest tednov k temu primorati.
Kazbo (Iba kas. dvora : Iz te določbo pa no sledi, da bi se tedaj, ako dotični k pravico ir>2 k. p. r. zase zahteva, ne smelo v kazenski pravdi uporabiti listin in dokazil, ki so so prostovoljno izročila ali pa pri hišni raziskavi dobila in vzela (z dne 4. febru-varja 1884 st (1439).
§. 144. Ako se pri hišnem ali osebnem raziskovanji najdejo take reči, iz katerih se da sklepati, da se je storilo kako drugo kažnjivo dejanje, zaradi katerega se ne vrši raziskovanje, se one, ako je kažnjivo dejanje uradoma preganjati, sicer zasežejo; ali o tem se mora spisati poseben zapisnik in precej državnemu pravdniku priobčiti. Ako ta ne predlaga kazenskega postopka, morajo se zasežene stvari neutegoma nazaj dati.
III.	Raziskovanje in zasega listov (papirjev).
§. 145. Pri raziskovanji listov je skrbeti za to, da za njih vsebino ne zvedö ljudje, kateri nimajo nobene pravice do tega.
Ako ta, kateri ima liste, ne dopusti raziskovati jih, jih je zapečatene shraniti pri sodišči, ter je dobiti razsodilo svetovalstvene zbornice o tem, če jih gre raziskati ali nazaj dati.
Tudi razen tega naj se listi, kateri so se v sodno hrambo vzeli pa se ne morejo precej spisati v zaznamek, denejo pod zavitek, zapečaten s sodnim pečatom. Tudi udeležencu, ako bi bil pri raziskovanji , naj se dopusti, da pritisne svoj pečat na zavitek. Kadar jih je treba razpečatiti, naj se udeleženec povabi, da pride k razpečatenju. Ako, tako povabljen, ne pride, ali če ga nij doma ter mu se povabilo ne more vročiti, naj se listi vendar raz-pečatijo.
IV.	Zasezanje in odpiranje pisem in drugih poslatev.
§. 146. Ako je obdolženec že v zaporu zaradi hudodelstva ali pregreška, ali če je zaradi tacega dejanja proti njemu že izdano privodno ali zaporno povelje, sme preiskovalni sodnik telegrame, pisma ali druge poslatve, katere obdolženec kam odpravi, ali ki na-nj dohajajo, zaseči in od poštnih ali telegrafskih uradov in drugih odpravljalnih zavodov zahtevati, da mu jih izroče.
Ti so dolžni dalje, če državni pravdnik zahteva, take poslatve zadržavati dotle, dokler jim ne dojde ukaz od sodišča; če pa nij ukaza od preiskovalnega sodnika v treh dneh, odprave ne smejo dalje odlagati.
§. 147. Zasežene poslatve sme samo preiskovalni sodnik odpreti in to naravnost, če obdolženec privoli. A če ne privoli, naj se preiskovalni sodnik, ako nij nevarnosti v odlogu, poprej obrne na sveto-valstveno zbornico, da ona pritrdi
Ob odpiranji je narediti zapisnik in poslatev naj se odpre tako, da se pečati ne pokvarijo; zavitke in nadpise je shraniti.
§. 148. Zasego kacih poslatev je obdolžencu, ali, če je on z doma, kateremu njegovih ljudi precej, ali najpozneje v štiri in dvajsetih urah na znanje dati. Kadar so se poslatve odprle, naj se pisma in telegrami, — ako se nij bati, da bi naznanilo njih vsebine bilo v škodo preiskavi, — obdolžencu ali tistemu, na kogar so nadpisani, v prvopisu ali prepisu, celoma ali v posnetku priobčijo. Ako obdolženec nij pričujoč, priobčijo se kateremu izmed njegovih. Če nij obdolženčevih svojcev, naj se pošiljatelju ali pismo, — kadar sodnik meni. da mu je to v korist, — nazaj pošlje, ali pa, ako mora pismo ali telegram med spisi ostati, zasega na znanje da.
§. 149. Zasežene poslatve, katerih odpreti se nij videlo potrebno, naj se brez odlaganja izroče tistemu, komur so namenjene, ali nazaj dadö od-pravljalnici.
Poglavje XIII.
O zasliševanji prič ali svedokov.
§. 150. Praviloma je dolžnost vsacega, kdor je za pričo pozvan, na poziv priti in o tem, kar mu
je znano o predmetu preiskovanja, pred sodiščem pričevati.
§. 151. Za priče se ne smejo zaslišavati, ker bi sicer njih izustilo bilo nično:
1.	Duhovni o tem, kar jim je bilo pri spovedi ali sicer pod pečatom duhovske uradne zamolčlji-vosti zaupano;
2.	državni uradniki, ako bi s svojim pričevanjem prelomili dolžnost uradne zamolčljivosti, če niso po svojih višjih te dolžnosti odvezani;
3.	osebe, katerim ta čas, ko jim je pričevati, po svojem telesnem ali dušnem stanu nij mogoče resnice povedati.
It ti z h o d h o kas. dvora: Kake starosti morajo biti otroci, da se zaslišijo za priče, no doldča zakon ; to naj presoja sodnik v vsakem posobneni slučaju po razmerah in po načelu, izrečenem v §. 151 št. 8 k. p. r. (z dno 19. nov. 1877 št. 11869).
Trditev, da je priča bila o času storjenega dejanja zelo pijana, ne brani, jo zaslišati (z dno ti. nov. 1874 st. 8402).
§. 152. Dolžnosti pričevanja so prosti:
1.	Sorodniki in svaki obdolženčevi v navzgorni in nizdolni vrsti, njegov zakonski druže in tega bratje in sestre, njegovi bratje in sestre ter njih soproga ali soprog, bratje in sestre njegovih roditeljev in pa dedov, bratovi ali sestrini otroci, bratranci, posinovniki in redniki, posinovljenci in rejenci, njegov varuh in varovanec;
2.	zagovorniki o tem, kar jim je kakor svojim zagovornikom zaupal obdolženec.
Kadar oseba za pričo poklicana stoji v katerem zgoraj omenjenih razmerij samo do enega izmed več obdolžencev, se ona sme pričevanju o drugih samo tedaj umakniti, kadar nij mogoče odločiti izustil, katera se tičejo drugih.
Preiskovalni sodnik je dolžan pod 1. omenjene osebe, če jih pozove za priče, pred zasliševanjem ali vsaj brž, kakor zve za njihovo razmerje do obdolženca, poučiti o njih pravici, da lahko pričevanje odrekč, in postaviti v zapisnik njih izrecilo o tem. Ako se priča nij izrečno odpovedala svoje pravice, odreči pričevanje, nično je njeno izustilo.
It a z s o d b o kas. dvora: Določba g. 162 k. j>. r. jo lo priči na korist, no pa tudi obtožencu ; slednji ne more zahtevati, da bi se kak sorodnik ne smel zaslišati za pričo (z dne 23. dec. 1878 št. 14152».
Tudi v vlogi, sodišču podani, izreka lahko priča, da ве poslužuje pravico §. 162 k. p. r. ; zakon ne propisuju nikako gotovo obliko za to (z dne II). febr. 1886 št. 14803 ex 1886)
Določba §. 162 k. p. r. ne ovira, pozvedovati o iziavali kako pričevanja oproščene osebe, ki jih jo storila izven sodišča, tor opirati nanje dokaz (z dne 25. septb. 1880 št. 7102 in 1. marca 1886 Št. 14468 ex 1885).
Obtožen če vega ujca žena nima pravico, v zmislu §. 162 št. 1 k. p. r. odpovedati so pričevanju (z dne 18. fahr. 1884 št. 12379).
Tudi o tem, kar jo obdolženec kakemu zagovorniku zaupal, hoteč so z njim posvetovati, še prodno s o jo kazensko postopanje pričelo, volja določba §. 152 št. 2 k. p. r. (z dne 14. marca 1883 št. 1004).
Ako je kak obsojenec po dostani kazni klican k razpravi, ki se vrši pozneje proti kakemu tovarišu zaradi istega zločina , ima pravico odpovedati so pričevanju, če jo tovariš z njim v kakem razmerji §. 152 k. p. r. iz dno 21. febr. 1877 št. 10899).
Nasproti pa se soobtoženec te pravice ne more posluževati proti kakemu drugemu z njim v tem razmerji stoječemu obtožencu, kadar so gl a v na razprava ob onem vrši proti obema, Čeravno so njegov zagovor da ločiti od izustil, ki zadevajo onega (z dno 9. sept. 1876 št. 7364).
Če se jo priča v preiskavi poslužila pravice S- 162 k. p. r., ne brani to, jo pri glavni razpravi k pričevanju pripustiti, ako se zdaj odpove tej pravni dobroti (z dno 2. marca 1877 št. 12899 ox 1874).
Take priče , ki so so dano jim pravice v preiskavi poslužilo, klicati so k glavni razpravi samo takrat, ako je priča pozneje izrekla, da hoče pričevati, ali pa če oni, ki se nanjo sklicuje, trdi, da bodo pričevala in če je ta trditev bodisi kakor koli po priči poverjena (z dno 12. aprila 1878 št. 622).
Ako se priča pri glavni razpravi posluži pravice §. 152 k. p. r., no smejo se izpovedbo te pričo pred preiskovalnim sodnikom več pročitati (z dno 27. septb. 1884 št. 8266).
Kadar pa nastopijo pogoji §. 262 št. 1 k. p. r. smejo so pročitati pri glavni razpravi zapisniki s pričami, ki so bile mod preiskavo zaslišano odpovedavši se pravici §. 152 k. p. r. (z dne 10. avg. 1876 št. 6660 in 27. nov. 1880 St. 11688).
§. 153. Ako bi iz pričevanja ali iz odgovora na kako vprašanje izhajala priči sami neposred-stvena in znamenita škoda na imetji ali izvirala sramota njej sami ali kateremu njenih svojcev (§ 152, Št. l), ter se ona za to brani pričevati, naj se samo v posebno važnih slučajih k temu primora.
Razsodba kas. dvora : Sodnikovi providnosti se prepušča presojati, jeli pričo o pravni dobroti g. 168 k. p. r. podučiti in jej ta dobrota privoliti, ali ne (z dne 80. avg. 1886 št. 6067).
§. 154. Take osebe, katerim bolezen ali slabost
pred sodišče priti brani, se smejo v svojem sta-novališči zaslišavati.
§. 155. Ude cesarske hiše zaslišava za priče v njih stanovališči najvišje dvorno maršalstvo ali zunaj Dunaja prezident sodnega dvora prve stopinje tistega kraja, kjer bivajo.
§. 156. Ako kaka priča prebiva zunaj okoliša tistega okrajnega sodišča, katero je ondi, kjer ima preiskovalni sodnik svoj sedež, dati jo je praviloma zaslišati po tistem okrajnem sodišči, v katerega okraji biva priča, Ako se pa preiskovalnemu sodniku, bodi za to, da bi dovolj obsežno izustilo dobil ali da bi reč hitreje dognal, potrebno vidi, da pričo sam izprašuje, sme jo ali neposredstveno ali po okrajnem sodišči, kateremu je priča podložna, pozvati, da sama pred njega pride. Kadar bi prihod pred preiskovalnega sodnika priči nalagal prevelike težave ali preveliko troškov, sme jo tudi v njenem prebivališči on sam zaslišati, mora pa, če priča ne prebiva v okoliši sodnega dvora, kateremu on pripada, to ob enem poročiti pristojnemu sodnemu dvoru.
§. 157. Ako je zaslišati priče, katere bivajo zunaj dežel zastopanih v državnem zboru, treba praviloma zaprositi pristojnega tujega sodnika, da jih on zasliši. Temu sodniku se morajo priobčiti reči in vprašanja, o katerih bode pričo zaslišavati, in ob enem ga je poprositi, naj priči, če okolnosti tako nanesö, stavi tudi taka druga vprašanja, katera bi se podala iz njenih izustil. Ako se pa izkaže potrebno, da takšna priča sama pride pred kazensko sodišče, tedaj naj se, ako bi priča dobrovoljno ne prišla, o tem poroči pravosodnemu ministru.
§. 158. Ako je oseba, katero je zaslišati, v javnem uradu ali javni službi ter se ji za čas tega zadržka mora dobiti namestnik, da javna varnost ali drugi javni interesi škode ne trpe, naj se ob enem nje neposredstvenemu višjemu dä na znanje, da je bila pred sodnika pozvana.
Ta propis naj veljä tudi tedaj, kadar je pozvati pri železnicah in ladij ah parnicah služeče ljudi, delalce v rudnikih, rudozdelnicah, plavežih in va-Ijarnicah, zdravstvene osebe v državni ali občinski službi, osebe stoječe v javni ali zasebni gozdarski službi.
§. 159. Ako kaka priča na vročen ji poziv ne pride, pokliče se znova, ter se ji zapreti globa do sto goldinarjev za ta slučaj . ako bi ne prišla, s pristavljeno drugo pretnjo, da se bo dalo povelje, privesti jo pred sodnika. Ako priča brez veljavnih izgovorov vendar ne pride, naj ji preiskovalni sodnik prisodi globo in naj izda pri vodno povelje. Kadar je sila, sme preiskovalni sodnik že po prvem, ne
opravičenem neprihodu priče izdati pri vodno povelje. Troske tacega privoda mora priča povrniti.
§ 160. Pride H priča pa se brez zakonitega vzroka brani pričevati ali na svoje pričevanje priseči, sme jo preiskovalni sodnik z globo do sto goldinarjev, in če se še dalje brani, v važnejših slučajih z zaporom do šest tednov k temu prisiliti, kar pa ne zadržuje nadaljevanja ali dokončanja vvodne preiskave.
§ 161. Dokler vvodna preiskava teče, naj take priče, katere so podvržene vojni sodni oblasti, kakor se preiskovalnemu sodniku pozdf, ali on sam zasliši kakor druge priče, ali naj jih zasliši tisto vojno sodišče, kateremu pristoji sodna oblast do njih. V prvem slučaji se preiskovalni sodnik obrne na poveljstvo, kateremu podstoji priča, ali na najbližje poveljstvo vojaške postaje, da se ji poziv vroči, v poslednjem slučaji pa zaprosi vojno sodišče, kateremu je priča podložna, da jo zasliši.
Z udi orožništva, vojaško - policijske straže in varnostne straže je, kar se tiče zasliševanja za pričo, vsegdar tako ravnati kakor z osebami civilnega stanu. A pozivi naj se edino samostalnim poveljnikom neposrednje vročajo, drugim udom teh krdel pa jih je vročati vselej po njih višjih, kateri so dolžni pozvancu ukazati, da gre pred civilno oblastvo.
Ako bi se priča vojni sodni oblasti podvržena branila, priti pred preiskovalnega sodnika ali pričevati , o čemer se zahteva, ali priseči na svoje pričevanje, naj se preiskovalni sodnik obrne na
ravnost na pričinega višjega, kateri je dolžan, primorati pričo, da bode zakonu pokorna.
§. H»2. Preiskovalni sodnik zaslišava vsako pričo posamič v nenavzočnosti obtožitelja, zasebnega udeleženca, obdolženca ali drugih prič. Priči bodi dopuščeno sedeti, ko je zasliševana.
§. |65$. (!e kaka priča sodnega jezika ne zna, sme se samo tedaj brez tolmača zaslišavati, kadar preiskovalni sodnik in zapisnikar dovoljno znata jezik, katerega priča govori; po potrebnosti je spisom priložiti poverjen prevod zapisnika v sodni jezik.
Razen tega slučaja pa se mora k zasliševanju poklicati zaprisežen tolmač ter je izpraševanje tako v jeziku, v katerem se priča zaslišava, kakor tudi prevedeno na sodni jezik zapisati v zapisnik. Tolmač sme ob enem tudi za zapisnikarja biti.
§. 164. Kadar je priča gluha, polože se prednjo vprašanja napisana, in če je nema (mutasta), reče se ji, da pismeno odgovarja. Kadar je nij moči izpraševati po enem ali drugem načinu, mora se k zasliševanju priče privzeti ena ali več tacih oseb, katere znajo njen jezik v znamenjih, kakoršnega je vajena, ali so sicer spretne v tem, da se z gluhonemimi lahko razumejo; a popred jih je za tolmače v prisego vzeti.
§. 165. Pred zasliševanjem je pričo opominjati, naj na vprašanja, ki se ji zastavijo, po svoji najbolji vednosti in vesti čisto resnico pove, ničesar ne zamolči' in tako govori, da bode mogla, ako bi potrebno bilo, svoje izustilo s prisego potrditi.
§. 166. Na to je poprašati pričo za nje ime in priimek, starost, rojstveni kraj, vero, stan, obrt ali posel, s katerim se bavi, stanovališče, in, če je potrebno, za druge osebne razmere, zlasti za nje razmerje do obdolženca ali drugih oseb, katerih se preiskava dotiče.
Ako se preiskovalnemu sodniku po posebnih okolnosti!) slučaja vidi neogibno potrebno, sme se priča poprašati tudi za to, če je že bila kdaj v kazensko-sodni preiskavi in kako se je ta iztekla.
§. 167. Pri izpraševanji o stvari sami je naj-pred pričo napraviti, da prigodke ali reči, o katerih ima pričevati, zdržema pove, po tem pa da dopolni' povedano in pojasni, kar je v njenih besedah temnega, ter odstrani, kar je navskrižnega. Zlasti je zahtevati od priče, da pove, odkod kaj ve. Tacih vprašanj, s katerimi se priči na jezik daj6 take okolnosti, katere se hočejo še le z njenim odgovorom na čisto dejati, ogibati se, je kolikor je moči, in če se ji morajo zastaviti, naj se to v zapisniku poočiti.
§. 168. Kadar nastopi potreba, dobiti od priče izrecilo, če kako osebo ali kake reči pozna, naj se primerno napravi, da oseba prednjo stopi ali da se stvar pred njo položi; ali poprej je od priče zahtevati, naj jih na tanko popiše ter pove razlo-čilna znamenja.
Ako se izustila prič v važnih okolnostih med sabo ne vjemajo, sme preiskovalni sodnik priče soočiti (eno drugi nasproti postaviti).
Praviloma ni j ob enem več nego dve priči so-očevati. Soočene je o vsaki okolnosti, o katerej
se v svojih besedah ločijo, posebej zaslišati ter je obojestranske odgovore zapisavati v zapisnik.
§. 169. V prisego se sme priča v vvodni preiskavi samo tedaj vzeti, kadar se je bati, da ne bode mogla biti pri glavni razpravi, ker je bolna, ker za delj časa z doma odide, ker nima stano-vitega prebivališča ali iz drugih vzrokov ; če ob-tožitelj ali obdolženec iz važnih razlogov prisego kake priče predlaga, ali kadar je preiskovalni sodnik te misli, da utegne polno resnico le zvedeti, ako od priče zahteva, da svoje pričevanje s prisego potrdi.
§. 170. Naslednje osebe se pod ničnostjo prisege ne smejo zaprisegati:
1.	O katerih je dokazano ali ki so sumne, da so kažnjivo dejanje, o katerem se zaslišavajo, same storile ali da so se ga udeležile;
2.	katere so zaradi hudodelstva v preiskavi ali ki so zaradi hudodelstva obsojene v kazen na prostosti, katero jim je še prestati;
3.	tiste, ki so že enkrat bile obsojene za krivo pričevanje ali krivo prisego;
4.	ki o času, ko se zaslišavajo, še niso izpolnile štirnajstega leta svojega življenja;
5.	katere so podvržene znameniti slabosti dušne zapaznosti ali pomnjivosti;
6.	katere z obdolžencem, zoper kogar pričujejo, žive v sovraštvu tako, da jim glede na osebe in z ozirom na okolnosti nij moči polne vere dati;
7.	katere so pri svoji zaslišbi povedale bistvene okolnosti, katerih neresničnost je dokazana, in o katerih ne morejo izkazati, da so se samo motile.
R д z s o d b o kas. dvora : Ako se je 6 e 1 e po za p rise ž bi priče pokazal kak vzrok §. 170 k. p. r. ne more to ustanoviti ničnosti prisege (z dne 6. nov. 1877 št. 8890) ; kajti ničnost prisego jo odvisna samo od stvarnega stanja in od znanja tega položaja v času, ko se sklepa in ra z soj uje, je-li pričo vzeti v prisego, ali ne (z dne 29. jul. 1882 st. 6870).
(8. 170 št. 1.) Kdor je bil zaradi kažnjivoga dejanja, o katerem so v preiskavi ali glavni razpravi zoper kakega sostorilca ali deležnika zaslišava za pričo, obsojen, so no sme zapriseči, če jo tudi kazen že dosta 1 (z dne 28. dec. 1880 st. 14328).
Je-li sum opravičen, ali ne, o tem razsoja sodišče po svojem prostem preudarku razmer in okolnosti (z dne 6. septb. 1878 št 6015 in 8. dec. 1887 št. 9406); tudi če je bila vpeljana preiskava proti priči ustavljena, ima sodišče pravico po danih okolnostih presojati, je-li priča še sumna, ali no (z dno ti. aprila
1878	št. 803, 7. okt. 1882 št. 7859 in 19. nov. 1883 št. 5157) ; to pravico ima sodišče cel6 tedaj, če je bila priča pri prejšnji razpravi obtožbe že oproščena (z dno 22. septb. 1884 st. 0100).
„Kažnjivo dejanje, o katerem so z a s 1 i š a v a j o“ pomenja ravno isto k a z njivo dej a nje, katerega se obtoženec dolži, ne pa kako drugo dejanje enako vrste (z dno 18. marca 1870 št. 12036).
(8. 170 št. 2.) (Je so je zoper pričo kako hudodelstvo še le ovadilo, no izključuje to prisege (z dne 7. junija 1881 št. 4009) ; tudi samo p o z v o d b o o tem še no zadostujejo (z dno 25. nov.
1879	št. 12759) ; dani morajo biti isti pogoji, pod katerimi jo koga v zmislu 8- 38 k. p. r. smatrati za obdolženca ali obtoženca (z dne 17. maja 1877 št. 16577).
(§. 170 št. 3.) J)a jo bil kdo zaradi krivo prisege žo obsojen, treba dokazati, sicer se ni ozirati na tak vgovor proti zaprisežbi (z dne 9. junija 1877 št. 1307(1)
(8 170 št. 4.) Če je negotovo, je-li priča spolnila 14. loto, ali no, naj so zuprisežba opusti (z dno 17. septb. 1877 št. 8092).
(§. 170 št. 6.) Tako sta nje mora biti trajno tor o času zapri-sežbe še trajajoče ; da jo bila priča le začasno, ali o času, ko se je dejanje vršilo, v takem duševnem položaju, no izključuje zaprisežbo ; kajti vestna priča mora in bode omenila tudi to, če jo dotičen stan kaj vplival na njeno zapaznost (z dne 29. maja 188(1 št. 4100).
(8. 170 št. 6.) „V sovraštvu živeti- pomenja globoko vkoreninjcno sovražno razmerje, ki je obstalo ž o pred zločinom (z dno 6. okt. 1877 št. 9906) ; nasprotstvo, izvirajoče iz kažnjivoga dejanja samega, se no zadostuje, da bi so izključevala prisega (z dne 3. jun. 1877 st. 9001 in (1. okt. 1877 št. 990(1) : samo „pravdno nasprotstvo“ tudi ne izključuje prisege (z dno 21. junija 1878 št. 3000).
§. 171. Pred preiskovalnim sodnikom se priča jemlje v prisego stoprv po tem, ko je bila zaslišana, ravnaje po zakonu z dne 3. maja 18<J8, drž. zak. št. 33.
§. 172. Tistega, kateri je s hudodelstvom ali pregreškom na svoji pravici poškodovan, je takrat,
ko se za pričo zaslišava, zlasti o tem povprašati, ali pristopa kazenski pravdi.
Tudi v tem slučaji, in kadar se poprime obtožbe, veljajo tudi zanj vsi o zasliševanji prič dani propisi.
F’ogla.vje XIV.
0 pozivu, privodu, začasnem priporu in o zaporu obdolženca.
I.	Poziv.
§. 173. Kjer zakon drugače ne piše, poziva se obdolženec najpred samč k zasliševanju.
Ta poziv se stori z vročitvijo pismene in zapečatene pozivnice, katero podpiše preiskovalni sodnik in katera je napisana na pozvanega. Pozivnica mora obsegati ime sodišča in pozvanega, splošno oznamenilo preiskovalnega predmeta, kam, kateri dan in katero uro mu je priti, in pristavek, da bode zvani zasliševan kakor obdolženec in da bode, ako bi ne prišel, osebno pred sodišče priveden.
II.	Privod, začasni pripor in redni preiskovalni zapor.
§. 174. Ako pozvani ne pride niti ni naznanil dovoljnega izgovora, naj se proti njemu izda pismeno privodno povelje.
§. 175. Preiskovalni sodnik sme tudi brez poprejšnjega poziva zoper onega, na kogar bije sum hudodelstva ali pregreška, ukazati, da ga pred sodišče privedo in začasno priprč, namreč:
1.	Če ga zasačijo pri samem dejanji ali če se takoj po dejanji kakor hudodelstva ali pregreška
Kazenekopravdni red.	6
sumen z uradno potim ali očitnim glasom zaznamuje, ali če ga zalezejo, da ima orožje ali druge take reči, ki izvirajo od hudodelstva ali pregreška ali sicer na to kažejo, da se ga je on kako udeležil.
2.	Ako se je napravljal k pobegu ali če je sumen, da bi utegnil pobegniti zaradi velike kazni, katera ga verjetno čaka, ali ker se okoli potepa, ker je človek v občini nepoznan, brez izkaza ali domovja, ali iz drugih tehtnih vzrokov.
3.	Ako je skušal priče, zvedence ali soobdol-žence tako nagibati, da bi se pozvedba resnice ubranila, ali pa sicer preiskavo zavirati s tem, da bi sled hudodelstva ali pregreška vničil, ali če se je vzrok bati, da se utegne to zgoditi.
4.	Kadar se je zaradi posebnih okolnosti po pravici bati, da obdolženec dokončano dejanje ponovi ali dejanje, katero je storiti skušal ali s katerim je komu pretil, res zvrši.
Kadar pa gre za hudodelstvo, pri katerem je po zakonu smrt ali najmanj desetletno ječo v kazen prisojati, naj preiskovalni sodnik proti onemu, kdor je tacega hudodelstva sumen, precej izda zaporno povelje.
§. 176. Preiskovalni sodnik naj v teh slučajih (§. 175) izda pismeno z razlogi podprto zaporno povelje, katero je obdolžencu precej, ko ga primejo ali vsaj v prvih štiri in dvajsetih urah po tem vročiti.
Ako se katera v §. 158 omenjenih oseb zapre, naj se to njenemu neposrednjemu višjemu ne-utegoma vedeti da in sicer, ako ne branijo posebni pomisleki, še predno se zaporno povelje zvrši. Ako
se dotičnik iz zapora izpusti, poročiti je tudi to precej.
§. 177. Izjemno smejo tudi za preiskovanje nepristojni sodniki in organi varnostnih oblastev brez pismenega ukaza onega, kdor je hudodelstva ali pregreška sumen, s potiro preganjati in začasno pripreti, da se privede pred preiskovalnega sodnika:
1.	v slučaji §. 175, štev. 1 in
2.	v slučajih §. 175, št. 2, 3 in 4, ako zaradi nevarnosti v odlogu nij moči popred dobiti sodniškega povelja.
Priprtega naj nemudoma zasliši sodnik ali policijsko oblastvo, in če se pri tem pokaže, da nij vzroka, imeti ga dalje v priporu, naj ga precej izpusti, sicer pa v štiri in dvajsetih urah izroči preiskovalnemu sodniku.
§. 171$. Za vvodne pozvedbe pristojni okrajni sodnik (§. 89) sme, ako obdolženec po zasliševanji ostane še sumljiv dejanja, katerega ga krive, ter obstoji kateri v §. 175 omenjenih slučajev, ukreniti, da ostane obdolženec v priporu do daljnega ukaza preiskovalnega sodnika.
Ta sklep z razlogi vred je obdolžencu ustno razodeti, in v zapisnik je postaviti opomnjo, da se je to storilo. Kadar pa obdolženec zahteva, da bi bil postavljen pred preiskovalnega sodnika, ga je v osem in štiridesetih urah zadnji čas njemu izročiti.
§. 179. Preiskovalni sodnik mora v štiri in dvajsetih urah zaslišati vsacega, kateri je sodišču izročen ali po povelji preiskovalnega sodnika pri-
fi*
veden. Ako bi to ne bilo mogoče, sme se obdolženec sicer ta čas v priporu držati, a storiti je, da se brž kakor mogoče in to najpozneje v treh dnevih zasliši, ter pristaviti v zapisnik opomnjo, zakaj to nij moglo prej biti.
Po zasliševanji naj preiskovalni sodnik precej ukrene, če je obdolženca zopet izpustiti iz pripora ali pa dejati ga v redni preiskovalni zapor.
§. 180. Redni preiskovalni zapor se sme ukreniti samo proti takemu obdolžencu, kateri, zaslišan po preiskovalnem sodniku, ostane še sumen hudodelstva ali pregreška, in sicer tedaj, kadar je katera v §. 175, št. ‘2, 3 in 4 omenjenih okolnosti.
Preiskovalni zapor se mora izreči, kadar gre za tako hudodelstvo, pri katerem je po zakonu prisojati v kazen smrt ali najmanj desetletno ječo.
Sklep preiskovalnega sodnika o preiskovalnem zaporu je z vzroki vred obdolžencu ustno razodeti, in da se je razodel, v zapisniku omeniti. Ako zahteva, naj se ta sklep z razlogi vred obdolžencu v štiri in dvajsetih urah tudi pismeno priobči.
Take vojaške (brambovske) osebe, katere so o miru poklicane na izučevanje. novincev, ali na vaje pod orožjem, sme dotle, dokler so tako poklicane, civilno kazensko sodišče samo tedaj dejati v preiskovalni zapor, kadar gre za hudodelstvo, ter nastopi kateri v §. 175, štev. 3 omenjenih slučajev. Ako je vojska napovedana ali vnela se, dopušča se preiskovalni zapor, proti omenjenim osebam, če so poklicane v službo, samo tedaj, kadar gre za hudodelstvo, na katero je smrtna kazen ali daljša nego petletna ječa postavljena.
§. 181. Kadar ob vstaji ali puntu, pri javnem nasilstvu ali drugem kaznjivem dejanji, katero je storilo veliko število ljudi, nij mogoče, takoj najti, kdo so krivci, smejo se začasno prijeti vsi, kateri so o dogodku pričujoči bili ter niso popolnoma prosti suma deležnosti.
A mora jih pristojni sodnik najpozneje v treh dnevih zaslišati ter ne smejo dalje zaprti ostati, razen teh, proti katerim se je že mogel izreči redni preiskovalni zapor.
§. 182. Ako preiskovalni sodnik takoj po storjenem hudodelstvu ali pregrešim odide na kraj in mesto pozvedovat obstanek dejanja, sme vsakate-remu, pri komer se mu vidi potrebno, zapovedati, da tisti ali tudi še drugi dan ne zapusti svojega prebivališča. Kdor dela zoper to povelje, tega sme preiskovalni sodnik po okolnostih obsoditi v globo do petdeset goldinarjev, in moči je proti njemu izdati zaporno povelje.
lil. Itavminje s preiskovalnimi jetniki.
§. 183. Preiskovalni zapor, kakor tudi začasni pripor je tako zvrševati, da obdolženčeva oseba in poštenje kar najmanj mogoče trpi. Jetnik naj se samo toliko utesnjuje, kolikor je potrebno, da ne uide in da se za preiskavo škodljivi dogovori ubranijo.
§. Ш4. Jetniki naj se, kolikor je moči, vsak posamič zaprti imajo. Kjer nij mogoče vsacega jetnika posebej zapirati, naj sodišče skrbi za to, da se ne devajo skupaj v eno ječo osebe različnega spola, deležniki enega in istega hudodelstva ali pre-
greška, neizurjeni ali mladi hudodelniki z izurjenimi ali odraslimi. Tudi je pri tem razdeljevanji preiskovalnih jetnikov gledati na stopinjo njih omike in na to, katere vrste hudodelstev ali pre-greškov so obdolženi.
§. 185. Zložnosti in opravila, ki se prilegajo jetnikovemu stanu in imetju, sme si on ob svojem trosku priskrbeti, ako se dado združiti z namenom ječe ter ne motijo hišnega reda niti nasprotujejo varnosti.
§. 180. Ako jetnik prosi, da bi ga obiskal zdravnik ali duhoven njegove vere, katerega si sam izvoli, ali če ga hočejo obiskati sorodniki ali taki ljudje, ki so z njim v opravilskih razmerah ali s katerimi bi se rad posvetoval, naj se dovolitev pod uveti, ki jih postavlja hišni red, ne odrekuje. Taki obiski bivajo samo vpričo kake sodne osebe in preiskovalni sodnik jih sme čisto prepovedati, ako bi se po okolnostih slučaja bilo odtod bati kake škode za preiskavo.
§• 11(7. Samo z vednostjo preiskovalnega sodnika sme jetnik telegrame, pisma in podobne po-slatve prejemati ali drugim pošiljati, in, — kadar se je bati kake škode za preiskavo, — samo po tem, ko je preiskovalni sodnik jih prebral in našel, da se brez pomisleka lahko pošljejo ali jetniku iz-roče. Dovolitev, pisma na višja pravosodna oblastva pošiljati, ne sme se jetniku nikdar odreči.
§. 188. V okove se preiskovalni jetnik sme samo tedaj dejati, kadar se posebno uporno in silovito vede ali druge ščuje kakor tudi če je skušal
uiti ali napravljal se k pobegu, in to samo začasno in nikdar ne dalje nego stroga potreba zahteva.
§. 18$). Okrajni sodniki in načelniki sodnih dvorov prve stopinje imajo dolžnost, vsaj enkrat na teden, privzemši eno sodno osebo, podložne jim jetnišnice nenadoma obiskati, zaprte v nenavzočnosti jetničarjev popraševati, kak živež se jim daje in kako se dela z njimi, ter potrebno narediti, da se najdene napake odpravijo.
JV. Dajanje varščine, konec začasnega pripora in preiskovalnega zapora.
§. 190. Preiskovalnemu zaporu, kakor tudi začasnemu priporu storiti je konec, brž ko minejo vzroki, s katerih je bilo eno ali drugo ukazano. Vsa pri kazenskem postopku udeležena oblastva imajo dolžnost, delati na to, da se tako zaprtje kolikor koli je mogoče skrajša.
Ako je obdolženec zaprt edino z vzroka v §. 175, št. 3, omenjenega, ne sme se zapor po pravilu raztegniti čez dva meseca. Izimek od tega, pa tudi ne za dalje nego na tri mesece največ, počenši od dne, katerega je bil obdolženec zaprt, sme po predlogu državnega pravdnika ali preiskovalnega sodnika sodni dvor druge stopinje iz zelo tehtnih vzrokov in pri posebno obširnih preiskavah dovoliti.
§. 191. Kadar se obdolženec iz zapora izpusti, ter se mu prostost da, sme preiskovalni sodnik od njega zahtevati obljubo, da on dotle, dokler se kazenska pravda pravokrepno ne dovrši, brez dovolitve preiskovalnega sodnika svojega prebivališča
ne bode zapustil niti se skrival niti oviral preiskave. Ako obdolženec to obljubo prelomi, nakoplje si preiskovalni zapor.
§. 192. Kadar ne gre za hudodelstvo, pri katerem je po zakonu v kazen prisojati smrt ali najmanj petletno ječo, ter se je ukrenil komu zapor zaradi sumnje, da bi utegnil pobegniti, je zapor na zahtevanje opustiti ali ustaviti, ako se poda varščina ali poroštvo za vsoto, katero svetovalstvena zbornica z ozirom na nasledke kaznjivega dejanja, na osebne razmere zaprtega in na imetje varščino dajččega določi, in če se stori obljuba v §. 191 omenjena.
§. 193. Varščino ali poroštveno vsoto je ali pri sodišči položiti v gotovini ali v takih vrednostnih papirjih, kateri se po veljajočih zakonih smejo uporabljati za nalaganje denarjev nedoletnih ali pod varstvom ali skrbstvom stoječih ljudi, po borsni tržni ceni vložnega dneva, ali pa zagotoviti z zastavo nepremičnine ali z dobrimi poroki (§. 1374 občnega državljanskega zakonika), ki se ob enem zavežejo za plačnike.
Sodišče izreče, da je varščina ali poroštvena vsota zapadla, če obdolženec brez dovolitve od svojega stanovališča odide ali na poslani mu poziv, — ki naj se, ako njega nij dobiti, nabije v njegovem stanovališči — v treh dnevih pred sodišče ne pride.
To razsodilo je kakor vsaka druga sodba zvr-šljivo, brž ko bode pravokrepno. Zapadle varščine je oddati v državno blagajnice; vendar ima s kažnjivim dejanjem poškodovani pravico zahtevati, da se iz njih najpred izplača, kar zahteva odškodbe.
§. 194. Sodni dvor druge stopinje ima oblast, držeč se zgornjih prepisov o varščini in poroštvu, tudi pri hudodelstvu, pri katerem se po zakonu v kazen nalaga najmanj petletna ječa, dovoliti, da se obdolžencu pusti ali povrne prostost.
§. 195. Ako se obdolženec, ko mu je prostost dopuščena, k pobegu napravlja, ali če se najdejo nove okolnosti, zaradi katerih ga je zapreti, naj se dene v zapor, dasi je dana varščina; ako se obdolženec v takih slučajih zapre , prosta je varščina ali poroštvena vsota.
Isto biva, brž kakor je kazenska pravda po ustavljenji ali po konečni sodbi pravokrepno dokončana.
§. 196. Razen slučajev dane varščine in iztekle dobe, ki je v §. 190, odst. 2., ustanovljena, ukreplje preiskovalni sodnik s privolitvijo državnega pravdnika konec preiskovalnemu zaporu. Kadar sta preiskovalni sodnik in državni pravdnik različne misli o tem, tedaj razsoja svetovalstvena zbornica.
§. 197. Pritožba državnega pravdnika proti sklepu svetovalstvene zbornice, s katerim se je ukrenenemu preiskovalnemu zaporu na dano varnost ali tudi brez nje konec storil, ima samo tedaj od-ložno moč, ako on brž pri oznanitvi tistega sklepa svojo pritožbo zglasi in v treh dnevih zadnji čas izvede.
Poglavje XV.
0 zasliševanji obdolženca.
§. 198. V vvodni preiskavi naj preiskovalni sodnik obdolženca zasliši tako, da ni j vpričo ni obtožitelja ni drugih oseb, ki jih k temu zakon ne zove. A zaslišavati ga je dostojno in mirno. Za-slišavanje je praviloma ustno, vender sme preiskovalni sodnik v zamotanih rečeh tudi dopustiti, da se pismeno odgovarja. Sodne priče je samo tedaj k zaslišavanju obdolženca privzeti, kadar se preiskovalnemu sodniku vidi potrebno, ali če to obdolženec zahteva.
Ako je jetnik vklenen, mora se mu pred zasl išbo železje sneti, če se to brez nevarnosti zgoditi more. Tudi naj se vsakemu obdolžencu dopusti sedeti, dokler bode zaslišavan.
Ako obdolženec sodnega jezika ne zna, ali če je gluh ali nem, naj se ravna po prepisih §§. 163 in 164.
§. 199. Predno ga začne izpraševati, bode preiskovalni sodnik obdolženca opominjal, naj na vprašanja, ki se mu dadč, določno, jasno in po resnici odgovarja.
Zaslišavši obdolženca o osebnih razmerah naj mu preiskovalni sodnik splošno razodene, katerega hudodelstva ali pregreška je obdolžen, ter naj ga napravi k temu, da se o rečeh, katerih se obdolžitev tiče, v zaporedoma idoči, obširni povesti izusti.
Daljna vprašanja, v katerih se je ogibati vsake nepotrebne preobširnosti, naj merijo na to, da se povest dopolni, kar je temnega, pojasni in kar si
Kuzenekopravdiii red — §g. 200 in 201.	<)l
je navskriž, poravna, ter morajo biti zlasti tako postavljena, da obdolženec zve vse osumljaje, kar jih je proti njemu, in dohode popolno priliko, odstraniti jih in opravičiti se. Ako pove kake de-janjske reči ali dokazila, da bi se očistil, treba jih pozvedeti, razen ko bi jih bil očitno le za to povedal, da bi se preiskovanje zavleklo.
§. 200. Vprašanja, ki se bodo obdolžencu dajala, ne smejo biti nedoločna, temna, dvoumna ali zvijačna, ona morajo eno iz drugega po naravnem redu izhajati. Torej se je zlasti ogibati tacih vprašanj, v katerih bi se dejanjska reč, ki je obdolženec še nij priznal, vzela tako, kakor da jo je bil že priznal.
Vprašanja, s katerimi se obdolžencu dajo na jezik take dejanjske okolnosti, ki se hočejo še le po njegovem odgovoru ugotoviti, ali s katerimi se sokrivci, za katere bi se rado zvedelo, naznanjajo po imenu ali z drugimi znamenji, po katerih je koga lahko spoznati, smejo se še le tedaj staviti, kadar nij drugače mogoče obdolženca k izrecilu o njih pripraviti. Ta vprašanja je v tacih slučajih od besede do besede v zapisnik zapisavati.
§. 201. Take stvari, ki se nanašajo na hudodelstvo ali pregrešek, ali ki služijo v dokaz obdolženčeve krivde, naj se potem ko je obdolženi popisal, kakšne so, predenj polože v prispoznanje in če nij mogoče jih predenj položiti, naj se on k njim privede, da pove, ali jih pozna. Kadar se dvomi, je li pismo, njemu pripisovano, res njegove roke, smeti je, ako kaže, obdolženca napraviti, da nekoliko besed ali stavkov pred sodiščem napiše, vendar s silo se k temu naganjati ne sme.
§. 202. Ni j dopuščeno z obetovanjem ali mam-Ijenjem, s pretnjami ali silo pripravljati obdolženca k priznanju ali drugim določnim izrekam. Niti se sme vvodna preiskava zakasnjevati po prizadetji, da bi se priznanje doseglo.
§. 203. Ako se obdolženec celo brani odgovarjati ali na neka vprašanja odgovora dati neče, ali če se gluhega, nemega, blaznega ali bedastega dela ter je v teh poslednjih slučajih preiskovalni sodnik bodi si po svojem zapazovanji ali po zasliševanji prič ali zvedenih mož preverjen, da se le samo tacega dela, upozoriti je obdolženca zgolj na to, da njegovo vedenje ne more preiskave ovirati, in da se on s tem utegne ob svoja zagovorila pripraviti.
§. 204- Ako obdolženec pozneje drugače govori nego je govoril poprej, ako zlasti oporeka, kar je prej priznal, povprašati ga je, odkod te razlike in zakaj svoje besede oporeka.
§. 205. Ako se obdolženčeva izustila v znatnih točkah razlikujejo od besed proti njemu govorečega svedoka ali soudeleženca, naj se le-ta v teku vvodne preiskave samo tedaj z njim sooči, kadar preiskovalni sodnik za potrebno spozna, da se stvar pojasni. Pri taki soočbi je ravnati, kakor piše §. 168, odstavek 3.
Osebe v §. 152, št. 1, naštete smejo tedaj, kadar se dadö zaslišavati za priče, soočitev z obdolžencem odreči, razen če bi jo obdolženec sam zahteval.
§. 206. Priznanja obdolženčeva preiskovalnega sodnika ne odvezujejo dolžnosti, kolikor je mogoče,
obstanek dejanja pozvedeti. Ako je priznanje obširno ter je podpira to, kar je vvodna preiskava druzega na dan spravila, tedaj je nadaljno pozve-dovanje zavisno od posebnih obtožiteljevih predlogov.
lJoslavje XVI.
O devanji pod obtožbo.
§. 207. Obtožiteljeva reč je, podati obtožnico ter s tem sprožiti, da se dene obdolženca pod obtožbo.
Obtožnica naj obsega:
1.	obdolženčevo ime;
2.	kažnjivo dejanje ali kažnjiva dejanja, katerih ga obtožitelj dolži, po vseh njihovih zakonitih znamenjih, po katerih se ravna uporaba določnega kazenskega stavka, ter posebne okolnosti kraja, časa, predmeta i t. d. v toliko, kolikor jih je potreba omeniti k razločnemu oznamenilu dejanja ;
3.	zakonito imenovanje kaznjivega dejanja ali kažnjivih dejanj, kamor meri obtožba, ter navedbo tistih mest iz kazenskega zakona, katerih uporaba se predlaga, kakor tudi druge naznambe potrebne za utemeljitev stvarne pristojnosti;
4.	ime sodišča, pred katerim naj bode glavna razprava.
V obtožnici je ob kratkem, vendar do dobrega razložiti vzroke, na katere je oprta obtožba, ter zdržema navesti dejanjski položaj, kakor se kaže iz ovade ali po spisih vvodnih pozvedeb ali vvodne preiskave.
Vrhu tega je v obtožnico samo sprejeti ali priložiti ji spisek prič in zvedencev, katere bode pozvati, in drugih dokazil, katerih se obtožitelj misli poslužiti v glavni razpravi.
Obtožitelj sme v obtožnici tudi predlagati, da obdolženca zapro.
Od obtožnice je podati toliko izdatkov, da se lahko vsacemu izmed obtožencev vroči po en primerek, en primerek pa pridrži pri preiskovalnem sodniku.
K n z h o tl b tt k a h. dvora : S tem, da ho z obtožnico vred vroči tudi zapisek dokazil, dana je obtožencu prilika, da zamore v vgo-voru, ali pa v roku, zaznamovanem v §. 222 k. p. r., zahtevati osebno povabilo in zaslišanje prič, katerih zapisniki naj bi se po predlogu državnega pravdnika pri razpravi samo pročitali ; ako tega ne zahteva, mora se smatrati, da so je odpovedal vgovoru proti pročitanju (z dne 28. apr. 1882 st. 426).
§. 208. Obtožnico je vložiti pri tistem sodniku, kateri je imel vvodno preiskavo, a kadar vvodne preiskave nij bilo, pri prvosedniku sveto-valstvene zbornice.
Kadar ima preiskovalni sodnik (prvosednik sve-tovalstvene zbornice) kak pomislek zoper predlog, da je obdolženca zapreti, obrne se na svetoval-stveno zbornico, da ona ukrene. Kadar nij tacega pomisleka, ali kadar ga je razsodilo zbornično odpravilo, tedaj priobči preiskovalni sodnik obtožnico s prilogami vred obdolžencu ter ga pouči' o tem, da sme vzdigniti vgovor zoper obtožnico ter zahtevati, naj sodni dvor druge stopinje razsodi, je-li sodišče imenovano v obtožnici pristojno in če je obtožbo dopustiti.
§. 209. Ako je obdolženec že v zaporu, vročiti mu je obtožnico najpozneje v štiri in dvajsetih
urah, a če se zapor ukaže na podlogi obtožnice, naj se mu vroči ob enem z zapornim poveljem.
Da zglasi vgovor, dano je zaprtemu štiri in dvajset ur roka. kateri v poslednjem slučaji teči začne od časa, ko je bil sodišču priveden; izvod vgovora pa sme v sledečih osmih dnevih pri preiskovalnem sodniku ali na zapisnik dati ali pismeno vložiti.
Ako se po njegovi želji obtožnica zagovorniku vroči, tedaj teče rok za izvod zglašenega vgovora od časa te vročitve.
Ako obdolženec ostane na prostosti, vročiti mu je obtožnico s poukom, da sme proti njej v osmih dnevih pri preiskovalnem sodniku ustno ali pismeno zglasiti in izvesti vgovor.
§. 210. Ako se v zakonitem roku nij zglasil vgovor ali če se ga je obdolženec izrečno odpovedal, položi' preiskovalni sodnik spise pred sodni dvor prve stopinje, kateri naj takoj ukaže glavno razpravo.
V nasprotnem slučaji pošlje preiskovalni sodnik prejemši izvod vgovora ali po izteku roka zanj odprtega spise sodnemu dvoru druge stopinje ter to ob enem naznani obtožitelju
Sodni dvor druge stopinje, poslušavši višjega državnega pravdnika, razsodi o vgovoru v nejavni seji.
Takisto je ravnati tudi kadar se obdolženec pritožuje samo zoper zapor, katerega mu je ukrenil preiskovalni sodnik ali pa zbornica svetovalstvena (§. 208) ; tudi v tem slučaji naj sodni dvor druge stopinje tako postopa, kakor da je podan vgovor proti obtožnici.
§. 211. Sodni dvor druge stopinje zavrne za ta čas obtožnico, kadar se mu vzvidi potrebno, da se kaka napaka glede oblike odpravi ali stvar bolje razjasni.
Na to naj obtožitelj v treh dnevih, kar bi imel, preiskovalnemu sodniku predlaga ali obtožnico vnovič podä, (§§. 27 in 46).
§. 212. Kadar sodni dvor druge stopinje meni, da je za glavno razpravo drugo sodišče njegovega okoliša pristojno, odkaže jo temu ter razsodi ob enem o sami stvari. Ako pa spozna, da je pristojno kako sodišče, katero je v okoliši druzega sodnega dvora druge stopinje postavljeno, tedaj izreče, da je on sam nepristojen, ter pošlje spise v daljo razsodbo pristojnemu sodnemu dvoru druge stopinje.
§. 213. Ako sodni dvor druge stopinje meni, da obtožbi kak izmed naslednjih vzrokov nasprotuje, namreč:
1.	da čin, katerega je kdo obdolžen, nij takšno kažnjivo dejanje, za katero so sodišča pristojna ;
2.	da nij dovoljnih vzrokov, s katerih bi obdolženec mogel biti sumen tistega dejanja;
3.	da je kaj tacih okolnosti , katere dejanju kaznjivost odjemljo ali preganjanja zaradi njega ne dopuščajo; zadnjič
4.	da manjka po zakonu potrebne zahteve ali zakonito zahtevane privolitve za to upravičenega —, tedaj razsodi sodni dvor druge stopinje: da obtožba nima mesta in da se postopek ustavlja.
Ako se ta izrek ne tiče vseh členov obtožbe, ukaže sodni dvor ob enem, da je tiste člene, o katerih je izdan, iz obtožnice izpustiti.
Kii/.omskopruvdni rod. — gg. 214—218.
Kadar je vzrok, s katerega se obtožbi ne da mesto, na korist tudi kakemu izmed soobtožencev, ki nij bil vzdignil vgovora, postopa sodni dvor tako, kakor da ima tak vgovor pred sabo.
§. 214. Kadar nij nobenega izmed slučajev omenjenih v §§. 211—213, tedaj slove razsodilo : da se obtožbi daje mesto.
V	tem slučaji je ob enem storiti sklep o vseh predlogih, ki se tičejo zveze ali ločitve več ob-tožeb in poziva prič in zvedenih mSž. Vrhu tega je tako v tem, kakor tudi v slučaji §§. 211—213 ukreniti, kar je potrebno o zaporu obdolženca, o njega izročitvi na drugo sodišče ali o njega iz puščen ji iz zapora.
tj. 215. Ta razsodila (§§. 211—214) je tako z razlogi podpirati, da se z njimi ne sega naprej v razsodbo sodišča sodečega o glavni stvari.
V	izdatku tega razsodila je povedati po imenu sodnike, kateri so se udeležili razprave.
(§§. 21(> in 217 sta razveljavljena po §. 8 zakona z dne 31. dec. 1877 št. 3 drž. zak. za leto 1878; glej spodaj pri §. 285.)
§. 218. Kadar sodni dvor druge stopinje ukrene, da je kdo pod obtožbo dejan, ne imajoč obtožnice pred sabo (§. 48, št. 2, tj. 114, odst. 4), izda se njegov sklep po propisu danem v §. 214, poslednjem odstavku in v §.215, ter zmisloma uporabljajo, kar se v §. 207 o vsebini obtožnice veleva, ter nadomestuje obtožnico v daljem postopku.
Zadnji odqtav.ok toga paragrafa, po katorom jo bila tudi proti takim eklfl|)oni mogoča pritožila o ničnosti po mori gg. 21ti in 217 jo razveljavljen po g. 8 zakona z dne 81. doc. 1877 št. 8 za leto 1878.
Kazenekopravdni red.	7
§. 211). Kadar je obdolženec pravokrepno dejan pod obtožbo (§§. 210, 214, 218), ne more se več izpodbijati pristojnost tistega sodišča, katero je k glavni razpravi pozvano po obtožnici ali po razsodila, kateremu je povod dal vgovor, ter več nij moči poprijeti se vzrokov ničnosti, omenjenih v §. 216. V drugem pa ta okolnost, da nij bilo vgovora proti obtožnici, ali da se kak vzrok ničnosti nij porabil, nima vpliva na dalji postopek.
Razsodba kas. dvora: V tem g. izružeuo načelo velja tudi o stvarni pristojnosti (z dne 20. okt. 1876 št. 3176).
l’oslavje XVII.
0 pripravah k glavni razpravi.
220. Vsak zaprti obtoženec se mora praviloma (§. 221, odstavek 2) v treh dnevili po tem, ko je pravokrepno pod obtožbo, odvesti v ječo sodnega dvora, pri katerem bode glavna razprava. Ko obtoženec v to ječo pride, mora ga — ako obtožba meri na katero poroti v odsodbo odkazanih hudodelstev, — najpozneje v štiri in dvajsetih urah prvosednik porotnega sodnega dvora ali njegov namestnik ali pa načelnik sodnega dvora prve stopinje zaslišati o tem, ima li svojim izustilom, storjenim v vvodni preiskavi, kaj dostaviti ali v njih kaj premeniti. Pri tej priliki ga je, če še nima zagovornika, pozvati, da si postavi zagovornika, in ako bi se ne poslužil te pravice, treba mu ga takoj uradoma imenovati (§§. 41, 42).
če obtoženec nij v zaporu, sme ga prvosednik ali k tej zaslišbi povabiti ali zaslišati dati po tistem okrajnem sodniku, v čegar okoliši prebiva.
§. 221. Dan glavne razprave določuje prvosednik tako, da obtožencu, — ako on sam v skrajšan rok ne privoli, — pod ničnostjo od vročitve poziva začenši ostane najmanj tri dm, in če gre za hudodelstvo poroti v odsodbo odkazano, osem dm' roka, v katerem mu je moči pripravljati se za svoj zagovor. Dan glavne razprave je na znanje dati tako obtožencu in zagovorniku njegovemu, kakor tudi državnemu pravdniku, oziroma zasebnemu obtoži -telju in udeležencu. Poziv obtoženca naj ima v sebi to pretnjo, da mu se je, ako izostane, nadejati, da bode — po tem, kakor nanesć okolnosti, — ali glavna razprava brez njega ali da ga s privodnim poveljem k razpravi dovedo, ali pa, — ako bi se to za časa ne moglo, — da se glavna razprava o njegovem trosku preloži na drug dan ter se on k nji dovede. Tudi priče in zvedence je k njej pozvati tako, da bode praviloma med vročitvijo poziva in dnevom glavne razprave vmes tridnevna doba.
Pravilno biva glavna razprava v mestu, kjer ima sodni dvor prve stopinje svoj sedež; ali njega načelnik sme, razen slučaja, omenjenega v §.297, odst. 3, poslušavši obtožitelja ukreniti, da bode glavna razprava na sedeži tistega okrajnega sodišča, v katerega okoliši je bilo dejanje storjeno.
Ako bode glavna razprava, kakor se kaže, dalj časa trpela, naj se skrbi za to, da bodeta eden ali dva namestnih sodnikov pri razpravi pričujoča, da stopi, ko bi kateri sodnik zadržan bil, lahko eden ali drugi na njegovo mesto.
llazsodbe kas. dvora: čo jo bil obtožencu poziv k glavni razpravi pravočasno vročen, no more ho sklicevati na nič-nostni vzrok §. 221 k. p. r. samo zaradi tega, ker ni bil tudi zagovornik obveščen v tri- oziroma osemdnevnem roku (z dne 26. maja 1875 št. 1605 in 14. sept. 1888 št. 4009).
Ničnosti ne ustanovi, ake se je opustil poziv zasebnega udeleženca k glavni razpravi (z dne 18. nov. 1876 št. 8349).
§. 222. Hoče-H obtožitelj, zasebni udeleženec ali obtoženec predlagati, da se pozovejo take priče ali zvedeni možje, ki jih nij že po obtožnici ali razsodila izdanem na vgovor proti obtožnici pozvati, naj to za časa naznani prvosedniku ter pove, o katerih dejanjskih rečeh in točkah bode povabljenega zaslišavati.
Imenik novih prič in zvedencev je nasprotniku vsaj tri dm pred glavno razpravo priobčiti; sicer se oni brez nasprotnikove privolitve ne smejo zasliševati, kar pa vendar ne krati moči, prvosedniku v tem oziru dane (§. ü.r>4).
Razsodbe kas. dvora: Nobena stranka ne sme pri glavni razpravi nas]H4>tnika i z n e n ad i ti z novimi dokazili ter ga tako ovirati na pripravi k dokazovanju (z dne 9. nov. 1878 št. 6560).
Ako se po v §. 222 k. p. r. stavljenemu roku predlaga kako novo dokazilo, združiti .je stom tudi predlog, da naj se glavna razprava preloži, da tako nasprotna stranki, ki se dokazilnemu predlogu protivi, dobi po zakonu joj pristoječi tridnevni rok za pripravo (z dne 16. aprila 1877 št. 13180 in z dne 2. marca 1886 št. 14762); če so pa v takem slučaju ni predlagala preložitev razprave, no smo se ugoditi predlogu, ako temu no pritrdi nasprotna stranka (Z dne 21. nov. 1877 št. 10825 in 17. jan. 1879 št. 10356).
Ako v predlogu novih dokazil niso natanko in določno zaznamovano dejanjske okolnosti in točko, katere se hočejo dokazovati, ga sodišče lahko zavrne tudi če bi nasprotnik temu pritrdil (z dno 16. okt. 1876 št. 5098).
Določbi §. 222 k. p. r. nasprotuje tudi predlog, da naj so o splošnem glasu kako priče zaslišijo njeni sosedje, kor so no opira na nobeno določno dejanjsko okolnost (z dne 10. junija 1876 št. 4380).
§. 223. Za pozivanje in zasliševanje tacih prič, katere stoje pod vojno sodno oblastjo, veljajo sploh določila za priče dana.
Da se kaka pod vojno sodno oblastjo stoječa oseba pozove k glavni razpravi, to naj sodišče napravi, kakor pri vvodni preiskavi, namreč po katerem v §. 161 imenovanih vojaških poveljstev.
§• 224. Ako bi obtoženec ali njegov zagovornik predlagal, da se kaka v zagovor služeča okolnost še tanje preišče, naj prvosednik, če najde, da ima to zahtevanje svojo podstavo, brez potrate časa pozvedbo napravi, in ko je opravljena, vedeti da obtožitelju in obtožencu ali njega zagovorniku, da lahko spise pregledajo in kaj dalje predlagajo. Takisto se sme tudi po predlogu obtožitelja ali zasebnega udeleženca vvodna preiskava dopolniti.
Razgovor o uspehu tacih poznejših pozvedeb pridržava se praviloma (§. 227) za glavno razpravo.
§. 225. Kadar meni prvosednik, da predlogu, storjenemu po §§. 222 in 224 nij ugoditi, tedaj razsodi svetovalstena zbornica. Takisto naj se tudi obrne na to zbornico za razsod, kadar se v tacih slučajih, kjer nij bilo vgovora proti obtožnici, pomišlja, hoče li vse v njej imenovane priče in zve-dence pozvati.
Proti temu razsodili! nij pravnega leka; vendar se tak predlog sme v glavni razpravi ponoviti.
§. 226. Ako obtoženec izkaže, da ne more priti k glavni razpravi, ker mu bolezen ali kak drug neodvračen zadržek brani, ali če obtožitelj ali obtoženec iz drugih tehtnih vzrokov predlaga, da se glavna razprava preloži na drug dan, razsodi o tem svetovalstena zbornica. Ce zagovornika zadene kaka ovira, se razprava samo tedaj preloži, če je ta ovira tako pozno obtožencu ali sodišču prišla na znanje, da nij bilo več mogoče postaviti drugega zagovornika.
§. 227. Ako obtožitelj od obtožbe odstopi, predno se začne glavna razprava, naj zbornica svetoval-
stvena stori ustavilni sklep s tem pristavkom, da glavne razprave, — ako je že morebiti bila določena, — zdaj več ne bode.
Ako so se po tem, ko je kdo dejan pod obtožbo, vršile še sodne pozvedbe, ima obtožitelj pravico, predno se začne glavna razprava, svojo vloženo obtožnico nazaj vzeti ter ob enem novo podati. S poslednjo je po tem ravnati, kakor piše XVI. poglavje; a kar -se tiče obtoženčevega zapora, naj svetovalstvena zbornica precej ukrene, česar treba.
Poglavje XVIII.
O glavni razpravi pred sodnimi dvori prve stopinje in o pravnih lekih ali pomočkih zoper njih sodbe.
I.	Glavna razprava in sodba.
1.	Javnost glavne razprave
§. 228. Glavna razprava je pod ničnostjo javna. Samo odraslim in neoboroženim osebam dopuščeno je priti k njej poslušat. Vendar se takim osebam, katere so po svojej javni službi dolžne orožje nositi, ne sme pristop zabraniti.
§. 221). Javnost se sme glavni razpravi samo z vzrokov nravnosti ali javnega reda odvzeti. Sodni dvor ukrene to uradoma ali na predlog obtoži tel j a ali obtoženca po dotičnem tajnem razgovoru in posvetu s pismenim, na razloge oprtim razsodilom, proti kateremu nij pravnega leka.
K a/.sodba kas. dvora : Pri ustni razpravi, ki se vvii na vgovor po §. 498 k. p. r. so ne moro javnost izključiti samo za to, ker bi se z javnostjo razprave preprečil namen z a s ego tiskovino (z dno 23. aprila 1885 št. 8337).
§. 230. Ko se je to razsodilo javno prebralo, morajo vsi poslušalci odstopiti.
Samo tisti, kateri so po kaznjivem dejanji v svojih pravicah oškodovani, res služeči sodniki, konceptni uradniki državnega pravdništva in pravosodnega ministerstva in osebe v imenik zagovornikov vpisane se ne smejo nikdar izključiti Obtoženec kakor tudi zasebni udeleženec ali zasebni obtožitelj sme zahtevati, da se trem osebam njegovega zaupanja pristop dovoli.
§. 231. Na podlogi § 229 sme se po oklicu stvari v teku glavne razprave vsak čas zahtevati, da bodi tajna seja. Javnost je moči odtegniti nekemu delu postopka ali celi razpravi. A sodba se mora vsegdar javno oznaniti.
2.	Uradna opravila prvosednika in sodnega dvora med glavno razpravo.
§• 232. Prvosednik vodi razpravo.
Njegova dolžnost je, prizadevati si za to, da se resnica zve, ter skrbeti, da ne bode tacih razgovorov, kateri bi mudili glavno razpravo brez koristi za pojasnitev stvari.
On zaslišava obtoženca in priče ter določuje, po kateri vrsti naj zaporedoma govore tisti, kateri zahtevajo besedo.
Kadar ima obtožba več toček lahko ukrene, da se bode o vsaki ali o nekaterih posebej razpravljalo.
§• 233. Prvosednikov nalog je ohraniti v so-dilnici pokoj in red ter spodobno vedenje, kakor je primerno dostojnosti sodišča.
Kogar sodišče izprašuje ali kdor sodišče ogovarja, dolžan je stoje govoriti; ali prvosednik sme vendar dopustiti izimek z ozirom na telesni stan govorečega, ali ker bode zasliševanje dalj časa trpelo.
Znamenja pohvale ali graje so prepovedana. Prvosednik ima pravico, osebe, ki s takšnimi znamenji ali drugače motijo sejo, posvariti, naj se vedejo, kakor je v redu, in če je potreba, dati nekatere ali vse poslušalce iz sednice odpraviti. Ako se kdo njegovim poveljem upira ali kadar se motenje pokoja ponavlja, sme prvosednik upornike tudi prijeti dati in po okolnostih prisoditi jim v kazen do osem dni' zapora. Ako je tist, ki razpravo moti, pod vojno sodno oblastjo, sme prvosednik ukreniti, da se iz sednice odpravi, in oziroma pri najbližjem vojaškem oblastvu zahtevati, da ga kaznuje.
§. 234. Ako obtoženec z nespodobnim vedenjem razpravi red moti ter ne odjenja, da si ga je prvosednik posvaril, preteč mu, da ga iz seje odvedo, sme se ga po sklepu sodnega dvora za nekaj časa ali za ves čas razprave iz sednice odpraviti, sejo brez njega nadaljevati ter oznaniti mu sodbo po enem udu sodnega dvora v pričo zapisnikarja.
§. 235. Prvosednik naj čuje nad tem, da nikdo nikogar ne grdi ali psuje niti dolži česa, kar očitno nima podloge ali k stvari ne spada. Ako si obtoženec, ali zasebni obtožitelj, zasebni udeleženec, kak svedok ali kak zvedenec dovoli take izraze, sme sodni dvor na predlog razžaljenega ali državnega pravdnika ali pa uradoma ukreniti mu do
petdeset goldinarjev globe ali do osem dni zapora, a ee je zaprt, primerno disciplinarno kazen (§. 108).
§ 236. Kadar se zagovornik ali pa zastopnik zasebnega obtožitelja ali udeleženca zakrivi tacega prestopka, ali če žali sodišču dolžno spoštovanje, sme mu sodni dvor ukreniti posvarilo ali naložiti do sto goldinarjev globe.
Ako ne prestane nespodobno vesti se, sme prvo-sednik vzeti mu besedo ter stranki naročiti, naj si izbere drugega zastopnika, in ako treba, tudi uradoma obtožencu imenovati zagovornika
V obtežujočih okolnostih sme na predlog sodnega dvora sodni dvor druge stopinje krivcu, ako nij odvetnik, tudi pravico, za zastopnika v kazenskih rečeh pred sodiščem biti, za čas od enega do šest mesecev odtegniti. Ako je pa odvetnik, naj sodni dvor napoti stvar na krivčevo disciplinarno oblastvo, katero mu tudi lahko odvzame zagovor-ništvo v kazenskih rečeh za čas od enega do šest mesecev.
V §. 286 odstavek 8 omenjeni predlog stavi tisti senat sodnega dvora, pred katerim se je vršila glavna razprava in kateri je izrekel sodbo (nkuz pravoeodn. min. z dne 16. aprila 1885 st. 3155).
§. 237. Na podlogi §§. 283—236 in 23G, odstavek 1 in 2, storjene sklepe in razsodke je takoj zvrševati. Proti njim nij pravnega leka.
Kadar se z vedenjem, kakoršno omenjeni paragrafi v misel jemljč, stori kako v občnem kazenskem zakonu prepovedano kažnjivo dejanje, postopati je, kakor določuje §. 278,
Izrecllo razžaljenega ali poškodovanega, da si pridržava tožbeno pravico za kažnjivo dejanje, storjeno proti njemu, ali da se te pravice odrekuje,
106
Kazonskopriivdni rod. — gg. 288—240.
ne hrani uporabljati kazenskih določil, obseženih v §§. 233 — 236.
§. 23}{. Ako v teku glavne razprave stavijo stranke o posameznih točkah postopka nasprotne predloge, ali če se prvosedniku ne zdi privoliti v predlog ene stranke, da si ga nihče ne pobija, tedaj sodni dvor precej razsodi takšna vmesna vprašanja in zoper to nij dopuščen samostalen pravni lek, kateri bi daljo razpravo zadržavah
Razsodilne vzroke je vselej oznaniti in v zapisniku poočititi.
Ita/.sodbo kas. dvora: Stranka mora izrečno zahtevati razsodila sodnega dvora, čo prvosednik ne ugodi predlogu, proti kateremu se nikdo no protivi (z dno 30. septb. 1882 st. 7710).
Sme pa prvosednik iskati razsodila sodnega dvora tudi v slučajih, kakoršnih nima v mislih g. 238 k. p. r. (z dne 11. nov. 1884 št. 12226).
Presojati in ozirati so jo celö na tak do k azil ni predlog, ki so je stavil še le v konečnem govoru (z dne 20. maja 1886 št. 4817).
3.	Začetek glavne razprave.
§. 239. Glavna razprava se začenja s tem, da zapisnikar stvar okliče. Obtoženec vstopi nevklenen, vendar ga, — če je v preiskovalnem zaporu — spremlja straža. Tiste reči, ki bi jih utegnilo biti potreba k dokazovanju in katere bodo položiti v prispoznanje pred obtoženca ali priče, morajo se prinesti v sodilnico, predno se začne razprava.
§. 240. Na to povpraša prvosednik obtoženca za ime in priimek, za starost, rojstveni kraj, občino, v katero je pristojen, vero, stan, obrt ali posel, s katerim se bavi, in za stanoval išče, ter ga opominja, naj pazi na obtožbo, katera se bode prebrala, in na tek razprave.
§. 241. Potlej se po imenu zakličejo pozvane priče in zvedenci, in prvosednik, opomnivši jih svetosti prisege, katero prisežejo, reče jim oditi v sobo, njim namenjeno. Po okolnost,ih sme se tudi zasebnemu obtožitelju ali udeležencu, — ako ga je za-slišavati za pričo, — veleti, da iz sednice odstopi, kar mu pa ne krati pravice, da se da po kom drugem zastopati na razpravi. Ako mu se zdi, ukrene prvosednik tudi potrebno, da se pričam dogovarjanje ali pomenkovanje med sabo zabrani.
Kar se tiče zvedencev, sme prvosednik v vseh slučajih, v katerih se mu zdi primerno v pozvedbo resnice, ukazati, da ostanejo v sednici, ko se obtoženec in priče zaslišujejo.
Ha z ho <lb a kas. dvora: Okolnost, <la jo kdo bil navzoč pri zaslišovHiiju obtoženca in drugih prič, no ovira poklicati ter zaslišati tudi njega za pričo (z dno 29. aeptb. 1879 št. 6093).
§. 242. Ako priče ali zvedenci, da si pozvani, k glavni razpravi ne pridejo, sme sodni dvor ukreniti, da se brez odloga prednj privedo.
