Političen list sza slovenslci narodi
prilogo »Ilustrirani
Uredništva te v Kopitarjevi uKcl št. в /ЈП Koltoplsl se ne vračajo, nefranUtrana pisma se ne sprejemajo ' Uredništva telefon štev, SO, upravnlštva štev. 32S
Uprava je vKopltarjevl ul.št. ti ^ Čekovni račun: Ljubljana itev. JO.«SO In IO.349 za Inscrate, Sarajevošt.7SG3. Zagreb št. 39.011, Praga ln liunal št. 24.797
Naročnina
Dnevno Izdaja
za drŽavo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 LHn
■ gHMMHWMpMHMHHHHMH fattfTHnmH^V-: Т.ЈГГ1ГЋ	ЈМВШ)
Slovenec«
Cene oglaso-v i stolp, petlt-vrsta mali ogl rtsl po I SO ln 2 D,ve<i|l oçilosl nad 45 mm viilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Dli». v urediililkem delu vrstica po tO Din o Pri vei)em o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj rnzen pondelJKo tn dneva po prazniku
za inozemstvo
mesečno 35 Din nede!)slta Izdata celole no vJugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko
Dr. Č-a:
Vprašanje „Anschlussa".
Občutek pri razmišljanju tega vprašanja za nas Sl<5vence se da primerjati z občutkom ob našem izreku: Ne kliči vraga! Morda jc ravno radi tega slika o dejanskem stanju tem bolj potrebna. Kronologični podatki sami so precej nazorni: Clemenceau je ob sklepu vej-ne dejal, da je še v sedanji Nemčiji 20 milijonov Nemcev preveč in mirovne pogodbe su združitev prepovedale. Avstrija se je 12. nov. 1918 izrekla kot del nemške države, narodna skupščina je 22. febr. 1919 izrazila svoje simpatije za združitev. 6. sept. 1919 je avstrijska skupščina protestirala proti prepovedi združitve. Jeseni 1920. je naročil parlament dunajski vladi, da izvede tekom pol leta ljudsko glasovanje o pridruživi. Antanta je izvršitev sklepa preprečila, nakar so posamezne dežele (Tirolska, Salcburška) izvedle glasovanje na lastno pest z 99, ozir 98% »za«. Parlament je še enkrat sklenil izvesti glasovanje, a antanta ni dopustila. Wcimarska ustava je v čl. 61. predvidela udeležbo Avstrije na državnem svetu (zastopstvo dežel). Antanta je proti temu členu protestirala, ker je nasprotoval čl. 80. verzajske pogodbe in nemški poslanik Lersner je moral 22. sept. 1919 priznati slovesen protokol, v katerem izjavlja nemška vlada, da je gornji člen ustave ničen. Od tedaj so nastali različni načrti: nevtralizacija Avstrije po zgledu Švice, drugi so bili — v inflacijski dobi — za razdelitev Avstrije med sosedne države z nevtralizacijo Dunaja, večina za priključitev. Današnje dejansko stanje je treba razdeliti v stanje de iure, de facto in v posamezna stremljenja.
De iure: Ko se je mudil pred časom bivši kancler Ramck z Dinghoferjem v Berlinu, so se na tihem sporazumeli, kako bodo zbližanje pospešili. V poštnem oziru velja Avstrija kot tuzemstvo. Socijalna politična zakonodaja je utrdila vzajemnost v vsakem oziru. Avstrijski delavec in zasebni uradnik je deležen vseh dobrot nemške socijalne politike in se mu bivanje v Avstriji vračuna enako kot v Nemčiji. V vojaštvu so skušali uvesti isti règlement in vzgojo. Uradna stremljenja so šla tudi za tem, da se finance in justica poenotijo. Ko je bila lani v Berlinu avstrijska turistovska razstava, so se otvoritve oficijelno udeležili nemški državni zastopniki. To območje je urejeno kot eno.
De facto: Nemški kapital se je začel udej-stvovati v avstrijski industriji; če se sestavlja kulturna, gospodarska, politična, narodna statistika, je Avstrija zraven kot samo ob sebi umevno. V vsakem mestu je društvo nemško-avstrijske skupnosti, enako т obeh državah državna zveza. Če so pa v Nemčiji vsi edini v tem, da se Avstrija z rajhom združi, ni edinosti v potih in ciljih in tangiran je s tem pro-blcjn Nemčije sploh. Do sedaj je veljalo: Pru-sija je Nemčija in dejansko je tako! Odtod bavarski, porenski problem, odtod srdit boj med federalisti vseh struj in Berlinom. Odtod tudi načelna nasprotja v avstrijskem vprašanju. V Prusiji in v Berlinu so mnenja, da more to Veliko Nemčijo kreirati le politika s Prusijo na čelu in se bore proti temu, da bi z združitvijo Avstrije Prusija izgubila na pomenu. Šovinistični protestantovski krogi se enako boje ojačenja katoliškega elementa v državi. Bavarska in Porenje se obratno protivita pruski tendenci in zlasti na Bavarskem gre močno gibanje, da sc ustvari posebna katoliška južno-nemška država, kvečjemu pa sodržavje afi šrrokopravni federalizem.
V Avstriji sc enako boje prusovstva. Združenju se protivi tisti del industrije, ki ima odjemalce in carinske ugodnosti v nasledstve-nih državah in se boji, da bi to z združenjem prenehalo. Obratno zatrjuje druga industrija, da mora Avstrija propasti, čc se nc združi. Trdijo, da je prenos kapitala iz ene stroke v drugo, kot ga vsiljujejo majhne razmere, brez močnega zaledja nemogoč in očitajo sedanjemu kanclerju in vodstvu kršč. soc. stranke sploh, da so — Habsburžani. General Danki jc objavil v januarju članek, v katerem trdi, da bi Velika Nemčija dobila takoj svoj korelat v »aliiranih in asocîiranih« narodih, Avstrija pa bi bila jabolko spora in prvo bojno pozo-rišče. Le čc sc združilo dežele v obliki zvez, ima Avstrija v tej zvezi prostor.
Kancler Scipcl se je nedavno izrazil o »velikem evropskem sistemu«, »zvezi medsebojnega, nad državami stoječega nacijonalnega, političnega in gospodarskega podružabljcnja in miru«) h kateremu se pridružuje i Avstrija

in ki bo, če bodo narodi o tem poslanstvu nemškega naroda prepričani, privedel do tega, »da združitvi ne bo nihče več nasprotoval«. Vsckako zelo — jasno in konkretno...! Krogi krogi »Schonere Zukunft« z dr. Eberlom na čelu pa pravijo, da je pot Avstrije i na jugovzhod, da se odtod prežene francoski in italijanski vpliv, kar pa se ne bo zgodilo, če bo združena Nemčija pod pruskim, berlinskim centralizmom, ampak le v federalizmu, kjer se bodo oblikovala plemena s svojo posebno kulturo, primerno za okolico.
A diplomatje imajo le občutek, kot da je potrebna le — odločna izjava od strani Avstrije. Pomisliti pa je to: V smislu pogodbe odloča o združenžju Avstrije z Nemčijo Svet
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Danes se je končala načelna debata o proračunu. Takoj bi se imelo vršiti glasovanje v načelu. Ker pa jc opozicija prosila, da bi se glasovanje odložilo, se je tej prošnji tudi ugodilo in se je glasovanje odgodilo. Člani opozicije niso zbrani in je bilo zelo malo opozicijonalnih poslanccv navzočih, ko bi se imelo vršiti glasovanje.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela po 10. Pred dnevnim redom jc skupščinski tajnik prečital Basaričkovo pismo, ki se glasi: »Predsedstvu narodne skupščincl Ker sem prišel s člani kluba HSS v nasprotje, odlagam poslanski mandat za okraj Brod in prosim, da se na moje mesto pozove moj namestnik.!
Pri razpravi o proračunu je prvi govoril demokrat dr. Sečerov. Za njim je govoril Pavle Radič. Branil je HSS in dejal, da so bili radičevci v koaliciji z radikali lojalni, radikali pa nelojalni. Trdi, da je radikalom stranka več, kakor država. Potem se je prijavilo k bes,edi še pet radičevcev. Skupščinski predsednik pa jim je odrekel besedo.
Skupščinska seja se je zaključila ob tri četrt na dve.
Popoldanska seja se je pričela ob 5. Prvi je govoril radičevec Mžik, za njim pa je dobil besedo poročevalec
VEČINE DR. OTON GAVRILOVIĆ.
Na kratko je odgovarjal vsem predgovor-nikom. Dejal je, da se je pri debati ugotovilo, da se je ta proračun dejansko zmanjšal. Več govornikov je zatrjevalo, da je zmanjšanje fiktivno, češ, da so se izvršile samo gotove knjigovodske operacije. Ti očitki niso resnični, ker se je proračun dejansko zmanjšal. Drugi očitek, ki ga je izrekla HSS, bivša koali-rana stranka, in sicer njena zastopnika Ivan Pucelj in dr. Šuperina, je ta, da ta proračun, ki je na dnevnem redu ni delo HSS, nego vlade, v kateri so oni bili, in v kateri niso imeli dovolj vpliva niti dovolj besede. (Medklic: »Tako je tudi v resnici bilo!«) Gospod Šuperina trdi, da ta proračun ni bil v razpravi pred ministrskim svetom in z ozirom na to trdi, da pri tem proračunu HSS ni sodelovala. Resnica je, da se je proračun predložil narodni skupščini kot akt celokupne vlade s skupno odgovornostjo NRS in HSS. Ne samo to, še več. Kmetijsko ministrstvo je bilo v rokah
Ivana Puclja, ki je bil minister tudi takrat, ko sc je sestavljal proračun. Ministrstvo za javna dela, ki gradi pola, ki so potrebna, je bilo v rokah uglednega člana HSS dr. Košutiča, ki je veljal kot velik strokovnjak. Kot takšen bi mogel izvršiti potrebne spremembe. Ta proračun bi lahko bil mnogo boljši, kakor jc sedaj. Proračun lega ministrstva je načrt politike resora, ki ga je imel član HSS. Pri debati o tem, čigav je proračun, ki je sedaj v razpravi, se ne more zanikati dejstvo, kdo je izdelal proračun za 1. 1927.-28. (Medklic Ivana Puclja: »Vi bi hoteli braniti proračun, pa se ne da!«) Gospod Pucelj, vi boste imeli priliko čuti nekaj o tej stvari, pa boste slišali, kako se da vse to braniti. Nato prehaja poročevalec k dejstvu, da se je država nahajala do proračuna v gospodarski krizi. Ta gospodarska kriza pa ni iz današnje dobe, marveč obstoja že od prevrata sem in jc posledica velike vojske. Ta kriza ni zadela samo naše držnvn, marveč tudi druge države, za kar govornik navaja razne primere. V tej gospodarski krizi se nain je posrečilo izvesti stabilizacijo. Vlada stremi za tem. da bi
društva narodov. Nemčija je v društvu narodov in v Svetu. Izrazitega nasprotnika ima stvar sedaj predvsem v Mussoliniju. A čc upoštevamo, da politika ne pozna sentimentalnosti in vprašanj posameznikov, če upoštevamo, da imajo pri francosko-nemškem zbliževanju glavno besedo gospodarski in industrijski krogi, ki so zbližanje delno že izvedli v trustih, če se vprašamo, kaj je končno ostalo od stanja po Verzaju, bo morda za nas lc prekmalu buknilo vprešanje: Ali bomo izganjali hudiča z Belcebubom, čc se sporazume-mo z Nemčijo proti Italiji o »okencu proti Jadranu«, ali bo ta sporazum izvedla Italija. V zadnjem slučaju Slovencem gotovo ne bo sijalo — solnce sreče!
zmanjšala obrestno mero,
ki bi odgovarjala pravilnemu stanju, da bi šla korak naprej in da bi podpirala kmeta kot zastopnika največjega števila prebivalstva v naši državi. Vlada je zmanjšala proračun, da
bi mogla
zmanjšati davke,
takse, carine, trošarine in monopole. V kolikor so bila zmanjšanja mogoča, jc to tudi storila. Ni mogoče zmanjšati tega, kar je neobhodno potrebno. Fonde, katere opozicija neprestano vleče na dnevni red, znašajo okrog 70 milijonov. Nato preide na vprašanje, ki ga je opozicija tisočkrat očitala vladi, da ni sposobna rešiti gospodarskih vprašanj in da z ozirom na to ne uživa zaupanja. To so zlasti očitali radičcvci. Vsi gospodarski resori so bili
v rokah HSS,
ki je imela trgovino, kmetijstvo, javna dela in drugo. Ker nosi ona za svoje resore odgovornost, ni tega treba tukaj posebej naglašati. »Proračun je samo rezultanta vaše politike. Vi ste se nahajali v posameznih resorih, finančno ministrstvo pa je delalo sproti proračun dohodkov in izdatkov. Če niste mogli izvesti svoje politike, potem bi morali postopati po parlamentarnih pravilih. Ta vlada, ki jc zmanjšala izdatke, ima kmetijskega ministra, ki je ravno te dni dal
vodnici zadrugam 50 milijonov posojila,
česar vi niste znali storiti.« (Aplavz na desnici.) Nato preide na kmetijske kredite. »Vi ste bili v ministrstvu. Denar jc bil na razpolago. Imeli ste 100 milijonov dinarjev. Tega važnega vprašanja pa niste uredili. Trdim, da bo današnji minister to storil. (Aplavz.) Mnogo se je tukaj govorilo tudi o velikih carinah na umetna gnojila in na galico. Vidite,
te carine so se sedaj zmanjšale,
ker je sedanji kmetijski minister s svojim aktom zahteval zmanjšanje teh carin. Vlada jc na to pristala.
Zakaj niste tega vi zahtevali?
Nadalje nas vprašujete, ali bomo glasovali za ta proračun. Mi bomo glasovali za ta proračun radi lega, ker smo prepričani, da se bo na podlagi dosedanjih predlogov fin. odbora nesorazmerno obdavčenje vseh pre-čanskih krajev zmanjšalo. (Medklici in protesti radičevcev.) Mi ne dajemo samo obljub, marveč mi smo to tudi že dokazali. Mi izdajamo zakonske odredbe. Glasovali bomo za zakonske odredbe, ki se nahajajo v davčnem zakonu, ne pa tudi za obljube. Poleg davkov se s tem proračunom
zmanjšujejo iakse, cena soli, trošarine
in se je v finančnem zakonu izvedel pravičen princip o kaznih, taksah in trošarinah. Dosedaj so sc ljudje kaznovali, ako niso mogli plačevati dolžnih davkov. S tem finančnim zakonom pa se
oproščajo od monopolskih kazni,
ki so bile tako velike. Naš minister je vse lo v kratkem času izpeljal, dr. Krajač pa jc dolgo v noč bdel nad svojimi elaborati in študiral, dokler ga ni dohitela jutranja zora. Praktični ljudje, kakor smo mi, pa smo rešili v enem mesecu toliko vprašanj. Radi tega in radi teh olajšav, ki smn jih v tem kratkem času izvedli, prosim zbornico, da ta proračun sprejme.«
Predsednik dr. Subotić je nato odredil odmor, da bi se mogli sporazumeli glede gla-
sovanja, ker ni bil noben govornik več prijavljen. Med odmorom se je vršila seja vseh parlamentarnih klubov, na kateri so zastopniki opozicije predlagali, da naj bi se glasovanje odložilo na jutri, da bi lahko prišli k glasovanju vsi opozicionalni poslanci. Ker nima vlada nobenega povoda, bežati pred celokupno zbrano opozicijo in ker bi v nasprotnem slučaju lahko opozicija očitala, da se je glasovanje na hitro izvedlo, so tudi zastopniki vladne večine bili mnenja, da naj sc glasovanje odloži na jutri.
Z ozirom na to se je seja ob 7 zvečer prekinila in se bo prihodnja vršila jutri po 10. Na dnevnem redu je samo glasovanje. Že danes je gotovo, da bo vlada imela veliko večino, ne samo pri načelnem glasovanju, marveč v svojem nadaljevanju sploh.
Opozicija jc o tem popolnoma prepričana in celo dai.ašnja »Reč« danes resignirano kot senzacijo priobčujc kot najnovejše to, da 90 vsa upanja opozicij«, da bi pri glasovanju o proračunu kaj dosegla, prazna in da bo vse ostalo pri starem do 1. aprila. Senzacij, ki so jih samostojni demokrati napovedovali, ne bo do 1. aprila in prepričani smo, da jih tudi po 1. aprilu ne bo.
VPRAŠANJE
AMANDEMENTOV K PRORAČUNU.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Popoldne je imel sejo finančni odbor. Finančni minister je podal smernice, ki naj so jih finančni odbor drži pri sprejetju raznih amandementov. Z ozirom na skupščinske seje bo finančni odbor razpravljal o amandementih na jutrišnji seji, ko pridejo v razpravo posamezni aniandementi.
ZA SPREMEMBO ZAKONA 0 KMETIJSKIH KREDITIH.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Ravnateljstvo za kmetijske kredite je imelo danes sejo, katera se je sklicala na željo kmetijskega ministra dr. K ulov ca. Na to sejo so bili pozvani nekateri načelniki. Na seji so razpravljali o zakonu o kmetijskih kreditih, in sicer v tem zntislu, ali bi se zakon izvedel v sedanji ali v spremenjeni obbki. Vršila se je dolga debata, v katero so posegli vsi navzoči. Zanimivo je bilo, da se je nad polovica izrazila za kompromisni predlrg. ki zahteva delno spremembo zakona. Na seji je bil radikal dr. Andrić, ki se je tudi izrazil za spremembo zakona.
URADNIŠKA VEST.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) G. Franc Čer. n e, relerent pri velikem županstvu v Ljubljani, je pomaknjen iz 6. v 5. skupino.
ZA ČASNIKARJE.
Bolgrad, 8. marca. (Izv.) Na današnji seji je belgrajska oblastna skupščina sklenila dati v proračun letno 10.000 Din za časnikarski pokojninski foud.
VPOKOJITVE PRI ŽELEZNIŠKEM RAVNATELJSTVU V LJUBLJANI.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani so vpokojeni: Karel Felicijan, Tomaž Arlati, Maks Prost, Ivan Kor-dan. Anton Zorko, Josip Koren, Franc Potočnik, Rudolf Čik, Štefan Beleglavec, Anton Šir-celj, Andrej Pavlin, Maks Propan, Josip Kra-kovljik, Ivan Stroj, Anton Klič, dr. Ivan Gaj-ger, Karel Sajovec, Rudolf Lisec, Nikola Ba-testin, Franc Cvek, Josip Ma lik, Martin Ma-tičič, Franc Šopcr, Hugo Bajuk, Mihajlo Le-zinik, Karel Gabriel in Rudolf Miculinič.
Anglija in razoroževanje.
v London, 8. marca. (Izv.) V spodnji zbornici je v debati o proračunu vojnega ministrstva opozarjal zastopnik delavske stranke .Toneš na to, da je bilo pri razorožitvi Nemčije sklenjeno, da bodo pričele z razorožfevanjem tudi zavezniške države. Zastopnik vojnega ministra je z ozirom na to poudarjal, da Rusija pri razorožitveni konferenci ni bila zastopana in jo danes najbolj oborožena država, ki razpolaga s stalno armado 650.000 mož in more v slučaju potrebo vpoklicati pod orožje do 9 milijonov močno armado. Delavski zastopniki naj bi poskušali doseči razoroževanje najprej v Rusiji. Predlog delavskega poslanca Green-vooda, naj vlada sestavi posebno komisijo, ki bo sestavila predloge za razorožitev, je bil odklonjen s 223 proti 108 glasovom. Po vladnih podatkih šteje angleška armada IGG.noo mož.
'.Washington, S. marca. (Izv.) Ameriška vlada jc predlagala Angliji in Japonski, naj se vrši konfcrenca o razorožitvi na morju med temi tremi državami v Ženevi. Konfcrenca naj bi sc sklicala po 1. juniju.
Načelna debata o..proračunu končana.
OBRAČUN POROČEVALCA VEČINE S HSS, POSEBNO S PUCLJEM. — PUCELJ KOT MINISTER ZA KMETIJSTVO Ni NIČESAR STORIL. — USPEHI SEDANJEGA POLJE-DELJSKEGA MINISTRA DR. KULOVCA. — ZNIŽANJE CARIN, TAKS, TROŠARm IN
MONOPOLSKIH CEN.
