Poštnina plačana v gotovini
Naše

Leto IV. — štev. 6 Krško, 5. maja 1951
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA O F KRŠKO
Spominjajmo se padlih na našo svobodo!
Veličastne proslave
Vsi večji kraji našega okraja so bili na dan 1. maja v cvetju, v zelenju in okrašeni z zastavami. Slavoloki so krasili mesta in vasi. Parole ki so nas spominjale na praznik delovnega ljudstva, so dajale hišam prazničen obraz. Godbe, povorke, vzklikanja, vse to je dalo našim krajem praznično razpoloženje.
Letošnji prvi maj smo praznovali v znamenju velikih delovnih zmag. Saj smo
vkljub nepredvidenim težavam in sovražnostim dosegli velikanske uspehe pri izvrševanju nalog, ki smo si jih zadali v /petletnem planu. Vemo, da bi bili ti uspehi še večji, če nam ne bi nagajali tisti ljudje, ki se danes trkajo na prsi kot edini poznavalci marksizma in leninizma — in to so voditelji kominformov-skih držav. To so ljudje, ki ne škodujejo samo našemu razvoju, pač pa škodujejo razvoju mednarodnega proletariata, zavirajo pot socializma, izdajajo socializem in krepijo reakcionarne sile na svetu. L kljub vsemu temu pa je delovno ljudstvo Jugoslavije šlo po svoji poti ter je težave hrabro in vztrajno premagovalo. Zaradi tega pa so vsi doseženi uspehi še tembolj pomembni.
Prvi maj smo praznovali kot praznik mednarodne delavske solidarnosti v duhu internacionalne povezanosti delovnih ljudi. In ravno v tem času gleda ves svet na
Zanimiva razstava v rajhenburgu
Tovariš Viktor Zemljak iz Rajhenburga razstavlja v Rajhenburgu svoja dela. Razstava je vzbudila veliko zanimanja. Nad 1000 ljudi jo je že obiskalo. Na razstavi so razstavljene oljnate slike, akvareli, grafika in razne druge kompozicije. V okusno opremljenem prostoru si ljudje ogledujejo lepa dela, ki so že drugod žela priznanje. Tovariš Zemljak je lani na razstavi na okrajnem festivalu dobil prvo priznanje.
To je prva razstava slik v Rajhenburgu ter zasluži ta dogodek vso pozornost, tovariš Zemljak pa čestitke k uspehu.
na praznik dela
nas, na naše delovne, množice, ki s svojim delom dokazujejo vsemu svobodoljubnemu človeštvu kakšen mora biti odnos med socialističnimi državami Jugoslavija je po zaslugi trdnosti naših voditeljev, predvsem pa zaradi enotnosti naših narodov, postala »svetilnik in vest« človeštva.
Naši delavci in kmetje so prvi maj praznovali z zavestjo, da so na pravi poti in da gredo pod vodstvom Partije in tovariša Tita v lepšo in v boljšo bodočnost. Praznovali so ta praznik ne kot najemniki, pač pa kot gospodarji. Letos so prvič delavski sveti na prvi maj podali pregled svojega dela. Na-daljni razvoj naše socialistične demokracije pa bo doprinesel, da bomo dali delavcem v podjetjih še več možnosti do upravljanja podjetij in da se bodo tako prvič v naši zgodovini uresničila načela marksizma: »tovarne delavcem« — v celoti.
Po prvem maju gremo zopet na delo — za socialistično domovino!
Proslave OF
dokaz naše zvestobe
Iz vseh krajev so prišla poročila, da so proslave desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte svečano razpoloženje našega ljudstva, ki je dobilo izraz v uspehih šestmesečnega tekmovanja, stopnjevale do pravega navdušenja. Po vseh večjih krajih so bile bakljade, goreli so kresovi in na slavnostnih akademijah so nastopali pevski zbori, recitatorji in v referatih so govorniki govorili o pomenu tega praznika.
V Brežicah je nad 1000 ljudi sodelovalo v povorki. Ravno tako so na Senovem, v Krškem in v Sevnici priredili bakljado. Na vsakem gričku pa je gorel -kres ter nas je spominjal na veliki dan ustanovitve OF.
Proslave so bile tudi v manjših krajih, kakor v Zabukovci, na Blanci, v Boštanju
v Rajhenburgu, na Bizeljskem, v Kostanjevici, v Veliki dolini in drugod. Lahko rečemo da ga skoro ni večjega kraja, kjer proslave ne bi bilo. Vsi kraji so bili v prazničnem razpoloženju.
Na Senovem so poleg druge proslave v čast tretjega kongresa uprizorili tudi Jurčičevo igro »Deseti brat«, ki je žela velik uspeh. Ravno tako je bila slavnostna akademija na dostojni višini.
Po deseti obletnici pa bodo frontovske organizacije s svojim delom nadaljevale ter bodo povsod sodelovale, kjer se dela za dvig in rast našega socialističnega razvoja, predvsem pa bodo skrbele, da se bodo notranje utrdile ter da bodo tako predstavljale politično združitev našega ljudstva.
Frontna organizacija v Sevnici je prejela pohvalo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte
Za požrtvovalno delo sevniiških članov OF je Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije na III. kongresu v Ljubljani izrekel scvnišk|i frontni organizaciji pohvalo. S tem so Sevničani dobili priznanje, da je njihova organizacija v krškem okraju najboljša.
Če primerjamo dosežene uspehe z delom ostalih odborov OF v okraju, moramo priznati, da so pohvalo zaslužili. Nikjer nimajo tako velikega odstotka članstva, nikjer drugje ne pobirajo tako redno članarine, nikjer drugje ne sodelujejo -tako vneto pri izvrševanju gospodarskih nalog.
Odlikovana je vsa organizacija OF, predvsem pa moramo omeniti, da ima pri delu za stvar OF veliko zaslug tovariš Hvatov, ki odlično vodi evidenco nad delom Fronte.
Trški odbor OF je za proslavo desete obletnice organiziral lepo akademijo, ki je zelo dobro uspela. Potekala je v zelo prazničnem razpoloženju.
S svoje slavnostne seje pa je poslal ITI. kongresu naslednjo pozdravno resolucijo:
Pri pregledu izvršenega dela našega članstva v organizaciji OF za izgradnjo socializma v novi Titovi Jugoslaviji je trški odbor OF Sevnica ob priliki 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije na svoji slavnostni seji dne 23. IV. 1951 ob navzočnosti zastopnikov vseh množičnih frontovskih organizacij in ljudske oblasti ugotovil, da je naše članstvo vložilo vse svoje sile za ustvaritev boljšega -in srečnejšega življenja delovnemu ljudstvu.
Člani OF Sevnica so se v najhrabrejši armadi in pod vodstvom Komunistične partije in maršala Tita borili proti oku-
Tovariš Dobovšek iz Šoštanja
je dobil visoko priznanje za svoje delo
V kmečki delovni zadrugi »Enotnost« v Boštanju so imeli te dni pomembno slovesnost. Prezidij ljudske skupščine FLRJ je odlikoval zadružnika Franca Dobovška z redom dela III. stopnje. Odlikoval ga je zaradi njegovih zaslug pri delu za preobrazbo in dvig socialističnega kmetijstva.
Odlikovanje je tovarišu Dobovšku v imenu Prezidija izročil tovariš Pešak Ivo, Sekretar okrajnega komiteja KPS Krško. Na slavnosti je bil navzoč tudi upravni odbo-r zadruge, predstavniki oblasti, predstavniki množičnih organizacij ter veliko število članov Fronte.