če to nij mogoče, tedaj sodni dvor poslušavši obtožitelja in obtoženca ali njegovega zagovornika, odloči, je li glavno razpravo preložiti ali nadaljevati in namesto ustnega zaslišavanja prič ali zvedenih mož brati to, kar so v vvodni preiskavi izustili.
Kogar k razpravi nij bilo, prisoditi mu je od petih do petdeset goldinarjev globe. Ge se je glavna razprava preložila, plača on vrhu tega se troske za sejo, za katero je njegov neprihod kriv, da je bila zastonj. Tudi se sme proti njemu izdati pri-vodno povelje, da se zagotovi njega prihod k seji vnovič določeni.
§. 243. Zoper obsodbo po zgornjem paragrafu izrečeno sme priča ali zvedenec v osmih dnevih po vročitvi razsodila proti njemu storjenega vgo-varjati pri sodečem sodnem dvoru.
Ako mu je moči izkazati, da mu pozivnica nij bila kakor treba vročena, ali da mu je priti branil nenaden in neodvračen zadržek, odveže se kazni, v katero je bil obsojen.
Prisojena kazen ali naloženi trošek mu se sme znižati, ako more dokazati, da ta kazen ali obsodba v troske nij v nikaki primeri z njegovo krivnjo ali z nasledki njegovega izostanka.
Ako se vgovor vzdigne še le po končani glavni razpravi, razsodi o njem sodni dvor prve stopinje v nejavni seji v zboru treh sodnikov, katerih eden predseduje.
Zoper razsodilo o vgovoru nij pravnega leka.
§. 244. Ko so priče odstopile, d d. prvosednik pod ničnostjo prebrati obtožnico, in če je kako razsodilo, vsled katerega je ta ali ona obtožbenih toček odpala, tudi to razsodilo.
It u z h o <1 b o k h e. dvora: Tudi razlogi obtožnice so morajo prečituti pod ničnostjo (z dne 29. maja 18H0 št. 8563).
Razsodilo sodnega dvora drugo stopinje, katero zavrača vgovor proti obtožbi, ni pročitati (z dno 11. junija 1875 št 8881); ako se pa to zgodi, no ustanovi to ničnosti (z dno 24. aprila 1880 št. 7(52).
Kadar so vrši po uničenju razsodbe nova glavna razprava, prečituti je prvotna obtožnica, uničena razsodba in razsodba kas. dvora (z dno 2. avg. 1880 št. 3619).
4.	Zasliševanje obtoženca.
§. 245. Na to zaslišuje prvosednik obtoženca o vsebini obtožbe. Ako obtoženec na obtožbo odgovori rekoč, da nij kriv, naj mu prvosednik razodene, da ima pravico, upreti se obtožbi s po-vrstno razložbo, kako je stvar bila, ter omenivši
vsako posamezno dokazilo povedati svoje opomnje o njem. Ako se obtoženčeva izustila razlikujejo od prejšnjih, vprašati ga je, zakaj zdaj drugače govori. Prvosednik lahko v tem slučaji, kakor tudi tedaj, kadar se obtoženec brani odgovarjati, da ali ves zapisnik o prejšnjih izustilih ali samo nekoliko iz njega prebrati.
Obtoženca nij moči primorati, da bi dal odgovor na zastavljena mu vprašanja.
Obtožencu nij zabranjeno, tudi med glavno razpravo pogovarjati se s svojim zagovornikom; ali ne dopušča se mu, da bi se z njim neposrednje posvetoval o odgovoru, katerega mu je dati na posamezna vprašanja, ki se mu stavijo.
5.	Dokazovanje.
§. 246. Po zasliševanji obtoženca naj pridejo na vrsto dokazi po redu, kakor prvosednik določi, in praviloma je najpred sprejeti dokaze, katere podaja obtužitelj.
Obtožitelj in obtoženec smeta v teku glavne razprave kaka dokazila popustiti, vendar samo tedaj, če nasprotnik privoli.
Razsodba kas. dvora: Načeloma se jo poslužiti pri glavni razpravi le tistih dokazil, ki so bila v pravem času ponuđena ; izjema so dela, kadar v to privolita obe stranki, ali pa kadar «e prvosednik poslužuje po g. 2f>4 k. p r. mu dane pravice (z dne 30. nov. 1878 st. 6689).
§. 247. Priče in zve.denci se posamič poklicu-jejo ter se izprašujejo vpričo obtoženca. Predno se zaslišijo, opominjati jih je, naj resnico govore. Zve-dence, kateri so že prisegli, in tiste priče, ki so bile v vvodnem postopku zaprisežene, opomniti je svetosti prisege, katero so storili.
Razen tega slučaja je vsacega izmed njili pod ničnostjo po tem, ko je odgovoril na splošna vpra-šanjii, in predno se dalje zaslišuje, v piisego vzeti držeč se zakona z dne 3. maja 1808, drž. zak. št. 33, ako ne brani kateri v §. 170 pod 1 do G omenjenih vzrokov.
Zaprisežba se sme opustiti ali do končanega zasliševanja priče odložiti, če sta obtožitelj in obtoženec s tem zadovoljna.
Kuzaodbo kita. dvora: če ae je priča zapriaogla pred od-govorom na eplož»» vprašanja. moHto po tem odgovoru, no ustanovi to ničnosti (z dne 23. okt. 1882 6t. 8578).
Priče, ki šobile že zaprisežene v isti kazenski zadevi mod vvodno preiskavo ali pa pri glavni razpravi, ki so je vršila vsled iste obtožbo zoper obtoženca samega, ali kakega soobtoženca, niso jemati več v prisego , timvoč le storjene prisego opomniti (z dne Г). maja 1884 št. 1451«; 22. dec. 1877 št. 8429 in 22. januarja 1883 ši. 12289).
Ničnosti no ustanovi, ako se jo priča, ki jo bila že v vvodnom postopku zaprisežena, pri glavni razpravi vnovič zaprisegla (z dne 17. septb. 1877 št. 8092).
če se zaprisežba opusti do končanega zasliševanja priče brez v {j. 170 št. 1 do ti k. p. r. navedenih vzrokov, ali pa brez privolitve strank, ustanovi to že samo na sebi ničnost (z dne 7. jan. 1870 št. 8912 in 2. junija 1877 št. 4188).
V izjemnem slučaju tretjega odstavka {j. 247 k. p. r. presoja sodišče po svojoj previdnosti, jo-li po danili okolnostih zaslišano pričo zapriseči, ali ne ; ako so priča ne vzame v prisego, ne ustanovi to ničnosti (z dno 8. maja 1880 št. 2007).
Ako so je zaprisežba s privolitvijo strank odložila do končanega zaslišanja kako priče, in ako potem ne zahteva nobena stranka, da naj priča priseže, se šteje, da so stranke odrekle se pravici, to zahtevati (z Hne 25. febr. 1870 št. 11529).
§. 2411. Prvosednik naj se zaslišujoč priče in zve-dence, ravna po propisih za preiskovalnega sodnika v vvodni preiskavi danih v kolikor se isti po svoji naravi ne kažejo neizpeljivi v glavni razpravi. Njegova skrb bodi, da še ne zaslišana priča ne bode pri sprejemanji dokazov sploh, še ne zaslišan zvedenec pa da ne bode tedaj pričujoč, kadar se drug zvedenec o isti reči zaslišava.
Priče, katerih izustila se med sabo razlikujejo, sme prvosednik soččiti.
Kazouekopruvdni rod. — tj§. 241) in 260.
111
Pričam in zvedencem je po tem, ko so zaslišani, v seji ostati dotle, dokler jih prvosednik ne odpusti ali jim odstopiti ne veli. Posamezne priče ne smejo druga od drugo odgovora tirjati o svojih izustilih.
Vselej po tem, ko je katera priča, kak zvedenec ali soobtoženec bil zaslišan, vprašati je obtoženca, ima li kaj odvrniti na izustilo, katero je ravno kar slišal.
It a z 8 o d b a k a h. dvora : Ako je bila kaka še no zaslišana priča med dokazovanjem v sodnici, ne izključuje ta okolnost njenega zaslišanja ; vendar pa so je na to ozirati pri presoji verjetnosti njenega izustila (z dne 11. nov. 1884 št. 12225).
Glej tudi razsodbo pri §. 241.
§. 249. Razen prvosednika gre tudi drugim udom sodnega dvora, obtožitelju, obtožencu in zasebnemu udeležencu ter njih zastopnikom pravica, vsaki zasliševani osebi, dobivši za tega delj besedo od prvosednika, staviti vprašanja. Prvosednik sme zavračati vprašanja, katera se mu zde neprimerna.
Razsodbe kas. dvora: Ako prvosednik zavrne kako vprašanje kot neprimerno, ni taka zavornitov ni kak predmet ničnosti (z dne 23. nov. 1877 št. 9052); smo pa stranka o zavornitvi kakega vprašanja zahtevati razsodila sodišča in ti a tako raz sod Uo jo mogočo opirati ničnost (z dno 22. sept. 1884 št. 6100).
§. 250. Prvosednik ima oblast, izjemno ukazati , da obtoženec za ta čas, ko se kak svedok ali kak soobtoženec zaslišava, iz sednice odstopi. Mora mu pa brž kakor ga nazaj privedö ter ga je zaslišal o stvari brez njega razpravljam, na znanje dati vse, kar se je godilo ta čas, ko njega vpričo ni j bilo, zlasti izustila v tem času storjena.
Ako mu se to nij na znanje dalo, mora se vsa-kakor pod ničnostjo storiti pozneje, predno se sklene dokazovanje.
§. 251. Tako obtoženec kakor obtožitelj smeta zahtevati, da priče, ko so bile zaslišane, iz sodil-nice odstopijo in se pozneje zopet notri pokličejo ter vnovič ali posamezno ali vpričo drugih sve-dokov zaslišijo. Prvosednik lahko to tudi uradoma ukaže.
§. 252. Zapisniki o zasliševanji soobdolžencev in prič, po tem mnenja zvedenih mož smejo se samo v naslednjih slučajih brati, namreč:
1.	če so zaslišani med tem umrli; če se ne ve, kje prebivajo, ali če se. pač nij dalo napraviti, da bi bili sami prišli, ker so prestari, bolni ali slabotni , ali ker predaleč prebivajo ali s katerega drugega tehtnega vzroka;
2.	ako se izustila v glavni razpravi zaslišanih oseb v bistvenih točkah razlikujejo od tega, kar so prej govorile;
3.	kadar se priče, ki nimajo te pravice, ali pa sokrivci, branijo odgovarjati; zadnjič
4.	če sta obtožitelj in obtoženec ene misli o tem, naj se kaj bere.
Zapisniki o ogledu in izvidu, zoper obtoženca prej izdana kazenska razsodila, in druge vrste pisma in pisanja, ki so pomenljiva za stvar, morajo se brati, ako se obe stranki tega ne odrečeta.
Po vsakem branji je povprašati obtoženca, ima li kaj opomniti o tem.
Razsodbo kas. dvora: Kadar nastopijo pogoji §. 262 k. p-r. smojo se pri glavni razpravi pročitati tudi zapisniki takih prič, ki so v vvodnem postopku pravni dobroti §. 162 k. p. r. »e odreklo ter pričevalo (z dne 10. avg. 1876 št. 0650 in 27. novembra 1880 št. 11688).
Kadar privoli v iiročitanjo kakega zapisnika samo obtoženec, ne pa tudi njegov zagovornik, no smo so isti pročitati na podlogi
S- 252 št. 4 k. j), r. tedaj, če jo bil zagovornik v zmielu g. 41 alin. 2 k. p. r. postavljen (z dne 7. julija 1876 št. 4279).
Glej tudi razsodbe pri g. 44 k. p. r.
Ako obtožence v obtožnici predlaganemu prečitanju zapisnikov prič ni vgovarjal že pred glavno razpravo, smejo so v zmislu g. 252 št. 4 k. p. r. prečitati (z dne 28. aprila 1882 št. 425).
Zapisniki prič, ki naj so pročitaju samo zastran zasebno odškodnine (g 47 št. 8 k. p. r.), prištevajo so „pisanj e m, ki so za stvar pomenljiva“ v zmislu predzadnjega odstavka g. 252 (z dne 16 junija 1876 št. 587).
Ni dopuščeno ter so no more opravičiti po predzadnjem odstavku g. 252 k. p. r. prečita njo zapisnikov o zasliševanju prič v civilni pravdi v to svrho, da bi so izustilo takih prič naravnost porabilo za kazensko postopanje (z dno 23. febr. 1884 št. 14216).
V zmislu g. 252 predzadnji odstavek so kot „za stvar pomenljiva pisanja“ pročitati tudi poročila varnostnih oblastev o vspehu njihovih uradnih pozvedovanj v zmislu gg. 24 in 141 k. p. r. (z dne 13. dec 1875 št. 11442), daljo poročila orožnikov o opravljenih hišnih raziskavah in njih vspehu (z dno 9. nov. 1874 št. 8238); isto tako poročila občinskih uradov o prejšnjem vodenju obtožončevem (z dne 8. okt. 187» št. 7248).
Na podlogi g. 252 predzadnji odstavek pa se no moro zahtevati prečitanjo zasebnega spričevala, ki ga prinese s seboj obtoženec v dokaz svojega prejšnjega življenja in splošnega glasil (z dno 20. jul. 1888 št. 8086).
§. 253. V teku ali na konci dokazovanja d& prvosednik položiti pred obtoženca in kolikor je potrebno, tudi pred priče in zvedene može tiste reči, ki utegnejo razjasniti, kako je stvar bila, ter jim veli, naj izrekö, če jih poznajo.
§• 254. Prvosednik ima oblast, brez obtožite-Ijevega ali obtoženčevega predloga, v teku postopka pozvati in če bi potrebno bilo, privesti dati in zaslišati take priče in zvedence, od katerih se je — kakor se je obrnila razprava — nadejati, da utegnejo znamenite dejanjske reči razjasniti.
Je H take nove priče ali zvedence vzeti v prisego, to razsojuje sodni dvor po njih izpraševanji in zaslišavši stranke.
Prvosednik sme tudi nova mnenja zahtevati ali druga dokazila pripraviti dati, s sodiščem ogled Kazenakopruvdui red.	8
114
Kавепвкоргavdni red. — §§. 266 in 260.
napraviti, ali v to iz sodišča odposlati kacega uda, ki naj o tem poroča.
Razsodbo kas. dvora: Trvosedniku ni zabranjeno, mesto poslužiti so pravice, ki mu jo dana v §. 264 k. p. r., prepustiti sodišču, da o tem sklopa ; on zasliši lahko tudi priče, ki so bile pri dokazovanju navzoče (z dne 29. septb. 1879 št. 6693); no smejo se pa tudi po S$. 264 k. p. r. pročitati zapisniki v v vodnem postopku zaslišanih prič, ako ne nastopijo pogoji 8* 262 k. p. r. (z dno 27. jun. 1876 št. 1398).
6.	Govori strank.
§. 255. Ko je prvosednik izrekel, da je dokazovanje skleneno, dobi najpopred obtožitelj besedo, da povzame, kar je dokazovanje na dan spravilo, in da stavi in z razlogi podpre svoje predloge o krivnji obtoženega in o kazenskih določilih, katera bi bilo na-nj uporabiti. Določnega predloga o tem, koliko kazni je med mejami zakonitega stavka obtožencu odmeriti, naj obtožitelj ne stavi.
Zasebni udeleženec dobi besedo prvi za državnim pravdnikom.
Obtoženec in njegov zagovornik imata pravico, na to odgovoriti. Ako se državnemu pravdniku ali udeležencu vzvidi kaj odvrniti na ta odgovor, pristoji vsakakor poslednji govor obtožencu in njegovemu zagovorniku.
§. 256. Praviloma naj se v konečnih govorih vsa vprašanja, katera je v sodbi razsoditi, nelo-čena razpravljajo.
Vendar je na voljo prvosedniku ali sodnemu dvoru (§. 238) tako ukreniti, da se konečni govori o vprašanji, je li obtoženec kriv, odločijo od govorov o kazenskih določilih, o zasebnopravnih zahtevkih in o pravdnih troškovih. V teh slučajih se po tem, ko je sodni dvor razsodil, je li obto-
ženec kriv, ter svoj izrek oznanil, imajo vnovič konečni govori, a ti naj se vendar sučejo edino o vprašanjih, katera je še razsoditi.
7.	Sodba sodnega dvora.
§. ‘267. Ko je prvosednik izrekel, da je razprava sklenena, umakne se sodni dvor v posvetovalnico sodbo sklepat. Obtoženca, ako je bil pod zaporom, odvedejo za ta čas iz sednice.
Razsodba kas. dvora: Namen glavne razprave, zvedeti pravo resnico, daje sodišču in njega prvosedniku moč, po prvosod-niku zaključeno razpravo — ako treba — zopet odpreti ; kazensko pravdo vodeči izrek prvosednikov, da se razprava sklene ali zaključi, no moro torej niti sodišču, niti strankam nasproti ustanoviti nikakih formalnih pravic (z dne 9. febr. 1886 št. 11896).
§. ‘258. Sklepirje sodbo naj sodišče gleda samo na to, kar je prišlo v glavni razpravi na dan. Spisi morejo samo toliko biti za dokazila , ako in kolikor so bili v glavni razpravi brani.
Sodišče je dolžno dokazila po njih verovnosti in dokaznosti vsako posamič kakor tudi vsa v njihovi notranji zvezi skrbno in vestno preudariti. 0 vprašanji, je li katero dejanjsko reč vzeti za dokazano, razsojajo sodniki ne po zakonitih dokaznih pravilih, temveč samo po svojem svobodnem prepričanji , katero so zajeli iz vestnega preudarka vseh za ali zoper kaj prinesenih dokazil.
Razsodbe k a e. dvora: Tudi za vmesna razsodila volja načelo, da je pri razsodbi glodati le na to, kar je prišlo v glavni razpravi na dan (z dne 24 apr. 1880 št. 687).
Kar je „notorično“, tega ni treba dokazovati. „Notorične“ pa so le tako dejanjsko okolnosti, za katere dokazov zaradi tega ni treba, ker je prepričanje o njihovi resnici splošno ali vsaj velikemu krogu ljudi istega položaja v življenju skupno in vsaktoremu lahko dosegljivo, no da hi ga motili osebni in strankarski vplivi O dne 28. marc. 1886 št. 13386 in 26. aprila 1886 št. 2813).
Sodišče ni vezano niti glede tehničnih vprašanj na izrek zvedencev (z dno 18. febr. 1887 št. 11864); vendar se zvedeniški izrek sme prezirati le tedäj, če so opira na tako podstavo, da si
8*
morejo o njej sodniki sami dobiti svojo mnenje , no da bi šli v nevarnost, da so kot manj poučeni postavijo nad bolj poučene (z dno 13. okt. 1882 št. 8947).
§. 259. Obtoženec se s sodbo sodnega dvora obtožbe oproščuje:
1.	kadar se pokaže, da se je kazenski postopek brez predloga zakonito upravičenega obtožitelja začel ali proti njegovi volji nadaljeval;
2.	ako obtožitelj po odprti glavni razpravi in predno se sodni dvor umakne sodbo sklepat, ; od obtožbe odstopi:
3.	kadar sodni dvor spozna, da dejanju, za podlogo obtožbe vzetemu, zakon ne preti nikake kazni, ali da obstanek dejanja nij dotrjen, ali da nij izkazano, da je obtoženec storil pripisavano mu dejanje, ali da je kaj tacih okolnosti, katere mu kaznjivost jemljejo ali preganjanja ne dopuščajo z drugih vzrokov, ki niso pod št. 1 in 2 povedani.
Ituzsotlbg kas. dvora: Ako zasebni obtožitelj še le pri vzklicni razpravi odstopi od obtožbe, ni vsled toga, razim v slučaju §. 603 k. z., obtoženca oprostiti, temveč mu v zmislu g. 630 k. z. sumo prisojena kazen pobijsati (z dno 26. avg. 1876 št. 6676).
(iloj tudi razsodbe pri g. 46 k. p. r.
Kadar vidi sodišče, da čin, na katerega so opira obtožba, ne ustanovi po obtožitelju označenega, pač pa kako drugo kažnjivo dejanje, ni obtoženca od prvega dejanja oprostiti, temveč obsoditi ga jo le zaradi tistega kažnjivoga dejanja, katerega znaki so dobiti v storjenem činu (z dne 24. febr. 1882 st. 14241 ;	1. junija 1883
št. 4693 ; 27. marca 1884 št. 3214 ; 27. febrnvarja 1886 št. 12082, in drugih več).
Ako so pri razpravi, ki so v novič vrši vsled obnovo kazenskega postopanja, pokaže, da ni po zakonu za obnovo zahtevanih stvarnih pogojev, je obtoženca oprostiti (z dne 6. oktobra (1884 št. 968).
§. 260. Ako se obtoženec spozna za krivega, mora kazenska sodba izrekati:
1.	katerega čina je obtoženec bil kriv spoznan, in to z izrecnim oznamenilom dejanjskih okolnosti, po katerih se ravna določen kazenski stavek;
2.	katero kažnjivo dejanje ustanavljajo za dokazane vzete dejanjske okolnosti, katerih je bil obtoženec kriv spoznan;
3.	v katero kazen je obtoženec obsojen;	—
in sicer to troje pod ničnostjo; vrhu tega je še pristaviti;
4.	katera določila kazenskega zakona so se na-nj uporabila;
5.	razsod o zahtevani odškodbi, in o pravdnih troskih.
It az so d ha kas. dvora: Zakon zahteva le ozuačonjo (individualizacijo) kažnjivoga čina, no pa, daje vsak zakoniti znak opreti na dotično dojanjsko okolnost (z dno 19. maja 1884 št. 1028) ; da so v konkretnem kažnjivom dejanju združeni tudi gotovi zakoniti znaki, dokazuje ee v razlogih eodho (z dne 18. jan. 1880 št. 9211).
§. 261. Kadar sodni dvor meni, da dejanjske reči, katere so podloga obtožbi, same na sebi ali v zvezi z okolnostmi, katere so se v glavni razpravi pokazale, ustanavljajo hudodelstvo ali pre-grešek, za katerega je pristojna porota, tedaj izreče svojo nepristojnost.
Kakor ta izrek postane pravokrepen, naj obto-žitelj zadnji čas v treh dnevih (§. 27 in 46) poda svoje predloge o vpeljavi ali obnovi vvodne preiskave, ali — ko bi je ne bilo potreba — o za-ukazu glavne razprave pred poroto. V prvem slučaji je vložiti novo obtožnico; razen tega slučaja pa je ob novi glavni razpravi prebrati prvotno obtožnico in izrek sodnega dvora, storjen po pričujočem paragrafu.
RazHOdho kas. dvora: Nepristojnost izreči jo z razsodbo (z dne 12. okt. 1876 6t. 9780).
Kadar izreče sodišče svojo nepristojnost v razpravi na obtožbo znradi hud. 148 k. z. drugi odstavek, kor meni, da jo dokazano, kdo je provzročitelj smertno poškodbo, mora izroči nepristojnost gledč vseli obtožencev (z dne 22. marca 1884 št. 67).
118
Kazonekojiravdni roci. — §§. 202 in 263.
§. 262. Alt o sodni dvor sprevidi, da dejanjske reči, ki so podloga obtožbi, same za se ali v zvezi z okolnostmi, ki jih je še le glavna razprava na dan spravila, ustanavljajo drugo kažnjivo dejanje, nego je v obtožnici imenovano, katero pa ne spada pred poroto, tedaj stori — poslušavši o tem stranki ter razsodivši predlog o preložitvi, ko bi ga kdo stavil, — sodbo po svojem pravnem preverjenji, ne da bi ga vezala označba, katera je v obtožnici bila dejanju dana.
Hnzeodhü k a h. dvora: Obtožbi predmet je konkretno določen čin, ne pa kaka gotova pravna označba ali kvalifikacija taistega ; sodišče presoja ta čin, ne glede na pravno mnenje obtoži-teljevo, samostojno v vseli ozirih tor ga označi po tistem zakonitem določilu, ki jo po pravilni razlagi nanj uporabiti (z dno 24. maja 1880 št. 1128 ; 24. febr. 1882 št. 13618 ; G. maja 1885 št. 4797 in dr.).
§. 263. Ako bode obtoženec pri glavni razpravi obdolžen še drugega dejanja razen tistega, zaradi katerega je obtožen, sme sodni dvor, če je taisto uradoma preganjati, na predlog državnega pravdnika ali človeka s tem činom poškodovanega, a v drugih slučajih edino po zahtevi tega, kdor ima pravico zasebne obtožbe, razpravo in sodbo raztegniti tudi na to dejanje. Obtoženčeva privolitev je samo tedaj potrebna, kadar bi ga, obsojenega za to dejanje, zadel kazenski' zakon ostrejši od 6nega, katerega bi bilo uporabiti na kažnjivo dejanje, omenjeno v obtožnici.
Ako v takošnem slučaji obtoženec ne privoli v to, da bi bil takoj odsojen, ali če se to ne more zgoditi, ker je potreba skrbnejše priprave, ali ker sodni dvor nij pristojen za odsodbo novega kaz-njivega dejanja, naj se sodba omeji samo na predmet obtožbe, obtožitelju pak, — če zahteva on — pridržuje samostalno preganjanje zaradi novega
dejanja; razen tega slučaja ne bode več nikacega preganjanja zaradi poslednjič omenjenega dejanja.
Po okolnostih sme sodni dvor, ako ne odsodi takoj o novem dejanju, tudi glavno razpravo ustaviti ter razsodbo o vseh obtožencu pripisovanih kažnjivih dejanjih novi glavni razpravi pridržati.
V obeh slučajih mora obtožitelj v treh dnevih (§§. 27 in 46) podati svoje predloge o zakonitem postopku.
BazBodbe kas. dvora: Državni pravdnik lahko tudi v svojom komičnom govoru razširi obtožbo na kak nov čin (z dne 20. fohr. 1880 št. 14007 in 9. okth. 1886 št. 0048).
„Obdolžitev“ v zmislu 268 pomenja, ne gledč na pogoje §. 88 k. p. r. , samo nastop kako okolnosti, iz katero so pokaže sum proti obtožencu, daje zakrivil še kako drugo, ne pod obtožbo dejano kažnjivo dejanje, katero so moro še preganjati (z dne 10. junija 1887 št. 3198).
Pridržek samostalnoga preganjanja kakega kažnjivoga dejanja, ki se jo pri glavni razpravi pokazalo, izroči je v sodbi, ne pa samo v vmesnem razsodila (z dne 19. soptb. 1884 št. 6214).
§. 264. Ako se proti obtožencu izreče kazenska obsodba, ne brani nje zvršitve okolnost, da se še pridržuje pregon za drugo kažnjivo dejanje. Samo tedaj, ko bi na poslednje dejanje bila postavljena smrtna kazen, mora se z zvršitvijo po §.	263
storjene sodbe počakati dotle, dokler nij razsojeno o 6nem dejanji.
Ako se obtožitelj poprime pridržka v §. 263 omenjenega, sme sodni dvor ukreniti, da se z zvršitvijo sodbe pod tem pridržkom izrečene počaka dotle, dokler ne bode razsojeno o novi obtožbi. V tem slučaji je z obema sodbama, kar se tiče pravnih lekov, tako ravnati, kakor da sta istodobno storjeni.
§. 265. Ako se obtoženec, zoper katerega je že izrečena kazenska obsodba, za krivega spozna kakega
dnigegii pred ono kazensko sodbo siorjenega kaz-njivega dejanja, naj se pri odmerjanji kazni za novo najdeno kažnjivo dejanje primerno gleda na kazen, kriveu s prejšnjim razsodi'lom prisojeno, tako da se nikdar ne sme prestopiti najvišja kazen, katera je v zakonu določena dejanju, pod/rženemu hujši kazni,
Jta/.Hodbo kas. dvora : Izraz „drugega .... kažnjivoga de-janja“ no pomenja različnosti glodč juristionoga značaja kakoga dejanja ; izraziti se hoče s tem le to, da kažnjivo dejanje, ki pride pozneje v razpravo, ni bilo predmet poprejšni razsodbi (z dno 2Г>. soptb. 1886 št. 8102).
Na smrt so ne smet voč obsoditi obtoženec, če jo zaradi kakoga drugoga kažnjivoga dejanja , katero so nameri skupaj z hudodelstvom umora, prestal kako kazen (z dne 13. febr 1883 st. 1080); samo izrečena, vendar se ne zvršena kazen zaradi kakega takega drugega kažnjivoga dejanja pa ne ovira, obtoženca obsoditi na smrt (z dno 10. marca 1883 st. 16640).
§. 2(>6. Kadar se komu prisoja kazen v denarjih (globa), določiti je ob enem zapor, kateri stopi na nje mesto, ako bi se ne mogla iztirjati.
§. 267. Obtožiteljevi predlogi sodni dvor samo v tem vežejo, da ne more izreči, da je obtoženec kriv dejanja, na katero obtožba nij bila ni izprva namerjena ni v glavni razpravi razširjena.
Hazaodbo kaa. dvora: Če je sodiščo obsodilo obtoženca za-radi dejanja, katero je bilo predmet prvotni obtožbi, ni prekoračilo obtožbe, čeravno je obtožitelj pri glavni razpravi predlagal, da naj so storilec obsodi samo zaradi prekoračenja meje potrebno silobrani (z dne 21. nov. 187!) št. 9622); isto tako moro so krivemu spoznati zvršenoga hudodelstva tisti, ki jo bil tožen samo p o s k u š a n e g a hudodelstva, no da bi to nasprotovalo določbi §. 267 k. p. r. (z dno 21. maja 1876 št. 3064)
Prekoračenja obtožbe no ustanovi, ako so hudodelstva tožko telesne poškodbe v zmislu |$. 162 k. z. obtoženi obsodi v zmislu §. 167 k. z. [■/. dne 9. dec. 1876 st. 4269).
Načelu §. 267 k. p. r. nasprotuje, ako sodišče taistega, ki jo kot priča v isti stvari nasprotno pričeval, obsodi mesto zastran izpovedbe, zaradi katere ga preganja državno pravdništvo, zavoljo druge nasprotne izpovedbo, katera ni predmet obtožbi (z dne 1. dec. 1886 št. 12633).
Sodišče ne prekorači obtožbo, ako storilca mesto tatvine, kakor se glasi obtožba, obsodi !e zaradi deležuosti tatvine (z dne 3. nov. 1880 št. 4869).
8. Oznanilo in odpravek sodbe.
§. 268. Neposrednje po tem, ko je sodni dvor storil svoj sklep, naj se obtoženec zopet privede ali pokliče, ter naj prvosednik v javni seji oznani sodbo z bistvenimi nje razlogi, čitaje tudi uporabljena zakonita določila. Ob enem pouči prvosednik obtoženca o pravnih lekih, katerih se lahko poprime.
§. 261). Ako obtoženec nij prišel k oznanilu sodbe, sme prvosednik dati ga za tega delj privesti ali pa ukazati, da mu se sodba ali po v to odbranem sodniku ustno razodene ali pa v prepisu vroči.
§. 270. Vsaka sodba se mora v treh dnevih od tistega dne, katerega je bila oznanjena, pismeno odpraviti (izdati) in po prvosedniku in zapisnikarju podpisati.
Sodbeni odpravek mora obsegati:
1.	oznamenilo sodišča in imena pričujočih udov sodnega dvora, kakor tudi državnega pravdnika (zasebnega obtožitelja) in zasebnega udeleženca;
3.	ime in priimek obtožencev, in tudi kako drugo ime, pod katerim utegne obtoženec še znan biti, njega leta, stan, obrt ali posel, s katerim se bavi; po tem ime njegovega zagovornika;
3.	dan naredbe, glavno razpravo ukazujoče, in bistveno vsebino obtožnice;
4.	dan glavne razprave in izrečene sodbe;
5.	konečne predloge obtožiteljeve in zasebnega udeleženca;
6.	razsodilo sodnega dvora o vprašanji, je li obtoženi kriv, in to v slučaji kazenske obsodbe z vsemi v §. 260 naštetimi točkami; zadnjič
7.	razsodilne nagibe ali vzroke. V teh mora biti ob kratkem, vendar s polno določnostjo povedano, katere dejanjske reči je sodni dvor vzel zh dokazane ali nedokazane in zakaj; kateri preudarki so ga vodili pri razsojanji pravnih vprašanj in pri zavračanji prinesenih vgovorov, in kadar gre za obsodbo, katere obtežujoče in zlajšujoče okolnosti je našel. Kadar gre za oprostilno sodbo, naj razso-dilni vzroki zlasti razločno naznanjajo, kateri izmed razlogov, omenjenih v §. 269 so sodni dvor nagnili k temu, da je obtoženca oprostil.
Kake pomote v pisanji in računu, po tem take napake v obliki in izpustke, ki se ne tičejo toček, omenjenih v §. 260, št. 1 do 3, naj sodni dvor vsak čas popravi, poslušavši morebiti stranke. Proti zavrnitvi dotičnega predloga nij pravnega leka. Skleneni popravek je pristaviti sodbi na kraji in sicer na vseh odpravkih ali izdatkih.
Razsodbo kas. dvora: Gola naštetev dejanjskih okolnosti, na katere so sodba opira, ne zadostuje določbi g. 270 št. 7 k. p. r., navesti so v razlogih tudi dokazi , na katero opira sodnik svoje, četudi posebnih dokaznih pravil prosto pravno prepričanje (z dno 4. apr. 1877 št. 10209, 14. junija 1879 8t. 3714) ; vendar pa ni neizogibna dolžnost sodnikova, izreči se posebej o vsakem posameznem, pri glavni razpravi poudarjanem dokazilu krivdo ali nekrivde (z dno 6. Okt. 1879 št. 0997).
Ako sodišče opusti v razlogih navesti ono preudarke, ki so ga vodili pri razsojanji kakega pravnega vprašanja, prelomi pač zakon, a ničnosti to vendar ne ustanovi (z dne 16. febr. 1880 st. 12009 in 10. maja 1880 št. 1793).
9. Zapisovanje.
§. 271. 0 glavni razpravi je pod ničnostjo pisati zapisnik, katerega podpišeta prvosednik in zapisnikar. Zapisnik bode obsegal imena pričujočih
tidov sodnega dvora, strank in njiliovih zastopnikov , posvedočeval vse bistvene formalnosti postopka, navajal zlasti, kateri svedoki in zvedenci so bili zaslišani, in kateri spisi prebrani, če so se priče in zvedenci zaprisegli, ali zakaj se je zapri-sežba opustila; poslednjič bode omenjal vse predloge pravdnih strank in dotična razsodila prvo-sednikova ali sodnega dvora. Strankam je prosto zahtevati v obrambo svojih pravic, da se posamezne točke po zapisniku ugotove.
Prvosednik naj ondi, kjer velja besede na gotovo postaviti, — ako katera stranka želi — takoj posamezna mesta prebrati da
Obtoženčevi odgovori in izustila prič ali zvedenih mož omenjajo se samo tedaj, ako se v čem ločijo od povedeb hranjenih v spisih ali jih kako spreminjajo ali jim kaj pristavljajo ali kadar se katera priča ali kak zvedenec v javni seji prvikrat zaslišuje.
Ako se prvosedniku ali sodnemu dvoru vzvidi primerno, lahko ukrene, da se vsa izustila in govori po stenografu zapišejo; ako katera stranka o Pravem času to zahteva in troske naprej založi, naj se to vselej ukaže. Ali stenografske zapiske je v osem in štiridesetih urah prevesti na navadno pisavo, pred prvosednika ali sodnika, kateremu on to naroči, položiti v pregled ter pridejati zapisniku.
V drugem je strankam prosto, v sklenen zapisnik in njegove priloge pogledati in prepisati
si jih.
И-az bo <lb o k a h. dvora: Ničnost v zmislu §. 271 k. p. z. ustanovi okolnost, če so s p 1 o li nikak zapisnik o glavni razpravi ni zapisal (z dno 12. dec. 1877 št. 11763; 4. februvarja 1884 ät. «439); ničnosti pa no ustanovi, če posamezne izjave strank v zapisniku niso omenjene (z dno 6. nov. 1877 st. 8890).
KazeiiHkopnivdni rod. — §§. 272—270.
124
Hranitev, gotove točke v zapisniku ugotoviti in posvedočiti, ustanovi ničnost Je tedaj, če jo sodišče dotično zahtevanje odklonilo z vmesnim ra z eodilom (z dne 22. septb. 1884 st. 6100).
§. 272 O posvetovanji in glasovanji v teku in na konci glavne razprave je pisati poseben zapisnik v tistih slučajih , kjer je sodišče odstopilo v posvetovalnico sklep delat.
10. Preložitev glavne razprave.
§. 273. Z glavno razpravo, ko je enkrat začeta, sme se samo toliko prejenjati, kolikor se prvo-sedniku zdi potrebno, da se osebe v njej udeležene, kar treba, odpočijejo ali kaka dokazila ne-utegoma v sednico pripravijo; ako se sodnemu dvoru vzvidi, lahko se v silnih slučajih tudi v nedeljo ali prazniku nadaljuje.
§. 274. Ako zagovornika ni j k glavni razpravi, če tudi je bil pravilno povabljen, ali če je odšel, p redno se je končala, ali kadar se primeri, o čemer govori § 236 v odstavku 2, ter sploh nij moči postaviti zagovornika ali vsaj tako ne, da bi to ne kratilo obtožencu zagovora , tedaj je razpravo preložiti. Troške postavljanja drugega zastopnika in preložitve nosi tega krivi zagovornik.
§. 275. Ako obtoženec med razpravo tako zboli, da ne more dalje pri njej pričujoč biti, in če sam ne privoli, da bi se razprava brez njega nadaljevala in njegovo v vvodri preiskavi oddano izrecilo bralo, je razpravo preložiti.
§• 276- Ako se sodišču vzvidi, sme preložitev glavne razprave ukreniti tudi tedaj, kadar sodni dvor s kakoršnega koli vzroka najde ukazati po-
Pred še nove pozvedbe ali preiskovalna dela ali pa pridobitev novih dokazil, ali kadar se zaradi vnanjih zadržkov pokaže potrebno ali koristno, razpravo za nekaj časa odložiti.
11.	Vmesni prigodki.
§. 277- Ako se iz glavne razprave pokaže ter je verjetno, da je kaka priča vedoma krivo govorila, sme prvosednik dati zapisnik narediti o nje izustila, in po prebranji in potrjenji položiti pred pričo, da ga podpiše; lahko tudi da pričo zapreti in pred preiskovalnega sodnika privesti.
§. 278. Ako se med glavno razpravo v sed-nici stori kako kažnjivo dejanje, ter storilca za-tek6 pri samem dejanju, tedaj sme zbrano sodišče, Prenehavši z glavno razpravo ali konci nje, na Predlog v to upravičenega obtožitelja in po zasliševanji obdolženca in prič, kar bi jih bilo, stvar takoj odsoditi. Pravni leki proti taki sodbi nimajo odložne moči.
Ako se ne da stvar precej odsoditi, ali če je v dejanji pred poroto spadajoče hudodelstvo ali tak pregrešek, da prvosednik storilca privesti pred preiskovalnega sodnika.
O takem prigodku je narediti poseben zapisnik.
§. 279. Ako je obtoženec med glavno razpravo storil kako kažnjivo dejanje, ima zanj polno veljavo, kar določuje §. 263.
II.	Pravni leki proti sodbi.
§• 280. Proti sodbam sodnih dvorov prve stopinje dopuščata se samo pravna leka pritožbe o
120	Kassenekopravdni red. — g. 281.
ničnosti in vzklica. Prva gre na vrhovni sodni dvor kot kasacijski dvor, vzklic pa na sodni dvor druge stopinje.
Razsodbe kas. dvora: Obsojenemu ne pristoji pritožba o ničnosti zaradi tega, čo ga jo sodišče iz pravne pomote mileje sodilo, kakor ga jo po strogom zakonu imelo soditi (z dno 22. maja 1883 št. 5487, 17. marca 1884 št. 18620, 22. aprila 1885 št. 4178 in druge).
Kdor trdi, da so pri vložitvi obtožnice ni oziralo na propis §. 207 k. p. r., spodbija naj obtožbo z vgovorom, nikakor pa no gro tega navajati v pritožbi o ničnosti (z dno 30. oktb. 1883 št. 11681).
§. 281. Pritožbe o ničnosti moči se je zoper oprostilno sodbo samo obtožencu v škodo, a zoper obsodilno sodbo pa tako njemu na korist kakor v škodo poprijeti, ali vsigdar edino s katerega tu sledečih ničnostnih vzrokov:
1.	če sodni dvor ni bil prav sestavljen; če niso bili vsi sodniki pričujoči pri celi razpravi, ali če se je razsodbe udeležil izključen sodnik (§§. 67 in 68); razen če je pritoži tel j za okolnost, katera je vzrok ničnosti, vedel že pred ali med glavno razpravo ter je nij očital brž o začetku glavne razprave, ali takoj po tem, ko mu je prišla na znanje ;
2.	ako je bil proti pritožiteljevemu uporu pri glavni razpravi bran kak spis o takem delu vvod-nega pozvedovanja ali vvodne preiskave, ki je po zakonu ničev;
3.	če se je pri glavni razpravi prelomila ali zanemarila zapoved, katero izpolnjevati zakon izrekoma pod ničnostjo veleva (§§. 120, 151, 152, 170, 221, 228, 244, 247, 250, 260, 271 in 427);
4.	če se med glavno razpravo o kakem prito-žiteljevem predlogu nij razsodilo, ali če so se z vmesnim razsodilom storjenim proti njegovem predlogu ali uporu v nemar pustili ali napačno upo-
rabili zakoni ali pravdna načela, katerih držati se veleva bistvo postopka, kakoršen zagotavlja i ka-zenskosodni pregon i zagovor;
5.	če je izrek sodnega dvora o odločujočih de-j an jakih rečeh (§. 270, at. 6 in 7) nejasen, nepopoln ali sam sebi nasprotujoč; če za ta izrek niso navedeni nikakoršni razlogi ali če se to, kar raz-sodilni vzroki govore o vsebini pisem, hranjenih v spisih, ali o sodnih izustilih, znatno loči od samih pisem ali zasliševalnih in sejnih zapisnikov;
6.	če je sodni dvor po krivem izrekel svojo nepristojnost (§. 261);
7.	če storjena konečna sodba obtožbe nij rešila, ali
8.	če jo je prestopila proti temu, kar pišejo §§. 262, 263 in 267;
9.	če se je kak zakon prelomil ali napačno uporabil s storjenim izrekom o vprašanji:
«) je li dejanje, katerega se dolži' obtoženec, hudodelstvo, pregresek ali drugo tako kažnjivo dejanje, za katero so sodišča pristojna,
b)	so li vmes take okolnosti, ki jemljö dejanju
kaznjivost ali ne dopuščajo preganjati ga, zadnjič
c)	manjka li obtožbe po zakonu potrebne;
10.	če se je dejanje, katero je predmet razsodbi, po krivem razlaganji zakona delo pod kazenski zakon, kateri se na nj uporabljati ne more;
11.	če je sodni dvor, odmerjajo obtožencu kazen, prestopil svojo kaznilno oblast ali meje zakonitega kazenskega stavka, kakoršen bi imel biti po obtožujočih ali zlajšujočih okolnostih, v zakonu z imenom naštetih, ali če je prestopil svojo pravico, ki jo ima glede na izpreminjanje ali zmanjševanje kazni,
ali če je prelomil ali napačno uporabil, kar določujeta ij. 293, odstavek 3, in §. 359, odstavek 4.
Ničnostnih vzrokov omenjenih pod 2, 3 in 4 ni se moči poprijemati obtožencu na korist, kadar se da brez dvombe spoznati, da pogrešek v obliki nij mogel imeti do razsodbe obtožencu škodljivega vpliva. Obtožencu na škodo se jih je moči samo tedaj poprijeti, kadar se da spoznati, da je pogrešek v obliki lahko imel obtožbi škodljiv vpliv na razsodbo in če je vrhu tega obtožitelj temu pogrešku upirajo se zahteval razsodbe sodnega dvora, ter si je takoj, ko mu se je to razsodilo odreklo ali oznanilo, pridržal pritožbo zaradi ničnosti.
Razsodbo kas. dvora: (§. 28 1 st. 1.) Kadar so po preložitvi pretrgana glavna razprava pri novem roku no na dalj uje samo, temveč popolnoma z nova vrši, ni zabranjeno poklicati k tej razpravi sodnike, kateri niso sodelovali v prvi razpravi (z dno 14. maja 1877 št. 13413).
Sodnik, ki je opravljal v v o d n o p o z v e d b o , ne more biti v isti zadevi sodeči sodnik (§. 68 al. 3 in §. 88 k. p. r.), (z dno
2. junija 1886 št. 0402).
Obtoženec, kateri jo vedel, da so glavno razprave udeležuje sodnik, ki je v tej stvari storil kake preiskovalne čine, in tega ni takoj pri razpravi očital ter grajal, se no moro sklicevati na ničnostni vzrok §. 281 št 1 k. p. r. (z dno lf>. jun. 1888 št. 4102).
(g. 2 8 1 št. 2.) Za „spise“ o kakem činu vvodnega pozvedo-vauja ali vvodne preiskavo štejejo se le zapisniki , kateri zadevajo prava v področje sodniškega delovanja spadajoča preiskovalna dejanja, kakor so: zasliševanje prič in obdolžencev, izvid in hišna raziskava (z dne 80. oktobra 1888 št. 11681).
(§. 28 1 št. 3.) Št. 3 g. 281 ni uporabljati na slučaj, če jo bila priča zaprisežena v preiskavi, ne pa v glavni razpravi (z dne 18. maja 1878 št. 492).
Ako se priča pri glavni razpravi opomni samo prisege , že v preiskavi četudi s prelomitvijo prepisov g. 170 k. p. r storjene, no ustanovi to ničnostnega vzroka g. 281 št. 8 (z dno 7. junija 1881 št. 4069); v takem slučaju naj stranka pri razpravi opozarja na to prelomitev tor zahteva vmesnega razsodila sodišča, s katerim se izreka dotična zaprisežba za ničevo in neveljavno (z dne 7. junija 1886 št. 2289).
(g. 2 81 št. 4) Ta ničnostni vzrok ni uporabljati na razsodilo v zmislu g. 261 k. p. r., če so je tudi proti predlogu pritožiteljevem storilo (z dne 12. okt. 1876 st. 9780).
Če se je kako vprašanje (g. 249) zavrnilo, ne ustanavlja to ničnostnega vzroka, ako je vprašalec opustil zahtevati o tem razsodila sodišča (z dno 23. nov. 1877 št. 9062).
Co se je kak predlog odklonil, moro so pritoževati lo ona Stranka, ki jo ta predlog stavila, no pa tudi nasprotna stranka, ki «o je protivila temu predlogu (z dne 16. marca 1877 št. 8131 in 17. jan. 1880 št. 12097).
Trditev, da so je stavil kak predlog, jo brez veljavo, ako nima potrdila v zapisniku o glavni razpravi ; kdor stavi torej kak predloir, skrbi naj sam za to, da so bode njegov predlog v zapisnik zabeležil (z dne 3. jan. 1877 št. 9001).
Vmesna razsodila niso neizpremenljiva, kakor konečna razsodba ; no ovira to ra j, da sodišče, katero je na kak predlog strank pri glavni razpravi dokazovanje kake okolnosti pripustilo, pozneje v novič sklone, da so prvi sklep razveljavi; ako stranka po objavi toga novega sklopa svojega predloga no ponovi, ne more se pritoževati, da se je opustilo v prvič pripuščouo dokazovanje (z dne
11. nov. 1884 št. 12226).
Samo za tč, ker se je že izreklo, da je razprava zaključena, so no morejo zavračati predlogi za kako daljno dokazovanje (z dno 9. februvarja 1886 st. 11896) ; tudi na dokazno predloge, ki jih stavi stranka v konečnem govoru , so je ozirati (z dno 20. maja 1886 št. 4817).
Zavrnitev kakega predloga zagovornikovega, kateri namerava dognati protidokaz, se ne more utemeljiti samo s tem, da sodišče smatra predložeče dokaze o krivdi kot zadostne (z dne 4. marca 1884 št. 1898).
(g. 2 8 1 št. 6.) „Odločujoče“ dejanjske okolnosti so one, katere ima §. 270 št. ti in 7 k. p. r. v mislih (z dno 22. jan. 1876 št. 13177 in 2. aprila 1876 St. 1014).
(„Nepopoln“.) Kdor se hoče poprijeti ničnostnega vzroka, daje izrek sodišča „nepopoln“, mora dokazati, da se nahajajo v ugotovitvah sodišča tako pomanjkljivosti, ki izvirajo iz j$u, 270 št. 7 k. p. r. nasprotujočih opuščonj ; njegova stvar je, natanko zaznamovati ono pri glavni razpravi (§. 268 al. 1 k. p. r.) po udarja n o konkretne dejanjske okolnosti, gledč katerih v razlogih ni izločeno, so li dokazano, ali ne (z dne Iti. okt. 1886 št. 0632 ; 21. Okt. 1881 št. 8034, 23. febr. Ih8ti št 1746 in dr.).
Pri presoji tega ničnostnega vzroka smatrati so razsodba in njeni razlogi za eno celoto (z dno 13. febr. 1880 št. 12892).
Preziranje izpovedbo kake priče v razlogih ustanovi ničnost lo tedaj, če so v njej navedene odločujočo stvarne okolnosti (z dne 14. marca 1886 st. 18200).
čo se pa sodišče samo o kakem pravne m vprašanju v razlogih ni izreklo, ne ustanovi to nikakor tako nepopolnosti, ki spada Pod št. 6 g. 281 k. p. r. (z dne 7. apr. 1879 st. 1013, 29. feb. 1884 št. 14964 in dr.).
„Sam sebi nasprotujoč“ je izrek, kadar ugotavlja tako dejanjske okolnosti ono zraven drugo, katero se v tem razmerji logično ne morejo misliti, ker se vzajemno izključujejo (z dno 81. marca 1879 št. 106, 2. okt. 1884 št. 10491, 10. atu*. 1886 št. 1981 in dr.).
Na protislovja pravnega značaja ni uporabljati 6. odstavek S- 281 k. p. r. (z dne 4. nov. 1870 št. 6899 , 18. septembra 1882 št. 3910, 11. apr. 1886 št. 973 in dr.).
(„N Ikakoršni razlogi“.) V tem oziru more se sklicevati na ničnostni vzrok g. 281, št. 6. k. p. r. lo toditj, ako za izrek o kaki odločujoči dejanjski okolnosti ni navedenih n i -Kazonskopravdni red.	9
k a k o r š n i h razlogov, no pu tudi takrat, kadar so navedeni razlogi zde pritožitolju nezadostni (z dno 27. okt. 1883 6t. 81)38).
Ako so razlogi, na katere so opira izrek sodnika o kaki odločujoči dejunjski okolnosti, takošni , da se ne da spoznati zveza z okolnostjo, katero jo dokazati, v istini ni navođenih nikakoršnih razlogov (z dno 8. aprila 1876 6t. 864, 20. fehruvarja 1889 št. 11390 ex 1888).
(§.28 1 št. 7.) Ta ničnostni vzrok nahaja so takrat, kadar sodišče pri razsodbi v nemar pusti kako dejanje, zaradi katerega so jo tožilo; ne pa tudi tedaj, čo se to dejanje sodi z druzoga pravnoga stališča, kakor ga zastopa obtožba, ali če se smatra za dol kakega drugega kažnjivoga dejanja, v katerem vidi obtožba drug samostojen delikt (z dno 19. deti. 1884 št. 11634).
Obtožila ni rešena, če sodišče obtoženca samo za to oprosti, ker tožitelj dejanja ni preganjal s tistega pravnega stališča, s katerega je po nazoru sodišča dejanje presojati (z dne 10. decembra 1880 "št. 9126, 26. febr. 1881 št. 13496 ex 1880).
(§.2 8 1 št. 9.) lit. a: Kasacijski dvor presoja, ustanovi li učin, na katerega sodišče v zmislu obtožbe opira svojo sodbo, kako v kazenskih zakonih za kažnjivo izrečeno dejanje (z dno 27. aprila 1886 št 2070); presoja in primerja se le po kazenekem sodniku ugotovljeni učin z uporabljenim zakonom (z dne 18. junija 1874 Št. 4687, 20. okt 1882 št. 6638, 26. nov. 1884 št. 13170).
Razsodba, katera izreka po krivem dejanje, ki ustanovi hudodelstvo, samo za prestopek, ni izpodbijati po §. 281 st. 9 lit. a k. j), r. ampak po §. 281 št. 10 (z dne 26. fehruvarja 1888 št. 12996 ex 1882).
lit. b: Kadar so sklicuje na ta ničnostni vzrok, ni presojati, so li v resnici take okolnosti vmes, ki јопЦјб dejanju kaznjivost, ali ne dopuščajo preganjati ga, temveč le to, ulije o tem storjeni izrek v zakonu utemeljen, ali no (z dne 18. junija 1684 št. 4687
lit. c: Na ta ničnostni vzrok more so sklicevati le tedaj, čo
gre za prelomitev m a t o r i j e 1 n o g a , no pa formelnega (§. 267 k. p. r.) prava, to je, čo kazenski sodnik vslod napačno presoje ob-
tožbi ali razsodbi podvrženega dejanja po krivem izreče, da jo javna ali zasebna obtožba potrebna ali nepotrebna (ž dne 20. okt. 1883 št. 7666 in dr.).
(§. 2 8 1 št. 10.) Po tem ničnostnem vzroku se sicer priznava kaznjivost dejanja, oporeka so samö, da se jo uporabil pravi kazenski zakon (z dno 26. novembra 1884 št. 13170, 11. aprila 1886 št. 973 in dr.).
Ako pa pritožitolj meni, da dejanje, katero se jo podvrglo kazenskemu zakonu, sploh nič kažnjivoga nima v sobi, sklicevati so mu je na štev. 9 lit. a, ne pa na štev. 10 §. 281 k. p. r. (z dno 29. febr. 1876 št. 12044 ox 1876).
(§. 281 št. 11.) Sodni dvor prekorači svojo kaznilno oblast, ako v nasprotju z načelom §. 32 k. z. tam , kjer sta kumulativno zapreteni dvojni kazni, odmori lo eno teh kazni (z dne 18. okt. 1882 št. 6792); ali če je v slučaju, kjer se namerijo skupaj kažnjiva dejanja, na katera je stavljena deloma kazen na prostosti, deloma kazen v novcih, spozna samo na kazen v prostosti (§§. 36 in 267 k. z.) (z dne 21. junija 1880 št. 3846).
V zakonu zapreten „oster zapor“ izpromoniti v „globo“ ali „hišni zapor“ ni v moči sodnikovi; ako to stori, prekorači meje
njemu dano pravice „izpremenjenja kazni“ (z dno 20. nov. 1880 št. 6082 in 28. okt. 1881 št. 7038).
§. 282. Obtožencu v korist se sme poprijeti pritožbe o ničnosti on sam in tako tudi njegov zakonski druže, kdo njegovih sorodnikov v nav-zgorni in nizdoljni vrsti, njegov varuh in pa državni pravdnik, a proti njegovi volji se je smejo samo, ako je nedoleten, roditelji in varuh. Kolikor gre za preudarek navedenih ničnostnih vzrokov, naj se pritožba o ničnosti, katero je kdo drug obtožencu v korist pognal, čisla tako, kakor da jo je on sam vložil.
Obtožencu na kvar sme samo državni pravdnik ali zasebni obtožitelj poprijeti se pritožbe o ničnosti.
Razsodbo kas. dvora: Po smrti subsidiarnega ohtožitelja ne morejo niti njegovi dediči in sorodniki, niti njegov tudi za slučaj smrti naročeni pooblaščenec nadaljevati subsidiarne obtožbe (z dno 17. nov. 1884 št. 63(»1).
Kdor zvlasi ničnostno pritožbo kot pooblaščenec kakega obtožončevoga sorodnika, mora izkazati svoje pooblastilo v roku za zglasitov pritožbe odprtem, sicer njegova zgla-sitev nima veljave (z dne 3. dec 1884 št. 13316).
Samo zatö, ker se jo obtoženec odpovedal pravici, zglasiti pritožbo, ni še smatrati, da so jo pritožba, njemu v korist od družili zglašena, vložila proti njegovi volji (z dno 28. junija 1886 Št. 7193).
Glej tudi razsodbe pri §. 44 k. p. r.
§. 288. Vzklicevati se je moči edino proti izreku o kazni, kjer ne gre za ničnostni vzrok, omenjen v §. 281, št. 11, in proti izreku o zasebnopravnih zahtevkih. Zaradi izreka o kazni smejo se vzklica poprijeti vsi tisti, katerim gre pravica, pri tožiti se zaradi ničnosti, in to obtožencu v škodo' samo takrat, kadar mu je kazen bila izvenredno zmanjšana ali če mu je bila izpremenjena; a obtožencu v prid samo tedaj, kadar se sodni dvor nij že tako poslužil te dane mu pravice.
Proti temu, kar se je razsodilo o zasebnopravnih zahtevkih, smejo se vzklicavati samo obtoženec in njegovi zakoniti zastopniki ter dediči.
Glej ukaz pravoeodn. min. z dne 3. Januvarja 1876 št. 17476, ▼ katerem не izraža mnenje, dt se obtoženec ne more več vzklioovati , kadar se je sodni dvor poslužil dane mu izven-redne pravice, bodisi v tem oziru, da se je kazen izmerila pod najnižjo zakonito mero, ali pa da so je kazen izpremenila ; da bi šo moral sodni dvor v obeh ozirih poslužiti te pravice in da bi le tedaj obtoženec ne mogel se vzklicevati, tega zakon no zahteva.
It az so d bo kas. dvora: Obtožencu na korist se proti izročeni kazni no more več vzklicevati, če je že sodni dvor izpremenil zakonito vrsto kazni, a 1 i pa izmeril kazen pod najnižjo zakonito mero. Pri taci h kaznih pa, katero po s v o j e j naravi no dopuščajo i z v e n r e d n o g a p o 1 a j s a n j a ali i z p r o m o n o n j a (nedeljive kazni) ni pravica v z k 1 i c a v ni kakem oziru omejena (z dno 28. aprila in 30. jun. 1876 št. 3049, knjiga judikatov st. 20).
Zoper razsodbo, v kateri se sodišče ni poslužilo izvonrodno pravice polajšanja ali izpremenenja kazni, so no moro državni pravdnik vzklicevati zaradi toga, kor sodišče ni izreklo po njem zahtevanega izgnanja iz dežele (z dne 11. maja 1877 st. 3029).
1.	Postopanje pri pritožbah o ničnosti.
§. 284. Pritožbo o ničnosti je treba zglasiti pri sodnem dvoru prve stopinje v treh dnevih po tem, ko je sodba oznanjena. Če obtoženca ni bilo pri oznanjanji sodbe, (§. 234), zglasiti jo je v treh dnevih po tem, ko mu se je na znanje dala (§. 269).
Obtoženčevim svojcem, omenjenim v §. 282, teče rok za zglasitev pritožbe o ničnosti od tistega dneva, od katerega se obtožencu začenja.
Zglasitev pritožbe o ničnosti ima odložno moč. Ali izpuščenje s sodbo oproščenega obtoženca iz zapora se odlaga edino zaradi ničnostne pritožbe državnega pravdnika in to samo tedaj, če je pritožba bila precej pri oznanitvi sodbe zglašena.
Razsodbo kas. dvora: Ako kaka stranka tokom razpravo, pa šo prod oznanjeno so d b o izjavi, da zastran posameznih postopkov „napove4* pritožbo ničnosti, ni tega smatrati za zglasitev pravnega loka ničnostne pritožbe ; za zglasitev toga pravnega loka imeti je le kako po oznanjeni sodbi storjeno izjavo, katera
1>а не lahko nanaša na kako tekom razpravo izrečeno napoved pritožbo (z dno 4. nov. 1884 št. 12391).
Ako obtoženec pred rešitvijo zglašene ničnostno pritožbe umrje, ustaviti jo daljno postopanje (z dne 18. maja 1881 št. 5621).
§. 285. Pritožitelj ima pravico, najkasneje v osmih dnevih po vročitvi sodbe, vložiti pri sodišči izvod svojih pritožbenih vzrokov. On mora ali v tem spisu ali pri zglasitvi svoje pritožbe ničnostne vzroke posamič in določno označiti; sicer naj mu se ka-sacijski dvor ne ozira na pritožbo. Ako je prito-žilni spis v zakonitem roku vložil, priobčiti ga je njegovemu nasprotniku s pristavkom, da v osmih dnevih lahko vloži svoj protiizvod.
Ko se ta nasprotni izvod poda ali ko preteče za-nj določeni rok, poslati je vse spise kasacij-skemu dvoru, kateri o tem razsoja.
It a z s o d 1) o kas. dvora : Na mčiibstni vzrok, kateri не navede stoprv v razpravi pred kaencijakim dvorom, so že zaradi toga no moro ozirati, ker ni bil zglašon v roku določenem v gg. 284 in 285 k. p. r. (z dne 9. novembra 1874 št. 8994, 19. februvarja 1883 št. 12988 in dr.).
Akoravno povratek na poprejšni stan za izvod ničnostne pritožbe ni dopuščen, dovoli se vendar lahko, — kadar so dani drugi pogoji, — povratek пл poprejšni stan za to, da se zglasitov ničnostne pritožbo dopolni z navedbo ničnostnih vzrokov (z dno 25. uov. 1884 št. 12081).
Določila kazenskopravnega reda o 'ničnostnih pritožbah so deloma dopolnjena, deloma izpremenjena, po zakona z dne 31. dec. 1377, št. 3 drž. za k. za leto 1373, kateri se tako glasi:
S pri oiitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem v dopolnitev in neko premem bo določil kazensko-pravdnega reda z dne 23. maja 1873 (Drž. zak. št. 119), ki se tičejo pritožeb o ničnosti, taki') le :
§• 1.
Sodni dvor prve stopinje, pri katerem se zglasi ničnostna pritožba mereča proti konečni sodbi, nai tisto zavrne:
1.	Ako se je prepozno zglasila, ali če jo je zglasil kdo takšen, kateremu pritožba ničnosti ne pristoji, ali kateri se jej je odrekel;
2.	če ni pri zglasitvi ničnostne pritožbe ali v izvodu taiste jasno in določno povedan noben v §. 281, število 1 do 11, oziroma v §. 344, število 1 do 12 k. pr. r. naštetih ničnostnih vzrokov, sosebno če okolnost, ki ima biti vzrok ničnosti, ni izrečno navedena ali če se vsaj razločno na-njo ne kaže;
8.	ako to, kar se pod številom 2 zahteva, — kjer ne gre za ničnostno pritožbo državnega pravdništva, — ni povedano ali na zapisnik ali pa v taki vlogi, ki jo je podpisal kak zagovornik (§. 39, k. pr. r.). Ako je samo ta nedostatek, da ni podpisan noben zagovornik izmed tistih, ki imajo pravico, naj se vloga najpred nazaj d& z naročilom, odpraviti ta nedostatek m v treh dneh vložiti jo na novo.
RnzBodho kas. dvora: Pogoju jasnoga in določnega ozna-čonja ničnostnoga vzroka ni zadoščeno, ako so navode samo dotična številka ničnostnih vzrokov (z dno 4. julija 1881 st. 4881) ; opirati so mora pritožba na gotove dojanjsko okolnosti , Iz katerih so izvaja kak v zakonu navedeni ničnostni vzrok (z dno 22. maja 1883 št. 6437, 12. mare. 1886 št. 2490).
Ako se jo pritožitelju vrnila pismeno zglašona pritožba za to, da jo podpiše kak upravičen zagovornik , no moro pritožitelj zato mu privoljonoga tridnevnega roka v to porabiti, da bi mesto pismeno pritožbo sedaj v zapisnik zglasil ustno pritožbo (z dno 30. apr. 1879 št. 4834) ; vendar se pa ne zahteva, da bi se morala zopet predložiti ravno tista vloga, katera se jo vrnila pritožitelju, da naj jo podpiše kak zagovornik (z dne 2. julija 1878 št. 6898 in 26. nov. 1886 st. 13172).
§• 2.
V §. 1 omenjeni sklep sodnega dvora prve stopinje dela se v zboru treh sodnikov in sicer če gre za kak v S. 1 pod številko 2 in 3 omenjenih slučajev, ne prej, dokler se ni izvod ničnostne pritožbo vložil ali pa v to določeni rok že i/tekel.
Proti temu sklepu odprta je pritožba na kasacijski dvor, katero je v treh dnevih po oznanilu sklepa podati sodnemu dvoru prve stopinje, in ta dvor mora jo v nadaljnjih treh dnevih poslati kasacijskemu dvoru.
Ta pritožba nima odložne moči.
Kasacijski dvor razsoja o pritožbi v nejavni seji, poslušavši generalnega prokuratorja.
Ako kasacijski dvor ugodi pritožbi, tedaj teče rok izvodu ničnostne pritožbe v slučaji § 1, številka 1, če izvod še ni podan, od dne, katerega je odločba kasacij-skega dvora oznanjena, ter je treba pritožitelju ob enem s tem oznanilom, če se ni že prej zgodilo, vročiti izdatek sodbe; v drugem naj se ravna po §. 285, k. pr. v.
Kadar se ta pritožba zavrne, in če je z ničnostno pritožbo bil zedinjen tudi vzklic, tedaj napoti kasacijski dvor, zavrnivši pritožbo, spise na sodni dvor druge stopinje, ki je pristojen v razsodbo o vzklicu.
S- 3.
Kasacijski dvor naj se posvetuje o ničnostni pritožbi, katera po odstavku z § 285, k. pr. r. pred-nj pride, samo tedaj naj pred v nejavni seji, poslušavši generalnega prokuratorja, kadar generalni prokurator ali poročevalec, ki ga preži den t kasacijskega dvora iz njegove srede postavi, nasvetuje kak v §§. 4, 5 in 6 omenjenih sklepov.
Razen tega [slučaja postavi se v javno razpravo roči šče po propisu zastran tega danem v §. 286, k pr. r. ter ni potreba nikacega sklepa kasacijskega dvora za to.
§• 4-
V nejavnem posvetovanji sme se pritožba o ničnosti takoj zavrniti:
1.	Ako bi jo bil že sodni dvor prve stopinje imel zavrniti po tj. 1 pričujočega zakona, ali če se je vzrok ničnosti, na katerega je oprta pritožba, že odpravil s kakim razsodilom kasacijskega dvora, izrečenim v isti stvari;
2.	ako se pritožba o ničnosti opira na ničnostne
vzroke, naštete v §	281, število 1 do 8, ali v §. 344,
Število 1 do 4, ter je kasacijski dvor enoglasno te misli, da jo je zavreči kot očitno neutemeljeno, ne da bi o tem treba bilo daljega pretresovanja.
Zgornji sklep sme se v nejavnem posvetovanji storiti tudi tedaj, kadar je treba ročišče v javno razpravo postaviti zaradi drugih ničnostnih vzrokov, ali za to, ker si kasacijski dvor hoče pridržati zvrševanje oblasti, pristoječe mu po odstavku 1 § 290 kazensko-pravdnega reda.
§. s
V	nejavnem posvetovanji o ničnostni pritožbi, ki je poprijeta obtožencu na korist, sme se s privolitvijo generalnega prokuratorja ta pritožba takoj uslišati, kadar je razvidno, da bode neogibno treba ukazati novo glavno razpravo, a da v stvari sami kasacijski dvor še nima razsojati.
§• «•
Dalje se v nejavnem posvetovanji lahko ukažejo dejanjska pojasnila o trjenem kakem pogrešku v obliki (§. 281, število 1 do 4 k. pr. i\, §. 344, število 1 do 6 k. pr. r.).
§• 7.
V	§ 4 omenjeni sklep sme kasacijski dvor tudi storiti, posvetujoč se o pritožbi, katera je na podlogi §. 2 na-nj prišla, če je vložen izvod ničnostne pritožbe ali rok, vložiti ga, minul.
§. 8.
Razveljavijo se §§. 216, 217 in drugi odstavek §. 218, k. pr. r.; vendar se sme okolnost, da sodni dvor druge stopinje, kateri je koga pod obtožbo djal (§§. 214 in 218 k. pr. r.), ni bil pristojen, utrjevati z ničnostno pritožbo podano zoper konečno sodbo.
Najde li kasacijski dvor, da je ta pritožba o ničnosti utemeljena, tedaj uniči glavno razpravo, odkaže stvar v zopetno razpravo pred pristojno sodišče prve stopinje ter zapove popravo postopka, katera bi še na kako drugo stran potrebna bila.
Določila §§, 3 do 7 uporabljajo se tudi na take ničnostne pritožbe.
Kjer koli kasacijski dvor na podlogi pričujočega zakona zavrača kako pritožbo ali ničnostno pritožbo, ki je bila očitno iz nagajivosti ali samo za to vložena, da bi se stvar zavlekla, ima on vselej pravico, prito-žitelju ali po okolnostih zastopniku njegovemu prisoditi do 100 gld, globe.
§■ n».
Pričujoči zakon pride v moč tisti dan, katerega se razglasi; vendar se take pritožbe ničnosti, ki so bile o začetku njegove veljavnosti vložene ali ki se v 30 dnevih po tem vložč, smejo zavrniti ali zaradi nagajivosti po-kazniti edino s takih vzrokov, po katerih bi se bilo to tudi po veljajočem zakonu zgoditi mogli.'.
Zvršitev tega zakona je naročena ministru pravosodja.
Z ukazom r. dno 16. febr. 1883 št. 1264 izreklo je pravosodno minieterstvo, da ni pripuščeno na zapisnik zapisavi^ti pism onih izvodov ničnostno pritožbe, ako jih pritožitolj prinese s seboj, kor se tako prepreči namen zakonov, ki hoče ugotoviti, da ima sodno oblsstvo pred seboj izjavo in izpeljavo pvitožitelja samega, ali pa kakega odgovornega zagovornika, ne pa kako neznane osebe, katere ni moči pozvati na odgovor zaradi nagajivih in povsem neopravičenih pritožb.