Dr. Marković o zbližanju z Bolgarijo
in Madjarsko.
PRI VSEH JE NAJBOLJŠE RAZPOLOŽENJE ZA ZAKLJUČITE V POSEBNIH PRIJATELJSKIH POGODB.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Danee se je vrnil v Belgrad dr. Laza Marković. Pri tej priliki je sprejel časnikarje Ln jim dal obširno izjavo. Najprej je demantiral vso vesti o tem, da bi bil dajal izjavo o podonavski konfederaciji, ki ni bila predmet razgovorov in za katero se ni nihče zavzemaL Nato je govoril o tem, v kakšnem svojstvu je odšel v Budimpešto. Sel je kot javen delavec in politik, ne da bi imel kako misijo. Nato je govoril o sklenitvi pogodbe med nami in Mažarsko. Dejal je, da se je kljub sklenjenemu miru do leta 1925 v Evropi čutilo, da si stojita nasproti dva tabora. Zato so se grupirale posamezne skupine držav, da bi čuvale sklenjene pogodbe. Takšno grupacijo tvori Mala antanta. Z locarnskim paktom so se razmere znatno zbol-šale, posebno na zapadu Evrope. Locarnska pogodba je omogočila, da sta pričeli Nemčija in Francija iskreno sodelovati. Ko so ee pomirili na zapadu, eo se pričeli pomirjevati m vzhodu, kjer je stanje mnogo težavnejse. Iz vseh dogodkov se vidi, da je vprašanje v posameznih državah mnogo bolj zapleteno. Zato je Društvo narodov vsem državam na vzhodu priporočilo, da sklenejo parttkularne sporazume po načinu posebnih prijateljskih pogodb po zgledu Locarna. Najzanimivejše jo na vzhodu vprašanje razmerja med Bolgarsko in Mažarsko. Ti dve sta bili vedno nasprotni vsakršni takšni politiki. Mažarska na ta predlog Društvu narodov niti odgovorila ni. Napori naše države so bili v tem pogledu zaman. Vendar pa je bil vpliv locarnske politike tako
močen, da eo ee e 1. decembrom 1926 tudi v tej smeri razmere zboljšale. Naša država je glede Bolgarske vzela v roke iniciativo in jI tudi formalno stavila predlog za tako prijateljsko pogodbo. Ta pogajanja so se po kratkem času prekinila, ker bolgarsko javno mnenje še ni bilo dovolj zrelo, da bi lahko sledilo locarnski politiki. Sofijska in belgrajska vlada sta ee zedinili, da se s tem zastojem pogajanja nikakor ne končajo, marveč naj bi ee prekinjenje porabilo za to, da se javno mnenje in razpoloženje obeh narodov kolikor mogoče še bolj pripravi ia takšno politiko. Kar se tiče Mažarske, sta že lansko leto stopila formalno v stik grof Bethlen in dr. Ninčič. Ze taikrat je prišlo do tega, da bi bilo treba med obema državama rešiti razna sporna vprašanja. Dr. Laza Markovič je pri tem sodeloval in je ravno raditega odšel v Budimpešto, da bi mogel govoriti z grofom Bethlenom in zunanjim ministrom Valkovom. Pri tej priliki eo je prepričal, da je na Mažarskem v resnici najboljše razpoloženje za to politiko. Zato Mažarska odločno pobija vse tendence, ki so na- j perjene proti Mali antanti in pravi, da posebna pogodba med nami in Mažarsko n.;ka- i kor ne bi vplivala na medsebojno razmerje držav Male antante. Na vprašanje,, kaj je z restavracijo Habsburžanov, je dejal, da se je prepričal tekom razgovorov, da to ni nobeno vprašanje. Nato je pohvalil Budimpešto, gospodarsko življenje na Mažanskem in leip sprejem, ki ga je doživel.
Ženevsko zasedanje.
t Ženeva, 8. marca. (Izv.) Na včerajšnji prvi seji sveta je bil odklonjen predlog, naj se vstavi plača komisarja za Gdansko v proračun Društva narodov. Predlog, da se dovoli Poljski prevoz in skladanje orožja na gdan-skem ozemlju, je bil soglasno izročen vojaški komisiji. Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bila rarprava o pripustitvi zaslišanja prosilcev iz mandatskih ozemelj, katero je predlagal lani mandatski odbor. Svet je ta predlog odklonil. Vprašanje o postopanju pri glasovanju in volitvi nestalnih članov sveta se je prepustilo posameznim članom v proučevanje.
Zenova, 8. marca. Francozi naglašajo, da fe v sedanjem zasedanju Društva narodov ofi-cielno nikakor ne bo govorilo o porenskem vprašanju. Francija bo skupno z Veliko Britanijo posredovala, da se nemško-poljski spor mirno reši.
Ženeva, 8. marca. Ob priliki sestanka Bri-and-Stresemann je Briand prosil za nekatera pojasnila glede zadnjega zunanjepolitičnega govora grofa Westarpa v berlinskem državnem zboru. Stresemann je Briandu pojasnil, da je vstop nemških nacionaleev v vlado velik korak k utrditvi francosko-nemškega sporazuma.
v Pariz. 8. marca (1ет.) Po poročilu Daily Telegrapha sta se Briand in Stresemann zedinila, da se naj vprašanje o izpraznitvi Porenja tekom sedanjega zasedanja ne razpravlja.
Italija bo ratificirala dosovor glede
Besarabije.
London, 8. marca. (Izvirno.) »Daily Tele-graph« komentira dogodke v Ženevi in označuje podrobneje angleško stališče k posameznim visečim vprašanjem. Zlasti podčrtava Chamberlainovo izjavo, da Anglija ni dala Poljski nobenih posebnih diplomatičnih jamstev za vojaško pomoč proti sovjetski Rusiji. Vprašanje neutralizacije Litve se Velike Britanije ne tiče. Dejstvo je, da Anglija nikdar ni smatrala vprašanja revizije poljsko-nemške meje za zrelo in aktualno. Glede izpraznitve PoreDja smatra Anglija, da je Nemčija izpolnila zadnje pogoje in ima pravico zahtevati, da se to vprašanje načne. | Nikakor pa ni to stvar dogovora med Francijo in Nemčijo, ampak je to zadeva vseh aliiranih. Anglija obžaluje, da še ni prišlo do dogovora med sovjetsko Rusijo in obrobnimi državami ob Baltiškem morju. Te države morajo v lastnem interesu vzdrževati z Rusijo kar najboljše odnošaje.
Ženeva, 8. marca. (Izv.) Komisija za ogrsko posojilo pri Društvu narodov je v današnji seji ugodila prošnji ogrske vlade in dala ogrski na razpolago še preostanek tega posojila. Prihodnja seja sveta bo obravnavala o tem predlogu komisije.
Ženeva, 8. marca. Na predlog generalnega tajnika Društva narodov je svet imenoval marchesa Paulucei di Calboli za italijanskega generalnega podtajnika Društva narodov.
▼ Rim, 8. marca. (Izv) Časopisje se obširno peča s sklepom ministrskega sveta, da se ratificira v Parizu sklenjena konvencija glede Besarabije. Listi poudarjajo, da se z ratifikacijo ne bo politično razmerje med Rusijo in Italijo z ničemer spremenilo, ker je samo logični zaključek diplomatskega akta. Italija je interesirana na tem, da pomaga Romuniji, da se ta politično utrdi, ker zavzema ta država na vzhodu srednje Evrope odlično mesto. Na drugi strani pa bo ta akt imel važen pomen za politiko na Balkanu. Zatrjuje se tudi, da je Italija pri tem imela popolnoma proste roke in da v tem oziru niso vplivale kake zveze med Rimom in Londonom.
v Ženeva, 8. marca. (Izv.) Italijanski zastopnik Scialoia je danes sprejel zastopnike časopisja in jim sporočil sklep' ministrskega sveta, da Italija ratificira italijansko-romunski sporazum, sklenjen 20. okt. 1920 glede Besarabije. Če je Italija dosedaj ratifikacijo te pogodbe zavlačevala, se je zgodilo to raditega, ker je pričakovala, da pride med obema inte-resiranima državama, Rusijo in Romunijo, do neposrednega sporazuma. Scialoia je izjavil, da se radi tega prijateljsko razmerje med Ita-
lijo in Rusijo ne bo skalilo, ker je to samo formelen akt.
v Ženeva, 8. marca. (Izv.) Konvencijo glede Besarabije so svojčas sklenile Francija, Anglija, Italija, Japonska in Romunija. S to konvencijo se garantirajo Romuniji meje napram Rusiji. Ker je potrebno za veljavnost pogodbe, da jo ratificirajo tri države, je stopila šele sedaj v veljavo, ker sta jo poprej ratificirali samo Anglija in Francija.
Seja italijanskega ministrskega sveta,
v Rim, 8. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal Mussolini kot minister za notranje zadeve o položaju in ugotovil, da je politični položaj zelo zadovoljiv. Prefekti so striktno izvedli okrožnico o organizaciji prefektur. Program fašistovske stranke, kakor ga vsebujejo govori Turrattija v Turinu, Neaplju in v Rimu za to leto se je izpeljal povoljno. Ob 8. obletnici fašizma, ki se bo praznovala 27. marca, bo sprejetih v stranko in milico 66.000 novih članov. Vsi bodo sprejeli nove članske izkaznice in vsak dobi puško. Dalje je Mussolini predložil min. svetu v ratifikacijo konvencijo glede Besarabije, sklenjeno 20. oktobra 1920 v Parizu.
Velik potres na Japonskem.
Tokio, 8. marca. (Izv.) Včeraj popoldne ob 6. uri 30 minut je bil zopet hud potres v ozemlju med Tokio in Osaka. Potres se je razširil do obale japonskega morja. V Osaki in Kobc, kjer so bili potresni sunki najmočnejši, je nastala strašna panika. Prebivalci so se iz mesta zatekli v dore. V obeh mestih
se je več hiš zrušilo in na stotine hiš je poškodovanih.
Ognjišče potresa je ležalo pri Kyoto, kjer se je zrušil ogromen most in jc bilo pri tera zasuiih 23 oseb. V Sakai so razvaline neke tovarne za bombaž podsule 25 dclav-I cev. V Osaki je 80 oseb obtičalo med tra-
movjem nekega kina. V Osaki so po dosedanjih poročilih 3 mrtvi in okoli 100 oseb težko ranjenih. V razdrtih delih mesta je izbruhnil med potresom še požar, ki se je bliskovito razširil. Vojaštvo je takoj hitelo na kraj nesreče.
Newyork, 8. marca (Izv.) Skođa, ki jo je povzročil zadnji potres na Japonskem je še veliko večja kot je to razbrati iz prvih poročil. Med potresom je prebivalo v Kobe 600 ameriških potnikov, ki na parniku potujejo okoli sveta. Vsi so v naglici bežali iz mesta nazaj na krov. Vsled velike gnječe se je udri mostič na ladjo. Pri tem je neka gospa tako nesrečno padla, da je bila na mestu mrtva, dva potnika pa sta težko ranjena. Potres je trajal 3 minute.
v Tokio, 8. marca. (Izv.) Škoda, povzročena po potresu je velika. Po izvidih zrako-plovcev je dve tretjini mesta Mimiyama upi-pelil požar, ki je nastal ob potresu. Tudi mesto Maisuru je v plamenih. Število človeških žrtev cenijo na 5000.
kantonske ete pred Šanghalem.
▼ Berlin, 8. marca. (Izv.) Reuter poroča iz Šanghaj a, da se je med poveljnikom severnih čet, Cangčungčangom, in poveljnikom južnih čet, Šanghaišengom, dosegel sporazum v tem, da bo severna armada brez boja prepustila šanghaj južni armadi. Vendar ta vest še ni potrjena. Prejšnji poveljnik na severu, general Sun, je zbežal na Japonsko. Kantonske čete se stalno pomikajo proti severu in imajo že v oblasti železniško progo Nanking—Šanghaj. Z ozirom na naglo prodiranje južne armade je angleški poveljnik v Sanghaju pomnožil posadko z vojaštvom iz Hongkonga. Angleška posadka šteje sedaj 8000 mož. Skupno cenijo posadko japonske, ameriške, angleške, italijanske in holandske armade na 15.000 mož.
v London, 8. marca. (Izv.) Iz šanghaja poročajo, da so delavske organizacije sklenile nastopiti proti generalu Šanghajčengu, ako bi hotel skleniti kak sporazum s severno armado. Sklenili so, da ga bodo umorili, ako bi hotel v tem oziru ravnati proti volji delavstva.
v Šanghaj 8. marca. (Izv.) Na železniški progi šanghaj—Nanking je stopilo nad tisoč delavcev in uradnikov v stavko.
v Pariz, 8. marca (Izv.) Agencija Indo-ipacific poroča iz Pekinga, da so pričeli v provinci Honan boji med generalom severnih čet Čangcolinom in Vupejfujem. Zaenkrat se zdi, da je Čangcolin močnejši.
v Šanghaj, 8. marca. (Izv.) Da bi ei ohranile oblast nad delavstvom, so pričele organizacije izvajati najhujši teror. Tekom včerajšnjega dneva sta bila ustreljena dva delavca. Na zborovanju so delavci zahtevali, da se jim da orožje, da se bodo mogli braniti pred nasiljem vojaštva.
v London, 8. marca. (Izv.) Ruski poslanik v Pekingu je zunanjemu ministrstvu poslal noto, v kateri zahteva izpustitev vseh potnikov, kateri so se nahajali na zaplenjenem ruskem parniku. Čangcolin je poslal v Nanking naročilo, da morajo vse potnike razen gospe Borodin obsoditi na smrt. Drugi potniki so podaniki kantonske vlado. Ujetnike so v močnem spremstvu prepeljali v Kiungču.
Umor noHc'pskeqa šefa v Sofiji.
v Sofija, 8. marca V nedeljo ponoči je bil izvršen bombni napad na šefa političnega oddelka policijskega ravnateljstva Ivana Ikono-inova. Poleg razmesarjenega truipla so našli revolver umorjenega, iz katerega sta bila oddana dva strela. O motivu napada in o storilcih ni še ničesar znanega Umorjeni je igral veliko vlogo pri preganjanju komunistov leta 1925.
Sofija, 8. marca. Takoj po umoru Ikono-mova sta bili alarminirani policija in žan-darmerija. Vse iskanje zločincev pa je doslej brezuspešno.
Štirje do pet oboroženi banditi so vdrli v poslopje okrožnega urada v Sofiji. Zvezali so obe slugi in enega z noži težko ranili. Roparji so nato iskali denar. Uradnik, ki je slučajno prišel v poslopje, je dobil takoj več revolverskih strelov in se je zgrudil težko ranjen. Roparji so zvezali blagajnika in odnesli 800.000 levov. Vse se je izvršilo v silni naglici. Policija roparjev ni našla.
Amerika zasedla Nicarsguo.
Newyork, 8. marca (Izv.) Po prihodu na-daljnih 1200 ameriških vojnih mornarjev, ki so jih Združene države naknadno poslale v Nicaraguo, so dobila sedaj vsa mesta in križišča vojaško posadko. Revolucija je torej popolnoma končana.
Takega dela nas ni sram.
Za uradništvo, kronske upokojence, delavstvo in vse druge stanove na splošno, ter za kmetijske zbornice posebej se zavzema torkovo »Jutro«. Naj nam dovoli »Jutro« predvsem par vprašanj.
Ali ni uradništvo prišlo v sedanji položaj takrat, ko ga je »reševal« poslanec SDS g. Reisner in ministra SDS dr. Žerjav in dr. Krainer?
Ali ni ravno SDS napram kronskim upokojencem imela dosledno ramo gluha ušesa?
Ali ni SDS s svojim preganjanjem poštenih trgovcev in obrtnikov naiboli škodovala temu stanu7
Ali ni SDS z od dr. Kramerja podpisano relacijo 1 : 4 najhuje oškodovala vse naše gospodarstvo?
Ali ni SDS ravno zadnji čas najgrše ob rekovala našega kmeta in ali ga »Jutro« tudi sedaj ne blati dan za dnem?
Ali je končno SDS eploh le z mezincem mignila za upostavitev kmetijskih zbornic?
Sedaj pa nasprotno:
Zastopnik SLS dr. Gosar je prvi spravi] vprašanje kronskih upokojencev pred ministrski svet.
Dr. Gosar je rešil ministrstvo za socialno politiko.
Ministri SLS so dosegli znižanje do-hpdnine.
Dr. Kulovec je uveljavil odpravo carine na umetna gnojila.
Ministri SLS so izvojevali že precej aman dementov v korist Slovenije za finančni zakon.
M'nistri SLS eo rešili potrebne državne prispevke za strokovno šolstvo in za ljubljansko univerzo.
Je res velika razlika med delom SLS in razdiranjem SDS, in nas prav nič ni sram, četudi nas »Jutro« zmerja s katoliškimi mo-. ralisti. Smo pač v prijetnem položaju, da po-i novno ugotavljamo, da sedanja vlada četudi le s »par glasovi večine« dobro dela, intenzivno dela za povzdigo splošnega narodnega blagostanja in rešitev ugleda naše države, ki ga je zloglasni režim PP2 spravil na nič.
Finančni odsek oblastne skupščine.
Je Imel včeraj 8. t m. dopoldne in popoldne sejo v prostorih oblastnega odbora na Turjaškem trgu. V dopoldanski seji je podal odsekov referent prof. E. J o r c obširno poročilo o stanju imovine bivše dežele Kranjske Vršil ee je nato razgovor o tistih poslih in ustanovah, ki jih oblastni odbor lahko takoj prevzame v svojo upravo. V popoldanski seji se je po poročilu odsekovega referata razvila debata o področju oblastne skupščine ozir. oblastne ga odbora. Na podlagi principielnega soglasja, ki se je doseglo v tem. vprašanju, se je naročilo odsekovemu referentu prof. Jarcu, naj do prihodnje seje, ki bo v četrtek 15. t m., se stavi podroben oblastni proračun.
Д Enotna demokratska fronta. To je zdaj najnovejši ideal fevdalnega »Slovenskega naroda« in piše: V doglednem času bo zagospo-darila v naši državi velika enotna fronta rvsëh poštenih demokratskih elementov. — Sicer je malo verjetno, a vendar ni izklj*če«e$ da pride v naši državi res v doglednem času do take fronte. Ampak potem v tej fronti ne bo SDS. Iz enostavnega razloga, ker v demokratski fronti ne more biti stranka, ki ni demokratska. Ime »demokratska«, to še davno ne zadostuje. Mora biti demokratska tudi politika in vse udejstvovanje. A tu vendar ne bi mogel trditi »Slov. narod«, da je SDS le v eni stvari kdaj res demokratsko nastopala. АЦ je morda centralizem demokracija? Ali je absolutizem in teror, ki ga je izvajala SDS še vedno, kadar je bila na oblasti? Ali je nacionalni šovinizem demokracija, ali pa morda kulturni boj, ki ga je skušala zanetiti SDS v naši državi? Po pojmih SDS je to morda de mokratska politika, po demokratskih pojmih ! vsega modernega kulturnega sveta pa ravno nasprotno.
Д Počasi, pa sigurno. »Jutro«, ki je doslej »kleroradikalskemu režimu« vsak dan h pogrebu zvonilo, piše v svojem zadnjem situ-acijskem poročilu: Po vsemu torej izgleda, da je pričakovati kritičnih dni šele po 31. marcu. To je torej še daleč. In po 81. marcu bo morda »Jutro« privozilo še v kak nadaljni terminček. Saj se da včasih tudi z njim govoriti.
Vučenie prve velike invalidske lutrije.
Objavljeno n prisntstvu nadležnih vlastf u Beogradu na dan 6. marta 1927.
Kolekciju adidara, br. 60.619.
Auto, br. 63.782.
Pijanino sa modernim gramofonom, br. 137.173.
Spavaću sobu, br. 50.926.
Zlatan muški sat sa lancem, brojevi: 13.958, 19.351, 42.526, 51.499, 60.913, 78.319, 88.525, 90.753, 94.374, 113.509.
Zlatan ženski sat sa narukvicom, brojevi: 27.699, 32.765, 52.341, 103.751, 104.969. 135.730, 140.694, 144.842, 146.745, 147.936.