Tovariš sekretar Pešak je v kratkem nagovoru orisal delovanje tovariša odlikovanca ter uspehe njegovega dela. Zaradi naporov in požrtvovalnosti tovariša Dobovška ima KDZ »Enotnost« v Boštanju veliko uspehov pri dvigu kmetijske pro-
izvodnje, kar je seveda tudi zasluga ostalega delovnega kolektiva zadruge. Nadalje je nakazal pot razvoja našega zadružnega kmetijstva in razvoj socializma v kmetijstvu sploh.
V imenu okrajnega komiteja KPS kakor tudi v imenu okrajnega odbora OF je tovariš Pešak odlikovancu čestital.
Tovariš Dobovšek se je ganjen zahvalil za visoko priznanje, ki ga je prejel ter je poudaril, da so bo on kakor tudi ves odbor še nadalje boril proti pomanjkljivostim v zadrugi ter za izboljšanje dela in za dvig proizvodnje.
Vsa slovesnost je potekala v prisrčnem ozračju ter so vsi navzoči videli v tem odlikovanju zasluženo priznanje, ki ga vrhovni predstavnik oblasti v naši državi daje svojim zaslužnim delovnim ljudem.
patorju in domačim izdajalcem. Kot aktivisti pa so pomagali partizanom ipri podpori sevniškega prebivalstva in tako polagali prve temelje naši ljudski oblasti.
Po osvoboditvi so se člani OF Sevnice takoj vključili s svojim delom v izgradnjo socializma v okviril petletnega plana in pri tem pokazali velike uspehe pri vžgojnopolitičnem, organizacijskem, kul-turnoprosvetnem in p roiz vodstven e m delu, v podpiranju ljudske oblasti in pri raznih prostovoljnih delovnih akcijah.
Šestmesečnega tekmovanja so se uspešno udeležile vse frontovske organizacije, zakar smo priborili prvo mesto v okraju in dobili prehodno zastavico OOOF Krško, ki smo jo za stalno osvojili ter smo bili pohvaljeni tifdi od Izvršnega odbora OF Slovenje v Ljubljani.
Vemo da nas čakajo na poti v socializem še veliki napori, vemo, da imamo sovražnike, ki poskušajo z nesramnimi klevetami zavirati naše delo, toda z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ter pod modrim vodstvom Partije bomo premagali vse ovire in dosegli svoj cilj — zgraditev socializma.
Tretjemu kongresu OF pošiljamo vroče -pozdrave in mu želimo mnogo, uspeha!
Naj živi OF Slovenije!
Naj živi tovariš Miha Marinko!
Naj živi Ljudska fronta Jugoslavije!
Naj živi Komunistična partija Slovenije in Jugoslavije!
Naj živi heroj in vodja maršal Tito!
Naj živi tretji kongres Osvobodilne fronte Slovenije!
Pozdravne resolucije TIT. kongresu so iz sevniškega sektorja poslali tudi Vaški odbor OF 'Pečje. Žabjek, Lončarjev dol, Žarkov dol in Žigrskl vrh.
Proslava 27. aprila je bila v Sevnici živ odraz volje našega ljudstva, boriti se še v naprej za zmago naše misli, za zmago mislit Osvobo-djlne fronte kot politične organizacije -slovenskega naroda.
Senovška pionirska godba je presenetila poslušalce
Za poslušalce, ki so se udeležili nastopa kulturnoumetniških društev v Brežicah v čast desete obletnice ustanovitve OF — je bil nastop pionirske godbe s Senovega pravo presenečenje. Nastop te godbe je vzbudil pravi vihar navdušenja in so doživeli pionirji velikanski uspeh. Nekatere točke so morali ponavljati. Svoje točke programa so izvajali kvalitetno dobro in njihova splošna ocena je bila odlična.
Delo senovških pionirjev v tem pogledu prednjači pred vsemi ostalimi skupinami v okraju in je vprašanje, kaj bodo sedaj storili drugi pionirji, kjer imajo tudi po-goie za ustanovitev svoje godbe.
Senovškim pionirjem prav iz srca čestitamo k njihovemu uspehu in jim želimo nadaljnjega napredka.
Deveti maj'
praznik zmage
Deveti maj 1945 bo ostal vedno zapisan v zgodovini človeštva. Na ta dan so svobodoljubni narodi premagali fašizem, strli so hitlerjanski vojaški stroj popolnoma. Hitler, ki je sanjal, da bo zagospodoval vsemu svetu, je začel leta 1939 vojno v zavesti, da se mu bo pokoril ves svet. To vojno pa je končal v Berlinu. Nad njim so sc zgrnili zidovi požganih hiš Berlina. Tak je bil zasluženi konec fašizma. Mili-
do svobode in odločnost, da jo ohranimo. Imeli smo vodstvo, imeli smo Partijo, ki nas je povedla v ta neenaki boj — ter smo po velikanskih žrtvah zmagali z drugimi svobodoljubnimi narodi vred. Danes nam hočejo nekateri ta naš delež v skupni zmagi omalovaževati. To delajo zato, ker jim naša slavna zgodovina teh let ni po volji. Mi smo namreč v teli letih za svobodo in neodvisnost preveč žrtvovali,
Nastop kulturnoumetniških skupin
v Brežicah
Joni žrtev pa šo vpili po maščevanju. Nihče ne more popisati trpljenja narodov, ki jih je tlačil pruski jarem. Nihče tega ne bo mogel nikoli zbrati, kar je gorja prizadejala svetu fašistična drhal.
Tudi narodi Jugoslavije so zmagali na ta dan. V vztrajni borbi so skozi štiri leta tolkli okupatorja na svojih domačih tleh. Ta borba je bila neenaka borba. Na eni strani do zob oborožene horde, na drugi struni goloroko ljudstvo. Okupator je imel orožje, mi pa smo imeli ljubezen
da bi jo bili danes pripravljeni prodati njim ali pa da bi jo jim odstopili zaradi njihovih želja po svetovni nadvladi. Mi vemo kaj smo storili, ceniti znamo svoje žrtve — in zaradi teh žrtev nas danes ceni ves svobodoljubni svet.
Odločni smo. Na dan zmage ponavljamo da bomo delali za mir — da pa bomo v slučaju potrebe znali svojo svobodo zopet hrabro braniti.
Naj živi zmaga nad fašizmom!
Kulturni teden v Rajhenburgu
V Rajhenburgu se je zadnje čase razvilo razgibano kulturno življenje. To nam. pričajo vedno pogostejši nastopi članov SKUD »Ivo Levstik« ter MK UD »Joško Hlebec«, ki so ga mladinci pred nedavnim ustanovili. Dramski odsek SKUD je uprizoril že več odrskih del, imajo pa tudi močan pevski zbor in orkester.
Največ zaslug za tako razgibano delo ima pač neutrudljivi tovariš Viktor Zemlja k, ki je postal pravi prosvetni organizator. Njegov a zamisel je bila. da bi imeli Rajhenburčani svoj »kulturni teden« kot prispevek k proslavam za deseto obletnico OF. Veliko truda pa vlagata tudi predsednik SKUD tovariš Tone Javorič in gospodar SKUD tovariš Stefan Maroh.
Kulturni teden v Rajhenburgu je bil odlično izv eden. Začeli so že 21. aprila z glasbeno-literarnim večerom. Nastopal je pevski zbor, orkester in recitatorji. Zanimivost pa je bila v tem, da so recitirali svoja lastna literarna dela in sicer tovarišica Hiter Slavka in Simončič Jožica. Poslušalci so izvajanjem teh dveh pozorno sledili in ju nagradili z velikim priznanjem. Globoko občutje je pri navzočih vzbudilo tudi recitiranje črtice tovariša Lojza Avsenaka »Mučenik«.
Pevski oktet in mladinski mešani zbor sta nastopila tudi na okrajnem tekmovanju v Brežicah.
Šahovska skupina je nastopila v tekmovanju na dvajsetih deskah s tovarišem Jazbecem iz Trbovelj. Tudi iz Celuloze in iz Krškega se je tega tekmovanja udeležilo nekaj šah istov.