§. 286. Kasacijski dvor naj se najpoprej posvetuje v nejavni seji o ničnostni pritožbi, poslu-šavši generalnega prokuratorja, če je pritožba prepozno zglašena ali če ničnostni vzroki niso posamič in določno označeni, ali če so že odstranjeni s prejšnjim razsodflom kasacijskega dvora, izdanim v isti stvari, ali če se pritožba ne opira na katerega v §. 281 naštetih ničnostnih vzrokov ali če ne izhaja od osebe v to upravičene, tedaj naj se precej zavrne. Isto se zgodi, kadar gre edino za pritožbo o ničnosti oprto na §. 281, štev. 5, ter kasacijski dvor najde, da nima podstave. Razen teh slučajev je ali takoj ali po tem, ko se dobodo dejanjska pojasnila o očitanem pogrešku v obliki (§. 281, štev. 1—4), — ako bi se potrebna videla, — postaviti ročišče (sodbeni dan) v javno razpravo stvari ter obtoženca in zasebnega obtožitelja, nko !>i se kateri udeleževal, tako pozvati, da dobita poziv najmanj osem dni pred ročiščem. Pri tem jima je razodeti, da se, ako ne bi prišla, njn pritožbe in izvodi preberö in po njih razsodba stori.
Alt o je obtoženec v zaporu, naznani mu se ro-čišče s tem pristavkom, da sme samo zagovornika poslati.
Ako je že po imenu napovedal zagovornika ali pa prosil, da bi mu se kateri postavil, naj se poziv samo na zagovornika odpravi.
§. 287. Razprava stvari pred kasacijskim dvorom na postavljenem ročišči je javna po propisih §§. 228—231.
Najpopred razloži' ud kasacijskega dvora, katerega določi prezident tega sodišča, kot poročevalec dozdanji tek kazenskega postopka, ter označi ničnostne vzroke, katere je pritožitelj postavil, in prepirne točke odtod izhajajoče, ne izrekši mnenja, kako bi bilo stvar razsoditi.
Na to dohode pritožitelj besedo, da svojo pritožbo z vzroki utemelji, a za njim njegov nasprotnik, da mu odgovori. Obtožencu ali njegovemu zagovorniku gre vsekakor pravica zadnje besede. Ako ena stranka ni prišla, prebere se nje prito-žilni spis ali protiizvod. Po tem odstopi sodni dvor v svojo posvetovalnico.
§. 288. Najde li kasacijski dvor, da pritožba o ničnosti nima podstave, naj jo zavrže, in če je očitno bila z objesti (nagajivosti) ali samo za to vložena, da bi se stvar zavlekla, sme pritožitelju ali po okolnostih njegovemu zastopniku prisoditi od desetih do sto goldinarjev globe.
Ako je pritožba o ničnosti utemeljena, je sodbo, kolikor se izpodbija ter jo zadeva ničnosti vzrok, ovreči in po različnosti ničnostnih vzrokov, držeč se naslednjih propisov, razsoditi in dalje postopati:
1.	Kadar je kateri v §. 281 pod št. 1—5 navedenih ničnostnih vzrokov, ukaže kasacijski dvor novo glavno razpravo ter odkaže stvar, kakor mu se vzvidi, ali tistemu ali kateremu drugemu sodnemu dvoru prve stopinje.
2.	Ako je sodni dvor bil po krivem izrekel svojo nepristojnost ali če obtožbe nij rešil (§. 281, št. 6 in 7), naroči mu kasacijski dvor prevzeti razpravo in soditev, katera naj v poslednjem slučaji velja edino nerešenim točkam obtožbe.
3.	V vseh drugih slučajih razsodi kasacijski dvor o stvari sami, jemljčč za podlogo svoji razsodbi tiste dejanjske reči, katere je sodni dvor prve stopinje, ne prestopivši obtožbe (§. 281, št. 8), ugotovil. Ako pa kasacijski dvor vidi, da v sodbi in vazsodilnih vzrokih niso ugotovljene tiste dejanjske leči, katere bi pri pravilni uporabi zakona bilo razsodila vzeti v podlogo, tedaj odkaže stvar v novo razpravo in razsodbo tistemu ali kateremu drugemu sodnemu dvoru prve stopinje, v pripravnem slučaju tudi pristojnemu okrajnemu sodišču.
§. 2ii9. Ako je pritožba o ničnosti bila namerjena samo proti posameznim v sodbi obseženim navedbam, ter se kasacijskemu dvoru pozdi, da se °ne dadö odločiti od vsebine cele sodbe, prosto mu je tudi izpodbijano sodbo samo deloma ovreči. Isto biva, kadar ima izpodbijana sodba več kaznivih dejanj za podlogo ter pritožba o ničnosti |neri samo na postopek ali odsodbo o nekaterih izmed njih, pa se ob enem vidi, da je mogoče postopek , — kolikor bi trebalo, — deloma ponav-
Ijati ali tudi ne ponovivši ga nov razsod o tem posameznem kaznjivem dejanji izreči.
§. 290. Kasacijski dvor naj preudarja samo tiste ničnostne vzroke, na katere se pritožitelj izrečno opira ali vsaj očitno na-nje kaže. Ako se pa o priliki pritožbe zaradi ničnosti, — naj jo požene kdor si bodi, — prepriča o tem, da se je kazenski zakon obtožencu v škodo napačno uporabil (§. 281, št. 9 —11), ali da isti vzroki, na katere se opira njegova ukrenitev obtožencu v prid, govore tudi za soobtoženca, kateri se nij poprijel pritožbe o ničnosti, naj iz uradne dolžnosti postopa tako, kakor da se je dotičnik tega ničnostnega vzroka poprijel.
Ako je pritožba zaradi ničnosti vložena zgolj na korist obtožencu, kasacijski dvor obtožencu ne more prisoditi ostrejše kazni, nego je bila v izpodbijani sodbi izrečena.
B a z 8 o d b a kas. dvora: V razpravi prod kasači,jekom dvorom so ne sme utemeljevati noben tak ničnosten vzrok, kateri ni bil že prej v zmislu zakona (g. 285) praviloma naveden in označen (z dne 3. nov 1874 #t. 9553); tudi se no more ničnostni vzrok utemeljevati z dojunjskimi okolnoetmi, na katere so ni oziralo uiti v zgla-sitvi, niti v pismenem izvodu ničnostne pritožbe (z dne 27. dec. 1879 št. 7408).
§. 291. Sodbo kasacijskega dvora je po tem, ko se je v sodflnico povrnil , z razsodilnimi razlogi vred ustno oznaniti; ako obtoženca nij bilo pri razpravi kasacijskega dvora, mu je brez odloga uradno poverjen prepis sodbe po sodnem dvoru prve stopinje vročiti. Kar se tiče izdatka sodbe in pisanja zapisnikov pri razpravah kasacijskega dvora, bode se držati prepisov obseženih v §§. 260, 268 do 271.
§. 292. Razprava o ničnostni pritožbi vloženi v obrano zakona se ravna sploh po prepisih danih v §§. 287—291, vendar s to razliko, da se, je obtoženec ne deleži ter da kasacijski dvor o njej v zboru enajsterih sodnikov razsoja. Ako kasacijski dvor najde, da pritožba zakonu v bran pognana ima podstavo, naj razsodi, da se je v kazenski stvari, za katero gre, z izpodbijanim sklepom ali ravnanjem, z opravljenim postopkom ali z izdano sodbo zakon prelomil. Ta izrek praviloma nima moči do obtoženca. Ali če je obtoženec s tako ničevo sodbo bil obsojen v kako kazen, prosto je kasacijskemu dvoru, kakor mu se vzvidi, ali obtoženca obtožbe oprostiti, ali uporabiti na-nj lajši kazenski stavek ali po okolnostih ukazati obnovo proti njemu zvršenega postopka.
§. 293. Sodišče, pred katero se stvar po §§. 288 in 292 v novo razpravo odkaže, naj ji za podlogo vzame prvotno obtožbo, ako ni j kasacijski dvor drugače ukazal.
Veže ga v tem pravno mnenje, katerega se je kasacijski dvor držal v svoji razsodbi.
Določilo §. 290, v odstavku 2, merodavno je tudi za sodbo , katera se izreče na podlogi nove glavne razprave.
Proti tej poslednji sodbi moči se je poprijeti ničnostne pritožbe z vseh v §. 281 omenjenih vzrokov, kolikor niso že odstranjeni z razsodilom kasacijskega dvora, storjenim v isti stvari.
U a z h o d b a k a h. dvora: Pravno mnenj o kas. dvora, o katerem govori drugi odstavek g. 293 k. p. r., veže sodišče prve stopinje, it le v tistih slučajih, kjer ostanejo dejanjeke okolnosti, na katere se to mnenje opira, netzpremenjene (z dno 11. nov. 1881 »t. 7794).
2. Postopanje pri vzklicih.
§. 294. Vzklic je v roku, postavljenem v §. 284,
pri sodnem dvoru prve stopinje zglasiti. Odložno moč ima samo tedaj, kadar je namerjen zoper vrsto prisojene kazni, ali če obtoženec, kadar velja vzklic meri prisojene kazni, ne izreče sam, da ga je volja med tem kazen nastopiti.
Pritožitelj naj vzklični izvod v osmih dnevih po zglasitvi vloži.
Ko je izvod vložen ali ko je iztekel za to določeni rok, položiti je vse spise pred sodni dvor druge stopinje, kateri o vzklicu razsodi v nejavni seji, poslušavši višjega državnega pravdnika.
Razsodba k n s. dvora : Rok za izvod v z k 1 i o a no točo o\ vročitve razsodbo, kakor pri ničnostni pritožbi, temveč od zglasit v o nanroj (z dno 20. mar o. 1886 št. 64).
§. 295. Sodni dvor druge stopinje naj razsoja edino o točkah, na katere je namerjen vzklic, ter jemlje za podlogo razsodbi izrek sodišča o krivnji obtoženega in o kazenskem zakonu, kateri je uporabiti. Kadar v prid enemu ali več sokrivcev kazen zniža s tacih vzrokov, kateri so na korist tudi drugim sokrivcem, naj uradoma tako postopa, kakor da so se tudi ti vzklicevali.
Ako je vzklic podan zgolj na korist obtožencu, mu sodni dvor druge stopinje ne more prisoditi ostrejše kazni, nego je bila v prvi sodbi izrečena. Proti njegovemu razsodilu ni j pravnega leka.
Razsodba kas. dvora: Zaradi pomanjkljivo naznanitve pritožbenih točk je vzklic takoj zavreči, če ostane dvomljivo, je-li vzklic namerjen proti vrsti kazni ali nje dolgosti, ali proti iz reku o zasobno-pravnih zahtevkih, ali pa proti kateri teh točk, ako jih je več navedenih (z dno 28. aprila in 30. junija 1876 št. 3049, v knjigi judikatov št. 26).
§. 296. Ako je razen vzklica pognana tudi pri^ tožba o ničnosti bodi z ene ali z druge strani, je
pri polaganji spisov pred kasacijski dvor pridejati tudi tiste spise, kateri se tičejo vzklica. V tem slučaji razsoja kasacijski dvor po rešitvi ničnostne pritožbe ali ob enem ž njo tudi o vzklicu, in to vselej v nejavni seji, poslušavsi generalnega prokuratorja.
Poglavje XIX.
O porotah.
I. O poroti sploh.
§. 297. Na mestu vsakega sodnega dvora prve stopinje bivajo vsake tri mesece redne porotne seje, in sicer pri sodiščih stoječih pod istim sodnim dvorom druge stopinje po tisti vrsti, katero le-ta določi. Na Dunnji bivajo redne porotne seje vsak mesec, po drugih mestih, za katera se prezidentu sodnega dvora druge stopinje vzvidi potreba tako zaukazati, vsaka dva meseca.
Kadar je po številu ali važnosti podanih ob-tožeb potrebno, sme ukazati tudi, da bode izven-redna porotna seja.
Sodni dvor druge stopinje sme s posebno tehtnih razlogov ukreniti, da se porotna seja vrši v drugem kraji in ne ondi, kjer ima sodni dvor prve stopinje svoj sedež.
§. 298. Redna porotna seja se ne sme prej skleniti, dokler niso razsojene vse tiste kazenske stvari, pri katerih je bilo o začetku seje djanje pod obtožbo pravokrepno. Stvari, pri katerih o začetku porotne seje tega še nij bilo, smejo se v tisti seji z odobrenjem prvosednika porotnega sodnega dvora samo tedaj v glavno razpravo vzeti, kadar obto-
žitelj ali obtoženec tako predlaga in nasprotnik v to privoli.
Ali obtoženec je v obeh slučajih dolžan izrečno odpovedati se vgovora zoper djanje pod obtožbo, do katerega ima pravico, pritožbe zaradi ničnosti proti razsodila zavračajočemu ta v govor in roka v §. 221 dopuščenega.
§. 299. Kadar ima obtožitelj ali obtoženec važnih vzrokov, predlagati, da katera stvar ne pride pred prvo prihodno porotno sejo, razsodi porotni sodni dvor, ali če bi ta še ne bil zbran, zbornica svetovalstvena (§. 225), je li temu zahtevanju ugoditi.
Proti temu razsodila nij pravnega leka.
§. 300. Vsaka porota sestoji iz sodnega dvora in dvanajst porotnikov (porotniške klopi).
§. 301. Porotni sodni dvor sestoji iz treh sodnikov, katerih eden je prvosednik, in iz zapisnikarja. Za prvosednika imenuje prezidenf sodnega dvora druge stopinje praviloma prezidenta tistega sodnega dvora prve stopinje, pri katerem ima biti porota; sme pa vendar v ta urad pozvati tudi ka-cega uda tega sodnega dvora ali pa sodnega dvora druge stopinje. Vsakakor naj tudi enega uda iz sodnega dvora prve stopinje določi za prvosednikovega namestnika. Ta imenovanja je praviloma zvršiti šest tednov pred začetkom porotne seje, a pri izvanrednih sejah vsaj štirnajst dni, predno se začnč, ter s pristavkom dneva in ure, kdaj se začne seja, razglasiti po javnih listih in po oznanilu na sodnem poslopji nabitem.
Druge ude porotnega sodnega dvora in dva namestila sodnika imenuje načelnik sodnega dvora prve stopinje izmed udov tega sodišča ali izmed okrajnih sodnikov, prodno se začne porotna seja.
§. 30‘2. Za vsako porotno sejo se pokliče šest in trideset porotnikov in devet namestnik porotnikov, izmed katerih izhaja tistih, v sestavo po-rotniške klopi za vsako posamezno razpravo določenih dvanajst porotnikov.
Kako se sestavljajo imeniki porotnikov, to določuje poseben zakon.
Oloj zakon z dno 23. maja 1873 «t. 121 d. z. spodaj v dodatku pod HI.
§. 303. Sodni dvor prve stopinje mora pod ničnostjo imena k poroti poklicanih udov sodnega dvora ter spisek glavnih in namestnih porotnikov Priobčiti vsakemu obtožencu najpozneje tretji dan Pred tistim dnem, katerega se začne glavna razprava.
II. Sestavljanje porotniške klopi.
§. 304- Neposrednje pred začetkom glavne razprave sestavi se za vsak kazenski slučaj posebej porotniška klop v nejavni seji porotnega sodnega dvora in vpričo obtožitelja, zasebnega udeleženca, °btoženca in njegovega zagovornika ter pozvanih Porotnikov. To se začne s tem, da zapisnikar šest in trideset glavnih porotnikov po imenu zakliče.
§■ 305. Če je prišlo manj nego trideset glavnih Porotnikov, nadomestiti je, kar jih manjka, izmed devetih namestnih porotnikov po vrsti, kakor določi žreb.
Kazenekopravdni red.
§. 30(>. Brž ko je število vsaj tridesetih porotnikov polno, povpraša prvosednik pod ničnostjo obtožitelja, zasebnega udeleženca, obtoženca in porotnike, je li pri katerem porotniku kak zadržek, ki bi mu branil udeležiti se te razprave. Taki zadržki so:
1.	Ako je med porotnikom in strankami ali njih zastopniki tako razmerje, katero bi po Ij. ti 7 sodnika izkjučevalo od zvrševanja sodniškega urada;
‘ž. če se mu je po oprostitvi ali obsodbi obtoženca koristi nadejati ali škode bati ;
3.	če je bil v tej reči za sodno pričo, če je bil ovaditelj, obtožitelj, zagovornik ali zasebnega udeleženca zastopnik, ali če je bil ali ima biti zaslišan za pričo ali zvedenca;
4.	če se je kakor porotnik bil udeležil glavne razprave o isti kazenski reči, katera zdaj vnovič pride na glavno razpravo (§§. 332, 348, 350 odstavek 2).
O povedanih zadržkih razsoja sodni dvor; ako bi bilo potreba število porotnikov dopolniti, naj se to zgodi, kakor določuje prejšnji paragraf.
ItazHodhe k a h. dvora: V §. 30G k. p. r. so taksativno našteti izključni vzroki ali z ulržki (z dne 1U. mare. 1877 št. 8181) ; da porotnik ne ume jezika obtožencevega, ni nikak izključni vzrok (z dne K), marc. 1879 št. 121*21); isto tako se iz določil zakona z dno 23. maja 1873 št 121 drž. zak (v dodatku pod III) ne more izväjati nikak izključni zadržek (z dne 24. aeptb. 1874 št. 8361, 4. marc. 1870 št. 91 in dr.).
Zakon zahteva priuujočnost več porotnikov, kakor jili je za seetavijanje porotniške klopi neogibno potrebno, iz toga namena, ker bi, ako hi bilo manj ko 30 porotnikov navzočih, vtded izklju-'•(‘iija lahko se pripetilo, da bi no bilo za sestavljanje porotniške klopi neogibno potrebnega števila 24 porotnikov; postopanje ni toraj nepogojno ničnostno, ako so vprašanje, jeli kak izključni vzrok ali zadržek, stavi, prodno je 30 porotnikov navzočih (z dne Iti. ftibr. 1886 št. 9762).
Ako so med glavno razpravo pokaže potreba , kakega porotnika izmed porotniške klopi zaslišati za pričo, mogoče je to zvr-.šiti pod tum pogojem , čo so porotnik odstavi od svoje službe in
na njegovo mesto stopi kak namestili porotnik (z dne 21. jan. 1881 št. 13020).
§. 307. Sestavljanje porotniške klopi sme se pod ničnostjo samo tedaj začeti, kadar je pričujočih najmanj štiri in dvajset takih porotnikov, kateri niso bili po poprejšnjem paragrafu izključeni. Samo kadar vsi tisti, kateri imajo pravico porotnike odmetavati, izrečno privolijo, sme se po-rotniška klop sestavljati tudi če je manj porotnikov pričujočih.
308. Od števila porotnikov, kolikor presega dvanajsterico, sme obtožitelj eno, a obtoženec drugo polovico odvreči. (Je število porotnikov ni ravno, gre obtožencu pravica enega več odvreči. Kadar je več obtožiteljev ali več obtožencev, zvršujejo vkupno 6ni odmetno pravico obtožitelju gredočo, ti odmetno pravico obtožencu dodeljeno. Ce se ne zjedinijo v tem, kako bi jo vkupno zvrševali, določuje žreb, po kateri vrsti naj vsakrat rabijo odmetno pravico. Ce eden izmed soupravičencev koga odvrže, velja to in se šteje po tem za vse.
§. 3(M). Imena porotnikov se denejo v žrebov-nico. Prvosednik da na znanje, koliko odmetov pristoji vsacemu udeležencu, ter ustanovi, — ako bi potrebno bilo, — kako naj se z vršu j e odmetna pravica. Na to poteguje imena, vsako za se, iz žrebovnice in jih prebira.
Ko se je potegnilo in prebralo vsako posamezno ime, naj vsak, kdor ima odmetno pravico, — dokler ta pravica ni pošla, — in sicer obtožitelj prvi izreče, če porotnika sprejme ali ga odvrže. Ako ni izrecila, predno se drugo ime iz posode polo*
tegne, velja to, da je porotnik sprejet. Zakaj se kdo sprejema ali odmetuje, se ne sme povedati.
Brž ko je potegneno dvanajst ne odvrženih porotnikov, ali kadar je v žrebovnici še samo toliko imen, kolikor jih je potreba, da se število porotnikov do dvanajst dopolni, sestavljena je porotniška klop, pred katero bodi glavna razprava.
§. 310. če se naprej vidi, da bode glavna razprava dalj časa trpela, sme prvosednik ukreniti, da se eden ali dva namestnika dodasta in da se jih toraj namesto dvanajst porotnikov trinajst ali štirnajst izžreba. Oni prvi v dvanajsterici so glavni, drugi pa namestni porotniki. Število dopuščenih odmetov se v tem slučaji primeroma zmanjša. Namestni porotniki morajo pri celi razpravi neprestano pričujoči biti, in kadar bi ta ali oni glavnih porotnikov zadržan bil, da ne bi mogel ostati pri vsej razpravi dotle, dokler porotniki svojega izreka ne store, stopijo na njihovo mesto po vrsti, kakor so jim bila imena potegnena.
lin/, »odbo k a a. dvora: Namestili porotnik »e no »mo udeleževati posvetovanja in glasovanja porotnikov, dokler ni poklican, stopiti na mesto zadržanega porotnika (z dne 17. jun. 1880 st. 0466) ; porotni sodni dvor ima poklicati namestnega porotnika, da stopi namesto oviranega glavnega porotnika; ako to stori prvosednik sam, ni porotniška klop „popolna“ (§. 844, št. 1 k. ]). r.) (z dno 28. septb 1887 št. 6701).
III.	Glavna, razprava pred poroto.
§. 311. Glavna razprava pred poroto se ravna, kjer to poglavje drugače ne veleva, po zapovedih obseženih v XVIII. poglavji. Vse, kar je ukazano za sodni dvor in prvosednika, velja tudi o porotnem sodnem dvoru in njega prvosedniku.
Prvosednik porotnega sodnega dvora ima zlasti dolžnost, porotnike o tem, kako naj zvršujejo to
svojo službo, kolikor je treba, poučiti, stvar, o kateri se bodo posvetovali, razložiti jim, in če je potrebno, opomniti jih njihovih dolžnosti.
1.	Začetek glavne razprave in zaprisežba porotnikov.
§. 312, Brž kakor je porotniška klop sestavljena in ko so se porotniki posedli po vrsti, kakor so jim bila imena iz žrebovnice vzdignena, začne se glavna razprava s tem, da zapisnikar stvar okliče. Prvosednik postavi obtožencu splošna vprašanja, kakor piše §. 240, ter ga opominja, kakor je zapovedano v istem paragrafu.
§. 313. Po tem zapriseže prvosednik, pod ničnostjo, porotnike. V ta namen nagovori prvosednik porotnike, kateri vstanejo, tako le:
„Vi prisežete in obljubite pred Bogom, da boste dokaze, ki se prinesč zoper obtoženca in za-nj, z najvestnejšo paznostjo preudarjali, da ne boste nič z misli puščali, kar bi obtožencu bilo v korist ali škodo, da se boste zvesto držali zakona, kateremu ste dolžni dati veljavo, da se o reči, katera se obravnava, pred svojim izrekom ne boste z nikomer drugim menili razen s svojimi soporotniki, da ne boste poslušali, kar bi vam utegnilo svetovati prijateljstvo ali sovraštvo, strah, ali škodoželjnost, marveč da boste nepristransko in stanovitno, kakor pošteni in svobodni možje, samo po dokazilih, ki sa prinesö za obtoženca in zoper njega, in po svojem, na-nje oprtem prepričanji sodili tako, kakor morete odgovor dajati pred Bogom in pred svojo ■vestjo.“
Na to prvosednik pokliče vsakega porotnika posamič po imenu in porotnik odgovori: „Prisezam,
tako mi Bog pomagaj! “ Katere vere je porotnik, to ne dela v tem nikacega razločka. Samo taki, katerim vera prisego prepoveduje, zavezujejo se podavši roko.
2.	Dokazovanje
§. 314. Ko so porotniki v prisego vzeti, da prvosednik po zapisnikarju zaklicati priče in zve-dence.
V tem in kar se tiče njih začasnega odhoda iz sodilnice in ravnanja z nepokornimi pričami in zvedenci se je ravnati po propisih §§. 241—243.
Na to da prvosednik pod ničnostjo prebrati obtožnico, in ako je kako razsodilo, da naj katera točka iz obtožbe odpade, tudi to razsodilo.
Razsodba kas. dvora : Co bi se bila obtožnica dala pre-brati p rud z a p r i a o ž b o porotnikov, ustanovi to ničnost (z dne 6. aprila 1876 fit. 670).
§. 315. Prvosednik na to zasliši obtoženca in vodi prinašanje dokazil, držeč se tega, kar velevajo §§. 245—254. V §. 249 omenjeno pravico, staviti vprašanja, imajo tudi porotniki z namestnimi porotniki vred. Oni smejo tudi predlagati, da se sprejme še kak dokaz v pojasnitev važnih dejanj-skih reči.
Sodnemu dvoru je pridržano, te predloge preudarjati.
З.	O vprašanjih porotnikom stavljenih
§. 310. Po dokončanem dokazovanji ustanovi prvosednik, pomenivši se poprej s sodnim dvorom, vprašanja, katera se postavijo porotnikom. Ta vprašanja je, po tem ko jih je podpisal prvosednik, pod ničnostjo prebrati in tako obtožitelju kakor tudi
zagovorniku, če se zahteva, pismeno podati. Stranke imajo pravico, predlagati, da se ta vprašanja kako predrugačijo in da se jim pristavijo katera druga vprašanja, o čemer sodni dvor takoj razsodi. Predrugačena vprašanja je vnovič prebrati.
Razsodba kas. dvora: če so je na soglasni predlog strank v že prehranili vprašanjih izpremenila samo ona beseda, ni troha vprašanj vnovič prebrati (z dne 27. okt. 1879 št. 7122).
§. 317. Ni staviti porotnikom vprašanj, kadar sodni dvor poslušavši stranke spozna, da je obtoženca oprostiti, ker se je primeril kateri v §. 259, št. 1 in 2, omenjenih slučajev, ali ker je dejanju, katerega se dolži obtoženec, po zastaranju ali pomilostitvi kaznjivost odvzeta ali ker vzroki pravdnega prava branijo preganjati ga.
KnzHodhc kas. dvora: Jeli kaznjivost dejanja ugasnila vslod zastaranja, presoja in določa tudi v postopanju pred porotami edino le porotni sodni dvor (z dne 8. jul. 187f> št. 8611); če porotni sodni dvor spozna, da je dejanje zastarano, oprosti obtoženca, čeravno porotniki dotično vprašanje o krivdi potrdč (z dne 18. septb. 1878 št. 7168 in 26. maja 1883 št. 723); d o j a n j s k o kesanje so pa no prišteva v §. 317 k. p. r. omenjenim slučajem (z dne 20. oktobra 1884 št. 7868).
§. 318. Poglavitno vprašanje meri na to: Je H obtoženec kriv, da je storil dejanje, na katero se obtožba stavi ? V vprašanje naj se vzamejo vsi zakoniti znaki kaznjivega dejanja, ter naj se posebne okolnosti čina, kar se tiče kraja, časa, predmeta i. t. d., na toliko pristavijo, kolikor je potrebno k razločnemu oznamenilu čina ali za razsodbo o zahtevani odškodbi.
Razsodbe kas. dvora: Glavno vprašanje mora so vje-mati z obtožbo bodisi glede dojaujskih okolnosti, bodisi glede zakonitih znakov kaznjivosti (z dno 2. avg. 1880 št. 6087, 26. febr. 1888 st. 13988); sodni dvor ni upravičen, po obtožbi označeno pravno stališče že v glavnem vprašanju popustiti; svoje različno pravno mnenje sme sodni dvor le z vprašanji v zraislu
320 k. j), r. izraziti in mu veljavo dati (z dno 2. avg. 1880 št. <‘037, 8. julija 1884 št. 4004 in dr.).
Ako pa pri glavni razpravi obtožitelj izpremeni evoje pravno stališče ter predlaga, da naj šoto, kar je tožil za uboj, sodi in kaznuje lo za težko telesno poškodbo, upravičeno je tudi porotno sodišče, pravno stališče obtožnice popustiti in glavno vprašanje staviti le v zmislu izpromenjenega predloga obtožiteljevega; privoljenja obtožončovoga treba jo le pod pogojem drugega odstavka S. 320 k. p. r. (z dne 6. aprila 1878 Št. 273 in 10. oktobra 1874 št. 11017).
Za „vprašanje o krivdi“ velja samo v zmislu §.318 k. p. r. stavljeno vprašanje ; za vprašanja stavljena na podlogi §. 319 k. p. r. velja drugi stavek §. 829 k. p. r. (z dne 18. februvarja 1887 št. 11961).
Zakoniti znaki o pojmu kaznjivega dejanja, dejanega pod obtožbo, morajo biti pop lno sprejeti v glavno vprašanje (z dno 20. avg. 1874 št. 6216) ; tudi oni znaki, katero jo morebiti obtožba prezrla, morajo so sprejeti v glavno vprašanje, ako so bistveni za označenje zločina, katerega obtožitelj trdi (z dne 15. decembra 1876 št. 6471).
Gledč sokrivca mora glavno vprašanje razim posebnih znakov sokrivnosti (§. 6 k. z.) obsezati tudi zakonite znake glavnega dejanja; zadostuje pa, če so dotično vprašanje nanaša na glavno vprašanje, ki je stavljeno glede storilca (z dno 27. junija 1876 št. 1398, 8. okt. 1880 št. 7066, 20. maro. 1886 št. 11 in dr ).
Sprejetev konkretnih okolnostih v glavno vprašanje služi namenu, da so dejanje „individuvalizuje“ (z dne 7. jun. 1880 št. 3612); kažnjivo dejanje pa je dovelj „individuvalizovano“, če je po znakih, sprejetih v vprašanje tako označeno, da se ne moro za-raeniti s kakim drugim kažnjivim dejanjem enako vrste (z dne 13. nov. 1880 št. 8166) in da je obtoženec iz nevarnosti, da no bodo morebiti še enkrat zaradi istega dejanja preganjan (z dne 22. jun. 1881 št. 6871).
Ako so v razpravi niso navedlo gotove trditve, kako se je dejanje zvršilo, se no more zahtevati, da bi glavno vprašanje o tem navajalo konkrofne trditve (z dne 5. febr. 1881 št. 14679).
§. 3,19. če se je trdilo, da je bil tak stan ali da je nastopila taka dejanjska okolnost, ki bi izključevala ali odjemala vso kaznjivost, naj se postavi tej trditvi primerno vprašanje, ako ne gre za kak v §. 317 omenjenih slučajev.
Razsodbo kas. dvora: V zmislu §. 319 k. p. r. trdi se kaka dejanjska okolnost le tedaj, ako se ista kot v istini obstoječa zaznamuje; samo na mogočnost njenega obstoja se sklicevati, ne zadostuje (z dne 17. febr. 1882 št. 86) ; tudi splošno trditve brez navedbe konkretnih okolnosti ne morejo biti podloga posebnim vprašanjem v zmislu §. 319 (z dno 10. marc. 1882 št« 146 61).
O dojanjski resničnosti ali neresničnosti kake okolnosti razsojajo lo porotniki; porotni sodni dvor sam pa presoja pravno važnost kako trditve in ako on spozna, da je кнки trditev strank za razsodbo nevažna, nima staviti na to dodatnih nli oventuvalnih vprašanj (z dne 11. apr. 1874 št. 2863, 29. aprila 1881 st. 16182, 6. nov. 1884 št. 8467 in dr.).
V zminlu §. 31U k. p. r. stavljena dodatna ali eventuvalna vprašanja morejo se samo iz pravnih vzrokov izpodbijati; nikakor pa ne zaradi tega, čo jo ena ali druga stranka mnenja, da je dotična okolnost po izidu dokazovanja izključena ali vsaj neverjetna (z dne 18. okt. 1880 št. 8770, 20. okt. 1883 št. 7056 in dr.).
§. 320. Ako so se trdile dejanjske okolnosti, vsled katerih, — ako bi bile resnične — bi tisti, ki je dovršenega hudodelstva ali pregreška obtožen, bil kriv samo poskusa, ali bi bilo önega, ki je tožen za storilca, šteti samo za sokrivca ali deležnika, ali po katerih bi bilo dejanje, katerega je obtoženec okrivljen, devati pod drugi kazenski zakon, kateri nij ostrejši od zakona v obtožnici navedenega, je porotnikom postaviti temu primerna vprašanja.
Tako vprašanje pa, po katerem bi se dejanje obtožencu pripisovano devalo v vrsto huje kaznovanih dejanj, sme se postaviti samo tedaj, ako ob toženec privoli. Ako on to privolitev odreče, ali če se sicer sodnemu dvoru pozdt za korenitejšo pripravo razprave potrebno, sme obtožitelju na njegov predlog, katerega pa naj stavi zadnji čas pred začetkom posvetovanja porotnikov, pridržati pregon za dotično dejanje (§. 263, odst. 4, §. 264).
Razsodbo kas. dvora: Zaradi prestopka pijanstva v zmislu §. f»23 k. z. moro se v porotnem postopanji koga obsoditi lo tedaj, čo so je ugotovila krivda z vprašanjem, stavljenim v zmislu § 318 ali 320 k. p. r. in obsozajočim zakonito znake toga prestopka (z dne 20. junija 1886 št. 3821)
Eventuvalna vprašanja so vprašanja o krivdi in veljajo torej zanjo tudi določila §. 318 k. p. r. (z dno 18. okt. 1880 št. 0877).
Prvi odstavek g. 820 k. p. r. navaja pogoj, kateri nalaga sodišču dolžnost staviti eventuvalno vprašanje ; pravica, taka vprašanja staviti, pa ni vezana na ta pogoj (z dne 21. junija 1879 št. 2540, 18. okt. 1880 št. 8770).
ČJe obtoženec taji okolnosti, katere nai bi se po predlogu zagovornikovem sprejele v eventuvalno vprašanje , ne moro so reči, da so se te okolnosti trdile (z dno 12. dec. 1879 št. 11081).
Tudi izrek zvodencev daje lahko povod , da se stavi eventuvalno vprašanje (z dne 20. septb. 1879 št. 4012).
Pod pogoji 88- 207 in 320 al. 2 k. p. r. ima porotno sodišče pravico samostojno iz lastnega nagiba staviti porotnikom eventu-
valna vprašanja, četudi stranki nista trdili nikakih v §. 320 k. p. r. v misel vzetih okolnosti (z dne 29. dec. 1879 št. 11628, 13. jim. 1882 št. 11938, 4. februvarja 1884 št. 6489 in dr.) ; v tem slučaji se no moro od strank vgovarjati, da so dotično okolnosti niso trdile (z dne 29. dec. 1879 št. 11628).
Tudi na željo porotnikov more so staviti eventuvalno vprašanje (z dne 29. dec. 1879 št. 11628, 16. jan. 1880 št. 12171, 28. jan. 1881 št. 13476).
Gventuvalna vprašanja staviti dopuščeno je do sklenitve ko-nečne sodbo, samo da je dana strankam prilika, izjaviti se o njih (z dne 18. jan. 1882 št. 11988).
§. 321. Ako se obtoženec pri glavni razpravi obdolži še drugega dejanja, za katero ni j bil obtožen , smejo se staviti tudi na to mereča vprašanja.
A tedaj nij staviti tacih vprašanj, kadar se pokaže potreba bolje priprave za obtožbo ali zagovor, ali kadar bi obtoženec, če se vprašanju pritrdi, zapal kazenskemu zakonu, ostrejšemu od zakona v obtožbi navedenega, ter on ne privoljuje v to, da bi se takoj razsodilo.
Toda v obojem slučaji je obtožitelju na njegov predlog pridržati pregon zaradi dotičnih dekmiskih reči (§§. 263 in 234).
Razsodba kas. dvora: Tudi v tem slučaji staviti je predlog zaradi pridržanja samostojnega pregona v roku , zaznamovanem v S'. 320 k. p. v. ; obdolžencu gre „exceptio rei judioatao“ proti vsaki poznejši obsodbi, ki sej« storila na podlogi kakega po tem roku stavljenega predloga (z dne 7. apr. 1877 št. 210).
§. 322. 0 obtežujočih in zlajšujočih okolnostih stavijo se porotnikom samo tedaj kaka vprašanja, ako bi tu k a okolnost po zakonu izpreminjala kazni stavek ali pa vrsto.
Razsodbe kas. dvora: Propis §. 322 k. p. r. zadeva samo take slučaje, v katerih navaja kazenski zakon imenoma tako okolnosti , ki ispreminjujo kazenski stavek ali vrsto kazni (g. 344 št. 12 k. p. r.) ; v g. 184 kaz. za k. navedene besede: „pri posebnih obtežitvah“ ni določen iiikak nov samostojen kazenski stavek (z dne 28. nov. 188Г» št. 12864).
Obtožujoča okolnost ,,posebne dolžnosti“ v zmislu g. 142 kaz. za k. izraža se nedvomno s tem, da se usmrtena imenuje za ženo storilčevo (z dne 8. junija 1884 št. 5081).
Kjer kazenski zakon ostreje kaznovanje stori odvisno edino le od navzočnosti ,,o b t e ž u j o ö i h“, ali ,,z e 1 o“ ali „posebno obtožujočih“ okolnosti, no da bi so tako okolnosti posebej z imenom navedlo, ni treba za ugotovljonjo toli okolnosti staviti porotnikom nikakili vprašanj (z dne 10. jan. 1881 št 11600, 14. jul. 1881 št. 4804, H. nov. 188Г) št. 8306 in dr.).
§• 323. Vprašanja., ki se dado porotnikom, staviti je tako, da se na-nje lahko odgovori: „Da!“ ali „Ne!“
Katere dejanjsko reči je povzeti v eno vprašanje ali razstaviti na posebna vprašanja, in po kateri vrsti naj ide vprašanje za vprašanjem, to bode v vsakem slučaji posebej preudariti.
Vprašanja, katera se stavijo samo za ta slučaj, ako bi se na kako drugo vprašanje odgovorilo: Ш! (dodatna vprašanja), ali za slučaj, ko bi se odgovorilo: Ne! (eventuvalna vprašanja) naj se izrečno označijo za taka. Ako so je na kako vprašanje odgovorilo: Da! sme se zahtevati, da se stavijo dodatna vprašanja v ta namen, da se kak zakoniti znak, sprejet v vprašanje, spravi v primerno mu dejanjsko razmerje.
Raz sodbo kas. dvora: Vprašanje staviti v ,,’i 11 e r uati vni“ obliki je dopustno tedaj, kudur je za kažnjivi uČin vse eno, naj se potrdi uli zanika ona ali druga „alternativa“ (z dne 7. nov. 1886 št. 11000); na sokrivost stavljeno vprašanje sprejme lahko vse v S. 6 kuz. zak. navođene „alternative“ sokrivosti (z dno ‘21. dee. 1874 št. 10978, 19. soptb 1879 št. 7310); isto tako pri poskusu v zmislu jj. 8 kaz. zak., ker je za kaznjivost dejanja vso eno, naj so hudodelstvo zavoljo „nezmožnosti“, ali zavoljo „tujega zadržka“ ali pa „iz naključbe“ ni dognalo (z dne 28. maja 1874 št. 8928, 7. nov. 1885 št. 11060); enako lahko .tudi vprašanje o silobrani v zmislu §. ‘2 lit. g kaz. zak. združuje alternativno obe vrsti (prava silobran in prekoračenje meje potrebne hranitve) silobrani v sebi (z dne 30. nov. 1886 št. 8439).
Nasprotno se pa ne dajo v enem vprašanji združiti taki kaznjivost izključujoči vzroki, kateri po svojoj bistvenosti ne morejo veljati eden zraven drugega, n. pr. : S. 2 lit. b in f/ kaz. zak. (z dne *29. maja 1880 št. 3841).
4.	Govori strank in prvosednika.
§' 324. Po branji vprašanj, po katerem več nij dopuščeno odstopiti od obtožbe, — poslušajo se obtožitelj in zasebni udeleženec, obtoženec in njegov zagovornik po redu, določenem v §. 255. Njihovi izvodi naj ostajajo samo pri tistih podatkih glavne razprave, ki bodo izreku porotnikov v podlogo. Razgovore o onih podatkih glavne razprave, ki so podvrženi razsodbi sodnega dvora, pridržati je poznejši dobi (§. 335).
§. 325. Na to izreče prvosednik, da je razprava sklenena; v kratki razložbi povzame, kar je glavna razprava bistvenega podala, našteje kolikor je moči ob kratkem dokaze govoreče za obtoženca in zoper njega, ne razodevši pa svojega mnenja o stvari. Razloži porotnikom zakonite znake kaznjivega dejanja in pomen zakonitih izrazov, ki se nahajajo v vprašanjih, ter jih opomni njihovih dolžnosti sploh in pa zlasti propisov o njih posvetovanji in glasovanji. Dokler prvosednik govori, ne sme nikdo segati mu v besedo, niti se sme njegov govor jemati v pretres, nasproti pa je vsaki stranki prosto zahtevati, da se prvosednikov pravni pouk, dan porotnikom, v zapisniku poočiti.
Prvosednik izroči zapisana vprašanja porotnikom, kateri odidejo takoj v posvetovalnico. Dad6 se jim s seboj obtožnica, prebrano razsodilo (§. 314), dokazni predmeti, ogledni zapisniki, in drugi pravdni spisi razen zasliševanjskih zapisnikov, kateri niso bili v glavni razpravi brani. Ob enem zapove prvosednik, naj se obtoženec odvede iz sednice.
Hazsodbe kas. dvora: Pravni pouk prvosednikov veže porotnike po njihovi prisegi (§. 313 al. 2 k. p. r.) (z dne 27. junija 1878 st. 4079).
Ničnost moro se opirati samo na pravni pouk, ne pa tudi na čeravno napačno razložbo prvoeednikovo o dojanjskih stvareh (z dno 19. nov. 1877 št. 10496, 30. aprila 1880 št. 749); razložba o podatkih dokaznega postopanja ne spada k pojmu pravnega pouka (z dno 22. doc. 1884 št. 11718).
6.	Posvetovanje in sklepanje porotnikov.
§. ;12(». Porotniki si izvolijo izmed sebe prvo-mestnika po prosti večini glasov. Predno se posvetovanje začne, naj prvomestnik porotnikom bere ta-le pouk :
„Zakon od porotnikov ne zahteva, da bi odgovor dajali, zakaj je tako njih prepričanje; ne piše jim nikakoršnih določnih pravil, kako naj se sodi, je li kaj popolnoma in dosti dokazano, ali ni. Naroča jim samo, naj vsa za obtoženca in zoper njega prinesena dokazila skrbno in vestno preudarijo in naj po tem sami sebe vprašajo, kar jim je dejal njihov razum, ko so slišali dokaze zoper obtoženca na glavni razpravi prinesene in pa njegov zagovor.
Po edinem tem, česar so se iz preudarjenih teh dokazov prepričali, naj izrekö, je li obtoženec kriv ali nekriv.
Pri tem morajo vsegdar imeti pred očmi, da jim je posvetovati se samo in edino o vprašanjih, katera so jim dana, o dejanjskih rečeh, na katere je postavljena obtožba ali ki so z njo v dotiki. Ne oni, temveč sam6 sodniki so poklicani, da izrekö zakonite nasledke, ki zadenejo obtoženca, ako se izreče, da je kriv. Porotniki naj torej store svoj izrek brez ozira na to, kaj bodo njegovi zakoniti nasledki.“
Ta pouk in pa §§. 327—330 tega zakona naj kodo v porotniški posvetovalnici v več primerkih
nabiti.
§. 327. Porotniki ne smejo zapustiti posvetovalne sobe, dokler niso svojega izreka storili. Dokler se oni posvetujejo, ne sme nikdo brez prvo-sednikovega pismenega dovoljenja stopiti v njihovo posvetovalnico; tudi jim je med tem prepovedano vsako občevanje z drugimi ljudmi. Sodišče obsodi porotnika, ki bi prestopil to prepoved, na deset do sto goldinarjev globe, druge ljudi pa, ki bi prelomili ta propis, na štiri in dvajset ur zapora.
Ako porotniki dvomijo o tem, kako bi jim bilo postopati, ali kaj katero njim zastavljeno vprašanje pomeni, ali kako jim je po besedah sestaviti odgovor, poda se na prvomestnikovo pismeno za-prosbo k porotnikom prvosednik z zapisnikarjem, potem z obtožiteljem in zagovornikom vred, ako sta v sodnem poslopji pričujoča.
Pouk, katerega jim prvosednik tu podeli, treba, če se zahteva, zapisati na zapisnik.
Ako porotniki izustijo željo, da bi se postavljena jim vprašanja predrugačila ali dopolnila, je sejo vnovič odpreti ter v njej o tem razpravljati in sklep storiti.
Pri glasovanji porotnikov ne sme pod ničnostjo biti nikdo pričujoč.
Razsodbe kas. dvora: Samo iz tega, da se želji porotnikov za predruffauenjo uli dopolnonje vprašanj ni ustreglo, ne izvira za stranko nikaka pravica do pritožbe (z dno 22. doo. 1884 št. 11718).
Le takrat dan jo ničnostni vzrok tj. 341 št. i> k. p. r., kadar je s tem, da so je prezirala /.olja porotnikov po predrugačenji ali do-polnonji vprašanj, združena t u cl i k a k a prelomitev prepisov, obseženih v § tj. 8 1 8 do 323 k. p. r. (z dne 12. marcija 1889 št. 64).
Vprašanja noj porotnikom omogočijo, da oni izreko svojo prepričanje tako, da more biti njihov izrek razsodbi v podlogo ; zato dajo tj. 327 k. p. r. porotnikom pravico, zahtevati predrugačenje :-li dopolmmje vprašanj (z dno 13. okt. 1882 št. 6991, 13. dec. 1884 št. 11669 in dr.).
Tudi nomestni porotnik ne smo hiti pričujoč pri posvetovanji in glasovanji porotnikov, ako ni poklican na mesto kakega zadržanega porotnika (z dno 17. junija 1886 št. 6466).
§. 328. Po dokončanem posvetovanji da prvo-mestnik uat.no glasovati o posameznih vprašanjih po tisti vrsti, kakor jih je prvosednik zaporedoma postavil, povprašujoč vsacega porotnika posebej za njegovo izradio; prvomestnik odda najzadnji svoj glas. Porotniki glasujejo na vsako vprašanje z odgovorom: „Da“ ali „ne“ ; dopuščeno jim je pa tudi, da kacemu vprašanju samo deloma pritrdijo ali ga zanikajo.
Kadar se vprašanju le deloma pritrjuje, naj se ob kratkem pristavi utesnitev. Njih odgovor bode tedaj :	„Da, ali ne s temi ali onimi v vprašanji
stoječimi okolnostmi.“
Ra/, sodbe k a e. dvora: Pristavki k odgovoru, s katerimi porotniki prekoračijo mejo, ki jim jo stavljena v vprašanji, so neveljavni in za razsodbo nepripravni (z dno 31. mare. 1875 st. 1001, 10. fobr. 1877 št. 9021, 12. marc. 1880 st. 13944 in dr.); potrditev vprašanja o krivdi s pristavkom, kateri izpreminja čas storjenega zločina, je sicer nepravilna, vendar pa no stori za neogibno potrebno, da so uniči ali razveljavi izrok porotnikov (z dno 8. okt 1883 št. 0274).
Porotniki niso upravičeni glavno vprašanje potrditi z omejitvenimi pristavki, ki obsegajo kako pozitivno trditev, ali ki no obstoje v samem zanikanju kakega de la vprašanja (z dno 13. aprila 1888 st. 2150).
§. 329. Da se vprašanju o krivdi in pa tudi vprašanjem, stavljenim zastran obtežujočik okolnosti, pritrdi, je potrebna večina najmanj dveh tretjin vseh glasov. V vseh drugih slučajih razločuje prosta večina glasov ; kadar je enoliko glasov na obeh straneh, obvelja, mnenje, obtožencu ugodnejše Ako je na katero poglavitno vprašanje bil obtožencu v škodo pritrdilen odgovor dan, se smejo preglasovani porotniki zdržati glasovanja o vprašanji, za ta slučaj pridodanem; njih glasovi se tedaj doštevajo glasovom obtožencu najugodnejšim.
Prvomestnik sešteje glasove in zapiše zraven vsakega vprašanja, kakor so porotniki na-nj odgo-
vorili, „Da“ ali „Ne“, po tem utesnitev, če je katera, in pa razmerje glasov.
V zapisu porotniškega izreka, katerega naj prvo-mestnik podpiše, ne sme biti nič izbrisanega; če se kaj prečrta, na kraji pristavi ali vmes vpiše, mora se to potrditi z izrečno opomnjo, katero prvo-mestnik podpiše.
Razsodbo kas. dvora: Za vprašanje o krivdi velja samo v zmislu §. 318 k. p. r. sestavljeno vprašanje; vprašanja pa, katera so stavijo na podlogi §. 819 k. p. r., spadajo pod drugi stavek §. 329 k. > r. ; ista so potrjena e prosto večino glasov (z. dne ti. marc. 1881 št. 67, 20. jun. 1886 št. 8821, 18. febr. 1H87 št. 11961).
6. Porotniški izrek.
§. 330. Po dokončanem glasovanji vrnejo se porotniki v sednico in se zopet posedejo vsak na svoje mesto. Prvosednik jih nagovori, naj povedč izid svojega posvetovanja. Na to vstane prvo-mestnik porotnikom in reče:
„Porotniki so po prisegi in vesti na stavljena jim vprašanja odgovorili tako:“
Na to prebere in to pod ničnostjo vpričo vseh porotnikov vprašanja, katera so jim bila zastavljena in precej za vsakim vprašanjem pristavljeni izrek porotnikov. Po tem poda vprašanjsko polo s svojim podpisom prvosedniku, kateri jo tudi pod piše in še zapisnikarju podpisati da.
Kakor so porotniki zapustili posvetovalnico, ne more nihče izmed njih odstopiti od svojega poprejšnjega mnenja; novo posvetovanje jim se sme samo tedaj dopustiti, kadar gre za to, da se odstrani pomota, katera se je zgolj po nedorazumenji v porotniški izrek vrinila.
§. i$31. Ako je porotniški izrek nejasen, nepopoln ali sam sebi nasproten, mora sodni dvor o
tem precej razsodbo storiti in porotnikom nazaj dati vprašanja in odgovore s pozivom, naj odidejo v svojo posvetovalnico in po novem posvetovanji svoj izrek popravijo. V takem slučaji je sodnemu dvoru prosto, poslušavši stranke, ukreniti tiste pre-membe ali dopolnitve vprašanj, za katere se kaže, da bi jih želeti bilo. Prvosednik razodene porotnikom, da imajo pravico, samo izpreminjati odgovore, v katerih je bila spotika, ter odgovoriti na nova ali predrugačena vprašanja.
Razsodbe k a h. dvora: „Nejasen“ je izrek, kadar pripušča večstranski pomen (z dno 31. mare. 1879 št. 880) ; ali kadar nastaja dvom, so-li porotniki vprašanje prav umoli ali pa napačno in zaradi toga pravo vprašanje pustili broz odgovora (z dno 18. sept. 1882 št. 8037) ; ali kadar no da spoznati pravega pomena, ki so ga porotniki hoteli izraziti (z dno 28. febr. 1880 št. 13304).
„N e p o p o 1 nu jo izrek, kadar porotniki na kako vprašanje sploh, ali pri dopuščeni delitvi odgovora (§. 828 al. 2 k. p. r.), na kak dol vprašanja ne odgovorč (z dno 8. nov. 1884 št. 8822, 22. fobr. 1880 št. 14131).
Z nepopolnostjo izreka pa ni zamenjati nepopolnost glasovanja ; če niso glasovali vsi porotniki, ni končano glasovanje in zadostuje, da so ukužo dopolnitev in sklep glasovanja (z dno 8. nov. 1884 št. 8322).
„Sam sobi nasproten“ je izrek, kadar stoje njegovi posamezni doli v takem razmerji, da more biti en dol le tedaj resničen, čo jo drug neresničen ; ali če združuje ugotovljeuja, katera ne morejo biti ono zraven drugega, ker drug drugega izključujejo (z dne 18. septb. 1882 št. 8037).
Nasprotje pa mora v i z r e k u s a m o m tičati, ne pa morebiti v tem, da so izrek ne vjoma z dokazilnimt podatki (z dno 6. nov. 1874 st. 0169, 14. septb. 1884 št. 4614).
Ako porotniki vprašanje o usmrtenju „z namenom, usmr-tenomu življenje vzeti“ potrdijo, ob enem pa pristavijo, n d a izključuje j o hudobo n n a k 1 o p“, jo ta izrek sam sebi nasproten iz dne 16, jan. 1881 št. 11982).
Izrek ni sam sobi nasproten , ako so pri navideznih pogodbah goljufivi namen samo pri onem ,,kompaciscontu“ potrdi (z dne 23. dec. 1881 št. 11665, 24. nov. 1883 št. 10160 in dr.).
Porotniki lahko popolnoma zanikajo stavljeno jim vprašanje, če tudi samo enega zakonitega z n a k a kažnjivoga dejanja ne vzamejo za dokazanega ; njihov zanikalui izrek ne pomenja, da ni nobena v vprašanju navedenih okolnosti dokazana; ni toraj nikako nasprotje, čo so gledč onega sostorilcev vprašanje potrdi, glede drugega pa iste okolnosti navajajočo vprašanje zanika (z dno 7. nov. 1879 št. 8247, 23. dec. 1881 št. 11666, 16. jun. 1886 št. 12909 in dr.).
(Popravljalno [m o n i t u r n o] postopanje.) Po prvem odgovoru porotnikov nastopi lahko potreba, da so stavi novo, kako obtožujočo okolnost zadevajoče vprašanje (z dne 31. avgusta 1886 &t. 6351).
Kazenskopravdni rod.
11
Moniturno postopanje sme so vpeljati tudi brez poprejšnega zaslišanja strank ; le-tć se morajo poprej zaslišati samo tedaj, kadar so vprašanja ргетепб ali dopolno ; ničnosti pa tudi to opu-ščenje ne ustanovi (z dne 31. jan. 1880 št. 12578).
Porotnikom jo ukazati novo posvetovanje in sklepanje o vseh vprašanjih tedaj, kadar se je moniturno postopanje ukrenilo zaradi tega, ker so kaže, da so se porotniki motili v presoji pomena in medsebojnega razmerja stavljenih vprašanj (z dne 22. nov. 1880 št. 8082).
§. 332. Ako se je izreklo, da je obtoženec kriv, in če sodni dvor enoglasno misli, da so se porotniki pri tem izreku v glavni reči motili, ukrene sodni dvor, da se razsodba odloži do prve prihodnje porotne seje, in stvar odkaže pred drugo poroto, ne da bi stranke mogle staviti tak predlog. Če sodni dvor najde, da so se porotniki pri svojem izreku o obtožbi proti več osebam namerjeni samo zastran enega obtoženca ali — če ima obtožba več točk — samo zastran ene izmed njih zmotili, naj le-ta odkaz zadene samo tega obtoženca ali to ob-tožbeno točko ter ostane brez vpliva do drugih. Pri ponovljeni razpravi ne sme prvosednik biti noben sodnik, niti pripustiti se noben porotnik od tistih, kateri so se udeležili prve razprave. Ako je izrek druge porote soglasen z izrekom prve, ga mora sodni dvor vzeti za podlogo svoji sodbi.
It a z a o <1 h a kas. dvora : Proti ukrenitvi sodnega dvora, storjeni na podlagi g. 332 k. p. r. ni pripuščeno nikako pritožbo (z dne 'e. okt. 1885 št. 11608).
7.	Kako dalje postopati in sodba sodnega dvora.
§. 333. Prvosednik veli, da obtoženec zopet v sednico stopi, in da po zapisnikarju vpričo njega prebrati izrek porotnikov, ali pa razsodilo po zgornjem §. 332 storjeno.
§. 334. Ako se porotniški izrek glasi: „Nekriv“. tedaj stori porotni sodni dvor precej sodbo, da je obtoženec obtožbe oproščen, in sodbo je obtožencu neutegoma izdati.
§.	Ako se je bilo izreklo, da je obto-
ženec kriv, dobi naj pred obtožitelj besedo, da nasvetuje, katero kazensko določilo je na-nj uporabiti, in na katere obtožujoče in zlajšujoče okolnosti je gledati. Za njim se poslušajo zasebni udeleženec, obtoženec in njegov zagovornik, in tu je držati se tega, kar piše §. 255. Govori ne smejo meriti na to, da bi izpodbijali, kar je z izrekom porotnikov dotrjeno, temveč morajo ostati pri kazni, katero bi bilo uporabiti, in pri odškodbi, če je kdo išče.
§.	Na to se sodni dvor, ako mu se vidi
potrebno, umakne v svojo posvetovalnico. V tem slučaji odvedč obtoženca, ako prvosednik tako sprevidi. Prvosednik vodi glasovanje po prepisih §§. 19 in sl.
§. ;ti{7. Kadar je sodni dvor te misli, da tega, kar je obtoženec po porotniškem izreku storil, noben zakon ne prepoveduje pod kaznijo, tedaj izreče sodbo, da je obtoženec obtožbe oproščen.
§. ;$;$}{. V drugih slučajih mu sodni dvor, — vestno preudarivši obtežujoče in zlajšujoče okolnosti, — prisodi primerno kazen, in to tudi tedaj, ako bi slučaj po porotniškem izreku več ne spadal pod pristojnost porotnega sodnega dvora. Moč ima, kazen, katero bi po zakonu bilo med desetimi in dvajsetimi leti ali na vse žive dni odmeriti, če se skup namerijo prav važne in premagujoče zlajšujoče okolnosti, znižati, ne sicer kar se tiče vrste, vendar pa v dolgosti, ali ne pod tri leta.
V slučajih, za katere je po zakonu kazen med petimi in desetimi leti določena, sme sodni dvor
11*
zaradi takih zlajšujočih okolnosti kazen ječe lajše vrste prisoditi, in to kazen tudi skrajšati, vendar nikdar ne pod leto dni.
§. 339. Kadar se več oseb na smrt obsodi, mora se v sodbi tudi določiti vrsta, po kateri je obsojence zaporedoma ob življenje dejati.
§. 340. Naravnost po tem, ko je storjena kazenska sodba, naj jo prvosednik v javni sodni seji oznani, in sicer vpričo obtožitelja, obtoženca (§. 234) in zagovornika.
Prvosednik mora ob enem povedati bistvene razloge , po katerih se je odmerjala kazen, prebrati tista mesta iz zakona, na katera se opira razsodilo, ter poučiti obtoženca, katerih pravnih lekov ali pomočkov se lahko poprime.
Izdati se mora sodba, kakor je pisano v §tj. 260 in 2 70, in izdatek mora obsegati tudi vprašanja porotnikom postavljena in dotične odgovore.
)
§. 341. Kadar je porotni sodni dvor izrekel obsodbo na smrt, tedaj se naravnost po oznanjeni sodbi z državnim pravdnikom vred posvetuje o tem, kaže li se obsojenec pomiloščenja vrednega ali ne in katera kazen bi, ako se pomilosti, bila primerna. O tem narejeni zapisnik je priložiti spisom, katere naj porotni sodni dvor ali sodni dvor prve stopinje tudi tedaj položi' pred kasači j ski dvor, kadar mu ne dojdejo vsled vložene pritožbe o ničnosti. Kasači j ski dvor jih po tem, ko je sodba postala pravokrepna, izroči' ministru za pravosodje, priloživši svoje mnenje, katero ukrene v nejavni seji, poslušavši generalnega prokuratorja.
§. 342. 0 pisanji zapisnika pri glavni razpravi pred porotami veljajo propisi v §§. 271 in 272 dani. Zapisnik mora razen tega obsegati imena porotnikov, prigodke o sestavljanji porotniške klopi in zaprisežbo porotnikov. Vprašanjska pola je k zapisniku pripeti.
IV.	Pravni leki proti porotnim sodbam.
§. 343. Proti porotnim sodbam se dopuščata pravna leka ničnostne pritožbe in vzklica (§. 280).
§. 344. Pritožbe o ničnosti se je samo tedaj moči poprijeti, kadar se primeri kateri naslednjih slučajev:
1.	ako porotni sodni dvor nij bil prav sestavljen ali če porotniška klop nij bila popolna, ako niso vsi sodniki in porotniki pričujoči ostali pri eeli razpravi, kar je je bilo do porotniškega izreka, ali če se je razsodbe udeležil kak izključen sodnik (§§. 67 in 68) ali porotnik (§. 306); razen če je pritožitelj za to okolnost, ki je sama na sebi ničnostni vzrok, že pred glavno razpravo ali med njo zvedel, pa se nij oglasil brž pri začetku glavne razprave ali precej, kakor je za-njo zvedel;
2.	če se je glavna razprava vršila brez privzetega zagovornika;
3.	ako se je, brez ozira na pritožiteljev upor, bral pri glavni razpravi kak spis o takem činu vvodnega pozvedovanja ali vvodne preiskave, ki je Po zakonu ničen;
4.	če se je pri glavni razpravi prelomila ali zanemarila zapoved, katero izpolnjevati zakon izrekoma pod ničnostjo veleva (§§. 120, 151, 152,
170, 221, 228, 244, 247, 250, 260, 271, 303, 306, 307, 313, 314, 316, 327, 330 in 427);
5.	če se med glavno razpravo o kakem prito-žiteljevem predlogu ni razsodilo, ali če so se z vmesnim, proti njegovemu predlogu ali uporu storjenim razsodilom pustili v nemar ali napačno uporabili zakoni ali pravdna načela, katerih držati se veleva bistvo postopka, kakoršen zagotovlja i ka-zenskosodni pregon i zagovor;
6.	če se je prelomila katera v §§. 318 do 323 stoječih zapovedi;
7.	če je bilo porotnikom postavljeno vprašanje zoper propis §. 267 ter se je temu vprašanju pritrdilo ;
8.	če je prvosednik porotnikom dal kriv pouk o pravu (§§. 325 in 327);
9.	če je odgovor porotnikov nejasen, nepopoln ali sam sebi nasproten;
10.	če se je po razsodilu sodnega dvora prelomil ali napačno uporabil kak zakon o vprašanji,
а)	je li čin obtožencu pripisovan tško kažnjivo
dejanje, za katero so sodišča pristojna,
б)	so li vmes take okolnosti, ki dejanju jemljo
kaznjivost ali ne dopuščajo preganjati ga, zadnjič
c) manjka li obtožbe po zakonu potrebne;
11.	če se je dejanje, katerega se tiče razsodba, po krivem razlaganji zakona delo pod kazenski zakon, kateri se nanj uporabljati ne more;
12.	če je sodni dvor, odmerjaje obtožencu kazen, prestopil meje zakonitega kazenskega stavka, kakoršen bi imel biti po obtežujočih ali zlajšujočih okolnosti!» v zakonu z imenom naštetih, ali če je prestopil meje pristoječe mu pravice, izpreminjati
ali zlajševati kazen, ali če je prelomil ali napačno uporabil, kar določujeta §. У93, odstavek 3, in 359, odstavek 4.
Ničnostnih vzrokov omenjenih pod 3—6 ni se moči poprijemati obtožencu na korist, kadar se da nedvomno spoznati, da tist pogrešek v obliki nij mogel imeti obtožencu škodljivega vpliva na razsodbo.
Na škodo obtožencu ni se moči nikdar poprijeti ničnostnih vzrokov omenjenih pod številom 2 in 7, a 6nih pod 3—ti omenjenih moči se je samo tedaj, kadar se da sprevideti, da je pogrešek v obliki lahko imel obtožbi škodljiv vpliv na razsodbo in če je vrhu tega obtožitelj temu pogrešku upiraje se zahteval, naj sodni dvor razsodi, ter si je takoj, ko mu se je to razsodilo odreklo ali oznanilo, pridržal pritožbo zaradi ničnosti.
Kot poseben ničnosten vzrok glej tudi §. 8 zakona z dne 31. dec. 1877 št 3 drž. zak. za 1878 zgoraj pri §. 286.
It a z s o d h o kas. dvora: (§. 34 4 št. 1.) Porotni sodni dvor edino jo upravičen, namestnoga porotnika poklicati na mesto zadržanega glavnega porotnika ($). 310 k. p. r.); če jo pr v o sed ni k sam to nadomeščenje ukrenil, porotniškn klop ni „popolna“ (z dno 28. septb. 1887 št. 6701).
(§.344 št. 4.) Samö prelomitev tistih, v tukaj navedenih §§. obseženih propisov, na katero je zaprotena ničnost, moro ustanoviti ničnost (z dno 17. nov. 1870 št. 0028, 19. dec. 1879 št. 11404).
(§. 8 44 št. 6.) če se stranka vpeljavi popravljalnega postopanja ni upirala, no more se zaradi toga sklicevati na nikako ničnost (z dne 28. febr. 1880 št. 18804, 2. maja 1881 št. 2462 in dr.).
(§.84 4 št. 0.) Na prvi odstavek §. 820 k. p. r. moro so ničnostna pritožba samo tedaj opirati, Če so eventuvalno vprašanje ni etavilo, dasiravno so so trdile tako dejanjske okolnosti, kakoršne zahtevajo stavitev posebnega vprašanja (z dne 27. decembra 1881 št. 3642).
Ako so želji porotnikov zaradi stavljenja vprašanj (§. 327 k. p. r.) ni ustreglo, ustanovi to ničnost samö tedaj, ako je s tem združena kaka prelomitev propisov, obseženih v §§. 318 do 323 k. p. r. (z dno 12. marcija 1889 št. 64).
(§. 34 4 št. 8.) Ničnost ustanovi samo kriv, ne pa tudi nepopoln pravni pouk; iz tega, da je pouk nepopoln, no sledi, da jo tudi kriv (z dne 2o. okt. 1883 št. 7666, 80. okt. 1886 št. 8412).
Ako so pravilen pouk o kakem pravnem vprašanji podpira in utemeljuje z napačnimi razlogi, se ne moro trditi,
da je ilani pravni pouk nepravilen ali kriv (z dno 20. okt. 1888 št. 8870).
Glej tudi razsodbo k §. 326 k. p. r.
(§.84 4 št. 9.) Glej razsodbo k §. 331 k. p. r.
(§. 3 4 4 št. 10 lit. a.) Tukaj navedeni ničnostni vzrok more se utemeljevati le z ozirom na dojanjski položaj, ugotovljen po odgovoru porotnikov ; dopuščeno pa ni, izpodbijati dejanjsko resničnost porotnlškega izreka (z dne 13. febr. 1880 št. 11913 , 7. maro. 1886 št. 14716).
(§. 3 4 4 št. 10 lit. b.) Tudi ta ničnostni vzrok more so izvajati le iz porotnlškega izreka, ako ni dan slučaj §. 317 k. p. r. (z dne 29. sept. 1885 št. 11098).
(§. 3 4 4 št. 10 lit. c.) Ta ničnostni vzrok dan je le tedaj, kadar sodni dvor s svojim izrekom, daje dejanje obtoženčevo predmet zasebni- ali javni obtožbi, krivo uporabi materijolni zakon, ne pa, ako prelomi propis §. 267 k. p. r. (z dne 13. jan. 1882 št. 11938, 30. okt. 1883 št. 11581).
(§.3 4 4 št. 11.) Ako meni obsojenec, da njegovo dejanje sploh n i k a k i kazni ne zapade, sklicevati se mu je na ničnostni vzrok §. 344 št. 10 k. p. r (z dno 7. nov. 1885 št. 11060).
Pričujoči ničnostni vzrok zahteva, da se je na dokazano kažnjivo dejanje uporabil po krivem razlaganji drug kazenski zakon, kakor isti, ki ga je praviloma nanj uporabljati (z dno 10. febr. 1877 št. 9621 in dr.).
Ako so je pa porotni sodni dvor zmotil samo v kazenskem stavku, ki ga jo uporabiti, sklicevati se je na ničnostni vzrok §. 344 št. 12 k. p. r. (z dno 30. okt. 1885 št. 9548).
(§. 3 4 4 št. 12.) Ako je morilec zraven hudodelstva umora zakrivil tudi prestopek po §. 36 cos. pat. z dno 24. oktobra 1852 št. 223 d. z. ni dopuščeno obsoditi ga zraven smrtno kazni tudi v denarno kazen [§. 50 kaz. zak.j (z dno 17. avg. 1876 st. 7820).
Obtožujoče okolnosti, kakoršno ima §. 822 k. p. r. v mislih, morajo biti izrečno p o porotnikih ugotovljene ; sodni dvor jih ne moro sam po razlaganji izvajati iz porotniškega izreka (z dne 30. okt. 1886 Št. 9548).
Glej tudi razsodbe k §. 281 k. p. r.
§. 345. Vzklicevati se je moči z utesnitvami, povedanimi v §. 283, edino zaradi izreka o kazni in zaradi razsodila o zasebnopravnih zahtevkih.
§. 346. Pravica vzklicevati in pritožiti se zaradi ničnosti, kar se pa lahko tudi eno z drugim združi, postopek pri zglasitvi in izvodu, pri vpologu protiizvoda, kakor tudi pri razpravi in razsodit vi, ravna se po določilih, obseženih v §§. 282 do 291.
Vzklic se sme še v seji porotnega sodnega dvora zglasiti; pozneje ga je zglaševati pri sodnem dvoru prve stopinje, kateremu pristoji tudi dalji
postopek in polaganje spisov pred kasacijski dvor, oziroma sodni dvor druge stopinje.
§. 347. Ako obtoženec nij sam izrekel, da ga je volja o svojem trošku poslati zagovornika na ročišče pred kasacijskim dvorom, naj mu kasacijski dvor postavi zagovornika izmed zagovornikov stanujočih v mestu, kjer ima svoj sedež.
§. 343. Kadar je kateri v §. 344, število 1 do 9, omenjenih slučajev, ovrže kasacijski dvor porotniški izrek in na-nj oprto sodbo ter odkaže stvar v prvo prihodnjo porotno sejo po njem določenega sodnega dvora v novo razpravo in razsodbo, ako ne oprosti obtoženca z vzroka v §. 344, pod št. 7 navedenega.
Ako sproženi ničnostni vzrok ne zadeva vseh delov porotniškega izreka, ter je mogoče razločiti jih, tedaj kasacijski dvor nezadete dele izreka in sodbe pusti neizpremenjene ter naroči porotnemu sodnemu dvoru, kateremu se reč odkaže, vzeti jih svoji razsodbi tudi za podlogo.