Garnituru čilima za spavaču sobu, brojevi: 70.568, 145.718.
Veliki tepih, brojevi: 30.465, 75.704, 102.967.
Spisak ostalih 1971 komada zgoditaka od-štampan če biti u listu »Vreme« u Beogradu, na dan 10. marta 1927. god. i u narednom broju »Ratnog Invalida«. Osim toga Invalidska Zadruga poslače g. g. povcrcnlcima 10.000 komada tačnu, punu listu vučenja, kako bi sigurno svaki kupac srečaka bio orijentisan o rezultatu vučcnia Velike Invalidske Lutriie.
t
Kfl| se godi d©m«
Visoko odlikovanje skladatelja p. Hugolina Sattnerja. f
Papeška višja cerkvena glasbena šola v Rimu fPon ti fi ci o Scuola Superiore di Musica Sacra in Roma) jo skladatelja najnovejše slovenske opere »Tajde«, ki bo v kratkem doživela svoj glasbeni krst, podelila redko časf, ko ga je odlikovala s častno diplomo. Diploma je te dni dosla in jo je skladatelju ob navzočnosti vse ljubljanske frančiškanske samostanske družine slovesno izročil provincial dr. p. Regalat Čebulj. Diploma kaže sliko sv. Cecilije, sv. Gregorja, Palestrina itd., besedilo je slikano ozir. okrašeno z lepimi inicialka-ini v ai n i.slu romanske gotske miniaturo umetnosti in se glasi: Al R. P. UgoKno Sattner, O. F. M. jhe tra i fratelli del la terra sacra a Cirillo e Meto-dio ha esercitato ccm la penna e la parola aposto-lato infaticabile a pro' dell' arte musicale sacra, .la Iloma la Pontificia Scuola Superiore di Musica Sacra manda questo Diploma come segno di solein-ue riconoscemeuto per la sua oj>era, di ammiradon e per la sua persona venecanda. Rama, 4. novembre 1926.
Per il Collegio Accademico: Licinio Relice; il Protettore Caetan. Card. Bisletti; il Présidé: D. M. Ab. Fenetti O. S. B.
Po slovensko: PapeSka višju cevkvenoglasbe-aa šola v Rimu. Č. P. Hugolinu Sattner ju O. F. M., ki je med brati v deželi, posvečeni Cirilu in Metodu, sveti glasibeni umetnosti na korist s peresom in bes&do izvrševal neutrudljivo apostolstvo, pošilja is Rima višja papeška cerkvenoglasbena šola to diplomo kot znak slovesnega priznavanja njegovega dela, občudovanja njegove častitljive osebe.
V Rimu, 4. novembra 1826.
Za akademski kolegij: Licinij Refice; pro-tektor: Kajetan kardinal Bisletti; predsednik: D. Pavel M. opat F e il e 11 i, O. S. B.
S to diploma je p. Hugoliu kot prvi Slovenec " postal diplomiran član tega najvišjega papeškega instituta ozir. kolegija za cerkveno glasbo.
Slovenci se tega priznavanja veselimo, saj je v p. Hugolinu odlikovana slovenska glasba sploh. Veselimo se, ker če je kdo med slovenskimi cer-kvenogltsbenimi delavci tako odlikovanje zaslužil, ga je gotovo zaslužil on, ki je vse svoje življenje posvetil temu težkemu delu in kot učitelj, pevo-vodja, govornik in skladatelj dosegel največje uspehe; po ogromnem številu in izborni kakovosti svojih skladeb pa zavzel med slovenskimi glasbeniki najodličnejšo stopnjo, ki se naša slovenska opera z neumorno vnemo pripravlja, da mu jo bližnje dni v Talijinem hramu z lovorjem ovenčata Melpomoua, Polihinmija ...
Prosfava Satlnerleve 75 letnice v Mariboru.
Društvo »Drava« v Mariboru, ki goji v prvi vrsti našo domačo pesem in glasbo, si je pri svoji letošnji prireditvi nadelo častno nalogo, da na dostojen način proslavi 75 letnico rojstva našega najboljšega in najplodovitejšega skladatelja P. Hu-golina Sattnerja m mu s tem izkaže tudi v Mariboru priznanje za njegovo veliko delo. V ta namen priredi. »Drava« dne 2. in 3. aprila t. 1. v veliki Gôtzovi dvorani dva koncerta, na katerih se bo izvajala Sattnerjeva najlepša velika kantata iOljkk in kot uvodna točka >0 nevihti« v izpopolnjeni obliki. Pri proslavi sodelujejo basist p. Kolb iz Zagreba in solistki Bajukova in Vedralova iz Sattnerjevega zbora v Ljubljani. >Drava<- nastopi z mešanim zborom in orkestrom. Vseh sodelujočih bo okrog 120. Da bodeta koncerta nudila prvovrsten užitek, jamči že slavljenčev bivši učenec, pevovodja, ki gotovo dobro pozna njegovo dušo in bo zato podal skladbi dovršeno. Radi tega že sedaj opozarjamo cenj. občinstvo in častito duhovščino, da se polnoštevilno pridruži slavju >Drave< in e tem izkaže slavljencu vsaj nekaj zadoščenja, ki ga slovenski umetniki navadno niso deležni
Smrtna nesreča v Vel. Laščah.
Včeraj popoldne se je pripetila na železniški progi v Velikih Laščah smrtna nesreča. Progovma sekcija je minirala teren za stranski tir ter uporabljala pri tem eksplozivne mine. Delavci so ob pol 3. uri prižgali mino ter se v pravem času odstranili. Kakih 100 do 160 metrov daleč je stal delavski paznik Ivan Praznik, dva in sedemdeset let star. Mina jo eksplodirala, drobci pa so se razleteli daleč naokoli. Majhen železni drobec je padel Prazniku s tako silo na črepinjo, da mu jo je v hipu razklal. Praznik je omedlel. Progovna sekcija je pozvala rešilno postajo v Ljubljani, ki je takoj poslala rešilni avto na kraj nesreče. Praznika so naložili na avto, ko pa se je avto že bližal deželni boluici, je Praznik med potjo preminul. Njegovo truplo si je ogledala v Mestnem doinu policijska komisija, sestoječa iz pol. rev. nadzornika Grudna in pol. zdravnika dr. Avramoviča. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Praznik zapušča sedem otrok.
•
Pretresiiva zgodba Шсke in Ivanke v Dolenji vasi.
Iz Dolenje vasi pri Ribnici nam pišejo: V februarju smo pri nas doživeli pretresljiv dogodek, o katerem pa ni do danes nihče poročal. Takole je bilo: Štiriletna Micka in štiriletna Ivanka, dobri prijateljici, sta malo povasovali pri Kupar-jevih — potem pa, ob 2. uri je bilo, sta so sli drsat na bližnji potok. Mraz je bilo — 12" R — tako, da je ob bregu potoka bilo precej ledu. Kar izginili sta punčki iz hiše. Blizu potoka pa je umivala po kosilu domače dekle posode. Nek tajen glas ji govori, naj gre na potok. Ni imela opravka, pa ker so ni dalo ustavljati ni notranjemu glasu več, zgrabi škaf in stopi k potoku. Komaj pride do vode, zagleda dva prstka, ki sta se vedno bolj potapljala v vodo. Vsa odreveni, no more z mesta in zavpije na pomoč! V bližnjem skednju je rezal sosed Jauez rezanico, ko zasliši kaj je, skoči v vodo in v nekaj trenutkih že nese iz globokega potoka malo dekletce. Hitro skoči v svojo hišo in položi dete na posteljo. Ko spusti potopljenko iz rok, spozna, da je rešil lastno hčerko! V tem pa se je raz-nesel glas. Ivanke ni! Grozni glas zasliši njena mati, skoči iz hiše k par sosedom v grozni slutnji poprašujoč, da li je pri njih njena štiriletna hči Ivanika. Nikjer je ni — v tem pa nesrečna mati v strašni slutnji skoči v potok, gazi v vodi in išče svoje dete — čez ramena jej sega že votla — v tem pa se potopi in v istem trenutku visoko dvigajoč, nese junaška mati svojo Ivanko strmečim sosedom ob obrežju. Komaj odda dete, se od groze in silnega mraza prevzeta mati seseda v vodo nazaj, odkoder jo spravijo ženske v njeno hišo. A ni jej dalo — povrhu le se preobleče in hiti k sosedu, kjer sta ležali deklici vsaka v svoji postelji, obdani od gruče ljudi. Veliko napora je bilo treba, da sta čez četrt ure dekletci dale znamenje življenja. Z Ivanko je bilo seveda šo težje, ker je bila že na dnu potoka. A ko se je prebudila, je bila prva beseda: »Mama, ne smete jokati, saj ne bom umr-la.c Micka se pa takoj oglasi: »Kaj ne, Johanca, danee se ne glemo dlsatk Zgovorna Micka pa pripoveduje, da sta se šli z Ivanko dlsat, lo malo časa smo se dišale, pa so se oči skrile. Drugi dan sta srečna nedolžna otroka že zopet skakljala krog hiše, a da nismo imeli zvečer dveh mrličev, se ima Micka zahvaliti lastnemu očetu, a Ivanka lastni junaški materL
3e H bila bomba?
Maribor, dne 8. marca 1927.
Javnosti je še v živem spominu eksplozija bombe na kletnem oknu hišo voclje delavnic državnih železnic g. Dolkowskega. Istočasno kakor pri Dolkowskem je bil slišati močan razstrel nad hišo načelnika mariborskega gasilnega društva gosp. Vollerja. Voiler sam ni slišal eksplozije, pač pa
njegova žena in služinčad. O eksploziji pri Vollerju je poročalo celo »Jutro«, a ker Voiler sam ni ničesar slišal, jo poslal k podružnici »Jutra« v Mariboru posredovalno osebo, uaj bi »Jutro« popravilo evojo notico v tem smislu, .la pri Vollerju ni bilo« nobeno eksplozije. Pri »Jutru* so rekli oni posredovalni osebi, da ne bodo popravili, ker v slučaju popravka, bi to močno zamerile druge osebe. Od te cele zadeve so minuli tedni in šelo v torek zjutraj je našel Voiler sam pri kajfelici nad svojo hišo luknjo, katero je izkopala nastavljena bomba in poleg luknje precejšen kos užigalne vrvice. »Jutro« jo bilo enkrat boljše informirano nego g. Voiler sam. Tej poučenosti se ne smemo čuditi,
Usmil;enke v zdravstv. zavodih,
K tej stvari smo prejeli še sledečo pojasnilo:
Radi pogostih odlokov glede štedenja so vsi Izdatki bolnic reducirani na minimum, tako, da je večje štedenje sploh nemogoče. Opetovano se je zahtevala tudi redukcija osobja, da se stroški za osobje čimbolj znižajo. Uprava se je v takih slučajih vedno potegovala za osobje, tako za redovno kakor za posvetno ter ni izvedla nikake redukcije, kar bi na vsak način zelo škodovalo rednemu obratu. Postavimo sedaj primero, katero zlo je večje, redukcija osobja ali redukcija prejemkov. Izbrati moramo drugo man.iše, ker se s tem koristi zavodu samemu, na drugi strani pa tudi red usmi-ljenk ne trpi tolike škode kot bi jo v prvem slučaju. Odločno zavračam trditev, da je »akcija« naperjena tudi proti stanovanjem usmiljetnk, ker je pač treba priraiati, da v tem oziru usmiljenke niso
Slovanskemu tisku se napoveduje smrt.
>Popolo di Trieetee, ki se požvižga na Slovane, je lepo zaključil polemiko z nekim tržaškim slovenskim listom: Prijatelji, s svojo izjavo, da vaš list ni opozicicmalen, prihajate prepozno. V Rimu je vprašanje tiska veleaktualno. časopisje se bo razdelilo v priznano in nepriznano. Priznano časopisje bo nosilo v levem kotu zgoraj na naslovni strani likiorski znak (iPopolo di Trieste« ga že ima. Prip. ur.). Slovanski tisk ne bo za priznanje prosi! in bi ga tudi sicer ne dobil, torej se stavi v drugo kategorijo, v kategorijo nepriznanega tiska. »In ta kategorija mora izginiti; kajti režim se vedno hitreje čisti in je naravno, da ne bo mogel ostati pri življenju noben nepooblaščen tolmač tega li onega dela prebivalstva. Ali je treba siovon-skega lista? Ta bi moral biti v skladu s časom — — — fašistovski.« »Popolo di Trieste« je že večkrat napadel slovansko časopisje, a še nikdar ni tako odkrito in gotovo pisal. To dokazuje, da se proti slovenskim in hrvatskim listom na Primorskem res nekaj snuje.
' • • •
Napad na g. ïupnika Grašlča v cerkvi. Ko jo
v beramski cerkvi župnik Grašič na pepelnično sredo trosil pepel vernikom ob obhajal ni mizi, jo nenadoma planil iz zakristijo proti njemu neki mladenič z gorjnčo v rokah. Drugi verniki so mladeniču takoj iztrgali iz rok gorjačo in ga odvedli iz cerkve. Napadalec je sin bogatega posestnika Pav-letiča iz Berma in je slaboumen. Radi slaboumnosti je bil odpuščen tudi od vojakov. Vsi farani so se veselili, da je župnik srečno ušel napadu, ki bi lahko imel usodne posledice. Saj je g. župnik Grašič splošno priljubljen pri Slovanih in Italijanih.
Res vzorna šola. Ponovno srno že pisali, da prihaja na Primorsko najslabši učiteljski material iz Italije, da nadomesti izgnane, slovensko in hrvatske učitelje. To je nedavno priznal tudi »Picco-lo«, ki je enkrat odkrito povedal, da se na Primorsko pošiljajo za kazen taki učitelji, ki so se v Italiji izkazali za nesposobne v vsakem oziru. Opetovano smo žo poudarili, da mnogo teh ljudi tudi moralno popolnoma izkvarjenih. Za to našo trditev imamo danes nov dofaaz: Italijanski učitelj v Bazovici je naročil otrokom, naj pridejo na pust v šolo našemljeni! Otroci so seveda radi ubogali.
Iistirjevonje davkov v Istri. Vse obljube fašistovskih glavarjev, da bo vlada odpisala zssta-
ravno na najboljšem, vsled česar se uprava ua vso moč trudi, da ua kak način nudi usmiljenkam odškodnino za nameravano redukcijo prejemkov i ugodnostmi v naravi.
Lovec Josip, upravitelj javne bolnice v Slovenjgradcu.
Ukradeni električni tok.
Nedavno se je moral pred dunajsko poroto zagovarjati neki Karel Schmidt, ker je neopravičeno in nepoštenim potoni odvzemal od bližnje električne napeljavo tok. Za nastalo škodo je moral takoj plačati tamkajšnji elektrarni 5C00 šilingov, to je 40.000 Din. Sodišče pa ga je vrhu tega še kaznovalo z 8 meseci težke ječe, katero je moral takoj nastopiti.
Tudi pri nas se dogajajo slični slučaji, toda našo elektrarne so bile dosedaj dokaj tolerantne, da so zasačeno nepoštene odjemalce same kaznovalo z malo denarno globo in niso prijavile do-tične osebe sodišču. Ne sme se pa misliti, da bodo naše elektrarno vodno tako popustljive. Ker se taki slučaji pogosto ponavljajo, bodo odslej postopale po zgledu dunajske elektrarne. Zatorej opozarjamo odjemalce električnega toka, da se varujejo nepoštenih dejanj z odvzemanjem toka, kajti stari pregovor pravi: »Nič ni tako skrito, d» bi ne bilo oči to!«
Prijwni'injamo, da vsebuje naš kazenski zakon za take prestopke stroge paragrafe, po katerem se take osebe sodijo radi tatvine tudi pred ! poroto.
rane davke, so se razblinile v prazen nič. Pravijo, da se sedaj Bruno Camus, podestat v Pazinu in neomejen gospodar v Pazinščini, napravlja v Rim. Verjetno je, da bo ostalo samo pri pripravah; pa naj gre Camus tudi v Rim, dosegel ne bo nič. Davki se že iztirjujejo, med temi tudi vinski za leti 1923 in 192 Boben poje. Da gre bolj od rok, so število iztirjevalcev pomnožili Vsaka večja vas ima že svojega. Tako je te dni tudi Tinjan dobil gastnega davkarja. Ko je prišelv vas, so so Ijndjo povpraševali, čemu nam nov; davkar, saj ne bo imel dela. In kaj se dogaja danes? Ljudje jočejo, ko ga ugledajo. Vsaj polovica kmetov ima šmrub-Ijeno kako žival. Za kmete se ne more nikdo potegniti, ker ej fašizem volil parlament.
	NnfffriefSa
«уЈШШшм JPSgtfđ)	specifaliieta
	za čevle
U.čira<eik kopeli za noge s soljo sv. Roka
Ako raztopimo malo množino soli sv Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuie na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarelo ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva še v vsaki ekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se tokoj ne
NADA DHOGERIA
Kalor i Gabrlč Subolics, Strossmayerjeva ul. 2.
njali o njegovih lepotah in privlačnostih, da bi kar poleteli vanj. V Španijo nas pelje, naravnost v amfiteater, kjer neštevilna množica gleda bikoborbo. Prihodnjič nas pa morda še kam dalj popelje.
Ko se pa naveliča ikolovratiti po svetu, se vme v domačo vas. Slavoloke postavlja za birmo, nevesto pelje k ženinu, koleduje. Zvečer zbira stare in mlade pri kaminu in kramlja z njimi o starih časih in prihodnjih dneh.
V tako kratkem času je napravil »Čolničk veliko pot in želimo mu še več uspeha in veliko naročnikov.
Zveza sïowsmkih volakev
S svojim resnim nastopo-m si je Zveza mož iz vojne mahoma osvojila srca našega ljudstva. Brez velikega aparata, s skromnimi sredstvi, tiho in vztrajno vrši Zveza svoje veliko, človekoljubno delo. Sveto ji je možato prijateljstvo, ki je privrelo iz najskrivnejših srčnih globin v težkih časih svetovnega mete-/a. Človeku pač ni treba biti poklicni psiholog, da razume, zakaj se vsaj enkrat na leto zbirajo možje, trpini iz vojne, in obujajo grenko spomine na še povsem sveže dogodke in številne žrtve strašnih vojnih let.
Niso pa vsi li spomini tako strašni — bili so tudi «votli trenutki, 'f°t hni™ m t n 1 n? i 3 n i za žejujočo dušo po topli ljubezni, za socialno čuteče srce — mnogo liujša pa je pomisel, koliko je našiti dragih tovarišev ostalo v objemu večneea sna ua bojiščih, in koliko žrtev in
M. St:
Naš toMV
1927.
Skromno je začel pred petimi leti, ko je prvič legel v valove. Bil je izključno le društven list. Premalo je bilo še v njem prostora, da bi naložil veliko breme. Ni se upal od brega na prosto morje. Slab kot dele v povojih je bil. Malo prijateljev je imel. Razen članov m članic se ni nihče ozrl nanj. Preslabo je bilo njegovo pljuskanje, da bi ga si šali.
Pa pri vsej skromnosti je hotel povedati kaj zanimivega. Poleg bratskih poinenkov in nasve.ov je vpletal ponatise Cankarjevih in Meškovih lepših črtic. Tako je bilo prva tri leta.
Visoko se je dvigni v četrtem letu. Krasni, globokih misli polni uvodni članki, ki se
»Naš Colnlč«. Vsebina 2 štev.: Dr. Ivan Pregelj: Zvodnik (povest od včeraj in danes). Izseljenci pojô... (Mo:e gore; Briški motiv; Vipavska bol) Pomènki: Pepelnlca (Predpust; Pepelnična sreda; Obred pepelenjn; Sllridese'danski post; Domačo šege v postu). Esčn: Bršljan (pesem). Magajna Bogomir: študent Vajda, Valči in vila P. Keller (prevedel dr. A. K.): O glazbcnem življenju v Al-tonrodi. Rado Bednarik: Leta Gospodovega (Bežimo, bežimo, Francozi gredo). Lojze Golobič: Tino in Tinka (povest). Dr. J. Jeraj: V jutranjem solncu (Brez toplih žarkov). Zanimivosti (Kako vlivajo zvonove). Domače ?ege. Pisma uredniku. Meh za smeh (Vražar) Predpustne (Iz življenja umetnikov. Naši ljudje. Organizacija. Uganke. Društva. — Sleherni naročnik ?Našega Čolna naj ima zavest, da podpira lepo življenje po veri med primorskimi SlovcucL
odlikujejo tudi po lepoti jezika, so mu pripomogli, da se je lako razširil med ljudstvom. Začel je prinašati krajše sestavke in samostojne črtice. Poseben prostor je imel za fante, posebeu za dekleta in za dijake poseben. Začel se je razvoj in napredek. Lojze Belokranjski, oziroma Zupanov je s svojimi ljubkimi črticami skrbel, da je dekliška greda imela vedno svojega cvetja. Bil je dober vrtnar. Priljubil se je bralkam in bralcem in teško so pričakovali nadal'evanja.