Člani MKUD »Joško Hlebec« pa so priredili lepo uspel mladinski veder večer.
Pevski oktet je prvič nastopil. Zapel je 16 lepo izbranih pesmi in žel splošno priznanje.
Dnei 26. aprila je bila slavnostna akademija v proslavo praznika Osvobodilne fronte. Na akademiji je govoril ljudski poslanec tovariš Karl Šterban s Senovega, sodelovali pa so recitatorji, zbori in pionirji. Veliko priznanja pa je dobila skupina, ki je izvajala simbolične vaje po partizanskih pesmih pod vodstvom tovarišice Kos Tilčke.
Dne 22. aprila so v rajhenbu rški elektrarni odkrili spominsko ploščo padlim partizanom — nekdanjim članom kolektiva. Pet imen je vklesanih na plošči — poznim rodovom v trajen spomin. Pri slovesnosti je govoril tudi tovariš Rudi Malešič v imenu OK KPS ter tovariš Tone Javorič, direktor elektrarne. Navzočih je bilo veliko število ljudi.
Vse proslave so bile dobro obiskane ter pričajo, s kakim razumevanjem gleda ljudstvo v Rajhenburgu na delovanje prosvetnih delavcev, poleg tega pa, so dokaz, da smo v Rajhenburgu v tekmovanju dali od sebe vse, kar smo mogli, da smo praznik Osvobodilne fronte na slovesen način proslavili.
V	okviru proslave desete obletnice ustanovitve OF so kultu rnoumetniška društva krškega okraja v Brežicah priredila nastop, lci je po svoji pestrosti kakor tudi po izvedbi lep dokaz rasti in pozitivnega razvoja vseh nastopajočih skupin. Na ta nastop so se društva pripravljala že med šestmesečnim tekmovanjem ter so sedaj pokazala uspeh svojega dela.
Splošna sodba vsakega, ki je bil prisoten, je bila, da so naša društva v preteklem letu lepo napredovala.
Nastopali so pevski zbori, godbe na pihala kakor tudi posamezni okteti. Predvsem se vidi lep napredek pri pevskih zborih. Vkljub temu, da predvsem na vasi primanjkuje izvežbanih pevovodij, lahko tudi tam zabeležimo lep uspeh. Pevovodje iznajdljivo premagujejo vsake težave in se moramo v veliki meri prav njim zahvaliti za napredek pevskih zborov. Pa tudi veliko zanimanje pevcev sa-samih za umetniško delovanje pripomore k temu.
Viteška dvorana v brežiškem gradu je bila nabito polna. Navzoča publika je tekmovalce navdušeno pozdravila.
Med pevskimi zbori je nastopil mešani-zbor iz Brežic in zbor MKUD-a z brežiške gimnazije. Mešani zbor je dosegel najboljše rezultate (76%) vseh možnih točk, a zbor MKUD-a na 70%.
Presenetil je zbor MKUD-a iz Rajhen-burga. Ni dolgo kar je ustanovljen pa je pokazal lep napredek. Ocenjen je bil z 70%.	__ v
Moški zbor s Senovega, ki ima že staro tradicijo in je znan po vsem okraju po svoji delavnosti je bil ocenjen z 72% vseh možnih točk v tekmovanju, d očim je bil mešani zbor s Senovega ocenjen z 70%.
Nastopil je tudi zbor iz Krške vasi, ki je bil istotako ocenjen z 70%.
Zelo lep pa jo bil nastop okteta z Vidma ki je dosegel 76% možnih točk ter je njegov nastop vzbudil pravo navdušenje.
Kakor smo že omenili, kažejo vsi zbori napredek če jih primerjamo z rezultati preteklega leta. Edino Senovo je moralo prepustiti svoje včasih prvo mesto Brežicam.
V	tekmovanju godb so veselo iznenadili pionirji s. Senovega. Ravno tako pa moramo povdariti da ie senovška rudarska godba visoko kvalitetna ter je na tekmovanju godb odnesla prvo mesto.
Nekaj neverjetnega pa je, kako je v zadnjem času napredovala godba na pihala iz Kapel. Če vzamemo njihove pogoje za razvoj in za delo jim moramo k
Spomladanska setev gre h koncu
Že v februarju, posebno pa še v mesecu marcu je deževje močno oviralo setev ja-rih žit, predvsem ovsa in jarega ječmena. \ hribovitih predelih so sejali oves pped dobrim tednom in jasno, da takšne j arine ne bodo dobro uspevale.
Res je, da je začetek setve torej močno
Toda, vso pozornost je posvetiti ogroženim površinam. Te površine moramo iskati povsod tam, kjer ni semen, kjer so za delo nesposobni družinski člani, kjer ni vprežne živine ali so kake druge ne-prilike. Brezbrižno poročanje ali pa celo neporočanje dajejo vsekakor misliti, kako
oviralo vreme, razen tega pa tudi slaba vzdržljivost živine. Često vidimo v brazdah po dva para goveje živine, često tudi konji orjejo le pol dneva, ker so za celodnevno oranje preslabi.
No, pa poglejmo, kako poteka setev v krškem okraju? Podatki od druge polovice aprila nam pravijo, da je posejano 3 odstotke, kar daje zelo slabo sliko poročanja krajevnih ljudskih odborov. Takšni podatki so naravnost smešni, ker že pogled na polja kaže popolnoma drugačno sliko. Nad polovico polja je že preoranega, jasno, da še ni vse posejano. Toda večina krompirja je že v zemlji, v kolikor je bilo pač na razpolago semena. Seje pa se že koruza. Polja so kakor mravljišča in vse kaže, da bo setev pravočasno končana.
in njegov setveni katerimi razpola-
gleda na setev KLO aktiv. Po podatkih, s gamo, nekateri KLO sploh niso pristopili k imenovanju setvenega aktiva, češ »da bodo kmetje itak vse posejali«. Res je, da bodo marljivi kmetje posejali čimprej in dobro, toda setveni aktiv ni samo za to. On pomaga z nasveti, skuša zamenjavati seme, ukrepati vse potrebno, da se ogrožene površine obdelajo itd. Tudi izredno važna naloga pada prav letos na setveni aktiv vsakega KLO. To je ukrepanje za vprego tam, kjer je živina slaba, da se s skupnimi vpregami polja čimprej obdelajo in posejejo.
Kakšna pa so poročila, ki prihajajo s KLO na Okrajni ljudski odbor? Od večine KLO prav slaba in nepopolna. Tako največji KLO sploh ne pošiljajo nobenih
napredku in splošnemu kvalitetnemu razvoju naravnost čestitati!
Ljudska univerza iz Brežic pa je prejela na tej prireditvi častno diplomo, saj je bila res najboljša v našem okraju.
Nastopilo je skupno 76 godbenikov (od teh 15 pionirjev) ter 317 pevcev.
Nastop kulturno umetniških skupin je torej razveseljiv dokaz ustvarjalne sile naših delovnih ljudi na polju prosvete. Tak razvoj je možen samo v pogojih ljudske oblasti,, ki prosvetno delo podpira na vsakem koraku.
Prikazani uspehi in napredek vsega dela naj bodo tudi drugim kulturnim umetniškim društvom v vzpodbudo k delu. da bodo v medsebojnem tekmovanju širili prosveto povsod predvsem pa po vaseh.
Prosvetna delavnost in njene ustanove so na ta način lepo proslavile velik praznik slovenskega ljudstva.