Razsodbo kas. dvora: Ni vzroka, ovreči na glavno vprašanje dani pritrdilni porotniški izrek, ako je ničnostna pritožba utemeljena le v tem oziru, kor se je opustilo, ugotoviti okolnosti, omenjene v S 322 k. p. r. (z dne 1. jul. 1870 št. 418). Nova razprava je omejiti samo na predmet dodatnega vprašanja (z dno 18. tebr. 1887 st. 11951).
§. 349. Kadar gre za vzrok ničnosti, omenjen v §. 260, odkaže kasacijski dvor stvar na sodni dvor, pri katerem je bila dotična porotna seja. ter tou veli, v zboru iz treh sodnikov, ako bode moči iz istih, iz katerih je bil porotni sodni dvor sestavljen, na podlogi prejšnjega porotniškega izreka storiti novo sodbo.
§. 850. Ako kasacijski dvor vidi, da je sodba porotnega sodnega dvora kak zakon prelomila ali napačno uporabila (§. 344, štev. 10 —12), naj praviloma takoj o glavni stvari razsodi.
Ce pa tiste dejanjske reči, katere bi imele biti podstava njegovi razsodbi, niso s porotniškim izrekom dotrjene, odkaže stvar v novo razpravo prvi prihodnji porotni seji tistega okoliša, katerega določi , ali pa pristojnemu sodišču, kadar kažnjivo dejanje, — če se zakon prav uporablja, — več ne spada pred poroto.
§. 351. Pravno mnenje, na katero se opira razsodilo kasacijskega dvora, veže niža sodišča pri ukazani ponovitvi glavne razprave.
Proti tej sodbi dopuščajo se isti pravni leki kakor proti prvemu razsodilu.
Poglavje XX.
O obnovi kazenskega postopka in o postavljanji na poprejšnji stan ob zamudi roka.
I.	Obnova postopka.
§. 352. Kadar se je kazenski postopek zoper kako osebo pred glavno razpravo dokončal s tem, da je bil ustavljen, da je bila obtožba zavrnena ali da je obtožitelj odstopil od nje, se predlogu državnega pravdnika ali zasebnega obtožitelja o obnovi tega postopka sme samo tedaj ugoditi, če kaznjivost storjenega dejanja še nij po zastaranji minila, in če se prinesč taka nova dokazila, da bode moči obdolženca prepričati.
Je li pripustiti ta predlog, razsoja svetoval-stvena zbornica, pozvedevši kar je potrebno; proti razsodila se je moči pritožiti pri sodnem dvoru druge stopinje. Pritožbo je v treh dnevih po razodetji dotičnega sklepa vložiti pri sodnem dvoru prve stopinje.
Zasebnemu obtožitelju, kateri je svojo tožbo nazaj vzel, ne more se nikoli obnova kazenskega postopka dovoliti.
IlazHodba kas. dvora: Zadnji odstavek §. 862 k. p. r. ni omejen na slučaj, da jo zasebni obtožitelj izrečno odstopil od svojo tožbe [g. 40 al. 3 k. p. r.] (z dne 24. okt. 1883 8t. 8224).
§. 353. Pravokrepno obsojeni sme celo po zvr-šeni kazni obnovo kazenskega postopka zahtevati:
1.	kadar je izkazano, da je njegovi obsodbi povod dan vsled popačbe kake listine ali po krivem pričevanji ali podkupil ali kakem drugem kaznjivem dejanji tretje osebe;
2.	ako prinese nove dejanjske okolnosti ali nova dokazila, katera utegnejo ali sama za se ali v zvezi z dokazi prej pozvedenimi storiti, da se obsojeni na njih podlogi oprosti ali pa obsodi zaradi dejanja pod lajšo kazen spadajočega, ali
3.	če se je za isto dejanje obsodilo dvoje ali več oseb z različnimi razsodili, in če se primerjajočemu ta razsodila in pa dejanjske okolnosti, na katere so oprta, posili misel, da je ena izmed teh °seb ali da jih je več nekrivih.
§• 354- Obnovo kazenskega postopka obtožencu na korist smejo, in to tudi po smrti njegovi, predlagati vse tiste osebe, katere bi imele pravico, njemu v prid poprijeti se pritožbe o ničnosti ali Pa vzklica. Ako državni pravdnik dozvo tako okol-
nost, katera bi predloga o obnovi kazenskega postopka obtožencu na korist utegnila biti v podlogo (§. 353), ima dolžnost, dati to na znanje obtožencu ali kateri drugi osebi, ki je upravičena to predlagati, ali pa sam ta predlog storiti.
§. 355. Državni pravdnik ali zasebni obtoži-telj sme obnovo kazenskega postopka zaradi takega dejanja, katerega je bil obtoženec s pravo-krepno sodbo oproščen, samo tedaj predlagati, če kaznjivost dejanja še ni j po zastaranji ugasnila, in če je ali
1.	razsodilu povod dan vsled popačbe kake listine ali po krivem pričevanji, podkupil ali kakem drugem kaznjivem dejanji obtoženega ali tretje osebe, ali
2.	če obtoženec pozneje pred sodiščem ali zunaj sodišča izpove, da je on storil dejanje, katerega je obdolžen, ali če se podado druge nove dejanjske okolnosti ali nova dokazila, katera utegnejo ali sama za se ali v zvezi s prejšnjimi dokazi prepričati obtoženca.
§. 356. V tem namenu, da bi se dejanje, zaradi katerega je obtoženec obsojen, sodilo po ostrejšem kazenskem zakonu, sme državni pravdnik obnovo postopka samo pod uveti v §. 355 omenjeni in vrhu tega samo tedaj predlagati,
1.	če je na res storjeno hudodelstvo postavljena v kazen smrt ali pa ječa na vse žive dni, po kazenskem stavku pa, kateri je bil sodbi za podlogo vzet, samo časna ječa se prisoditi mogla, ali
2.	kadar bi bilo komu najmanj desetletno ječo prisoditi, pa se mu je kazen odmerila po stavku od največ petih let, ali
3.	če se pokaže, da je v dejanji bilo hudodelstvo, obtoženec pa je bil obsojen samo zaradi pre-greška ali zaradi kakega kaznjivega dejanja, katero je okrajnemu sodišču v odsodbo izročeno.
Razsodb n kas. dvora: Ako so sodni dvor pri glavni razpravi , vrieči se vsled obnove kazenskega postopanja po g. 856 št. 3 k. p. r. , prepriča, da eo dejanje znači le za prestopek, ka-koršon je bil označen v prvi obsodbi, mora o tem izreči v uovič sodbo (§§. ‘262 in 281 st. 7 k. p. r.); če je to opustil, in so vsled tega razveljavi njegova sodba, odkaŽe lahko kas. dvor stvar okrajnemu sodišču (z dno 24. febr. 1882 št. 18613).
§. 357. Obnovo kazenskega postopka je predlagati pri sodnem dvom prve stopinje, pri katerem je tista stvar tekla. Ako je o dejanji, katero se pokaže, da je hudodelstvo, odsodilo okrajno sodišče, tedaj je predlog vložiti pri tistem sodnem dvoril prve stopinje, pod katerega okoliš 6no okrajno sodišče spada.
Preiskovalni sodnik naj pozve dejanjske okolnosti, na katere se opira predlog. Na to je v slučaji §. 353 zaslišati državnega pravdnika ali zasebnega obtožitelja, a v slučajih §§. 355 in 356 obdolženca in pred sodnim dvorom prve stopinje v zboru štirih sodnikov, izmed katerih eden prvo-sestvuje, v ne javni seji razsoditi, ima H obnova mesto ali ne.
Proti temu sklepu je samo pritožba na sodni dvor druge stopinje odprta. Vpoložiti jo je v treh dnevih pri sodnem dvoru prve stopinje.
Ako sodni dvor druge stopinje ukrene obnovo Postopka, tedaj ima tudi pravico, postaviti drug sodni dvor, da vodi preiskavo.
§• 358. S sklepom, kateri obnovo kazenskega Postopka dopušča, preklicuje se prejšnja sodba v toliko, kolikor se tiče tistega kaznjivega dejanja,
za katero se obnova dovoljuje. Zakoniti nasledki obsodbe v prvem razsodilu izrečene začasno dalje trpe, ter se samo tedaj in v toliko štejejo za o vržene, kolikor nimajo moči tudi vsled novega razsodila.
Zvršilo razsodka o zasebnopravnih zahtevkih obseženega v prejšnji sodbi dopušča se ta čas, dokler teče obnovljeni postopek, samo do zavarovanja.
§.	Po obnovi stvar praviloma (§. 360)
prihaja v stan vvodne preiskave. To je voditi ali dopolniti po meri razsodila obnovo dovoljujočega in novih dokazov. Propisi dam' o ustavljanji vvodne preiskave in o devanji pod obtožbo uporabljajo se tudi tukaj. Ako se po njih postopek brez glavne razprave dovrši, tedaj ima obdolženec pravico, zahtevati, da se javno razglasi ustavljenje ali pa razsodilo, s katerim se je obtožba dokončno zavrnila. Ta razsodila imajo enako moč, kakoršno ima razsodilo, katero obdolženca oproščuje.
Ako pride do nove glavne razprave, naj se ona naznani tudi zasebnemu udeležencu; izustila tistih prič, zvedenih mož ali soobdolžencev, katerih nij moči več zaslišavati, naj se prebero iz spisov in na zadnje stori nova sodba.
Ako se obtoženi s tem razsodilom obsojuje, naj se pri odmerjanji kazni ozir ima na že prestano kazen (§§. 265 in 339).
Ako se je obnova samo obtožencu v prid dovolila, ne more mu nova sodba prisoditi huje kazni od te, katero mu je prvo razsodilo nalagalo.
Proti novemu razsodilu odprti so tisti pravni leki kakor proti vsaki drugi sodbi.
§. 360. Sodišče, katero je izreklo, da je dopuščena obnova kazenskega postopka obdolžencu na korist, sme, — ako obtožitelj privoli, — takoj izreči sodbo, s katero se obdolženec oproščuje ali pa njegovemu predlogu o uporabi lajšega kazenskega stavka ugaja.
Proti takemu razsodilu nij pravnega leka.
Obtožbe oproščeni sme zahtevati, da se to razsodilo razglasi.
§. 361. Prošnja obsojenega za obnovo kazenskega postopka ne ovira zvršitve kazni; razen ko bi sodni dvor, kateri razsoja o obnovi, poslušavši obtožitelja, po okolnostih slučaja spoznal primerno ustaviti zvršitev kazni.
Лко se pravokrepno izreče, da obnova ima mesto, tedaj je neutegoma ustaviti zvršitev kazni (§. 358) in o zaporu obdolženca po določilih v XIV. poglavji danih razsoditi.
§. 362. Kasacijski dvor ima pravico, poslušavši generalnega prokuratorja, po izvenrednem potu in sicer tako, da ga ne vežejo uveti v §. 353 postavljeni , ukreniti obnovo kazenskega postopka na korist kakemu zaradi hudodelstva ali pregreška obsojenemu, ako ga
1.	pri naprejšnjem posvetovanji o ničnostni pritožbi ali po javni razpravi o njej, ali
2.	pri posvetovanji o poročilu po §. 341 danem, ali slednjič
3.	pri pretresu spisov, storjenem na poseben Predlog generalnega prokuratorja, obidejo tehtni Pomisleki zoper resničnost dejanjskih reči, vzetih sodbi za podlogo, ter se pomisleki ti ne odstranijo
niti po posameznih pozvedbah, katere bi kasacijski dvor ukazal.
Kasacijski dvor sme v takih slučajih tudi precej storiti novo sodbo, s katero se obdolženec oproščuje ali lajši kazenski stavek na-nj uporablja (§. 360, odstavek 3); potrebna pa je k temu edinost glasov in privolitev generalnega prokuratorja.
Ako bi kakemu sodišču došli predlogi zasebnih ljudi, mereči na to, da bi se dosegel kateri zgoraj omenjenih sklepov kasacijskega dvora, naj jih zavrne ; niti sme v ustni razpravi biti razgovor o tacih predlogih.
Na obnovo kazenskega postopka, ukazano po kasacijskem dvoru, uporabljata se §§. 358 in 359.
Razsodba o zaviri kazenskega zvršila in o od-kazu daljega postopka na sodišče drugega okoliša pristoji samo kasacijskemu dvoru.
§. 808. Kazenski postopek se sme nezavisno od uvetov in obličnosti obnove po splošnih propisih začeti ali nadaljevati in sicer sme to sodišče po istih propisih pristojno tedaj storiti:
1.	Ako so se vvodne pozvedbe popustile, predno se je proti kaki določni osebi kot obdolžencu postopalo ;
2.	kadar zasebni obtožitelj poda tožbo, imajoč še pravico do nje, a v prejšnjem postopku je bila samo za to, ker nij bilo po zakonu zahtevanega predloga kakega udeleženca, izrečena ustavitev ali storjena oprostilna sodba;
3.	kadar se je pri dokončanem kazenskem postopku zaradi kakega hudodelstva ali pregreška obtožitelju pridržal pregon zaradi drugega kaznji-vega dejanja, ali če so se še le potlej pokazali
kaki osumljaji gled6 drugega poprej storjenega kaznivega dejanja;
4.	če je okrajno sodišče kako dejanje, v katerem je hudodelstvo, napačno uporabljaje zakon, imelo za takšno, katero sme ono odsojati, vendar samo tedaj, če po razsodbi okrajnega sodišča še nij preteklo čez šest mesecev in, ako gre za katero porotam v odsojo odkazanih hudodelstev, ne čez dvanajst mesecev.
Haz8odbe kas. dvora: Seje li proti komu kot „obdolžencu“ postopalo, presojati je po S- 38 k. p. r. (z dne 24. febr. 1876 št. 9062) ; če je državno pravdništvo na ovadbo proti kaki določni osebi v zmislu §. 90 k. p. r. odklonilo kazenski pregon, ne zadostuje, da bi se mogla izključiti uporaba §. 363 8t. 1 k. p. r. (z dno 20. marc. 1880 št. 13783).
II. Postavljenje ali povratek na poprejšnji stan ob zamiijenem roku.
§. 364. Kadar se je zamudil rok za zglasitev Pravnega leka proti sodbi, tedaj sme sodišče za razsodbo o tistem pravnem leku pozvano, obdolžencu dodeliti povratek na poprejšnji stan, ako on :
1.	more izkazati, da mu je po neodvračnih okol-nostih, — katerih ni bil kriv ni on ni zastopnik njegov, — bilo nemogoče, držati se roka;
2.	poprosi za povratek v treh dnevih po tem,
je zadržek prestal, in
3.	ob enem zglasi' pravni lek.
Prošnjo je podati tistemu sodišču, pri katerem Je bilo zglasiti pravni lek. To sodišče priobči proš-njo z zglasitvijo vred obtožitelju, da se izjavi in Morebiti kak protiizvod poda, ter položi' po izteku roka za protiizvod odprtega spise pred sodišče za razsodbo o pravnem leku pristojno, katero precej v Slavni stvari razsodi, ako najde povratek dovoliti.
K&zenskopravdni red.	12
Proti odreku povratka na poprejšnji stan ni pravnega leka.
Dokler povratek nij dovoljen, dotična prošnja ne zavira zvršila; razen ko bi se sodišču, pri katerem se poda, po okolnostih slučaja vzvidelo primerno, ukreniti, da se zvršilo odloži.
Razsodbe kas. dvora: „Zglasitev“ no pomenja tukaj samo zunanje obliko, temveč tudi vsebino dotične stran* kiue izjave in ako so dani drugi pogoji sme se povratek na poprejšnji stan dovoliti v to svrho, da se zglasitev dopolni z navedbo ničnostnih vzrokov; no pa tudi za izvod taistih t. j. za utemeljevanje navedenih ničnostnih vzrokov (z dne 26. nov. 1884 št. 12081, 20. apr. 1886 št 4431).
Povratek na poprejšnji stan ob zamujenem roku je po 8. 364 k. p. r. dodeljen samo obdolžencu, ne pa tudi osebam v §. 282 k. p. r. imenovanim (z dne 19. febr. 1889 št. 1692).
Če se prosi za povratek na poprejšnji stan ob zamujenem roku v ta namen , da bi so proti sodbi, storjeni v zmislu §. 427 al. 1 k. p. r. , zglasila vgovor in ničnostna pritožba , razsoja kasacijski dvor o tej prošnji tudi glede vgovora (z dne 6. jan. 1887 št. 16246).
Poglavje XXI.
O razsodilih in naredbah kazenskega sodišča z ozirom na zasebno-pravne zahtevke.
§. 365. Na škodo, iz kažnjivoga dejanja izvirajočo, in na druge zastran zasebnopravnih nasledkov važne postranske okolnosti ozirati seje uradoma. Ako je dvomno, če poškodovani za tekoči kazenskopravni postopek ve, dati mu je to na znanje, da mu bode moči poprijeti se svoje pravice ter pristopiti kazenskemu postopku.
Ako zasebni udeleženec pravdi pristopi, je njemu, ali — ko bi ne imel pravice sam sebe zastopati, — njegovemu zakonitemu zastopniku prepuščeno, svoje zahtevke izvesti in dovoljno dotrditi. Zaslišati je obdolženca o tem ter pozvedeti, kar je potrebno, da se zve, koliko je škode. Zasebni udeleženec lahko
vsak čas, celo tudi med glavno razpravo, svoje zahtevke zopet popusti.
It a z ho dl) a kas. dvora: O zasebnopravnih zahtevkih in razmerah, ki ne zadevajo sam 6 obtoženca in po njegovem dejanji oškodovanega, razsojati ni upravičeno kazensko sodišče (z dne 28. jun. 1882 št. 6247).
§. 366. Ako se obdolženec ne obsodi, je zasebnega udeleženca, zahtevajočega odškodbo, vsegdar zavrniti na civilno-pravni pot.
Ako se pa obdolženec obsodi, razsojati je praviloma sodnemu dvoru ob enem o zasebnopravnih zahtevkih poškodovanega, če kazensko sodišče meni, da podatki kazenskega postopka niso dovoljni, da bi se na njih podlogi moglo zanesljivo soditi o tirjani odškodbi, tedaj zavrne zasebnega udeleženca na civilno-pravni pot. Proti tej zavrnitvi nij pravnega leka.
§. 367. Ako je bila najdena kaka reč med imovino obtoženca, sokrivca ali deležnika kaznji-vega dejanja ali pa na takem mestu, kamor so jo te osebe shranile ali v shrambo dale, ter se sodišče prepriča, da je ta reč zasebnega udeleženca last, ukaže sodni dvor dati jo nazaj, po tem ko se sodba upravokrepi. A če obdolženec izrečno privoli, sme se taka reč tudi precej nazaj dati.
Poškodovanemu vzete stvari sme tudi preiskovalni sodnik pred glavno razpravo takrat nazaj dati, kadar jih nij potreba hraniti v dokaz proti obdolžencu, sokrivcu ali deležniku in če sta obdolženec in obtožitelj s tem zadovoljna,
§. 368. Ako je vzeto blago že prešlo v roke koga drugega, kateri se ni udeležil kaznjivega dejanja, in to po načinu za prenos lasti veljavnem
12*
ali pa v zastavo, ali kadar je med več poškodovanci prepir, čegava je odtegnena reč, ali če okvarjeni ne more pri tej priči svoje pravice zadostno izkazati, tedaj je zahtevo, da se reč nazaj da, zavrniti na civilno-pravni pot.
§. 369. Kadar se blago poškodovanemu odvzeto več ne more nazaj dati, in tako tudi v vseh tistih slučajih, kjer ne gre za vračilo zmaknene reči, temveč za povračilo škode, katero je kdo imel, ali dobička, ki mu je odšel, ali za izbris komu prizadete razžalitve (§. 1323 občnega državljanskega zakonika), naj se v kazenski sodbi prisodi odškodba ali zadostilo, ako se da zanesljivo določiti tako vsota odškodbe kakor oseba, katerej pristoji.
Ako se iz opravljenih pozvedeb podadč vzroki, po katerih se da misliti, da poškodovanec svojo škodo previsoko ceni, sme jo sodišče preudarivši vse okolnosti, morebiti tudi po cenilu zvedenih mož, znižati.
§. 370. Zlasti je kazensko sodišče dolžno v slučajih, v katerih se kdo hudodelstva velike izdaje, punta ali vstaje kriv izreče, tudi o povračilu škode, katero država ali kak zasebnik od obsojencev tirja, razsodbo storiti.
V škodo s temi hudodelstvi narejeno se pa morajo šteti ne samo vse ali naravnost ali posred-stverio z njimi storjene poškodbe, ampak tudi vsi troški, storjeni za udušenje hudodelskega podjetja ali za povratek reda in varnosti.
§. 371. Ako iz tega, da je obtoženec kriv, izhaja popolnoma ali deloma neveljavnost kakega pravnega opravila, katero je kdo z njim sklenil, ali
pravnega razmerja med njim in kom drugim, je v kazenski sodbi razsoditi tudi o tem in o pravnih nasledkih odtod izvirajočih.
Samo če gre za neveljavnost zakona (ženitve), pridržana je dotična razsodba pristojnemu civilnemu sodišču (§. 5).
(Hej tudi g. 8 zakona z dne 28. maja 1881 št. 47 d. z. pod IX. zvezek L. te zbirke , dalje §. 1 zakona z dne 26. maja 1883 št. 78 d. z. pod X. isti zvezek, slednjič tudi zakon z dne 16. mare. 1884 št. 3« d. z.
Razsodba kas. dvora: Progrešek po §. 1 zak. z dne 2f>. maja 1883 št. 78 d. z. se more storiti tudi, če se kdo pripadli mu dedšČini odpove. Kazensko sodišče pa vendar ni upravičeno, izreči neveljavnost take odpovedi in tako razsoditi o zasebnopravnih zahtevkih, zastran katerih hi se moralo poganjati proti drugim osebam, no pa proti obtožencu samemu (z dne 9. maja 1884 št. 2291).
§. 372. Zasebnemu udeležencu je na voljo, nastopiti pot civilne pravde, ako se neče zadovoliti z odškodbo, katero mu je kazensko sodišče prisodilo.
§. 373. Kadar je kazenskosodno razsodilo o zasebnopravnih tirjatvah postalo pravokrepno, ima vsak udeleženec pravico, zahtevati od sodišča, katero je na prvi stopinji razsodilo, da na sodbo pristavi opomnjo o njeni pravokrepnosti, in tako razsodilo ima po tem to moč, da se sme za njegovo zvršilo naravnost pri civilnem sodišči prositi.
Ru z sodb a kas. dvora: Tako zvršilne prošnje vložiti so pri »personalni instanci“ zvrsončevi tudi tedaj, če se prosi za zvrsilno vknjižbo na kako njegovo zemljišče, ker dovolitev prve zvršitvene stopinje ni nikak realni čin , ki bi spadal v delokrog „realne instance“ (z dno 16. febr. 1887 št. 1637)#
§. 374. Za to, da bi se pravokrepen izrek kazenskega sodišča o zasebnopravnih zahtevkih zaradi vnovič najdenih dokazil premenil, kakor tudi da bi se zvršilo tega izreka ustavilo zaradi okolnosti, ki je pozneje nastopila, sme obsojenec in kdor je njegov pravni naslednik, — razen slučaja, ko bi
se z drugih vzrokov kazenska pravda obnovila, — samo pred civilnim sodnikom prositi.
§. 375. Ako se pri obdolžencu najde kako po vsi podobi tuje blago, za katero on ne more ali neče povedati, čegavo je, in če se v primernem roku nihče nij oglasil zanj, da je njegovo, tedaj naj preiskovalni sodnik blago tako popiše, da ga sicer lastnik lahko spoznš., da se pa vendar za-molče nekatera bistvena razločilna znamenja ter prihranijo lastniku, da jih pove in tako svojo pravico dokaže.
§. 376. Tak popis je po tistih krajih, koder je obdolženec bival, ali kjer se je njemu pripisano kažnjivo dejanje storilo, po oklicu javno na znanje dati. V tem oklicu je veleti lastniku, naj se v enem letu od dne, katerega je bil oklic tretjič n ati snen, oglasi' in svojo lastninsko pravico izkaže.
Reči ne čez pet in dvajset goldinarjev vredne, kadar se tako najdejo, se lahko od časa do časa v vkupnih oklicih na znanje daj6, ako nij z drugih vzrokov potrebno, katero posebej neutegoma oklicati.
§. 377- Kadar je tuje blago takošno, da se brez nevarnosti izpridenja ne dii leto dni hraniti, ali ako bi hranitev troske prizadevala, naj državni pravdnik napravi, da bode na javni dražbi prodano. Kupščino je položiti pri kazenskem sodišči. Ob enem je obširen popis vsacega prodanega kosa s pristavkom kupca in kupščine spisom pridejati.
§. 378. Ako v dobi z oklicom določeni nihče ne izkaže pravice do popisanih reči, naj se one, ali pa zanje skupljeni denarji, ako so se zaradi
nujnosti prodale, izroče obdolžencu, če zahteva, ako ni po sklepu sodišča v razsodbo na prvi stopinji zvanega izrečeno, da nij verovno, da bi obdolženec bil njih zakonit posestnik. Proti tem sklepom ni pravnega leka.
§. 379. Tiste stvari, ki se ne izroče obdolžencu, naj se prodadö, kakor se veleva v §. 377, in kup-ščino je oddati v državno blagajnico. Ali upravičencu je prosto, potegniti se s civilno pravdo za svojo pravico do kupščine proti državni blagajnici v tridesetih letih od dne, katerega je bil oklic vtretjič natisnen.
Poglavje XXII.
O troskih kazenskega postopka.
§. 380. Vse razprave v kazenskih rečeh, naj jih opravlja katero koli oblastvo, in vse dotične vloge strank proste so pristojbine in poštnine. Pri-prežne vožnje o tacih prilikah so za tjekaj in nazaj proste vsake cestnine in mostovine.
Ako se obdolženci na vozu odpravljajo, morajo občine dajati potrebno priprego, za kar jim gre povračilo po propisih za priprego veljavnih.
Pobotnico državnih in občinskih uradnikov o pristojbinah, pripadajočih jim o priliki kazenskega postopka, — izvzemtu troško z& vožnjo — zapadejo dolžnosti koleka (naredba min. z dne 2. sept. IMS št. 176 d. z.).
V korist ubožnih zakladov vplačane in dotičnim župnijskim ali občinskim uradom poslane denarne globo zapadejo dolžnosti pošt-п*пе in se no smejo pošiljati pod označbo ,,poštnine prosta kazenska reč“ (ukaz pravosodn. min. z dne 6. okt. 1883 št. 16402).
§. 381. K tistim troškom kazenskega postopka, katerih povrnitev more obdolženca zadeti, štejejo se :
1.	troški za vročitve, pozive in za poti listo-nosov;
2.	troski za privod pred sodnika, stražno spremstvo in prevaževanje obdolženca ali drugih oseb;
3.	pristojbine pričam; zvedenim možem in tolmačem ;
4.	pristojbine zagovornikom in drugim zastopnikom strank;
5.	troski za preskrbo obdolženca v preiskovalnem zaporu;
6.	potni troški in diete sodnih oseb in državnih pravdnikov, ter potni troški porotnikov, poslednjič
7.	troški za zvršitev kazenske sodbe.
Te troške, razen pristojbin omenjenih pod št. 4, plačuje država naprej s pridržkom povračila po določbah §§. 389—391.
Glodć potnih troskov in diet sodnih oseb in državnih pravd-nikov glej min. naredbo z dne 3. jul. 1864 št. 169 d. z., daljo min. naredbo z dne 28. soptb. 1668 št. 166 d. z.
§. 382. S posebnimi ukazi se uravnujejo pristojbine uradnim slugam in njih pomočnikom za vročitve, pozive, za poti, če kam liste neso, za privod, spremljanje ali prevaževanje obdolženca ali drugih oseb, po tem dnine orožnikom, ki se pri-vzemo za privod ali sprevod.
Pristojbino uradnih slug in njih pomočnikov določajo min. naredbo z dne 3. jul. 1864 št. 169 d. z., z dne 28. septb. 1868 st. 166 d. z. in z dne 28. jun. 1876 št. 97 d. z.
Troške za prevažanje in sprevod obdolženca poravna praviloma isto oblastvo , katero hudodeluika prevzame . iz svojega denarnega zaklada (min. naredba z dne 20. okt. 1866 št. 199 d. z.).
Glede troškov za prehrano in prevažanje o g e r s k i h podanikov, ki so bili zaradi hudodelstev ali progreškov prejeti v tostranski državni polovici in nasprotno določa ukaz pravo s od n. min. z dne 20. septb. 1874 št. 12882 in z dne 9. jul. 1869 št. 8088 , tla plačuje te troške vselej le ono oblastvo, v katerega ozemlji je bil hudodelnik prijet. Tudi troski prič, sodnih ogledov in drugih uradnih činov so vzajemno ne povračajo, tim več plačuje jih ono sodišče, katero je uradni čin opravilo.
Po ukazu pravosodn. min. z dne 28. jan. 1877 št. 1102 veljajo ieta načola tudi za tieto osobe, ki so v avrho zaslišanja ali aooebv (konfrontacije) iz ene državne polovice prevažajo in eprevajajo v drugo ; dotične sprevodno troško, kakor tudi troske za prehrano plačuje vsaka stran v mejah svojega ozemlja.
leto velja tudi nasproti sodiščem v Hrvatski in Slavoniji (ukaz pravosodn. min. z dne 10. maja 1878 št. ($316).
Vsled ukaza pravosodn. min. z dne 6. febr. 1883 Št. 17206 ex 1882 se za troške, ki naraščajo v kazenskih zadevah vsled rekvizicij sodišč avstro-ogerske monarhije do sodišč v Bosni in Ercegovi ni in nasprotno, nikdar ne zahteva povrnitev kazenskih troškov od onega sodišča, ki je rekvirovalo ; vendar pa ima naprošeno sodišče zapisnik dotičnih troškov poslati, da jih more drugo sodišče od obdolženca iztirjati in med svoje prejemke vračuniti.
§. 383. Takim pričam, ki žive ob dnini ali tednini, in katerim bi nekaj zaslužka odšlo, ako se tudi samo za malo ur svojemu delu odtegnejo, naj zaslišujoče sodišče, ako zahtevajo, določi, prav pre-udarivši vse okolnosti, ne samo odškodbo za potrebne potne troške do sodišča in nazaj domov, ampak tudi povračilo izgubljenega zaslužka in kakih večjih troškov, ki so jih priče morebiti za prebivanje v mestu svojega zasliševanja imele. Drugim pričam se sme na njih zahtevanje samo tedaj, kadar se več nego dve milji (štiri ure) od svojega navadnega prebivališča proč zaslišujejo, dovoliti primerno povračilo potrebnih troškov za pot in za bivanje v mestu, kjer so bile zasliševane. Pripoznane pristojbine je preeej po zasliševanji izplačati, ali če se to ne more takoj zgoditi ter priča tega nij kriva, poslati jej vsaj kakor hitro bode mogoče in vsakakor brez troška.
V pozivnici je priče upozoriti, da morajo povračilo, katero jim pristoji, najpozneje v štiri in dvajsetih urah po zasliševanji zahtevati, ker bi sicer bilo izgubljeno.
Zasebni obtožitelj ne more zahtevati pristojbine Pričam gredoče; drugi poškodovanci smejo to samo tedaj, če se pozovejo, da bodo za priče zasliševane.
Posebni propisi določujejo pristojbine v aktivni službi stoječim vojaškim (brambovskim) osebam, ako pridejo za priče pred kazensko sodišče, katero je zunaj njihovega stajališča.
Mesto „dveh milju velja sedaj 15 kilometrov (min. naredba z dno 28. jun. 1876 št. 97 d. z.)
Zasebni ob to žitelj ne moro nikako pristojbino zahtevati (ukaz pravoeodu. min. z dno 18. soptb. 1857); samo orožniku, ki požene zasebno obtožbo , pristoji povračilo potnih troškov (uk. pravosodn. min. z dne 2. jun. 1854 št. 8756).
Finančnim stražnike m od respicienta doli gre, ako je njihovo stajaliiče oddaljeno nad dvo uri od sodišča in ako so ne-vozijo po železnici, 2 6 kr. hodnino za vsako uro hoda som in nazaj in ako se istega dne no morejo vrniti domov, za prehrano navadna plača in doklada (min. uk. z dne 7. jul. 1859 št. 136 d. z.).
Orožnikom od stražmojstra doli gre pod istimi pogoji tudi za p o t n o t roške: 26 kr. za vsako uro som in nazaj, potem za p roli ranitve n e troško: po njih stopinji dieto 52 kr., 36 kr. in 26 kr. vendar te dioto samo tedaj , ako se orožnik istega dne ne moro vrniti domov (uk. min. z dne 28. nov. 1855 st. 205 d. z. potem z dne 20. oktobra 1856 št. 199 d. z. in z dne 4. jan. 1859 št. 11 d. z.).
Kadar so kliče kak podčastnik ali vojak prod sodišče zunaj garnizijskega stajališča za pričo, povrniti so vsi troški, ki iz tega nastanejo, vojnemu eraru (uk. pravosodn. min. z dno 6. dec. 1870 št. 14026). Častniki, ki so poklicani za priče, računijo svoje potno troske tako, kakor jim pristojbinski reglement za službena pota ukazuje (uk. pr. min. z dne 22. septb. 1863išt. 8524).
Siromašnim obtožencem, ki so v prostosti in ki ne bivajo na mestu sodišča, so sme iz sodn. zaklada za čas njihovega potrebnega bivanja im mostu sodišča vsaki dan 5 kr. staro veljave izplačati za prehrano (dvorni dekr. z dne 16. apr. 1831 st. 2611 zb. j. zak. in ukaz pravosodn. min. z dne 28. nov. 1850 št. 15867).
Pristojbine pričam v kazenskem postopku določati in prisojati gre le sodniškim uradnikom, ne pa uradnikom sodniške pisarne (uk. pr. min. z dno 16. jul. 1878 št. 7402).
§• 384. Zvedenci, kateri so pri sodišči za stanovitno postavljeni in za to vlečejo nagrado, morejo zahtevati samo povračilo tistih naprejšnjih troškov, ki so morebiti za oddajo mnenja potrebni bili in katere jim je prav izkazati. Drugi zvedenci dobivajo razen tega še pristojbino, katero jim sodišče preudarivši vse okolnosti odmeri. Kjer o tem dani propisi nič posebnega ne določajo, odmerja se ta pristojbina med enim in petimi goldinarji, a tedaj, kadar je za mnenje potreba znanstvenih, tehničnih
ali umetniških vednosti ali ročnosti, med dvema in dvajsetimi goldinarji. Za še večjo nagrado čez to je potrebno odobrenje sodnega dvora druge stopinje.
(iledo pristojbin zdravniških zvedoncev glej min. ukaz z dne 17. lehr. 186Г) št. 88 d. z.
Določanje in odmerjanje teli pristojbin jo čin sodniške judika-turo (uk. pr. min. z dne ‘2. avg. 1889 št. 2081).
Razsodba kas. dvora: Proti določitvi zvedenišklh pristojbin po sodnem dvoru druge stopinje ni nikako pritožbo in jo jo toraj takoj zavrniti (z dne 1. mu j. 1883 št. 4907).
§. 385. Tolmaču gre za izustni prevod pisma v tujem jeziku pisanega po petdeset krajcarjev, za pismen prevod pa po dva goldinarja od vsake pole.
Izimkoma, kadar je prevod posebno težaven, sme mu sodišče te pristojbine za polovico povišati.
Tolmaču, kateri se pokliče k sodnemu zasliševanju, pristoji za vsacega pol dneva po dva goldinarja pristojbine, a če mora zapisnik sam pisati, Po tri goldinarje.
Kadar se uradniki pri tistem sodišči služeči ali pa za stanovitno in s plačo postavljeni zapriseženi tolmači pokličejo k tacim opravkom, dolžni so ta dela zastonj opravljati.
§. 386. Ako pa morajo ravno omenjena službena dela opravljati zunaj kraja, kjer navadno prebivajo, tedaj imajo zvedenci in tolmači pravico tudi do povračila potnine in troškov za preživljenje, in sicer v javni službi stoječi po dotičnih splošnih Ukazih, a drugi po določilih §. 383, ali vendar tudi pri manjši daljavi, nego je ondi povedana.
Vse te pristojbine je pa zvedeneem in tolmačem, l,e je. moči, precej po njih opravku izplačati, ali brez troška poslati.
V pismenem povabilu jih je opomniti, da se mo-rajo za svoje plačilo v štirnajstih dnevih po od-
danem mnenji zadnji eas potegniti, ker bi sicer bilo izgubljeno.
§. ,‘{87. Troški za preskrbo obdolženca v preiskovalnem zaporu obsegajo troske za hrano, ležišče, kurjavo, svečavo, za potrebno napravo, kakor tudi za snaženje perila in druge obleke in troske za bolezen ali porod, ako bi kaj tacih bilo.
Bolezenski in porodni troški se posameznim zaprtim posebej v račun postavljajo, kakor se v resnici naberö; zastran vseh drugih preskrbenih troskov naj vsak sodni dvor druge stopinje za svoj okoliš vsako leto in kadar se cene prav znamenito premene, tudi po večkrat ustanovi, koliko gre za vsacega zaprtega na dan v ime preskrbe povrniti, ako se ni kak jetnik iz svojega imetja preskrboval.
Ako so v raznih krajih, kjer bivajo kazenska sodišča, prav veliki razločki v ceni živeža, sme se povračilo teh troškov za preskrbo raznim sodiščem v okoliši enega sodnega dvora druge stopinje različno ustanoviti.
tj. i{88. Troški za zvršitev kazenske sodbe, katere mora povrniti obsojenec, obsegajo pri kaznih na prostosti ne samo to, kar se je izdalo za preskrbo (§. 387), temveč tudi tisti delež troškov za stražo in upravo kaznilišča, kateri spada na vsakega kaznjenca v zaporu. Posebni ukazi uravnu-jejo, kako je odmerjati te troške.
Troški za zvršitev kake druge kazni ustanavljajo se za vsak slučaj posebej.
§. 38 9. Ako se obtoženec s kazensko sodbo krivemu spozna kacega kaznjivega dejanja, mora
se v sodbi ob enem izreči, da je on dolžan tudi troske kazenskega postopka povrniti.
Vendar naj sodni dvor tedaj, kadar je pravda šla za več kažnjivih dejanj , troske zastran tistih dejanj, katerih obtoženec nij kriv spoznan, kolikor se dä, iz povračila odloči.
Ali dolžnost, povrniti troske, zadeva vendar pravokrepno obsojenega samo za njegovo osebo, in če bi bil umrl po tem, ko je sodba postala pravo-krepna, njegovo ostalino; nikoli pa ne zadeva drugih oseb, katere so po zakonu ali vsled prevzete dolžnosti imele skrb za njega vzdrževanje. Od več so-deležnikov je vsacega posebej obsoditi v tiste troske, ki so se nabrali za njegovo preskrbo v preiskovalnem zaporu, za njegov zagovor, za zvršitev kazni, ali po posebnih dogodkih, ki so se pripetili samo pri njem, ali po njegovi posebni krivnji. V Plačilo vseh drugih troškov kazenskega postopka je vse sokrivce in deležnike nerazdelno obsojati, ako sodni dvor ne najde posebnih vzrokov, s katerih to zavezo omeji.
Kako naj so glasi izrek o troškili v sodbi glej ukaz min. z dno 9- jul. 1878 št. 7075 (zbirka normalij za graško nadsodišče iz leta 1887 stran 109).
Razsodba kas. dvora: Propis §. 389 al. 3 k. p. r., po katerem onih oseb, katere imajo sicer skrb za vzdrževanje obsojenega, De zadene dolžnost povrnitve kazenskih troškov, obsega tudi troške za preskrbo obsojenčevo , dokler je v kazni (z dno 16. avg. 1887 st. 6817).
§. 390. Ako se kazenski postopek konča kako drugače in ne z obsodbo, nosi praviloma država dotične troške. Ako se je pa kazenski postopek začel na zahtevanje zasebnega obtožitelja ali po §• 48 zgolj na predlog zasebnega udeleženca, je tema po sklepu sodišča naložiti povračilo vseh troš-kov, kar se jih je vsled njihovega pogona nabralo.
Za tiste posebne troske, ki se napravijo vsled tega, da, se je kdo poprijel rednega pravnega leka ali da je prosil za obnovo postopka, odgovoren je tisti, kateri se je pravnega leka poprijel ali kateri je omenjeno prošnjo vložil, ako je prvi ostal brez vsega uspeha ali če je ta prošnja bila odbita.
Državno pravdništvo se ne more nikoli v povračilo troskov obsoditi.
Ako se je slednjič kazenski postopek sprožil z vedoma storjeno krivo ovadbo, povračuje ovaditelj troske.
E a z a o d l> e kas. dvora : < )btoženec no zgubi pravice do troskov, ki mu jili jo napravil zasebni obtožitelj s svojim postopanjem, če jih tudi pri ustni razpravi ni zahteval ; kazenski sodnik more mu jih tudi na poznejSnje zahtevanje prisoditi ; nikakor pa ne sme kazenski sodnik zavrniti ga glede tacih troskov na civilnega sodnika (z dne 14. mitre. 1883 st. 16109).
Kadar so vzklicuje zasebni obtožitelj, zadenejo njega vzklicni troski, ako je njegov vzklic bil brez vsega uspeha (z dne 16. maja 1884 St. 1807).
§. 391. Ali troški kazenskega postopka naj se od obsojenca samo toliko iztirjujejo, da mu to po sprevidu sodišča ne bode kratilo zaslužka niti branilo izpolniti svojih dolžnosti, ki jih ima glede na povračilo škode izvirajoče in kaznjivega dejanja ali na preživljanje svojih ljudi.
Take osebe, katerim se ta čas, ko so v zaporu, nakazujejo preživljevalni prispevki, dolžni so iz njih povrniti troske za svojo preskrbo.
O tem, če se troški dado potirjati ali ne, naj se kolikor bode moči precej pri sklepanji razsodila izreče.
§. 392. V tistih slučajih, kjer se pritožba o troskih ne more že tako podati s pravnim lekom vred, kateri je dopuščen proti sodbi, prosto je vsa-■cemu, kdor misli, da mu je z razsodilom ali z
naredbo kacega sodišča glede troskov storjena krivica, o tem posebej pritožiti se pri sodnem dvoru druge stopinje.
Take pritožbe je pri sodišči, katero je na prvi stopinji razsodilo, najpozneje v štirnajstih dnevih podati in to sodišče naj jih s svojim mnenjem pošlje pred sodni dvor druge stopinje, kateri o stvari konečno razsodi.
l'o ukazu pravoeodn. min. z dno 25. dec. 1884 št. 20087 pristoji tudi državnemu pravdniku ta pritožba.
It a z s o d h a kas. dvora: V kazenskem postopku pri okrajnih sodiščih gre ta pritožba na sodni dvor prve stopinje (§. 481 k. p. r.) (z dne 16. okt. 1884 št. 5829).
§. 398. Kdor se je v kazenskem postopku po-služil zastopnika, mora praviloma plačati tudi troške tega zastopa, in to tudi tedaj, če mu je tak zastopnik bil uradoma postavljen.
Ako je bil pritožencu pridan zastopnik ubozih, morajo se temu, ako zahteva, potrebni in resnični gotovi troski in to iz državne blagajnice povrniti.
V tistih slučajih, v katerih je obdolženec, zasebni obtožiteIj, zasebni udeleženec ($. 48) ali tist, kateri je ved6č koga po krivem ovadil, sploh dolžan pravdne troške povrniti, morajo te osebe povrniti tudi vse troške za zagovor in zastop.
§. 394. Kadar pristoji zastopniku katere stranke nagrada, prepušča se svobodnemu dogovoru med zastopnikom in plačilo dolžnim, določiti jo, bodi si da je obdolženec, zasebni obtožitelj ali zasebni udeleženec sam zastopnika izbral si, ali pa tudi, če je sodišče obtožencu postavilo zagovornika.
§. 395. Ako se stranka in nje zastopnik ne moreta dogovoriti o pristojbinah za zastop, na voljo je obema, prositi tisto sodišče, katero je bilo
pristojno za razsodbo na prvi stopinji, da ono te pristojbine določi; bodi si da je zastop zadeval vvodni postopek, glavno razpravo ali sestavo spisov. Vsled take prošnje naj sodišče zasliši nasprotno stranko.
Odmerjaje taka plačila sodni dvori niso vezani na nikako določno vsoto, ampak dolžni so pri tem pretehtavati bistveno zastopnikovo zaslugo, torej zlasti gledati na čas in trud, potreben za dobavo dokazil in za zastopanje samo, in na gotove t roške.
Zoper določbo pristojbin, kakor jo izreče sodišče na prvi stopinji, smeta se obe strani v štir-najstih dneh od dne vročenega sklepa pritožiti na sodni dvor druge stopinje, kateri o tem ko-nečno sodi.
Takisto je tudi ravnati, če se ne doseže dogovor o tem, koliko je troškov, kateri se po §. 393, odstavek 3, povračujejo.
Poglavje XXIII.
O z vrše vanji sodeb.
§. 396. Vsacega obtoženca, katerega sodba oproščuje, je precej po oznanilu sodbe izpustiti iz zapora, če je bil zaprt; razen ako bi za to potrebno bilo ga še dalje priprtega imeti, ker se je kdo poprijel pravnega pomočka z odložno močjo, ali ker drugi zakoniti vzroki tako velevajo.
§. 397. Vsako kazensko obsodbo je brez odloga zvršiti, brž kakor je gotovo, da zvršitve ne brani noben zakonit zadržek in zlasti noben pra-
vočasno in po za to upravičeni osebi poprijet pravni lek, kateremu zakon pripisuje odložno moč (§. 284, odstavek 3, §. 294, odstavek 1, §. 346). Ako so se v korist zaprtemu obtožencu pravnega leka poprijele take osebe, katere do tega nimajo pravice proti njegovi volji, dati je to na znanje obtožencu in poučiti ga, da se s tem zvršitev kazni odlaga. Isto naj se zgodi, kadar je dvomno, je li zaprti obtoženec privolil v to, da se mu zagovornik Poprime pravnega leka. Zvršitev kazenske sodbe ukazuje, kolikor in kjer se v tem zakonu drugače De določa (§§. 402, 405, odstavek 2, 407—409), Uačelnik tistega sodišča, katero je v tisti stvari razsodilo na prvi stopinji.
§. 5i!)8. Ako je na smrt ali v kako kazen na Prostosti obsojen človek ta čas, ko je kazensko sodbo zvršiti, bolan na umu ali če je na telesu hudo bolan ali če je obsojenka noseča, naj se zvr-šitev odloži dotle, dokler ta stan ne prestane. Samo tedaj je kazen zvršiti tudi zoper nosečo, kadai bi do njenega poroda trpeči zapor za-njo bil težji od Prisojene kazni.
§. J}99. Kazenska sodba proti osebi, katera je v javnem uradu ali ima javno dostojanstvo, naj se Precej, ko postane pravokrepna, na znanje d& nje neposrednjemu predstojniku.
§. 400. Tisti čas, kar ga je v kazen na pro-stosti obsojen človek prebil v zaporu po oznanilu sodbe na prvi stopinji izrečene, naj mu se toliko všteje v čas kazni, kolikor se je nastop kazni za-Kosnil po okolnostih od obsojenčeve volje nezavisnih, 'do-sti tudi s tem, da se je pravnega leka poprijel
Kazenakopravdni red.	13
kdo tistih, ki so imeli tudi proti njegovi volji to pravico. Omenjeni čas se razen tega slučaja tudi tedaj všteva, kadar je kak obtožencu na korist po-prijet pravni lek tudi samo nekoliko uspeha imel.
Razsodbo k,as. dvora: Tudi todaj, kadar je v zaporu bivajoči in od prvega sodnika oproščeni obtoženec po kanacijskem dvoru obsojen, všteti mu jo v čas kazni tisti čas, ki je pretekel od sodbo prvega sodnika (z dno 23. apr. 1886 št. 8540)
Na smrt obsojenemu potom pa porailoščenemu pričenja so časna kazen na prostosti istega dno , katerega je izšla Naj višja odločba (a dne 14. jun. 1887 št. 154, v knjigi judikatov pod št. 36).
§. 401. Začetek zvršitve kazni na prostosti, katera nij daljša od šestih mesecev, sme se za nekaj časa tedaj odložiti, kadar hi, če se neutegoma zvrši, bilo nevarno za obsojenčev zaslužek ali za vzdrževanje njegove nedolžne rodbine, ter se ni bati, da bi ušel. Ta odlog sme sodni dvor prve stopinje v zboru štirih sodnikov, izmed katerih eden prvosedstvuje, poslušavši državnega pravdnika, k večjemu za šest tednov dovoliti. Daljši odlog sme sodni dvor druge stopinje na predlog sodišča prve stopinje s posebno tehtnih vzrokov dovoliti. Prošnjo za takšen odlog kazni je vpoložiti pri sodišči prve stopinje, katero naj jo zavrne, ako se mu ne zdi predlagati dovolitev. Proti dotičnim razsodilom ni pravnega leka.
Zvršitev vojaški (brambovski) osebi prisojene kazni, katera ne presega šestih mesecev, mora se na zahtevanje pristojnega vojnega (brambovskega) oblastva tedaj odložiti, kadar je obsojeni poklican v službo.
Zvršitev kazni na prostosti se ne sme pretr-gavati.
Po ukazu ргах osodn. min. z dno 24. jul. 1874 št. 9650 imajo pri razpravah o odlovu kazni, o poznejšem olajšanji kazni (g. 41" k. p. r.) in o pomilojfčenji okrajna sodišča zastran tistih kazenskih roči, katero so so pri njih v prvi stopinji razpravljal"* izpolniti iste nalogo in stoje nasproti n a d s o d i š č c m (sodni*11
dvorom II. stopinjo) v istom razmerji, kakor glodt'i vseh drugih kazenskih roči sodni dvori prve stopinjo.
Kadar gro za zvršitov kazni, kaki vojaški osobi prisojeno, ter jo po ukazu pravosodn. min. z dne 2. apr. 1876 št. 3698 zato treba dogovora z vojnim oblastvom, staviti so dotična vprašanja na dotično komo povoljnistvo , v čigar okrogu jo vojni oddelek ali vojna naprava obsojenčeva (naredba pravosodn. min. z dne 8. jan. 1886 št. 21764 ex 1884 in 16. junija 1885 st. 8649 J. M. V. B. št. 7 in 46 ex 1886).
§. 402. Ako vsled obsodbe obsojenec po zakonu izgubi plemstvo, pravico, biti ud občinskega ali drugih javne zadeve oskrbujočih zastopov, ali Urad, službo, naslove, dostojanstva in redove, ali če časno izgubi volilno pravico ali pravico biti izvoljen v omenjena zastopstva ali če izgubi druge pravice in oblasti ali prejemke iz javnih blagajnic, tedaj mora kazensko sodišče prepis pravokrepne sodbe priobčiti tudi tistemu oblastvu, kateremu pristoje zastran tega potrebne naredbe.
Kadar se vsled kazenske sodbe mora katera v §. 158 omenjenih oseb zapreti, je nje neposred-stvenemu predstojniku nemudoma vročiti prepis pra-vokrepnega razsodila (§. 83).
Državni pravdnik skrbi za to, da se propisi, dani zastran naznanil o izrečenih obsodbah, izpolnjujejo.
§. 403. Smrtne sodbe se zvršujejo prvo jutro Po tistem dnevi, katerega je bilo obsojenemu razodeto, da se bode na njem kazen zvršila, ker ni pomiloščen. To se mu razodeva v sodnem poslopji vpričo enega prvosednika, dveh sodnikov in državnega pravdnika. Kazensko sodišče nuj gleda na to, da zvršitev ne pride na nedeljo niti na praznik, niti na takšen dan, kateri je po obsojenčevi veri Pražnji dan, in da zvršitvi sploh ob določenem dnevi ne bode kacega zadržka.
Po tem oznanilu naj kazensko sodišče obsojencu prida duhovnika njegove vere, če si ga sam ne izvoli, in naj mu, — ako bi potrebno bilo, — dopove, da zvršitve smrtne kazni ne more zavirati ni odklonitev pripravljati se k smrti, ni prošnja za milost, naj bi jo vložil, kdor si koli bodi.
Razen teh, ki so po svoji uradni službi v to poklicani, dopuščeno je k obsojenemu priti samo njegovim svojcem in pa tistim osebam , katere on sam želi videti ali ž njimi govoriti.
§. 404. Smrtna kazen se zvršuje med ozidjem jetnišnice ali v drugem ograjenem prostoru vpričo sodne komisije, katera mora biti sestavljena najmanj iz treh udov sodišča in enega zapisnikarja, po tem iz državnega pravdnika, sodnega zdravnika in duhovnika, ki obsojenca spremlja. Zagovorniku, županu in občinskemu zastopstvu tistega kraja, v katerega ozemlji se smrtna kazen zvršuje, naznaniti je kraj in ura zvršitve, da morejo biti pričujoči.
Uradnikom sodišča, državnega pravdništva in varnostnih oblastev, potem najbližjim sorodnikom obsojenega je dopuščeno, biti pri usmrtitvi pričujočim. Kolikor dopušča prostor, lahko se to dovoli tudi drugim spoštovanim možakom.
Kadar je smrtno kazen zvršiti na več obsojencih, naj se napravi tako, da ne more nobeden njih videti usmrtitve drugega.
Kazensko sodbo je s kratko razložbo storjenega čina natisniti in po zvršeni kazni razdeliti.
Truplo usmrtenega je po noči na mestu zato določenem brez hrupa pokopati, sme se pa, če ne brani noben pomislek, izročiti njegovi rodbini, da
ga ona pokoplje, ako za to prosi. Tudi v tem slučaji sme pogreb samo na tihem biti in brez vsega blišča. Dokler mrlič nij odnesen, ne sme se razen zgoraj omenjenih oseb nikomur pristop na mesto usmrtitve dovoliti.
§. 405. Kaznjenci, kateri so zaradi hudodelstva obsojeni v ječo na več nego leto dni, imajo kazen prestati na tistih mesteh, ki se s posebnimi propisi v to določajo. Druge kazni na prostosti zvrševati je praviloma pri kazenskem sodišči, katero je sodbo na prvi stopinji storilo.
Državni pravdnik napravi, da se obsojenec odda v kaznilnico ter ji priobči natančno razkaznico o obsojenčevih razmerah.
ZuHtru» oddaj« obsojencev v kaznilnice glej pravosodn. min. naredbo z dne 14 febr. 1885 st. 2400 in z dno 15. jun 1885 št. 8049 (J. M. V. B. št. 17 in 46 ex 1886). Dalje posebej zastran oddajo kaznjencev v novo kaznilnico v Mariboru naredbo z dno 7. junija 1889 št. ‘2728 (I. M. V. B. št. 29 ex 1889). Ta kaznilnica ima dva oddelka : I. oddelek za celično in v k up n o ječo in II. oddelek za mlado h u d o d e 1 n i k o. V prvi oddelek oddajajo se vsi hudodelniki, katere sta «odua dvora v Colovci in Colji obsodila v več ko enoletno kazen na prostosti no glede na njihovo narodnost, potom v enako kazen obsojeni hudodelniki nemške narodnosti sodnih dvorov Trident, Bočen in Bovoreto. Okrožno sodišče v Celji odda lahko z dovoljenjem državnega nadpravdništva tudi hudodelniko v ječo od ti mesecev do enega leta obsojene, v to kaznilnico. V drugi oddelek oddajajo se vsi mladi hudodel-niki, kateri so po sodnih dvorih v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Celji, Leolmu in lludolfovom bili obsojeni v najmanj enoletno kazen na prostosti no glede na njihovo narodnost, potem v enako kazen ol>-«ojeiii hudodelniki nemško in slovansko narodnosti sodnih dvorov v Trstu in Gorici, slednjič enaki hudodelniki nemško narodnosti, obsojeni po sodnih dvorih v Trentu, Bocen-u in Bovoreto. Pogoj pa jo za vse to mlade bmlodoliiike ta, da 1) prisojeno jim kazen prestanejo pred končanim 21. letom in 2) niso bili še nikdar kaznovani zaradi hudodelstev ali pregreškov, ali zaradi prestopkov proti nravnosti, ali pa zaradi prestopkov iz dobičkarije ne več ko enkrat. Kdor je bil poprej že v kaki prisilni delavnici ali popravnici, ne moro biti sprejet v ta oddelek.
Zastran priobčevanja razkaznio glej tudi min. ukaz z dno B>. jun. 1888 št. 91 drž. zak. spodaj pri §. 33 zvršitvenega propisa (1).
§. 40(>. Pri kaznih na prostosti, ki bi jih bilo zvršiti pri sodečem sodišči, sme sodni dvor druge
stopinje, če so ječe prenapolnjene, ali da se neprimerno veliki potni ali vozni troški prihranijo, ali z drugih tehtnih vzrokov dovoliti, da se zvršijo pri katerem drugem sodišču njegovega okoliša. Kadar bi šlo za to, da se kazen zvrši zunaj okoliša sodnega dvora druge stopinje, dobiti je odločbo pravosodnega ministra.
(rle.j naredbo pravoeodn. min. z dno 22. marcija 1885 št. 5254 (J. M. V. B. Št. 24 ex 1885) ; dalje ukaz istega min. z dno 24. febr. 1874 št. 2375 (zb. norma lij za graško nadsodišče ex 1887 str. 109).
§. 407. Kadar je v kazenski sodbi izrečeno, da se mora obsojenec po prestani kazni iz dežele izgnati ali iz katere v državnem zboru zastopanih dežel ali iz vseh odpraviti, naj državni pravdnih to naznani deželnemu načelniku tiste dežele, v katerem je 6no kazensko sodišče.
Ako je kdo samo iz enega kraja ali okraja odpravljen, dati je to na znanje naj nižjemu političnemu in varnostnemu oblastvu.
Zastran naznanila obsodeb, da jo dopustno kuga oddati v prisilno delavnico, glej naredbo pravoeodn. min. z dno 18. julija 1886 št. 13069 (J. M. V. H. st. 48 ox 1886).
§. 408. Ako po kazenski sodbi zapade kako blago, prodajavina ali oprava, ako je orodje ali druge stvari uničiti ali razdejati, ako se po njej obrt ali druge pravice in upravičenja izgube, tedaj se državni pravdnih podogovori s tistimi oblastvi, v katerih področje segajo za to potrebne naredbe.
§. 409. Troški kazenskega postopka (g. 381) in globe (kazni v denarjih) se iztirjuji jo po pro-pisih za to veljajćčih.
Dotični propisi nahajajo so v naredbi min. z dno 11. fuhr. 1855 št. 30 d. z. Vslod ukaza pru\ osodn. min. z dne 15. avgusta 1881 št. 9788 so globo, ki so pobirajo na podlagi §. 47 zak. z dne 29. febr. 1880 št. 85 d. z. in g. 38 zak. z dno 29. febr. 1880 št. 37 d. z. kakor
tudi skupila za živali in stvari, ki so zapadle, oddajati davkarijam, katero jih imajo vraöunjati na račun politične upravo.
§. 410. Ako se po tem, ko je kazenska sodba postala pravokrepna, najdejo zlajšujoči vzroki, katerih o času sklepanja sodbe še ni bilo ali za katere se takrat vsaj ni vedelo, in po katerih bi se bil ne sicer drug kazenski stavek uporabil , pa vendar očitno lajša kazen prisodila, naj sodni dvor prve stopinje (tj. 401), prepričavši se o obstanku teh zlajšujočih vzrokov primerno zlajšanje kazni predlaga sodnemu dvoru druge stopinje, kateri o predlogu razsodi , poslušavši višjega državnega pravdnika.
Proti odbitju na zlajšanje kazni namerjene prošnje ali tacega predloga nij pravnega leka.
Ako sodni dvor druge stopinje pristane na predlog, da bi se po kasacijskem dvom odmerjena kazen zlajšala, naj ta predlog položi pred kasa-t’ijski dvor, kateri o njem konečno razsodi, poslušavši generalnega prokuratorja.
(I lej ukaz pravoeodn. min. zgoraj pri §. 401 k. p. r.
§ 411. Odpuščenje ali olajšanje kazni, katero ni v zakonu ustanovljeno, pristoji edino cesarju.
Prošnje za milost nimajo odložne moči. Ako se v posameznih slučajih ne dadö posebna višja naročila, bode s tacimi prošnjami ravnati po naslednjih določilih.
Ako obsojenec po nastopu kazni prošnjo za milost poda načelniku kaznilnice ali uradniku poslanemu, kaznilnico ogledovat, naj se prošnja z načelnikovim izredlom o dozdanjem vedenji prosečega kaznjenca in o tem, kakšnega zdravja je, odpravi na sodišče, katero je na prvi stopinji sodbo stopio (§. 401).
To sodišče, kateremu je pošiljati tudi vse druge prošnje za milost, naj prošnjo preudarja in jo zavrne, ako ne najde, da tehtni vzroki za zlajšanje ali odpuščenje kazni govore. V nasprotnem slučaji jo položi s svojim nasvetom vred pred sodni dvor druge stopinje, kateri o tem, poslušavši višjega državnega pravdnika, ukrepa ter prošnjo ali zavrne ali s svojim nasvetom vred pred pravosodnega ministra položi. Kadar je kasacijski dvor o sodbi na podlogi §. 288, št. 3 ali §. 350, odst. 1, razsodil, tedaj je prošnjo za pomiloščenje priporočajoči predlog sodnega dvora druge stopinje odpraviti na kasacijski dvor, kateri, poslušavši generalnega prokuratorja razsodi, je li prošnjo zavrniti ali s priprošnjo pred pravosodnega ministra položiti.
Proti temu, da je katero imenovanih sodišč prošnjo za milost zavrnilo, ni nikake pritožbe.
Po ukazu pravOBOdn. min. z dne 4. mare. 1871 št. ‘2012 imajo sodna oblaetva in državna pravdništva v slučajih, v katerih so jim je od ministerstva nepoerednje naročilo, kak Naj višji milostni Čin z vršiti , poročati najkasneje v 8. dneh nepoerednje omenjenemu ministerstvu na kratko, navodši dan prejema, ministerskega ukaza in dan izpuščanja pomiloščonega jetnika.
Poglavje XXIV.
O postopku zoper neznane, odsotne in ubežne.
I. Postopek zoper neznane, odsotne ali ubežne med vvodno preiskavo.
§. 412. Kadar storilec hudodelstva ali pre-greška ni znan ali če ga ni moči postaviti pred sodišče, mora se vendar na predlog državnega pravdnika kakovost dejanja s propisano skrbnostjo in točnostjo pozvedeti. V tacih slučajih je postopek še le tedaj, kadar nij več nikakoršnih podatkov za
dalje pozvedovanje, ustaviti na dotle, dokler se ne zasledi ali najde storilec.
§. 413. Ako je kak odsoten, za katerega pa ni verjetno, da bi bil pobegnil, obdolžen hudodelstva ali pregreška, in če ni uvetov po §. 175 za to, da bi se izdalo zaporno povelje, ukreniti je samo, da se izsledi njegovo bivališče in še le takrat, ko se je to našlo ter on na prejeti poziv ne bi prišel pred sodišče, izdati je proti njemu pri-vodno povelje, ali po okolnostih poprijeti se zoper njega naredeb, omenjenih v sledečem paragrafu.
§. 414- Ako je po okolnostih misliti, da je
obdolženec pobegnil, ali če je kak odsoten hudodelstva ali pregreška obdolžen pod tacimi okol-nostmi, katere bi po §. 175 opravičevale, zapreti ga, tedaj se je oblastvom, katerim je izročeno, hudodelstva in pregreške zasledovati in preganjati, v to, da obdolženca vjamejo, po okolnosti poprijeti hišnega raziskovanja, zaprosilnih pisem na druga oblastva, v katerih področji bi ga 'bilo morda mogoče najti, sodne polire ali iskalnih listov.
§. 415. Kadar je upati, da se sumljiv begunec s potiro dojde, imajo preiskovalni sodnik in v silnih slučajih okrajna sodišča in varnostna oblastva dolžnost , preganjati ga po ljudeh v to postavljenih, kateri naj dobodo odprta poverilna pisma. Oni pri tem niso omejeni na svoj okraj, marveč smejo to zasledovanje raztegniti do mej dežel, zastopanih v državnem zboru. Vsa sodišča in varnostna oblastva so dolžna potirnikom na pomoč biti.
§. 410. Iskalni listi se smejo proti ubežnim 'n takim odsotnim, katerih prebivališče je neznano,
samo tedaj izdati, kadar so silno sumljivi kacega hudodelstva. Praviloma pristoji izdatba iskalnih listov svetovalstveni zbornici, a v silnih slučajih preiskovalnemu sodniku samemu.
Iskalni list je tudi izdati, kadar je zaradi hudodelstva zaprt človek iz preiskovalne ali kazenske ječe ušel.
Zoper take, ki so samo pregreška obdolženi, ne more se izdati iskalni list; ako je pa veliko na tem, da se isti primejo, lahko se popis njihove osebe priobči oblastvom s to zaprosbo, da, ako bi se tak človek našel, naznanijo to kazenskemu sodišču, katero je popis osebe izdalo.
§. 417. V vsakem iskalnem listu je imenovati hudodelstvo, zaradi katerega sum bije na obdolženca, tako natanko, kolikor je mogoče, popisati mu osebo in pristaviti zaprosbo, idočo na vsa sodišča in varnostna oblastva, naj ga začasno primejo in izroče. Iskalni listi naj se po danih prepisih razširjajo in zlasti kar najbrže priobčujejo vsem okrajnim sodiščem, varnostnim oblastvom in nadzornim organom po okolici. Po potrebi je iskalne liste še dalje razširjati in kjer okolnosti tako kažejo, tudi po časnikih razglašati.
Kakor z iskalnimi listi, tako je postopati tudi s popisom in razglasom ukradenih ali uropanih reči, predmetov od storjene goljufije, od ponareje ali prenareje javnih upnih listov ali kovanih denarjev. Kadar se takšen popis tiče reči, ki imaj» večjo vrednost ali ki so take, da je nadejati se, da se utegne z njegovim razglasom storilec sam najti, ali še dalje zlo ubraniti ali poškodovanemu odškodba zadobiti, sme se precej oznaniti. A pri
popisu popačenih javnih tipnih listov ali novcev se mora to poprej naznaniti sodnemu dvoru druge stopinje in počakati, kaj on ukaže. Vsakdo ima dolžnost to, kar o popisanih rečeh zve, precej naznaniti gosposki.
§. 418. Brž kakor minejo vzroki, s katerih je bil izdan iskalni list ali pa popis, naj se neute-goma preklic napravi.
§. 4H). Odsotnemu ali pobegnivšemu obdolžencu, kateri izreče svojo voljo priti pred sodišče, ako mu se da varni sprevod, sme minister pravosodja , prejemši mnenje višjega državnega pravd-nika pri sodnem dvoru druge stopinje, v katerega okoliši je preiskovalno sodišče, podeliti ta sprevod morebiti proti varščini s to močjo, da obdolženec ostane zapora prost, dokler se ne stori sodba na prvi stopinji.
§• 420. Varni sprevod velja samo za tisto hudodelstvo ali tist pregrešek, zastran katerega je podeljen. Izgubi pa svojo moč, če obdolženec, prejemši poziv, brez zadostnega izgovora k sodišču oe pride, če se na beg pripravlja, če se nadaljevanju preiskave odteguje s pobegom ali skrivanjem svojega prebivališča ali če ne izpolni katerega tistih uvetov, pod katerimi mu je bil podeljen varni
sprevod.
H. Postopek zoper odsotne in ubežne po sklepu vvodne preiskave.
§. 421. Ako na konci vvodne preiskave obto-žitelj napne obtožbo zaradi hudodelstva ali preteška proti obdolžencu, katerega prebivališče je
neznano ali ni v nobeni v državnem zboru zastopanih dežel, je postaviti v to zagovornika ter vročiti mu obtožnico; on ima pravico, v osmih dnevih po tej vročitvi vgovor zglasiti in izvesti. V drugem veljajo določila XVI. poglavja tudi v tem slučaji.
Pravokrepno dejanje pod obtožbo je razglasiti in to, kadar gre za hudodelstvo, v obliki iskalnega lista.
Kadar se je nadejati, da bi se dala po veljavnih državnih pogodbah doseči izročitev obdolženca bivajočega v kaki vnanji deželi, naj se sodišče, po-slušavši državnega pravdnika po prepisanem potu obrne na tisto vnanje kazenskosodno oblastvo, v katerega okraji se nahaja obtoženec. Ako bi izročitev prečile kake težavnosti, naj se zaradi njih odprave po sodnem dvoru druge stopinje poroča na pravosodnega ministra.
Isto naj se zgodi, kadar obdolženec biva v kateri deželi ogerske krone ter bi se ondotna obla-stva branila izročiti ga.
Ako se obtoženec pozneje sam dostavi ali če ga vjamejo, priobčiti mu je obtožnico in na vgovor storjeno razsodilo. Ako je obtožba že postala pravo-krepna ter obtoženec v svoj zagovor pove kake okolnosti zahtevaje, naj se pozvedč, tedaj je postopati, kakor veleva §. 2У4.
III.	Zaočni (neposlušni) postopek proti odsotnim in ubežnim.
§. 422. Po tem ko je obdolženec dejan pod obtožbo, naj kazenski postopek, če mu se poziv k glavni razpravi ne more vročiti, ker je z doma, dotle počiva, dokler ga ne zasačijo.
Samo če obtožit,elj izrečno zahteva zaočni postopek, naj sodni dvor, pristojen za kazensko razsodbo, vpelje ta postopek z javnim pozivom.
§. 428. Javni poziv mora obsegati:
1.	obtoženega ime in priimek, starost, rojstveni kraj, stan ali obrt in stanovališče, kolikor je vse to znano;
2.	označenje hudodelstva z okolnostmi, od katerih je odvisen kazenski stavek ;
3.	naročilo obtožencu, naj v primernem roku, katerega je najmanj na mesec dni postaviti, pride k sodišči in se zagovarja o dejanji, katerega je obdolžen, ker bi se sicer proti njemu kakor nepokornemu po zakonu postopalo in bi se mu prepovedalo uživanje državljanskih pravic.