To je bil velik korak. Odprlo se je morje in čolnič se je pogumno zazibal na valovih. , Vedno bolj zanimiv je postajal. Naročali in brali so ga ne samo člani in članice, ampak dobil si je prijateljev med mnogimi fanti in j dekleti. Iz pisem, ki so jih pisali uredništvu, se vidi, s kakim veseljem so ga prebirali ob večernih urah.
Stopil je v peto leto. Ze po obliki se je predstavil kot nekaj novega. Novo, sveže je zavon alo iz njega. Presenetil nas je. Da bo napredoval, smo pričakovali. Da se je pa tako visoko povspel, se moramo čuditi. Ze imena pisateliev so vzbudila veliko pozornost. Naš veliki Pregelj! Hvale vredno je, da so je spomnil svo'ih bratov. On. ki je zrastel z njimi, ki jo jedel z njimi iz iste sklede, pil iz istega vrča, bo 7nnl tudi spregovoriti toplo besedo njihovemu srcu. On jim bo lnhko govoril kot mati mehko. Saj je sam zapel: .Imam dovolj! Trideset let se ne bi izpisal in izpel. Trideset let pesmi ?a trideset življenja. Za deset tol-I minskih let. ki ao »rva... za deset norišliih ...
za kranjskft. deset... Ce bom še komu z ljube: nijo zajemati smel...« Ce komu, bratom!
In Magajna Bogomir! Kdo se bo pogovoril bolj d maje, če ne brat z bratom? Kdor je z njimi, tužnimi, solze pil, jih bo smel tudi j sušiti. Težko pričakujemo nadaljevanje črtice \ Študent Vajda, Valči in vila«. Upamo, da bo še kaj lepega povedal, saj ga poznamo iz >Dcma in sveta« in »Mladike«.
Pa Lojze Zupanov! Ker ni bilo v prvi številki njegovega imena, smo se prestrašili, da je morda umrl ali kaj. Pa evo ga! Samo prekrstil se je med tem v Lojzeta Golobica. MisLl je, da se bo tako skril. Pa ne bo nič. Smo ga takoj spoznali po njegovem lepem jeziku in ljubkem opisovanju. Pričakujemo, da bo v vsaki številki kaj povedal dekletom. Dekleta ljubijo roje in on jih ima. »Tine in Tinka.« Lep naslov. Prvo poglavje smo prebrali in čakamo. Ze tu se vidi, da bo povest zanimiva. Snov je iz društvenega življenja, kakor kaže prvi del.
Tudi v cerkev pelje čolnič svoje bralce in jim razlaga globok pomen svetih dni in svetih obredov. Postal je čisto družinski list. j 0 vsem hoče kaj povedati. Ljudi poučiti, vzgojiti in jim dati razvedrila.
Rado Bednarik pripoveduje iz preteklosti naše Primorske. Povedati hoče. da so že nekdaj trpeli naši očetje. Pn sn ostali zdravi in moïnl. Tudi danes so močni iz ljubezni do Bega in rodne grude.
Coin'č se hoče tudi po svetu malo razgledali. po tistem svetu. Ici smo že kot otroci sa- •
Slovenci v Italiji
Snežne novice
meseca preteklega leta so bile tozadevne notice v listih objavljene. — Akoravno so se proti čerinovemu načrtu dvignile naravnost neverjetne intrige, je koncert 19. t. m. zasi-guran in sodelujejo pri njem prvovrstni faktorji, tako da bo koncert v vsakem oziru na višku.
0 Gg. hišnim posestnikom. Po posredovanju naših ljudi je g. delegat dr. S a v n i k odredil v zadevi odmere hišne najmarine in postopanja davčne administracije preiskavo, in naročil, da se mu rezultat kakor hitro mogoče predloži v svrho nadaljnjih ukrepov. Svetujemo pa vsem prizadetim, da kljub temu pravočasno vlože prizive.
© Smrtna kosa. V splošni bolnici v Mariboru je umrla 8. t. m. ga, Ivana Ju v an roj. Jereb iz Ljubljane. Pokojnica je bila blaga žena, skrbna mati in gospodinja.
O Popravi! V poročilu o predavanju prof. Koblerja v št. 52. našega lista je tiskarski škrat eno vrstico izpustil, eno pa postavil dvakrat. Brati se mora: »... pokazal je v ta namen razliko med starejšimi našimi pripovedniki (Jurčičem, Kersnikom, Detelo) in med najnovejšimi slovstveniki«. * © Prosveta Krakovo - Trnovo priredi drevi ob pol 8 v društvenem domu predavanje. Predava g. prof. Ivan Dolenc »O Koroški«, Predavanje pojasnjujejo lepe skioptične slike. Vabimo vse člane in prijatelje, da se večera v čim obilnejšem števflu udeleže. — Točno!
O Krekova mladina »Ljubljana«. V petek, dne 11. t. m. ob 8 zvečer se vrši v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti poleg Vzajemne posojilnice skupni sestanek članstva Krekove mladine in akademskega društva »Borbe«. Govorila bosta g. Ter-seglav in adademik g. Cepuder. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se tega sestanka udeleži in pripelje s seboj še nove člane in članice. Ker bo na tem sestanku objavljen novi program društva, je v interesu članstva, da spozna program in delo društva. Za člane in članice udeležba strogo obvezna. — Odbor.
G »Današnja Amerika«. V pondeljek, dne 14. t. m. ob pol 8 zvečer priredi »Prosvetni odsek Delavske zbornice« v Mestnem domu predavanje »Današnja Amerika« z lepimi barva-niini skioptičnimi slikami.
O Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi v petek, 11. marca ob 20 (8 zvečer) v dvorani hotela Union skioptično predavanje. Predaval bo prof. J. Mlakar o Velikem Kleku in Jungfrau-i. Rezervirani sedeži po 10 Din, ostali sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki Uniona, na večer predavanja pri blagajni.
O Klub esperantistov v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže 6. rednega občnega zbora, ki se vrši v četrtek, 10. t. m. ob 20 v Narodni kavarni.
© Rezervni častniki se obveščajo, da je umrl rez. pehotni podporočnik g. Bruno I. Fa v a i. Pogreb pokojnika se vrši danes ob 15 iz Medvedove ulice 38 (Spodnja Šiška). Člani se vabijo, da se udeleže pogreba. — Uprava pododbora.
© Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12, so darovali: v gostilni Kmet nabrano 100 Din, g. Fran Kristan, tu 100 Din, neimenovani 500 Din, neimenovana 100 Din, neimenovana 1000 Din, profesorski zbor ženske realne gimnazije 102 Din, ga. Lina Pia, Dol. Logatec 20 Din, stalno omizje pri Bon-čarju in Košaku 500 Din, uradniki stan. sodišča 35 Din, neimenovani 25 Din, ga. Ivica Kralj 20 Din, Ojstriš Fran, nabral v gostilni Novak 10 Din, gospodinjski tečaj Boh. Bistrica 35 Din, dr. Juro Adlešič 300 Din, g. dr. Jos. Krevl, Litija 200 Din, Fran Stiglic, Bočna
25 Din, dr. Simon Dolar, Kranj 20 Din, ob priliki poroke Fr. Globar, Zagorje 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvalal
© Dar za slepe. Osrednji nadzornik g. Peter Gerzinič poklanja mesto cvetja 100 Din za slepe, da s tem (Kičasti blagopokojnega g. Slanovca.
0 Incident. Neki mlinar iz Medvod je prišel v gostilno v Šiški, kjer so trije fantje igrali popularno igro »marjanco«. Mlinar se je pričel vtikati v igro, nakar so ga fantje posadili na blatno cesto. Mlinar je takoj tekel na policijo in ovadil, da mu je zmanjkalo 2700 Din. Pri njem so našli samo še 1300 Din. Kdo bi jih vzel, mlinar ne more točno povedati
O Policijske vesti. Aretirana je bila neka tatvine sumljiva ženska. Policija beleži dvoje slučajev pijanosti in kaljenja nočnega miru, prekoračenja policijske ure in eno godbo brez dovoljenja. Radi prestopka zoper cestno policijski red je ovadenih enajst voznikov.
0 Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. Žargi, Sv. Petra costa.
O Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Čipke dom^frfročnoddo la. îaneni sukanec
najcenejše pri Osredn I Čipkarski zadrugi
Ljubljana, Kongresni trg
Maribor
□	Veliki župan g. dr. Fran Schaubach bo sprejemal stranke vsak torek in petek od 10 do 13.
□	Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru ima začasno svoje prcslore v palači velikega župana, II. nadstropje levo, sobi 43 in 44. Vsak delavnik je od 10 do 12 dopoldne eden izmed odbornikov strankam na razpolago, izvzemši ob sredah in ob času skupščinskih sej.
□	Dr. Pirkmajer in priljubljenost pri uradništvu. Torkovo »Jutro« se je razpisalo v dolgi notici, kako neizmerno je bil g. dr. Pirkmajer priljubljen pri vsem uradništvu na velikem županstvu, da celo uradniki somišljeniki SLS so ogorčeni, ako bi se kdo drznil trditi, da dr. Pirkmajer ni bil ljubljenec vseh. Zgoraj omenjena notica bi spadala v »Klopotec«, ki so ga prodajali na pustnem jugoslovanskem plesu pri Gôtzu, da bi se jej občinstvo smejalo, ne pa v najbolj »informirani« dnevnik, kakor je »Jutro«!
□	Se popolnoma strinjamo. V »Slovencu« smo beležili, da bi bila Zadružna gospodarska banka najbolj prikladen prostor za zborovanja oblastne skupščine in to radi najnižje najemnino in ker je sploh kraj, kjer stoji banka, za ta zborovanja najbolj prikladen. »Jutro« je našemu pojasnilu dostavilo še komentar, češ, da je zgoraj omenjeni prostor najbolj prikladen radi tega, ker je blizu frančiškanska cerkev in bodo imeli v njo blizu uradniki in poslanci. S tem dostavkom »Jutra« so strinjamo popolnoma!
□	Koncert IX. Beethovnove simfonije se vrši nepreklicno 16. marca. Kot solisti nastopijo: sopran gospa Vikova, alt gospa Pospiši-lova, tenor g. Burja, basbariton g. Križaj. Gospe Vikova in Pcspišilova nastopita tokrat prvič v Mariboru. Dne 19. marca na Jožefovo poje mariborska Glasbena Matica pod taktirko g. dr. Čerina v unionski dvorani v Ljub ljani.
□	Specialist za žensko bolezni in porodništvo Med. univ. dr. Fran Toplak radi študijskega potovanja v inozemstvo ne ordinira do velike noči.
* Stanjo g. dr. Korošca. Kakor nam poročajo iz Belgrada, se je g. dr. Korošcu stauje zboljšalo. Včeraj dopoldne je imel 37 stopinj temperature, popoldne pa 87.4. Gosp. dr. Korošec je vesel in dobro razpoložen. V dveh, treh dneh bo lahko zapustil posteljo.
it Gospod minister za socijalno politiko dr, Gosar je izdal invalidskemu oddelku svojega ministrstva naredbo, da v najkrajšem času reši vse invalidske zadeve, ki v velikem številu čakajo na rešitev. Ministrstvo je odločilo, da v največji meri ugodi prošnjam vojnih invalidov in njih družin, ki so opravičene in osnovane po odredbah invalidskega zakona in pravilnika za njegovo izvrševanje. Invalidski oddelek bo izdal vse rešitve hitro, kakor je to zaukazalo ministrstvo. — Zopet en korak naprej, kateremu bodo sledili drugi, dokler se nc dosežejo za uboge vojne žrtve vsaj one pravice, ki jim po sedanjem slabem invalidskem zakonu gredo. Gospodu ministru pa se invalidi iskreno zahvaljujejo za njegovo brigo za vojne žrtve ter ga prosimo, da gre po tej poti naprej. Tudi mi ga ne bomo pozabili. — Vojni invalidi.
it »Jutro« in g. finančni delegat. »Jutru« strankarska srboritost ne da miru, da ne bi dregalo tudi tam, kjer bi bilo očividno bolj koristno, če bi molčalo. Tako se je včeraj na dolgo in široko razpisalo o naši kontroverzi z g. finančnim delegatom v kateri smo po dobljenih točnih informacijah iz lastne pobude popravili g. delegatu storjeno krivico. Mi ne moremo nič zato, ako »Jutro« i. razume, kako da bi mogel kakšen list na svetu sam iz sebe popraviti storjeni pogrešek ali krivico; se pač naši pojmi o tem bistveno ločijo. Kar se pa stvari same tiče, smo izvedeli, da je g. finančni delegat, ko je dotični »obram-beni« članek v »Jutru« prečital, baje vzdih-nil: »Gott schutze mich vor meinen Freun-den; vor meinen Fcindea schutze ich mich sclbst...«
it Ministrstvo za promet je ukazalo vsem železniškim ravnateljstvom, da stavijo izvoznikom žive živine v inozemstvo, zlasti v Italijo, dovoljno število vagonov na razpolago.
it širši upravni odbor Narodne banke v Belgradu, je na včerajšnji seji sklenil, da vrši posle guvernerja, dokler novi guverner ne bo imenovan, dosedanji njegov namestnik Protić. Ljuba Srcčkovič pa bo posloval namesto vice-guvernerja.
it Nov nemški list. V Osijeku je izšla prva Številka nemškega lista »Der Volksbote«.
it Smrt hrvatskega aristokrata. V Parizu je umrl Elemer grof Pejačevič, sin bivšega hrvatskega bana.
it Amerikanci v Splitu. V Split je prispela ameriška križarka »Phoenix«, na kateri se nahaja ameriški general Hamilton Burag.
it Usoda starih železniških vpokojencev in invalidov. Kakor smo posneli iz časopisov, si je zopet eden iz obupa končal življenje. Gospod Ivan Krauland, stanujoč v Mariboru, je služil pri južni železnici. Pri izvrševanju svoje službe se je ponesrečil, tako da je postal za nadaljnjo železniško službo nesposoben. Priznana mu je bila 75 odstotna nezgodna renta in to še pred vojno. Dobival je zadostno za svoje preživljanje; ni se mu bilo treba bati pomanjkanja. A razmere so se predrugačile in tudi za njega je postajal vsak dan žalost-nejši. Sedaj je dobival za svojo nezgodo od Središnjega urada v Zagrebu okoli 100 Din mesečno. Ko bi se gospodu Kraulandu uredila njegova nezgodna renta po pravilniku z dne 24. decembra 1923. leta pod št. 124.474, bi bilo njegovo stanje znatno boljše in bi gotovo ne izvršil samoumora. Društva železniških vpokojencev že celih osem let razkrivajo ža-
ne^acepenih ran, telesnih in duševnih, se še danes krije v naših slovenskih domovih. Tudi nam je visel Damoklejev meč nad glavo in le bežji Previdnosti, ki smo se ji v času nevarnosti tako radi priporočali, se imamo zahvaliti, da smo med izvrševalci najsvetejše oporoke padlih tovarišev: Zvestoba za z vesto-b o ! Zavedajoč se te svete obljube, se zbiramo širom naše domovine po naših gričih, da čim bližje Vsevišnjemu posvedočiino svojo zvestobo; da na teh zborovanjih vsestransko razmotrivaino, kako se s spomeniki svojim padlim tovarišem in z deli človekoljubja za preostale vo:ne žrtve najprimerneje oddolžimo svoji sveti, v času najhujših nevarnosti sprejeti dolžnosti.
Vsi narodi in ljudstva vseh časov in dob so si ed ;ni — v čaščenju mrtvih. Sto-tisoče delavnih rok, dolga desetletja in ogromna bogastva so nekdanja ljudstva žrtvovala svojim mrtvim za nagrobne spomenike, o če- ; mer nam še danes spričujejo egiptovske piramide. Abrahamovi grobovi, Tutankamnove grolmice, votline Eskimov, katakombe in drugi mnogi in mnogi dragoceni nagrobni spomeniki, pantecni in mavzoleji, a da ne govorimo o spomenikih na domačih grobiščih vseh narodov in držav. Celo Ljenin ima v Rusiji prekrasen mavzolej.
A kaj je z grobovi tistih naših tovarišev, ki so dali svoje žlvljen'e za — domovino? Po večini zapuščeni samevajo na bojnih poljanah, ali pa jim k večjemu — v našo sramoto — označuje pre^erel lesen križ, da je in nekje zah< jen ali 7. bohotnim plevelom zarasel grob — bojevnika. In vendar «o tudi v naši domo-
loetao stanje železniških vpokojencev in invalidov. Upamo, da bodo naše zahteve vsaj v gotovi meri zdaj vendar zadovoljene. — Društvo železniških vpokojencev v Sloveniji s sedežem v Ljubljani.
it Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani. Občni zbor z dne 27. februarja t. 1. je sklenil, da se od 1. aprila t. 1. poviša mesečna članarina aktivnim in po novem zakonu vpokojenim članom na 6 Din. Ostali vpokojcnci plačujejo dosedanjo članarino 3.50 Din in imajo pravico do najvišje odpravnine. Glasom sklepa so člani, ki so plačevali 1 Din in 2 Din mesečno, oproščeni plačevanja članarine in dobe odpravnino po sledečem: Če so plačevali 1 Din, dobe 1500 Din, če so plačevali 2 Din, dobe 200 Din. Po istem sklepu je dovoljeno članom, ki plačujejo 3 Din, da zvišajo in doplačajo na 3.50 Din. Odpravnina pa znaša mesto 2500 Din 4000 Din. Pisarna se nahaja na Friškovcu št. 3, v Ljubljani.
ir Večerni kuharski tečaj za boljše kuho
na gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani, obsegajoč 40 učnih večerov, se je dovršil. Kakor hitro jih bo zadostno število za drugi tečaj, se bo isti pričel. Učni večer obsega 5-—7 jedi ter stane 30 Din s poukom in režijo. Pričelo se je z vpisovanjem za drugi tečaj. — Vodstvo.
it Učni tečaj za III. in IV. razred meščanske šole, za železničarje, ki so izpit za
I.	in II. razred že naredili, se prične začetek meseca aprila t. 1. Vpisovanje se vrši izključno le do 15. t. m. pri slugi meščanske šole v Spodnji Šiški. Priglasijo se lahko tudi uslužbenci drugih uradov, ako na to reflektirajo.
it Žrebanje državne razredne loterije. Dne 7. marca se je vršilo žrebanje III. razreda 13. kola razredne loterije. Dobile so: Dobitek 250.000 Din srečka št. 120.939, dobitek 80.000 Din srečka 105.235, Dobitek 60.000 Din srečka 35.879, dobitek 40.000 Din srečka št. 94.971, dobitek 30.000 Din srečka 31.478, dobitek 20.000 Din srečka št. 32.655. Dalje so dobile po 10.000 Din srečki št. 77.173 in 13.770, dobitke po 8000 Din srečke štev. 52.822, 94.267 in 122.513 ter dobitke po 3000 Din št. 7939, 49.148, 66.739, 104.330 in 105.734. Poleg tega je bilo izžrebanih še 1235 dobitkov po 400—1000 Din. Uradna žrebalna lista je na razpolago. Obnovite oziroma naročite pravočasno srečke za IV. razred, ki se žreba
II.	aprila. — Efektna banka, M. Jankole d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 9.
■k III. književna tombola Jugoslovanske Matice. 4. t. m. sta bili izžrebani prvi dve številki, in sicer 24 in 7. Kdor je zadel obe številki, t. j. ambo, naj pošlje tablico v zaprti kuverti na naslov: Jugoslovanska Matica, Ljubljana, Šelcnburgova ul. 7-II.; obenem naj javi tudi svoj naslov. Za slučaj, da bi s temi številkami bilo zadetih več amb nego je dobitkov, se bo vršilo za dobitke 10. t. m. še podrobno žrebanje. Zato je poslati tablice, ki so zadele ambo, najkasneje do 10. t. m.
ic Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9.