Partizanski pohod na Ložce
Dne 27. aprila iso se na Ložcah zbrali nekdanji borci in borke iz narodnoosvobodilne borbe. S seboj pa so privedli mladince — člane predvojaške vzgoje, ter so tako skupaj z njimi obujali spomine na nekdanje dni. Na Ložce so prišli s treh strani. Sevničani so napravili pohod Skozi Trnovec in Stranje, Krčani so šli preko Brezja in Dovškega, Seinovčani pa so krenili skozi Srebotno. Krčanom so se pridružili tudi tisti, iz Brežic. Marsikateri stari znanci ,so se zopet srečali na Ložcah. Med potjo so »bojevali« med seboj. Pokale iso puške ter ropotale strojnice. Razpoloženje je bilo sijajno.
Na Ložcah je komandant odreda partizanskega pohoda tovariš Rudi Malešič preglodal postrojene čete, nakar so se podali pred spominsko ploščo padlih partizanov, kjer je komisar odreda tovariš Lojze Jazbec v krajšem govoru spregovoril o pomenu praznika.
V veselem razpoloženju so se vrnili domov, a spomini so še dolgo obiskovali vse skrite partizanske kraje zelenega Bohor ja.
Pionirji iz Sevnice so nastopili
Lepe uspehe ima pionirski pevski zbor v Sevnici. Pod vodstvom tovariša Ahačiča je priredil nastop narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Nastopilo je 60 pionirjev in pionirk, ki so s svojim nastopom prijetno presenetili vse poslušalce. Vidi se, kaj zmore mladina, če io kdo spretn# vodi in budii v njej stremljenja po kulturnem napredku.
Pionirji so nas povedli v partizansko tradicijo s Himno kozjanskega odreda »Bohor šumi«, ki jo vsak rad posluša. Zapeli so nam nekaj koroških, belokranjskih in prekmurskih narodnih pesmi. Pa tudi vsem znanih: »Ko pa pridem vrh planince« in »Ena ptička priletela« ni manjkalo na programu. Nastop je uspel v vseh ozirih in želimo, da bi nas pevski zbor še večkrat povabil k svojim nastopom. Predvsem pa želimo, da bi pionirjem sledili tudi odrasli pevci in da bi se kul-tur.noumetniško delo v Sevnici še bolj okrepilo.
poročil, kakor n. pr. Artiče, Jesenice, Raj-henburg, Senovo, Skopice, Stari grad itd. Nekateri pa poročajo, da se je z oranjem komaj pričelo. Taka površnost evidenčne službe mora nujno prenehati. Edino s točnimi podatki o setvenih delih bodo možne pravočasne akcije tam, kjer setev šepa.
Vsem KLO priporočamo, da setvi posvetijo vso pozornost in uredijo evidenčno službo, da bo slika jasna vsem, ki se zanimajo za setev.
Če pogledamo po poljih, vidimo, da se je v zadnjem času, posebno sedaj konec aprila in v začetku maja, k > nam vreme bolj streže, mnogo zamujenega postorilo. Tudi v zadevi semen so si kmetje pomagali med seboj. Prav to pa nam dokazuje, da bi bilo tako lahko povsod, kjer so setveni aktivi svojo nalago vzeli resno. V zadnjih dnevih moramo storiti vse, da bo obdelan in obsejan vsak kos zemlje. Je res že skrajni čas, polipi mo torej s setvenimi deli in nadoknadimo to, kar smo zamudili zaradi slabega vremena.
Kdo ho prvi v šestmesečnem
tekmovanju trgovske mreže?
Nov sistem prodaje industrijskega blaga in nov sistem nagrajevanja odnosno plačevanja osebja v trgovini daje danes delovnim kolektivom trgovine polno možnost, da pokažejo svojo trgovsko sposobnost in da bodo plačani po svojem vloženem trudu. Te spremembe dajejo prvič vse objektivne pogoje 'za pravilno organizacijo socialističnega tekmovanja v trgovini, o katerem smo poprej ž.e toliko razmišljali.
Z ukinitvijo čvrstih distributivnih planov (razen za živilske artikle) in drugih ukrepov, ki so pod vzeti, so trgovska podjetja prenehala prodajati onS, kar se jim nakaže samo za določen krog potrošnikov. Trgovsko podjetje ni več navezano v nabavi in prodaji,, blaga, ampak ima široko možnost, da nabavlja tako blago, katero lahko tudi prodajo, oziroma takšno, kakor hočejo potrošniki sami, to pomeni, da je velikost prometa, asortimenti in kvaliteta blaga odvisna (pod danimi možnostmi industrije)^ od sposobnosti trgovskega kolektiva. Šele sedaj je dana možnost trgovskim podjetjem, preiti na delo po principu gospodarskega računa. Tako se bodo trgovska nodjetja in poslovalnico osnovalo in odpirale tam. ki er obstoje stvarno ekonomski pogoji. Mroža se no bo več razvijala samo po administrativni razdelitvi, temveč v prvi vrsti po ekonomskih potrebah, po možnostih, da podjetje pravilno posluje v o.kviru svojih odrejenih stroškov, rabatov in marže. Z ozirom na dano pogoje bodo v čedalje močnejši konkurenci ostala in uspešno poslovala le ona podjetja, ki bodo uspela, da si zagotovijo dovoljne količine blaga in potrebno izbiro, da se drži postavljenega okvira stroškov, ki morajo biti kriti iz ustvarjenih rabatov in marž.
Kar se v starem sistemu distribucije ni doseglo, to je osebna zainteresiranost trgovskega kadra, se danes po novi Uredbi o plačevanju osebja v trgovini lahko doseže. Višina plače vsakega človeka, bodisi v administraciji ali v prodajalni, zavisi od ustvarjenega prometa in od doseženih oziroma realiziranih rabatov in marž. Delavci in uslužbenci niso zainteresirani samo na velikosti prometa, ampak tudi na asortimentu 1)1 aga in cenejši organizaciji dela.
S tem so dani pogoji za pravilno organizacijo socialističnega tekmovan j a v trgovini, ker rezultati podjetja st> odvisni od sposobnosti in požrtovalnosti kolektiva, ker sv večji ali manjši trud odraža na \ išini plače.
Da bi bilo naše tekmovanje pravilno organizirano, je dolžnost upravnih odborov sindikalnih podružnic, da svoje podružnice organizacijsko učvrste in tam. kjer upravni odbori še sploh niso konstituirani. takoj pristopijo k izvedbi. Smatramo. da ni umestno, da s.predsedniškim mestom upravnega odbora sindikalne podružnice podarku jejo, kot na primer v Splošnem trgovskem podjetju v Sevnici, kajti zavedati se moramo, da dobro organizirana sindikalna podružnica je pol uspeha pod jetja. V sindikatu je zajet ves kolektiv in kolektiv kot celota mora sodelovati pri delu, spoznavati ise s problemi ter dajati predloge za izboljšanje dela. delavskemu svetu odnosno upravnemu odboru, ki mu mora biti sindikat podjetja najtrdnejša opora.
Drugo, kar jo važno in zelo potrebna, je stalno mesečno analiziranje izvršenega dela in doseženih rezultatov v okviru tekmovalnega programa. Vsi' ti pokazatelji se vodijo v podjetju in ni nobene potrebe, da upravni odbor podružnice vodi še nekakšno posebno evidenco. Poleg tega je upravni odbor sindikalne podružnice dolžan razviti tekmovanje med poslovalnicami. določiti skupine,1 ki med seboj lahko tekmujejo, da z agitacijo in popularizacijo razvije v kolektivu iniciativo za boljše in cenejše poslovanje, za stalno zvišanje prometa na posameznega zaposlenega odnosno prodajalca, ker od tega so v glavnem odvisni uspehi tekmovanja.