§. 424. To javno pozivnico je v kraji, kjer se je hudodelstvo storilo, v poslopji sodnega dvora prve stopinje in tako tudi v stanovališči ali poslednjem bivališči obtoženca nabiti in po uradnem listu tiste dežele trikrat v primernih presledkih razglasiti. Po okolnostih se lahko stori, da bode tudi v drugih tozemskih in vnanjih časnikih na-tisneno. Vrhu tega je to pozivnico obtoženčevemu pooblaščencu, ako bi kateri znan bil, varuhu ali zakonskemu družetu ali kateremu njegovih bližnjih sorodnikov posebej priobčiti. Razglašanje tega poziva oskrbuje obtožitelj.
§• 425. Ako obtoženec ne pride v roku, katerega poziv postavlja (§. 423), tedaj izreče sve-tovalstvena zbornica na obtožiteljev predlog, da je obtožencu za čas njegove odsotnosti uživanje državljanskih pravic prepovedano. Začetju ali nadalje-
vanju kaka civilne pravde proti obtoženca od zdaj naprej ni na poti ta okolnost, da se o obtožbi zoper njega sproženi še nij storila kazenskosodna razsodba.
§. 420. Ako obtoženec sam pride ali če ga pozneje zasačijo, tedaj je na obtožiteljev predlog dalje postopati po propisu XVILI. poglavja.
§. 427. Ako obtoženec k glavni razpravi ni prišel, sme glavna razprava v njegovi odsotnosti biti in storiti se sodba, vendar pod ničnostjo samo tedaj, kader gre za hudodelstvo, na katero je k večjemu petletna kazen na prostosti zapretena, ali za kak pregrešek, in če je obtoženec bil v vvodni preiskavi že zaslišan ter se je še njemu osebno vročil poziv k glavni razpravi. V tem slučaji se obtožencu sodba po sodniku v to določenem razodene ali v prepisu vroči. Ako to zaradi njegove odsotnosti nij mogoče, je sodbo razglasiti tako, kakor veleva §. 424.
Ako se pa glavna razprava v odsotnosti obtoženca ne more pričeti ali nadaljevati, ker zgornji uveti niso izpolnjeni ali ker sodni dvor meni, da brez obtoženca o stvari ni pričakovati popolnoma zadovoljujočega pojasnila, naj se postopa dalje po §. 221. Ako se privod obtoženca ne da zvršiti, prosto je obtožitelju predlagati v §§. 423 — 426 popisani postopek; v §. 423 pod 3 omenjeni rok sme se v tem slučaji skrajšati na štirnajst dni.
Obtoženec lahko proti sodbi storjeni v njegovi odsotnosti, pri sodnem dvoru prve stopinje v roku, določenem za zglaševanje ničnostne pritožbe, vzdigne vgovor. Temu vgovoru je ugoditi, kadar se izkaže,
da je obtožencu neodvračen zadržek branil priti k glavni razpravi. V tem slučaji je določiti vnovič glavno razpravo, Ako obtoženec tudi pri tej izostane, šteje se, da je izpodbijana sodba njemu nasproti pravokrepna. 0 vgovoru razsoja sodni dvor druge stopinje v nejavni seji, poslušavši višjega državnega pravdnika. Ako on vgovor zavrne, tedaj obtoženec nima več pravnega leka proti sodbi. Ako se. je obsojenec ob enem z vgovorom poprijel pritožbe zaradi ničnosti ali pa vzklica, ali če je z druge strani podana ničnostna pritožba ali vzklic, tedaj mora tisto sodišče, pred katero se po §§ 285 in 294 spisi polagajo, najpred o vgovoru razsoditi v nejavni seji, poslušavši državno pravdništvo, ter samo če se vgovor zavrne, vzklic ali pritožbo o ničnosti v preudarek vzeti.
Razsodbe kas. dvora: Zadostuje tudi, če je bil obtoženec tokom v v o d n ili p o z v o d e b zaslišan (z, dno 12. oktobra 1880 št. 11.604, 24. jan. 1881 št. 11.830).
Obtožencu, ki izostane, ni zabranjeno poslati svojega zagovornika k glavni razpravi ; vendar pa ima sodišče pravico razpravo preložiti In obtoženca osebno pozvati, ako so mu zdi potrebno (z •dno 18. oktobra 1881 št. 11.023).
če se obtoženec pri glavni razpravi, ki je bila veled njegovega vgovora v novič določena, zopet obsodi, so mu z novo sodbo no smo prisoditi ostrejša kazen, kakor je bila izrečena v prvi obsodbi (z dne 21. jun. 1888 št. 3643).
§. 421$. Po neprihodu enega obtoženca in po zaočnem postopku vsled tega ne sme se zakasnje-vati postopek proti navzočim soobtožencem. Ako se v takih slučajih reči, ki utegnejo služiti v dokaz zoper obtoženca, lastnikom nazaj dadö, sme se le-tem naložiti dolžnost, da ta dokazila na zahtevanje zopet prinesč. Tudi je natančen popis nazaj danih reči spisom pridejati.
Poglavje XXV.
0 naglosodnem (prekosodnem) postopku.
I. Vpeljava iiaglowalnega postopka.
§. 429. Naglosodni (prekosodni) postopek sme praviloma biti samo v takih slučajih punta, kadar ostala zakonita sredstva več ne zadostujejo, da bi se punt udušil. Izreoflo, da je naglo sodstvo neogibno potrebno, pristoji deželnemu načelniku dogovorno s prezidentom sodnega dvora druge stopinje in z višjim državnim pravdnikom.
Ali kadar je nevarnost v odlogu, ima tudi načelnik političnega okrajnega oblastva pravico, to izrecilo izdati po dogovoru s prezidentom sodnega dvora prve stopinje in z državnim pravdnikom.
§. 4JiO. Razen tega slučaja sme se naglosodni postopek ukazati tudi tedaj, kadar se v posameznih ali več okrajih umor, razboj, zažig ali hudodelstvo javne posilnosti, omenjeno v §. 85 kazenskega zakona, s posebno nevarnostjo razširjajo. Razsodba o potrebi naglega sodstva pristoji v takih slučajih ministru notranjih zadev po dogovoru s pravosodnim ministrom.
§. 431. Izrecilo, da naj nastopi naglosodni postopek, mora se po tistih občinah, za katere je ukazan, z bobnom ali trobento oznaniti in vrhu tega s priobčilom občinskim oblastvom, z oklicom na javnih mestih nabitim, po časnikih in kjer okolnosti tako nanesč, tudi po oznanilu s prižnice brez odloga vsem na znanje dati, ter sporočiti tudi generalnemu ali vojnemu in brambovskemu povelj-
ništvu tiste kronovine, da njim podložna vojna (brambovska) krdela zvedo,
§. 482. Razglas naglosodnega postopka je v slučaji punta združiti s poveljem, da naj se vsakdo zdržuje vsega puntarskega stekanja v trope, vsega podpihovanja k temu in vsake dotične udeležbe ter pokori' ukazom, po gosposki izdanim, da se zaduše ta hudodelstva, ker bi se sicer vsak, kdor se po njih oklicu zakrivi' tega hudodelstva, po naglem sodstvu sodil in kaznoval s smrtjo.
§. 438. Enako, kakor je v zgornjem paragrafu povedano, postopati je tudi pri oklicu naglega sodstva zaradi katerega v §. 430 naštetih hudodelstev. Po okolnostih more se oklicati naglo sodstvo tudi samo proti tistim, kateri bi eno ali drugo teh hudodelstev po določno popisanem posebnem načinu storili. V vsakem iz teh slučajev je zapretiti s smrtjo vsacemu, kdor bi tako hudodelstvo sploh ali na popisani posebni način storil.
§. 434. Po oklicu naglosodnega postopanja postaja sodni dvor prve stopinje, v katerega okoliši se je oznanilo, edino pristojen za vsa tista v njegovem okraji storjena hudodelstva, na katera sega naglosodni postopek po določilih §§. 432 in 433, in tako tudi za sokrivost in vsako kažnjivo deležnost v teh hudodelstvih, in to brez ozira na kako preiskovanje, katero utegne proti obdolžencu Pted rednim sodiščem teči.
Ako je obdolženec storil več kažnjivih dejanj Po različnih okrajih, ter bi vsled tega pristojna bila različna naglosodna sodišča, tedaj je edino Postojno tisto naglosodno sodišče, pred katero je
kazeiiskopravdni red.	14
že bil postavljen ali kateremu ga je moči najprej iztočiti.
§. 435. Sodni dvor prve stopinje kot naglo-sodno sodišče sodi v zborih iz štirih sodnikov, katerih eden ima prvosedstvo, s privzetim zapisnikarjem vred. Ono sme, kakor se vzvidi prezidentu, svoj sedež postaviti na katerem koli mestu tistega okraja, za katerega je naglo sodstvo oznanjeno, a to je neutegoma na znanje dati upravnemu ob-lastvu.
§. 4»'K>. Kakor je naglosodni postopek zaukazan, naj upravno oblastvo kar najhitreje mogoče poskrbi za to, da se od najbližjega vojnega poveljništva pošljejo vojaki, kolikor jih bode v varnost naglega sodstva potreba, da bode na mestu za naglo sodstvo določenem pripravljena potrebna uradska oprava, in da bodo pričujoči duhoven, sodni zdravnik, po tem rabelj in njegovi pomočniki, ter da ne bode nikacega zadržka zvršitvi smrtne kazni, ako bi se komu prisodila.
II. Postopek pred naglosodnim sodiščem.
§. 487. Državnega pravdnika pri sodnem dvoru prve stopinje ali za naglosodno sodišče nalašč odbranega uda državnega pravdništva opravilo je, sprožiti naglosodni postopek proti obdolžencem. Pri tem je šteti za pravilo, da se pred naglosodno sodišče postavljajo samo take osebe, ki so bile ali pri dejanju prijete, ali pri katerih je za trdno pričakovati, da se jim bode krivda brez odloga dokazati dala.
Hudo bolni in noseče se no smejo postavljati pred naglo sodišče.
§. 488. Naglosodno sodišče je pristojno od-sojati tudi take osebe, ki stoje pod vojno sodno oblastjo, in vojna oblastva so dolžna izročiti jih temu sodišču, ako zahteva. Ako se tako vojaške osebe privedć vjete civilnemu oblastvu, priobčiti je to najbližjemu vojnemu poveljništvu ter povedati mu obdolženega ime, rojstni kraj, domovinsko občino in vojaški značaj.
§. 489. Ves postopek zoper posamezne obdolžence mora od kraja do konca pred zbranim sodiščem in kolikor je mogoče, nepretrgoma teči. Obdolženca je takoj po vjetji pred naglosodno sodišče postaviti, ako državni pravdnik nij te misli, da je stvar napotiti na redni postopek, v katerem slučaji nij več dopuščeno izročiti ga naglosodnemu sodišču. Najdaljši trpež postopka proti posameznemu obdolžencu postavlja se na tri dni, in ta rok se računi od časa, ko je obdolženec bil pred naglosodno sodišče postavljen (§. 441).
§. 440. Postopek pred naglosodnim sodiščem je usten in javen. Obdolženec si lahko sam zagovornika izvoli; ako se te pravice ne poprime, mora mu sodišče uradoma imenovati zagovornika.
§. 441. Državni pravdnik začne razpravo s tem, da razloži obdolženca težeče dejanjske reči. Pri zasliševanji in prinašanji dokazil je sploh ozirati se na propise §§. 245—254.
Postopek bodi praviloma utesnjen na dokaz dejanja, zaradi katerega je vpeljan naglosodni postopek. Torej ni gledati na druga kažnjiva dejanja vjetega. Ako se ta dejanja preganjajo v rednem kazenskem postopku, tedaj naj se sodišče, odmerjajo kazen,
14*
ozira na kazen, katero mu je naglosodno sodišče na prostosti prisodilo (§. 442, odstavek 2).
Postopek se po poz vedo vanji o odškodbi ne sme zadržavati. Takisto naj se ne pušča sicer v nemar izsledovanje sokrivcev, vendar za-tega-delj ni odlagati sklenitve in zvršitve razsodila proti vjetemu.
Po sklenenem dokazovanji naj državni pravdnik razvije podatke tega dokazovanja ter stori svoj predlog. Obdolženec in njegov zagovornik odgovorita na to, in ako se državnemu pravdniku zdi še kaj odvrniti, pristoji obdolžencu in njegovemu zagovorniku vsegdar pravica poslednje besede.
§. 442. Na to stori sodišče v nejavnem posvetovanji, držeč se propisov danih v §. 17,	19
do 22, 258 in 267, sodbo, katera se naravnost po tem obdolžencu v javni seji oznani. Ako se enoglasno izreče, da je obdolženec kriv, naj mu naglosodno sodišče precej smrtno kazen prisodi.
Samo tedaj, kadar se je s smrtno kaznijo zvr-šeno na enem ali več najbolj kazni vrednih že dal ostrašilni zgled, katerega je potreba, da se povrne pokoj, sme naglosodno sodišče s tehtnih zlajšujočih vzrokov take, ki so se manj vdeležili, obsoditi v težko ječo od petih do dvajset let. Isto kazen je prisoditi takim, kateri še niso bili prestopili dvajsetega leta svoje dobe, ko so hudodelstvo storili.
§. 443. Kadar se pokažejo uveti v §. 259 omenjeni, naj naglosodno sodišče izreče, da se obdolženec oprošča, in naj takoj ukaže, da ga izpuste. Kadar naglosodno sodišče meni, da nij pristojno, kadar se smrtna sodba samo za to ne stori, ker ni soglasja vseh sodnikov (§ 442, odstavek l),
ali kadar sicer ni mogoče v zakonitem roku treh dni dognati dokaza, da je obdolženec kriv, pa se vendar kažejo proti njemu silne sumnje, da je storil dolženo mu ali katero drugo kažnjivo dejanje, tedaj razsodi naglosodno sodišče, da je obdolženca izročiti rednemu sodniku, ter mora v tem slučaji ob enem skleniti, je li obdolženca še dalje v zaporu imeti ali izpustiti.
§. 444. O razpravi pred naglosodnim sodiščem je pisati zapisnik, kakor velevata §§. 271 in 272. Zapisnik naj podpišejo vsi sodniki in zapisnikar.
§. 445. Proti sodbam naglosodnega sodišča ni nikacega pravnega leka, in prošnja za pomiloščenje naj bi jo proti njim vložil kdor koli, nima nikdar odložne moči.
Smrtno kazen je praviloma zvršiti dve uri po oznanilu sodbe; samo če obsojenec izrečno prosi, sme se mu dopustiti še tretja ura, da se pripravlja k smrti.
III.	Preklic naglosodnega postopka.
§. 44<>. Oblast, naglosodni postopek preklicati, imajo osebe v §§. 429 in 430 imenovane. Brž ko je minul vzrok, kateri je vpeljavo naglega sodstva provzročil, mora se preklicati in preklic vselej po javnih listih razglasiti.
Brž ko se naglosodnemu sodišču priobči, da je naglo sodstvo preklicano, prestane njegovo delovanje. Vse še tekoče preiskave in tako tudi tiste, v katerih so bile smrtne sodbe storjene a ne še zvršene, morajo se oddati rednim sodiščem, in leta morajo z njimi ravnati kakor z vvodnimi preiska-
vami. Z njimi je dalje postopati po splošnih prepisih tega kazenskopravdnega reda. Vse po naglo-sodnem sodišči izdane sodbe z razpravnimi spisi vred je v štirnajstih dnevih po preklicu naglega sodstva položiti pred višjega državnega pravdnika, kateri naj stavi predloge, kakoršni mu se vzvidijo primerni.
Ako pozneje nastanejo vzroki obnove postopka, je o tem pred rednimi sodišči po propisu XX. poglavja razpravljati.
l’ogclavje XXVI.
0 postopanji zaradi prestopkov.
§. 447. Postopek zaradi tistih kažnjivih dejanj, katera so okrajnim sodiščem odkazana v preiskovanje in kaznovanje, ravna se v prvi vrsti po prepisih, obseženih v pričujočem poglavji.
A v vseh tistih točkah, o katerih tukaj ni dan poseben propis, uporabljati je tista določila, katera veljajo za postopek pri hudodelstvih in pregreških.
Razsodba kas. dvora: Pri ponovljeni razpravi in razsodbi kako kazensko roči vsled pravnega loka, ki je bil lo na korist ob-toženčevo poprijet, no smo okrajno sodišče obtožencu prisoditi ostrejše kazni, kakor jo bila izrečena v izpodbijani obsodbi (§. 293 ul. 3 in 447 k. p. r.) (z dne 22. soptb. 1887 št. 7691).
1. Obtožba.
§. 448- Opravke državnega pravdništva zvr-šujejo organi, kateri se ukazoma za to določijo. V tem stoje oni pod državnim pravdnikom pri tistem sodnem dvoru prve stopinje, v katerega okoliši bivajo, izpolnjujejo njegove ukaze ter mu polagajo vsak mesec izkaz o kažnjivih dejanjih, ka-
te ra so preganjali, in o uspehu svojih dotičnih na-redeb (§. 31).
§. 449- Temu, ki je poškodovan po kaznjivem, uradoma preganjanem dejanji, dano je na voljo, pridružiti se kazenskemu postopku. Ako se uradnik, kateri je postavljen, da opravke državnega pravd-ništva zvršuje, brani preganjati kako kažnjivo dejanje, sme zasebni udeleženec sam storiti predlog za zakonito kaznovanje (§§. 451 in 457).
II. Redni postopek pred okrajnimi sodišči.
§. 450. Ako okrajno sodišče meni, da ni pristojno, ker gre za hudodelstvo ali pregrešek, naj to da na znanje državnemu pravdniku pri sodnem dvoru prve stopinje ali pa zasebnemu obtožitelju (§§. 46 in 449). Ako pa sodni dvor prve stopinje ali katero višje sodišče stvar zopet okrajnemu sodišču odkaže, ne more je več to sodišče zaradi nepristojnosti od sebe odvračati.
§. 451. Tu ni niti prave vvodne preiskave niti posebne razprave o devanji pod obtožbo. Dovolj je, da se sploh bodi pismeno bodi ustno predlaga zakonito kaznovanje.
Ako se sodniku ob enem privede obdolženec ter le-ta priznava dejanje, katerega je obdolžen, ali če obtožitelj in obdolženec oba h krati prideta pred sodnika ter so pri roci vsa dokazila za obtožbo in v zagovor, sme sodnik z obdolženčevo privolitvijo precej začeti razpravo (§. 456) in izreči sodbo.
Razen tega slučaja pa je postaviti dan za glavno razpravo, po tem ko se opravijo kake vvodne po-zvedbe, ako bi se zdele potrebne.
§. 452. Pri vseh vvodnih pozvedbah naj se okrajni sodnik v obče drži propisov za preiskovalnega sodnika danih, vendar s temi le utesnitvami:
1.	Začasno obdolženca prijeti, da se privede pred sodišče, je razen slučajev v §. 175, št. 2 in 3 omenjenih, dopuščeno samo tedaj, če se je obdolžencu izrečno ukazalo, da naj sam osebno pride pa ni pokoren bil temu ukazu. Potnikom je dovoliti, da svojo pot nadaljujejo, če se ni bati, da bi se s tem zaprečilo preiskovanje ali pa zvršitev sodbe.
2.	Ako se obdolžencu pozivnica ne more vročiti, naj daljnje postopanje miruje dotle, dokler ga ne zasačijo. Iskalnih listov izdajati ni dopuščeno; nasproti pa se v važnejših slučajih sme popis obdolženčeve osebe oblastvom priobčiti (§. 416).
3.	Preiskovalni zapor se sme samo v slučajih §. 175, št. 2 in 3 ukreniti. Taki zaprti ne smejo se zapirati skup z osebami, katere so zaradi hudodelstva v preiskavi ali kazni. Jed si lahko dajö zunaj jetnišnice pripravljati, če to hišnega reda ne moti.
4.	Papirje tretjih oseb raziskovati in pisem za-sezati ali odpirati ni dopuščeno.
5.	Sodnih prič ni treba pri nikacem preiskovalnem činu.
6.	K ogledu in sprejemu mnenja je dovolj privzeti po enega zvedenca.
7 Zapisnik pisati potrebno je samo pri tacih pozvedbah, katere se porabijo v dokaz pri glavni razpravi ter se v njej ne bodo ponavljale; v drugih slučajih je dosti, da zapisnikar ali tudi zaslišujoči sodnik sam ob kratkem zapiše bistveno vsebino tega, kar so zasliševane osebe izustile.
8.	Zagovornik se uradoma ne pridaje.
§. 45.‘{. Priče se praviloma ne jemljö v prisego, ampak sodnik se lahko namesto prisege zadovoli s tem, da mu priča v roko seže.
Ako pa obdolženec taji in velja prepričati ga z izustilom prič, morajo se, ako jim noben zakonit zadržek prisege ne zabranjuje, tedaj po propisu v prisego vzeti, če obdolženec njih zaprisežbo so-sebno zahteva, ali če gre za prestopek zakona, katerega je kaznovati z zaporom za najmanj mesec dni ali najmanj s sto goldinarji globe, ali z izgubo obrta ali drugih pravic in upravičenj.
Uradniki in zapriseženi služabniki javne oblasti, ki pričajo o dejanjskih rečeh ali okolnostih, katere so zapazili, opravljajo svoj urad, naj se tedaj, — kadar njih izustila zadevajo predmete, katerih se je dotikalo njihovo uradno delovanje, — za priče zaslišavajo samo pod opominom na njih službeno prisego.
§. 454. Kadar razprava ne more po §. 451 biti precej ko je obtožba podana, pozove se obdolženec, če ni v zaporu, k glavni razpravi s pismenim poveljem, katero mora obsegati bistvene de-janjske reči njemu pripisovanega kaznjivega dejanja in to naročilo, da naj o postavljeni uri pride in dokazila služeča mu v zagovor s seboj prinese ali pa sodniku naznani za časa tako, da bode še moči pripraviti jih k glavni razpravi. Ob enem je pristaviti opominj, da se bode, tudi ako bi njega ne kilo, razprava vršila in sodba storila.
§. 455. Poziv je praviloma tako urediti, da obdolžencu ostane od njegove vročitve do glavne razprave najmanj štiri in dvajset ur prostega časa,
odštevši tisti čas, katerega potrebuje, da dojde do sodišča. A v silnih slučajih, pri neznatnih prestopkih zakona, in kadar obdolženec biva ondi, kjer ima sodišče svoj sedež, sme se ta rok tudi skrajšati. Samo na podlogi izkazanih znamenitih zadržkov sme se privoliti v predlog obdolženega, da se razprava preloži' na drug dan.
Pod utesnitvami v §§. 39 in 40 omenjenimi, katere preudarja sodnik, prosto je obdolžencu, vzeti si zagovornika.
Kadar obdolženec ni zaprt, lehko se d& — ako neče sam priti. — pri razpravi zastopati po pooblaščencu, kateri mora posebno pooblastilo izkazati; vendar ima sodišče oblast, v vseh tistih slučajih, kjer se to za dozvedbo resnice vidi potrebno, ukreniti, da naj on sam pride. Osebe, — katere — ne vpisane v imenik zagovornikov — iz takih zastopanj delajo obrt, naj se ne pripuščajo za pooblaščence.
Razsodba kas. dvora: Ako so je ravnalo proti propisu, da jo obdolžencu pustiti ‘24 ur prostega časa za pripravo k glavni razpravi, in ako je bil potom obdolženec obsojen, ni storil kazenski sodnik sodbo na podlogi kazenskega postopka opravljenega po pro-pisih kazenskopravdnega reda v zmislu g. 1. k. p. r. (z dno 22. soptb. 1887 št. 7409).
§. 456. Glavna razprava pred okrajnim sodiščem (§. 9) je pod ničnostjo javna, vendar z utesnitvami, ki so povedane v §§. 228—231. Kadar toži zasebni obtožitelj, tedaj se javnost izključuje, Če obe stranki soglasno tako predlagata.
§. 457. Razprava se prične z razložilom obtožbe.
Na to se o njej zasliši obdolženec ali njegov pooblaščenec, ter se prinesč dokazi. Potlej se poslušata obtožitelj in zasebni udeleženec, kaj kateri
predlaga, a za tema obdolženec in njegov zagovornik, kaj odgovarjata. ObtožiteIj lahko ostane pri samem predlogu, da naj se sploh uporabi zakon.
§. 458. Po dovršeni razpravi se takoj stori sodba, katero sodnik z nje bistvenimi razlogi oznani, in pod ničnostjo v zapisnik pristavi ali zapisniku priloži. Sodnik sme po skleneni razpravi izrek sodbe na naslednji dan odložiti. V drugem veljajo v XVIII. poglavji za glavno razpravo dani propisi tudi za razpravo pred okrajnim sodiščem.
§. 459. Ako obdolženec, da si kakor je treba pozvan, vendar ob določeni uri ne pride, sme sodnik, ako mu se zdi potrebno obdolženca zaslišati, pozvati ga, da sam pride, ali če se je to že zgodilo, dati ga pred se privesti. Razen tega se postopek Precej začne, dokazi sprejmejo in potem, ko se je obtožitelj poslušal, sodba stori in oznani. Izostalomu obdolžencu vročiti je uraden prepis sodbe.
Itazsodbe kas. dvora: „Horao logalis“ ne pozna kazoneko-pravdni rod iu obtoženec so ne moro sklicevati nanjo (z dno 22. jun. 1882 Št. 3197).
Vročiti so mora povabilo k glavni razpravi obdolžencu samomu (g. 79 k. p. r.i (z dne 83. sept. 1876 it. 8846).
Ako v povabilu ni bil naveden niti namen, zakaj jo klican, niti Čin, katerega so dolži, niti nasledki izoetanja, se no more obsoditi Obtoženec, ki jo izostal (z dno 9. doc. 1880 št. 7233).
Ш. Postopek s kazenskim nalogom (mandatom).
§. 460. če kako javno oblastvo ali kaka v §•68 kazenskega zakona omenjenih oseb proti obdolžencu v prostosti bivajočemu na podlogi svoje tužbene zapazbe ovadi kak prestopek zakona, za katerega je v zakonu zapre ten samo zapor na največ toesec dni ali samo globa, sme sodnik, ako misli lajveč tri dni zapora ali največ petnajst goldinarjev globe prisoditi, na predlog uradnika, kateremu je
uradovanje državnega pravdnika izročeno, določiti zapadlo kazen brez poprejšnjega postopka s kazenskim nalogom.
§. 461. V kazenskem nalogu mora se povedati:
1.	Kakšno je kažnjivo dejanje, po tem kdaj in kje se je storilo;
2.	ime osebe ali oblastva, ki ga je ovadilo;
3.	določena kazen in kazensko določilo, na katero se opira;
4.	da je obdolžencu prosto, ako se mu zdi, da po kazenskem nalogu trpi krivico, v osmih dnevih, po vročitvi naloga štejćč, svoj vgovor proti temu pri okrajnem sodišči (§. 81) pismeno ali na zapisnik zglasiti ter ob enem dokazila njemu v zagovor služeča na znanje dati, da pa, ako v tem roku vgo-vora ne bode, kazenski nalog postane pravokrepen in da se bode proti njemu zvršil.
§. 462. Ako se v osemdnevnem roku vzdigne vgovor, nastopi redni postopek ; v nasprotnem slučaji proti kazenskemu nalogu ni več pravnega leka; vendar se sme, kjer nastopijo uveti §. 364, št. 1 in 2, dovoliti povratek v poprejšnji stan,
IV.	Pravni loki proti sodbam okrajnih sodišč.
§. 46?$. Proti sodbam okrajnih sodišč, ki so izdane zoper kakega pričujočega, je dopuščen samo pravni lek vzkliea, in to na sodni dvor prve stopinje, v katerega okoliši je dotično okrajno sodišče.
§. 464. Vzklicevati se je moči:
1. Zaradi ničnostnih vzrokov, kjer je kateri;
2.	zaradi izreka o krivnji in kazni, a zaradi poslednjega vendar samo pod uveti, ki jih omenja §. 283;
3.	zaradi razsodbe o zasebnopravnih zahtevkih.
K a/.sodba kas. dvora: Ako pri vzklicni razpravi ni prišlo niČ novih okolnosti in dokazil na dan in če je ostala n o i z p r o m e n j o n a p o d s t a v a , na kateri jo odmerjal kazen prvi sodnik, ni upravičeno vzklieno sodišču šo dalje lajšati kazen, katero je prvi sodnik izrekel itako že uporabivši pravico izvenred-ncga /lajšanja, ali izpremeujenja kazni (z dne 2. novembra 1882 št. 6353).'
§. 465. Obtožencu na korist se sme vzklice-vati on sam, njegov zakonski druže, njegovi sorodniki v navzgorni in nizdoljni vrsti, njegov varuh in sicer, ako je nedoleten, smejo se vzklicati njegovi starši in varuh tudi proti njegovi volji.
Dediči obtoženčevi, kateri niso v nikakem tu omenjenem razmerji do obtoženca, smejo se vzklica poprijeti ali ga nadaljevati samo zaradi odločbe o Zasebnopravnih zahtevkih, ako bi jo sodba v sebi imela.
Na škodo obtožencu sme se vzklicevati samo obtožitelj in zasebni udeleženec, a le-ta samo zaradi svojih zasebnopravnih zahtevkov.
§. 466. Vzklic je zglasiti v treh dneh po oznanjeni sodbi pri okrajnem sodišči.
Ako obtoženca ni bilo pri oznanitvi sodbe, je Zglasiti vzklic v treh dneh po tem, ko se mu je Ча znanje dala.
Obtoženčevim svojcem omenjenim v §. 465 teče rok za zglasitev vzklica od tistega dne, od kate-rega začne teči obtožencu.
Zglasitev vzklica ima odložno moč.
Izpustitev oproščenega obtoženca iz zapora se Pn zaradi vzklica državnega pravdnika samo tedaj
odlaga, ako je bil vzklic zglašen precej pri oznanitvi sodbe.
Ako v kazen na prostosti obsojeni meni, da se mu ne zgodi krivica ne z izrekom o krivdi, ne z onim o vrsti kazni, nego samo z odmerjeno mu kaznijo, tedaj lahko že ta čas kazen nastopi. Isto velja tudi takrat, ako se obsojenec ni vzklical ter je obtožiteljev vzklic namerjen samo proti kazenski meri.
§. 407. Pritožitelj ima pravico, v osmih dnevih po zglašenem vzklicu, in če je pred to zglasit vij o ali po njej zahteval prepis sodbe, po njega vročitvi podati okrajnemu sodišču izvod vzklicnih razlogov ter morebiti tudi naznaniti nove dejanjske reči ali nova dokazila, povedavši natanko vse okolnosti, po katerih se da presojati njih pomenljivost.
On mora, bodi si pri zglaševanji vzklica ali v vzklicnem spisu izrečno omeniti, katere točke razsodila (§. 4G4) da mu delajo krivico in katerih ničnostnih vzrokov se hoče poprijeti, ker se sicer sodni dvor prve stopinje naj ne ozira na vzklic oziroma na vzroke ničnosti.
Vzklic proti izreku o krivdi, obtožencu na korist poprijet, ima v sebi tudi vzklic zoper odmero kazni.
Ako se vzklic zglasi ustno, naj sodnik, kateri dela zapisnik o tem, pritožitelja posebej poživlja, da natanko pove pritožbine točke, in naj ga pouči, kake pravne nasledke bi imelo, ako bi se opustil» ta napoved.
Zakasnjen vzklic ali vzklicni izvod naj okrajno sodišče zavrne.
Razsodbe k a h. dvora: Če se v vzklicnem spisu trdi, da dojiuijo, opišimo v obsodbi, po kazenskih zakonih ni prepovedano in da je zavrniti pred civilnega sodnika, je s tem v zmisln drugega odstavka §. 407 k. p. r. zadostno označen ničnostni vzrok §. 281 št. 9 lit. a k. p. r. (z dno 10. avg. IH77 št. 8832) ; zadostuje že sama trditev pritožiteljeva, da ni kriv, in navedba stvarnih okolnosti in dokazil za to (z dno 3. marc. 1887 št. 13.872).
Vzklicevatelju, ki je že pri z g la s it vi vzklica navedel kako točko svoje pritožbe, ni zabranjeno, da napove v izvodu so kako drugo točko ali kak drug ničnostni vzrok (z dne 12. maja 1875 št. 3616, 24. okt. 1883 št. 10.137).
Kor se izvod vzklica peča samo z izrekom o kazni, ni sklepati iz toga, da je vzklicovutolj odstopil od drugih točk, navedenih pri z gl a sit vi vzklica (z dno 21. marc. 1877 št. 14.708).
Tudi nasprotniku p r i t o ž i t e 1 j o v e m u ni zabranjeno, tekom vzklicnega postopka zaradi prestopkov navesti nove dej an jeke okolnosti ali nova dokazila (z dne 9. marc. 1887 št. 1752).
§. 468. Zaradi ničnosti se je proti sodbam okrajnih sodišč moči vzklicevati sam6 s katerega naslednjih vzrokov, namreč:
1.	če okrajno sodišče ni bilo pristojno, ali ne prav zasedeno, ali če je kak zakonito izključen sodnik (§. (17 in ()8) sodbo storil;
2.	ako se je prelomil ali v nemar pustil kak propis, na katerega paziti zakon pod ničnostjo zapoveduje (§§. 120, 151, 152, 170, 271, 456 in 458), ali kadar je kateri v §. 281, št. 4 in 5 omenjenih ničnostnih vzrokov;
3.	z vzrokov, povedanih v §. 281, št. 8—11.
Pod 1 in 2 omenjenih ničnostnih vzrokov moči
se je poprijeti samo pod uveti, povedanimi v §. 281; ali tudi obtožitelj ne zgubi pravice, poprijeti se ničnostnega vzroka zato, ker nij zahteval razsodila okrajnega sodnika o kakem pogrešku v obliki ter si ni pridržal pritožbe takoj po tem, ko mu se je to razsodilo odreklo ali pa oznanilo.
§. 469. Sodni dvor prve stopinje mora o vsakem Vzklicu najpred v nejavni seji, poslušavši državnega pravdnika, posvetovati se ter vzklic takoj za-
vreči, ako se je vzklicala kaka taka oseba, katera vzklicne pravice sploh nima ali katera je nima v tem oziru, v katerem jo je porabila, ali katera se je te pravice veljavno odpovedala ; ako je vzklic bil prepozno zglašen; ako tiste točke, proti katerim je namerjen, ali tisti ničnostni vzroki, zaradi katerih je poprijet, niso posamič in določno naznanjeni. Ako vzklic meri edino proti izreku o kazni ali o zasebnopravnih zahtevkih, tedaj razsoja sodni dvor precej tudi o stvari sami.
§. 470. V tem nejavnem posvetovanji naj sodni dvor prve stopinje tudi preudarja, so li po §. 467 napovedane nove dejanjske reči in dokazila važne ali ne. Zasliševanje novih prič in zvedencev je dopuščeno samo tedaj, kedar je videti, da se po njem lahko pokaže neresnica tehtnih dejanjskih reči, katere je prvi sodnik imel za dokazane. Sodni dvor sme po okolnostih nove dokaze, in tako tudi dejanjske reči, iz katerih se izvaja kak vzrok ničnosti, po sodniku v to naročenem dati pozvedeti.
Vnovič se take priče in zvedenci, kateri so že v glavni razpravi pred okrajnim sodiščem bili zaslišani, samo tedaj izprašujejo, kadar se sodnemu dvoru zdi potrebno za to, ker ima bistvene pomisleke proti resničnosti dejanjskih reči, kakor so v sodbi prve stopinje ugotovljene. Razen tega slučaja naj sodni dvor jemlje svoji razsodbi za podlogo zapisnike na prvi stopinji narejene.
Ako se že v nejavnem posvetovanji pokaže potreba , ponoviti glavno razpravo na prvi stopinji, naj sodni dvor precej tako razsodi.
Razsodbe kas. dvora : Vzklicni sodni dvor ne smo prezirati za razsodbo važnih okolnosti, ki so v vzklicu na novo navođeni (z dno 29. doc. 1881 št. 10.476); cel6 na novo okolnosti, ki so p o
storjeni sodbi prvoga sodnika nastopilo, more se ozirati (na pr. : pri telesni poškodbi iz nopaznoati po sodbi nastopiva» smrt poškodovanega) (z dno 12. febr. 188G št. 14.209).
Glej tudi sadno razsodbo k §. 467 k. p. r.
§. 471 • Kadar ni nobenega tistih slučajev, o katerih se [govori v §. 469 in §. 470, odstavek 3, določiti je ročišče (sodni dan) v javno razpravo o vzklicu in sicer tudi, v kolikor meri vzklic proti izreku o kazni in o zasebnopravnih zahtevkih, in je pravočasno povabiti obtožitelja, obtoženca in tiste priče in zvedence, katere pozvati je bilo po §. 470 sklenjeno.
Obtožencu morajo z ozirom na daljavo, ki jo ima do sedeža vzklicnega oblastva, najmanj trije dnevi ostati prosti, da se more pripravljati na svoj zagovor.
Ako je obtoženec v zaporu, lahko se da po zagovorniku zastopati, ako se sodnemu dvoru ne vidi potrebno v dozvedbo resnice dati ga pred se privesti.
I obtožencu i zasebnemu tožitelju je opomniti na povabilu, da bi se, tudi če ona izostaneta, o vzklicu po zakonu razsodilo z ozirom na to, kar je v vzklicnom izvodu povedanega.
Zasebnemu udeležencu je postavljeno ročišče na znanje dati s tem pristavkom, da mu je prosto priti.
Ako so te osebe imenovale sodišču zagovornika ali zastopnika, tedaj je povabilo temu poslati.
§. 472. Razprava pred vzklicnim oblastvom je jnvna po propisih §§. 228—231.
Začenja se s pismenim poročilom uda vzklic-fiega oblastva, katero naj ne obseza ni mnenja ni predlogov, temveč samo dejanjske reči slučaja, do-2(lanji tek stvari, kolikor je potrebno v presojo po-
Kazenskopravdni red.
dane pritožbe, bistveno vsebino vzklicnega spisa in prepirne točke, katere se iz vsega podajö.
Vselej je brati tist del razsodila na prvi stopinji storjenega, kateri se nanaša na vzkliene točke, z razsodilnimi vzroki vred, in če se prvosedniku zdi primerno, tudi zapisnik, napisan o glavni razpravi na prvi stopinji.
§. 473. Na to je zaslišati priče in zvedence, če so kateri pozvani, in pa obtoženca, ako je sam pričujoč, in pri tem se je držati propisov, danih za glavno razpravo pred sodnimi dvori prve stopinje.
Na to se pozove tist, kateri je vzklic vpoložil, naj ga z razlogi utemelji, in za njim nasprotnik, če ima kaj odvrniti.
Obtožencu ali njegovemu zagovorniku gre vsa-kakor pravica zadnje besede.
Na to se umakne sodni dvor posvetovat se in sklepat.
§. 474. Kadar sodni dvor ne najde, da je vzklic kakor nedopusten ali neutemeljen zavrniti, niti izreči svoje nepristojnosti, tedaj razsodi v stvari sami po propisih za sklepanje sodeb sodnim dvorom prve stopinje veljavnih, ako ni v naslednjih paragrafih drugače ukazano.
Razsodbo k a h. dvora : Ako ho jo opravitelj državnoga pravd-ništva vzklioal proti sodbi, ki je izšla voo obtožencem nasproti, samo g l e d 6 enega obtoženca, ne smo v/, ki ion o sodišče izprominjati sodbo prvega sodnika na škodo drugih obtožencev, ko bi tudi pri vzklicni razpravi državni pravdnik tako predlagal (z dno 16. okt. 1874 št. 5732).
Tudi ni upravičen vzklicni sodni dvor dejanja, zaradi katerog» jo bil obtoženec prod okrajnim sodiščem preganjan, samo od zasebnega ob tužitelja, presojati iz stališča prestopka javni obtožbi odkuzanoga ter obsoditi obtoženca zaradi taeoga prestopka (z dno U. mitre 1887 št. 15.261).
V' zmislu S 447 k. p. r. uporabljati so analogno tudi tukaj določila 5$i). 290 in 298 k. p. r. (z dne 12. januvarja 1888 št. 12.830)-
§. 475. Ako se sodba okrajnega sodišča s katerega v §. 468, pod 1 in 2 navedenih ničnostnih vzrokov ovrže, tedaj sodni dvor odkaže stvar v novo razpravo pred drugo okrajno sodišče svojega okoliša.
A ko je okrajno sodišče sodilo o dejanji, v katerem je hudodelstvo ali pregrešek, naj se na predlog državnega pravdnika sodba okrajnega sodišča ovrže ter napravi, da se vpelje zakoniti postopek.
Ako je okrajno sodišče glede kake dejanjske reči, na katero meri obtožba, po nepravem izreklo svojo nepristojnost, ali če obtožbe ni popolnoma rešilo (§. 281, št. 6 in 7), veli mu sodni dvor, poprijeti se razprave in sodbe, katera bodi v poslednjem slučaji utesnjena na nerešene obtožbine točke.
Razsodbe kas. dvora : Urez predloga državnega pravdnika ovreči sodbo iz vzroka, v drugem odstavku §. 476 k. p. r. navedenega, vzklicno sodišče ni upravičeno (z dne 22 okt. 1886 št 8407).
V slučaju $)• 476 drugi odstavek smo so sodba tudi brez določitve sodnega dneva ovreči in vpeljava zakonitega postopka ukreniti (z dno 16. aprila 1882 št. 11.999).
Za sklep v z mi slu drugega odstavka §. 475 odločilna je lahko tudi okolnost, ki je nastopila po sodbi prvega sodnika, n. pr. smrt kak* iz nopaznosti poškodovano osebo (z dno 12. febr. 1886 št. 14.209).
Zakonitim propisom no zadostuje, ako vzklicno sodišče ukrene samo vpeljavo zakonitega postopka, no da bi se sodba izrečno razveljavila; vendar pa daljnega postopka ne moro motiti, če so jo to opustilo (z dno 21. maja 1888 št. 16.617).
§. 476. V slučajih, omenjenih v §. 475, odstavku 1 in 3, je pa vzklicnemu oblastvu prosto, takoj ali v poznejši seji, ako treba ponovivši ali Uopolnivši razpravo na prvi stopinji dovršeno in Popravivši pravdno postopanje, ako bi se našlo po-toanjkljivo, razsoditi v stvari sami.
§■ 477. Sodni dvor naj se ozira edino na točke v pritožbo vzete, ter sme predrugačiti samo tiste dele prvosodniškega razsodila, proti katerim meri
15*
vzklic. Ako se pa vendar o priliki vzklica po komer si bodi poprijetega prepriča, da je obtožencu na škodo kazenski zakon bil napačno uporabljen (§. 281, št. 9 —11) ali da so isti vzroki, na katere se opira njegova enemu obtožencu koristna naredba, v prid tudi kateremu soobtožencu, kateri se nij vzkliceval, ali ne v tem oziru, naj sodni dvor postopa tako, kakor da je takšen vzklic bil vpoložen.
Ako je vzklic bil zgolj obtožencu v prid poprijet, ne sme mu sodni dvor prisoditi ostrejše kazni od 6ne, katera je v prvi sodbi izrečena.
Razsodba kas. dvora: Ako so vsled pravnoga loka, ki je bil lo na korist obtoženca poprijet, razprava obnovi in o stvari v novic razsoja, ne srnu okrajno sodišče izroči proti obtožencu ostrejšo kazni, kakor mu jo bila prisojena v izpodbijani sodbi (z dno 22. septb. 1887 št. 7691).
§. 471{- Proti sodbi okrajnega sodišča, katera je bila po §. 459 izdana o izostanju obtoženca, sme le-ta v osmih dnevih po vročitvi sodbe vzdigniti vgovor pri sodečem okrajnem sodišči, ako mu poziv ni bil prav vročen, ali če more izkazati, da mu je neodvračen zadržek branil priti.
0 tem vgovoru razsoja okrajni sodnik, zasli-šavši popred obtožitelja. Ako ga zavrže, ima obtoženec pravni lek pritožbe do sodnega dvora prve stopinje, katerega mu je poprijeti se v treh dnevih. V tem slučaji sme obtožitelj s pritožbo, ako bi se utegnila zavreči, združiti vzklic, o katerem se postopa po določilih §§. 469 — 4 72.
Najde li okrajni sodnik ali vsled pritožbe sodni dvor, da je vgovor utemeljen, naj se ukaže nova razprava pred okrajnim sodiščem, pri kateri se, ako obtoženec pride, reč tako obravnuje, kakor je pisano v §. 457. Ako obtoženca k tej drugi razpravi
zopet ni, tedaj se čisla, da ni nikacega vgovora in da je izpodbijana sodba pravokrepna.
Raza o tl bo kan. dvora : Vzklicuje so lahko tudi žo v vgovoru (z dno ‘2. nov. 1883 st. 8481) ; posebne zglasitvo vzklica ni troha in propis §. 466 k. p. r. se tukaj ne uporablja (z dno 12. julija 1878 6t. 6641).
št. 3643).
§. 479. Proti sodbam sodnih dvorov prve stopinje o vzklica, ki jim po §§. 463, 464 in 478 dojde, dopuščena je edino ničnostna pritožba do kasaCijskega dvora v obrano zakona (§§. 33 in 292).
Glej razsodbo k §. 16 k. p. r.
§• 480. Obnova kazenskega postopanja se ravna po načelih postavljenih v XX. poglavji. 0 tem, je H dopuščati obnovo, razsoja okrajni sodnik. Ako jo odreče, odprta je samo pritožba do sodnega dvora prve stopinje, katero je v treh dnevih vložiti pri okrajnem sodišči.
V §. 362 kasacijskemu dvom dodeljena oblast ne pristoji mu glede prestopkov.
§. 481. Proti razsodilom okrajnih sodnikov, ako niso podvržena vzklicu , pristoji dotičnikom pravni lek pritožbe do sodnega dvora prve stopinje v treh dnevih.
Razsodba kas. dvora : Sodni dvor prvo stopinjo razsoja na zadnji stopinji, daljno pritožbo na sodni dvor drugo stopinjo ni (z dno '21). maja 1880 št. 6018).
V.	Zvrševanje kazni.
§• 482. Kazni na prostosti naj se praviloma, ako sodni dvor prve stopinje v posameznih slučajih ne ukrene drugače, zvršujejo pri tistem okraj-Dem sodišči, katero je razsodilo na prvi stopinji.
Kadar se je še pred nastopom kazni podala
prošnja za zlajšanje ali odpuščenje kazni (§§. 410 in 411) ter se ona opira na take ozira vredne okolnosti, katere so se pokazale še le po storjeni sodbi, se lahko z zvršitvijo kazni počaka, ako bi se sicer namen prošnje celo ali deloma obrezuspešil.
Kadar ima kak kaznjenec, katerega je izpustiti iz kako kaznilnice, noposrodnjo po v kaznilnici prestani kazni kako kazen zapora prostati pri sodečem okrajnem sodišču, prositi in ukreniti jo o pravem času, da so dologuje za to okrajno sodišče, ki jo kaznilnici naj bližjo (ukaz min. z dne 10. febr. 1881 št. 2509).
Poglavje XXVII.
O kazenskem postopku v tiskovnih reč4h.
§. 48!$. Za postopek v tiskovnih kazenskih rečeh veljajo vsi propisi tega kazenskopravdnega reda, kolikor se v naslednjih paragrafih ne določuje nič drugačnega.
§. 484. Kazensko sodstvo v tiskovnih rečeh pristoji izključno sodiščem. Ce gre za prestopke, zvana so za razpravo in razsodbo okrajna sodišča, a glede hudodelstev in pregreškov, storjenih po vsebini kake tiskovine, zvane so porote.
§. 485. Pristojen je tist sodni dvor prve stopinje , v katerega okoliši je storjeno hudodelstvo ali pregrešek, in tisto okrajno sodišče, ki je postavljeno v mestu sodnega dvora, v katerega okoliši se je storil prestopek; ako je ondi po več okrajnih sodišč, tisto izmed njih, kateremu se s posebnim ukazom sploh izroči kazensko pravosodje.
§. 486. Ako se kažnjivo dejanje stori z vsebino kake tiskovine, tedaj je, če se ve za kraj,
kjer je bila tiskana, in če ta kraj leži v ozemlji, za katero velja ta kazenskopravdni red, vselej ta kraj imeti za kraj storjenega dejanja, a če tist kraj ni znan ali če leži zunaj önega ozemlja, imeti je za to tist kraj tega ozemlja, v katerem se je tiskovina razširjala.
Ako bi v poslednjem slučaji bilo več sodišč pristojnih za eno in isto preiskavo, odloči med njimi prehitenje.
§. 487. Take tiskovine, ki se izdadč ali razširjajo proti propisom tiskovnega zakona, ali katere je zaradi njih vsebine v javnem interesu preganjati, sme varnostno oblastvo zaseči bodi si ne-posrednje ali pa, če državni pravdnik tako ukrene.
V vseh drugih slučajih sme samo sodišče zasego ukazati na tožbo in v njej storjeni predlog zasebnega obtožitelja.
Proti zaukazu začasne zasege ni dopuščena posebna pritožba.
Ako varnostno oblastvo samo ob sebi ali po naročilu državnega pravdnika zaseže kako tiskovino, mora to državnemu pravdniku tistega kraja, kjer ima svoj sedež sodišče zvano za kazensko sodstvo , v štiri in dvajsetih urah naznaniti ter priložiti en primerek tiste tiskovine.
Razsodba kas. dvora: Ako zasebni obtožitelj odstopi od zatožbe pred pričeto glavno razpravo, so tudi no more več vzdržati Ua njegov predlog storjena zasega (z dne 11. maja 1877 št. 1194).
§. 488. Ako je državni pravdnik ukazal zasego tiskovine, mora se v treh dnevih, od časa, ko mu se naznani, da je zasega z vršena, obrniti
sodni dvor prve stopinje, oziroma na okrajno sodišče (§. 485) za potrditev zasege.
V tistih slučajih, v katerih je varnostno ob-lastvo samo ob sebi zasego ukazalo, mora državni pravdnik v treh dneh, od dne prejetega naznanila, ukreniti, da se zasega ali po varnostnem oblastvu razveljavi, ali pa da se potrdi, kakor v prejšnjem slučaji.
§. 41$$). Sodišče naj v treh dneh izreče potrditev ali razveljavo zasege. A ko se potrditev ne izreče v osmih dneh po storjeni zasegi, niti teče kaka pritožba državnega pravdnika proti odreku potrditve, tedaj je zasega ugasnila in varnostno oblastvo naj na zahtevanje dotične stranke takoj stori, da se razveljavi.
Potrjena zasega ostane veljavna do dokončn e razsodbe v glavni stvari (§. 490).
Vendar to, da se propisi §. 488 niso izpolnili ali da je zasega razveljavljena, ne brani daljnega kazenskosodnega pregona.
§. 490. V osmih dnevih po potrjeni zasegi naj
državni pravdnik, če se že ni zgodilo, bodi si predlog zastran vpeljave sodniške vvodne preiskave stori ali pa svojo obtožnico vloži (§. 91), ker sicer zasega ugasne ter jo je na zahtevanje stranke razveljaviti.
§. 491. Ako ugasne ali se razveljavi zasega, katero je varnostno oblastvo samo ob sebi ali po naročilu državnega pravdnika zvršilo, tedaj pristoji s to zasego poškodovanemu iz državne blagajnice povračilo dokazljive škode, vendar v slučaji izrečnega razveljavljenja samo takrat, kadar se pri tein spozna, da se zasega ne da opravičiti ni po vsebini tiskovine, ni po zanemarjenji prepisov obse-
Ženih v tiskovnem zakonu. To pravico do povračila je treba v prvih štirnajstih dnevih pri sodišči izkazati, sicer je izgubljena.
Sodišče naj zaslišavši popred državnega pravd-nika o tem razsodi pod pridržkom pritožbe, katero je vložiti v osmih dnevih.
§. 492. Ako se v vsebini kake tiskovine sicer najde učin kaznjivega dejanja, pa se spozna, da je vvodno preiskavo ustaviti, ali obtoženca oprostiti obtožbe, naj sodišče vendar po razmerji zakonov ukaže celoma ali deloma uničiti tiskovine, ki so bile za kažnjive spoznane, ter izreče prepoved, raz-širjevati jih dalje.
§. 493. Državni pravdnik sme, tudi ako ne vzdigne obtožbe proti nikaki določni osebi, v javnem interesu zahtevati, da sodišče razsodi o tem, usta-novi-li vsebina kake tiskovine kako kažnjivo dejanje, ter da v tem slučaji izreče prepoved, tiskovino dalje razširjati. 0 tem razsoja sodni dvor prve stopinje in če gre za prestopek, pristojno okrajno sodišče, poslušavši državnega pravdnika v nejavni seji, a s takim razsodilom se ne predseguje v kazenski postopek, kateri bi se pozneje utegnil začeti proti kaki določni osebi.
Proti sodnemu razsodilu, katero je tedaj, kadar se izda prepoved, na sodnem poslopji javno nabiti in po uradnem časniku razglasiti, sme vsak udeleženec v osmih dnevih po razglasu vzdigniti vgovor, o katerem razsoja sodišče v javni seji poslušavši državnega pravdnika in vgovornika.
Itazaodbe kas. dvora: Resnična poročilao razpravah državnega zbora ali deželnih zborov ho tudi po §. 493 k. p. r. ne morejo preganjati (z dne 20. julija 1882 št. 6827).
Razsodilo o izdani propovodi daljnega razširjovanja tiskovine so razglaša lo po objavi v uradnem listu in nabttji na sodnem poslopji; posebnega obveščenja stranke zakon ne ukazuje (z dno 7. jan. 1886 st. 14.796).
Vgovor je dopuščen tudi proti razsodili!, s katerim izreka sodni dvor drugo stopinje, da ustanovi vsebina kako tiskovine kažnjivo dejanje ; o takem vgovoru vrši se javna razprava tudi prod sodnim dvorom prve stopinjo (z dne 1. jun. 1881 št. 1202).
Javnost razprave o vgovoru izključevati samo za to, kor se sicer z njo obrežuspeši namen zasego, ni dopustno (z dno 23. apr. 1886 št. 3377).
Vgovarja pa lahko udeleženec proti razsodilu o vsebini tiskovine, kakor tudi o drugih s tem razsodilom združenih ukrenitvah (§§. 80 in 37 tisk. zakona §. 489 k. p. r.) ; ako so pritožuje lo proti tem ukrenitvam, prosto mu je mesto vgovora poprijeti se le pritožbe, dano mu po $. 493 k. p. r. (z dno 6. jul. 1877 št. 0594).
Državni pravdnik nima pravico vgovora; pač pa mu jo dana po 8- 494 k. p. r. pritožba glede vseli razsodil na podlagi 8- 493 k. p. r., tedaj posebno tudi proti razsodbi o vgovoru in o celi njeni vsebini (z dno 11. mare. 1880 št. 1114).
Ako jo sodišče od več, po državnem pravilniku iz različnih ozirov za kažnjive označenih točk kako tiskovino, spoznalo lo ono ali drugo za kažnjivo, prepoved daljnega razširjovanja pa vso ono izreklo za vso vsebino tiskovine, ne moro so iz toga vzroka odrekati državnemu pravilniku pravica pritožbo (z dne 26. aprila 1888 št. 1992).
§. 494- Pritožba proti razsodilom po §§. 487, 489, 491 in 493 izdanim gre po tem, kakor izhajajo ali od okrajnih sodišč ali od sodnih dvoro v prve stopinje, v prvem slučaji na sodni dvor prve, v drugem slučaji na sodni dvor druge stopinje. Dalje pritoževati se ni dopuščeno.
Dodatek:.
i.
Ukaz pravosodnega ministra
z dne 13. novembra 1873, šl. 152 drž. zak„
s katerim sr ]io dogovoru z ministrom notranjih zadev izdaje propis v z vršite v kazenskopravdnega reda z dne 23. maja 1873, drž. zak. št. 119.
Po dogovoru z ministrom notranjih zadev ukazujem na podlogi člena IX. zakona z dne 23. maja 1873, drž. zak. št. 119, o vvedbi kazenskopravdnega reda tako:
Člen I.
Naslednji propis o zvršitvi kazenskopravdnega reda z dne 23. maja 1873 pride v veljavo ob enem s tem redom, torej — po dotični domenbi s c. kr. vrhovnim sodnim in kasacijskim dvorom — dne 1. januvarja 1874.
člen II.
Ob enem izgube svojo moč vsa tista določila z ukazom pravosodnega ministra z dne IG. junija 1854, drž. zak. št. 165, izdanega navodila o notranjem uradovanji in opravilnem redu sodnih ob-lastev v kazenskosodnih zadevah in pa ukaza pravo-
sodnega ministerstva z dne 3. avgusta 1854, drž. zak. št. 201, o notranji uredbi in opravilnem redu državnih pravdništev, katera se tičejo predmetov, uravnanih z novim kazenskopravdnim redom ali naslednjim zvršitvenim propisom, in tako tudi vsa tista mesta, kjer se navedena ukaza vzklicujeta na kazenskopravdni red z dne 29. julija 1853.
Člen III.
Vsi drugi v cesarskih ukazih, ministerskih na-redbah in razpisih obseženi ukazi in pouki, kateri so doslej poleg navodila kazenskim sodiščem in propisa državnim pravdništvom bili merodavni za uradne čine organov v kazenskem postopku delujočih, ostanejo v toliko neizpremenjeni, kolikor jim ni izpodmaknena podloga, na katerej so bili osnovani, in kolikor niso predrugačeni po določilih novega kazenskopravdnega reda in ukazov, izdanih v njega zvršitev.
Propis v zvršitev
kazenskopravnega reda z dne 23, maja 1873,
Prvi del.
Določila o uradnih delih sodišč v kazenskih reččh.
I. Kar se tiče uredbe sodnih oblastev.
§. 1. Dokler stoji zdanja uredba sodnih oblastev razumeti je v zmislu kazenskopravdnega reda pod imenom „sodni dvor prve stopinje“ deželna in okrožna sodišča, a pod imenom „sodni dvor druge stopinje“ višja deželna sodišča.
Pri tistih sodnih dvorih, ki imajo z odobrenjem pravosodnega ministra za kazenskosodne reči 16-čene oddelke, ki jih vodijo posebni načelniki, poklicani so ti načelniki zastran vseh uradnih dejanj, katera po kazenskopravdnem redu pristoje načelniku (prezidentu) sodnega dvora prve stopinje.
§. 2. Stalne senate (§. 18 k. p. r.) naj načelnik sodnega dvora vsako loto sestavlja tako, da ti senati precej o začetku leta lahko delovati začn6. Načelniku ni zabranjeno iste sodnike določati za ude in namestnike v več senatih.
Nastavo v §.12 in 13 k. p. r. omenjenih senatov , imena udov posameznih senatov, namestnikov in vrsto, po kateri ti nastopajo, razglasiti je z oglasom na sodnem poslopji nabitim ter naznanilo o sestavi višjemu deželnemu sodišču v dvojnem odpravku predložiti.
Prezident višjega deželnega sodišča položi po en odpravek teh naznanil in pa naznanilo o senatih, katere po §. 15 k. p. r. on sestavlja, pred kasacijski dvor.
Takisto je tudi brez odloga naznanjati, ako se med letom kaka premena naključi.
§. 3. Kadar se primeri, da je po zakonu z dne 23. maja 1873, drž. zak. št. 120, začasno porotam dejalnost ustavljena, je v tistih slučajih, kjer po §. 3 tega zakona treba sodeči zbor pomnožiti, senatom po §. 13, št. 1 k. p. r. postavljenim pridodati po dva stalna uda in namestnika.
Glej omenjeni zakon v dodatku pod II.
§. 4. Okrajni sodnik je v prvi vrsti poklican, da opravi tista uradna dejanja, katera kazensko-pravdni red okrajnim sodiščem odkazuje. Sme pa taka uradna dela pri okrajnem sodišči postavljenim sodniškim pomoćnim uradnikom izročiti, da jih samostalno opravljajo, ako so zakonito sposobni za to. Sklepe o zaporu in izpuščenji iz zapora, poročila in zaprosila do drugih oblastev, naj se, če ni nevarnosti v odlogu, vsegdar predlagajo okrajnemu sodniku v odobrenje. Zastran vvodnega po-zvedovanja in vvodnih preiskav utegne okrajni sodnik sodniškemu pomočnemu uradniku dati določna naročila ter naložiti mu dolžnost, da išče njegovega
odobrenja pri važnejših činih, kateri dopuščajo odlog.
II. O poslovanji pri svetovalstveni zbornici.
§. 5. Poslovne reči, ki dohajajo na svetoval-stveno zbornico, sme nje prvosednik zborničnim udom kot poročevalcem v obdelovanje odkazovati.
V svetovalstveni zbornici sme tudi zunaj slučaja omenjenega v §. 113 k. p. r., kadar treba kaj ukreniti o naredbi kakega uda sodnega dvora, poslušati ta ud, predno se sklep stori.
Pismeno občevanje med svetovalstveno zbornico in sodnim dvorom kakor tudi posameznimi udi njegovimi godi se s podajanjem poročilne pole.
§. 6. Kadar načelnik svetovalstvene zbornice pri svojem uradovanji vidi potrebo kake naredbe, ki presega njegovo področje, naj to takoj priobči načelniku sodnega dvora.
Načelnik sodnega dvora sme vsak čas v seji svetovalstvene zbornice zahtevati pojasnil o tem, kako teko poslovi.
§. 7. Svetovalstvena zbornica naj čuje nad tem, kako teko vvodne pozvedbe in preiskave, po §. 12, odst. 2 k. p. r. okrajnim sodiščem izročene.
§. }{. Svetovalstvena zbornica sme okrajnim sodiščem, katerim je izročena kaka vvodna pozvedba ali preiskava, ukazati, da predlože spise, zlasti tudi v ta namen, da jih zastopnika obtožitelja ali obdolženca lajše pregledata, kjer in kadar imata to pravico.
III.	K posameznim uradnim delom v kazenskih rečeh.
1. Ovade.
§. 9. Kadar se preiskovalnemu sodniku ustno poda ovada, narediti je o tem zapisnik ter ovaditelja zaslišati tako, da se daljnemu uradovanju dohode podloga. Uradna dela, katera ne dopuščajo odloga, smejo se opraviti celo predno se naredi zapisnik.
§. 10. Preiskovalni sodnik je dolžan, kadar uradujoč zve okolnosti, ki pokazujejo na državnemu pravdniku še ne znano kažnjivo dejanje ali pa na še neznanega mu storilca, nemudoma to prizna-niti mu.
2.	Obtožiteljevi predlogi.
§. 11. Kjer koli je preiskovalni sodnik dolžan iskati razsodita svetovalstvene zbornice, ker se pomišlja pritrditi obtožiteljevemu predlogu, naj brez odloga napoti razsodek te zbornice.
§. 12. Okrajno sodišče je dolžno, državnemu pravdniku na zahtevanje naznaniti, kako stoji kazenski postopek zaradi hudodelstev in pregreškov, odgovoriti mu na dotična vprašanja ter poslati spise v pregled.
3.	Dnevnik.
§. 13. Kadar začne pri sodišči teči kaka vvodna pozvedba ali preiskava zaradi hudodelstva ali pre-greška, naj preiskovalni sodnik takoj napiše dnevnik.
Zastran prestopkov je dnevnik narejati samo tedaj, kadar se naberö še drugi spisi razen ovade, razpravnega zapisnika in sodbe.
Kadar se katera kazenska reč izločuje (§§. 57, 58 k. p. r.), naj se za izločeno stvar napravi poseben dnevnik ter naj se oba dnevnika vzklicujeta drug na drugega.
Da so se spisi izločili, to naj se zabeleži v dnevniku tiste kazenske reči, katera je prva tekla.
Ako se isti spisi potrebujejo v obeh kazenskih rečeh, smejo se, kjer ni izvirnikov, prilagati prepisi spisov.
4.	Zapadni roki.
§. 14. V vseh tistih slučajih, v katerih je od izteka roka odvisna kaka sodna naredba, treba ta rok na tanko v zapisu imeti. Kadar ima zamujeni rok ta nasledek, da je jetnika izpustiti, in če je dvomno, kako ta rok računiti, treba nemudoma obrniti se na svetovalstveno zbornico, da ona razsodi.
Kadar je državno pravdništvo zamudilo rok ter je vsled tega postopati po §. 27 k. p. r., naj se brez odloga reč naznani načelniku sodnega dvora.
§. 15. Ako se pri izločitvi kake kazenske stvari obtožitelj poživlja, da oddd i zre čilo v §. 57, odstavek 3 in 4 k. p. r. omenjeno, naj mu se za to določi kar je moči kratek rok.
5.	Zapisniki.
§. 16. V zapisnikih je pripomniti sodišče, katero opravlja uradni čin, kaj je povod dalo k temu in o kateri uri se je začel. Ako se obdolženec, dalj časa zaslišava, naj se omeni tudi čas, kdaj je dokončano zasliševanje.
§. 17. Ako na zapisnik zasliševani svojo ročno kamenje pristavi (§. 105 k. p. r.), naj zapisnikar Pristavi ročnemu znamenju njegovo ime.
Kazenskopravdni red.	16
§. 11{. Ako se k zasliševanju privzame tolmač, naj se naj pred na eni strani zapisnika zapiše vprašanje v sodnem jeziku in spodaj dotični prevod od besede do besede, a na drugi strani odgovor v jeziku zasliševanega in spodaj njega doslovni prevod.
6.	Sodne priče.
§. 19. Da se sodne priče na sodiškem sedeži sploh postavijo, to naj sodišča načelnik o pravem času poskrbi domenivši se, kjer bi bilo treba, z županom o izboru pripravnih oseb.
7.	Imenik zagovornikov.
§. 20. Ako se osebam, v imenik zagovornikov vpisanim med letom odtegne pravica, kakor zagovorniki v kazenskih rečeh prihajati pred sodišče, naj višje deželno sodišče le-to vedeti da kazenskim sodiščem svojega okoliša in kasacijskemu dvoru.
Ako se kdo pri sodišči oglasi za zastopnika v kazenskih rečeh, sklicujoč se na to, da je vpisan v imenik zagovornikov drugega višjega deželnega sodišča, tedaj sme sodišče zahtevati izkaz, da je res vpisan.
8.	Pozivi.
§. 21. Poziv na obdolženca merjen je poočititi v spisih. Pozivnico pa vročajo praviloma uradni služabniki ali pa župani.
9.	Zasliševanje obdolženca.
§. 22. Zaslišujoč obdolženca naj preiskovalni sodnik tudi pozve, kako bi se oškodovanemu dalo pomoči, da dohode povračilo svoje škode.
Ako obdolženec pri zasliševanji začne pripovedovati ali priznavati taka kažnjiva dejanja, katera
sodišču niso znana, mora se obdolženčevo izustilo tudi o teh dejanjih zapisati.
1 0. Zaprti.
a)	Prigon obdolžencev.
§. 23. Sodni načelniki naj napravijo, da se jim brez odloga naznani, kadar koli koga primejo in v zapor prižene, in da se jetnik začasno vzame v pripor.
Da je kdo prignan, treba nemudoma na znanje dali sodniku, kateri tisto kazensko reč vodi, da mu bode moči, kar treba, o pravem času napraviti in kadar zakon kakemu uradnemu delu določuje rok, to v tem zakonitem roku opraviti.
Kadar koli koga prevzamejo v zapor, ako ne gre za zasebne ali subsidiarne obtožbe, treba to naznaniti državnemu pravdniku.
Kadar se zapre več oseb po §. 181 k. p. r., uporabljati je določilo §.17 navodila za kazenska sodišča z dne 16. junija 1854.
l*o §. 17 navodila za kazenska sodišča z dno 16. jun. 1864 št. 166 d. z. ima načelnik sodišča ukreniti, da so, kolikor jo dopustno, zasliševanje vrši po več za izvrševanje sodniškega urada sposobnih uradnikih takrat, kadar zaradi volicoga slovila v isti preiskavi k sodišču prignanih obdolžencev en sam preiskovalni sodnik ne more zadosti hitro zaslišavati in posebno, kudar so je bati, da so o tem, katero osobe je dejati v preiskovalni zapor, v zrni slu §. 164 (sedaj 181) k. p. r. ne bode moglo odločiti v troh dneh.
b)	Obdolženčev zapor.
§. 24. Kadar koli se kdo sprejemlje v zapor, treba
1.	zapisati natančen popis njegove osebe in obleke;
2.	zaprtega in njegovo obleko na tanko raziskati;
3.	vse, kar se pri jetniku najde, naj bodo pisma, denarji, orožje ali druge reči, s katerimi bi se
16*
utegnil osvoboditi, sebe ali druge poškodovati, ali kar se najde od predmetov ali znamenj kaznjivega dejanja, odvzeti mu je, na tanko zabeležiti in v sodno hrambo dejati.
Pri uporabi ukazov danih v §. 58 navodila kazenskim sodiščem z dne 16. junija 1354 o določevanji ječe, v katero je obdolženca sprejeti, naj se izpolnjujejo propisi §. 184 k. p. r.
Paragraf 68 zgoraj omenjenega navodila določa naslednje :
Pri določevanji joče, v katero je obdolženca sprejeti, ravnati se jo po propisih §. 1U4 (sedaj 184) k. p. r.
Določa pa to pri sodnih dvorili načelnik sodišča, ali pa tisti svetnik , kateremu je le-ta izročil nadzorovanje ječ , a ko treba po prejšnjem sporazumu s preiskovalnim sodnikom.
Ako so ječe z jetniki prenapolnjene, naj sodišče išče na pravom mestu, da se tomu v okom pride in ako treba naj na to dela, da se on del kaznjencev, ki imajo kazen na prostosti prostati pri sodišču, odda v kako drugo kaznilnico.
§. 25. Ako se proti obdolžencu ukrene preiskovalni zapor ter se obdolženec poučuje o tem, katerega pravnega leka mu je moči zoper to poprijeti se, naj se v zapisniku poočiti, da se je to zgodilo.
§. 26. Preiskovalni sodnik naj ima posebni zaznamek o osebah v koluzijnem zaporu držanih ter naj naznani vsak slučaj, kadar komu takšen zapor ukrene in kadar ga zopet izpusti, sodišča načelniku.
Sodni načelnik naj skrbno pazi na to, da se v §. 190 k. p. r. določeni najdaljši čas koluzijnega zapora ne prestopi.