ЕјиШЈапа
© Ljubljanska sodaliteta se snide danes ob 5 popoldne v semeniški kapeli in dvorani. Ref. dr. P. Hugon B r e n : O ameriški dušno-pastirski metodi in praksi. — Predsednik.
© Višji kapclnik dr. Josip Čerin izvaja za svojo šestdesetletnico Beethovnovo IX. simfonijo in sicer na praznik sv. Jožefa, 19. t. m. Ze pred letom si je zbral dr. Čerin to veliko simfonijo za koncert, in septembra
vini topla srca za predrage rajnke vojne tovariše!
S tresočo roko in z nekim svetim spoštovanjem prižigajo slovenske matere in vdove, sestre in neveste ob raznih prilikah svečke in lučke na tistih spomenikih, kolikor jih je doslej postavilo dobro slovensko, pijetete in hvaležnega spoštovanja polno srce svojim dragim pokojnikom, katerih zemeljski ostanki trohne v daljnih deželah. Kako pomembno trepetajo te lučke in pomežikujejo kakor oči rajnkih, ki nam tolnžilno otirajo solze in nas hrabre na nova dejanja ljubezni in človekoljubja! Saj smo jim vendar tako blizu...! Dejal bi skoraj, da je sploh nemožno, da bi med nami moglo biti tako zakrknjeno srce, ki bi ne ra umelo, ki bi se ga ne dojmilo to tako značilno treperenje lučic na spomenikih in gro-beh. Saj vendar ne more biti čutečega človeka, ki bi tvegal svoj grob za razplodišče plevela iz same skoposti, da ne dela sile svojemu mošnjičku, ko je treba prispevati za počešče-nje spomina — mrtvih!
Tej globoki in sveti misli naj Zveza slovenskih vojakov slej ko prej posveča največjo skrb in pozornost, da dostojno ovekovečimo spomin na svojo drage rajnke vsaj na spomenikih na domačih tleh. Menda vendar ne bo tudi ta pijetetna zadeva naših src in našega duha politicum, ki naj bi bila prepuščena in centralizirana v — Belgradu! Vsaj tu bodimo svoji na svojem za svoje!
Toda pole« teh spomenikov za mrtve ne j pozabimo na žive pomnike vojnih grozot, ne pozabimo vojnih pohabljencev in sirot! Tudi j tem se moramo oddolžiti. Invalidsko in siro- I
tinsko vprašanje je najbolj skeleča rana na našem nan.dnem telesu, ki nam jo je zasekala I vojna. Kako globoka je ta rana, kaže že dejstvo invalidskega davka. Kot posmeh in žgoča ironija strašno udarja grozovita resnica, da se z neko prešerno brezbrižnostjo — v našo največjo sramoto — večidel tega davka ne porablja svojemu namenu primerno. Invalidski davek je po dosedanjem načinu uporabe le režeča maska, ki le slabo prikriva drugo neko rano, ostaja pa odprta invalidska rana na našem narodnem telesu, ki zato tembolj boli, tem huje skeli. Oh, to skeli, oh to boli! Zakaj tisočev in tisočev invalidov-nesrečnežev se loteva obup in nemalo jih je, ki dolžijo usodo, ker jih ni obdržala na bojišču — za vedno.
Na odgovornih mestih v Belgradu sede zdaj možje, ki jim bojna vihra ni neznana, ki imajo srce na pravem mestu in v duši globoko zapisan memento, ceterum censeo Zveze vojakov iz svetovne vojne: »Za slovenske invalide prispevaj Slovenija in upravljaj ta denar potem pokrajinskih ljudskih zbornic!« To se mora zgoditi prej ali slej in preden se zruši v svojem duševnem in telesnem trpljenju naš zadnji tovariš invalid. Zveza stoji kot en mož rama ob rami s svojimi tovariši invalidi v tem perečem vprašanju za njihove pravice.
Življenje je večen boj in v njom zmaga le tisti, ki vztraja. Tega se zaveda Zveza slovenskih vojakov; njej jo počitek neznan. Krepka državna in narodna zavest ji je nezrušljiv te-: melj, na katerem gradi delo, ki sega v preteklost — za mrtve, v sedanjost — za invalide in sirote posameznike, v bodočnost — za in-i vnlida narod! Okrnjeno in nepopolno bi bilo
to delo, ko bi ne imeli vedno v mislih tudi našega naroda, čigar velevažni udje so odsekani od svojega telesa in izročeni na milost in nemilost — zemljelačnim tujcem. To je naša I Koroška, to je naše Primorjel Zato je tembolj potrebno, da se pravično in dostojno oddolžimo mrtvim in živkn žrtvam vojne, če naj vlivamo novega ognja bodočim pokolenjem za veliko delo osvobojenja naših bratov.
Bratje! Zveza stoji budno na straži! Ne povratno brzi čas. Tovariši! Tudi letos vam kliče na svidenje na raznih krajih, da se pogovorimo o vsem, kar nam srce teži, in o čemer smo so v kratkih besedah dotaknili v predidočih razmotrivanjih.
Glavni vaš odbor je sklenil, da se zberemo, ker tako želite in zahtevate, na sledečih krajih: dne 29. maja v Petrovčah za lavantin-sko škofijo veliko pokrajinsko zborovanje. <— Dne 6. junija na Žalostni gori pokrajinsko zborovanje za en del Notranjske. — 12. junija pri ! Sv. Pptru v Ljubljani odkritje veličastnega spomenika in zborovanje. — 31. julija pokrajinsko zborovanje na Križni gori (tov. župnik Hafner) za drugi del Notranjske. — 26. septembra pokrnjinsko zborovanje za celo Dolenjsko na Slinovcah pri Kostanjevici (Cola-rič). —• Glavno skupno zborovanje za celo Slovenijo in občni zbor pa bo po vaši izrečni želji letos spet nn Brezjah, in sicer 21. avgusta. — Poleg tega odkritja raznih spomenikov na najrazličnejših krajih.
Tovariši, strnimo vrste! Naš narod je v svoji ogromni večini z nami in tudi pošteni tovariši Hrvatje in Srbi odobravajo nnš program in naše snutje. Zato neustrašeno naurejl
□	Ljudska univerza. Večer hrvaške pesmi. O. operni pevec Drag. Uržić si je izbral za svoj nastop sledeči program: Llvadič: Kratka sreča; Dobro došli. V. Lisinski: Njoj; Sli-jepi .ribar. Zaje: Molitva. Hatze: Moja podha; Knez Srbolj. Ružić: Dve medjumurski pesmL Bersa: liobinjica; Salainanka. Šafraneik-Ković: Sinoči. Gotovac: Momčeki jadi; Na močištu. Sachs: Caša vina. — Pri klavirju: Oskar Smo-dek, operni kapelnik.
□	Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole v pomladanskem termin^ se prične na državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 20. aprila. Pravilno kolkovane (20 in 6 Din) prošnje naj se potom šolskega vodstva in okra;nega nadzornika predlože predsedniku,komisije do 10. aprila. K prošnjam za dopolnilni izpit naj priloži vsakdo tudi dosedanje izpričevalo usposobljenosti zft poučevanje na osnovnih šolah. Podrobna navodila so nabita v vestibulu državnega moškega učiteljišča v Mariboru.
□	Novost mariborsko policije. Na prizadevanje policijskega nadsvetnika g. Kerševa-na je mariborska policija dobila štiri ročne reflektorje, kakor jih ima policija v Berlinu ln drugih večjih nemških mestih. Reflektorji dobivajo tok od akumulatorsko baterije, ki se nosi v torbici na jermenu. Imajo izredno svetlobno jakost, ki je še na daljavo sto korakov tako močna, da se lahko razpoznajo vsi predmeti. Novi žarometi bodo dobro služili stražnikom v nerazsvetljenih ulicah in v parku ter pri policijskih racijah.
□	Zopet vlom v gostilno. V noči na 8. t. m. jo bil zopet izvršen vlom in sicer v gostilno Kožuh na Koroški cesti. Vlomilec je odprl vrata s ponarejenim ključem. Plen pa je bil tako malenkosten — par dinarjev drobiža — da se mu to pot vlom ni izplačaL
□	Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče razpolaga s sledečimi stanovanji: 1. Maistrova ulica 11, I: 3 sobe, kuhinja in pritikli-no od umrle liišne posestnice Kristine Gari-boldi. — 2. Radvanjska cesta 8, pritličje: ena soba, kuhinja in pritLkline od stranke Albina Breznik. — 3. Meljska cesta 51, pritličje: ena soba s štedilnikom od stranke Antona Červek.
—	4. Studenci, Kralja Petra cesta 14: 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Karel Jordan.
—	5. Spc4lnje Radvanje 59: 1 soba s štedilnikom od stranke Ivane Soršak. — 6. Tomšičeva ulica 35, pritličje ra dvorišču: 1 soba brez štedilnika od stranke Metod Lesjak. — Prošnje za dodelitev ie treba vložiti najkasneje do četrtka 10. marca.
Cel/e
a Zahvala. Meseca januarja je nenadoma umrla mati mladoletnih otrok Friderika, Ivana, Josipa in Tilke Krulc. Štirje marljivi, nadvse pridni in nadebudni otroci so se znašli brez staršev in v tej sili so mi kot varuhu radevolje priskočili na pomoč sledeči dobrotniki: društvo »Dijaški dom«, državna zaščita dece in mladine, g. okrajni sodnik Lenart, gdčna Fini Kandušerjeva, gospa Angela- Sa» darjeva in gospa Alojzija Savodnikova, ki v prispevkih z denarjem, hrano in obleko podpirajo omenjene otroke. Bodi jim na tem mestu izrečena v imenu varovancev najiskrenej-ša hvala! — Jože Štern, poduradnik državne železnice, kot varuh.
Škoffa £oka
Za zgradbo noro šolo. G. okr. glavar je začel pritiskati na mestno občino in krajni šolski svet zaradi zidavo nove ljudsko in meščanske šole. Da se posvetuje v tej zadevi, je bila za 7. t m. sklicana občinska seja, na kaleri je hilo soglasno sklenjeno, da se začne s pripravami za gradbo ljudske šole takoj, za zgradbo meščanske šele pa tudi, če bodo vse prizadete občine pripravljene primerno prispevati.
Komisija za mlekarsko šolo. V mestu se mudi komisija poljedelskega ministrstva, ki študira zadevo mlekarske šole. V komisiji je med drugimi šef kabinela poljedelskega ministra, tukajšnji domačin* g. Pokorn.
Okrajni živinorejski odbor je določil, da poj-deta dva živinorejca v Pintzgau nakupovat mlade bičke. Naš sodni okraj jih debi 0—8. Oni živinorejci, kateri so so priglasili, da hočejo kakega bič-ka dobili, naj takoj pošljejo predplačilo. (Polovico stroškov nosi živinorejski odbor.)
Pobiranje naklado na žganje. Finančna delegacija je dovolila, da pobira tuk. finančna straža tudi obč. naklado na žganje. Fin. straža dobi za to 10% pobrane vsote.
Novi voterinar g. Goljar se je v nedeljo že mudil v Loki in se oglasil pri g. županu.
Sejem sv. Jcdorti. Drugi četrtek dne 17. t. m. na dan sv. Jederti, bo v Lold velik sejem, ki velja kot največji in najboljši v Loki zlasd za semenski krompir, semensko žito in druga semena ter^sadna drevesca. Prignano bo pa gotovo tudi dosti živine.
Cisto rosno! Tista železna kad na vojaškem pokopališču bo postala res še slavna Sedaj se (po svojih zastopnikih) borita zanjo dve velevažni ustanovi.
Gasilno društvo je imelo v nedeljo popoldne občni zbor, ki je prnv mirno in v redu potekel. Upati je, da se bo društvo zopet mirno razvijalo.
Mod poplavljenco loške občine se je zopet razdelilo 1500 Din kot čisti dobiček veselice ločlcih fantov, ki se je vršila 0. febr. pri »Kroni«.
Metlika
Bolezen. Letošnja bolezen (hripa) jo pač tudi pri nas zahtevala svojih žrtev, posebno med otroci. Med odraslimi ni imela uspeha. Vendar je bilo mr-ličeiv do konca februarja 21. Med temi žrtvami neizprosne bele ženo je bil tudi Ernest Golob, ma-
Éstrntm svetnik, ki je podlegel tuberkulozi v 83. tu starosti.
Gospodinjski tečaj gre že proti koncu. Mod dekleti so žc opaža, da jim bo prehitro čas minil. To je dober barometer za tečaj in kaže, da jo zelo zanimiv in velekoristen, obenem pa tudi potreben, ker kažejo dekleta tako zanimanje.Zato gre v polni meri zalivala požrtvovalnim gg. učiteljicam» (da znajo tako zanimivo urediti učm načrt,
Trbovlje
зфс Koliko J® volivcev ▼ občini. Sedaj, ko so se sestavili novi volivni imeniki, se je videlo, dn je v naši občini samo 4800 volivcev, ne pa nad 8000, kot jih je bilo v starem imeniku zabeleženih. Ker imamo navadno 9 volišč, lahko odpade s tem tudi nekaj volišč in se prihrani že tu nekaj denarja.
ф Mohorjeva družba. Za Mohorjevo družbo se bo pobirala udnina po 20 Din za 5 knjig v ka- i planijl samo še ta teden. Kasnejša tarnanja, ko se vidijo v rokah drugih krasne knjige, ne bodo nič pomagala, torej podvizaj se oni, kdor hoče biti vpisan!
ф Prva n spel» intervencija poslanca Križnika. Predsednik društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah g. Tone Zupančič je večkrat osebno iskal in tirjaj od finančne delegacije in tudi na drugih mestih denar 20.000 Din, katere je bil od ministrstva za socialno politiko društvu nakazan. Pota so bila zastonj, sedaj pri zasedanju pblastne skupščine v Ljubljani je pa interveniral g. Križnik pri zastopniku vel. župana, g An-drejkl, ki mu je obljubil, da se bo denar takoj izplačal. V resnici je prejelo društvo v pondeljek denar enega obroka, 5000 Din.
ф Za varstvo otrok. I. skupina celjske rudarske zadruge (I. skupina je skupina delodajalcev, II. pa rudarjev) je sklenila na svojem občnem zboru dne 28. febr. t. 1., da podari za društvo var- ' stvu otrok in mladinsko skrb enkratno subvencijo 5000 Din.
Ukinjenje nočnega obrata. Nn celem rudniškem teritoriju se ukine ročna tretjina obrata s 25. marcem. Ustavljena bo tudi S»parariia. S tem v zvezi jo gotovo tudi redukciia pri Dukičevem podjetju. Vzrok ie, ker bojda ni naročil.
Občni zbor II. rudarske skupine se vrši v nedeljo dne 13. marca v Delavskem domu v Trbovljah in ne kot je bilo nameravano, v Celju, kakor je predlagal g. Krušič, da bi se tam sešli samo predsedniki skupin vseh (okoli 20 p0 številu) zastopanih rudnikov. Šele na protest trboveljskega predsednika skupine g. Zupančiča se bodo sed"' udeležili zbora vsi delegatje, katerih je tez 100.
zfz Položnice za »Slovenca«. Dogodi se ve? krat, da uprava »Slovenca-? svojim naročnikom ne pošlje položnice, ker ima v nie zaupanje, da bodo naročnino golovo poravnali. Kdor položnice nj dobil in bi naročnino rad poravnal, jo dobi v I. delavskem konzumnem društvu na Vodah.
O Redukcija. V pondeljek je podjetje Dukii In drug odpustilo 1(54 delavcev in delavk, ki so bili zaposleni pri Separaeiji za Savo. Med njimi je več udov z več otroci. II. rudarska skupina hoče posredovati, da se take vdove in enaki ne reducirajo in se premestijo vsaj na Doberno na dnevni kop. Upajmo ua ugodni uspeh.
£aš%zo
Zadeva gorentstva okrajnega zastopa. Z ozirom na napad »Jutra« na g. K. Hantana iz Slatine, konstatiramo, da v njegovi pritožbi na okrajno glavarstvo radi znanih sklepov gerenta okrajnega zastopa Laško ni nikakršne zahteve, da naj se kontrolira, če so izdatki okr. zastopa pravilno porazde- 1 ljeni po občinah, o kateri zahtevi govori »Jutrov<: dopisnik. Pač pa so v tej pritožbi okr. glavarstvo prosi, da v smislu zakona poskrbi, da bodo vse, v teku zadnjih let od gerenta sklenjene podpore itd., oziroma vsi sklepi, ki se ne tičejo navadnih upravnih tekočih poslov okr. zastopa in zadevajo ali obremenjujejo splošnost enakomerno, javno po vseh občinah okraja razglašeni. Od gerentov, ki so- v svojili ukrepih naravno omejeni, imamo davkoplačevalci najmanj pravice izvedeti, komu, kam in za kaj so delili podpore, kako so z okrajno imovino gospodarili in kaj glede nje izrednega ukrepajo. Islo velja za nas. Potem se bodo vsa taka izredna dela, ki jih jo g. gerent ukrenil, natanko po strokovnjakih preštudirala in presodila, v koliko so v prid okraja in koliko bi se dala (potom javnih licitacij Itd.) z manjšimi stroški napraviti. Potem pa se bomo z »Jutrom« pomenili daije.
BopfsJ
RAZMERE V TOVARNI »JUGOTANIN« D. D. V SEVNICL
Gosp. uredniklDa ne bo javnost zwpet napačno informirana in da ne bodo delavci zopet tisti krivci in razdirači javnega roda in miru, Vas prosimo v imenu tamošnjih delavcev, da objavite v Vašem cenjenem listu sledeče:
Tovarna Jugotanin d. d. je v posesti francoskega državljana. Tovarna obratuje noč in dan, v treh izmenah po 8 ur. Vseh delavcev kvalificiranih in sezonskih dela v času dobre konjunkture do 150. Lastnik ima polog te v Evropi še 15 drugih tvornic, v katerih so izdeluje tanin. Med vsemi temi je tovarna v Sevnici opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi napravami. Pa vzlic temu đkoro vedno primanjkuje izdelanega blaga, ker jo vedno dovolj naročil ter so sproti tako rekoč še gorko naklada v vozovo. Dela se z milijonskim dobičkom. Tanin se uporablja pri modernem ustrojevanju kož, največ se ga izvaža v tuje-zem-srtvo.
Razumljivo je tedaj, da se pri takom obratovanja ln navalu dela in naročil delavstvo priganja. Dolavstvo nima nobeno kolektivne pogodbo in eo delavska zaščita no izvaja. Radi tega je delavstvo broz razlike političnega mišljenja sklenilo, da hoče imeti zajamčeno pravice potom priznane kolektivne pogodbe. Radi toga so svoje pismene pritožbe poslali na Delavsko zbornico s prošnjo, naj posreduje. Dne 5. marca se je zglasil zastopnik Delavske zbornice Kopač ter zastopniki organizacije S. D. Z. J. pri g. gener. ravn. Fischerju z željo, da ee razpravlja o predloženih zahtevali. Generalni ravnatelj kakor tudi ravnatelj g. Kastjan sta zastopnikom zatrjevala, da zelo rada, da pa danes nimata časa za razpravo, ker morata nemudoma z lastnikom v Zagreb (lastnik se namreč med tem časom nahaja v Sevnici). Pač pa sta pripravljena drug dan pravočasno obvestiti Delavsko zbornico, kdaj bi se vršila raziprava. Gosp. ravnatelj Kastjan pa se jo šo izjavil, da z zastopnikom organizacije Makucem no bo razpravljal, temveč bo v ponedeljek 7. marca poklical zaupnike in ž njimi raz/-pravljal o stavljenih zahtevah. Zahtevo delavcev so skromne in sicer hočejo samo to, kar imajo do-; lavci že po vseh četudi skromnih tovarnah sloven-I sikih tvorničarjev v Sloveniji.