Upravni odbori sindikalnih podružnic bodo dostavljali poročila o šestmesečnih rezultatih poverjeništvu za trgovino in gostinstvo po točkah, ki so predvidene v okrožnici Republiškega odbora sindikatov delavcev in uslužbencev trgovskih podjetij za Slovenijo štev. 12/9 z dne 23. TIT. 1931. poverjeništvo za trgovino pa bo poročalo naprej uspeh najboljšega podjetja Republiški upravi za trgovino in preskrbo za ocenitev najboljšega delovnega kolektiva v republiškem merilu zaradi podelitve prehodne zastavice. Tudi v okrajnem merilu se bo ocenjevalo uspehe, dosežene v tem tekmovanju. Okrajni ljudski odbor bo podelil najboljšemu podjetju v okraju prav tako prehodno zastavico in primerna darila za najboljše posameznike. Dosežene rezultate bo ocenjeval posebni odbor, ki je v sporazumu s predstavniki trgovskih sindikatov ustanovljen pri poverjeništvu za trgovino in preskrbo.
*<*,-«*> is.
Pripravimo otrokom
Stalna skrb naše domovine in vsega našega ljudstva je :skrb za vzgojo otrok. Nuditi otroku brezskrbno mladost, dati mu čimveč veselja, zabave in razvedrila, čimveč zdravih temeljev za poznejše življenje, to je skrb, katero nalaga vsem množičnim organizacijam Ljudska fronta, ta naša široka ljudska organizacija.
Lep način dela pri vzgoji otrok, cicibančkov in pionirjev, so dobro urejena in nadzorovana otroška igrišča. Obširen, ograjen prostor, opremljen z raznimi napravami za igro, je kraj, kamor prav radi zahajajo cicibančki, od najmlajših pa do šoloobveznih pionirjev.
Tudi v našem okraju .imamo že nekaj izkušenj z otroškimi igrišči iz prejšnjih led. V Brežicah, Krškem in Sevnici so bila igrišča, kjer so naši malčki nrčživljali vesele urice v igri in zabavi. Bila so pa to le letna igrišča, kamor otroci' ob slabem vremenu niso mogli prihajati. Kakor hitro je porosil dež ali je nastalo hladneje, so moral: malčki ostajati doma. Tudi nadzorovana so bila naša igrišča, skrbne članice AFŽ so pazile nanje. Mnogokaj dobrega, pa tudi težkoč in skrbi, bi nam lahko povedali predvsem obe tovarišici iz Sevnice, ki sta menjaje se čuvali otroke, in jim iz svojega bogatega strokovnega znanja (obe sta upokojeni učiteljici) nudili dragocene zaklade. Odbori množičnih organizacij so s pomočjo podjetij na novo ogradili igrišče, preskrbeli gugalnice ter nekaj klopic in pripeljali mivke, tako da je včasih tudi 70 otrok v igri in veselju preživl jalo sončne dneve v prostosti in v naravi. Vprašamo množične organizacije Krškega in Brežic, ali mislijo kaj na to, da je pomlad že tukaj in da so njihovi otroci potrebni obnove igrišč? Podvizati se je treba in dohiteti, kar je zamujenega. Obnoviti in oskrbeti igrišče v Krškem, urediti tudi vprašanje pokritih prostorov, za katere je stanovanjska komisi ja pri MLO že izdala odločbo. Tudi v Brežicah je potrebno otvo-riti otroško igrišče za otroke, ki niso v vrtcu.
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo OLO Krško poziva vse delovne kolektive in upravne odbore podružnic, da z organiziranim socialističnim tekmovanjem in doseženimi rezultati pokažejo visoko socialistično zavest delovnih ljudi v borbi za izvrševanje Titove petletke, za boljšo bodočnost naših narodov.
vec igrišč
Tako v naših mestih. Kaj pa naše največje industrijsko naselje Senovo? Ali sindikalna organizacija rudnika Senovo ne vidi množice otrok svojih rudarjev, ki brez vsake vzgoje in nadzorstva tekajo okrog? Ne samo plan produkcije, vzporedno mora iti tudi življenjski in kulturni dvig delavstva. Kulturni dvig delavstva pa nikakor ni popoln, če ni vanj zajeta tildi vzgoja najmlajših, ki bodo, ko dorastejo, v svoje roke sprejeli usodo rudnika. Sindikat, ki je najmočnejša organizacija, naj skupno z delavskim svetom rudnika in ostalimi organizacijami temeljito premisli in taikoj pristopi k ureditvi igrišča, da bi ga vsaj za »Teden matere in otroka« (3.—10. junija) dtvorili.
Kaj pa po naših lepih, velikih vaseh? Res je. da otroci na vasi cele dneve uživajo blagodejnost sonca in prostosti, vendar si lahko mislimo, da hi bilo tudi na vaseh potrebno urediti taka igrišča. Marsikatera mamica hi bolj brez skrbi delala na polju, če bi vedela, da se njen otrok nahaja pod skrbnim nadzorstvom na otroškem igrišču. Predvsem bi bilo pametno, na tako ureditev misliti v naših kmečkih delovnih zadrugah. Preprosta gugalnica, ki jo nanravi domači tesar, klopica iz desk in dveh stebričkov, kup peska — vse to v kakem večjem ograjenem prostoru ali dvorišču, pa je igrišče gotovo.
Pohitimo, pomlad je tu! Vsaj dvajset preprostih igrišč, dvajset prostorčkov, ki bi kmalu odmevali od vriska in smeha, lahko preskrbimo in to smo dolžni storiti za srečo naših otrok.
Mi, ki smo sedaj že odrasli in delamo po tovarnah ali pa na kmetijah ali v uradih. prej nismo mogli pomisliti na kaj takega. Nova družba pa, ki zna ceniti otroka in ve, kaj mladina pomeni za bodočnost naroda, pač ne more iti preko takih nalog. Zaradi tega je to naloga nas vseh, tako množičnih organizacij, odborov AFŽ, kakor tudi sindikalnih podružnic. Delavski sveti po podjetjih pa bodo tudi gotovo razumeli to stvar in bodo delavci veseli, če jim bo zvečer .njihov otrok doma pripovedoval svoje doživljaje na otroškem igrišču.
Dopisujmo v „Naše delo" in širimo tisk Osvobodilne fronte v vsako vas!

S po m i ral naših
Lojze Avsenak:	v
MUC
(Recitirano na proslavi OF v Rajhenburgu)
Ko je stopil v sobo številka sedemdeset, se je nas vseh tri in dvajset ozrlo vanj. Kdo si? Tudi on je gledal negotovo, kakor gleda vsak jetnik-novinec, ko se za njim zapro vrata ječe.
Prišlec je bil prej nizek kakor srednje postave, dobro rejen, obraz pa mu je bil bled kakor od silnega trpljenja. Prisodil bi mu pet in dvajset let.
Stopil je na sredo sobe in obstal, neodločen, kam naj se obrne.
Prisedi!« sem ga povabil in se odmakni! na umazani, kakor pološčeni slamnici.
Rad je ubogal.
Kje so te prijeli in kdo si pravzaprav?« sem ga vprašal, kakor se naravnost sprašujejo jetniki.
Pogledal me je odkrito, da me je na mah osvojil.
Pavel sem.«
Dovolj mi je bilo, on pa je — kakor bi bil uganil, da naju obkrožajo najzaupljivejši ljudje — še naglo izpovedal:
Za Dravo so me zgrabili, iz zasede.«
Primaknil se je k meni in pričel nekoliko tiše:
■Prevažal sem jih čez reko, partizane. Pa so enega ujeli in ...«
Premolknil je.
>Te je izdal?« sem zaslutil.
Sklonil je glavo.
»Da. Toda ni bil slab človek. Morali so ga strašno mučiti.«
Osupnilo me je, da ga zagovarja.
»A kako je bilo s tabo?« sem ga naglo vprašal in nestrpno čakal odgovora.
V gosti temi sem se plazil proti vrbini, da bi odpel čoln in zaveslal na drugo stran po kurirje. Takrat so planili name lz nasede. Otepal sem se jih na živo in mrtvo, a šest jih je več kakor eden. Neusmiljeno so me pretepli. Glej!« Odprl je
partizanov
E N I K
s usta. Res, tudi nekaj zob so mu izbili. I A priznal nisem!« je čvrsto dodal.