§. 27. Okrajno sodišče naj tedaj, kadar se kaka naredba o zaporu ne stori o pravem času, to naznani v slučaji §. 89, odst. 3 k. p. r. višjemu državnemu pravdniku ali svetovalstveni zbornici, v slučajih prestopkov pa državnemu pravdniku.
c) Zapisnik o zaprtih.
§. 28. 0 vseh zaprtih je imeti zapisnik.
Predelki tega zapisnika so:
1.	Zaporedoma tekoče število, pod katerim se jetnik vpiše. To število teče nepretrgoma od začetka do konca vsacega leta. Konci leta je tiste, ki ostanejo v zaporu, prepisati v zapisnik prihodnjega leta po redu, kakor so stali v prejšnjem in začeti je številno vrsto zopet od kraja;
2.	dan, katerega je kdo v zapor prevzet;
3.	ime oblastva ali javnega organa, po katerem je oddan v zapor;
4.	zaprtega ime in priimek;
5.	število ječe in posebne previdnosti ali opreznosti, katerih se je morebiti držati;
G. kako se jetnik v zaporu vede;
7.	kateri dan in kako je zapor minil.
d) Previdnosti pri jetnikih.
§. 20- Gotovine se jetniku ne sme pustiti ali dati.
Sodni načelnik določi, ali in pod katerimi previdnostmi se sploh smejo jetniku od zunaj prinašati oblačila, posteljina, živež in druge stvari. Ako se take reči donašajo, treba jih na tanko pregledati, predno se dajo v rabo.
Jetniku, obdolženemu hudodelstva, na katero je postavljena smrtna kazen, ali najmanj petletna ječa, smejo se vsegdar dajati samo take jedi, katere so bile v jetnišnici pripravljene.
§. Ü0. V §§. 18G in 187 k. p. r. za preiskovalnega sodnika dana določila naj v tistih slučajih, v katerih ne deluje preiskovalni sodnik, izpolnjuje
oni sodnik, kateremu je tista kazenska stvar izročena.
Določila teh paragrafov merodavna so tudi za uporabo zaukazov, ki jih §§. 76 in 78 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1854 dajeta o občevanji jetnikov z duhovnikom in drugimi ljudmi.
Tu navodima §§. 76 in 78 navodila kazenskim sodiščem se glasita :
8. 76. Duhovniku, kateremu je izročeno dušno pastirstvo v jetnišnici, je o velikonočnem času in kadarkoli sicer njegova služba po posebnih, o tem danih propisih tako zahteva, dovoljen vstop v jetnišnico in pogovor z jetniki v pričo kakega pazniskega organa.
V kolikor in pod katerimi opreznostmi jo duhovniku, katerega izvoli jetnik sam , dovoljen pogovor z njim , ‘določa g. 166 (sedaj 186) k. p. r.
Spovedati se smejo jetniki duhovniku , ki je postavljen v jet-nišnici za dušnega pastirja, vsakikrat, kakemu drugemu pa samo z izrečnim dovoljenjem sodnega predstojnika.
Spoved so vrši v nenavzočnosti jetniških paznikov , vendar se je pa tudi v tem slučaji poprijeti potrebnih opreznosti, da ne moro jetnik uiti ali se s kom sporazumeti tako, da hi to utegnilo ovirati namen preiskavo.
§. 78. Po g. 166 (sedaj 180) k. p. r. potrebno dovoljenje k pogovarjanju kakega jetnika z drugimi osebami pristoji načelniku sodišča, ali pa preiskovalnemu sodniku.
Pogovor vrši se naj praviloma v sodni sobi ali v uradni sohi jetničarjovi, v ječi sami pa le takrat, kadar stori telesni stan jetnika prvo nedopustno.
Samo v posebno važnih slučajih zaprošenega pogovarjanja z kakim bližnjim svojcem jetnika , čigar smrtno-nevarni stan mu no pripušča priti k sodišču, sme načelnik sodišča, ako ni nobenega pomisleka, privoliti, da se vrši pogovor v kaki zasebni hiši in dajse tj e odvede jetnik z uporabo potrebnih opreznosti.
Sodna oseba, katera ima pogovor nadzorovati, naj jejv važnejših slučajih vsaj z bistvenimi okolnostmi preiskave seznanjena.
e) Obiskovanje ječ.
§. 31. O obisku ječ, opravljenem po sodnem načelniku, kakor veleva §. 189 k. p. r., narediti je zapisnik.
11. Hranjene stvari.
§. 32. Ako se kaj v sodno hrambo sprejme, mora dotično oznamenilo, na ovitku ali listkih s sodnim pečatom pritrjeno, določno poočititi kazensko stvar in zapisnik, h kateremu spadajo tiste
reči, kazaje na število vpoložilnega zapisnika in dnevnično številko.
V božjo službo posvečene reči, ako so v sodno hrambo prišle, ter jih nij nazaj dati tistim, katerim idejo, treba izročiti bližnjemu dušnemu pastirju dotične verske družbe.
12.	Razkaznica.
§. l$i$. Razkaznico v §. 30 navodila kazenskim sodiščem z dne 16. junija 1854 propisano naj po obrazcu I sestavi preiskovalni sodnik, a če nij bilo vvodne preiskave, prvosednik glavne razprave; v prvem slučaji naj prvosednik s svojim podpisom potrdi resničnost vsega, kar je vpisanega. Oddelek
2.	predelka 7. naj ostane prazen ter naj ga o svojem času napolni oblastvo, pri katerem se kazen zvršuje.
Tu omenjeni §. 30 navodila kazenskim sodiščem se glasi:
Glede izdanja propisanih razkaznie in daljnega postopanja z njimi ravnati so je v prihodnjo sploh po prepisih, danili za nekatero kro-novine z naredbo pravosodn. ministerstva z dne 6. marcija 1863 st. 44 drž. zakonika, z naslednimi izpremenbami.
V §. 2 in 7 navedene naredbe državnim pravdnikom naložena prijava razkaznie varnostnim oblastvom jo po propisih §8. 324 in 429 k. p. r. oskrbovati po sodnih oblastvih. (Glej §. 406 sedanjega k. p. r.)
Лко je obsojenec podanik kako tuje države, priložiti so razkaz-nici v dokaz o tem služečo listine v povrjenem prepisu.
Razkuznice o tistih obsojencih, pri katerih jo kazen na prostosti zvrsiti pri sodišču, ki jo storilo sodbo na prvi stopinji, so izročiti jetničarju, kateri naj jih izpolni, kakor veleva $j. 3 omenjenega propisa, potem pa prod iztekom kazni predloži s potrebnimi opombami sodišču v daljno poslovanje.
Glej dalje ukaz ministerstev za notranje zadeve in pravosodje z dne 15. junija 1888 št. 91 d. z., kateri sledečo veleva :
§. i.
Sodni dvori prve stopinje imajo dolžnost, kadar koli koga obsodijo zaradi hudodelstva, pregreška ali prestopka — izuzemši prestopke proti varnosti poštenja, ki jih je samo na zasobno obtožbo preganjati, — ako se kazen ne zvršuje v kaznilnici, priobčiti ta čas, ko obsojenec nastopi svojo kazen, dvojnik (duplikat) razkaznice poli-
tičnemn okrajnemu oblastvu, v katerega uradnem okoliši biva sodišče, a če se tam, kjer ima sodišče svoj sedež, nahaja cesarsko policijsko oblastvo, temu policijskemu oblastvu tor priložiti izkazila o obsojenčevem domovin-stvu, ako bi jih kaj bilo.
Politično oblastvo (cesarsko policijsko oblastvo), uradno porabivši razkaznico, dä jo, kadar je komu prisojena kazen na svobodi čez šest mesecev, nazaj sodišču, od katerega jo dopolnjeno vnovič prejme, ko obsojencu čas kazni izteče
Izkazila o domovinstvu naj politično oblastvo (cesarsko policijsko oblastvo) tedaj vrne sodišču, kadar mu se ne zdi ukazati ničesar o obsojenci, kaj naj bi se ž njim zgodilo po prestani kazni.
§• 3.
Okrajna sodišča naj o vsaki obsodbi v kako kazen zarad prestopkov — izuzemši prestopke proti varnosti poštenja, ki jih je sam6 na zasobno obtožbo preganjati, — ta čas, ko obsojenec nastopa svojo kazen, priobčijo razkaznico po priloženem obrazci z izkazili o domovinstvu, ako bi jih kaj bilo, političnemu okrajnemu oblastvu. v katerega uradnem okoliši biva sodišče. Kadar sodišče biva v okoliši cesarskega policijskega oblastva, naj se o takih obsojencih, ki stanujejo ali so bili prijeti v policijskem okoliši, to priobčuje temu oblastvu.
Kadar je občina tam, kjer ima razsojajoče sodišče svoj sedež, poklicana prisojati komu odgon, naj sodišče, kadar se obsodba tiče osob, imenovanih v §. 1 zakona z dne 27. julija 1871 (drž. zak. št. 88), vrhu tega dvojnik razkaznice, pripodavši mu izkazila o domovinstvu, ako bi jih kuj bilo, dd. ti občini, ter je to pripomniti v raz-kaznici, katera se pošlje političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu).
§■ »■
Kaznilnice imajo dolžnost, o vsakem kaznjenci leto dni predno mu izteče čas kazni, a pri takih kaznih na svobodi, ki ne presezajo leta dni, ta čas, ko jim kaznjenca privedč, izročiti razkaznico političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu) z izkazili o domovinstvu vred.
Kadar podaje občasne nasvete gledč pomiloščenja ali predlaga svoje mnenje o vpoloženi prošnji za milost, dolžna je kaznilnica, ako se dotični kaznjenci po mini-sterijalnem ukazu z dne 16. julija 1860, št. 18796, vvrste v 1. kategorijo, ob enem izročiti razkaznico političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu), na znanje dajoč vzrok priobčenja, da odloči, kako naj se postopa s kaznjencem, ako bi se zgodilo, da bode odpuščen.
Politično oblastvo (cesarsko'policijskooblastvu)uradno porabivši razkaznico vrne jo kaznilnici, od katere jo prejme nazaj, ko izteče čas kazni.
§. 4.
Ako je okrajno sodišče proti kateri osobi izreklo, da je dopuščeno držati jo v prisilni delalnici (poprav-nici ali poboljševalnici), treba je razkaznico, katera imej na sebi propisani vpis o tem, je li obsojenec takšen, da ga je moči držati v prisilni delalnici (poboljševalnici), priobčiti političnemu oblastvu (cesarskemu policijskemu oblastvu), ako se dd, še predno dotičnik nastopi kazen, in to, če se proti razsodilu ni poprijel pravnega pomečka, tedaj, kadar se razsodilo upravokrepi, a če se je poprijel pravnega pomočka, tedaj, kadar je le-ta podan, in v poslednjem slučaji naj se v svojem času političnemu oblastvu dd na znanje, kakšen uspeh je imel pravni pomoček.
8- 5.
Politično okrajno oblastvo naj razkaznice onih osob, ki imajo domovinsko pravico v njegovem uradnem okoliši ali za katere se ne more zvedeti, kje imajo domo-vinstvo, hrani po abecednem redu. Razkaznice drugih osob priobčiti je političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega okoliši ta ali oni obsojenec ima svoje domovin-stvo, da jih shrani.
Za tega delj naj cesarsko policijsko oblastvo izroči dvojnik razkaznice političnemu okrajnemu oblastvu.
Ako kdo zadobode drugo domovinstvo, odstopiti je razkaznico onemu političnemu oblastvu, v katerem okoliši je zadubil domovinstvo.
Politična oblnstva naj domovinskim občinam dajo na znanje, kadar je kateri njihovih domovincev bil kaznovan.
13.	Obveščenje državnega pravdnika o nastopu kazni.
§. ?t4. Nastop vsake po sodnem dvoru prisojene komu kazni na prostosti je priznaniti državnemu pravdniku; pri tistih obsojencih, katere je oddati v kako kaznilnico, mora mu se vrhu tega vročiti razkaznica in pa prepis sodbe in njenih razlogov.
Ako se kazen na prostosti odsedeva pri kakem drugem in ne tistem sodnem dvoru, kateri je izrekel dotično sodbo, treba je nastop kazni vedeti dati državnemu pravdniku sodečega sodišča.
14.	Priznanilo obsodeb.
§. ž$5. Priobčila o izrečenih obsodbah, katera sodišče daje po §. 402 k. p. r., naznanjati je državnemu pravdniku.
15.	Priznanilo varnostnemu oblastvu.
§. 36. Tudi zunaj slučajev, naštetih v §. 7 ukaza z dne 5. marcija 1853, drž. zak. št. 44, naj se izrečena obsodba varnostnemu oblastvu priznanja tedaj, kadar se izrek stori na podlogi zakona z dne 10. maja 1873, drž. zak. št. 108, o policij-sko-kazenskih določilih proti lenuhom in potepuhom,
Glej tudi določilu zakonov z dno 24. maja 1885 št. 89 in 90 d. z. in z dno 27. maja 1885 št. 131 d. z. pod Vlil. 2 in 3 in XI. prvega zvezka te zbirko in naredbo pravosodnega min. z dno 18. julija 1886 št. 13069 (J. M. V. B. št. 48).
16.	Subsidiarna obtožba.
§. 37. V §. 48, štev. 2 in 3 k. p. r. ukazano obveščen j e zasebnega udeleženca, da je državni pravdnik odstopil od daljega preganjanja, zgodi se po sodišču.
§. ?$}{■ Med spise, katere je po §. 154 navodila kazenskim sodiščem z dne 16. junija 1854 vpisavati v vpoložilni zapisnik, spadajo tudi predlogi zasebnih udeležencev o začetji vvodne preiskave (§. 48, št. 1 k. p. r.), njihova izrecila, da vzdržujejo obtožbo (§. 48, št. 2, 3 k. p. r.) in obtožnice, ki jih podajo.
Tu omenjeni §. 154 navodila veleva: Razen pismenih vlog strank , od državnega pravdništva podanih obtožnic , vzklicev in drugih posebnih pismenih vlog, v zapisnik vzetih ustnih ovad kažnjivih dejanj, gledti katerih pri sodišču ne toče so nobena preiskava, dopisov in ukazov drugih oblastov, sodišču danih poročil — ne sme se v vpoložilni zapisnik vpisati noben spis ali sodni zapis, temveč oddati je vsak spis preiskovalnemu sodniku, da ga vpiše v dnevnik o preiskavi in priloži preiskovalnim spisom.
§. 39. Sodišče naj s priobčilom spisov priznani državnemu pravilniku vsako pognano subsidiarno obtožbo, dan glavne razprave o njej in konečno rešitev kazenske stvari.
17.	Hranjenje spisov v registraturi.
§. 40. Med registraturne glavne razdelke, ki jih je po §. 167 navodila kazenskim sodiščem z dne 16. junija 1854 nasnovati, naj se spisi po sledečih razločbah porazdeljujejo:
A.	Spisi o kazenskih rečeh, ki so se odstopile drugim oblast,vom;
B.	spisi o kazenskih rečeh, ki so bile dokončane brez glavne razprave;
C.	spisi o kazenskih rečeh, v katerih je bila glavna razprava;
D.	priobčila in dopisi drugih oblaste v v kazenskih rečeh, ki se ne tičejo kazenskih slučajev tekočih pri tistem sodišči;
E.	spisi, ki se tičejo jetništva;
F.	spisi sodnega dvora kakor vzklicnega sodišča {§. 13, št. 2 k. p. r.)
18.	Troški in globe.
«) Potnine porotnikov.
§. 41. Vsak porotnik, komur po §. 25 zakona z dne 23. maja 1873, drž. zak. št. 121, o sestavljanji porotniških imenikov, pristoji odškodnina, dobiva po 1 gold. avstr. velj. za vsako uro poti tje in nazaj.
Daljave se računijo takisto, kakor pri službenih potih sodnih uradnikov.
Plačujejo se naprej iz sodne zaloge kazensko-sodnih troskov.
l*o ukazu pravosodn. min. z dno 2(». aprila 1874 št. 2961 jo porotniku , ki jo izpolnil svojo dolžnost in čigiir stanovališče jo od sedeža porotnega sodišča oddaljeno več ko eno miljo (sedaj 7‘Г> kilometrov), odmeriti odškodnina po 1 gld. za vsako uro poti (hoda) tje in nazaj in sicer ne glede na morebitno železnično zvezo ; pristoji pa mu ta odškodnina za eno porotno zasedanje (g. 21)7 k p. r.) samo enkrat, no glede nato, ali je on samo enkrat, ali pa večkrat storil pot od stanovališča do porotnega sodila in nazaj.
b)	Troški kazenske zvršitve pri kaznih na prostosti.
§. 42. Troske zvršitve kazni na prostosti, kolikor po §§. 387 in 388 k. p. r. obsegajo izdatke za hrano, ležišče, kurjavo, svečavo, nabavo in čiščenje perila in obleke, po tem delež troškov za stražo in upravo kaznilišča, pripadajoč na posameznega kaznjenca, je za vse kaznjence določnega okoliša na glavo in dan enakomerno številkoma za-računjati, vendar posebej za vsako vrsto kaznilišč, namreč za samostalne kaznilnice, za jetnišnice sodnih dvorov prve stopinje in zapornice okrajnih sodišč.
Troski bolezenski in porodni nasproti naj se računijo samo za posameznega kaznjenca, pri katerem jih je bilo, in vsegdar le v vsoti, kolikor se jih je res nabralo.
§. 4.$. Troške kazenske zvršitve, katere je na glavo in dan enakomerno zaračunjati, ustanavlja slednji samostalni kaznilnici od treh do treh let pravosodni minister, a jetnišnicam sodnih dvorov prve stopinje v vsakem okoliši višjega deželnega sodišča in zapornicam okrajnih sodišč v okoliši vsakega sodnega dvora prve stopinje jih ustanavlja vsako leto prezident višjega deželnega sodišča.
aa) Troški kazenske zvršitve za kaznilnice.
§. 44. Pri samostalnih kaznilnicah naj se v ta namen tako postopa:
Zračuniti je troške, kateri so se v treh zadnjih popolnoma preteklih koledarskih letih nabrali za preskrbo kaznjencev (hrano, ležišče, kurjavo, svečavo, nabavo ter čiščenje perila in obleke), za nagrado nadzornemu in uradniškemu osebju, za vzdrževanje poslopij in opravnih predmetov, po tem za priskrbo hišnih, pisarničnih in vseh druzih potrebščin, kar jih zahteva čuvanje in upravljanje kaznilnice in dela kaznjencem naläganega.
Od tega se odbije vsa denarna vrednost, katero je v teh treh letih delo kaznjevcev dalo, in vsoto, katera se po tem poda, deliti je s številom pfeskrbnih dni, kar jih je vso tisto dobo bilo.
Tako najdeni znesek predstavlja delež kazensko-zvršilnih troškov za prihodnja tri leta, kateri prihaja na vsacega posameznega kaznjenca na dan.
Vendar je drobce enega krajcarja, kar jih bode čez pol krajcarja, šteti za pol krajcarja, a če so manjši, puščati jih je čisto iz računa.
bb) Kazensko-zvršilni troški za jetnišnice in zapornice pri sodiščih.
§. 45. Pri jetnišnicah sodnih dvorov prve stopinje in pri zapornicah okrajnih sodišč naj se kazensko-zvršilni troški, kar jih prihaja na enega kaznjenca na dan, za vsako leto izračunjajo tako, da se vsota troškov, kar se jih je v popolnoma preteklem predzadnjem koledarskem letu pri vseh sodnih dvorih v okoliši dotičnega višjega deželnega sodišča, oziroma pri vseh okrajnih sodiščih v okoliši dotičnega sodnega dvora prve stopinje nabralo za plačo nadzorovalnemu in jetnišnično-uradniškemu osobju, za vzdrževanje prostorin v ječo namenjenih in opravnih predmetov, po tem za nabavo hišnih, pisarničnih in vseh drugih potrebščin, ki jih zahteva čuvanje in upravljanje jetnišnice (zapornice), razven tistih za kaznjencem nalägano delo, deli s številom vseh preskrbnih dni, kar jih je bilo v tistem letu, in tako najdeni znesek došteje vsakokratni po §. 387 k. p. r. za enega jetnika in en dan ustanovljeni preskrbnini.
Z drobci enega krajcarja je tu ravnati po propisu §. 44.
Ako' se je kateri kaznjenec za časa kazni rabil za dela v kaznilišči (jetnišnici, zaporu) vvedena, odbiti je od vsote kazensko - zvršilnih troškov zadevajočih ga po prvem odstavku tega paragrafa, v založno blagajnico oddani čisti dohodek njegovega dela, ki se računi po številu njegovih delovnih dni in po dnini v tistem kaznilišči navadni.
Ta odbitek pa ne sme nikdar prestopati kaznjencu v enakem razdobji odkazane trdno ustanovljene mezde (prezaslužka).
Vsled naredbo pravosodn. ministorstva z dne 10. febr. 1880 št. 24 d. z. glasi se §. 4f> naslednje:
Vri jetnišnicah sodnih dvorov prvo stopinje in pri zapornicah okrajnih sodišč treba je kazensko-zvršilne troske , kar jih prihaja na enega kaznjenca na dan, za vsako loto izračun j ati tako, da so od vsote troskov, kolikor so jih je v popolnoma preteklem predzadnjem koledarskem lotu pri vseh sodnih dvorih v okoliši dotičnoga višjega deželnega sodišča, odnosno pri vseh okrajnih sodiščih v okoliši dotičnoga sodnega dvora prvo stopinje nabralo za plačo nadzorovalnemu in jetnišnično-uradniškomu osobju, za vzdrževanje prostorju v ječo namenjenih in opravnih predmetov, potem za nabavo hišnih, pisarničnih in vseh drugih potrebščin, ki jih zahteva čuvanje in upravljanje jetnišnice (zapornice), — razven onih za delovrsbo —, odbije skupna vsota čistega donosa, ki gaje pri teh sodnih dvorih, odnosno pri okrajnih s o (i i 8 č i h dalo delo kaznjencev, ostanek deli s številom preskrbnih dni, kar jih je bilo v istem letu in tako najdeni znesek došteje preskrbnini po §. 887 k. p. r. za enega jetnika in en dan ustanovljeni.
Z drobci enega krajcarja ravnati jo tu po propisu §. 44.
Ta način izračunjanja naj počensi od leta 1887 volja za ustanavljanje kazonsko-zvršilnih troškov.
cč) Razglas kazenskozvršilnih troškov pri kaznih na prostosti.
§. 46. Znesek troškov, kateri je za vsako samostalno kaznilnico vsakokratno ustanovljen za enega kaznjenca na en dan, treba po državnem zakoniku razglašati.
Zneske nadnevnih kazenskozvršilnih troškov za sodne kaznjence je razglašati po deželnem časniku ter dotičnim sodiščem pismeno priznanjati.
dd) Izmera kazenskozvršilnih troškov pri kaznih na prostosti na podlogi prejšnjega kazensko-pravdnega reda.
§. 47. Po zgornjih paragrafih določene zvršilne troške je iztirjevati samo od tacih kaznjencev, kateri so bili v kazen na prostosti obsojeni s sodbo
po kazenskopravdnem redu z dne 23. maja 1873, drž. zak. št. 119, izdano.
Od tistih oseb, katerim je kazen na prostosti naložena s sodbo po prejšnjem kazenskopravdnem redu storjeno, naj se iztirjavajo preskrbnine po do-zdanjih propisih za leto 1873 ustanovljene, ako se sploh povračujejo.
c)	Iztirjavanje troskov kazenskega postopka in kazenske zvršitve.
§. 48. Troške kazenskega postopka in zvršila naj dotle, dokler se drugače ne ukaže, sodišča po veljavnih propisih iztirjavajo.
§. 41). Pridržba svojine obdolžencev, katera je ob kazenskem postopku prišla sodišču v roke, v svrho pokritja troskov tega postopka (§. 138 navodila kazenskim sodiščem z dne 16. junija 1854) zavisi od uvetov v §. 391 k. p. r. omenjenih.
Tu omenjeni §. 138 navodila so glasi :
Ako je o priliki preiskave prišla obdolženčeva lastnina v hrambo sodišča, smo se ista pod uvoti §. 343 k. p. r. (sedaj §. 391 k. p. r.) pridržati v svrho pokritja troškov kazenskega postopka. Vsako zavarovanje te vrsto poočititi jo v preiskovalnih spisih in v zapisniku troskov.
d)	Globe (kazni v novcih).
§. 50. Globe iztirjavajo sodišča kakor doslej. Da se je globa s sodbo izrečena izplačala, to se naznanja državnemu pravdniku s priobčilom do-tičnega spisa na vpogled.
§. 51. Globe, katere sodni dvori na prvi ali višji stopinji po §. 7 k. p. r. prisojajo, okrajna sodišča pa iztirjujejo, oddajati je za vsak slučaj posebej sodnemu dvoru prve stopinje, kateri da prejemno potrdilo.
§. 52. O teh prejetih globah in izdanih zneskih je konci januvarja vsacega leta dajati višjemu deželnemu sodišču po obrazcu II. sestavljen in s potrebnimi prilogami opravljen račun.
Kadar se ni nič prejelo ali izdalo, tedaj je naznaniti, da ni bilo nič prejemkov ni izdatkov.
§. 53. Oskrbovanje prejetih glob in v §. 7 k. p. r. omenjena uporaba v podpiranje iz zapora izpuščenih je pri sodnih dvorih izročena komisiji, katera sestoji iz sodnodvornega načelnika, sodnika, komur je nadzor nad jetništvom izročen in državnega pravdnika. Komisija ukreplje po večini glasov.
Pri okrajnih sodiščih naj te ukrenitve stori okrajni sodnik, poslušavši državnopravdniški organ.
Denarje hraniti pristoji vsakakor sodnemu načelniku.
§. 54. Podporščino je naklanjati pred vsem takim osebam, katere so brez pomoči, in od katerih se je nadejati, da bi se rade pošteno preživile.
V enakih okolnostih je iz preiskovalnega zapora izpuščenim dajati predstvo pred izstopajččimi kaznjenci.
e) Smrtna sodba.
§. 55. Za zvršitev sodbe na smrt pristoji ra-beljnu 25 gld. in vsakemu k temu potrebovanih pomočnikov njegovih po 5 gld. Vrhu tega pristoji Bau, če se kazen zvrši zunaj njegovega bivališča, razen povračila za vožnjo, katere se mu je poslužiti, po 5 gold. na dan za hrano njemu in pomočnikom vkup.
Kazenskopravdni rod.
IV.	Razvidnost, prigled in nadzor.
1. Zapiski in kazala.
a)	Okrajna sodišča.
§. £>6. Okrajna sodišča naj pišejo kazalo (register) po obrazci III o ovadah zastran hudodelstev in pregreškov, katere jim dohajajo.
§. 57. O tekočih slučajih prestopkov naj se pri okrajnem sodišči piše kazalo po obrazci IV.
b)	Sodni dvor prve stopinje.
§. 58. Na mesto obrazca glavnega kazala ukazanega v §. 6 navodila kazenskim sodiščem z dne 16. junija 1854 naj pride obrazec V.
Vrhu tega je pisati posebno kazalo o vseh vloženih obtožnicah po obrazci VI.
c)	Svetovalstvena zbornica.
§. 59. Prvosednik svetovalstvene zbornice naj piše po obrazci VII. kazalo poslovnih spisov, o katerih se v zbornici poročuje. Vpisovanje v predelke naj se stori med sejo.
d)	Prvosednik.
§. 60. Prvosednik glavne razprave pri sodnem dvoru prve stopinje in prvosednik porotnega sodnega dvora naj piše po obrazci VIII. kazalo o kazenskih slučajih, s katerimi je imel opraviti.
Kadar prvosednik porotnega sodnega dvora ni ud tistega sodnega dvora, naj načelnik sodneg» dvora po dokončani sesiji izroči kazalo üdu sodnega dvora, da izvede s tem zvezana uradna dejanja.
e)	Sodni dvor kot vzklicno sodišče.
§. 61. Pritožbe in vzklice, ki proti okrajnim sodiščem dohajajo na sodni dvor kakor vzklicno sodišče, zapisavati je po obrazci IX.
2.	Poslovni izkazi,
a)	Okrajna sodišča.
§. 62. Okrajna sodišča so dolžna poslovne izkaze o svojem kazenskosodnem delovanji sestavljene po obrazci X. vsako leto in to v osmih dnevih po izteku leta pošiljati sodnemu dvoru prve stopinje, kateri jih polaga pred višje deželno sodišče.
Skupnim vsotam izkaznoga leta pristaviti so v vsakem perijo-dičnom izkazu skupne vsote prejšnjega lota ter jo tako s primerjanjem toU vsot v dotičnih rubrikah poočititi prirastek ali pa upadek <ukaz pravosodn. min. z dne 1. maja 1883 št. 6809).
§. 63. V §. 95 k. p. r. omenjeno mesečno poročilo o stanji vseh tekočih vvodnih preiskav naj okrajno sodišče daje s tem, da predloži izkaz po obrazci XI.
V ta izkaz je sprejemati tudi tiste vvodne po-zvedbe, ki mu jih svetovalstvena zbornica po §. 12 k. p. r. izroča.
Svetovalstvena zbornica naj prejeti izkaz precej pregleda, kar je potrebno, zaukaže, in izkaz najdalje v osmih dnevih vrne okrajnemu sodišču, katero ga sme vnovič za poročilo porabiti, dopolnivši vpise k že vpisanim slučajem in vpisavši kazenske slučaje, ki začn6 na novo teči.
b)	Sodni dvor prve stopinje.
§. 64. Letne poslovne izkaze, katere so sodni dvori prve stopinje po §. 42 navodila kazenskim
17*
sodiščem z dne 16. junija 1854 dolžni predlagati, sestavljati je po obrazci XII.
§. 65. Sodni dvori prve stopinje polagajo pred višje deželno sodišče po obrazci XIII. letne poslovne izkaze o svojem delovanji z ozirom na prestopke.
Kako jo v posameznih točkah sestavljati to izkaze glej ukaz pravosodn. min. z dne 30. oktobra 1874 št. 12083.
c)	Višja deželna sodišča.
§. 66. Višja deželna sodišča narejajo svoj poslovni izkaz o kazenskih rečeh po obrazci XIV.
d)	Kasacij ski dvor.
§. 67. Poslovni izkaz, katerega je vrhovni sodni dvor kot kasacijski dvor konci leta dolžan podati pravosodnemu ministru, naj se piše po obrazci XV.
Drugi del.
Določila o državnopravdniških uradnih delih.
Oddelek I.
O uradnih delih državnega pravdništva pri sodnih dvorih.
O v a d e.
§. 68. Državni pravdnik naj ustne ovade, če meni, da so utrjene, pismeno zaznamenuje. Ako pa misli, da nimajo nobene podstave, naj ovaditelja o tem pouči, in če ta vendar pri ovadi ostane, naj jo na njegovo zahtevanje vzame na zapisnik.
§. 69. Ako državni pravdnik ovado zavrže (§. 90 k. p. r.), ne da bi se bile vršile sodne pozvedbe, naj tedaj, kadar je bil obdolženec prijet in sodišču
priveden, kadar treba stvari v sodno hrambo vzeti ali kaj drugega ukreniti, kar pristoji sodišču, le-temu da potrebna priznanila.
Vvodne pozvedbe.
§. 70. Ako državni pravdnik vvodnim pozved-bam povod da, naj se v tacih krajih, kjer bivajo deželno-knežja policijska oblastva, praviloma na-nje obrača.
On naznani samo splošno, v katerem oziru naj se vršijo vvodne pozvedbe, sme pa tudi dati določna naročila o posameznih uradnih dejanjih. Zlasti sme zahtevati, da se delajo zapisniki, in celo povedati posamezna vprašanja, o katerih želi zasliševanja.
Občuje naj se, kolikor je mogoče ustno; kar je sam ukrenil in kar se mu je priobčilo, naj si v važnejših slučajih zapisuje; pravico ima tudi, od zaprošenega oblastva tacih zapisnikov zahtevati.
Kadar zapazi nepravilnosti, kadar se mu neopravičeno odreče pomoč ali kadar se stvar zavlačuje, naj se državni pravdnik obrne na oblastvo zaprošenemu nadstoječe ali na višjega državnega pravdnika.
Ta določila veljajo tudi tedaj, kadar državni pravdnik za vvodne pozvedbe naprosi druga in ne deželno-knežja policijska oblastva.
Vvodna preiskava.
§. 71. Ako državni pravdnik stavi predlog za vvodno preiskavo, dolžan je po §. 92 k. p. r. določno in natanko zaznamovati osebe, proti katerim, in dejanja, zaradi katerih stavi ta predlog.
To naj se zgodi tudi takrat, kadar se v teku vvodne preiskave predlaga raztegniti jo na drugo dejanje ali na druge osebe.
§. 72. Tudi po tem, ko je vvodna preiskava že začeta, dolžan je državni pravdnik paziti na to, da se pripravi za tek preiskave potrebno gradivo, ter sme tudi za tega delj poprositi druga oblastva za podporo (§. 36 k. p. r.).
Obtožnica.
§. 7!$. Ako se obtožnica vloži proti več obtožencem, smejo se v odpravkih posameznim obtožencem izpustiti tiste obtožbine točke, katere se jih ne tičejo ni posreduje ni neposrednje.
§. 74- Ako zaprt obdolženec pred sodiščem izreče, da se odpoveduje vročitve obtožnice (§. 209 k. p. r.) ter zadovoljava s tem, da se mu prebere, sme se nje vročitev opustiti ter bode prebranje obtožnice, v zapisniku poočiteno, nadomeščalo vročitev obtožnice.
Razvidnost subsidiarnih obtožeb.
§. 75. Državnemu pravdniku naj bode vsak čas znano, kako stoje kazenske razprave, vršene na podlogi subsidiarnih obtožeb; dolžan je vsak tak slučaj, kadar nastane, in če se kazenska reč ne dožene v predhodnem postopku, vsako podano obtožnico in nje uspeh naznaniti višjemu državnemu pravdniku.
Kazensko zvršilo.
§ 7($. Po §. 405 k. p. r. napravlja državni pravdnik, da se tisti obsojenci, katerim je kazen
v kaznilnici odsedeti, oddadö va-njo ; o tem bode veljalo to-le:
Ako je obsojenec v prostosti, določi državni pravđmk z ozirom na okolnosti, je li obsojencu priti na ravnost v kaznilnico ali pa k sodišču. Storjeno naredbo in pa čas, do kdaj ima svojo kazen nastopiti, priznaniti je obsojencu in tudi ob-lastvu, katero ga bode prevzemalo. Ako obsojenec tega naročila ne posluša, naj državni pravdnik napravi, da bode po sodišči prijet.
Glede tistih obsojencev, kateri so v sodnem zaporu, naznani državni pravdnik načelniku sodnega dvora kaznilnico, v katero jih je odpraviti. Gledati je na to, da se obsojenci v enakih okol-nostih v kaznilnico oddajč po tisti vrsti, po kateri so kazen pri sodišči nastopili.
V vseh slučajih mora državni pravdnik kaznilnici poslati razkaznico s prepisom sodbe in razlogov (§. 34) vred.
Pri onih obsojencih, katero jo sodilo porotno sodišče, pridojatž jo tudi prepis obtožnico onim spisom, ki so pošiljajo kaznilnici (ukaz pravosodn. min. z dne Ki. marc. 1876 št. 8423).
Glej naredbo pravosodn. min. z dno 4. febr. 1890 št 2063 (J. M. V. U. št. 10), vsled katere jo ženske kaznjence pred oddajo v žensko kaznilnico natanko preiskati, so - li noseče ali pa če imajo kako nalezljivo spolovilno bolezen.
Izgnanje iz dežele, odprava.
§. 77. Kadar se sodba glasi na izgnanje alf odpravo, dolžan je državni pravdnik poleg prizna-nila po §. 407 k. p. r. prepisanega priobčiti to osrednjemu policijskemu listu.
Prodaja hranil.
§. 78. Državni pravdnik naj provzroči, da sodišče proda stvari iz kazenskosodnih preiskav iz-
virajoče, kakor se veleva v §§. 377 in 379 k. p. r., ter čuje nad zvršilom.
Oglasi.
§. 71). Priobčila važnih dogodkov osrednjemu policijskemu listu, po veljavnih prepisih sodiščem naložena, naj državno pravdništvo oskrbuje, kadar nastane potreba in se sodišče še ne bavi z dotično stvarjo.
Obdelovanje poslov.
§. SO. Kadar je po obilnosti poslov potrebno, sme državni pravdnik s privolitvijo višjega državnega pravdnika, nekaterim svojih substitutov prepustiti, da odkazane jim kazenske stvari samostalno vodijo; vendar ima tudi v teh slučajih dolžnost, sam na tanko pretehtati izrecilo o zavrženji kake o vade (§. 90 k. p. r.), vpoložitev obtožnic v slučajih poroti odkazanih in pa ničnostne pritožbe.
Vpogled v spise.
§. 81. Višji državni pravdnik ima pravico, vpogledovati v spise višjega deželnega sodišča in sodišč temu podstoječih, in tudi v zapisnike o njihovem posvetovanji. Ista pravica pristoji državnemu pravdniku do sodnega dvora prve stopinje in do okrajnih sodišč, kar jih je pod njim.
Mesečno poročilo.
§. 82. V mesečnih poročilih, katera je po §. 31 k. p. r. dajati višjemu deželnemu pravdniku, treba posebej povedati število kazenskih reči, katere so rešene po zavržbi ovade, in število onih drugače rešenih. Kar se tiče še tekočih kazenskih
reči', naj se o njihovem stanji poroča tako, da se posebej poočiti število tistih kazenskih reči, o katerih se vrše’vvođne pozvedbe, po tem tistih, katere so v vvodni preiskavi, dalje tistih, o katerih je podana obtožba in zadnjič 6nih, o katerih je že bila glavna razprava. V slučajih večje važnosti je posebej razložiti, kako stoji katera posamezna kazenska reč.
Višjemu državnemu pravdniku se pridržava, ako vidi potrebo, zahtevati od državnega pravdnika tanjih razložeb o rešenih kazenskih rečeh ali o stanji še tekočih.
Zapiski o glavnih razpravah.
§. 83. Državni pravdnik naj si po obrazci XVI. o določenih glavnih razpravah in njih uspehu piše kazalo po zaporedoma idočih dnevih celega leta.
Naznanila okrajnih sodišč.
§. 84. Državni pravdnik je dolžan naznanila okrajnih sodišč o vvodnih pozvedbah, katere so po §. 89 k. p. r. zastran hudodelstev in pregreškov začela, v razvidnosti imeti in kadar je kdo v zaporu, čuvati nad tem, da se spisi o pravem času predlagajo.
Poslovni izkaz državnega pravdništva.
§. 85. Letni poslovni izkaz, katerega so državni pravdniki po §. 22. ukaza državnim pravd-ništvom z dne 3. avgusta 1854 dolžni predlagati, sestavlja naj se po obrazci XVII, a statistični izkaz po obrazci XVIII.
Kako so posamezne rubrike toga izkaza izpolniti, določajo ukazi pravoHodn. min. z dne 6. aprila 1076 St. 3644, z dne 29. maja 1881 St. 9268, z dne 22. nov. 1883 št. 6172, z dne 12. oktobra 1886 št.
18582, z dne 29. dec. 1888 št. 22492, z dne 10. mare. 1889 št. 6104 in 23. mare. 1889 št. 6769.
Poslovni izkaz višjega državnega pravdništva.
§. 8<i. Višji državni pravdnik naj poslovni izkaz o svojem delovanji, katerega je dolžan dajati pravosodnemu ministru, osnuje po obrazci XIX.
Oddelek H.
O uradnih delili državnopravdniških organov pri okrajnih sodiščih.
Državnopravdniški organi priokrajnih sodiščih.
§. #7. Poslove državnega pravdništva pri okrajnih sodiščih opravljajo naslednji državnopravdniški organi:
1.	Uradniki državnega pravdništva;
2.	v to določeni uradniki političnih in policijskih oblastev;
3.	posebej imenovani državnopravdniški opra-vitelji in njih namestniki.
Pravosodni minister določa, po katerem izmed gori omenjenih načinov bode se državnopravdniška služba pri vsakem okrajnem sodišči posamič opravljala, in sicer ondi, kjer se uporabi sodelovanje političnih in policijskih oblastev po dogovoru z ministrom notranjih zadev.
Ö državnopravdniških opraviteljih posebej.
1. Imenovanje.
§. ««. Za državnopravdniškega opravitelja ali namestnika mu moči je imenovati samo onega,
kdor državljanske pravice popolnoma uživa in ima potrebno sposobnost ter je zaupanja vreden. On mora v kraji, kjer ima okrajno sodišče svoj uradni sedež, ali prav blizo njega redno prebivati in sodne jezike znati.
Imenovati ga pristoji višjemu državnemu pravd-niku, kateri naj se poprej domeni z deželnim načelnikom.
Ako dotičnik stoji v javni službi, iskati je privolitve nadstoječega mu oblastva.
Višji državni pravdnik ima pravico, državno-pravdniškega opravitelja vsak čas odpustiti iz službe brez navedbe razlogov, a odpuščenec nima pravice, proti temu pritoževati se.
Tako odpuščenega moči je vsak čas na novo imenovati v to službo.
2. Razpis mesta.
§. 89. Izpraznjena mesta sme višji državni pravdnik razpisati; ali v svojem izboru nij utesnjen na tiste osebe, katere so se na razpis oglasile.
Prošnje je vpolagati državnemu pravdniku, kateri jih, kadar mine razpisni rok, s svojim mnenjem vred polaga pred višjega državnega pravdnika.
Sposobnost prosilcev presojati je višji državni pravdnik poklican, kateremu je prepuščeno daljnih pojasnil, katerih bi potreboval, poiskati po primernem potu.
3.	Službena prisega.
§. 90. Predno službo nastopi, imenovanec priseže prisego v obrazci XX. obseženo.
Zapriseguje ga državni pravdnik; sme pa zaprositi tudi okrajnega sodnika, naj ga on v prisego vzame.
Ta prisega so tako-le glasi :
Prisegam pri Bogu Vsemogočnemu in obljubujem na svojo poštenje in zvestobo, da bodem Njegovemu c. in kr apostolskemu Veličanstvu presvetlemu knezu in gospodu 1'rnnHslcu Jožefu l'rventu, po Božji milosti cesarju avstrijskemu in kralju ogorskemu, kralju češkemu, dalmatinskemu, hrvaškemu, slavonskemu, gališ-komu, vladimirskomu in ilirskemu, nadvojvodu avstrijskemu itd. in po Njem iz Njegove rodbine in krvi sledečim dedičem brezuvetno zvest in pokoren in da so bodem državnih temeljnih zakonov neo-raahljivo držal ; prisegam, da hočem svojega urada dolžnosti vestno izpolnjevati : Tako mi Bog pomagaj I
4.	Nagrada.
§. 91. Pravosodni minister določa, bode li dr-žavnopravdniški opravitelj za svoje službovanje dobival kako nagrado in koliko.
Nagrada se na zaprosbo višjega državnega pravdnika po prezidentu višjega deželnega sodišča nakazuje ter v mesečnih ali četrtletnih obrokih po izteku dotičnega meseca ali četrtletja izplačuje pri davkariji.
§. 92. Pravica do dovoljene nagrade se začenja prvega dne tistega meseca, kateri sledi po dnevu službenega nastopa. Ako se poslovanje konča, predno izteče dotični mesec po koledarji, tedaj ima državno-pravdniški opravitelj samo pravico do razmernega dela mesečnine.
§. 93. Ako opravitelj izostane od službe pa se zaradi tega opraviči, ne ustavi mu se nagrada, če njegova nepričujočnost v enem letu ne trpi čez mesec dni.
Ako pa nepričujočnost dalje trpi ali če je ne opraviči, prestane nagrada za ta čas, dokler ne služi.
Kadar se državnopravdniški opravitelj brez navedbe vzrokov odpusti iz službe, tedaj mu pristoji nagrada za tist mesec, v katerem je bil odstavljen.
§. 94. Kadar gre komu nagrado ustaviti, naj višji državni pravdnik to brez odloga priobči pre-zidentu višjega deželnega sodišča ter mu priznani dan, od katerega naprej je izplačevanje ustaviti.
§. 95. Državni pravdnik ima oblast državno-pravdniškemu opravitelju v enem letu do 14 dni, višji državni pravdnik pa do šest tednov dopusta dati.
6.	Uradne dolžnosti.
§. 96. Državnopravdniški opravitelji so dolžni urad, ki ga jim je vlada izročila, po svoji najbolji moči in s strogo vestnostjo opravljati, naročila svojih višjih na tanko izpolnjevati in zlasti uradno skrivnost strogo varovati. Glede na svojo službo ne smejo od nikogar ni posrednje ni neposrednje darila jemati niti drugega dobička naklanjati si.
Ako pristopijo političnemu društvu, naj to naznanijo državnemu pravdniku.
Za državnopravdniške opravitelje volja še posebej uradno navodilo , priobčeno po ukazu pravosodn. min. z dno 14. febr. 1874 št. 2191.
6. Disciplinarna kazen.
§. 97. Ako državnopravdniški opravitelj svoje dolžnosti prelomi, sme mu državni pravdnik izreči izgubo nagrade do zneska ene mesečnine.
Proti takemu izreku moči je v osmih dnevih poprijeti se pritožbe do višjega državnega pravdnika.
Pritožbo je vpoložiti pri državnemu pravdniku.
7.	Globe.
§. 98. Ako je državnopravdniški opravitelj muden, sme ga državni pravdnik poganjati z globami do 5 gold.
Pritožba ni dopuščena, vendar je globo zopet oporeči, ako se opravitelj dovoljno opraviči. Razen
tega smo državni pravdnik z ozira vrednih razlogov ukreneno globo odpustiti.
8.	Odpust iz službe.
§. 99. Kadar nastopijo okolnosti, zaradi katerih bi državnopravđniški opravitelj ne bi mogel doseči te službe ali če se zakrivi z velikim prelomom svoje dolžnosti, naj ga višji državni pravdnik precej odstavi.
9.	Začasno namestovanje državno pravdniških opraviteljev.
§. 100. Kadar se pri okrajnem sodišči opravki državnega pravdništva za to ne morejo zvrševati, ker ta čas v to zvanega organa ni ali ker tacemu organu kak zadržek brani, ima okrajni sodnik oblast, v nujnih slučajih, da se ona dela opravijo, začasno za državnopravdniškega opravitelj a postaviti koga izmed svojih podstojnih sodnih uradnikov ali sposobnega uda izmed občinskega predstojni-štva tistega kraja, a če ni mogoče ni eno ni drugo, drugega zaupanja vrednega moža. V obeh poslednjih slučajih treba pozvanca zapriseči, ako že ni v državni družbi.
Ukrenjeno naredbo treba brez odloga državnemu pravdniku priznaniti.
Postopanje z ovadami.
§. 101. Državnopravđniški organi pri okrajnih sodiščih so dolžni, sprejemati vse dohajajoče jim ovade o taeih kažnjivih dejanjih, katera se ne preganjajo samo in edino na zahtevanje udeleženčevo, in če jim se ustno povedo, zapisati si jih.
Ovade o prestopkih naj takoj izroče okrajnemu sodišču s predlogom, da naj se kaznujejo (§. 451
k. p. r.). Лко storilec ni znan, naj napotijo, kjer bi trebalo, vvodne pozvedbe po sodišči ali varnostnih oblastvih.
Ako pa menijo, da ni zakonitega vzroka sodnemu pregonu, naj ovado zavržejo zapisavši ob kratkem svoje dotične nagibe ter spise prilože mesečnemu izkazu, katerega polagajo pred državnega pravdnika.
Ako je v ovadenem dejanji po njih mnenji dobiti hudodelstvo ali uradoma preganjan pregrešek, naj ovado nemudoma odpravijo na okrajno sodišče (§. 89 k. p. r.).
Priznanilo zasebnim udeležencem.
§. 102. Ako državnopravdniški organi preganjanje odrekö, naj to zasebnemu udeležencu pismeno priznanijo (§. 449 k. p. r.).
Kako postopati, kadar se privede jetniki.
§. 103. Brž ko se državnopravdniškim organom priobči, da je prestopka sumen človek ujet in priveden, naj nemudoma oddado svoje predloge o pregonu ali pa izrecilo, da pregona ne predlagajo.
Kazenski nalog.
§. 104. Kadar nastopijo uveti v §. 460 k. p/r. omenjeni, naj se predlaga izdanje kazenskega naloga brez predhodnega postopka.
Odstop od pregona.
§. 105. Državni pravdnik sme državnopravdniškim organom naložiti dolžnost, da od svojih po §. 451 k. p. r. stavljenih predlogov o pregonu
bodi v določno označenih slučajih ali tudi v vseh slučajih samo tedaj odstopijo, če on privoli.
Občevanje s sodišči.
§. 106. S sodiščem naj kolikor je mogoče ustno občujejo.
Predloge je pismeno vpolagati, ako jih ne po-svedočuje sodišče.
Občujoč s sodiščem naj mu državnopravdniški organi vsegdar dolžno spoštovanje izkazujejo.
Pri določenih glavnih razpravah bodi jim sedež sodniku na desno, a kadar k sodišču kaj govore, naj vstanejo.
Dopisovanj e.
§. 107. V pismenem občevanji pošiljajo državnopravdniški organi svojim višjim oblastvom poročila, drugim oblastvom pa pisma.
V odpravkih na stranke naj se drže oblik, ka-koršne so pri javnih oblastvih v navadi.
Vpogled v spise.
§. 108. Državnopravdniški organi imajo pravico, vpogledovati v spise, kateri so pri okrajnem sodišči in se tičejo prestopkov.
Registratur a.
§. 109. Državnopravdniški organi so dolžni spise, kateri pri njih ostajajo, zaznamovati z zaporednimi števili in po teh v red dejane, po letnikih v povezke zložene in pregledno popisane skrbno hraniti.
Kadar jim se uradno delovanje ustavi, morajo spise izročiti nasledniku.
Registra turni spisi.
8.	HO. Državni pravdnik ima dolžnost, dati si v določnih dobah od državnopravdniških organov predložiti registraturne spise. On ukaže neporabne spise odločiti in uničiti, a druge spise, katerih dr-žavnopravdniški organi več ne potrebujejo, v svojo registraturo spraviti.
Komisijonalna uradna dela.
§. 111. Državni pravdniki naj državnopravd-niškim organom pri okrajnih sodiščih dajö primerna naročila, če in v katerih slučajih se bodo osebno udeležili uradnih del, katera se zaradi prestopkov opravljajo zunaj kraja, kjer ima okrajno sodišče svoj uradni sedež.
Kadar so se državnopravdniški organi vsled teh naročil udeležili uradnih del zunaj sodnega sedeža, pristoji jim povračilo potrebnih potnih troskov in primerna odškodba za živež in prebivanje. Povračilo odmerja državni pravdnik, izplačuje pa se iz zaloge troskov kazenskega sodbovanja, katero ima okrajno sodišče.
Pri uradnikih političnih, policijskih in pravosodnih oblast,ev, katerim se državnega pravdništva opravki pri okrajnih sodiščih izročajo, ravnajo se v takih slučajih pristojbine po propisih zanje danih.
Mesečni izkaz.
§. 112. Državnopravdniški organi pri okrajnih sodiščih dolžni so konci vsacega meseca po obrazci XXI. poslati državnemu pravdniku izkaz o kazenskih slučajih, ki so začeli teči, in o tem, kar so oni zastran njih ukrenili.
Kazeuskopravdni rod.
Državni pravdnik naj izkaz pregleda in naj jim ga s svojimi opomnjami in naročili, če bi katera imel, brez odloga nazaj pošlje.
§. Ш$. Vrhu tega je državnemu pravdniku še posebej naznaniti vsak prestopek tiskovnega zakona, zakonov o društvenem in shodnem pravu, kakor tudi sploh vsak važen dogodek glede prestopkov, ter je, kjer ne gre za nujne naredbe, čakati njegovih ukazov.
Poročila o poslovanji državnopravd-niških organov.
§. 114- Državni pravdnik je dolžan, konci vsa-cega leta višjemu državnemu pravdniku o poslovanji državnopravdniških organov pri okrajnih sodiščih poročati, važnejše dogodke pa, ki se glede teh organov pripetijo, o vsakem slučaji posebej naznanjati.
Za notranjo uredbo in poslovanje državnih pravdništov veljajo tudi še določila naredbe pravosodnega ministerstva z dne 3. avgusta 1864 št. 201 drž. zakonika.
ii.
Zakon z dne 23. maja 1873
št. 120 drž. zak.
o začasnem ustavljanji porot.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem v dopolnitev člena 11. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 (drž. zak. št. 144) o sodni oblasti tako:
§. 1. Delovanje porot se sme za vsa njim od-kazana kažnjiva dejanja ali za posamezne vrste
teh dejanj začasno, in to najdalje na leto dni za določno ozemlje tedaj ustaviti, kadar so se na njem pokazale dejanjske reči, vsled katerih se to vidi neogibno potrebno, da se zagotovi nepristransko in neodvisno pravosodje.
Ustavljajo se porote v vsakem posameznem slučaji po zaslišanji vrhovnega sodnega dvora z ukazom skupnega ministerstva in pod njegovo odgovornostjo.
Vlada ima dolžnost, ta ukaz z razložbo dotičnih vzrokov obema zbornicama državnega zbora, če je zbran, precej, v nasprotnem slučaji pa neposrednje po njegovem sestanku predložiti ter preklicati ga, brž ko ena izmed obeh zbornic to zahteva.
Ako se je v katerem ozemlji porotam delovanje ustavilo, ne more se ondi ta ustavitev ukazoma ni podaljšati ni obnoviti, predno se državnega zbora seje vnovič ne začnč.
§. 2. Da je porotam delovanje ustavljeno, in pa da je ustavitve konec, razglasiti je oboje po državnem zakoniku.
§. 3. Naredba v §. 1 omenjena ima to moč, da se glavna razprava zaradi dotičnih kažnjivih dejanj in pravni leki proti dotičnim sodbam ravnajo po tistih prepisih, kateri veljajo o hudodelstvih ne spadajočih pred porote. Ako gre za hudodelstvo, na katero je v kazen postavljena smrt ali daljša nego petletna ječa, vrši se glavna razprava pred šesterimi sodniki, katerih eden prvose-duje; pri jednakosti glasov obvelja mnenje obtožencu ugodnejše.
Zastran zagovorništva pri tacih glavnih razpravah glej razsodbo kas. dvora zgoraj k §. 41 k. p. r
§. 4. Na take kazenske reči, zastran katerih se je ta dan, ko se razglasi' v §. 1 omenjeni ukaz, glavna razprava pred poroto že dognala ali vsaj začela, je določilo §. 3 samo tedaj uporabljati, kadar bi glavno razpravo bilo ponavljati. Kazenske pravde, v katerih se je tisti dan, katerega je ustavitev porot nehala, glavna razprava na prvi stopinji že dognala ali vsaj začela, dokončati je po načinu v §. 3 povedanem.
§. 5. Pričujoči zakon pride v moč ob enem z novim kazenskopravdnim redom.
III.
Zakon z dne 23. maja 1873
št. 121 drž. zak.
kako se sestavljajo imeniki porotnikov.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1. K porotniški službi je poklicevati samo može, kateri
1.	so izpolnili 30. leto svoje dobe:
2.	znajo brati in pisati;
3.	imajo domovinsko pravico v kateri občini kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru;
4.	vsaj že leto dni stanujejo v isti občini, kjer bivajo;
5.	ali
«) neposrednjega davka brez priklada — razen zakonitih izjemnih slučajev (§. 14), — najmanj
10 glđ., a v krajih čez 30.000 stanovalcev šte-jočih najmanj 20 gld. na leto plačujejo, ali pa b) brez ozira na ta davek po svojem stanu so odvetniki, beležniki, profesorji in učitelji visokih in srednjih šol, ali so na kakem tozemskem vseučilišči dobili doktorstvo.
§. 2. Nesposoben ali nezmožen, biti porotnik, je:
1.	Komur zavoljo kake slabosti na telesu ali na duhu ni mogoče izpolnjevati porotnikove dolžnosti ;
2.	kdor nima popolnega uživanja državljanskih pravic, zlasti tudi sodno preklican zapravljivec in tist, nad imetjem katerega je odprto konkursno postopanje, dokler se ne dokonča, in če je trgovec, dokler ne dobi zopet sposobnosti za pravice v §.246 konkursnega reda z dne 25. decembra 1838 imenovane ;
3.	kdor se nahaja v kazenskosodnem preiskovanji, pod obtožbo ali v kazni.
§. 3. Za porotnike se ne smejo klicati:
1.	Dejanjsko služeči državni uradniki razen profesorjev in učiteljev na visokih in srednjih šolah;
2.	osebe stoječe armade, vojnega pomorstva ali deželne brambe, katere so v dejanjski službi ali s čakarino na dopustu, in v §. 1, št. 2 zakona o delokrogu vojnih sodišč z dne 20. maja 1869 (drž. zak. št. 78) imenovane osebe vojne uprave;
3.	duhovni zakonito priznanih cerkva ali verskih družeb ;
4.	učitelji ljudske šole;
5.	vsi taki, kateri imajo delo pri pošti, železnici, telegrafu in paroplovstvu.
§. 4. Prosti porotniške službe so:
1.	Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vselej;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane v vojaško službo.
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarničarji, ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da so v svojem poklicu neogibno potrebni, za sledeče leto;
5.	vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem zasedanji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca naslednjega koledarskega leta.
§. 5. Župan naj s pomočjo dveh udov občinskega zastopstva, katera si sam izvoli, napravi vsako leto o začetku septembra meseca zaznamek vseh tistih oseb, ki jih je po zgornjih določilih moči poklicati za porotnike in katere niso svoje oprostitve že po §. 4, št. 1 izprosile.
Zaznamek obsega po abecednem redu in pod števili zaporedoma tekočimi ime in priimek vpisanih oseb, njih stan ali opravek, stanovališče in davek, kolikor ga katera plačuje s pristavkom, katere deželne jezike kdo zna in katerega se največ poslužuje. Pri ljudeh vojni dolžnosti podvrženih (§. 4, št. 3) naj se pristavi opomnja, ali se utegnejo in za koliko časa se utegnejo poklicati v vojaško službo. Ta zaznamek je izvirni ali prvotni imenik porotnikov.
§. 6. Prvotni imenik mora najmanj osem dni v županovi pisarnici razgrnen biti, da ga lahko vsakdo pregleda, in to se mora po navadi vsakega kraja očitno razglasiti s podukom, da se smejo vgovori podajati.
Vsakemu dotičniku je na voljo v tem roku zoper to, da je kdo takšen, ki je po zakonu lahko porotnik , iz prvotnega imenika izpuščen, ali da je vpisan kdo takšen, kateri po zakonu ne more in ne sme biti, — pri županu pismeno ali pa na zapisnik vgovor podati, ali pa na enak način povedati tudi sam za se vzroke, kateri ga porotniške službe oproščujejo.
§. 7. Občinska komisija (§. 5) določuje o vseh podanih vgovorih in o pravičnosti navedenih oprostilnih vzrokov. Te odločbe in pritožbe proti njim podane je omeniti v dotičnih prvotnih imenikih; takšna pritožba se mora podati v treh dneh po uradnem naznanilu odločbe. Kadar se je po odločbah občinske komisije razglašeni imenik kako prenaredil, tedaj je treba premene z naznanilom na uradnem sedeži pribitem, objaviti in dotičnikom vediti dati. Vgovornikom je dati na znanje o tem, kaj se je ukrenilo vsled njihovega vgovora. Takisto se tudi postopa o tem, kadar se kdo sklicuje na vzroke, ki ga oproščujejo.
§. 8 Popravljen prvotni imenik naj župan brez odloga in zadnji čas do konca septembra pošlje okrajnemu glavarju ter priloži vse spise, kateri se tičejo podanih vgovorov in prošenj za oprostitev. Okrajni glavar pregleda precej imenik in če zapazi, da se je pri napravi imenika kaj nezakonitega pri-
petilo ali da ima na sebi važne nenatančnosti, da ga županu nazaj v popravo, če se imenik popravi na to stran, da se izbriše kaka izmed prej vpisanih ali vanj zapiše kaka izmed prej izpuščenih oseb, treba je s popravljenim imenikom ravnati tako kakor s prvič narejenim (§§. 6 in 7).
Popravljeni imenik je zadnji čas do konca oktobra vnovič poslati okrajnemu glavarju.
Ako bi župan precej časa mudil ter prvotnega imenika ne napravil, ne popravil ali ne poslal, ima okrajni glavar pravico, zastalo uradno delo po svojih ljudeh ob občinskem trosku zvršiti dati.
§. 9. Okrajni glavar naj prvotne imenike svojega uradnega okoliša z vsemi dotičnimi listinami predloži prezidentu sodnega dvora prve stopinje. Pri tem naj izmed mož, kateri so sprejeti v prvotne imenike, imenuje tiste, za katere se mu zdi, da so po svoji razumnosti, poštenosti, pravico-ljub-nosti in značajnosti, in v deželah, kjer se govori po več jezikov, tudi zaradi znanja jezikov posebno pripravni za porotnike.
§. 10. V tacih krajih, ki imajo svoja lastna občinska ustanovila (statute), naj župan prvotne imenike pošlje na ravnost prezidentu sodnega dvora prve stopinje, ter naj izpolni pri tem nalogo v §. 9 okrajnemu glavarju propisano.
§. 11. Prezident sodnega dvora prve stopinje pokliče komisijo, katera za okoliš vsakega sodnega dvora zadnji čas meseca novembra sestavi letni imenik.
Komisija sestoji zraven prezidenta ali njegovega namestnika kakor prvosednika iz treh sodnikov,
kateri se jemljö izmed svetovalcev sodnega dvora ali iz okrajnih sodnikov tistega okoliša, po tem iz treh zaupnih mož.
Prezident določuje ude.
Za zaupne može smejo se jemati samo take osebe, ki niso v državni službi in imajo v okoliši tistega sodnega dvora sposobnost biti porotniki.
Ako zaupni možje nečejo priti ali se sicer umikajo ter svoje dolžnosti ne izpolnijo, naj prezident sodnega dvora namesto njih brez odloga pokliče druge zaupne može.
Komisija določuje po večini glasov. Proti njenim sklepom ni dopuščena pritožba.
§. 12. Kdaj bode seja, to sporoči prezident o pravem času načelniku političnega deželnega obla-stva, kateri va-njo pošlje svojega poslanca.
Le-ta ima samo posvetovalen glas.
§. 13. Komisija naj pred vsem drugim razsodi o pritožbah (§. 7), katere so v imenikih omenjene. Ako kdo proti zakonu ni bil v imenik sprejet, da ga ona vpisati. Na to se loti sestave letnega imenika, ki obstoji iz poglavitnega in iz dopolnilnega imenika.
§. 14- Letni imeniki se tako sestavljajo, da komisija iz prvotnih imenikov spiše v en imenik (poglavitni imenik) tiste osebe, za katere meni, da so po §. 9 najsposobnejše in najvrednejše biti porotniki ; iz tega imenika se jemljö porotniki za prihodnje koledarsko leto.
Takisto ta komisija iz oseb, katere stanujejo ondi, kjer ima porotni sodni dvor svoj sedež ali
v njegovi najbližji okolici, sestavi drug imenik (dopolnilni imenik), iz katerega se jemljć namestni porotniki.
Obseg obeh imenikov naj se z ozirom na število rednih in izvenrednih sejnih dob, ki jih utegne previdoma biti, premeri tako, da se v vsak imenik sprejme za polovico oseb več, nego jih bode po številu pričakovanih porotnih sej potreba.
Ako prvotni imeniki iz vsega okoliša enega sodnega dvora skup ne obsegajo najmanj 800 oseb, katere so po §. 1 poklicane za porotniško službo, naj prezident sodnega dvora prve stopinje, še predno pokliče komisijo za sestavo letnega imenika, pozove okrajne glavarje, da od županov zahtevajo in mu pošljejo dopolnilne prvotne imenike, v katere je sprejeti tiste v drugem za porotniško službo poklicane osebe, ki na leto vsaj 5 gld. neposred-njega davka brez priklada plačujejo. Enakšen dopolnilni prvotni imenik je zahtevati tudi od županov tistih krajev, kateri imajo svoja občinska ustanovila, ako bi kateri v istem okoliši bil. Ti dopolnilni prvotni imeniki naj se narejajo in popravljajo tako, kakor poglavitni prvotni imeniki, ter služijo kakor ti za podlogo sestavi letnega imenika.
§. 15. Letni imenik je natisniti in prezidentu sodnega dvora druge stopinje, višjemu državnemu pravdniku, načelniku političnega deželnega oblastva, dalje državnim pravdnikom, okrajnim glavarjem, okrajnim sodnikom in vsem županom v okoliši sodnega dvora priobčiti.
§. Iß. Načelniki dotičnih oblastev in župani imajo dolžnost, kadar med letom zvedo za taka
razmerja, vsled katerih kak porotnik iz letnega imenika več ni sposoben (§. 2) za porotniško službo ali se va-njo klicati ne srne (§. 3), in kadar je kak vojni dolžnosti podvržen (g. 4, št. 3) poklican v vojaško službo, to precej naznaniti prezidentu sodnega dvora prve stopinje. Pri njem naj se za svojo izločitev potegnejo tudi v §. 4, št. 2 in 4 omenjene osebe, kadar je zakoniti oprostilni vzrok nastopil stoprv po preteku roka za vgovor.
Prezident sodnega dvora prve stopinje razsoj uje o potrebi in pravici, koga iz letnega imenika izločiti.
§. 17. Štirnajst dni pred začetkom vsakega porotnega zasedanja naj se pri sodnem dvoru prve stopinje vpričo dveh sodnikov in državnega pravd-nika v javni seji napravi po žrebu službeni imenik. Odvetniško zbornico je povabiti, da k temu činu odpošlje enega uda.
§. |lt. Kadar se dela službeni imenik, odločijo se iz letnega imenika najpred tisti vojni dolžnosti podvrženi možje, kateri so v vojaško službo poklicani za čas porotnega zasedanja.
Na to se denejo imena ostalih v obeh delih letnega imenika vpisanih oseb in to imena iz enega dela v eno in imena iz drugega dela posebej v drugo posodo, iz katerih potegne prezident sodnega dvora najpred 36 glavnih porotnikov, in za temi 9 namestnih porotnikov.
O tem postopanji je narediti zapisnik.
§. 19. Kadar letni imenik obsega še samo malo imen tako, da ima poglavitni imenik manj nego 54, a dopolnilni imenik manj nego 14 imen, tedaj naj komisija po §. 11 sestavljena letni imenik iz
prvotnih imenikov nadopolni do omenjenih števil, predno se začne sestavljati službeni imenik.
§. 20. Prezident sodnega dvora prve stopinje naj pismeno povabi 36 glavnih in 9 namestnih porotnikov, naj jim pove, kje, kateri dan in ob kateri uri se začnejo porotne seje in naj jih ob enem opozarja na zakonite nasledke, ako bi kdo ne prišel; a skrbeti je za to, da se vroči povabilo vsakemu osebno in to osem dni' pred začetkom sejnega razdobja.
§. 21- Ako je pred začetkom glavne razprave prišlo manj nego 30 glavnih porotnikov, nadomestiti jih je, kolikor jih manjka do tega števila, iz 9 namestnih porotnikov. V to svrho dene prvo-sednik porotnega sodnega dvora vpričo udov tega sodišča, vpričo obtožitelja in zagovornikov obtožencev , imena 9 namestnih porotnikov v žrebov-nico, potegne iz nje potrebno število imen in jih prebere na glas. 0 tem naj se naredi zapisnik.
§. 22. Kadar ima več kazenskih slučajev isti dan priti v glavno razpravo pred poroto, sme se porotniška klop za vse te slučaje sestaviti, predno se začne razprava prvega slučaja.
Za prvi kazenski slučaj sestavljena porotniška klop deluje dalje za naslednje tisti dan razprav-Ijane slučaje, ako v to privolijo oni, kateri imajo pravico, porotnike odklanjati.
Kadar se za kateri sledečih kazenskih slučajev sestavi nova porotniška klop, ker tako zahteva kdo tistih, ki imajo odmetno pravico, ostane ona v svoji delavnosti tudi za druge sledeče slučaje, ako imajoči odmetno pravico v to privolijo.
Kadar je katera prejšnjih razprav dalj časa trpela ter se s tega ali z drugih naključbenih vzrokov postavljeni začetek katere razprave tako zakesm, da se ona začne četrti ali še poznejši dan po tistem, katerega je porotniška klop bila sestavljena, tedaj se mora nova porotniška klop sestaviti.
§. 23. Vsakega porotnika, kateri dasi prejemši poziv izostane, ne da bi izkazal kak neodvračen zadržek, ali kateri, predno je konec porotni seji, brez dovolitve prvosednika porotnega sodnega dvora odide, naj porotni sodni dvor obsodi v globo do 50 gld., v slučaju ponavljanja pa do 100 gld.
Zoper takšno razsodilo sme obsojenec samo v osmih dnevih po njega vročitvi vgovarjati pri porotnem sodnem dvom, ali ko bi to sodišče več ne bilo zbrano, pri sodnem dvoru prve stopinje ter prositi za ovrženje ali za znižanje naložene mu kazni, dovoljno izkazavši, da se mu povabilo ni pravilno vročilo ali da mu je priti branila kaka nenadna in neodvračna ovira, ali da izrečena kazen ni v primeri k njegovi zamudi.
Proti razsodili!, ki se izreče na to, ni nobenega pravnega leka.
Določila kazenskopravdnega reda o tem, kako uporabljati globe po njem ustanovljene, veljajo tudi za globe v pričujočem paragrafu omenjene.
§. 24- Konec vsakega porotnega zasedanja naj prvosednik porotnega sodnega dvora povpraša porotnike , ali se kdo njih hoče poprijeti in to do konca prihodnjega koledarskega leta ali za krajšo dobo v §. 4, št. 5 podeljene mu pravice, po kateri je prost porotništva. Na to dana izrecila so pri-
občiti prezidentu sodnega dvora prve stopinje, da bodo zapisana v letni imenik.
§. 25. Vsak porotnik in zaupni mož, kateri je izpolnil svojo dolžnost, dobode, če mu je stanoval išče čez miljo oddaljeno od kraja, kjer je porota , na zahtevanje zmerno odškodbo za potne troske; kolika bode ta odškodba, ustanovi se s posebnim ukazom.