Zakon o zaščiti delavcev predvideva obratne ranpnike, teh v tovarni ni. Priznanje letnega dopusta. da bo nluč* nwlelisko ia čmutuo delo « 50%;
«višanje plač za 20% sezonskim delavcem na dvo- . rišču; omiljen j o drakoničnih kazni, ter da bo pri { nastanitvi paznikov pri tehničnih napravah gloda j na kvalifikacijo in predizobrazbo dotič nega. Škrat- ; ka zahteva no samo to, kar ie ima dolavec pri vea-kom malem obrtniku in kar mu je po zakonu zajamčeno.
Zastopnika sta odšla v dobri veri, da bo inozemsko podjetje držalo obljubo ter skrbelo zato, da se delavstvo zadovolji in prizna upravičene zahtevo zlasti sedaj v dofcri konjunkturi in dobrem zaslužku. A zaman! Takoj zatem se zaprejo vsi dohodi v tovarno, pokliče se vsakega zaupnika po-s&mozno v pisarno ter ie mn sporoči, da je odpuščen iz elnibo, no da bi se navedlo zakaj t
Razumljivo jc, da se je celokupno delavstvo radi takega postopanja razburilo ln stopilo 7. marca zjutraj r štrajk.
Ob ti priložnosti delavstvo svarimo, naj obdrži mimo in hladno kri. Delavsko zbornico, Inšpekcijo dela, kakor tudi narodne zastopnike ter vso pošteno javnost naprošamo, da ee za ta slučaj zavzamejo in stojijo delavstvu e simpatijo ob strani. Upamo, da so šo sredstva na razpolago, da ee tudi inozemsko podjetje prisili, da bo spoštovalo obstoječo zakone.
Delavcem pa kličemo: vztrajajte solidarno v boju za Vaše pravico do zmago, javnost jo na Vaši strani!
Rače pri Maribora. Dne 27. februarja 1927 je priredilo tukajšnje prosvetno društvo »Orač« prireditev z zelo pestrim sporedom. Na programu so bilo pevske, godbene in dramatska točka. Pevci so dobro zapeli tri pesmi. Godci so pod vodstvom g. Preaca podali najboljše. Burka »Izgubljeni in zopet najdeni mož« je zadovoljila. Igralci so razen malih izjem dobro rešili vloge. Obiskana je bila prireditev nad vse pričakovanje dobro. Pribiti pa moramo dejstvo, da se izmed naprednega račkega učiteljskega zbora ni udeležil prireditve ni eden niti katerikoli član njih družin oziroma ožje družbe.
7*rosveta
Reritaciiski večer pesmi Srečka Kosovela.
Snoči se je vršil v dramskem gledališču spominski večer lani umrlega pesnika Srečka Kosovela, Id so mu ga priredili njegovi prijatelji z namenom, da ee omogoči izdaja njegovih pesmi. Pokroviteljstvo tega večera je biti prevzela častna dvorna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva in hvalevredno zagotovila gmotni uspeh, ker je bilo gl<^ dališče razjprodano. Žal naše občinstvo ob tej priliki ni podalo dokaza, da mu je umetnost in spomin na njenega tihega sinu ludi srčna zadeva, kajti mnogo prostorov je kazalo odsotnost svojih plačnikov. Tako je bila prireditev res le tiha spominska svečanost mladine in tistih redkih ljudi pri nas, ki še najdejo pot do bridke slndkosti mlade lepote, ki jo ostala nerazvita in nerazglašena.
Uvodne besede o duhovnem obrazu Srečka Kosovela je govoril g. Alfonz G s p a n in nam z rahlimi črtami obrisal pot bridkostnega življenja pesnikovega, ki je šla preko trpljenja in spoznanja na delo, dokler se ni v revščini nenadoma skon-čala. Nato so sledile recitacije 30 pesmi (oziroma prozo), trpke, razbolene, redko s kapljico sladkosti ali žarkom solnca pomešane čuvstvenosti Kosovelove. Dejali bi, da je bilo telcs'a preveč in da bi se morda dale dobiti enako značilno a lepše Kosovelove pesmi. Popolnoma je učinkovala tretjina teksta. Najjasneje in najprikupneje ga je podal gosp. Jan, ga. Šaričcva se mi ni zdeîa razpoložena — nikakor pa se no morem sprijazniti s podajanjem g. Debevca. Premočna nosna izreka jo zlasti v začetku motila, posebej pa je bil prvi del njegovih recitacij tako raztrgan, da se pojmi besed niso sprijcmali v celotne predstave in so bilo recitacije bolj dokaz glasu kot glasnik lepota	F. K.
CfublfansRo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 9. marca: BOŽJI ČLOVEK. Red A. Četrtek, 10. marca: Zaprto.
Petek, 11. marca: TRIGLAVSKA BAJKA. Red B. Sobota, 12. marca ob 15. uri pop.: UGRABLJENE SAB1NKE. Dijaška predstava po znižanih conah. Izven
Nedelja, 13. marca ob 15. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 9. marca: MANON. Red E.
Četrtek, 10. marca: Zaprto.
Petek, 11. marca: VEČNI MORNAR. Red C.
Sobota, 12. marca: Zaprto.
Nodelja, 13. marca: TAJDA. Premijera. Izven.
Uprava opozarja vso p. n. občinstvo, da so jo morala premijera Sattncrjove oporo »Tajda« iz tehničnih razlogov preložiti od srode na nedeljo dno 13. t m. zvečer.
Abononti roda E imajo danes v sredo svojo redno operno abonentsko predstavo in sicer so poje opera »Manon« v običajni zasedbi z gospo Lovšetovo in g. Banovcem v glavnih vlogah. Abo-nenti reda A pa imajo svojo predstavo v drand in sicer Begovičevo narodno dramo »Božji človek«.
Mariborsko gledišče
Sreda. 9. marca: Zaprto.
Četrtek, 10. marca ob 20. uri ZA NARODOV BLAGOR. Ab. A. Kuponi. Petek, U. marca ob 15. uri pop.: PEPELKA. Šolska prodstava pri znižanih cenah.
Glasba
Pianistka Jadviga Požcnolova, ki priredi Bvoj koncert v ponedeljek, dne 14. t. m., bo med drugim izvajala tudi dve skladbi Deodata de Severac (1873—1921). Prva Coin do Ciinitiere au printemps je globoko občutena pesem, katero je napisal skladatelj v spomin na pokopališčo v St. Felixu, kjer počivajo njegovi predniki in kjer je eedaj našol poslednji počitek tudi skladatelj sam. Severac jo ematral pokopališče le za podaljšan del vasi, kamor hodimo obujat svoje spomine ter ee pogovarjamo z našimi dragimi, ki so odšli v večnost. S smrtjo se porodi tam novo življenje, sredi cvetja in ptičjega petja, iz daljave pa plavajo v lahkem vetriču zamolkli glasovi zvonov. Melanholična gbsbena slika je to, ki kaže brezmejno hrepenenje sina, ko pride na očetov grob. O drugi prihodnjič. — l'xodurodaja vstopnic v Matični knjigami. __ _
Cerkveni vestnik
Duhovno vaje za može v Domu. Kor jo Dom
za tečaj od 18. do 22. marca že prenapolnjen, opozarjamo može, ki se še želo udeležiti duhovnih vaj pred Veliko nočjo, na tečaj za može, ki bo od 2. do 6. aprila.
Mladeniči imajo svoj tečaj od 24. do 28. marca. Ker je še nekaj mest prostih, prosimo pravočasne priglasitve in opozarjamo na ta tečaj posebno voditelje Marijinih družb. — Vodstvo Doma.
Naše difaštvo
Novi odbor Jug. kat. akad. društva sv. Cirila in Metoda v Belgradu. Na glavni skupščini dne 27. februarja so je izbral iledeči odbor za letni semester 1920-27.: Prodsednik in blagajnik Andrija Glavaš, stud. ing.; podjiredsednik Ante Krvavico, stud. lur.; tajnik Jago Zorič, stud. iur.; knjižničar Katica Pflug, stud. pilil.; gospodar Slavko Boršt-nar, cand. ing.; revizor I. Nikola Ilič, cand. iur.; revizor II. Sidonija Selgrnd, cand. med.
"Porota
Maribor, 8. marca 1927.
ROPARSKI UMOR.
Danes sc je zagovarjal radi roparskega umora posestnikov sin Franc P ô r š iz Domanjševcev pri Murski Soboti
Drž. pravdnik pravi: 21. dec. 1925 jc zadavil v hlevu svojo ljubico Terezijo Šanc, ji odvzel 1500 Din in 5 dolarjev ter pokopal truplo ob bregu potoka Mala Krka. Obtožen je razven tega tudi, da je razžalil orožnike in nosil samokres brez orožnega lista. .
Z umorjeno Terezijo Šanc je imel razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko jo dekleta zapeljal, ji je obljubljal ženitev, kasneje pa se je skesal. Sklenil je, da jo spravi šiloma s pota. Nagovoril jo je, da je vzela doma materi izkupiček za kravo v znesku 1500 Din in 5 dolarjev ter v usodni noči dne 21. decembra Sla k njemu, očividno v veri, da bodeta skupno pobegnila. Izvabil jo je nato v domač hlev, kjer (ta se po navadi sestajala ter jo umoriL Oče < ' oženca ie slišal v omenjeni noči iz hleva žcnsl.o stokanje, toda iz ttrahu pred nasilnim sinom se ni upal Iz hiše.
Prvotno ni nihče sumil, da bi bila Terezija Šanc umorjena. Sosedje so mislili, da je pobegnila od doma. Dne 11. julija 1926 pa je našel neki financar ob potoku Male Krke v bližini Poršove hiše žensko okostje, katero je voda ob povodnji pustila v grmovju. V bližini okostja so ležali tudi razni predmeti, last umorjene Šanc. Nato je bil aretiran obtoženec, ki pa je vse tajil. Tudi sedaj ničesar ne priznava
Pri razpravi je bil obtoženec radi pomanjkanja dokazov oproščen.
NOVOMEŠKA POROTA.
UMOR ŽELEZNIŠKEGA ČUVAJA.
Noč od 14. na 15. septembra 1926 je bila a železniške uslužbence semiške postaje kaj nenavadna in razburljiva.
Ko sta postajni načelnik Srakar in železniški delavec Mali opravila svoje delo, eta ee okrog 11 zvečer za nekaj časa vlegla. Mali je ležal že nekaj minut, ko jo prišel na iwetajo obtoženec, 19 letni delavec France Knpš, ki mu je pripovedoval, da ga je prod dvema urama, ko je šel mimo Fifoltove hiše, obetrelil neki ncznanec, ki je nato pobegnil. On sam da so je nato zavlekel v trije in tam ležal. Sedaj pa da namerava z vlakom v Črnomelj k zdravniku. Ker jo bi! žejen, se je napotil k Gor-tanki. Kmalu po polnoči pa je prišel nazaj na kolodvor in se odpeljal z vlakom v Črnomelj.
Nekaj minut pred 3. uro jo privozil na postajo potniški vlak. Strojevodja je javil, da stoji pri uvoznem znamenju ročica na prosto, svetilka pa kaže rdeče na >sloj«. Postajni načelnik je telefoniral na čuvajnico štev. 28, kjer jo imel službe Angel Gortan, n ni dobil nobenega odgovora. Veled tega jo odšel Srakar z Malijem pogledat v čuvajnico, ali ni morda zaspal. Ko eta vstopila, je ležal na klopi, obrnjen proti steni. Sprva sta bila pre pričana, da epi, toda ko ga jo Srakar stresel, je opazil prestrašen, da je mrtev. Mislil je, da ga je zadela kap. Ko sta pa posvetila z lučjo, 6ta videla, da ima mrtvec na desnem sencu rano. Srakar je poklical orožnike.
Orožniki so se takoj podali nn poizvedovanje. Najprej so si oglodali čuvajnico in mrtvega, potem pa eo zaslišali Srakarja in Malija. Srakar je takoj izrekel sumnjo, da sta zakrivila umor Gortanova žena in France Kapš. Sum je utemeljeval s tem, da sta živela zakonska Gortanca v večnem prepiru in da jo Gortanka žo dalje časa pravila okrog, da njen mož no bo umrl naravne smrti. Okrog 0 zjutraj so ; orožniki odšli v Gortanovo stanovanje in Gortanki I brez ovinkov povedali, kako je. Ne Gortanka ne I njena mati pa nista pokazali nobenega vznemirje-' nja, šele čez kakih 5 minut je pričela Gortanka I prisiljeno jokati. Vsled potrjeno suinnje so jo are-I tirali. Kapš pa je bil oddan v zapore šele čez tri
tedne, ker se je zdravit v bolnici. '	Oba obtoženca sta zanikala krivdo. Pričela se
jo dolgotrajna preiskava, ki je postavila na laž zagovor obeh obdolžencev. Najprej se je izknzalo, da v bližnjih hišah ni nihče slišal strela, dasi ljudje še niso spali in torej Kapš ni mogel bili ranjen. Prav tako jo bilo sumljivo, da Kapš ni klical ljudi na pomoč, ampak da se jo vlegcl v trtje. Tudi ni vedel povedati, zakaj bi ga bil neznanec napadel. Vse navedeno jo govorilo, da Kapš ni mogel biti obstreljen, ampak da se je sam, bodisi namenoma, bodisi po nesreči obstrelil. Številne priče govore, da je bil v Gortanovi družini pravi pekel in da so bili veled moževe ljubosumnosti in ženino nezvo-stobo prepiri na dnevnem rodu.
Ko je Knpš slišni, kaj vso je spraviln preiskava na dan, se je končno udal in priznal, da je na prigovarjanjo Gortanke ustrelil njenega' moža.
Po njegovem pripovedovanju je šel omenjenega večera po večerji pri Gorlanovih, ker mu Gortanka ni dala miru, po progi, kjer je šo srečal Gor-tana in spregovoril z njim par b^ecd, proti čuvajnici. Si>otoma je zabijal z nožičkom leseno zagozdo na samokresu. Ker je držal samokres proti sebi in je vsled neprevidnosti sprožil, ee je zadel v trebuh. Nato je odšel v čuvajnico, kjer sla ee z Gortanom So poldrugo uro rnzgovarjala. Po odhodu vlaka se je Gortan vlegel na klop, da bi zaspnl. Čez kakih pet minut, ko so je Kapšu zdelo, da Gortan žo spi, jo pristopil k njemu in mu je ejirožil strel v desno вспсо in zbežal. Nato jo šel Gortanki povedat, da je ustrelil njenega moža in ker bolečine le niso hotelo prenehati, se je odpeljal v Črnomelj k zdravniku. Gortanka pa kljub Knpševemu priznanju še vedno taji in trdi, da je nedolžna.
Razprava eo je vršila ves dan ob nabito polni dvorani. Zanimanje občinstva je bilo veliko in je mnogo poslušalcev prrtlo iz vsoti belokranjskih vasi. Franc Knpš še vodno vztraja nn svojih prvotnih izpovedbnh, Alojzija Gortanova pa pbpolnoma zanika svojo krivdo. Zaslišane priče so izpovedale, zanjo deloma obtežilno, deloma olajševalno. Ob 10 zvečer eo ee pričeli govori braniteljev in državnega pravdnlka. Razprava bo trajala pozno v noč. O uidu bomo poročali jutri
Konec februarja ali prve dni marca se odpravijo vsako leto francoski ribiči v Severno ledeno morje, kjer love okrog Newfoundlanda polenovke. Tam ostanejo navadno do konca poletja, včasih pa tudi do začetka jeseni. Mala slika nam kaže ribiško brodovje (lrtes je bilo okrog 90 ladjic in bark), zbrano v pristanišču Saint-Malo ob bretonski obali, kjer ''"i jc letos blagoslovil kardinal Charost za daljno, težko in nevarno pot.
Na pokončni sliki vidimo najprej ladjo, s katere je blagoslavljal letos kardinal brodovje, pred njo pa defilirajo ribiške ladjice (v medaljonu kardinal pri blagoslavljanju). -Spredaj na levi Marijini otroci fnaš Marijin vrtec), ki nosijo v prošnji procesiji miniaturni čoln, na desni pa odhajajoči ribiči ob jamborih.
Tretja slika nam kažs posamezne podrobnosti ribiških ladij, kakor notranjščino, kc;mor nalagajo polenovke, ladjin oltarček s križem in Marijo, Morsko zvezdo, ribiče pri popravljanju vrvi in drugih potrebščin, dva ribiška tipa in ladjinega psa, zvestega spremljevalca ekspcdicije.
«♦«♦♦♦m«;
* ->
♦ »
Orel
Sentpeterski Orel v Ljubljani vabi Stane tn starešine na rodni fanlovski večer, ki se vrši v sredo dne 9. t m. ob 8 zvečer v navadnih prostorih. Razgovor o važni stvari, zato pridite vsi.
OrloTski odsek na Ježiei priredi v nedeljo, 13. marca t. 14 v Drušlvenem domu telovadno akademijo. Spored bo pester. Sodeluje črnuški lambu-raški zbor. Vstopnice kot običajno. Pridite pogledati_
Voiscvedovanfa
Našla e« je (lata um. Pri nekem zlikovcu se Je začetkom februarja t. 1. našla »lata ženska za-pestna ura. Kdor jo pogreša, si jo more ogledati v sobi št. 55 okrajnega sodi'ča v Ljubljani.
Spori
ŠPORTNI DOGODKI.
V	nadaljevanju holmenkollenekih tekem si je v smučanju na 17 km izvojeval v razredu A zmago Haakonsen z 1:14:16; zmagovalec na 52 km Gjoeelin je bil šesti. 180 tekmecev. V razredu B je zmagal Knutsen 1:17:17. V skokih je zmagal znani T h a m s, 42 in, slabo vreme. Holmenkollensko kolajno si je priboril Haa-koneen. — Večkratni svetovni prvak v drsanju Thunberg ima častnih daril v vrednosti pol milijona dinarjev. Zapustil bo to posebnovrstno zbirko muzeju v Helsinki (Hebirgîorsu). — Oger Eôtvôs je predrsal 10 km v 19:31.5, ogrski rekord.
Na Dunaju je bilo spet nekaj prvenstvenih nogometnih tekem ter ima BAC 24 točk, Admira 21 itd. Dopade se nam Rudolfshiigel, ker je tako vztrajen; ne gre čez 4. — V Bratislavi je bila Admira poražena 3:4. — Od domačih tekem: v Sarajevu Slavija : Hajduk 2:0, v Subotici Snnd : SMTC 3:0, v Zagrebu Hašk : Derby 3:1. Gradjan-eki si je malo opomogel, v Aleksandri j i je vsaj neodločeno igral, 1:1. — V Itnliji: Juventus : Na-poli 8:0, Torino : Doria 2:1, Bologna : Milano 4:1, Padova : Fortitudo 5:3. — V Nemčiji: Srednja Nemčija proti Severni Nemčiji 1:0. — V Gradcu dunajski Cricketerji proti G. A. K. 3:1.
V	I.lbercu na Češkem je tekel dr. Peltzer v halli 800 m v 2:0fi.6. V Nûmbergu sta tekmovala K ô r n i g in Houben, na 60, 80 in 100 m ; v vsnh treh tekih je zmagal Kdrnig: 6.2 (H. 6.4), 9.1 (9.3), 11.2 (11.4).
Dne 12. t. m. bosta R i goulot in Cadine epet tekmovala, v Bourges.
Nemški bo k sni sport preživlja bridke ure. Dienerja je premagal Anglež Pbil Scott z veliko premočjo po točkah, »war ihm haushoch tiberle-penc. Domgorgena je premagal i zborni Francoz KM Nitram, in samo Haymann je uspel, prema-gavši Van der Veera, tudi po točkah.
Na Holandskem je plaval A. Borg 100 m t 1 minuti. Veliko pišejo o novem rekordu 19-letne Baronove; ni še vse jasno in tudi pogoji nieo bili izpolnjeni, zato ne bomo zapisali. — fte več pa pišejo o 12letnem Novozelandcu OldRu, ki je plaval 100 y v 1:06, 220 y ▼ 2:43.4, 440 y v <3:18.8.
Uruguayskf a e r o p 1 a n ee te ponesreči! 100 km od rtiča Diabi (naaprotl Kanarskim otokom). Ladjic* je prevrnjen* u ▼ pesku ««kopana, tudi oba motorja «U м v
ntikov mislijo, da eo jih Mavri ujeli in da jih imajo zaprte. Gotovo bodo zahtevali odkupnino.