Nisi —? / V meni je zbudil spoštovanje.
»In nikdar ne bom!« se je ponosno zravnal in zdelo sc mi je, da je zrasel do stropa.
»A čemu braniš onega, ki te je izdal?«
Pogledal me je poln razumevanja.
»Vsakdo ne zdrži! Vidiš, mene so prebičali že trikrat, enkrat za Dravo, dvakrat v Ptuju. Tu kolikokrat me še bodo!«
Zaobrnil sem pogovor.
Pavel ni imel postelje, pa sva spala skupa j. Po treh tednih mu je upadel obraz in telo. le oči so mu gorele od zanosa in silne notranje moči. Čutil sem, da sem ob njem močnejši tudi jaz. Bila ga je sama poštenost, odkritost in gorkota. Iz vsake njegove besede — pa če je govoril o domačih, o prostranih poljih ob Drari ali skrivnih prevozih čez reko — iz vsake besede je zvenelo mnogo mnogo več kakor tisto, kar naj bi pomenila, čutil si, kako gori za svojo zemljo — domovino.
Dva in dvajseto noč so se ob enih odprla vrata.
»Pavel Poljanec, pokonča!«
Začutil sem, kako se je prijatelj zganil ob meni. - Stisnil sem mu roko in jo po-držal, da mi jo je moral odtegniti.
Potem sem štel čas in trepetal zanj. In zdelo se mi je, da nas je trepetalo vseh tri in dvajset in da smo bili s srcem vsi ori njem. Kmalu po tretji uri pa so se na hodniku začuti koraki, ključ je zarožljal in v sobo je šinil pramen električne luči.
»Svinja!« je zarežal gestapovec in zaloputnil vrata.
Jetniki so se dramili in dvigati glave. Pri vratih se je nejasno odražala črna postava — Pavel.
Poklical sem ga. Obzirno, po prstih, se je približal postelji in obstal. Roke je • tiščal v žepih in molčal.
»Kaj ti je, Pavel?«
Sedel je na posteljo, odgovoril pa ni. Tedaj sem zaslutil, kaj skriva v žepih. Ukresal sem žveplenko in mu izvlekel desnico. Groza! Od zapestja pa do nohtov mu je bila roka na drobno razsekana, kakor bi mu jo bil kdo narezal z britvijo.
»Kdo .... oni...?« sem jeknil. »A s čim so te, Pavel?«
Opazil sem, kako mu je v očeh zalesketala solza. Toda takoj je premagal bolečino.
»Zlomiti me na niso! Nišo!!« je kljubovalno vzkliknil.
Šepetal je, ko mi je pravil:
»Dva sta me držala, tretji je sekal s trorobno kakor nož zostreno letvijo.«
Prevzela me je groza.
»In ti?«
Stisnil je zobe.
»Za vsak moj ,ne vem* nov udarec, za sleherni .nočem1 dve novi rani. Toda zmanjkalo je kože, srca ne!«
A na drugi roki?« sem ga vprašal in se zbal.
Mučno je premolknil, potem pa kratko od vrnil:
»Prav tako.«
Čudoviti človek, junak, mučenik!
Spral sem mu rane, obvezati mu jih nisem mogel.
To je bilo v petek. Do ponedeljka se mu je na razmesarjenih rokah strdila kri, pod razsekanim mesom pa se je strahovito zgnojilo. Pavel ni govoril o tem. Stiskal je ustnice in trpel.
V	noči od ponedeljka na torek pa je znovič potrkalo. Brez bojazni je vstal in odšel.
V	sobi ni nihče več zaspal. Trepetali smo zanj in ugibali.
»Ro-li zdržal?« smo se vpraševati, upali in zdvajali.
V	zvoniku poleg jetnišnice je ura odbila pol treh.
»Kaj misliš, ti, ki sta tako tesna?« me je vprašal najbližji.
Spravil me je \v zadrego. Kaj naj mu odgovorim?
»Če bi imel jeklene živce, bi ne mogel zdržati več, kakor je,« sem negotovo odvrnil.
Toda koj sem začutil, da sem mu storil krivico. Srečal sem se z njegovimi odločnimi očmi, zazvenele so mi njegove besede, polne srčne ljubezni do domovine.
»Bo! — Bo!!« sem vzkliknil in zavest mi je prešinil občutek, da sem govoril na »svetejšo resnico.
Ob treh se je vrnil. Omahoval je k postelii in se vrgel čeznjo. Stokal je od strašnih bolečin.
Zgrnili smo se okoli njega. Gnoine roke so bile znova razsekane, gosta sokrvca je polzela iz ran in se mazala po gnusni slamnici.
Božati smo ga in skušati tolažiti. On o a je omagal samo za hip. Zbral je vse sile, se vzpel na postelji im vzkliknil:
»Kaj, mene bodrite? Ni treba! Moje so bolečine, a moja bo tudi zmaga! Moja in naša!«
Skozi rešetke na oknih se je kradel prvi svit, nam pa se je ob njegovih besedah zazdelo, da nas je ožarilo polno opoldansko sonce. Vse naše tegobe so se nam napram njegovim zazdele neznatne, z naših duš so se luščile kakor ničevne kraste. Rasla nam je polna vera v nepremagljivo silo žrtvovanja.
Pavla so mučili še enkrat. Ko so ga privedli naizaj in potisniti v temo sobe, se je zrušil že pri vratih. Po vsem telesu je bil strahovito prebit z bikovko. Oči je imel zaprte, obraz mu je drgetal, čelo je bilo orošeno z mrzlimi, znojnimi kapljami.
Previdno smo ga prenesti na posteljo. Drhteti smo, v grla nam je tiščala dušeča bolečina.
Ko je odprl oči, je bilo jutro. Obšel nas je s pogledom mučenika, potem pa mu je na ustnih zaigral veličasten usmev.
»Fantje!« je vzkliknil ves razžarjen. »Verujem —-, čutim, da sem zmagal!«
Bilo je njegovo poslednje mučenje, in ko je malo zatem svoboda vsa silna in mlada zvihrala preko domovine, je bi! Pavel med njimi, ki so jo stoterokrat poveličevali.
f
NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
KUD »Ilija Gregorič« iz Sv. Petra ob Sotli
je znova oživel
Po ustanovitvi KUD »Ildja Gregorič« v letu 1946 je društvo začelo aktivno delovati v raznih sekcijah. Kasneje je vsled odhoda nekaterih požrtvovalnih prosvetnih delavcev delovanje društva oslabelo. Nedelavnost upravnega odbora se je čutila v celotnem delu društva kakor tudi v poedinih sekcijah, v letu 1950 pa je društvo popolnoma prestalo z delovanjem.
Vedno pogosteje smo slišali tarnanje domačinov, da je v Sv. Petru premalo kulturnih prireditev, posebno pa so si želeli nekateri igralci, da bi naš oder ponovno zadihal. Skoro tri leta ni domače društvo priredilo nobene gledališke predstave. Manjkalo je organizatorja, ki bi ponovno dvignil ljudsko prosvetno dejavnost in prebudil iz spanja naše kulturno-umetniško društvo. Člani upravnega odbora niso pristopili k resnemu delu, pač pa je bilo mnogo brezplodnega govoričenja o nekih večjih načrtih, od katerih pa se ni niti eden izvedel.