Mesto „miljo“ velja sedaj daljava 7*6 kilometrov (min. naredba z dne 28. junija 187U št. 97 d. z.),
Glej §. 41 zvršitvonega propisa k kazenskopravdnem redu zgoraj pod I.
§. 20. Pričujoči zakon pride v moč tisti dan, katerega bode razglašen.
Zakon z dne 9. marcija 1869 (drž. zak. št. 33) o napravljanji porotniških imenikov za tiskovna sodišča se vsled tega preklicuje.
Kolikor bode napravljati službene imenike, pred n o bode moči porabiti letne imenike, narejene po propisu pričujočega zakona, naj se na podlogi dozdanjih letnih imenikov narejajo po žrebu tako, kakor velevata §§. 17 in 18.
Ukazoma se določi, ali bode v prvem letu veljavnosti tega zakona napraviti prvotne in letne imenike še pred dobami določenimi v §§.	5
in 11.
§. 27- Z vršite v tega zakona je naročena ministroma notranjih zadev in pravosodja.
ХХГ.
Zakoni o pristojnosti vojnih sodišč.
i.
Zakon z dne 20. maja 1869
št. 78 drž. zak. o področji vojnih sodišč.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1. Pod vojno sodno oblastjo v kazenskih rečeh stoje:
1.	v dejanjski službi bivajoče osebe stoječe armade in vojnega pomorstva;
2.	v zaznamku, ki je priložen na koncu tega zakona, naštete pri vojni upravi nastavljene ali služeče in v dejanjski službi stoječe osebe, v kolikor se to, so li one pod vojno sodno oblastjo ali niso, ne presoja edino po določbah, ki veljajo za osebe v zgornjem odstavku (št. 1) naštete (§. 53 vojnega zakona z dne 5. dec. 18G8, drž. zak. št. 151);
3.	vse osebe, ki so v spremstvu kakega za vojsko pripravljenega, ali onstran mej monarhije stoječega armadnega oddelka ali ki spadajo k moštvu kake vojne ladije;
4.	vojni ujetniki in pod vojaško skrbjo stoječi zastavljene!;
5.	morski roparji, ki jih vjame vojno pomorstvo.
S tem, da se kdo pusti samo začasno na dopust, se dejanjska ali aktivna služba ne pretrga (naredba vojnega min. z dne 23. septembra 1869 st. 2086 4. oddelek).
§. 2. (Jastniki, ki so pridržavši si vojaški značaj, stopili iz zveze stoječe armade ali vojnega pomorstva, naj vlečejo penzijo ali ne, kakor tudi rezervni častniki, ki niso v dejanjski službi, ostanejo pod vojno sodno oblastjo glede vojnih hudodelstev in pregreškov, če so takrat, ko so takošno kažnjivo dejanje storili, nosili vojaško opravo (uniformo).
Ravno tako so ta čas, dokler nosijo vojaško opravo, podvrženi vojaškim disciplinarnim propisom.
Razen tega pa stoje v kazenskih rečeh edino pod občnim kazenskim zakonom in pod sodno oblastjo civilnih kazenskih sodišč.
Razsodba kas. dvora: častniki, ki so s čakarino na do-pustu, stoj6 pod vojno sodno oblastjo (z dno 7. nov. 1889 st. 9843).
§. 3. Dopustniki, kakor tudi častniki in možtvo rezerve, ki ne opravljajo dejanjske službe, pridejo tisti dan, katerega se jim vroči poklicno povelje ali katerega se isto zakonito objavi, pod vojno sodno oblast.
Od tega časa počenši treba je ž njimi, ako so prej zunaj dejanjske službe storili vojno hudodelstvo ali pregrešek ubega (desercijej ali pa po-kazitve samega sebe (§§. 183—215 in 203 — 298 vojn. kaz. zak.), ravnati po vojnih zakonih.
Ako je vojaška oseba, spadajoča k liniji ali k rezervi, v času dejanjske službe storila katero koli vojno hudodelstvo ali takošen pregrešek (§§. 142 — 403 voj. kaz. zak.), pa se je to zvedelo stoprv potem, ko je odšla na dopust, ali ko je stopila ali povrnila se v rezervo, bodo zoper to vojaško osebo zavoljo rečenega kaznjivega dejanja vojna sodišča po vojnih kazenskih zakonih postopala stoprv takrat, ko stopi ona vsled poklica zopet pod vojno sodno oblast.
Prvi odstavek toga §. je razveljavljen vsled zakona z dno 11. junija 1884 št. 98 d. z. ; glej spodaj pod IV. št. 2.
Vsakoletne orožno vaje rezervistov in priglodni (kontrolni) shodi štejejo so za dejanjako službo (naredba vojn. min. z dne 22. avg. 1870 št. 1860, 4. oddelek).
Za na trajni dopust odpuščene in za zunaj dejanjsko službo stoječo rezervno može pričenja so pristojnost civilnih kazenskih sodišč e tistim časom, ko stopijo dotičniki iz erarične prehranitvo (ukaz min. za deželno hrambo z dne 14. avg. 1871 št. 8469).
Novinci (rekruti), ki še niso uvrščeni, niso pod vojno sodno oblastjo niti zaradi tistih kažnjivih dejanj, katera so storili o času, ko so bili poklicani ali ko se jo objavilo poklicno povelje pa do dne , katerega so bili uvrščeni (ukaz vojn. min. z dne 16. septb. 1879 št. 2163, 4. oddelek).
§. 4. Zaradi kažnjivih dejanj, ki niso vojna hudodelstva niti vojni pregreški, in ki so bila storjena o času, ko je storilec bil pod vojno sodno oblastjo, postopati je vselej pri civilnih sodiščih, če. se je zanje zvedelo potem, ko je storilec stopil iz dejanjske službe in predno se je vanjo povrnil ali pa, ko je že popolnoma izstopil iz stoječe armade ali iz vojnega pomorstva. Ta sodišča naj pri tem uporabljajo občne kazenske zakone, ako niso ostrejši od kazenskih zakonov izdanih za vojaštvo, sicer pa te zakone.
Razsodba kas. dvora: Glej zgoraj k §. 00 k. p. r.
§. 5. če je kdo storil kako kažnjivo dejanje, predno je prišel pod vojno sodno oblast, pristoji preiskovanje taistega civilnemu sodišču.
Ako se pa s tem kažnjivim dejanjem snide kako po omenjenem času storjeno kažnjivo dejanje, mora se preiskovanje zaradi poslednjega dejanja, ki pristoji vojnemu sodišču, opraviti pred onim preiskovanjem, zastran katerega je pristojno civilno sodišče, razen če bi na kažnjivo dejanje storjeno pod civilno sodno oblastjo bila zapre-tena kazen smrti ali pa dosmrtne ječe, na ono
Kazenskopravdni red.	19
pod vojno sodno oblastjo storjeno kažnjivo dejanje pa kaka od one milejša kazen.
Ako v tem slučaji vojno kakor tudi civilno kazensko sodišče koga spozna za krivega kacega kaznjivega dejanja, naj se tisto sodišče, ki stori poznejšo sodbo, pri odmeri kazni ozira primerno na kazen, ki je bila krivcu prisojena s prejšnjo sodbo.
§. ti. V slučaji paragrafa 5. sme se za opravo preiskave, za katero je pristojno civilno sodišče, po propisu kazenskopravdnega reda odbrati (dele-govati) kako drugo civilno sodišče, ki ima svoj sedež v isti polovici cesarstva, kakor ono sodišče.
Ako obdolženca civilno, kakor tudi vojno sodišče obsodi v kazen, je najprej zvršiti ona kazen, katero mu je prisodilo sodišče, ki je prvo izreklo sodbo.
§. 7. Preiskovanje zastran hudodelstva ogle-duhovanja in drugih dogovorov s sovražnikom (§. 67 obč. kaz. zak.), brezoblastnega nabiranja vojakov (§. 92 obč. kaz. zak.) in zapeljanja kakega vojaka k prelomu vojnih službenih dolžnosti ali pripomoči k vojnim hudodelstvom (§ 222 obč. kaz. zak.) gre civilnim sodiščem glede onih oseb, ki stoje pod civilno sodno oblastjo
Kazen teh hudodelstev je težka ječa od enega do petih let.
Kadar je vojska napovedana ali se že unela, takrat stoje tudi civilne osebe zastran le-teh hudodelstev pod vojno sodno oblastjo. Minister za pravosodje bode določil in uradno objavil dan, katerega se začne ali neha ta razširjena pristojnost.
§. 8. Ta zakon ne izpreminja zakonitih določil o tem, kedaj naj se razširja naglosodni postopek, ki se vrši pri kakem civilnem sodišči, tudi na vojaške osebe.
§. D. V civilnih pravnih zadevah, kamor spadajo tudi razprave o ničnosti, ločitvi in razvezi zakona, in pa od tod izvirajoči prepiri zastran imetja, stoje vojaške osebe, naj bodo v dejanjski službi, ali ne. in isto tako erar v zadevah voj-ništva pod civilnimi sodišči.
Pri odločevanji sodišča za erar v zadevah voj-ništva se je držati pravil za državni zaklad sploh veljajočih.
§. IO. Kjer se ima pristojnost sodišča ravnati po stanovališči, velja, izvzemši slučaje v §. 11. omenjene, zastran vojaških oseb, ki jih v misel jemlje §. 1. št. 1. in 2. za njihovo stanovališče tisti kraj, kjer je posadka (garnizija).
S tem ustanovljena sodna pristojnost naj v slučaji premembe bivališča traja do prihoda v novo posadko (garnizijo).
Sodna pristojnost po posadki glede teh vojaških oseb velja za njih žene, otroke pod očetovsko oblastjo stoječe in za posle samo takrat, kadar isti žive z vojaško osebo v skupnem hiševanji in gospodarstvu. Razen tega slučaja se šteje, da imajo ti svojci vojaške osebe svoje lastno stanovališče, katero se določuje po splošnih načelih.
§. 11. Sodišče pristojno za razpravo zapuščine za varstvene in skrbstvene zadeve, za uradno postopanje o prošnji za posinovljenje, pozakonitev ali odpust iz očetovske oblasti, naj se glede vojaških
19*
oseb, omenjenih v §. 1. št. 1 in 2, njihovih žen, ako niso sodno ločene, in njihovih pod očetovsko oblastjo stoječih otrok določuje tako. kakor da bi vojaške osebe imele svoje stanovališče v občini, v kateri imajo domovinsko pravico.
Če se ta občina ne more pozvedeti, velja za njih domovino tisti kraj, v katerem je kaka domača vojaška oseba stopila v vojno službo.
§. 12. Vročitve in druga sodna opravila v vojaških ali takih poslopjih, kjer je nastanjeno vojaštvo, naj se zvršujejo tako, da se reč najprej naznani poveljniku poslopja in privzema vojaška oseba, katero le-ta poveljnik prida.
Sodišče mora predstojnemu vojnemu oblastvu naznaniti, kadar koli se vloži zoper kakega častnika tožba za kak dolg, za katerega plačilo je bil po tožbeni trditvi svoje poštenje zastavil, tako tudi kadar se odpre konkurz o imetju kake vojaške osebe.
§. 1 i$. Kadar v kakem vojaškem ali takem poslopji, kjer je nastanjeno vojaštvo, kdo umrje opravi vojno oblastvo posmrtni zapis.
Vojno oblastvo sme opraviti tudi vsa neod-ložna uradna dela prostovoljnega sodništva glede oseb omenjenih v §. 10., če so opraviti v kakem vojaškem ali takem poslopji, kjer je nastanjeno vojaštvo, ali če v tistem kraji ni nobenega sodišča, katero bi bilo pristojno to uradno opravilo zaukazati.
Pod istimi pogčji ima vojno oblastvo tudi pravico začasno postaviti zakonitega zastopnika, ako
je potreba hitro skrbeti za to, da bodo nedoletni otroci zastopani.
V vseh teh slučajih treba je storjene ukrenitve naznaniti pristojnemu sodišču.
§. 14. S tistim dnevom, ko pride ta zakon v veljavo, stopijo civilna sodišča, kjer ne bo po tem zakonu vojna sodna oblast še dalje trpela, na mesto vojnih sodišč in bodo, izvzemši slučaje v tem zakonu omenjene, ravnala se po zakonih, ki veljajo za pristojnost in postopek pred civilnimi sodišči.
§. 15. Kazenskosodne preiskave, ki tekö pri vojnih sodiščih proti osebam, katere po tem zakonu niso več pod vojno sodno oblastjo, treba je takrat pri teh sodiščih do konca dognati, če se je sodba kazenskega sodišča storila že pred dnevom, katerega je ta zakon v moč prišel. Vse druge kazenske reči, kakor tudi vse civilne reči naj tisti dan, ko pride v moč ta zakon, preidejo na sodišča, ki bodo po rečenem dnevu pristojna.
Civilna sodišča naj pred vojnimi sodišči tekoče razprave nadaljujejo in vpeljujejo na postopek, ki je propisan za civilna sodišča. Vsi roki, ki niso iztekli pred dnevom, katerega pride ta zakon v moč, naj se s tem dnevom na novo pričenjajo.
Nadaljevaje kako kazenskosodno preiskavo naj se civilna sodišča držijo občnih kazenskih zakonov, kolikor niso ostrejši od kazenskih zakonov danih za vojaštvo, sicer pa le-teh zakonov.
§. 16. Ta zakon se ne dotika sodne oblasti najvišega dvornega maršalstva.
§. 17. Ta zakon pride v moč 1. julija 1869 in ta dan izgube svojo veljavnost vsi zakoni in ukazi, ki se ne ujemajo s tem zakonom.
§. Ц{. Zvršitev tega zakona nalaga se ministru pravosodja, kateri naj pri tem postopa v sporazumu z državnim vojnim ministerstvom.
Zaznamek
k vojni upravi štetih oseb, ki stoje pod vojno sodno oblastjo.
A. Stoječe armade.
I.	Vojaška duhovščina : vojaški župnik, vojaški kurat, vojaški kapelan, vojaški pridigar.
II.	Avditorji: generalni avditor, polkovnik avditor, podpolkovnik avditor, major avditor, stotnik avditor, nadporočnik avditor.
III.	Vojaški zdravniki: general - štabeki zdravnik, viši-štabski zdravnik I. razreda, viši - štabski zdravnik II. razreda, štabski zdravnik, polkovni zdravnik, nadzdravnik. Niži zdravniki: nad-ranocelnik, podzdravnik.
IV.	Vojaški računovodjo : stotnik (ritmnjster) računovodja I. in II. razreda, nadporočnik računovodja, poročnik računovodja.
V.	Vojaški uradniki : n) vojaški intondančni uradniki : sek-cijski načelnik in načelnik vojaško intondanco, general - intendant, vojaški nadintendant, vojaški intendant, vojaški podintondant, vojni komisarijat in oskrbstveni komisarijut, dokler organi taistega de-janjsko služijo.
b)	vojaški oskrbstveni uradniki :	viši oskrbstveni upravnik,
oskrbstveni upravnik, oskrbstveni oficijal, oskrbstveni akcosist
c)	vojaški živinozdravuiški uradniki: živinski nadzdravnik, živinski zdravnik, živinski podzdravnik.
d)	tehniški uradniki topništva, inženirstva iu vozništva: viši dolovoditelj, delovoditelj, delovoditeljski asistent.
VI.	Nadgledno osobjo v vojaških kaznilnicah: viši štabski profos, štabski profos, profos.
VII.	Tehniško pomoćno osobjo : delovni mojstri v vojaških oskrbstvenih zavodih in pri vozništvu.
B. Vojnega pomorstva.
I.	Pomorstvena duhovščina: pomorstveni župnik, pomorstveni kurat, pomorstveni kapelan.
II.	Pomorstveni avditorji vseh častnih stopinj.
III.	Pomorstveni zdravniki vseh častnih stopinj.
IV.	Pomorstvom uradniki vsako vrste in vsakega dietnega razreda.
V.	Nadgledno osobje v pomorstvonih kaznilnicah : pomorstvom viši stabski profos, pomorstveni štabski profos, pomorstveni profos.
2.
Zakon z dne 11. junija 1884
št. 98 drž. zak.
o izpremeni §. 3 zakona z dne 20. maja 1869 (drž. zak. št. 78) glede področja vojnih sodišč.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1. Prvi odstavek §. 3 v zakonu z dne 20. maja 1869 (drž. zak. št. 78), o področji vojnih sodišč, naj slove tako :
„Dopustniki, rezervni častniki, kateri niso v aktivni službi, in tako tudi moštvo rezerve in nadomestne rezerve prihajajo pod vojno sodno oblast tisti dan, katerega se jim vroči ali zakonito razglasi poklicno povelje, ali kadar se poklic glasi na določen dan, v ta dan, na katerega se glasi poklic, a če se je predstava (prezentacija) prej zgodila, v dan predstave. “
Razsodba kas. dvora: Ako ju bil kak dopustnik poklican za določen čas (n. pr. na 18 dnevno vajo v orožji) v dejanjsko službo in ako seje on temu poklicu odtegnil tor službo ni nastopil, prišel je z dnevom, katerega se mu jo poklic vročil ali zakonito razglasilo poklicno povelje, pod vojno sodno oblast in pod njo ostane on tudi še naprej, akoravno jo tista doba že pretekla, za katero jo bil klican v službo (z dne 19. nov. 1889 št. 12.788).
§. 2. Zvršitev tega zakona naroča se ministru pravosodja, kateri naj pri tem v poraznimi z državnim vojnim ministerstvom postopa.
3.
Zakon z dne 2. aprila 1885
št. 93 drž. zak.
kako se z vrš uje sodna oblast nad deželno hrambo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§. 1. S takimi v deželno hrambo zavezanimi osebami, katere so v dejanjski (aktivni) službi deželne hrambe, ali ki se — ne stoječ v aktivnem razmerji — po določilih zakona o deželni hrambi pokličejo v službo, naj se v kazenskih rečeh postopa po vojnih zakonih.
Vendar naj se na-nje ne uporabljajo ona določila, katera prete prikratbo državljanske sposobnosti pravice pridobivati in dejanja vršiti ali pa podaljšanje službe čez zakoniti čas.
Tudi jih, kadar bi se zaradi kakega ne vojnega hudodelstva ali pregreška obsodili, posledice naštete v §. 45, b) in c), potem v §§. 50, 54 in 87 vojnega kazenskega zakona od sodeb, omenjenih v §§. 45 do 48, 50 in 87 istega zakona, zadevajo samo toliko in dotle, kolikor in dokler bi tudi po civilnih kazenskih zakonih nastopile.
Glej tudi zakon z dne 24. maja 1883 št. 87 d. z. zadevajoč deželno brambo.
§. 2. Z osebami deželne hrambe, katere so v neaktivnem razmerji, postopati je zaradi vojnih zločinov, ki jih store
1.	v teku priglednega zbora (glavnega raporta),
2.	kot častniki v vojaški uniformi, po vojnih kazenskih zakonih.
§. 3. Ta čas, dokler kdo v deželno hrambo zavezanih stoji pod vojno sodno oblastjo (§§. 1 in 2), in pa v pismenem službinem občevanji podvržen je on vojnim disciplinarnim propisom.
§. 4. Kadar se deželna hramba na cesarjevo povelje sklicuje in na vojsko pripravlja (mobilizuje), začn6 vojni zakoni biti uporabni tisti dan, katerega se je poklicno povelje komu vročilo, ali katerega je isto bilo zakonito razglašeno, a v vseh drugih slučajih tisti dan, katerega ima poklicanec priti ; če je bil pa poprej predstavljen, z dnem predstave (prezentacije).
Uporabnost vojnih zakonov prestane, kadar se kdo v neaktivno razmerje nazaj postavi ali kadar izstopi iz službe. Vendar je kazenske pravde, katere tek6 pri sodiščih deželne hrambe (§. 5, odstavek 1), pri istih dokončati.
Z osebami v deželno hrambo zavezanimi je po-čenši od časa, ko stopijo pod vojno sodno oblast, ravnati po vojnih zakonih tudi zaradi vojnih hudodelstev uboga (dezercije) in pokaženja sebe samega, če so tudi bila pred tem časom storjena.
It u z 8 o d b a kas. dvora:	Porijodične orožno vajo dožolno
hrambo (§§. 6 in 7 zakona z dno 24. maja 1883 št. 87 d. z.) štejejo so za „dejanjeko službo“ v zmialu §§. 1 in 4 zakona z dno 2. aprila 1886 št. 93 d. z. Ako deželni brambovec poklicnemu povelju no uboga, moči ga jo za dezerterja pokoriti, a on pa zaradi tega ne neba še dalje biti pod vojnimi zakoni, ako ravno jo doba že minula , za katero je bil klican v službo (z dne 7. novembra 1889 št. 11.066).
§. 5. Vojna sodna oblast v kazenskih stvareh na prvi stopinji zvršuje se nad osebami zavezanimi v deželno hrambo po vojnih sodiščih, katera se napravljajo po določilih veljajočih za stoječo armado in katerih udje naj se jemljö iz deželne
hrambe, a kadar je potreba, in pa za sodišča postavljena o vojski smejo se jemati tudi iz stoječe armade (vojnega pomorstva).
Sodiščem za deželno hrambo v vojski postavljenim smejo se tudi izročati kazensko-sodna preiskovanja nad osebami, katere so po zakonu z dne 20. maja 1869 (o področji ali delokrogu vojnih sodišč [drž. zak. štev. 78]) podvržene vojni sodni oblasti.
V preiskovalno zapiranje in za zvršitev kazni na svobodi porabljati je vojaške ječe, ki obstoje za vojstvo.
§. (>. Na drugi in tretji stopinji razsojujejo kazenske reči v deželno hrambo zavezanih oseb, katere spadajo pod vojno sodno oblast, ona sodišča druge in tretje stopinje, katera so postavljena za stoječo armado in vojno pomorstvo.
§. 7. Ako je kdo v deželno hrambo zavezanih kako vojno hudodelstvo ali vojni pregrešek storil tedaj, ko je bil pod vojno sodno oblastjo, a se je za to kažnjivo dejanje zvedelo stoprv, ko je on bil uže izstopil iz vojne sodne oblasti, naj vojna sodišča (§. 5) zoper tako osebo stoprv takrat postopajo, kadar pride zopet pod vojno sodno oblast (§■ 4).
§. 8. Vselej naj se pri civilnih sodiščih postopa zaradi kažnjivih dejanj, ki se ne štejejo k vojnim hudodelstvom ali pregreškom, in katera je kdo v deželno hrambo zavezanih storil tedaj, ko je bil glede teh dejanj podvržen vojni sodni oblasti, a se je to o njem zvedelo stoprv tedaj, ko je bila vojna sodna oblast zastran teh dejanj že prenehala.
Civilna sodišča naj se pri tem drže občnih kazenskih zakonov, če niso ostrejši od vojnih kazenskih zakonov, sicer pa teh zakonov.
§. 9. Ako kdo v deželno hrambo zavezanih, predno pride pod vojno sodno oblast, stori kako kažnjivo dejanje, pristoji kazenski postopek civilnim sodiščem (razen slučajev, o katerih se govori v §. 4, odstavku 3 in v §. 2.).
§. 10. Ce se kažnjivo dejanje v deželno hrambo zavezanega, glede katerega so civilna sodišča pristojna, nameri skup s kakim kažnjivim dejanjem njegovim , katero spada pod vojna sodišča, naj o zadnje imenovanem dejanji vojno sodišče do-žene postopek pred onim, glede katerega je civilno sodišče pristojno, razen kadar bi na kažnjivo dejanje, spadajoče pod civilno sodno oblast, bila postavljena smrtna kazen ali dosmrtna ječa, na ono dejanje pa, katero odsoja vojno sodišče, kaka lažja kazen. Ako izreče tako civilno kakor vojno sodišče, da je obdolženec kriv kaznjivega dejanja, naj ono izmed obeh kazenskih sodišč, katero stori poznejšo sodbo, odmerjaje kazen primerno gleda na kazen, v katero je bil krivec s prejšnjo sodbo obsojen.
Prej prisojena kazen naj se poprej zvršuje.
§. 11. V slučajih §§. 9 in 10 sme se po občnem kazensko-pravdnem redu kako drugo civilno sodišče delegovati za kazenski postopek, glede katerega je civilno sodišče pristojno.
§. 12. Ta zakon se ne dotika zakonitih določil o tem, kdaj se prekosodni (naglosodni) postopek,
ki se vrši pri kakem civilnem sodišči, razširja tudi na vojaške osebe.
§.	13. V civilnih pravnih rečeh podstoje v
deželno hrambo zavezane osebe občnim zakonom in civilnim sodiščem.
§. 14. Določila §§. 12 in 13 zakona z dne 20. maja 1969 (drž. zak. št. 78) o področji vojnih sodišč, naj veljajo tudi za deželno hrambo.
§. 15. Ta zakon pride v moč tisti dan, katerega bode razglašen, in z njim se v isti dan razveljavlja zakon z dne 23. maja 1871 (drž. zak. št. 45). Zvršiti ga naroča se Mojima ministroma za pravosodje in deželno bran, katera naj se domenita z Mojim državnim vojnim ministrom, kolikor se tiče njegovega področja.
"V.
Zakon z dne 26. februvarja 1876
št. 19 drž. zak.
o e. kr. orožništvu za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Oclclelelc I.
Čemu je orožništvu (žandarstvo), kako stoji in kake pravice ima v zvrševalni službi.
§. 1. C. kr. orožništvo (žandarstvo) kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru je enotno straž-
ništvo z vojaško uredbo ter ima namen vzdrževati javni red, pokoj in varnost.
V lokalno-policljikih zadevah ima orožništvo praviloma le nadzorovalni in občino podpiralni vpliv (§. 1 službenega navodila)
§. 2. Orožništvo podstoji glede javne varnostne službe c. kr. političnim okrajnim in deželskim ob-lastvom, glede vojaških, gospodarstvenih (ekonom-nih) in administrativnih reči svojim vojaškim višjim, a na obojo stran v zadnji vrsti ministru za deželno bran, kateri naj se z ministrom notranjih zadev dogovarja tedaj, kadar gre za kako posebno na varnost merečo naredbo.
Vojaško povelje in vzdrževanje strahu in reda v krdelu orožništva izročeno je orožniškemu nadzorniku, kateri je glede tega odgovoren ministru za deželno bran.
§. 3. C. kr. politično okrajno oblastvo je službeno oblastvo orožniškim postajam, kar jih je v njegovem okraji postavljenih, ter kot tako vodi in nadzira varnostno službo, katero one opravljajo.
Kadar se v mestih, imajočih svoja lastna občinska ustanovila (Statute) zahteva, da bi orožništvo sodelovalo poleg mestne varnostne straže, ki jo je postaviti, naj c. kr. politično okrajno oblastvo, bivajoče v tistem mestu ali postavljeno za okolico, kot službeno oblastvo orožništva, v dogovoru z dotičnim županstvom da primerne zaukaze.
Načelnika elužbenega oblaetva mora orožnik pozdraviti, kakor veli „regiement“ (§. 14 službenega navodila).
§. 4- Orožniški častniki so vojaški načelniki orožniškega moštva. Oni vodijo podučevanje moštva z ozirom na javno službo varnosti in na vojaško
izvežbovanje ter pazijo na njegovo disciplino, opravo in oborožbo.
§. 5. Službeno oblastvo in vojaški načelniki naj pri nadzorovanji posameznih postaj dogovorno ravnajo ter naj si vzajemno priobčujejo opazke, važne za zvrševanje službe.
§. 6. Do ostalih c. kr. civilnih in vojaških ob-lastev, kakor tudi do občinskih uradov orožnistvo ni v razmerji podredbe.
§. 7. Sodišča in državna pravdništva imajo pravico, od orožništva neposrednje zahtevati kako službo. Ukazoma je določeno, какб naj se zahteve, ki jih orožnistvo prejme od teh oblastev, na znanje daj6 službenemu oblastvu.
Druga civilna in vojaška oblastva, kakor tudi občinski uradi naj se obračajo na službeno oblastvo orožništva, kadar hočejo orožniške pomoči, in samo tedaj, kadar je nevarno odlagati, naj orož-ništvo tudi na neposrednje prejeto zahtevo da pomoč (asistenco).
Kadar sodišča ali državna pravdništva potrebujejo orožniške pomoči in službe, dajo dotičnim postajnim poveljništvom pismene ukaze ali naloge ; lo-ta pa jim daj6 službena naznanila (§. 34 služb, nav.) ; kadar bode služba dalj časa trajala, naznaniti je to službenemu oblastvu (§. 36 služb, navod.); na sedežu sodnih dvorov naznanjati so hudodelstva in pregroški državnemu pravd-n ist v u ; razen toga pa okrajnim sodiščem (§. 37 služb, navodila) ; k sodnim razpravam smejo so orožniki službeno zahtevati le tedaj, kadar je sila in kadar gre za nevarno hudodelniko (§§. 42 in 4Г» služb, navodila). Držav n op ravd n iški opravitelji pri okrajnih sodiščih nimajo pravice od orožnikov zahtevati kako službe (ukaz pravosodn. min. z dne 8. nov. 1878 št. 16.474).
§. 55. Kak6 naj orožnistvo sodeluje v zadevah krajevne (lokalne) policije, to določa službeno oblastvo po krajevnih razmerah ; vendar se s tem ne sme kratiti namen, ki ga ima orožnistvo za reči javne varnosti.
§. 9. Orožništvo je dolžno prejete naloge brez-uvetno z vrše vati ter ne spuščati se v njih preso-jevanje.
Ono ima pravico, če m nevarnosti v odlogu, zahtevati pismenega naloga tudi v takih slučajih, kjer zakoni ne velevajo dati mu ga.
Za to, kar ima nalog v sebi, odgovarja tisto oblastvo, katero ga je dalo. V drugem pa je orož-ništvo odgovorno za to, da opravljaje svojo službo, izpolnjuje zakonite propise in da se drži službenega navodila.
Kadar je nevarnost v odlogu imajo orožniki tudi brez prejšnjega naloga in še pred storjeno ovado pozvedovati in vso ukreniti, kar je potrebno, da so zve storilec in obranijo sledovi hudodelstva; ako treba, tudi hišo raziskovati in storilca prijeti, vendar to takoj naznaniti okr. sodiščem in državnemu pravdništvu (§. 38 služb, navodila).
§. 10. K orožništvu spadajoče osebe so v kazenskih rečeh vojnim zakonom in disciplinarnim propisom toliko podvržene, kolikor se to z zakonom z dne 23. maja 1871 (Drž. zak. k. XX., št. 45) ustanavlja za aktivno deželno hrambo.
Kazensko sodno oblast zvršujejo vojna sodišča deželne hrambe.
Kazni na prostosti se zvršujejo v vojaških kaznilnicah.
Mesto tu navedenega zakona z dne 23. maja 1871 drž. zak. št. 45 velja sedaj zakon z dne 2. aprila 1885 št. 93 drž. zak. glej zgoraj pod IV. 3
§. 11. Kadarkoli je orožniku službeno postopati proti kaki osebi, naj se poslužuje formule : „V imenu zakona“ v deželskem jeziku, in v takih slučajih je vsakdo — brez razločka, bodi civilnega ali vojaškega stanu, — dolžan pokornost orožnikovemu pozivu, kar mu pa ne brani, pozneje pritožiti se.
§. 13. Orožniku svojo službo opravljajočemu pristoje zakonite pravice, katere ima civilna in vojaška straž-a.
Orožnika mora vsakdo „vikati“ in nikdo ga no sme javno posvariti (§. 0 službenega navodila) ; pa tudi orožnik mora vsakega „vikati“ in na stavljena vprašanja kratko pa spodobno odgovarjati (§. 16 službenega navodila).
§. 13. V službi stoječ orožnik sme z zapovedanimi opreznostmi rabiti orožje:
1.	V slučaji hrambe v sili , da odvrne proti svoji osebi namerjen dejanjski napad;
2.	da ukroti' upor, kateri meri na oviro njegovega službenega opravka;
3.	da ubrani uteči nevarnemu hudodelniku, ako nima drugega pomočka, da bi ga udržal.
§. 14. Orožništvo ima pravico', v zvršitev svojih službenih dolžnosti zahtevati podporo vseh organov javne službe, sosebno civilnih oblastev, drugih stražništev in posameznih njihovih udov, občinskih županstev in vojaških poveljstev.
§. IS. Tanja določila o opravljanji orožniške službe bode obsegalo službeno navodilo, katero se izdš, na podlogi tega zakona.
Ob enem s tem zakonom izdalo so jo obširno 171 paragrafov obsegajočo službeno navodilo.
Oddelelc II.
Kako organsko sestavo ima orožništvo in kako je porazdeljeno.
§. 16. V vsakem tistih mest, kjer ima politično deželno oblastvo svoj sedež, bodi po eno poveljstvo deželnega orožništva.
§. 17. Deželnega orožništva poveljstvo naj ima v skrbi vojaške, ekonomne in administrativne reči podrejenega mu orožništva (§§. 2 in 4).
Za deželnega orožništva poveljnike postavljajo se štabski častniki ali nadčastniki, katerim se pri-dodajö po potrebi eden ali več častnikov, en računovodja, po okolnostih tudi en računski straž-mojster in potrebne šarže.
V področji posameznih poveljstev deželnega orožništva postavijo se po potrebi oddelna poveljstva, katerih opravek bodi praviloma samo ta, da skrbe za vojaški nadzor in disciplino, kakor tudi za izučevanje v praktični službi.
§. 18. V vsakem kraji, kjer je okrajno glavarstvo, biva po eno poveljstvo okrajnega orožništva, katero vodi stražmojster. On je orožniški postaji tistega kraja neposrednji poveljnik, ter poleg tega nadzira službo vseh drugih po tistem političnem okraji postavljenih, njemu podrejenih orožniških postaj, katere imevajo, če sestoje iz več nego dveh orožnikov, po enega postajnega vodnika za svojega poveljnika.
§. H>. Stan posameznih poveljstev deželnega orožništva določuje minister za deželno bran, a stan posameznih postaj deželni načelnik dogovorno s poveljnikom deželnega orožništva.
Ondod, kodar to dopuščajo okolnosti kraja, naj se orožniki posamič postavljajo, da bode vsak za se po ena postaja z okolišem v nadziranje določenim.
§. 30. Vsak deželni načelnik, in tako tudi vsak okrajni glavar ima pravico, kadar kje javnemu redu in varnosti preti pomisleka vredna nevarnost, s posameznih orožniških postaj, kar jih je v njegovem upravnem okoliši, sklicati orožnike
Knzen8kopravdni red.	20
vse na tisto mesto, kjer je nevarnost, ter sploh službovanje orožništva uravnati po krajevnih razmerah, kolikor mu to dopuščajo zakonita določila.
Da se v kateri kraljevini ali deželi orožništvo za nekaj časa pomnoži' z orožniki iz drugih dežel, to utegne ukazati minister za deželno bran dogovorno z ministrom notranjih zadev.
§. 31. Mena orožniških častnikov in moštva v njihovi razdelitvi na različna službena mesta sme se zgoditi samo iz važnih službenih ozirov.
Štabskega častnika ali poveljnika deželnega orožništva prestavlja cesar, nadčastnika pa minister za deželno bran, povprašavši dotičnega deželnega načelnika.
Deželnega orožništva poveljnik prestavlja orožniško moštvo po okoliši svojega poveljstva — na sprožitev ali s privolitvijo dotičnega političnega okrajnega, oziroma deželnega oblastva. Prestavo moštva v okoliš drugega orožniškega poveljstva ukazuje minister za deželno bran.
Oddelek III.
Kako se dopolnjuje stan orožništva in kako se izstopa iz njega.
§. 22. Stan orožniškega moštva se dopolnjuje:
1.	s takimi podčastniki, kateri po §. 38 vojnega zakona, oziroma po zakonu z dne 19. aprila 1872, državnega zakonika štev. 60, imajo pravico, da jim se podeli mesto v javni službi, ako so popolnem sposobni za orožniško službo ;
2.	s takimi osebami, katere so popolnoma zadostile dolžnosti vojaške službe, oziroma stave;
3.	z dobrovoljci, ki vstopajo iz neaktivne deželne hrambe;
4.	z dobrovoljci, kateri, — ne na kvar službeni dolžnosti v vojstvu, — vstopajo iz neaktivne rezerve.
§. 23. Da bode kdo sprejet med orožnike, k temu je potrebno:
a)	da je državljan v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru,
b)	da se odlikuje z brezmadežnim živetjem, duševno zmožnostjo in spretnim vedenjem,
c)	da je v dobi ne izpod 20 in ne iznad 40 let,
d)	da je neoženjen ali pa vdovec brez otrok,
e)	da je zdravega, krepkega života in vojaški meri zadostujoče velikosti,
f)	da zna jezike tiste dežele ali deželne pokrajine, v kateri hoče za orožnika služiti,
g)	da dovoljno zna čitati, pisati in računiti. Nedoletni potrebujejo k dobrovoljnemu pristopu
privolitve očetove ali varstvene.
Minister za deželno bran sme komu uvete pod c) in d) omenjene izpregledati, ali pa poveljnikom deželnega orožništva oblast dati, da jih oni izpre-gledajo.
§. 24. Kdor pristopi k orožništvu, mora zavezati se, da bode najmanj štiri leta v njem služil.
Službeni čas, katerega kdo spadajočih k deželni hrambi prebije v orožništvu, vračunja mu se v dolžnost deželno-.brambovne službe, in dokler kdo takih služi v orožništvu, prost je vsake službe v deželni hrambi.
§. 25. V stan orožniškega moštva more se kdo samo na najnižji šarži sprejeti.
Da se kdo sme povišati za postajnega vodnika, mora storiti preskušnjo.
Predno se orožnik sprejme za stalno in kdo' pripusti k preskušnji za postajnega vodnika, mora biti teoretično podučevan pri poveljstvu deželnega orožništva.
§. 26. Po dokončanem teoretičnem poduku mora vsak orožnik novinec na kaki orožniški postaji služiti na poskušnjo.
čas teoretičnega poduka in službe na poskušnjo skupaj ne sme prestopati leta dni; le-ta čas se orožniku za stalno sprejetemu všteva v čas službe pri orožništvu.
§. 27. Nadzornik orožništva povišuje orožnika za vodnika in vodnika za stražmojstra, dovprašavši službeno oblastvo o njegovi sposobnosti, sme pa to pravico po vsem ali po nekem delu prepustiti tudi poveljnikom deželnega orožništva.
§. 28. Stan žandarskih častnikov se dopolnjuje;
1.	Praviloma s tem, da se v orožniškem krdelu služeči s stopinje na stopinjo više pomikajo,
2.	izimkoma po pridelitvi zaslužnih in sposobnih častnikov iz aktivnega ali pokojnega stanu stoječe armade ali deželne hrambe.
Kdor hoče dobiti častniško mesto v orožništvu, mora opraviti preskušnjo.
V službi doskušenim stražmojstrom, ki izkažejo dobro spričevalo o vedenji in primerno splošno omiko, dovoljuje minister za deželno bran storiti preskušnjo za orožniškega častnika.
V. Zakon z dne 26. februvarja 1876 št. 19 d. z.	309
Častnik, kateri po točki 2 želi vdeljen biti v orožništvo, pripušča se k preskušnji za orožniškega častnika še le po tem, ko je šest mesecev na po-skušnjo pri orožništvu služil.
čas, ki ga prebije v taki službi, všteva se vdeljenemu v orožništvo v čas službe pri orožništvu.
§. 29. Preskušnje za orožniške častnike in za postajne vodnike delajo se pred meševito komisijo, ki je sestavljena iz administrativnih uradnikov in iz orožniških častnikov.
Tanja določila o teh preskušnjah dado se ukazoma.
§. 30. Orožniške častnike vseh stopinj imenuje cesar po predlogu ministra za deželno bran.
Častniške namestnike imenuje minister za deželno bran izmed orožniških stražmojstrov, kateri so opravili častniško preskušnjo.
§. 31. častniki in orožniki naj o pristopu v krdelo prisežejo prisego orožniške službe.
§. 32. Orožniški častniki enačijo se z častniki stoječega vojstva; ta izenačba veljš, tudi o šaržah orožniškega moštva v primeri k šaržam moštva v stoječem vojstvu. Vsak pravi orožnik ima šaržo desetnika (korporala).
§. 33. Častniki istopajo iz orožniškega krdela po prepisih, veljajočih v stoječem vojstvu.
Orožniško moštvo se odpušča iz krdela:
1.	Dokler kdo služi na poskušnjo, če se izkaže, da ni za orožniško službo;
2.	po dopolnjenem službenem času;
3.	če kdo postane fizično nezmožen za službo;
4.	če kdo stori kako hudodelstvo ali takšen pregrešek, s katerim je pri podčastnikih združena degradacija;
5.	kadar ozira vredne rodbinske razmere takö nanašajo, z dovolitvijo ministra za deželno bran ;
6.	ako je vsled premene v uredbi orožništva moštvo zmanjšati.
V slučajih 4, 5 in G morajo odpuščeni odslužiti čas nedopolnjene orožniške službe v ne aktivni deželni hrambi in sicer tisti, kateri stoje še v dolžnosti vojne službe, po izpolnjeni vojni dolžnosti, a vsi drugi precej, ako se kdo ne more sklicavati na zakonito oprostitev po §. 17. vojnega zakona.
Oddelek IV.
Oprava, okorožba in prejemki orožništva.
§. ?$4. Oprava in ohorožba pri orožništvu ustanavlja se ukazoma s cesarjevim odobrilom.
§. 115. častniki in moštvo orožništva praviloma nimajo konj.
Izjemo od tega pravila sme samo minister za deželno bran ukazati.
§. 36. Plače (gaže), mezde in drugi stanovitni prejemki orožništva razvidni so iz dodatka.
Častniki poklicani k orožništvu v službo na poskušnjo, začn6 s prvim dnem tistega meseca, ki nastopi po njih prihodu, uživati pristojbine orožniškega častnika brez orožniškega priklada ali priboljška in še le po tem, ko bodo za stalno vdeljeni, dobivajo polne prejemke po pravilih (normalih). Orožnik na poskušnjo dobiva, dokler se teoretično izučava, po goldinarji dnevne mezde in od dne,
katerega pride v praktično službo, stopi v pristojbino pravega orožnika.
Ukazoma se izdajö določila o taljah in premijah za posebne usluge orožništva.
§. 37. Glede tega, kdo dobi svetinjo (medaljo) za hrabrost, in kaki prejemki so združeni z imetjem take svetinje, veljajo za orožništvo propisi stoječega vojstva.
§. 38. Orožniško moštvo dobi za službeni čas, katerega je bodi si, predno je ta zakon v moč prišel, ali potem nepretrgoma v orožništvu prebilo, letnega službenega priklada:
50 gld. po dopolnjenem 3. službenem letu,
n r	n	n	n
150	»	n	,,	12.	„	„ in
200	„	„	„	18.	„
§. 39. Pri službenih opravkih, ki zunaj sta-jališča čez 24 ur trpe, pristoji častnikom in moštvu orožništva neki prispevek k troškom za hrano in pa transenalno stanišče.
Enakšne pristojbine jim gredč tudi o službenih premestitvah in v drugih izvanrednih slučajih, v katerih se jim ukaže kam odriniti.
Ukazoma se ustanove tanja določila in pa slučaji, v katerih imajo organi orožništva pravico porabiti kako prevozilo.
§. 40. Da se nabavijo reči v monturo in opravo spadajoče, prejme vsak orožnik, ko vstopi, prvi vložek mase in za poznejše dokupovanje in za vzdrževanje v dobrem stanu neko letno povprečnino.
Velikost teh zneskov ustanavlja od dobe do dobe minister za deželno bran po ceni dotičnega blaga.
Orožje in strelivo (municijo) daje država orožniškemu moštvu.
§. 41. O sprejemanji orožniških častnikov v vojaške bolnice veljajo propisi za častnike stoječega vojstva dani.
Troške za preskrbo bolnikov izmed orožniškega moštva plačuje država, pridržujoč si polovico orožnikove mezde za to.
Kadar se kdo v službi telesno poškoduje, tedaj mu se od pristojbine nič ne odtrga.
Pristojbine jetnikov se uravnujejo s posebnimi propisi.
Oddelek: V.
Preskrbo vanj e orožništva.
§. 42 O umirovljenji orožniških častnikov veljajo ista načela kakor za častnike stoječega vojstva , vendar se orožniškim častnikom pri odmerjanji penzije orožniški priklad vračunja s tistimi zneski, kakor nanese v orožništvu dopolnjeni čas službe, nasproti pa se osebni prikladi k penziji več ne podeljujejo.
§. 43. Za preskrbovanje orožniškega moštva, ki postane za službo nezmožno, veljajo tisti propisi, kateri se uporabljajo na civilno-državne služabnike sposobne za penzijo; vendar se moč teh propisov začenja za vsacega posameznika še le od tistega dne, katerega je na se vzeto dolžnost orožniške službe (§. 24) dopolnil. Penzijo je odmerjati po mezdi in službenem prikladu.
Na častniške namestnike in pisarniške služabnike naj se uporablja v §. 42. stoječe določilo o vračunljivosti orožniškega priklada v penzijo.
Ako orožnik, opravljaje službo, brez svoje krivnje prejme rano ali težko telesno poškodbo ter vsled tega postane za službo nezmožen, došteva mu se pri odmerjanji pokojnine deset službenih let. V okolnostih posebnega ozira vrednih sme se komu pritegniti višja mera pokojnine, in to do polnega aktivnostnega prejemka, ki se sme vračunjati v odmero penzije.
§. 44. V tem času, dokler službena dolžnost {§. 24) še teče, dobi orožnik pravico do oskrbovanja v §. 43 ustanovljenega tedaj:
а)	Kadar, opravljaje službo, brez svoje krivnje prejme rano ali težko telesno poškodbo ter vsled tega postane za službo nezmožen;
б)	kadar orožnik brez svoje krivnje — z drugega vzroka, nego je povedan pod a), — postane nezmožen ne samo za orožniško službo, temveč za vsak zaslužek sploh.
§. 45. Tisti orožniki, kateri z drugega vzroka, nego je povedan v §. 44 pod a), pred dopolnjeno dolžnostjo orožniške službe, katero so na se vzeli, postanejo sicer nezmožni za orožniško službo, ne pa tudi za vsak zaslužek sploh, dobe pri odhodu na račun dotacije za orožništvo samo trimesečno aktivnostno pristojbino v odpravo.
§. 46. Pri tistih orožnikih, ki prestopijo v stan preskrbovancev ne zaradi invalidnosti, temveč za to, ker je morebiti treba moštvo v številu umanj-
sati, naj se uporabljajo civilna penzijska pravila, brez razločka, če so svojo službeno dolžnost že odslužili ali je še niso.
Oddelek VI.
Posebna določila.
§. 47. Dovolitev, ženiti se, podeljuje polkovnikom orožništva sam cesar a častnikom od podpolkovnika nizdol minister za deželno bran.
Ženitvene kavcije polagati pri orožniških častnikih ni potrebno.
Dozdaj že položene ženitvene kavcije smejo se orožniškim častnikom nazaj dati.
§. 48. Orožniškemu moštvu dovoljuje ženiti se minister za deželno bran, kateri pa sme to oblast preizročiti poveljnikom deželnega orožništva.
Praviloma naj število oženjenih v enem deželno-orožniškem poveljstvu ne presega števila postaj.
§. 49. Vdove in sirote orožniških častnikov in moštva naj se preskrbujejo po propisih veljajočih za civilno-državne služabnike.
Z rodbinami takih orožnikov, kateri umrjejo, predno jim je iztekla dolžnost orožniške službe, naj se tudi dela po civilnih pravilih o preskrbo-vanji. Ako kak orožniški častnik ali orožnik, službo opravljaje, smrt stori ter ni sam kriv tega, pristoji vdovi in sirotam v preskrbo toliko, kolikor bi jim je prišlo, ako bi zadet bil dovršil 40. službeno leto.
§. 50. Zastran prestopanja orožnikov v službe, katere §. 38 vojnega zakona omenja, velja zakon
z dne 19. aprila 1872 (drž. zak. št. 60) o podeljevanji službenih mest dosluženim podeastnikom.
§. 51. Dozdanji propisi o nastanovanji orožni-štva ostanejo neizpremenjeni.
Oddelek VII.
Konečna določila.
§. 52. Ta zakon pride v moč tistega dne, katerega se razglasi, ter počenši od tega časa izgube svojo veljavnost začasni organski zakon za orožništvo z dne 16. januvarja 1850 (drž. zak. št. 19), tako tudi načela o preuredbi orožništva, izdana z ministerskim ukazom z dne 16. julija 1860, št. 51.503, naposled zakon z dne 25. julija 1871 (drž. zak. št. 83).
§. 53. Ministru za deželno bran je naročeno, ta zakon v dogovoru z ministroma notranjih zadev in pravosodja zvršiti.
Razkazilo
o pristojbinah orožniških štabskih častnikov in nadčastnikov, računovodij in računskih stražmojstrov, potem moštva in pisarniških služabnikov.
Š a r ž e	Is E £ gM- kr		It eld.jkr.		sl 11 55 = gld.lkr.		:j £ s glu.lkr.		sl s = gidlkr.	
Polkovnik	1		600		100 60		52 Г.			
l’odpolkovnik .	5)		600		100 60		625 .			
			600		160 00		626			
Jtitmojster 1.										
razreda			3001 .		160 00		316			
Ititmojster 11.			1							
razreda	Jš		800 .		100 00		316			
Nadporočnik	a		240; .		160 60		210			
Poročnik	8 g		240		160 00		210 .			
Hitmojster-raču-	•v Z									
novodja I.	Z'3									
razreda			180		16060		316			
liitmojetor-raču-	O -M									
novodja 11.										
razreda			180		100 00		316			
Nadporočnik-										
računovodja .	a		180		160	60	210			
Poročnik-										
računovodja .			180		100	00	210			
častniški na-										
mestnik .	.	600		96							
Itačunski straž-										
mojster .	.	600						03		*	
Stražmojster	600								*	
Postajni vodnik	600								*	
Orožnik .	.	.	400									
Pisarniški slu-										
žabnik 1.										
razreda .	.	420		84				03		30	
Pisarniški slu-							1			
žabnik 11.							1			
razreda	360		84				68	'	30	
Opomnja
<u 6
* 14
.H • Z
^5 0) Ö
MI is
2 p. .2 d ,y
« =5 Is S s S $3 1 g.8
c2 I o
•S 6C A 'O
lih
sM'“ дз ö I $ I S S.S s ä
►а I s S 5 g g « S
11 g I 2
S'| I i -
|sf 1
2 <e o ,0
■3 I °"S 8
>S d s O
§ = e I» s ‘i a ss > s
M
■VI.
Sodna oblast o kažnjivih dejanjih,
katera store kaznjenci, dokler so v kaznilnici.
Naredba ministerstva notranjih zadev z dne
4.	julija 1860 št. 173 drž. zak. določa v tem oziru v §§. 1, 2, 3 naslednje:
§. 1. Disciplinarno-kazenska oblast nad jetniki v kaznilnicah in poboljševalnicah ali popravnicah, stoječih pod nadzorom političnih deželnih oblastev, pristoji oskrbništvom teh naprav.
§. 2. Ta disciplinarno-kazenska oblast obsega;
1.	Vse prestopke hišnega reda, in
2.	vsa kažnjiva dejanja in opuščenja, katera v kazenskem zakonu z dne 27. maja 1852 drž. zak. št. 117 niso izrečena za hudodelstva.
§. ?$. Hudodelstva, katera store jetniki v kaznilnici, pridržujejo se uradnemu postopanju do-tičnega sodnega oblastva in le-temu naj priobčuje oskrbništvo kaznilnice tudi one slučaje, v katerih je dvomno , bodo - li sposobni za kazensko - sodno postopanje.
Ako sodno oblastvo sprevidi, da v dejanji ni učina kakega hudodelstva, nastopi po okolnostih tudi v takih slučajih disciplinarno postopanje.
Sodna oblastva morajo hitro opraviti ona uradna dela, katera zadevajo kazenske slučaje, priznanjene jim po kaznilnicah in poboljševalnicah.

Zaznamek
v tom zvezku natisnenih oziroma navedenih zakonov,
naređeb in ukazov.
1831.
16.	aprila štev. 2611 zbirke juat. zak., dvomi dekret, atr. 186.
1850.
28.	novembra štev. 16.867, ukaz pravoaod. min., atr. 186.
1853.
6.	miircija štev. 44 drž. zak., naredba pravoaodn. min., atr. 247.
2.	septembra štev. 176 drž. zak., min. naredba, atr. 183.
1854.
6.	aprila atov 76 drž. zak., ukaz min., stran 36.
2.	junija štev. 8766, ukaz pravoaodn. min., atran 186.
16.	junija štev. 166 drž. zak., navodilo kaz. sod., atr. 236, 243, 244, 246, 247, 251, 266.
3.	julija štev. 169 drž. zak., min. naredba, atran 184.
3.	avgusta štev. 201 drž. zak., ukaz pravoaodn. min. , atran 236 in 274.
1855.
28.	januvarja štev. 26 drž. zak , ukaz min., atran 62.
I 11. febru var ja štev. 80 drž. zak., min. naredba, atran 198.
17.	februvarja štev. 33 drž. zak., ukaz pr. min., atran 187.
9.	julija štev. 124 drž. zak., ukaz min., atran 36.
17.	julija štev. 210 drž. zak., izročitvena pogodba, atran 36.
13.	novembra štev. 12 drž. zak. pro 1866, izročitvena pogodba, atran 86.
28. novembra štev. 206 drž. zak., ukaz min., atran 186.
185<>.
3. julija št. 14 drž. zak. pro 1857, izročitvena pogodba, strun 36.
20.	oktobra štev. 199 drž. zak., i min. naredba, atr. 18* in 186.
1857.
18.	septembra štev. , ukaz pravoaodn. min., atran 186.
1 1858.
! 28. aeptombra štev. 166 drž. zak., min. naredba, atran 184.
1859.
^ 4. januvarja štev. 11 drž. zak., I ukaz min., atran 186.
7.	julija štev. 18Г> dri. zak., ukaz min., stran 186.
1860.
4.	julija štev. 178 drž. zak., min. naredba, stran 317.
1861.
17.	aprila štev. 69 drž. zak., izročitvena pogodba, stran 86.
1863.
22.	septembra štev. 8624 , ukaz pravosodn. min., stran 180.
1868.
2.	junija st. 11 drž. zak. pro 1869, izročitvena pogodba, stran 86.
1869.
27. februvarja Štev. 100 drž. zak., izročitvena pogodba, stran 86.
9.	maroija štev. 33 drž. zak., zakon, stran 286
20.	maja št. 78 drž. zak., zakon, stran 287.
9.	julija štev. 8083, ukaz pravo-sodn. min., stran 184.
23.	septembra št. 2086 , naredba vojn. min., stran 287.
1870.
7.	mareijaštov. 14.168, ukaz min., stran 36.
30. aprila št. 68 drž. zak., zakon, stran 68.
22.	avgusta štev. 1860, naredba vojn. min., stran 289.
6.	decembra štev. 14.026 pravosodn. min., stran
180.
1871.
4.	marcija štev. 2612, ukaz pravosodn. min., stran 200.
14.	avgusta štev. 8469, ukaz min. za deželno bran, stran 289.
1873.
23.	maja štev. 119. drž. zak., zakon, stran 1.
23. maja št. 120 drž. zak , zakon, stran 274.
23.	maja št. 121 drž. zak., zakon, stran 270.
19.	novembra štev. 162 drž. zak., ukaz pravosodn. min., stran 236.
3.	decembra st. 34 drž. zak. pro 1874, izročitvena pogodba, stran 36.
1874
14. februvnrja štev. 2191, ukaz pravosodn. min., strun 269.
24.	februvarja štev. 2376 , ukaz pravosodn. min., stran 198.
26.	aprila štev. 2961 , ukaz pravosodn. min., stran 202.
24.	julija štev. 9666, ukaz pravosodn. min., stran 194.
20.	septembra štev. 12.882, ukaz
pravosodn. min., stran 184.
16.	oktobra štev. 128 drž. zak. pro 1876, izročitvena pogodba, stran 35.
30. oktobra št. 12.083, ukaz pravosodn. min., stran 260.
1876.
3. januvarja štev. 17.476 , ukaz pravosodn. min , stran 132.
16.	marcija štev. 3423, ukaz pravosodn. min., stran 203.
6.	aprila štev. 3644, ukaz pravosodn. min., stran 265.
1876.
26.	februvarja štev. 19 drž. zak., zakon, stran 800.
2.	aprila štev. 3693, ukaz pravosodn. min., stran 196
6.	maja štev. 6586, ukaz pravosodn. min., stran 44.
28. junija štev. 97 drž. zak., min naredba, stran 184, 186 in 286.
1872
23. septembra štev. 124 drž. zak., izročitvena pog., stran 36.
i 1877.
j 28. januvarja št. 906, ukaz min., I stran 86.
28. junuvarja štev. 1102, ukaz pravoeodn. min., stran 186.
21.	novembra štev. 16.170, ukaz min., stran 65.
81. decembra štev. 3 drž. zak. pro 1878, zakon, stran 133.
1878.
10.	maja štev. 6316, ukaz pravo-sodn. min., stran 186.
9. julija štev. 7076, ukaz min.,
stran 189.
16.	julija štev. 7402, ukaz pra-vosodn. min., stran 186.
8.	novembra štev. 16.474 pravosodn. min., stran
302.
188:-$.
6.	februvarja štev. 17.266, ukaz pravosodn. min., stran 186.
16.	februvarja štev. 1264, ukaz pravosodn. min., stran 137.
1.	mpja štev. 6809, ukaz pravo-sodn. min., stran 269.
21.	maja štev. 142 drž. zak., izročitvena pogodba, stran 36.
24.	maja št. 87 drž. zak., zakon, stran 296.
25.	moja št. 78 drž. zak., zakon, stran 181.
6.	oktobra štev. 16.402, ukaz pravosodn. min., stran 183.
22.	novembra štev. 6172, ukaz pravosodn. min., stran 266.
1879.
16.	septembra štev. 2168, ukaz vojn. min., stran 289.
1880.
6.	avgusta štev. 11867, ukaz pravosodn. min., strun 44.
24. novembra štev. 34 drž. zak. pro 1881, izročitvena pogodba, stran 36.
1881.
12.	januvarja štev. 28 drž. zak., izročitvena pogodba, stran 85.
16.	februvarja štev. 2609, ukaz pravosodn. min., stran 230.
6. maja št. 90 drž. zak. pro 1882, izročitvena pogodba, stran 35.
28.	maja št. 47 drž. zak., zakon, stran 181.
29.	maja štev. 9268, ukaz pravosodn. min., stran 266.
16. avgusta štev. 9788, ukaz pravosodn. min., stran 198.
18.	decembra št. — , ukaz min., stran 66.
1882.
11.	februvarja štev. 127 drž. zak., izročitvena pogodba, stran 35.
21.	oktobra štev. 112 drž. zak. pro 1883, izročitvena pogodba, stran 85.
1884.
16 marcija štev. 86 drž. zak., zakon, stran 181.
11.	junija št. 98 drž. zak., zakon, stran 295.
26.	decembra štev. 20.637, ukaz pravosodn. min., stran 191.
1885.
8.	januvarja štev. 21.764, naredba pravosodn. min., stran 195.
14. februvarja št. 2406, naredba pravosodn. min., stran 197.
22.	marcija štev. 6264, naredba pravosodn. min., strun 198.
2.	aprila št. 93 drž. zak., zakon, stran 296.
10 aprila štev. 3166, ukaz pravosodn. min., stran 106.
9.	maja štev. 8249, ukaz min., stran 66.
24. maja štev. 89 in 90 drž. zak., zakon, stran 260.
27.	maja št. 184 drž. zak., zakon, stran 6, 260.
16. junija št. 8649, naredba pravosodn. min., stran 196, 197.
18.	julija št. 18.069, naredba pravosodn. min., stran 198, 260.
12.	oktobra Štev. 18.682, ukaz pravosod. min., stran 266.
188«.
10.	februvarja štev. 24 drž. zak., naredba pr. min., stran 266.
22.	februvarja atov. 13 drž zak., izročitvena pog., stran 36.
13.	julija št. 11.199, ukaz pravo-Bodn. min., stran 10.
I8K7.
28.	decembra štev. 20.969, ukaz pravosodn. min., stran 44.
1888.
0.	junija štev. 7480, ukaz pravosodn. min., stran 23.
15.	junija št. 91 drž. zak.. ukaz pravosodn. min., stran 247.
29.	decembra štev. 22.492, ukaz pravosodn. min., stran 266.
1889.
16. marcija štev. 5104, ukaz pravosodn. min., stran 266.
23. marcija štev. 6769, ukaz pravosodn. min., stran 266.
7. junija št. 2728, naredba pravosodn. min., strun 197.
2. avgusta štev 2081, ukaz pravosodn. min., stran 187.
27. septembra štev. 15.749, ukaz pravosodn. min., stran 44.
1890.
4. februvarja štev. 2063, navedba pravosodn. min., stran 263.
Kazenskopravdni red.
21
Zaznamek
razsodel) kasacijskega dvora v tem zvezku navedenih.
1874.
11.	aprila št. 23.r13, stran 152.
28. maja št. 8928, stran 155.
18. junija št. 4687, stran 180.
20.	avgusta st. 5216, stran 162.
24. soptbr. št. 8351, stran 140.
16. oktobra št. 6732, stran 220.
16.	,, št. 11017, stran 162. I
3	novembra št.	9668,	stran 140.
6.	,,	št.	8402,	stran 72.
6.	„	št.	9159,	stran 161.
9.	,,	št.	8233,	stran 113.
9.	,,	št.	8994,	stran 133.
21.	,,	št.	8897,	stran 6.
21.	decembra št. 10978, str. 155.
1875.
16. januvarja štev. 11188 ex 1874, stran 62.
22.	januvarja štev. 13177 ex 1874, stran 69, 129.
31 inarcija št. 1001, stran 159.
2. aprila štev. 1014, stran 129.
6.	,, štev. 670, stran 160.
28.	,, št. 3049, stran 132, 142.
12.	maja štev. 3515, stran 223.
21. ,,	štev. 3054, stran 120.
26. ,,	štev. 1605, stran 99.
10.	junija štev. 4386, stran 100.
11.	,, štev. 3881, stran 108.
80.	,, št. 3049, stran 132, 142.
8.	julija štev. 3611, stran 161.
26. avgusta št. 6676, stran 8, 116.
9.	septembra štev. 7864, stran 73.
I 16. oktobra št. 6093, stran 61,100.
18.	decembra št. 11442, stran 113.
I 16.	,, št. 6471, stran 162.
187«.
j 7. januvarja štev. 8912 ex 1876, stran 110.
, 24. februvarja št. 9062 ex 1876, stran 177.
26.	februvarja št. 11629 ex 1875, stran 110.
29. februvarja št. 12044 ox 1876, stran 130.
4. marcija štev. 91, stran 146. j 13. marcija štev. 12686 ex 1876, stran 80.
16.	marcija štev. 8131 ex 1876, stran 146.
8. aprila štev. 864, stran 130.
16.	junija štev. 687, stran 113.
27.	„ št. 1398, stran 114, 162.
1.	julija štev. 418, stran 169.
7.	,, štev. 4279, stran 2*, 118.
10.	avgusta št. 6660, stran 73, 112. j 17.	,, štev. 7820, stran 168.
22. septembra št. 8246, stran 219.
12.	oktobra št. 9780, stran 117, 128.
20.	,,	štev.	3176,	stran	98.
4.	novembra	št	6899,	stran	129.
17.	„	št.	9628,	stran	167.
I	18.	,,	št.	3349,	stran	100.
26.	,,	št.	4649,	stran	39.
;	9. decembra	št.	4269,	stran	120.
i 19.	,, št. 6969, stran 04.
1877.
3.	jim. št. »001 ux 1876, str. 80, 129.
10.	februvurja št. »621 ox 187(1, etran lf)9, 168.
21.	februvarja št. 10899 ex 1876, stran 73.
2.	mareija štev. 12899 ex 1876, stran 73.
16.	mnro št. 8131 ex 1876, str. 129.
21.	maroija stov. 14708 ox 1876, stran 223.
4.	aprila štev. 10269 ex 1876, stran 122.
7.	aprila štev. 210, stran 164.
16.	,.	štev.	13180	ex	1876,
stran 100.
11.	majo štev. 1194, stran 231.
11.	,, štev. 3029, stran 132.
14.	,, štev. 13413 ex 1876,
stran 128.
17.	maja štev. 16677 ex 1876, stran 80.
2.	junija štev. 4188, stran 110.
9.	,,	štev.	13076	ex	1876,
stran 80
6. julija stov. 6694, stran 234.
16.	avgusta št. 8832, stran 223.
17.	septembra štev. 8692, stran 80, 110.
6. oktobra štev. 9906, stran 80.
6. novembra štev. 8890, stran 80, 123.
17.	novembra st. 10187, strun 61.
19.	,,	št.	10496,	strun	167.
19.	,,	št.	11369,	stran	72.
21.	,,	št.	10826,	stran	100.
23.	,,	št.	9052,	stran	111,
128
24.	novembra št. 8330, stran 20.
12.	decembra	st.	11763,	strun	128.
22.	,,	št.	8429,	stran	110.
1878.
6. aprila štev. 273. stran 162.
6.	,,	štev. 803, strun 80.
12.	,,	štev. 622, stran 73.
18.	maja štov. 492, stran 128.
21. junija štov. 3000, stran 80.
27.	,, štov. 4679, stran 166.
2. julija štev. 6898, stran 134.
12.	,, štev 6641, stran 229.
6. septembra	št.	6016,	strun	80.
13.	,,	št.	7168,	stran	161.
9 novembra	št.	6660,	stran	100.
80. novembra št. 6639, stran 109.
23.	decembra št. 14162, stran 73.
1870.
17.	januvarja št. 10366 ex 1878, stran 10U.
10.	maroija štov. 12121 ex 1878, stran 146.
31. marcijn štev. 166, strun 129.
31.	,,	štev. 380, strun 161.
7.	aprila štev. 1013, stran 129.
30.	,, štev 4834, stran 134.
14.	junija štev. 8714, stran 122.
21	,,	štev. 2640, strun 168.
26.	,,	štev. 4836, stran 26.
19.	septembru št. 7316, stran 165.
20.	,,	št.	4012,	stran	163.
29	,,	št.	6693,	stran	107,
114.
3.	oktobra štev.	7248,	strun	113.
6.	,,	štev.	6997,	stran	122.
17.	,,	štev.	7782,	stran 26.
27	,,	štov.	7122,	stran	161.
7.	novembra št. 8247, stran 161.
21.	,,	st. 9622, stran 120.
26.	,,	št. 12769, str.m 80.
12.	decembra št. 11681,	strun	163.
19.	„	št	11464,	stran	107.
27.	,,	št.	7408,	stran	140.
29.	,, št. 11628, stran 164.
1880.
16. januvarja štev. 12171 ex 1879, strun 164.
17 januvnrja štev. 12697 ex 1879, strun 129.
31.	januvarja štov. 12678 ex 1879, stran 162.
13.	februvarja šL. 11913 ex 1879. stran 168.
13.	februvurja št. 12892 ex 1879, stran 129
16.	februvarja št. 12609 ex 1879, stran 122.
16.	februvarja št. 13823 ex 1879, strun 9.
20.	februvurja št. 12690 ex 1879, strun 8.
20.	februvarja št. 14667 ex 1879, strun 119.
28.	februvarja št. 13364 ex 1879, stran 161, 167.
11.	maroija štev. 290, stran 8.
11.	,, štev. 1114, stran 234.
‘21*
12.	m arci j a štev. 13941 ex 1879,
stran 169.
20.	maroi.ia štev. 13733 ex 1879, etran 177.
12.	aprila	štev.	977,	stran	9.
24.	,,	stov.	037,	strun	116.
24	,,	štev.	702,	stran	108.
30.	,,	štev.	749,	stran	IG7.
8.	maja	štev.	2007,	stran	110.
10.	,,	štev.	1793,	stran	122.
24	,,	štev.	1128,	stran	118.
26.	,,	štev.	0018,	stran	229.
29.	,,	štev.	3663,	stran	108.
29.	,,	štev.	8841,	stran	166.
7.	junija štev. 3012, stran 162.
21.	,,	štev. 3840, stran 130.
21.	,,	štev. 4676, stran 9.
2. avgusta štev. 3019, stran 108.
2.	,,	štev.	0037, stran 161.
25.	septembra št 7102, stran 78.
8.	oktobra štev. 7000, stran 162.
12.	,,	štev.	1 1604, stran 207.
18.	,,	štev.	0877, str.n 163.
18.	,,	štev.	8770, stran 163.
3.	novembra št. 4869, stran 120.
13.	,,	st.	8160, stran 162.
27.	,,	št.	11.088, stran 73,
112
29. novembra št. 6682, strun 181.
9.	decembra št. 7233, strun 219.
10	,,	št.	9120, strun 130.
28.	,,	št.	14.828, strun 80.
1881.
10.	januvarja št. 11.006 ox 1880, stran 166.
16. januvarja št. 11.982 ex 1880, stran 161.
21.	januvarja št. 13 020 ex 1880, stran 146.
24.	jnnuvnrju št. 11.836 ex 1880, strun 207.
28.	januvarja št. 13.476 ex iRtiO, stran 164.
6. februvarja št. 14.679 ox 1880, stran 162.
18.	februvarja št. 10.016 ex 1880, strun 8.
26.	februvarja št. 13.496 ex 1880, strun 130.
29.	aprila štev. 16.182 ex 1880, stran 162.
2.	maja štev. 2462, stran 7, 167.
3.	,, štev. 4861, stran 26.
18.	,, štev. 6621, stran 133.
1.	juniju štev. 1202, stran 234.
7.	,,	št.	4009,	stran	80, 128.
22.	,,	št.	6371,	strun	1V2.
4.	julija	št.	4881,	stran	134.
14.	,,	st.	1927,	strun	21
14.	,,	št.	4864,	stran	166.
18.	oktobra st. 11.023, strun 207. 21.	„	št. 8034, stran 129.
28.	,,	št. 7033, stran 181.