VELEMOTSTERSKI SATIOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
V	soboto dne 5. t m. se je igralo v newyor-škem turnirju X. kolo. zadnje v drugem turnusu in
grvi turnirski polovici. Končala se je samo partija apahlanca—dr. Aljehin in sicer z remijem, ostali dve igri Niemcovič—dr. Vidmar in Marshall — Spielmann sta se morali prekinili po petumem Iju-tem in trdovratnem boju. Prve polovice velikega turnirja torej kar neče bi'i konec. Ker je bilo določeno. da se ima odigrati XI. kolo v nedeljo dne 6. t. m., XII. kolo v torek R. t. m. m XIII. kolo danes v sredo, ln so imeli velemojstri v pondeljek dne 7. t. m. prvič svoj popolnoma prosti dan, prideta iz X. kola še preostali viseči parliii na vrsto šele iutri Ln pojutrišnjem, ker sta dnn 10. in 11. t. mes. rezervirana izključno le za skoncanje visečih раглј iz vseh do danes doipranih rund. XIV. kolo se prične v soboto dne 12. t. m
XI. kolo.
V	pondeljek dne 7. t m. se je imelo doigrati XI. kolo, prvo tretjega turnusa in druge turnirske polovice. Skončala sc je zopet samo ena partija, Damski gambit, ki ga ie otvoril dr. Vidmar proti Spielmannu. Igrala se je od obeh strani dobro, korektno in ostala je po dolgi trdovratni borbi remis. Največje zanimanje se je koncen'riralo na partijo, ki jo je otvoril neredno (izraz je morila boljši kakor »nepravilno«) dr. Aljehin proti Niem-coviču. Po peturnem silnem boju se je morala prekiniti. Dr. Aljebiin stoji odločno bolje. Morda pokaže gigantski zastopnik Francije v drugi poloviic veleturnirja svoje kremplje, ki so bili dosedaj nekako skriti. Tudi tretja neredno otvorjena partija med Capablanco (belim) in Marshallcm so je prekinila po peturni igri. Položaj se vedno tiolj zapleta, še danes so prorokovania prezgodna.
Stanje po XI. kolu je sodaj naslednje:
Capnblanca ima 7 točk in eno visečo (proti Marshallu). Niemcovič Q'A in dve viseči (proti dr. Vidmarju iz X. kola in proti dr Aljphinu iz XL), dr. Aljehin 5 in eno visečo (proti Nietnroviču), dr. Vidmar 4 in eno visečo (proti Niemcoviču), Spiol-rnann 3!4 in eno visečo (pro'i Marshallu) in Marshall 3 in dve viseči (proti Spielmannu iz X. in proti Capablanci iz XI. kola).
DR VIDMAR PREMAGAL NIEMC0VIČA.
v Newyork, 8. marcn. (Izv.) Danes so se odigralo viseče partije. Vidmar je zmagal Niemoovi-in. Potek te igre je bil zelo zanimiv, ker s'a oba igralca vodila igro zelo ofenzivno. Igra Marshall— Spiolniann je po trdovratnem boju končala remis. Ponovno pa sta se morali prekiniti igri Capablan-M— Marshall in Aljehin—Niemcovič. V zadnji par-1iji stoji v boljši poziciji Aljehin, vendar ima Niomcovič enega kmeta več. Stanje: Capablanra 7 (1), Niemcovič (VA (1), Aljehin 5 (1), Vidmar 5, Spielmann 4, Marshall ЗИ (1).
Nastopno krasno igro je dobil Cnpahlanea v drugi rund i newyorškega turnirja dne 22. febrt» arja.
Indijska partija.
Beli: Capiibiiuica. — črni: Marshall.
1.	d2 -d4	Sg8—f6
2.	Sgl-tg	e7—eC
UB-M-b
Moderna ali neoromantična šela.
Tako šahovo napoved bi bili klasild Se pred 10 leti opremili s tremi »?< (vprašaj za potezo znači, da je poteza slaba, klicaj [>!<], da je dobra). Marshallu prija ta zgodnji poseg kraljevega tekliča v igro tnkoj ob otvoritvi ne samo v Indijanski, temveč tudi v navadnem Damskem gambitu, v igri z damskim pešcem in zlasti tudi v francoski igri. Drugi mojs'ri obsojajo potezo v predležeči poziciji, češ da samo pospeši razvoj bele igre. V se-merinškem turnirju 1926 se ni posebno obnesla, vzlic temu se še vedno čestokrat uporablja.
4. Lcl—d2	LM—d2+..
Tu je potegnil Niemcovič v svoji prvi v nevv-yorfkemu turnirju proti dr. Vidmarju dobljeni, rav-notako oivorjeni igri 4. Dd8—e7. Po'eza m ravno boljša, ker je končno vendarle nekoliko pozneje črni primoran zamenjati tekliča, če igra beli pravilno.
5.	Sbl—d2:	d7—d5
Zelo prihaja v poštev d7—dR.
6.	g2—g3	0—0
7.	Lfl—g2	Sb8—d7
8.	0—0	DdS—e7
9.	Ddl—c2	b7—b6
10.	c4—d5:	Sf6-d5:
11.	e2—e4 •	Sd5—b4
12.	I)c2—c3
Kmeta na c7 vzeti beli ne sme, ker bi izgubil najmanj kvaliteto, n. pr.:
12. Dc3—c7:, Lc8—a6, 13. Tfl-cl, Sb4—d3 in sedaj mora bela dnma nazaj, kajti če se napadena trdnjava umakne iz črte c, sledi 14. ... Tf8—c8 Ln dama je izgubljena.
12.	...	c,7—c5
Izsiljeno. To pozicijo je hotel doseči Capa-
blanca s svojo močno potezo 9. Ddl— c2.
13.	a2—аЗ	Sb4—ав
14.	d4—c5:	b6—c5:?
Slabo, кет se raztrgata združena kmeta. S konjem seveda ni kazalo vzeti kmeta, ker ga b2—b4 takoj zapodi nazaj na stari ali še slabši prostor. Morala je torej vzeti dama
15.	Sd2—c4	Lc8—b7
16.	Sf3—e5
17.	Dc3—e5:
18.	Tfl—dl
Sd7—e5: Ta8—d8 f7—f6
Oslabi še točko e6, pa beli ima itak že pro I sol "
cejšnjo prednost zaradi
19.	De5—c3
20.	Tal—d4:
21.	TcLl—d3
Isolanijac 11a ca.
Td8-dl+.. Tf8—d 8 Sa6—b8??
Odločilna pogreška. Črni hoče s konjem pro ko cG na d4, pa ue pride do tega pravočasno.
22.	Td3—d8+..	De7—d8:
23.	Dc3—b3	Lb7—a6 24- Lg2-h3 Sb8—c6
Kmet na e6 je izgubljen. Na 24. ... Dd8—e8 sledi 25. Lh3—e6+.., De8--e6:, 26. I)b3—b8+. , na 24. ... Kg8—f7 pa 25. Sc4—еЗ, Dd8—e8, 26. Lli3—
e6+.
25.	Lh3—e6+..
26.	Le6—d5
27.	Db3—a4
28.	Da4—c4 :
29.	Kgl—g2
30.	e4—e5! 81. Dc4—c5:
32.	Dc5—f8+
33.	Ld5—g8-f
34.	DI8—d6 +
35.	Dd6—18+ *e uda, ker na 35
Kh6-
Kg8—h8 Sc6-d4 La6—c4: Dd8—c8 DeS—g4 f6—e5: h7—h5 Kh8-h7 Kh7—116 fT7-g6 in črni go sledi 36. h2— b4 a
čemer je črna dama izgubljena.
Predstoječa partija dokazuje, da so neopravičena domnevanja, kakor da bi bil nesrečni dosedanja izid Marshnllovih partij napram Capablanci pripisati kaki »simpatiji« do velikega sorojaka Amerikanca. Uničil je Marshalla v obeh izgubljenih partijah nebrzdani temperamen', njegov napadalen tipus, ki proti tako preudarnemu, mirnemu nasprotniku ni vselej na mestu
Iz naslednje tabele jo natančno razvidno sedanje stanje newyorškega lurnirja po XI. kolu in razmerje uspehov velemojstrov drugega proti drugemu. — Številka >1< znači dobljeno partijo, ničla (>0<) izgubljeno, črka »v< visečo,' to je še пезкоп-čano partijo.
Capablanca
Marshall
Niomcovič
Spielmann
Dr. Vidmar
Opomba

Ukinitev carine na čilski soliter.
Ministrski svet je vsled posredovanja
kmetijskega ministra g. Kulovca z veljavnostjo od 2. marca t. 1. ukinil carino na čilski soliter, ki je nad tri leta težko obremenjevala to prepotrebno umetno gnojilo. Uvozna carina je dosedaj znašala 132 Din za 100 kg ali okrog 40 odstotkov vrednosti gnojila samega. Vsled tega je malodane onemogočila uvoz tega za kmetijsko produkcijo neobhodno potrebnega sredstva. Čilski soliter je namreč najučinkovitejše in najhitreje delujoče dušično gnojilo, ki izredno ugodno vpliva na razvoj in rast vseh zelenih delov rastlin. Vsled njegovega hitrega delovanja ga naši kmetovalci rabijo predvsem spomladi, da nudijo rastlinam potrebne dušičnate hrane. Trosimo ga navadno po zelenih rastlinah ob suhem vremenu. Rosa in dež ga potem razstopita in spravita h koreninam. Izvrstno učinkuje na oziminah, posebno če so slabo prezimile, ker se po njem hitro popravijo. Še boljši je pa za krompir in koruzo, pa tudi jarine in vse druge kulturne rastline so hvaležne znaj. Vinogradniki popravljajo z njim ošibele trte. Najrajši ga pa imajo hmeljarji, ker samo z njim lahko dosežejo popolen pridelek hmelja, ki še najbolje izplača vsako gnojenje. Zaradi tega so kmetovalci lahko hvaležni g. ministru Ku-lovcu, da jim je dosegel to ugodnost.
Nazadovanje izvoza v januarju.
Statistični oddelek ravnateljstva carin objavlja statistiko izvoza za mesec januar. V tem n esecu smo izvozili 314.512 ton v vre<lnost.i 483,784.101 Din napram 367.821 ton v vrednosti 5C0.6 milijonov Din v januarju preteklega leta (odnosno 334.402 ton v vrednosti 702.7 milijonov Din v januarju 1025).
Naš izvoz v januarju je torej v primeri z izvozom v januarju 19'_'0 nazadoval po teži za 12%, po vrednosti pa za 14.8%. V primeri 7. izvozom v januarju 1925 pa je vrednost našega izvoza v januarju t. 1. padla celo za 278.9 milijonov Din ali 30.0%. Po izkušnjah preteklih let je bilo sicer pričakovati, da bo naš izvoz v januarju slabši, vendar pa z ozirom na zboljšanje izvoza v oktobru, novembru in decembru 1920 ni bilo pričakovati na-tadovanja v tolikem obsegu.
Največ, smo v januarju izvozili gradbenega lesa (50.8 milijonov Din), svinj (51.9 milijonov Din), koruzo (41.0 mil. Din), svežega m psa (43.1 milijonov dinarjev), jajc (31.8 mil. Dm), žive govedo (29.8 milijonov Din), pšenice (21 8 milijonov Din), suhih sliv (10.4 milijonov Din), surovega bakra (9.6 milijonov Din) itd. Ce primerjamo vrednosti teh glavnih predmetov izvoza v januarju 1927 in januarju '1926, tedaj vidimo, da je primanjkljaj pripisati nazadovanju izvoza žita. Tako smio lani v januarju izvozili koruze za 97.9 milij. Din, letos pa le za 44.0 milij. Din, pšenice lani za 02.2 milij. Din, letos pa le za 21.8 milij. Din, medtem ko so je izvoz svinj znatno dvignil, in sicer od 20.5 na 51.9 milij. Din.
V posameznih mesecih preteklega leta se je vrednost našega izvoza gibala sledeče: januar 1026 500.0, februar 5140, marec 686.1, april 812.8, maj 745.7, junij 612.2, julij 452.0, avgust 541.0, september 649.2,, oktober 818.0, november 796.2 in december 622.0'*milijonov Din. V januarju 1927 se je torej naš izvoz v vrednosti 483.8 milij. Din približni najslnbšemu mesecu preteklega leta, to je juliju, ko smo izvozili lo za 452.0 milij. Din.
Naša trgovinska bilanca v zadnjih štirih letih.
Naša zunanja trgovina kaže v zadnjih 4 letih sledečo sliko: Vrednost našega izvoza je znašala 1. 1923. 8040 milij. Din, 1. 1924. 9539 milij. Din, L 1925. 8905 milij. Din, 1. 1926. 8310 milij. Din; vrednost našega izvoza pa 1. 1023. 8310 milij. Din, 1. 1924. 8222 milij. Din, 1. 1925. 8753 milij. Din, 1. 1920. pa 7032 milij. Din. Naša zunanja trgovina je bila torej v 1. 1923. pasivna za 201 milij., v 1. 1924. do 1926. pa je bila aktivna za 317, 152 in 186 milij. Din. Zanimivo je dejstvo, da naš izvoz po teži stalno napreduje, čeprav jo v zadnjih dveh letih po vrednosti znatno nazadoval. V letih 1923.
do 1926. smo izvozili 3.0, 3.9, 4.4 in 4.9 milij. ton. • • •
Konferenca za osnovanj« nacionalnega odbora Mednarodno trgovsko zbornico se jo v ponedeljek
vršila v Belgradu. Konferenci, katero je vodil podpredsednik belgrajsko trgovske zbornico Mil. Sita-nojevič, jo prisostvovalo 35 delegatov. Po prečita-nju pisma zunanjega ministrstva, v katerem so izraža potreba po ustanovitvi nacionalnega odbora, se je razvila debata. Nerešeno je ostalo vprašanje sedeža tega odbora. Dr. Kovač, zastopnik zagrebške trgovske zbornice je v imenu 10 zagrebških gospodarskih organizacij prečital iziavo, glasom katere te organizacije radi kratko odmerjenega časa še no morejo zavzeti definitivnega stališča in izražajo željo, da se vprašanje sedeža tega odbora reši v soglasnosti in sporazumno. Delegati iz Bosno, Hercegovine, Južno Srbije, Vojvodine in Slovenije so se glede sedeža odbora izjavili za Belgrad. Konferenca se nadaljuje.
Vprašanjo prisilno poravnave. Kakor ee poroča iz Belgrada, bo pravosodni minister predložil skupščini nmandman k finančnemu zakonu, s katerim naj bi se pooblastil pravosodni minister, da izda uredbo o prisilni poravnavi izven konkurza. To^ poravnalno postopanje bo izdelano po novih načelih, ozirajoč so pri tem na tozadevne uvstrijske in ogrske zakone.
Ljubljanski velesejem — uradno priznana razstava. Gospod minister trgovino in industrije je priznal VIL ljubljanski vzorčni velesejem od 2. do U. julija in II. Pokrajinsko razstavo od 10. do 19. septembra kot uradno priznani razstavi. Zato imajo predmeti, razstavljeni nn teh razstavah, pravico nživanja prvenstva v smislu §§ 90., 107. in 113. zakona o zaščiti industrijske svojine.
Ekspozitura Trboveljske promogokopne dru-ïho v Belgradu. Dosedaj je bila Trb. prem. družba zastopana v Belgradu po tvrdki >Ugalj< d. d. Dne 1. marca pa je družba »tvorila v Belgradu lastno ekspozituro.
Znižanje potniških tarifov. V prometnem ministrstvu je bij te dni dovršen nov potniški tarif za železniški promet. Po tem novem tarifu bodo zinatno znižane vozno cene v I. in II. razredu, ker se pričakuje, da bo na ta način povečan finančni efekt potniškega prometa v teh razredih.
Avstrija vrača inozemstvu kratkoročne kredite. Na Dunaju je bilo zadnje dni opažati veliko povpraševanje po dolarjih. Vzrok temu povpraševanju je iskati v trajni likvidnosti na denarnem trgu, ki je povzročila nazadovanje obrestne mere. Solidno tvrdke morejo danes na domačem denarnem trgu najeti kratkoročna posojila pod istimi, v mnogih slučajih celo ugodnejšimi pogoji, kakor v inozemstvu. Tudi špekulacija z inozemskimi krediti danes z ozirom na izenačenje obrestme mere ni več rentabilna. Zato se sedaj inozemska kratkoročna posojila ob zapadlosti no prolongirajo več, temveč se večinoma iilcvidirajo.
Ponovno znižanje diskonta v Češkoslovaški. Bančni svet češkoslovaške Narodne banke je sklenil znižati eekomptno obrestno mero od 5'A na 5%. Tudi ostale banke nameravajo znižati debetno obrestno mero za Vi%.
Nepričakovano povišanje produkcijske kvoto ïnleznrskega kartela. Po dolgotrajnih pogajanjih med člani železarskega kartela, ki se te dni vršijo v Dtlsseldorfu, se je sklenilo z ozirom na ugodno zaposlenost železarn povišati produkcijsko kvoto za drugi kvartal tekočega leta za 1.5 milij. ton. Produkcijska kvota bo torej v drugem kvnrtalu tekočega leta ista, kakor v zadnjem kvnrtalu preteklega leta. — Pogajanja glede ustanovitve enotne prodajne organizacije potekajo ugodno. Kakor vse kaže, se angleška železarska industrija približuje kartelu. Na sobotni seji je bilo navzočih več angleških induetrijcev. Tudi pogajanja za pristop Pol jske potekajo ugodno in je pričakovali, da bodo diference v kratkem izravnane. Glede pristopa Italije pa zaenkrat ni pričakovati rešitve, ker zahtevajo italijanske železarno pretirano \Lsoke kvote.
Шогзгт
Dne 8. marca 1927.
DENAR.
Zagrob. Berlin 13.487-13.517 (13.49—13.52), Italija 249.CO—251.60 (249.02-251.02), London 270 -276.80 (270-270.80), Newyork 56.75-50.05 (56.75 —50.95), Praga 168.30—16910 (108.30—169.10), Dunaj 8 005—8.035 (8.005-8.035), Curih 10.94— 10.97 (10.94—10.97), Amsterdam 22.80—22.80 (22.77 —22.83).
Curih. Belerad 9.1325 bi. (9.13 <len ), Budimpešta 90.85 (90.85), Berlin 123.25 (123.25), Italija 22.86 den. (22.80 bi.), London 25.220 (25.2325), Newyork 520 ( 520), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.20 bi. (73.20), Madrid 87.00 (87 00), Varšava 57.95 den., (58), Bruselj 72.30 bi. (72.30).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.05, London 34.42,' Milan 31.40, Newyork 709.25, Pariz 27.75, Varšava 79.11. Valute: dolarji 700.00, francoski frank 27.87, lira 31.42, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 148.30, Za«reb 59.195, Pariz 131.75, London 103.22, Newyork 33.01.
VBEDN0STNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest posoj. 89—00, vojna odškodnina 348—344, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—19«, Ljublj. kreditna 150 don., Merkantilna 90 100, Prastediona 025 den., Kred. zavod 160—170, Strojne 85 den., Trbovlje 420 bi., Vevče 120 den., Stavbna 55—65, àe-Mr 104 den.
Zafcrcb. 7% invest. poeoj. 00—90.50, vojna odškodnina 343—344, Hrv. esk. 104 50—105.50, Krod. 93 - 95 (ex kupon), llipobanka 64.50 den., Jugoban-kia 103.25-104.25, Praštediona 925 - 930, Ljublj. kreditna 150—153, feočerana 495- 500, Gutmunn 290 den., Slavex 101 den., Slavonija 32.5—33, Trbovlje 417.50-420, Vevče 130—134.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.75, fcivno 81.95, Alpine 42.00, Greinit/. 6X0, Trbovlje 53.45, Hrv. esk. 13.00, Leykam 12.70, llipobanka 8.10, Avstrijske tvornice za dušik 28.75» Mundus 145, Slavonija 3.90.
BLAGO,
Ljubljana. Les: Smreka, jelk*: hlodi 4 m, I., II., monte 180—210, blodi od 4 m naprej 220-250, trami merkantilni 200—250, tramifci 240-275, škoreto konične 10 mm, monte 550—570, škorete paralelno 10 mm, monto 570—590, dreke, plohi kon., od 16 naprej 420—500, deeko plohi par., od 10 naprej 450—540, madriers 500—500; bukev: deske plohi naravni, neobrobljeni 430—500, desko plohi naravni, ostrorobi 000—000, deske plohi parjeni, neobrobljeni 580— 830, deske plohi parjeni, ostrorobi 700—1150, hlodi I. 220— 250, hlodi I., II. 160—200; hrast: hlodi I. 000—1000, hlodi I,. II. 800 -450, desko plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400; železniški pragi (2.00 m, 14X24): bukovi 25-33, hrastovi 45—55.