Občni zbor KUD-a »Ilija Gregorič«, ki se je vršil v aprilu 1951 v našem zadružnem domu, je dejal vsem prisotnim članom veliko upanje, da bo ljudsko-prosvetno delo v Sv. Petru ponovno oživelo. V referatu, ki ga je imel tov. Jerin Marjan, je prikazal organizacijsko strukturo Ijudsko-prosvetnega dela v LRS in nakazal nekoliko oblik kulturnoumetniške dejavnosti. Poudari! je med drugim, da kulturno-umetniško udejstvovanje pri nas ni več privilegij poedinih slojev, temveč je dostopno vsakemu delovnemu človeku, ki se hoče kulturno izživljati, za kar obstojajo danes najboljši pogoji. Po referatu je bil izvoljen upravni odbor. Za predsednika društva je bil izmoljen tov. Jerin Marjan, ki se je zahvalil v imenu odbora za zaupanje in apeliral na članstvo, da s svojo aktivnostjo oživijo društveno delo v vseh vzpostavljenih sekcijah. Poudaril je, da je osnovni pogoj za uspešno društveno delovanje vsestranska aktivnost vsakega posameznega člana in da mora vladati med članstvom iskreno tovarištvo.
S prihodom tov. Jerina Marjana se je naš oder zopet razgibal in naši igralci so po triletnem odmoru zopet nastopili. Dne 8. aprila 1951 so se nam predstavili z Nu-šičevo komedijo »Sumljiva oseba«. V to delo so igralci in režiser vložili mnogo truda in skrbne priprave, kar je rodilo lep uspeh. Psihološka opredelitev značajev je bila dobro zadeta. Situacijski zapleti so tekli gladko in s tem stopnjevali
napetost dejanja. Četudi so v pretežni večini igralci kmečkega stanu, vendar so pod spretno režijo dobro rešili vloge iz malomeščanskega življenja. Izrazito je bila podčrtana tendenca, ki jo je Nušič podal v tem svojem delu, kar so igralci poudarili s primerno mimiko in gestiku-lacijo.
Ljudstvo je z veliko toploto sprejelo predstavo domačih igralcev in disciplinirano sledilo razvoju dejanja na odru. Dvorana je bila nabito polna, kar je dokaz, kako si naši ljudje želijo gledati domače igralce in čimveč takih kulturno-umetniških prireditev.
Pionirji krškega okraja
se pripravljajo na svoj festival
Pionirski festival je postal v krškem okraju že tradicionalna prireditev, na kateri prikažejo pionirji plod svojega celoletnega dela. Tudi letos se pionirji že pripravljajo, da bodo čim dostojneje počastili rojstni dan našega maršala Tita, največjega prijatelja šolske mladine. Že sedaj se v zvezi s pripravami vršijo izbirna tekmovanja po sektorjih in sicer v šahu in v gledaliških uprizoritvah.
Zaradi lažje izvedbe tekmovanja v šahu in v fizkulturi je okraj razdeljen na osem sektorjev in sicer: Bizeljsko, Brežice, Sv. Križ, Raka, Krško. Artiče, Senovo in Sevnica. Po dosedaj prejetih poročilih so v šahu že izvršili sektorsko predfinalno
Frontovei v Dobovi so proslavili 10-letnko GP
Na predvečer 27. aprila je KOOF v Dobovi organiziral baklado v počastitev desetletnice OF. Množica delovnega ljudstva in pionirjev ter mladine se je razvila v dolgo povorko, ki je z orkestrom na čelu krenila proti Malemu Obrežu, kjer je bil zažgan kres. Ob tej priliki je tov. Areh v kratkih besedah orisal pomen baklade, ki so se je udeležili številni frontovei iz vseh vasi KLO Dobova in množične organizacije. Posebno pohvalo pa zasluži gasilska četa iz Velikega Obreža, ki se je pod vodstvom tov. Jožeta Jurkasa polno-število, v gasilskih uniformah udeležila baklade. To je lep primer sodelovanja množičnih organizacij z OF. Želeti je, da bi gasilski četi iz Velikega Obreža sledile tudi gasilske čete iz ostalih vasi ter bi tako 'S svojo navzočnostjo povzdignile praznovanje državnih praznikov.
Naslednji dan je prav tako KOOF priredil v dvorani zadružnega doma svečano akademijo v proslavo desetletnice OF. S pomočjo celice KP in sindikalnih podružnic ter v sodelovanju KUD-a, predvsem pa učiteljstva osnovne šole in nižje gimnazije je odlično uspel zelo dobro pripravljen program. Uvodoma je tov. Feliks Jug podal zgodovinski razvoj, pomen in vlogo OF V borbi, kakor tudi v obnovi in izgradnji socializma. Glavni del programa so izvajali pionirji in pionirke osnovne šole ter mladina nižje gimnazije. Prikazali so nam mične prizore iz partizanskega življenja ter nas presenečali z rajal-
Razstava NOB v Posavskem muzeju
v Brežicah
Posavski muzej v Brežicah, ki ga skrbno ureja prof. Franjo Stiplovšek, je priredil za 10. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte obširno razstavo predmetov in dokumentov iz časov naše narodnoosvobodilne borbe. — Razstava je prirejena v prostorih omenjenega muzeja in obsega zgodovinski material, ki se nanaša predvsem na dejavnost področja krškega okraja. Pred nami vstajajo slike najtežjih dni posavskega človeka, ki ga je Hitler hotel fizično iztrebiti, izseliti in uničiti, njegovo rodno grudo pa ponemčiti.
Dne 30. julija 1941 je bila v Krškem ustreljenih prvih deset žrtev nemškega okupatorja. Njihova pisma, rojstne liste, spričevala, delavske knjižice, dva zvezka pesmi Zdenka Kaplana, in sploh kar so še takšnega imeli pri sebi, je skrbna roka zbrala in ohranila poznim rodovom v opomin in spomin. — Na stenah so obešeni zloglasni razglasi o ustrelitvi teh prvih žrtev, nadalje razglasi o zaplembi premoženja pobeglih (sept. 1941), straho- * ten nemški razglas o selitvi Slovencev (20. oktobra 1941) in še kakšnih 14 različnih objav o ustrelitvi partizanov in pripadnikov OF, ki segajo od septembra 1941 pa tja do leta 1945. Na teh mrtvaških razglasih srečavamo množico oseb iz krškega okraja, ki so žrtvovale svoja mlada življenja za lepše dni. Prestreljene hlače, bluze, torbe, opasači padlih partizanov Posavja in nekaj pušk iz Kozjanskega odreda so neme priče borbenosti tega ljudstva. Kot posebna znamenitost razstave pa je zastava Cankarjeve brigade, ki jo tov. upravnik muzeja prof. Stiplovšek zlasti ljubosumno čuva.
Precej bogato pa je zastopana na tej razstavi propagandna literatura NOB, ki hrani marsikakšen dragocen dokument: Delo (1. 1942), Ljudska pravica (1. 1942), razne izdaje Slovenskega poročevalca iz zasedenega Štajerskega ali pa osvobojenega ozemlja, Radijska poročila (1.1944), Preglede dogodkov (1944), tiskane in ciklostirane; Kmečki glas (gorenjska izdaja 1944), Kmečki glas (osvobojeno ozemlje — 1944), Našo ženo (1944), Štajerskega poročevalca (1944), Delavsko enotnost (štajerska izdaja — 1944), Novi čas (Štajerska — 194), Poročilo Tanjuga (1944), Glasnik ujedinjenih naroda (1944), Partizanski Toti list (1944), brošuro Kos, Črna roka (1944), Prešernovo Zdravljico (biiliofilska izdaja — Gorenjska 1944). Pirnatove originalne linoreze iiz NOB, šop dopisov Kozjanskega odreda in še marsikaj. — Razstava, ki je okusno urejena, prikazuje prispevek posavskega človeka v tej veličastni narodnoosvobodilni borbi.
Razstavo je dne 22. aprila otvorSl predsednik okrajnega izvršilnega ljudskega odbora tovariš Lojze Colarič, ki je v krajšem govoru orisal namen razstave. Dal pa je v imenu Osvobodilne fronte tudi priznanje tovarišu Stiplovšku, ki ima veliko zaslug pri urejanju razstave in zbiranju gradiva.