11.	novembra št. 7794, stran 141.
23.	decembra št.	11666,	stran 161.
27.	„	št.	3642,	stran 167.
29.	,,	št.	10476,	stran 224.
1882
13.	januvarja št. 11938 ox 1881, strun 164, 108.
21.	januvarja št. 12 300 ex 1881, strun 89.
24.	januvarja štev. 761, strun 37.
17.	februvarja štev. 80. strun 162.
24.	,,	št.	13013	ex 1881,
stran 118, 173.
I 24. februvarja št. 14241 ox 1881, strun 110.
10. marcija štev. 14601 ox 1881, stran 162.
16. uprili štev. 11999 ex 1881, strun 227.
28.	aprila št. 426, stran 94, 113.
22.	junija štev. 1047, stran 8.
22.	„	St. 8197, stn.ii 26, 219.
28.	,,	št. 6247, stran 28, 179.
20. julija štev. 0827, stran 233.
29.	,, štev. 6870, stran 80.
18.	septembra	št.	3910,	strun	129.
18.	,,	št.	8037,	strun	161.
80.	,,	št.	7710,	stran	100.
7.	oktobra št. 7869, stran 80.
13.	,,	št. 6991, stran 168.
18.	,,	št. 6792, stran 130.
13.	„	št. 8947, stran 110
18.	,,	št. 11.909, stran 24.
20.	,,	štev. 6038, stran 130.
23.	,,	štev. 8678, stran 110.
2.	novembra št 0363, stran 221.
1883.
22.	januvarja št. 12289 ex 1882, stran 110.
13.	februvarja	št.	1080,	stran	120.
19.	,,	št.	12 988 ex 1882,
stran 133.
X
25.	fobruvarja Št. 12995 cx 1882, stran 180.
20.	fobruvarja št. 13.933 ex 1882, stran 161.
14.	maroija štov. 1004, etran 73.
14.	,, štev. 16.109 ox 1882,
stran 190.
10. marcija štev. 16.640 ex 1882, stran 120.
29.	marcija štov. 13.781 ox 1882, stran 43.
1. maja štov. 4907, stran 187.
21.	,, štov. 16.017 ex 1882, stran 227.
22.	maja st 6437, stran 120, 134.
25.	,, štov. 723, stran 151
1. junija štov. 4698, stran 110.
16.	,, štov. 4102, stran 128.
20. julija štov. 8080, stran 118.
24.	avgusta štov. 7785, stran 81.
8.	oktobra štov. 0274, stran 169
20.	,,	štov. 7066, stran 130,
153, 107.
20. oktobra štev. 8870, stran 108.
24.	,, štov. 8224, stran 171.
24.	,,	št.	10.137,	stran	223.
24.	,,	št.	10.889,	stran	8.
27.	,,	štov. 8938,	stran	180.
30.	,,	št.	11.681,	stran	120,
128, 108.
19.	novembra št. 6167, stran 80.
24.	„ št. 10.100, stran 101.
1884.
18. januvarja štev. 12.628 ox 1883, strun 8.
4.	fobruvarja štov. 0439 ex 1883, stran. 09, 123, 154.
18. fobruvarja št. 12.879 ex 1883, stran 78.
23.	fobruvarja 8t. 14.210 ex 1888, stran 118.
29.	fobruvarja št, 14.964 ox 1883, stran 129.
marcija štov. 1898, stran 129. štov. 57, stran 100.
17.	,, štov. 13.020 ox 1888,
stran 120.
22.	marcija štev. 07, stran 117.
26.	,,	štov. 2470, stran 33.
27.	,,	štev. 3214, stran 110.
1. aprila štov. 3384, stran 22.
6. maja štov. 14.610 ox 1883, stran 110.
9.	maja štov. 2291, stran 181.
16.	,,	štov.	1867,	stran	190.
19.	,,	štov.	1028,	stran	117.
3. junija štov. 6081, stran 164.
18.	,,	štov.	4587,	stran	180.
25	,,	štov.	7080,	stran	43.
3.	julija štov. 4001, stran 161.
12.	septembra	št.	7496,	stran 31,
14.	„	št.	4614,	stran 101.
19.	,,	Št.	6214,	stran 119.
22.	,,	št.	0160,	stran 80,
Ш, 124.
27.	septembra št. 8206, stran 73. 2. oktobra štov. 10.494, stran 129. C. ,, štov. 908, stran 116.
8.	,,	štov.	10.024, stran 89.
10.	,,	štev.	6772, stran 20.
10.	,,	štev.	6829, stran 191.
20.	,,	štov.	7808 , stran 151.
28.	,,	štov.	11.878, stran 39.
4.	novembra št. 12.891, stran 133.
6.	,,	št.	8467,	stran 152.
8.	,,	št.	8822,	stran 161.
H „ št. 12.225, stran 100,
111,	129.
12.	novembra št.	12.887, stran 43.
17.	,,	št.	0801 ,	stran 29,
131.
21.	novembra	št.	9944,	stran 60.
22.	,,	st.	8057,	stran 9.
26.	,, št. 12.081, stran 138,
178.
20.	novembra št. 13.170, stran 130. 3 decembra št. 18.816, stran 131.
13.	,,	št.	11.069, stran 168.
19.	,,	št.	11.534, stran 130.
22.	„	št.	11.718, stran 167,
168.
1885.
7. januvarja št. 14.796 ox 1884, stran 234.
7. januvarja št. 14.872 ex 1884, stran 25.
10. januvarja št. 12.909 ox 1884, stran 101.
9.	fobruvarja št. 11.896 ex 1884, stran 116, 12!«.
10 fobruvarja št. 9752 ex 1884, stran 146.
27.	fobruvarja št. 12.082 ex 1884, strun Ihi.
2. maroija štev. 14.752 ox 1884, stran 100.
« t>
marci j a štev. ‘2153, stran 81.
,,	štev. 14.716 ex 1884,
stran 1(18.
12. marcija štev. 2490, str. 134.
14.	,, štev. 13.200 ex 1884,
stran 12U.
17.	marcija	štev.	3036, stran 37.
20.	,,	štev.	11, stran 162.
20.	,,	štev.	64, stran 142.
28.	,,	štev.	13.380 ox 1884,
stran 115.
11.	aprila štev. 973, str. 129, 130.
22.	„	štev.	4178,	stran	120.
23.	„	štev. 8540 ex 1884,
stran 194.
23.	aprila štev. 13.001 ox 1884, stran 27.
23.	aprila	štev.	3337,	stran	102.
23.	„	štev.	3377,	stran	234.
25.	„	štev.	2813,	strun	116.
27.	„	štev.	2070,	stran	130.
6.	maja štev. 4797, stran 118.
20. „ štev. 4817, str. 106, 129. 20. junija st. 3821, str. 153, 100.
23.	„	štev.	7193,	stran	131.
31.	avgusta štev. 0351, stran Kil.
25.	septembra štev. 8102, str. 120.
29.	„	»t. 11.093 str. 108.
ti. oktobra štev. 11.008, str. 102. V.	„	štev.	0548,	stran	119.
16.	„	štev.	0032,	stran	129.
22.	„	štev.	8407,	stran	227.
30.	„	štev.	8412,	stran	107.
80.	„	štev.	9543,	stran	108.
7.	novembra št. ll«06o, str. 165, 108.
9.	novembra št. 8305, stran 156. 20,	„	št.	13.172, str. 134.
28.	„	št.	12.354, str. 164.
80.	„	št.	8439, stran 155.
1. decembra št. 12.533, stran 120.
1886.
18.	januvarja štev. 9211 ex 1885, stran 117.
12.	februvarja št. 14.209 ex 1886, stran 225, 227.
19.	februvarja št. 14.803 ex 1886, stran 73.
22.	februvarja št. 14.131 ex 1886, stran 161.
23.	februvarja št. 1746, str. 129.
1. marcija štev. 14.468 ex 1886,
stran 73.
1.	marcija štev. 15.200 ex 1886, stran 28.
18.	marcija štev. 13.835 ex 1885» stran 8, 27.
10.	aprila štev. 1981, stran 00, 129.
20.	aprila štev. 4431, stran 178.
29.	maja štev. 4100, stran 80.
2.	junija štev. 6402 , stran 39, 128.
7. junija štev. 2239, stran 128.
17.	„ štev. 0465 , stran 148,
158.
19.	junija štev. 4407, stran 8.
2.	julija štev. 6748, stran 9.
80. avgusta štev. 6057, stran 74.
22. novembra št. 8082, stran 102.
27.	„	št. 9405, stran 34.
17.	decembra št. 12.862, str. 28.
1887.
6.	januvarja štev. 15.246 ex 1880, strun 178.
7.	januvarja štev. 12.895 ex 1886, stran 13.
16.	februvarja št. 1537, stran 181.
18.	„	št. 11.854 ex 1880,
stran 116.
18.	februvarja st. 11.951 ox 1880, str. 152 100, 109.
3.	marcija štev. 13.872 ex 1886, stran 223.
9.	marcija štev. 16.291 ox 1880, stran 8, 220.
9.	marcija štev. 1762, stran 223.
10.	junija štev. 3193, stran 119.
14.	„	štev. 154, stran 194.
17.	„	štev. 4274, stran 8.
10.	avgusta štev. 6817, str. 189.
22 septembra št. 7499, str. 2lB.
22. septembra štev. 7691, str. 216, 228.
28.	septembra št. 6701, str. 148, 167.
8.	decembra št. 9406, stran 80.
1888.
12. januvarja št. 12.830 ex 1887, stran 226.
4.	aprila štev. 8997, stran 30, 289.
18.	aprila štev. 2160, stran 169.
26.	„ štev. 1992, stran 234.
21.	junija št. 3643, str. 207, 229.
14.	septembra št. 4909, strin 99.
1889.
19.	februvarja štev. 1692, str. 178.
20.	„ št. 11.390 ex 1888, stran 130.
12. marcfja štev. 64, stran 168, 167.
28.	maja štev. 6380, stran 23.
7. novembra štev. 9843, str. 288. 7.	„	št. 11.055, str. 297.
19.	„	št. 12.788, str. 295.
Abecedno kazalo.*)
(Arabske številko poraenjajo paragraf kazenskopravdnega reda, oziroma paragraf onih zakonov ali ukazov, ki so sprejeti v dodatku; rimske številko kažejo ono število, pod katerim so nahaja zakon ali ukaz v dodatku.)
Abolicijska pravica cesarjeva 2.
Adhezijski postopek 4, 365—379.
Adoptivni otroci, glej posinovljene!.
—	roditelji, glej posinovniki.
Advokati, glej odvetniki.
Agnosciranje, glej prispozmtnje.
Akti, glej spisi.
Babice morajo storiti ovadbo 84, 86.
—	kot zvedenci 133.
—	njih pristojbine 384.
Bančni upni listi, postopanje o njih popačbi 136. Beležnik, beležništvo, glej notar, notarijat.
Bivališče (stanovališče), ozir nanj 52, 54, 59, 79—81, 85 156, 193, 413, 424.
—	glej prebivališče.
Blagajnice javne, naznanila zaradi prejemkov iz njih 83, 402.
Blago tuje, kaj ukreniti z njim 375—379.
Bolezen obdolženca in obtoženca 134, 154, 169, 226, 233, 252, 275, 398, 437
—	nje troški 387.
—	svedokov 154, 233.
Božja služba, hranitev njej posvečenih reči 98, I. 32.
—	raziskava njej posvečenih prostorov 142.
*) Sestavil g. dr. Ed. Volčič.
Abecedno kazulo.	329
Hramba deželna, naznanila o začetji in dovršbi kazenskega postopka proti brambovcem 83.
—	sodna oblast IV. 3.
—	kazenski postopek IV. 3.
Braniti se pričevanja IGO.
—	obdolženec odgovora 203, 246.
Bratstvo in hratranstvo, glej sorodniki.
Brzojavi, njih zasega 14G—149
—	priznanilo pomiloščenja 411.
Cenitev škode po hudodelstvu storjene 99, 369.
Cesar ima pravico ustaviti kazenski postopek 2.
—	— pomilostiti 411.
Cesarska hiša, zasliševanje nje udov 155.
— istim ni treba prisegati (ukaz pravosuđu, min. z dne 14. maja 1854 št. 8346).
Civilna sodišča, koliko vežejo njih razsodila kazenskega sodnika 5.
—	njih dolžnost ovaditi kažnjiva dejanja 84.
Civilno - pravni pot, kedai se zavrača oškodovanec nanj 3G6, 3G8, 371, 372-374.
Časopisi, glej novine.
Cinovniki, glej uradniki.
čitanje spisov pri glavni razpravi 252, 472.
Dediči, njih pravica do vzklica 283, 392.
Dejalnost porot, nje ustavitev, vvodni zakon čl. Vil. Dejanja kažnjiva, storjena med razpravo 278, 279. Dejanje, zasačenje na njem 141, 175, 177.
—	nekaznjivo 259, 281, 317, 344.
—	novo pri glavni razpravi zasledeno 263, 321.
Delavci v rudnikih in rudozdelnicah, kadar so zaslišati
ali obsojeni 158, 176, 402.
Delegiranje sodišč 12, 62, 63, 71, 74, 288, 292, 293, 297, 332, 348, 350, 357, 362, 475.
Deležniki kažnjivih dejanj, pristojnost 55.
—	glej sokrivci.
Denar je prijetemu odvzeti I. 24.
Depozita, njih prodaja I. 78.
"— kako jih je hraniti I. 32.
Detomor, kako je preiskovati 130.
Deželni poslanci, ovade proti njim 83.
Deželni uradniki in služabniki, naznanila o kazenskem postopku proti njim 83, 402.
Diete, njih povračilo 381, 382. 386, I. 55.
Disciplinarna oblast prvosednika glavne razprave 232— 238, 242, 288, 327.
—	— preiskoval, sodnika 108,113,119,143,159,160,182. Dnevnik, kako se vodi 107, I. 13.
Dninarji 103, 383.
Doba življenja, ozir nanjo 170, 184, 252, 442.
Dobiček odšli je prisoditi 369.
Dogodek (obstanek dejanja), poizvedbe o njem 45—47, 60, 64, 65, 66. 95, 182, 259, 260, 270, 357, 365, 412. Dokaz, nezakonita sredstva zanj 25.
—	pri izročitvi 59.
pri razsojanji 258-260, 270, 288, 295, 313, 326. Dokazila v vvodni preiskavi 88, 92, 96, 98, 111, 199.
—	pri glavni razpravi 207, 224, 239, 246, 252, 254, 257, 258, 273, 276.
Dokazila pred porotniki 315, 325.
—	pri obnovi postopka 352, 353, 355.
—	glede zasebnopravnih zahtevkov 374, 375.
—	pri prekosodnem postopku 437.
—	pri prestopkih 454, 4i7, 461, 467, 470.
Dokazovanje pri glavni razpravi 246—254, 457.
—	pred porotnim sodiščem 314, 315.
Dopustniki (vojaški) naznanila v kazenskem postopku proti njim 83.
—	sodna oblast o njih IV. 3.
Dostava sodnih naredeb 77—81, 173, 291, 422, 427, 452, 459, I. 21.
—	nje troški 382.
Dostojanstva, njih izguba 402.
Dražba sodna 377, 379.
Državni poslanci, ovade proti njim 83.
Državni pravdnik pri sodnem dvora prve stopinje 29.
—	delokrog 31.
—	dolžnosti 34.
—	dolžnosti pri ovadbi 87.
—	pravice 36.
—	predlaga poizvedbe 88.
—	nadnljni predlogi k ovadbi 90.
—	izključenje 75, 76.
Državno p avdništvo, splošna določila 29—У7.
—	dolžnosti 30.
—	delovanie v kazenskem postopku 40, 48. 49, f>2, 57, 59, (14. 07, 08, 72, 75. 70, 78, 80—97, 112-114, 147, 190, 190, 197, 221, 230, 235. 270, 271. 282, 283, 284, 341, 352-357, 377-379, 390, 401-408, 412, 421. 427, 429, 437: 439. 441, 44S, 450. 457, 400, 400, 409, 475, 487-493.
—	uradna dela I. 08 - 114.
—	ovadbe ondi I. 08 — 09.
Državni uradniki in služabniki, priznanila v kazenskem postopku proti njim 83, 402.
—	kedaj niso zaslišati za svedoke 151.
Duhovniki, kedaj niso zaslišavati za svedoke 151.
—	njih ob'sk jetnikov 180, 387. 403, 404, I. 30.
—	pri prekosodnem postopka 430.
Duhovniki, naznanila o njih v kazenskem postopku 83,402.
zvršitev kazni pri njih 399, 405.
Dušno stanje, kedaj se je ozirati na isto 134, 151, 170, 247, 398.
Edikt, glej oklic.
Eksteritorialiteta. propis o njej 01.
Eventuvalna vprašanja porotnikom 319—323.
Evidenca kazenskosodnega poslovanja I. 56—07.
Fakulteta zdraviteljska, kedaj je iskati nje mnenja 120. Falzifikati, dotični postopek 83, 130, 417.
—	inozemskega denarja 130.
Finančna straža sme prijemati in zasledovati 177, 417.
—	nje pristojbina za svedočbo 383.
Finančno ministerstvo, naznanilo njemu 130. Funktionarji drž. pravdništva, glej opravitelji.
Generalni prokurator pri kas. dvoru 29. 30.
—	njegova oblast 33, 37, 54, 217, 280, 287, 290, 262, 410, 411.
Glavna razprava, priprave k njej 220—227.
—	določitev dneva 221.
—	kje se vrši 221.
—	poziv novih prič ali zvedencev k njej 222.
—	ustavilni sklep 227.
•— javnost njena 228—231.
Glavna razprava, uradna opravila prvosednika in sodnega dvora pri njej 232—238.
—	motenje reda pri njej 234—237.
—	začetek 239—244.
—	dokazovanje 245—254.
—	govori strank 255, 256.
—	sodba sodnega dvora 257—270.
—	zapisovanje 271—272.
—	preložitev 226, 273-276.
—	vmesni prigodki 277—279.
—	pri postopku zaradi ničnosti 287, 346, 347
—	pri obnovitvi 359, 365.
—	pri izostanji obtoženca 427.
—	pri prekosodnem i ostopku 439—441.
—	pri prestopkih 451—459, 478.
—	pri porotah, glej porote.
—	zapiski o glavnih razpravah I. 83.
Glavni prokurator, glej generalni prokurator.
Globa, kedaj je nalagati izostalim pričam ali zvedencem 119, 159, 242, 243.
kedaj je nalagati izostalim porotnikom 111. 23. Globe, kedaj so i/.reči po kaz. pr. redu 7.
—	vsebina dotičnoga razsodila 7, 266.
—	njih iztirjanje 409, 1. 50—52.
—	kako jih je uporabljati 7, 1 53, 64.
Gluhi, njih zasliševanje 164, 198.
Gozdarski služabniki, njih poziv 158.
—	njih prijetje 176
—	naznanila v kaz. postopku proti njim 83, 402.
Hišna raziskava 139—142.
Hostije posvečene 98, I 32.
Hrana zaprtih 452, 1 29.
Hranila, glej depozita.
Hrvatska, glej Ogerska.
Identiteta, glej istost.
Imena ovaditeljev 87.
—	sodnikov 215, 270, 291.
—	porotnikov 303.
Imetje, njega poškodovanje 138, 153.
—	njega vrnitev 375—379.
Imetnik prostorov za raziskavo 142.
Inkompetenea, glej nepristojnost.
Inozemstvo, pristojnost v njem storjenih kažnjivih dejanj 54.
—	dopisovanje z njim 20, 59, 136, 157, 421.
—	nadomeščenje troškov iz njega i zanj 382.
Imuniteta deželnih i državnih poslancev ter delegatov,
po katere) se isti v dobi zasedanja ne smejo kazensko preganjati, ako dotični zbor tega ne dovoli ali ako se izbranec ni zatekel na samem dejanji. Zakon z dne 3 oktobra 1801 št. 98 dr. zak., z dne 21. decembra 1867 št. 141 dr. zak. in z dne 21. decembra 1867 St. 146 dr. zak.
Invalidi, naznanila v kaz postopku 83.
—	ki se preskrbujejo v invalidnih hišah, so pod vojno sodno oblastjo. (Naredba vojn. min. z dne 20. septembra 1870, odd. 4 št. 616)
Iskalni listi izdajo se 59, 414, 416—418, 421, 452.
Istost mrliča 127.
Izdatek razsodila na obtožbo 215,
Izgon iz dežele, kako se zvrši 407, I 77.
Izkazi poslovni, okrajnih sodišč I. 62, 63.
—	sodnih dvorov I. 64, 65.
—	višjega dež. sodišča I. 66.
—	kasacijskega dvora 1. 67.
—	državnega pravdništva I 85.
—	višjega državnega pravdništva I. 86.
—	opraviteljev državnega pravdništva I. 112, 113. Izkazi v postopku zaradi prestopkov 448,
—	glej poročila.
Izkopanje mrliča 127.
Izločenje kaz. reči 57, 58, 114, 214, 263, 289, 321, 348.
—	sodnih osob 67-—71.
—	državnih pravdnikov 75, 76.
—	porotnikov 306.
—	iz imenika zagovornikov 39, 236.
Izpričevalo, glej potrdilo.
Izostati, glej odsotni, nepričujoči.
Izpustitev priprtih 190, 192, 396.
Izrek, porotnikov 328, 329.
—	njega priobčenje 330—332.
—	v mnenji 126, 129, 132, 134.
—	v razsodilu 259, 260.
Izročitev hudodelca, postopek pri tem 59.
Izvestje, glej razkaznica.
Javnost glavne razprave ‘J28—231.
—	razprave o pritožbi ničnosti 2Sti, 287.
—	prekosodnega postopka 440.
—	pri prestopkih 45G, 471, 472.
Ječa kot kazen, upljiva na postopek. Vvodni zak. čl. VI., 175, 180, 192, 356.
—	kako se odmerja 338.
—	pri prekosodnem postopku 442.
Jetniki, ravnanje z njimi 183—181, I. 24—30.
—	glej priprti, zaprti.
Jetnišnice (je če), njih obiskovanje 189, I. 31.
Justični minister, glej pravosodni minister.
Kasacijski dvor, vrhovni sodni dvor 16.
—	njega postopek o pritožb ih ničnosti 286—293, 347 -350, 479.
—	predlože se mu razsodbe na smrt 341.
—	njegova oblast za izvenredno obnovo 302, 480.
—	— olajšanje kazni 410, 411.
—	poslovni izkaz I. 67.
Kavcija, glej varščina.
Kazen na prostosti, nje odlog 401.
—	ne sme se pretrgavati 401.
—	kje je prestati 405, 406.
—	nje zvršba pri prestopkih 482.
—	oproščenje 259, 281, 317, 319, 344.
—	premenitev 7, 388.
—	znižanje 338, 410 — 411.
Kazenski nalog pri prestopkih 460—462, I. 104. Kazenski postopek, prijave o početku in konci 83, 402.
—	v tiskovnih rečeh 483—493
—	— ne da bi se obtožila gotova osoba 492—494. Kaznilnice za izvršbo kazni 405, 482.
Kemiki, ogled z njimi 122, 131.
Kolekov ni treba v kazenskih stvareh 380.
Koluzija, nevarnost zaradi nje 175, 190, 241, 414, 452.
—	dolgost zapora radi nje i90.
—	pregled o tem I. 26.
Kompetenca, glej pristojnost.
Konec postopku 217, 288, 348, 349, 350, 358, 475.
Konec priporu, preiskovalnemu zaporu 190. 192. Konfiskacija, glej zasega.
Konfrontacija, glej soočenje
Konkurenca kažnjivih dejanj, pristojnost pri njej 56, 57, 58.
----nje vpoštevanje 22. 213, 232, 265, 289, 332, 363, 389.
Konkurz, njega objava državnemu pravdniku 85. Kontumačni postopek, glej zaočni postopek.
Konzulati, objave njim 83.
—	sodna oblast o njih osobji 61.
Kraj dejanja, določa pristojnost 51.
—	v tiskovnih rečeh 485, 486.
Krošnjari, naznanila ob ovadbah proti njim 83. Korespondenca, glej oličenje.
Kovnica, zahtevanje nje mnenja 136.
Kurjava zapora, nje troški 387.
Lastnina obdolženca 367.
Leki pravni, glej pomočki.
Letni izkaz porotnikov, glej porotniki.
Listi, njih zasega in odpretje 146—149, 452.
—	zaprtih 187.
Listine, dotični predpisi 45, 100, 135, 143, 145, 201, 252, 353, 355.
Ločitev kazenskih stvari 57, 58,114, 214, 263, 289,321,348.
Mandatski postopek pri prestopkih 460—462.
Mitnina ni plačevati v kazenskih stvareh 380.
Mnenje zvedeniško 124, 126, 129, 132, 134, 136. Mostovina. oproščenje od nje 380.
Mrliči, njih ogled 127—129.
Mudnost je naznaniti 27.
Načelnik sodni 18, 43, 74, 155, 189, 220, 221, 397, 429, 446.
Nadsodišče, glej višje deželno sodišče.
Nadzor, svetovalstvene zbornice 12.
—	višjega deželnega sodišča 15.
—	višjega državnega pravdništva 32.
—	nad kaz. sodišči L 56—67.
—	nad opravitelji državnega pravdništva I. 114. Nagajivost pri pritožbah ničnosti kaznuje se 288. Naglosodni postopek, glej prekosodni postopek.
Najdenje zvedencev 121.
Najvišje dvorno maršalstvo 61, 155.
Najvišje sodišče, glej kasacijski dvor.
Nalog kazenski, glej kazenski nalog.
Namestni sodniki 18, 221, 301.
Narisek ogleda 117.
Naznanjanje sodnih navedeb 77—83.
Naznanila, glej ovade, priobčila.
Nedelja, glej praznik.
Nedoleten 39.
Nedoraslost svedoka 170, 247.
Nemarnost oblastev treba naznaniti 27.
Nemi, njih zaslišavanje 164, 168.
Neposlušni postopek, glej zaočni postopek.
Nepričujoči, postopek proti njim, med vvodno preiskavo 412—420.
—	— po nje sklepu 421.
—	— zaočni postopek proti njim 422 — 428.
—	— pri prestopkih 452.
—	glej odsotni.
Nepristojnost sodišča, vpliv na veljavo uradnega dejanja 66.
—	ne brani nujnih ukrenitev 65.
Nepristranost sodnika 72.
Netilo pri zažigu 137.
Nevarnost v odlogu, tedajno ravnanje 24, 64, 65, 71, 84, 88, 89, 97, 119, 120, 141, 147, 177, 429.
—	da se blago izpridi 377.
Neveljavnost pravnih poslov, izrek o njej 371.
—	posebno ženitve 371.
—	uradnih dejanj, glej ničnost.
Neznani, postopek proti njim v vvodni preiskavi 87, 412. Ničnost, glej pritožba o ničnosti.
Nosečost uvažuje se pri prekem postopku 437.
—	glej bolezen.
Notar, naznanila v kaz. postopku proti njim 83, 176 Notarijat, zanj izprašani lahko postanejo kazenski zagovorniki 39.
Novci kovani če so popačeni ali ponarejeni 84, 136,417. Novinci IV. št. 1, § 3.
Novine, javni razglasi v njih 127, 379, 417, 424, 427, 431.
Občenje kazenskih sodišč 26, 27.
—	državnega pravdništva 36.
Občenjo opraviteljev državnega pravdništva I. 107. Občinski predstoinik sodeluje v kaz. postopku 24, 26, 36, 79, 80, 403, 404.
—	objava proti njemu, odbornikom in služabnikom občine 83.
Obdolženec, kdo je 38.
—	njegovo zagovarjanje 39—45.
—	njega poklic 173.
—	— pvivod 174, 175, 452.
—	— začasni pripor 175—179, 452, I. 23, 103.
—	— preiskovalni zapor 180, 452, I. 24—27.
---zašlišavanje 198—206, I. 22.
—	— devanje pod obtožbo 207—219.
Objektivni postopek v tiskovnih rečeh 493.
Objest, glej nagajivost.
Oblasti (pravice), kedo prouzroči njih izgubo 402, 408. Oblastva, njih razmerje do kaz. sodišč 24—28.
—	javna, dolžnost naznaniti kažnjiva dejanja 84.
—	učinek njih ovadbe 460.
Obleka prijetega je preiskati I. 24.
Obljuba, izpustitev iz zapora na njo 191, 193.
Obnova kazenskega postopka 352—363.
—	v korist obtožencu 353, 354.
—	v škodo obtožencu 355, 356.
—	postopek 357—363.
—	odredi se uradoma 362, 363.
—	proti odškodninski razsodbi 374.
—	pri prestopkih 481.
Oborožena sila, nje pomoč 28, 36, 436.
—	pri potiri 415.
Obravnava, glej glavna razprava.
Obstajenje obdolženca 25, 202, 204, 206, 355, 451. Obtežujoče okolnosti, vprašanja porotnikom o njih 322. Obtožba, temelj kazenskemu postopku 2.
—	zasebna, določila o njej 2, 46, 52, 57, 67, 68, 72, 75,
79, 91, 97, 110, 112, 114, 120, 162, 172, 207, 217, 221, 222,	224,	230,	235,	236,	241,	251,	252,	255.	263,	270,
282,	283,	286,	298,	299,	304,	306,	316,	324,	327,	335,
352,	355,	357,	361,	363,	364,	383,	390,	394,	427,	450,
451,	456,	457,	459,	465,	468,	471,	473,	478,	487.
Obtoženec, kdo je 38.
—	njega odvod k glavni razpravi 220.
Kazenskopravdni rod.	22
Obtoženec, njega poziv in zaslišanje 220.
—	njega zašlišanje pri glavni razpravi 240, 245.
—	če oboli med glavno razpravo 275.
—	če je storil še kako kažnjivo dejanje 263, 279.
—	zaočni postopek proti njemu 422—428.
Obtožitelj, njega predlog, brez katerega nij sodnega preganjanja 2.
—	njega pravice 12, 52, 57, 63.
—	— med vvodno preiskavo 97, 109, 110, 113, 120, 123, 162, 206.
---pri obtežitvi 907, 211.
—	— pri glavni razpravi 220—279.
—	— proti razsodbi 280—296.
•— — pri poroti 297—351.
—	— glede obnovitve kaz. postopka 360, 361, 363, 364.
—	— pri zaočnem postopku 421—428.
•— — pri piestopkih 448—487.
—	— njega predlogi I. 11, 12.
—	zasebni, njega pravice 46, 49, 50 Obtožnica, nje vložitev 207, 208, I. 73, 74.
—	vgovor proti njej 208 — 216.
—	podanje nove 227.
Obveščenje o nastopu kazni I. 34.
—	ob obsodbi 83, 399, 402, 452, I. 35.
—	varnostnemu oblastvu I. 36.
—	zasebnega udeleženca I. 37, 102.
—	zapovedano 48, 77—80, 83, 97, 110, 112, 120, 140, 141, 142, 144, 147, 148, 178, 180, 208—210, 221, 354 359, 365, 397, 399, 402, 404, 452, 471.
Očrt ogleda 117.
Odgovarjati, braniti se 203, 245.
Odkazati pravdo 62, 63.
Odklon sodnih osob 72—74, 216.
—	državnih pravdni ko v 76.
Odlog razsodbe 332, 358, 374, 425.
Odpuščenje kazni 411.
Odpravek sodbe 270, 340.
Odpravljenje od glavne razprave 233, 234, 241, 248, 250. Odreči se pričevanju 152.
—	pravnemu pomočku 210.
—	odškodnini 365.
Odstop kazenskih reči 52, 56.
Odsoten zasebni obtožite!) 4(5, 28G.
—	zasebni udeleženec 47.
—	svedok in zvedenec 119, 159, 242, 243.
—	obdolženec 173, 174, 193
—	obtoženec 234, 250, 286, 287, 291, 420.
—	zagovornik 274.
—	obdolženec pri prestopkih 452. 455, 459, 471, 478. Odstop od preganjanja 46, 48, 57, 89, 90, 109, 112, 211,
227, 259, 261, 263, 320, 321, 324, 352, I. 105. Odškodba, zahtevana 47.
—	dosojena 365—379.
Odvetniki, sprejeti so v imenik zagovornikov 39.
—	objava v kazenskem postopku zoper nje 83, 84.
—	oproščeni so sodnega svedoštva 103.
—	naznanilo o njih prijetji 176.
Odvetniški odbor imenuje zagovornike 42.
—	ima disciplinarno oblast 236.
Odvzeti pravdo 62, 63.
—	obdolžencu stvari 1. 24.
—	železje 198, 239.
Ogerska, pristojnost 54, 59,
—	izročitev ti j a 59, 421.
—	poziv svedokov od ondi 157.
—	zasledovanje pobeglih 415.
Oglasitev napačna preiskuje inš sodi se pri okrajnih sodiščih stran 6.
Ogled, kedaj je napraviti 98, 116.
—	zapisnik o njem 117.
—	zvedenci pri njem 118—122.
—	vodstvo ogleda 123—126.
—	pri ubojih in težkih telesnih poškodbah 127—133.
—	pri zmotenji uma 134.
—	pri rokopisih 135.
—	pri popačbi javnih upnih listov in kovanega denarja 136.
—	pri zažigu 137.
—	pri druzih poškodbah 138.
—	pri glavni razpravi 254.
—	dotični zapisniki 252, 325.
—	pri prestopkih 452.
Oklic, kedaj se izda 376, 424, 431.
Oklicna doba 378.
Oklicni postopek, glej zaočni postopek.
Okoliš državnega pravdnika 31.
Okovi obdolženca 188.
Opominji, ki so storiti 165, 199, 203, 240, 247. Opravitelji državnega pravdništva I. 87.
—	njih imenovanje I. 88, 89.
---prisega I. 90.
—	— nagrada I. 91—95.
—	— uradne dolžnosti I. 96.
—	— disciplinarna kazen I. 97—99.
---namestovanje I. 100.
• — poslovanje I. 101—111.
—	— izkazi I. 112, 113.
—	nadzor istih I. 114.
—	njih občevanje sš žendarmerijo V. 7.
Oprostitev obtoženca 259, 284, 317, 334, 337, 355, 359, 360, 362, 363.
—	kako je zvršiti 396.
—	pri prekem postopku 443.
—	pri prestopkih 466.
—	v tiskovnem postopku 492.
Oprostitev od dolžnosti svedočenja 151—153.
—	biti sodni svedok 103.
—	biti porotnik III. 4.
Orožništvo, svedočenje orožnikov 161, 223, 383.
—	njega namen in pravice V. 1—15.
—	sodna oblast nad njim IV. 3, V. 10.
—	njega sestava V. 16—21.
—	vstop in izstop V. 22—33.
—	oprava in oborožba V. 34, 35.
—	plače in prejemki V. 36—41.
—	preskrbovanje V. 42—47.
—	ženitev orožnikov V. 47, 48.
—	vdove in sirot) orožnikov V. 49.
Orožje je prijetim odvzeti I. 24.
Osobe popis 416, 452, I. 24.
—	raziskava 139—142, I. 24.
Ostavina, glej zapuščina.
Oškodovanec, njegove pravico 47, 48, 50.
—	njega pristop h kazenskemu postopku 4, 172.
—	razsodila in naredbo o njegovih odškodninskih zahtevkih 365-379.
Ovada kažnjivih dejanj, dolžnost h temu 84—86.

Ovada kažnjivih dejanj, pravica v to SG.
—	kje je napraviti 84, I. 9.
—	brezimna 87
—	ravnanje z njimi I. 9, 10.
Oznanila so napraviti 80, 127, 301, 359, 360, 376—379, 404, 417, 418, 421-427, 431-433, 446, 493.
Oznanilo razsodbe, glej razglasitev.
Papirjev raziskava in zasega 97, 145, 452.
Paroplovstvo, njega osobje je oproščeno biti sodna priča 103. Pažnja sodna 143
Perilo snaži se ob troških zaprtega 387.
Penzijon, glej pokojnina Perovodja, glej zapisnikar.
Pečat sodni je pritisnili 98, 145.
Pisma, glej listi.
Plemstvo, njega izguba 402.
Plača, naznanilo pri nje izgubi 402.
Pobeg preiskovalnega jetnika 188, 416.
—	poskus in pripravljanje k istemu 175, 188, 195, 420. Pobotnice v kazenskih stvareh niso sploh proste koleka.
Opomnja pri 380.
Podpis zapisnikov 105, I. 17.
Področje državnega pravdnika 30.
Pogodbe, izrek neveljavnosti 371.
Pogon preiskave prouzroči državni pravdnik 31. Poizvedbe nove 224.
—	zaradi obnovitve 352, 357, 362
—	pri prestopkih 451, 452 Pokojnina, nje izguba 402.
Pokop nsmrtenega 127.
—	sodno usmrtenega 404.
Pokvara na zdravji je zvedeniško oceniti 132.
Policija, glej varnostno oblastvo.
Po'icijski list osredni I. 79.
Političnega okrajnega oblastva načelnik, ima pravico izreči prekosodni postopek 429.
Pomiloščenje, dotični postopek 410, 411.
—	pri prestopkih 482.
—	pri obsodbah na smrt 341, 403.
Pomnjivost dušna pri svedočenji 170.
Pomočki (Jeki) pravni, poprimejo se lahko pri obvešču-jočem sodišči 81.
—	proti ukrepom preiskovalnega sodnika in svetoval-stvene zbo niče med vvodno p eiskavo 113—115,
—	proti obtožnici in sicer 20it, 217, 284, 294, 344, 367, 3(i4, 392, 395, 427, 4lil, 4K6 480
—	proti ukrepom med glavno razpravo 225, 229, 287, 238, 213, 270, 278.
—	proti razsodbi zbornega sodišči 280—296.
—	proti porotni sodbi 343—851.
—	v posebnih slučajih 359, 360, 364, 366, 378, 390, 396, 397, 400, 401, 410, 427, 445, 462.
—	proti razsodbam okrajnih sodišč 463—479, 481.
—	v kaz. postopku o tiskovnih rečeh 493, 494.
Ponareja ali popačba javnih upnih listov in kovanih
novcev, postopanje v dotični preiskavi 136.
—	naznanila 83, 81, 417.
Pooblaščenci zasebnega obtožitelja in udeleženca 50.
—	obdolženca 455.
Pooblastila v kaz. stvareh so nekolekovana 380. Popačim, glej ponareja.
Popolnitev preiskave 21, 88, 112, 224, 227, 359, 421, 416. Poročevalec 69, 95, 287, 472.
Poročila, ki so oddati 31, 37, 94, 95, 448, I. 56, 112. Porod, njega troški pri zaprtih 387.
—	odlog kazni zaradi njega 398.
Porote, kaj sodijo, vvajalni zakon čl. VI.
—	njih ustavljenje, vvajalni zakon člen Vil. in zakon pod II.
—	njih sodna oblast 14.
•— — postopek 297 - 351.
—	glej porotniki.
Porotniki, njih izkliučenja 306.
—	— odmet 308, 809.
---zapriseženje 313.
—	njim stavljena vprašanja 316-323.
—	njih posvetovanje in sklep 326 -329.
•— — izrek.
—	kdo more biti III. 1, 2, 3.
—	komu ni treba biti III. 4.
—	njih prvotni imenik 111. 5.
—	— letni imenik III. 11.
Porotniki, njih dopolnilni imenik IH. 14.
—	— službeni imenik III, 17.
—	globa izostalim III. ‘2,'i.
—	njih potnina I. 41, III. 25.
Porotniška klop, kako se ustanovi 302, 304—310.
'— za več kazenskih slučajev lil. 22.
Poroštvo, opuščenje zapora vsled njega 102—197. Posinovniki in posinovljene! obdolženca, so prosti pričevanja 152, 205.
—	vpliv tvga razmerja 07, 00, 75, 120, 300.
Poskus, stavljenje vprašanj o njem 320.
Poslaniki vnanji in njih pravo poslaniško osobje niso pod avstrijsko sodno oblastjo 01.
Posvetovanje sodniških zborov 10, 20, 22, 35, 02.
—	pri glavni razpravi 272, 310, 341.
—	porotnikov 320 — 332.
—	o prekem postopku 442.
Pošiljatve, zasega in odpretje 140—149, 452 Poškodbe telesne, preiskava 132.
Poškodovanja sploh, preiskavanja pri njih 138.
Poštnine ni v kazenskih stvareh 380.
Poštni uradi zasegajo pošiljatve 140.
Potira, zasledovanje z njo 141, 175—178.
—	zasledovanje storilca 415.
Potniki, njih prestopki 452.
Potnina, nje povrnitev 381, 383, 386.
—	porotnikov I. 41.
Potnine uradnih slug 382.
Potrdilo uradno se da 110, 141. 142, 373, 415.
. Pouk porotnikov 311, 325—327.
—	obdolženca 3, 41, 208, 200, 245, 268, 340, 397, 403, 401, 407.
—	zasebnega obtožitelja 112, 397, 407.
—	svedokov 152, 165.
Povelje, sodno za raziskavo hiše in osebe 140, 141.
—	privodn i svedoka 150 242.
—	— obdolženca 174, 175, 452.
—	— odsotnih 413
—	zaporno 45, 175, 176, 182.
Povabila svedokom 150.
—	obdolžencu 173, 452.
Povabila novih svedokov in zvedencev k glavni razpravi ‘222. 225, 254,
—	predpisi o povabilih 8, 38, 7!), 150, 156—160, 173, 220, 221, 223, 286, 381—383, 386, 413, 420, 422, 423, 427, 452, 454. 450, 471.
—	dostavljanje 1. 21.
Poziv, glej povabila.
Pozvedbe vvodne 0, 10, 84—90.
Pravice, glej oblasti.
Pravni pomočnik je dovoljen 45, 50, 108.
Pravni posel, izrek njegove neveljavnosti 371. Pravokrepnost je potrditi 373.
Pravosodni minister, kako sodeluje v kaz. postopku 30, 33, 37, 39, 59, 136, 157, 187, 230, 341, 406, 411, 419, 421, 430, 438.
Prazniki, njih pomen 6, 273, 403.
Prebivališče, prepoved zapustiti je 182.
—	glej stanovališče.
Predlogi, strank med glavno razpravo 238.
obtožitelja I. 11, 12.
Predmeti zločina, njih shramba 98.
—	kaj je z njimi ukreniti v kazenskem postopku 116, 122', 136, 139, 141, 143, 144, 168, 201, 239, 253, 325.
—	— ako se dobe 175, 177, 178, 201, 206.
po sklenjenem postopku 367, 368, 877, 378, 379, 408, 414, 417, 428.
—	njih uničenje 492.
Pregledavanje spisov, njega dopuščenje 82.
Pregon predlaga državni pravdnik.
- odreče isti 48.
—	iznebiti obdolženca 89.
Pregreški, postopek radi njih vrši se pri zbornem sodišči 11.
Preiskava vvodna, namen 91. uvet vpeljavi 92. popolnitev 224, 225, 227.
—	vpliv državnega pravdništva I. 71.
—	sicer, glej preiskovalni sodnik.
Preiskovalni jetniki, ravnanje z njimi 183—189. Preiskovalna sodišča 10, 11, 12.
Preiskovalni sodnik, imenovanje 11.
—	snbsidijarna obtožba pred njim 48.
Preiskovalni sodnik, njega izključenje 08, 09.
—	njega stanje 88, 89
—	ustavljanje vvodnih pozvedeb 90.
delokrog pri vvodni preiskavi 92, 93. dotične pravice in dolžnosti 91	108.
—	konča ali sklene vvodno preiskavo 109—112. pravni pomočki proti njega ukretnitvam 113—115.
—	ravnanje pri poizvedavanji dogodka 119—130.
—	nadaljno delovanje 137—217.
- druge njegove odredbe 357,307.308,375 —379,415—417. Preiskovalni zapor, ukrenitev 180, 452.
—	proti vojakom 180.
—	konec 190—197.
—	sprejem I. 24.
Preizročevanje, glej delegiranje Prejemki (iz blagajnic), glei plača.
Preki postopek, vpeljava 429 - 430.
—	postopanje 437—445. preklic 440.
Preklic obstajenja 245.
Preložitev glavne razprave 226, 242, 262, 263, 273—276, 427, 454.
Premoženje uvaža se 7, 41, 185, 192, 891.
Prepisi i< spisov 45, 77, 78, 82, 85, 115.
Prestave, glej prevodi.
Prestopki, postopek 447—487.
—	obtožba 448—449, I. 87—114.
—	redni postopek 450—459.
—	mandatni postopek 460	462.
—	pravni pomočki 463—479.
—	obnovitev 480.
—	pritožbe 481.
—	izvršba kazni 482.
Pretrganje, kazni ni dovoljeno 401.
■— glavne razprave 273, 278.
—	prekega soda 439.
Prevode na sodni jezik ima preskrbeti sodnik 100. Prevodni troški 381, 382, 406.
Preživljevalni prispevki prijetih 391.
Priča, glej svedok 150
Pričevanje, oprostitev istega 151—153.
—	braniti se 160.
Pričevanje, oproščenje 1G9, 171.
Prigon obdolžencev I. 23, 103.
Prijetje začasno 175—17!), 452.
Priobčila sodišč 83. 158, 176, l'36, 3!>9, 402, 407, 408, 417, 452, 1. 34, 35, 36.
—	državnega pravdništva I. 68, 69
—	pri opraviteljih državnega pravdništva I. 101.
Pripor začasni, obdolženca 175 -179, 181, 452.
—	konec 190—197.
—	glej zapor
Priprega, priprava in prostost mitniue 380 Prisega svedokov, kedaj je storiti 169, 170, 247, 453.
—	službena 453.
Prispoznanje osob in reči 98, 105, 116, 127, 136, 168, 201, 239, 253, 367, 375, 428.
Pristnost listine ali rokopisa 135.
Pristojbine dostavljanj in potov 382.
—	svedokov 383
—	zvedencev 384, 386.
—	tolmačev 385. 3~6.
—	zastopnikov 393—395.
—	rablja 1. 55.
-— se ne plačujejo 380.
Pristojnost, kazenskih sodišč 51—66.
—	traja 53.
—	prepiri o njej 64.
—	vpljiva na veljavo uradnih opravil 65, 66.
—	pri obtožbi 207, 208, 212—219.
—	uzrok ničevosti 281, 288, 344, 468.
—	v tiskovnih rečeh 484—486.
Pritožba o ničnosti, proti razsodbi zbor sodišča, vzroki 281.
—	v obrano zakona 33.
—	kdo jo sme poprijeti 282.
—	dotično postopanje 284—293.
—	obrok v to 284.
—	zjedinjenje z vzklicem 296.
—	proti razsodbam porote 344.
—	dotično postopanje 347—351.
—	pri pr. stopkih 479
Pritožba proti sodnim naredbam 39, 45, 49, 63, 64, 74, 76, 113, 114, 187, 189, 197, 210, 352, 357, 392, 395, 411. 480, 481, 487, 489, 491, 494.
Pritožba proti sodnim naredbam, glej pravni pomofki. Privod obdolženca 174, 17f>.
Privodno povelje, svedokom 159, ‘242.
—	obdolžencem 174, 175, 452.
—	odsotnim 413.
Priznanilo glej priobčila.
Prodajovina, kako zapade 408.
Profesorji kot, zagovorniki 39.
—	kot zvedenci 119. 384.
—	niso porotniki III. 4.
Prošnje za milost poslovanje z njimi 410, 411.
—	pri prekem postopku 415.
—	pri prestopkih 482
Prvosednik pri glavni razpravi, uradna opravila 232—238.
—	pri porotah 311.
—	izkazi njegovi I GO.
Psovanja pri glavni razpravi 235.
Pl uje blago, njega popis 375, 37G.
Punt, deležniki punta Ihl.
—	odškodnina pri njem 370.
—	prekosodni prestopek radi njega 4;9
Ranocelniki, njih pristojbine 384.
—	kot zvedenci 128, 132.
Razglasi, glej oznanila.
Razglasitev razsodbo 231, 234, 238, 2G8, 2G9, 291, 340, 403, 427, 442, 458.
—	družili odredeb 77.
Raziskava hišna ali osebna 139—142.
—	pisem 145.
—	obdolženca I. 24.
Razkaznica 405, I. 33.
Razločitev postopka pri zvezi več kazenskih reči 57, 58.
—	jetnikov 184.
Razlogi razsodilni 238, 2G8, 270, 281, 291, 458. Razparanje trupla 128.
Razprava, glej glavna razprava.
Razsodba sodnega dvora, temelji 258.
—	prijave o njej 83. 399, 4V2.
—	oprostilna 259, 317, 334.
—	kaznilna, vsebina 2G0.
—	nepristojnost 261.
Kazsodba sodnega dvora, na denarno kazen 26(5.
—	- razglasitev, odpravek 268—270.
—	izpravek 270.
—	pravni pomočki 280—296.
poiotnega sodišča 833	342.
—	pomočki zoper zadnjo 343—351.
—	izvršba 396—409, 482.
Reči, oškodovančeve vrnejo se 367.
—	neznanih lastnikov 375—379.
—	njih hranitev 98, I. 32.
—	pri poznan je 168, 201, 253. cenitev 99, 369.
■— opis 417.
Redi počastilni, naznanila v kazenskem postopku zoper njih imetnike 83.
—	njih izguba 402.
Referent, glej poročevalec.
Rekruti, glej novinci.
Rejenci in redniki obdolženca, prosti so dolžnosti pričevanja 152,
Rezervisti, njih sodna oblast III 1 § 3.
Roditelji, glej sorodniki.
Roj st veni kraj, je povedati 166, 199.
—	naznaniti je 438.
Roka, nje podan j e, pri sodnih svedokih 102.
—	— pri porotnikih 313.
■— - pri prestopkih 453.
Roki, občna določila 6.
—	zamujeni, postavljenje v prejšnji stan 364.
—	zapadni I 14, 15.
Rokopisi, njih preskušnja 135, 201.
Ročno znamenje, na zapisniku 105, I. 17.
Rudokopi, poziv na zašlišanje 158.
—	njih prijetje 176.
Sedež pri zaslišavanji 162, 198, 233.
Seje, tajne 113, 114, 210, 217, 229, 231, 257, 286, 287, 294, 304, 336, 357, 442, 463, 4i'0.
—	glej posvetovanje.
Senati, kako se določajo 18.
Sklep, glej posvetovanje.
Služabniki varnostnih oblastev 36, 382.
Služabniki javni, njih poklic in prijetje 158, 17ti, 409.
—	njih pristojbine 382.
—	posledica njih objav 460.
Službujoči v javni službi, njih poziv za svedoka 158.
—	naznanilo o njih prijetji 176.
Smrt obdolženca 283, 354, 389, 465.
1— svedoka 251.
—	sumna, priznanilo 81.
—	poizvedbe 127 131.
Smrtna razsodba, nje propisi 339, 341.
—	izvršba 403, 404.
—	pri prekem sodu 432 -436.
—	da se v tisek 404.
—	troški I. 56.
Sodišča okrajna, njih delokrog, vvod VIII.
—	njih kazenskosodna oblast 8, 9, 12, 31, 32, 52, 74, 81, 484.
—	nje ustavljenje pri vvodnih preiskavah 109.
—	dolžnosti pri ovadbi kaznjivega dejanja 84, 88, 89.
—	sodelovanj« v nadaljnem postopanji 93, 95, 156, 178, 220, 221, 288, 301, 356, 357, 415, 417.
—	postopanje njih pri prestopkih 447—482.
—	obtožba pri njih 448, 449.
—	ledni postopek pri njih 450 -459.
—	postopek s kazenskim nalogom 460—462. pravni pomočki proti njih razsodbam 463—479.
—	obnova pri njih 480
—	pritožbe proti njih razsodilom 481.
■— zvvševanje kazni 482.
—	naznanila državnemu pravdništvu I. 84.
—	njih zapiski in kazala I. 56, 57
—	— poslovni izkazi I. 62, 63.
—	za mesta delegovana, njih sodna oblast 9, 485.
—	jedinoosobna 9.
—	zborna 10.
—	vzklicna 10, 13, 463, 15, 280. 294.
Sodna oblast v kazenskih rečeh 8.
Sodni dvor prve stopinje, njega poslovanje 10 13.
—	kot vzkhcno sodišče 468- 480.
—	druge stopinje, njegova sodna oblast 15.
—	— zapiski I. 58.
—	— izkazi I. 64, 65.
Sodni dvor druge stopinje, razsodi v vgovorn proti obtožnici 210—215, 218, 21У.
—	naj višji kot kasacijski dvor 16
Sodni svedoki, kedaj jih treba 102, 103, 105, 108, 116, 142, 198.
—	nimajo biti porotniki 306.
—	pri prestopkih 452
—- njih imenovanje I. 19.
Sodnik, priznanila zoper njega 83, 176.
Sodniški zbori, sestava in glasovanje 17—22.
—	število glasovalcev 9, 12, 13, 15, 16, 17, 216, 248,
281,	292, 344.
Sokrivci, sodna pristojnost 55—58.
—	v preiskavi 170, 184, 218.
—	pri glavni razpravi 247, 21 "6 250, 252, 320. 332.
—	pri vzklici in pritožbi ničnosti 290, 295, 477.
—	pri obnovitvi 359.
—- pri obsodbi na smrt 404.
—	pri zaočnem postopku 428
-— pri prekem postopku 434, 441.
Soočenje svedokov 168. 248.
—	se obdolžencem 205, 248
Sorodstvo, obtoženca, ozir nanj 7, 142, 148, 391, 404.
—	— sorodnikov obisk 186, 403.
—	— dostavljanja istim 80. 424, 427.
—	njega pomen sicer 67 69, 75, 120, 152, 186, 205,
282,	283, 306, 354, 404, 424, 465.
Sovraštvo svedoka 170.
Spisi, njih predlaga 48, 90, 112, 115, 210, 285. 294, 296, 341, 362, 364, 410, 411, 427, 443, 445
—	njih čitanje 252, 472.
—	njih hranjenje pri sodiščih 1. 40.
—	pri opraviteljih državnega pravdništva I 110.
—	vpogled v nje 34, 45, 46, 47, 82, 85, 123, 224, 271, 325, I. 81, 1Ü8.
Spodobnost, ozir na njo 122, 133, 142, 229, 233 Spoved, nje zamolčlivost 151.
Stanovališče, ozir nanj 52, 54, 59, 79 81, 85, 156, 193, 413, 424.
Stanovanje, zaslišanje v njem 154 Stariši, glej roditelji.
Starost, glej doba.
Stavek kazni ie uvažati 207. 255, 200, 263, 270, 281, 2e3, 292, 320, 321, 322, 338, 344, 353, 356, 360, 362, 410, 423.
Storilec, neznan, odsoten pobeglji 412—428.
Stranke, kedo razsodi o njih predlogih pn glavni razpravi 238.
—	govori pri glavni razpravi 255, 256.
—	— pri poroti 324.
Strupi, ogled radi njih 122, 131.
Subsidijarna obtožba glej zasebna obtožba.
Sugestivna vprašanja redno niso staviti 167, 200. Svaštvo uvažuje se 67, 69, 75, 120, 152, 20">, 306. Svedoki, zaslišavanje 150 — 172
—	v inozemstvu l57.
—	poziv 150, 158.
—	kateri niso zaslišati 151.
—	ki se lahko odpovejo svednčenju 152, 153.
—	zaslišavanje izven sodišča 156, 157.
—	kazen 159.
—	braniti se svedočenja ali prisege 160.
—	zaslišavanje vojakov 161, 223.
—	tolmači 163.
—	soočenje 168.
—	zapriseženje 169^—171, 453.
—	novi k glavni razpravi 222, 254.
—	zaslišavanje pri glavni razpravi 241. 247—251, 453
—	izustanje od glavne razprave 242, 243.
—	ravnanje pri krivem pričevanji 277. pristojbine 383.
Sveto'alstvena zbornica 10, 12, 18.
—	sodeluje v kazenskih stvareh, splošno 40, 43, 45, 48, 49, 59, 64, 74.
—	v vvodni preiskavi 92, 94, 95, 97, 108, 109, 112, 113, 126, 145, 147, 192, 196.
—	pripomočki zoper nje sklepe v vvodni preiskavi 114,115.
—	sodeluje pred glavno razpravo 208. 210, 225, 226, 227.
—	pri preložitvi porotne razprave 299.
—	pri obnovitvi 352.
—	pri iskalnih listih 416.
—	pri zaočnem postopku 425.
—	nje poslovanje I. 5 — 8.
—	nje kazalo I. 59.
Skoda iz kaznjivega dejanja je vgotoviti 39.
Škof, glej vladika.
Terjatve zasebnopravne 4, 365, 379.
Tiralica, glej iskalni list Tiskovine, njih zisega 487 —491.
—	prepoved razširjati jih 492—'494.
Tiskovne reči, dotični postopek 483—494.
—	— pristojnost 484—486.
Tolmač, njega uporaba 100.
—	pri zaslišavanji svedokov 163, 164, 198.
—	njega pristojbina 381, 385, 388 Troški kazenskega postopka 380—395.
—	ki jih plača obdolženec 381
—	povrnitev 389—392.
—	iztirjanje 409.
—	zvršitve 1. 42—47.
—	usmrtenja 1. 56.
—	sestave porotnikov, glej porotniki.
Trgovci, naznanila v kazenskem postopku o njih 83.
Ubežni, postopek zoper nje med vvodno preiskavo 414—420.
—	po sklepu iste 421.
—	zaočni postopek zoper iste 422 428.
Učenci, priznanilo v kazenskem postopku 83.
Učitelji javni, naznanila v kazenskem postopku 83.
—	niso porotniki III. 4.
Udeleženec zasebni, pravice 46, 48, 50.
—	predpisi	2, 4, 47,	48,	49, 68, 72, 75,	79,	110,	162,
221, 222,	224,	230,	235,	236,	241,	219,	255,	270,	304,
306, 324,	335,	359,	365,	366,	367,	372,	373,	383,	390,
393, 394,	449,	457,	465,	471,	473.
—	njega obveščenje I. 37, 102.
Uklepanje jetnikov preiskovalnih 188, 198, 239.
Um zmoten obdolženca 134.
Umobolje, preiskava pri negotovosti 134.
—	njega hlinjenje (simuliranje) 203.
Umor, preki postopek radi njega 430.
Uničenje, predmetov, izvršba 408.
—	tiskovin 492.
Upor prvosedniku 233.
Uradi javni morajo naznaniti kazenska dejanja 84. Uradni služabniki, njih pristojbine 382.
Uradniki, naznanila o kazenskem postopku zoper nje 83, 399, 402.
—	kot zagovorniki 39.
—	so prosti dolžnosti biti sodni svedok 103.
—	zaslišanje in prijetje istih 158. 17G, 402.
—	njih pristojbine 382, 385
—	dokazilna moč njih izpovedb 453.
—	državnega pravdništva I. 87—144.
Uradoma je postopati, sploh 5, 24, 33, 34, 41, 42, 57.
----v vvotlnem preiskavanji 84, 8(1, 87, 89. 93, 96.
108, 114, 144
—	— pri obtežitvi 213.
----pri glavni razpravi 220, 227, 229, 235, 236, 254,
290, 295.
—	— sicer 360, 362, 365, 440, 452, 477.
Üstavljenje vvodne preiskave 109—112.
- začasno porot II Usmrtitve, ogled 127	131.
Usmrtenje 339.
zvršitev 403, 404.
—	pristojbine I. 55.
Varni sprevod 419.
Varnostna oblastva sodelujejo v kazenskem postopku 24, 25, 36, 86—88, 140, "141, 177, 404, 415, 417.
—	— v tiskovnih stvareh 487.
Varovanec obdolženca je prost svedočenja 152.
Varuh obdolženca je prost svedočenja 152.
Varstvo njega vpoštevanje 39, 67, 69, 75, 120, 152, 205, 282, 283, 306, 354, 424, 465.
Varščina, vzdiga zapor 192—197.
—	daje varni sprevod 419.
Veljavnost kazenskopravdnega postopka, početek. Vvod I. II.
—	prejšnega. Vvod III. IV. V.
Vedenje nespodobno pri glavni razpravi 233—237.
Velika izdaja, povračilo škode 370.
Veščak, glej zvedenec.
Vgovor proti obtožnici 208, 209.
—	razsodilo o njem 210—215.
—	proti kontumačni razsodbi okrajnih sodišč 487.
Kazenakopravdni red.	23
Vgovov v mandatnem postopku pred okr. sodišči 4(il, 402.
—	proti prepovedi razširjati tiskovino 493, 494.
—	proti kazni porotnika če je izostal III. 23.
Višje deželno sodišče, delovanje v kazenskih stvareh 8, 15, 17—23, 27, 29,	32, 35, 39, 48,	49, 59, 62-64,69,
74, 109, 114. 190,	194.	197. 208,	210—219,	236,	280,
283,	294—297, 301,	343,	. 45, 346,	352, 357,	359,	360,
364, 38i, 387, 392,	395,	401, 406,	410, 411,	417,	421,
427, 429, 450, 4:<4.
—	poslovni izkaz I. 66.
Višji državni pravdnik pri dvornem sodišči II. stop. 29,
—	delokrog 31 - 33, 37, 59, 62, 217, 410, 411,419, 427, 446, Višje državno pravdništvo, poslovni izkaz 1. 86. Vlačugarji zaprd se 175, 180, 452.
Vladika, priznanila mu 83, 402.
Vojaki, pripomuč istili 28, 36, 382, 436.
Vojno osobje, naznanila v kazenskem postopku 83.
—	zaslišanje kot svedoki 161, 223.
—	preiskovalni zapor 180.
—	svedočbine 383.
"— preki postopek 431. 438.
Vojna sodna oblast v kazenskih stvareh 60.
—	dotični zakon IV.
—	zasliševanje osob, njej podložnih 161, 223.
—	postopanje proti njim, če mote glavno razpravo 233.
—	obsodba njej podložnih osob pred civilnim sodiščem je ničeva. (Ra/s. kas. sod. 25. jan. 1875 št. 13.466.)
Voznine, glej prevodni troški.
Vprašanja svedokom 166, 167.
—	zvedencem 123.
—	poškodovancu 172.
—	obdolžencu 199, 200.
—	porotnikom, posvetovanje 316.
—	— vsebina 318—322.
—	— oblika 323.
—	smejo se staviti pri glavni razpravi 249, 350.
—	— porotnikom 316 — 323.
Vprašanje predhodno 20.
Vprašanje o krivdi porotnikom 318, 329.
—	glasovanje o njem 22.
—	ločiti je od vprašanja zaradi kazni 256.
Vročba, glej dostava.
Vstaja, deležniki nje 181.
—	odškodnina pri njej 370.
Vzklicna sodišča, dotična sodna oblast zbornih sodišč prve stopinje 10, 13, 463.
—	— zbornih sodišč druge stopinje 15, 280, 294.
Vzklic proti razsodbi zbornega sodišča 283.
—	rok k temu 294.
—	postopanje pri njem 294—296,
■— proti razsodbam porotnih sodišč 345.
—	proti razsodbam okrajnih sodišč 463 — 468.
—	— postopek dotični 469—180.
Vzroki, glej razlogi.
Zagovornik obdolženca 39—45.
—	postavi se 41-44, 220, 347, 440, 452
—	pravice in dolžnosti 45, 67—69, 75, 97, 116, 123, 152, 209, 220, 221, 224, 226, 230, 236, ‘249, 255, 256, 270, 271, 274, 286, 287, 304, 306, 316, 324, 327, 335, 340, 344, 317, 381, 393—395, 404, 421, 441, 452,455,457, 471, 473.
Zagovornikov imenik 39, 43, I. 20.
Začetek kazenskega postopka, naznanilo o njem 83.
—	vvodne preiskave 91-—95.
—	novih pozvedeb 224, 225. obnove ka/.enskega postopka 357.
•— zaočnega postopka 422.
—	prekosodnega postopka 429—436.
Zainolčljivost, duhovska 151.
-— uradnikov 151.
Zaočni postopek proti odsotnim in ubežnim 422—428,
—	pri prestopkih 459, 478.
Zapad blaga, izvršba 408.
■— razsodilo o njem 113, 260.
Zapiski, okrajnih sodišč I. 56, 57.
—	dvornih sodišč J. 58, 61.
—	sovetniških zbornic 1. 59.
—	prvosednika 1. 60.
Zapisnik, v vvodni preiskavi 101—107, I. 16—18.
—	pri glavni razpravi 271, 272.
—	pred porotami 342.
—	pri prekera postopku 444.
—	pri prestopkih 452.
Zapisnik o jetnikih (zaprtih) I. 28.
—	posvetovalni, vpogleil vanj 45.
Zapisnikar, treba ga je 23, 67, 68, 70, 72, 101, 142, 270, 327, 404, 435, 444, 452.
Zapor, iz istega izpuščeni 7.
—	ki ga ukrenejo varnostna oblastva 24.
—	pristojnost vsled njega 52, 54, 58.
—	pri zahtevi za izročitev 59.
—	pri okrajnem sodišči 89.
—	pritožba proti 114, 197.
—	naznanilo o njem 176, 402.
—	preiskovalni 179, 180.
—	isti proti vojakom 180.
—	pri razširjenih zločinih 181.
—	radi nepokornosti 182.
—	njega zvršitev 183—189.
—	— konec 190—197.
sklep o njem pri obtežitvi 207, 208, 210, 214, 220, 227. pri obnovitvi 361.
—	pri prestopkih 452.
—	obdolženca I. 24—27.
Zaporno povelje 45, 175, 176, 182.
Zapreke glavni razpravi 226, 242, 243, 252, 276, 455.
—	postavljenje v prejšni stan radi njih 364.
—	zvršiti sodbo 397, 403.
Zapriseženje, zvedencev 121.
—	svedokov 171.
kedaj je storiti 169, 170, 453.
—	njega oblika 171.
—	njega oproščen je 170.
—	pri glavni razpravi 247.
—	porotnikov 313.
—	uradnikov državnega pravdništva III. 7. opravnikov državnega pravdništva I. 90.
Zaprosila kazenskih sodišč 26, 27.
Zaprti, predpisi o njih I. 23—31.
—	zapisnik o njih 1 28.
—	previdnosti I. 29.
—	njih obisk in raziskava I. 24.
—	prošnje in pritožbe 187.
—	hrana I. 29.
—	ubežni 416.
Zapiti, priznanilo povodov in smrti 83.
Zapuščina obdolženca 389.
Zasebna obtožba 9, 48, 49, 57, 172, 390, 393, 449, I.
37—39, 75, 102.
Zasega reči 143, 114.
—	listov 145.
—	pisem in drugih poslatev 140—149, 452.
—	tiskovin 48i—491.
Zastaranje uvaža se 213, 259, 317, 352, 379.
Zastopnik v kazenskih rečeh, pravica odtegniti mu zastopanje 230.
njega troški 393 395. ubogih 41, 393.
Zaupni možje pri tajni glavni razpravi 230.
Zaslužek obsojenca je vpoštevati 7, 391.
Zažig, preki sod radi njega 430.
preiskave pri njem 137.
Zdravniki oproščeni so sodnega svedoštva 103.
kot zvedenci v kazenskem postopku 116- 134, 158, 170. 402.
—	njih obisk 180, 404, 436. njih pristojbine 384.
Zdravniki vojaški smejo sc porabiti za zvedenee, pristojbine so jim iste kakor civilnim 119.
Zdržanje od glasovanja 22 sodnih dejanj 71, 70.
Zmota svedoka 170.
Znižanje kazni 338, 410—411.
—	globo svedoku ali zvodencu 243.
Zvedenci. pri ogledu 118,
—	kodo more hiti 119, 120.
—	zapriseženje 121
—	poslovanje 122—126.
—	novi pri glavni razpravi 222, 254.
—	zaslišanje pri glavni razpravi 241, 247—251. izostanje od glavne razprave 242, 243. pristojbine 384, 380.
—	pri prestopkih 452, 470.
Zvršilnost kaz. razsodila o zasebnopravnih tirjatvah 373
—	prošnja, da se ustavi 374.
Zendarmorija, glej orožništvo.
Železnice, naznanila istim v kazenskem postopku 83, 402.
—	njih služabniki prosti so sodnega pričevanja 103.
—	— dolžnosti biti porotniki III. 3.
Ženitev, razsodilo o veljavnosti 5
—	izrek o njeni neveljavnosti 371.
Ženitni (zakonski) drug je oproščen pričevanja 152, 205.
—	njega pravni pomočki 282. 283, 354, 465.
—	je izkliučen v kazenski pravdi 67, 69, 75, 120, 306. Ženske, njih telesno pregledanje 133.
Živinozdravnik okrajni kot sodni zvedenec 119.
Tiskovni pogreški.
Na	strani V.
n	,	45.
„	„	83.
» '	„	84.
„	„	172.
„	„	288.
vrsta 4. naj stoji: §. 252, mesto §. 152.
„	7. „	„	upnik, „ dolžnik.
„ 15. „	„	„v osem in štiride-
setih“, mesto: v štiri in dvajsetih.
„	7. od spodaj naj stoji: ali če,
mesto: ter.
„	9. od spodaj naj stoji: om e n j en i mi,
mesto: omenjeni.
„	7. od spodaj naj stoji: — 3 03 voj.
kaz. zak.', mesto: — 403 voj. kaz. zak.).
■
/'	: : Ј /.V. ” * v v
'
1 '
:	: ' -.v .
V.	. ;V'r

.
", '■
' W-	■ ћ ' / .4	:’jS'	1 ' y-- ' '
’■	■	,■ f V' r .4:'1
, V Vv\.-
-
;'Vt":	-	' *-.iv %$ Д ■	хХл,-',.	' ",л y.-Si.i
. - : -
"^■‘ккУ
■
"i ' ‘‘Л *	' ,	, 1	«•'"	. --	: ■	, ,■ : -.
■
-
MARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
00000373844
*■
V' 'к.
> ‘i'\
b
%



, y
'
" v; '	V;'v'
.
.
.: .'1 iУ's- / , z ^ v;

ity;-


'%г >
■	: :y уУ' ■ '
:; i-

■У .	. K	1 '■ 1 ■ , r .	V,
1 V , .	- /


lüSk^vÄ- 'У’


:' -) /' v r- ■' : 0;:ч

■
.

': i
.

тш
,;i;;
•" Л . '
- I



-V- V	:h,.
i
.
Ш ' V- 1’ . ' . .. V . ' lf '
>и
’