Zanimivost na razstavi je predvsem ba-cač, ki ga je sam izdelal tovariš Čepin iz Sv. Petra med narodnoosv. borbo.
Razstava je dosegla svoj namen: vzbuditi med našim ljudstvom spomine na najtežje dni naše zgodovine in pa na zmago naše borbe, ki so jo vodili in jo še danes vodijo naši najboljši ljudje.
n lani in prostimi vajami. Pionirski pevski zbor pa je pod vodstvom tov. Franca Vadnala zapel partizanske in narodne pesmi. Pa tudi sindikalna podružnica Pletilnice v Dobovi je s svojimi točkami navdušila ob spremljavi orkestra prisotne.
Na koncu proslave je sekretar Zveze borcev razdelil svojcem žrtev fašističnega nasilja »Spomenice«, ki jim jih je podelil ob desetletnici OF Glavni odbor Zveze borcev. S tem se je proslava zaključila. Prisotni frontovei, bilo jih je približno 400, so z izrazi zadovoljstva zapuščali dvorano, želeč si še sličnih prireditev.
KOOF je vsem, ki so sodelovali pri izvedbi proslave OF, zelo hvaležen za njihov trud, posebno pa učiteljstvu, ki se je to pot posebno izkazalo.
tekmovanje v Krškem, v Brežicah, na Bizeljskem in v Artičah. Sigurno so zmagali Šentpetrčani na Bizeljskem, v Artičah pa Artičani V Brežicah so presenetili s svojo zmago pionirji iz Čateža nad Brežičnni, v Krškem pa pionirji iz Velikega Podloga nad Krčani. Po vsem, kar iz tekmovanj lahko sklepamo, je razvidno, da je šah postal med pionirskimi odredi najbolj priljubljena igra.
V	nedeljo, dne 13. maja bo v Brežicah padla odločitev, kdo bo prvak krškega okraja v šahu. Ta naslov imajo že več let pionirji iz Artič.
V	nedel jo po tej, 20. ma ja, bodo v Brežicah na ‘novem stadionu finalna tekmovanja v fizkulturi, popoldne pa bo prav tam skupni nastop vseh pionirskih odredov, na kar se posamezne pionirske organizacije že sedaj vneto pripravljajo. Prav tako bodo imeli pionirji še v mesecu maju tekmovalni nastop pevskih zborov in sicer ločeno za osnovne šole, za bivše sedemletke (sedanje nižje gimnazije) kakor tudi za dosedanje gimnazije v Brežicah, v Krškem, na Senovem in v Sevnici. Sledil bo tudi skupni pevski nastop. Prijavljene pionirske organizacije pa bodo tekmovale tudi v uprizoritvi gledaliških del na domačih odrih, že sedaj je za te prireditve veliko zanimanja, kar nam dokazuje tudi število prijavljenih in sodelujočih pionirskih odredov.
Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo udeležba na teh pionirskih prireditvah polnoštevilna ter da bomo dali našim pionirjem najlepše in polno priznanje.
FIZKULTURA
„Krčani v Marofa"
Pred kratkim je gostovalo moštvo TD Krško v revanžni nogometni tekmi v Savskem Marolu proti tamošnjemu SD Bratstvo.
Moštvo Krškega je nastopilo v okrnjeni postavi in z mladinci. Po enakovredni igri je v zadnji minuti prvega polčasa po krivdi obrambe nasprotnik prišel v vodstvo z 1 : 0.
V	drugem polčasu, ko je bilo Krško v premoči, je nasprotnik s hitrimi prodori dosegel v kratkem presledku tri zapovrstne gole.
Naš napad ni izrabil več stoodstotnih pozicij za dosego gola. Ni zameriti, če mladinec, ki igra prvič v moštvu, zgreši pred praznimi vrati in celo dvakrat. Nasprotnik je imel v moštvu igralca, ki je igral preveč na moža in surovo, tako da je izzval od številnih gledalcev7 upravičen protest. Sodnik ni znal že v -kali zatreti surove igre navedenega igralca. V zadnjih minutah igre je Bratstvo zabilo še zadnji gol in postavilo končni rezultat 5 : 0. Rezultat ni realen; ako bi bile realizirane vse pozitivne akcije, bi rezultat bil drugačen v korist krškega moštva.
Moštvo je bilo lepo sprejeto in pogoščeno.
Dopoldne sc je v tamkajšnjem gasilskem domu vršil šahovski dvoboj Bratstva in sekcije Krško na petih deskah. Končal se je 3:2 za domačine, ki razpolagajo z dobrimi igralci.
Poživeti bi bilo tudi šahovsko življenje v Krškem, saj je društvo obstojalo in igralcev je dovolj, ki bi se radi udejstvovali v šahovski igri. So tudi pionirji in mladinci, ki imajo veselje do igre in bi radi javno nastopili na turnirju. V okolici imamo tudi društva, n. pr. Rajhen-burg, Brežice itd. Treba bo začeti in resno poprijeti, saj prijateljev šaha je dovolj.
Velik uspeh SD „Triglav“ Krško
V	nedeljo, dne 22. IV. 1951 je nogometno moštvo SD »Triglav« Krško gostovalo v Celju, kamor je bilo povabljeno na nogometni turnir na čast 10. obletnice OF, katerega je priredilo SD »Triglav« Celje. Za pokal so se borila tri moštva in sicer:
JA Celje, Triglav Celje in Triglav Krško. Prvi nasprotnik za Krško je bilo moštvo JA Celje, s katerim je naše moštvo z odlično igro igralo neodločeno 1 :1 kljub temu, da je med igralci iz Krškega vladala panika, ker so imeli prvo tekmo s tako močnim nasprotnikom. Gol za Krško je dosegel takoj v začetku prvega polčasa tov. Bizjak Tone, ki je po lepem pred-ložku zabil neubranljivi gol. Kmalu za tem je zabil gol iz enajstmetrovke tov. Bizjak ponovno, vendar ga neobjektivni sodnik ni priznal. V tej tekmi so vsi igralci igrali zelo dobro.
Pet minut po končani prvi tekmi je žreb določil, da naše moštvo igra drugo tekmo s SD Triglav Celje, proti kateremu je izgubilo z 0 : 3, vendar ne zaradi slabe igre, temveč zaradi utrujenosti, ker jih je oviralo zelo blatno igrišče. Goli so bili neubranljivi. Ker je moštvo JA izgubilo proti SD Triglav Celje z 1:6, je naše moštvo zasedlo drugo mesto, kar je lep uspeh za tako mlado na novo ustanovljeno moštvo.
V prvi, zlasti spa v drugi tekmi se je zelo dobro izkazal vratar tov. Drago Bračun, ki je s svojimi paradnimi skoki rešil več nevarnih situacij pred golom svojega moštva. V ostalem se je tudi odlikoval tov. Bizjak, Preskar in Vinščak in tudi drugi niso zaostajali za njimi.
Vsekakor je to velik uspeh za nogometaše SD Triglava Krško, ki bodo z rednim treningom in požrtvovalnostjo še marsikje dosegli uspehe. Omeniti je treba, da so znatno bolje igrali kot pa prvo tekmo v Krškem proti mladincem iz Krškega.
KINO SEVNICA
predvaja
5. in 6. maja
12. in 13. maja
19. in 20. maja
26. in 27. maja
SEVILJSKI BRIVEC italijanska proizvodnja
LJUBAVNA PESEM ameriška proizvodnja
JEZERO
jugoslovanska proizvod.
PESTUNJA ameriška proizvodnja
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna ni-ročmna fi din. — uoedma številka 3 din — Čekovni račun št. 605-95503-9. — Ureja uredniški odbor, Nasiov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celj-u. — Odgovarja uredniški odbor.