Žito: ršenica bačka 75 kg 2-3% 352.50-357.50, oves bački 230—240, oves bosanski orig 220—225, koruza bačka I 210—215.
Tendoncn: Za les čvrsta, za deželne pri-delko neizpremenjena; zaključki: Lea 7 vagonov
Vremensko poročilo
Meteorološki ravod v Ljubljani, dno 8. marca 1927.	Višina bnrometrn 308'8m
	Opazovanja		Barometer	loplole » C'	K ci. rlogo ' 'In	Vetoi ln brzino t m	obi«;- nosi 0-10	Vrsta padavin		i« ж £	a j ~ ■ xs u
	krni	fes						ob opazovanju j	»mmdo7i		
		7	752-4	5-0	83	WSW 2	10		o-i	9-6	3-6
	L]ubljana (dvorec)	8	752-3	5-8	83	SW 1-5	10				
		14	752-3	9-2	72	S3W 5	10				
		21	752-7	7-3	82	S 1-5	9				
	Maribor		751-3	1-0	97	mirno	5			12	0
	Zagreb		752-0	5-0	84	WSW 3	9				3
	Belgrad	8	733-3	11-0	80	SE 7	10	dež	PO	10	10
	Saraievo		753-7	9-0	69	SVV 1-5	10	po dežju	4-0	14	7
	Skopl|e		757-5	9-0	92	NNW 0-5	10			15	8
	Dubrovnik		754-8	u-o	83	SE 3	9	dež		R	5
	Split		754-4	8-0	81	E 1-5	6	m. lahko	6-0	1?	7
	Praga	1	7489	4-0		S 1-5	2		53-0	12	4
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 705 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 9. marec: Oblačno, somintja malo padavin in nekoliko
hladneje.
Povpr. barometer nižji kot včeraj za 3.0 mm.
Dražba 22 terjatev
tvrdke FR. BRUMAT proti raznim dolžnikom v nom. znesku circa 130.000 Din na glavnici, vse takoj izvršljive, se vrši pri okrajni sodniji Ljubljana dne 11. marca dopoldne ob 9. uri, soba 19. — Terjatve se prodajo za vsako ceno, posamezno ali skupno. — Pojasnila daje konk. mase upravitelj Dr. IVO BENKOVIČ, odvetnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta it. 2.	1703
RAZPIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
vodovod, instalacije, centralne kurjave in kopališča, pečarska dela ter obzidavo štedilnikov in napravo sclnč- oken. zastarov
za 80 stanovanjsko hišo na Ahacljcvi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši dne 14. marca t. 1. med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstr.
Ponudbe za napravo pečarskih del in štedilnikov ter za napravo solnčnih za-storov je vložiti najkasneje do 21. marca 1927, za vodovodno instalacijo, centralno kurjavo in kopališče pa do 26. marca t. 1. vselej do 11. ure dop. pri imenovanem uradu.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 7. marca 1927.
Naročajte ,SSovanca4!
Obrotovodja
SE IŠČE zn večjo ŽAGO na ŠTAJERSKEM Ponudbe naj pošljejo le oni z večletno prakso dobro verzirani in z dobrimi spričevali Obrato-vodja ima prosto stanovanje in dobro plačo. Prevzeti pa mora po možnosti tudi tam se nahajajoče gostilno. Kavcija potrebna. — Ponudbe je poslati do 15. marca 1927 na:
POTE BEOGRAD — F0ŠT. PR. 189.
Javno-pravna in gospodarska pisarna
Or. EMIL GAJ
LJUBLJANA
sc je preselila iz Selenbur-gove ulice št, 7/1
na Cankarjevo nabrežje št.1/1
(pri Frančiškanskem mostu Filipov dvorec)
Telefon št. 971 Poštni predal št. 167
Sir H. Rider Haggard:
132
Hči cesarja IMontezume.
Zgodovinska povest Iz angleščtne prevel J o s. Poljanec
Venomer se je glasilo svečano petje in Otomi je dajala s svojo malo ebenovinasto paličico takt, in venomer se je vzdigovalo zmagoslavno vpitje proti tihim zvezdam.
Prebudil sem se Iz sanj — res se mi je vse sle tipaj zdelo kot hude sanje — izdrl meč in planil proti duhovnu pri oltarju, da bi ga posekal. Moški so mirno obstali, ampak ženske so me prehitele. Preden sem mogol vzdigniti meč, preden sem sploh mogel izpre-govoriti besedico, so planile nadme kakor jaguar iz svojega gozda, in kakor jaguar so mi renčale na ušesa:
»Proč, Tjule,« so rekle, »sicer položimo še tebe na oltar.« In sikajoc se me potisnile preč.
Umaknil sem se in nekoliko časa razmišljal v senci templja. Pogled mi je padel na dolgo vrsto žrtev, ki so čakale, da pride nanjo vrsta na žrtveniku. Bilo jih je enaintrideset, med njimi pet Špancev. Opazil sem, da so bili Španci privezani zadnji v vrsti. Vse je kazalo, da so jih hotele ženske prihraniti zn konec le strašne slovesnosti; doznal sem celo, da jih nameravajo žrtvovali ob solnčnom vzhodu. Začel som premišljevati, kako bi jih rešil. Moja moč in oblast je šla rakom žvižgat. Žensk ni bilo mogoče odvrniti od njihovega maščevalnega dela; pobesnele so vsled trpljenja. Od njihovega namena si jih mogel lako malo odvrniti kakor ai inouel pumi. oropanemu mladičev,
iztrgati plen. Z moškimi jo bilo drugače. Nekaj so jih je resda udeležilo žrtvovanja, večina pa je stala ob strani in z groznim veseljem opazovala prizor, katerega se niso udeleževali. Blizu mene je stal nek ve likaš otomijskega plemena, nekoliko starejši od mene. Bil mi jo vedno prijatelj in je za menoj poveljeval vojnike svojega rodu. Stopil sem k njemu in mu rekel:
»Prijatelj, zavoljo časti tvojega ljudstva mi pomagaj narediti temu konec.«
»Ne morem, Tjule,« je odgovoril;« pazi se, da se ne mešaš v te reči, zakaj pomagal ti ne bo nikdo. Sedaj imajo ženske oblast v roki in vidiš, kako jo uporabljajo. Umrle bodo v kratkem, preden pa umrjejo,-hočejo ravnati kakor so ravnali njihovi očetje; njihova stiska je velika in dasi so bile stare šege potisnjene v stran, vseeno niso pozabljene.«
»Ali ne morem vsaj teh Tjtilov rešiti?« som mu odgovoril.
»Čemu hočeš rešiti Tjule? Mar bodo oni čez malo dni nas rešili, ko bomo v njihovi oblasti?«
»Mogoče ne,« sem rekel, »ako pa že moramo umreti, umrimo čisti, brez sramote.«
»Kaj želiš, da bi storil, Tjule?«
»Tole: prosim, pridobi še kako tri, štiri moJake, ki niso znoreli, in ž njimi mi pomagaj odvezati Tjule; ostalih nam ni mogoče rešiti. Ko se to zgodi, jih potem s pomočjo vrvi lahko spustimo odtod, kjer je pot pretrgana, nizdol in poleni so lahko rešijo k svojim ljudem.«
»Bom poskusil,« je odgovoril in skomizgnil z rameni,« ne vsled naklenjenja do teh prokletth Tjtilov, ki bi jih k srca rad videl zlekniene na žrtveniku.
ampak zavoljo tega, ker ti želiš in zavoljo prijateljstva med nama.«
Nato je odšel; kmalu zatem 6em videl, kako se je več možakov postavilo kakor slučajno na onem kraju, kjer je bil privezan poslednji indijanskih voj-nikov m prvi Španec, in to tako, da jih niso mogle videti pobesnele ženske, ki so bile zamaknjene v svoj strašni posel.
Splazil sem se do Špancev. Čepeli so na tleh, privezani za roke in nogo k bakrenim obročem v tlaku. Molče so .sedeli na svojem mestu in čakali grozno usodo; obraz jim je bil od grozo bled kot zid in oči so jim stopile iz očesnih jamic.
»Tiho!« sem zašepetal v španskem jeziku prvemu na uho; bil je star vojak, katerega sem bil žo srečal v vojnah s Kortezom. »Ali hočeš biti rešen?«
Urno me je pogledal in rekel s hripavirn glasom:
»Kdo pa si ti, ki govoriš o naši rešitvi? Kdo nas more rešili iz rok teh ženskih hudičev?«
»Tjule sem, človek bele krvi in kristjan, in, žal, da moram priznati, poveljnik tega divjaškega ljudstva. S pomočjo peščice mož, ki so mi zvesti, vam nameravam porezati spone, in pozneje boste žo videli, kaj in kako. Vedi pa, Španec, da veliko tvegam s tem; ako nas zalotijo, je kaj mogoče, da bom moral sam trpeti vse ono, česar vas upam rešiti.«
»Bodi zagotovljen, Tjule,« je odgovoril Španec, »dn ne pozabimo tvojega dobrega dola, ako pridemo srečno odtod. Reši nam življenje sedaj : mogoče pride čas, ko ti povrnemo, kar nam danes storiš. Ampak četudi nas oprostiš teh spon, knko moremo priti v mesečini preko te?a odurlega prostora in uteči tem fu-riiaiu izpred oči?«
w m t- »o
° a. ч
r
« 1 o p • « r>
* F § -
° - B
»a РЧ 0 o p> _
2 f i
i p s а s s 5
o - « - < p- s; o
ra O J "O 5 FrSSn
" " rs
Ê S. S? g- °
os -
D U	-, 73,
_ ' O o < p <o 3
Si rs
si _ 00 *■
D??- »
K
s
; iS £ S §
n ■
C' O _
1	?>Ff f
S J»
—• »o. « j»
O a. Ш
o sr
cc D«
5 " F -
2	9 e'
F T I i
f S
S S-3 !»
u ZVITKE
(role) za računske stroje, ček ln kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUĐ. BARAKA, LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica 6/1. __ Telefon štev. 980 ■ ■
triko-perilo
za moike, žene In otrobe, volna v raznih barvah, rokr.vtce, поцапсе, doko-len.ce, nahrbtniki za šolarje io lovce, dežniki, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine zu t>a-vilie, «rojaie, ccvijarje, brivce in Ud.
edino le pri tvrdk!
iS* I
LJUBLJANA
blizu Prešerno ven» spomenika Najnižje cene I Na veliko in malo!
Razpis službe stražnike.
Mestno županstvo v Krškem razpisuje službo občinskega stražnika. Prednost imajo osebe, ki so že služile kot stražniki ali orožniki in so muzikalično izobraženi. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami in z navedbo plačilnih zahtev, je vložiti do 20. marca 1S27.
MESTNO ŽUPANSTVO V KRŠKEM, dne 4. marca 1927.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical med nebeške krilatce našo ljubo, nepozabno hčerkico
Verico.
Pogreb drago nam hčcrkice bo v sredo dne 9. t. m. ob 5 pop. iz hiše žalosti, Frankopanska ulica 23, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. marca 1927.
Žalujoča rodbina PLENICAH.
Naznanjamo sorodnikom in znancem, da }e preminul naš dobri oče
Fiorijan Pišek
danes zjutraj v starosti 72 let — Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek zjutraj, 10. marca.
Šmartno pri Litiji, 8. marca 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Aleksander Korenhii nazranja v svojem, v imenu svojih otrok Aleksandra, Maksa, Pepeta, Erne in Karola in vseh ostalih sorodnikov pretužno veet, da je njega srčno ljubljena, nepozabna soproga in mamica, gospa
Marija Korenin!
soproga bančnega proknrista
preminula dne 8. marca t. L po dolgi in mučni bolezni. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek dne 10. marca t. 1. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta 9, ал pokopaUšče pri Sv. Križu.
Lfubljana, dne 8. marca 1927.
Globoko žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
M. P. Z.
ш
MALI OGLASI
Vsaka drobna vr«l cn 1-за Uln ali vsaka besede 50 car. Na]man|Sl ag aa 3 ali 3 E In. Oglasi uat devet vrstic se račuDiJo više. Trt odgovor znamo Na vprašanja brez znaralte ne odgovarlsmo!
»Gospodarska zveza«
v Ljubljani opozarja kmetovalce na svojo zalogo
Naša ljubljena, nadvse dobra in skrbna mama, stara mama in sestra, gospa
Uršulo Romar roj. \\m\
je danes dopoldne, previdena s tolažili sv. vere, v 73. letu starosti izdihnila svoje blago duša.
РеЦмЈ! drage pafeeimae ha v četrtek Are tO. iMTCt ofc 10 Aepedu« lz MSe iefeefl na poltopefiSîe Gomilske. Zakel], dne 8. marca 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Kroj. pomočnik, poStenih staršev, išče službe -Naslov v upravi 3t. 1667.
BLAGÂJNÎCÂRKÂ išče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1530.
TRGOV. POMOČNIK
za trgovino s Specerij. in kolonija!, blagom ter dro-gerijo, vešč tudi knjigovodstva, z znanjem slovenščine, nemščine tn pa odrskega jezika, išče službo. Naslov v upravi pod štev. 1656.
Iščem mosta SLUGE
ali sličnega. - Naslov v upravi lista pod St. 1612.
Stalno službo "ФЧ!
GOSPODINJE
išče k enemu ali več gospodom resna, dobra kuharica; govori srbski in nemški. Gre tudi izven. - Cenjene ponudbe pod: »Miren značaj« upravi.
\9№te$iu&be§
шјзав
Učenca oLr'krS
kega, poštenih staršev, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši, dru*o po dogovoru. - Ponudbe na upravo lista pod Učcnec.
VRTNARJA,
izvežbanega, ki zna vrtnarstvo in delo v parkih, potrebuje Sabička bolnica. Začetna plača 750 do 10C0 Din z dokladami na vsakega člana družine po 150 Din mesečno. Ako jc samec, ima tudi hrano in stanovanje v bolnici. Prošnje z zahtevami in priloženimi izpričevali o zmožnosti je poslati na: »Upravo oblastne bolnice v Šabcu«. Nastop lakojl
Vpokojena ali reducirana
učiteljica
slovensko-nemško, če le mogoče italijansko govoreča, se stalno sprejme. Istotam llfn 1"ЗЛ> ože-
dobi ivIUJaL njen
- tudi invalid - prosto stanovanje. - Sprejme se
5J. deklica Tn
do 15 let stara, v svrho izvežbanja v gospodinjstvu. - Dopise poslati na »Trgovski gretnij Stovenj-gradec 1001«.	1583
umetnih gnojil,
semen, kot češkega ovsa, detelje, pese in cementa vseh vrst.
RADIO-APARAT,
izvrsten, Reinartzov sistem, s tremi žarnicami, z akumulatorjem, anod. baterijo, zračno anteno, sploh z vsemi potrebšč. za montiranje, in volt-nictcr, za 1500 Din. Naslov v upravi! št. 1689.
GLAS0VÏR
ravnokar popravljen, jc nap-odaj. - Zadnja cena 4500 Din. Ogleda se med 12.—14. uro in med 18. in 20. uro. Naslov se izve v upravi lista pod: 1633.
Ugodno prodam
VILO z velikim vrtom in
slavbiščem na Bledu. HIŠO z velikb delavnico v
Preddvora pri Knuju. HIŠO z velikim vr"r>pi r>o-leg kolodv. v Nove-u in. STAVBNO PARCELO ob Čeponovi fžibertovi) vili v Ljubljani mo Naslov pove uprava lista.
Najcen. ŽIMA
za modroce, vseh vrst, od preproste do najfinejše izdelave, se dobi pri tapetniku
FRANC JAGCR
Sv. Petra nasip 29, poleg Zmajskega (mesar.) mostu
Kompanjona
iščem, ki razume mlinsko obrt, blizu mesta nekje na Štajerskem, s primer, kapitalom. - Naslov pove uprava Usta pod it. 1591.
Nemeblovano SOBO
oddam solid. gospodu. -Naslov v upravi št 1706.
MESARIJA,
prekaj?valnica in gostilna na najboljši točki industr. kraja na meji, se odda pod ugodnim pogojem. Pismena vprašanja pod: »Bodočnost« št. 1635 na upravo »Slovenca«.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Ovesinhonno
kupite na'cenete pri tvrdkl
A- YOLH, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24 Veletrgovina z žitom
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti dlav. kolodvora
ČEVLJE
moške 190.—, ženske 170.— Din dobite pri JANKO KOS, čevljar, Tržnška cesta, --Stan in (lom«.	1699
Posredovalnica shižb REZIKA PLAHUTA
LJubljana, Mestni trg 251.
se priporoča vsem go-spem in služkinjam. Na razpolago najboljše kuharice, sobarice, natakarice in pridne začetnice. Nujno potrebujem gostilniške kuharice in hotelske natakarice.
Me sam®
ceno,
temveč tudi kakODDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Wlfjaoeznfca K. T. D,, Crtalnlca In foorn'ca poslovnih kn!?g o LSnbllanl, Kopitarja rilca Steo. 6/11.
Inserirajte v
»Slovencu1 !
NAPRODAJ V ZAGORJU OB SAVI
hiša z vrtom
električno razsvetljavo in vodovodom, primerna za trgovino in obrt. Hiša' leži v centrumu premo-govnika tik ob deželni cesti. — Natančnejša pojasnila sc dobe pri Upravi Krajevne bratovske skladnice v Zagoiju ob Savi.	1688

Zlato
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Lfub-ljaca, PreSernova uiica 1.
Vsakovrstno
гШо hnpo{€
po najvišjih cenah erno, invelir, Ljubljana Wolfova ulica Stev.i«
Razpisujemo dobavo 11
strojnih olj, bencina, masti.
Ponudbe je vložiti do 22. t. m. Več pri podpisani. — Direkcija držav, rudnika Zabukovca, po-1 j Sta Griže, 7. marca 1927
SVARILÔ1
Opozarjam vsakogar, da v nobenem slučaju nisem plačnica za svojega sina zobotehnika H i p o I i t a j Belina. — Franja Belica, I Židovska ulico 1. "00 j
Razpisujemo
dobavo 120 m8
jamskega lesa.
- Ponudbe je vložiti do ' 17. L m. Več pri podpisani. — Direkci'a drž. rudnika Zabukovca, poŠta Griže, 5, marca 1927.
Indian Moto cycle Company Gen. zast. za Kralj. S. H. S.
KOM. PELIKAN, MARIBOR
Zastopstva: Ferrum d. d., Zagreb American Motors, Ljubljana Bagy Wolf & Comp., Sarajevo Velomot, Split. Svetovna znamka!
BIQ-CHIEF..... 1206 ccm, 9/24 HP,	S 495 —
CH1EF....... 998 ccm. 7/18 HP,	8 480 —
SCOUT....... 598 ccm, 5/9 HP,	8 415 —
PRINCE...... 350 ccm, 3>/2 HP,	S 333 —
Sid-car PRINCESS..........8 185—
Sid-car SCOUT...........S 175 —
z električno lučjo in tachometrom. Solventni krajevni zastopniki se sprejmo.
INDIAN «SMOTCMYCLE CQ ^ SprWfleld-Mas«.
r. Werfhcim & Comp.
Kossen- one AulzugsSadriK Ahasnge^eiischalf WICIÎ, IV/2., reominsen£<is§€ o
PF" <So№!ia: blagaînc
Zo
jekleno-oklepne,
za vzidavanje.
varnostne ključavnice,
domaČe hranilke
za osebe, tovore, jedila in akte, dvigala za bolnike.
paternostor-dvigala za opeko,
preizkušanje in popravila dvigal
Clavno zastopstvo za Sloventto In nrvotsho:
Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana. Gledališka uL 4/III.
Za stolno monla/o tn revlzUe:
Nadmonter Vilim Trager, Zagreb, Gunduličeva ul. 23.
Generalno zastopstvo zo Desno:
..Montania", Tehnifko Komcrcijalno Poduzeće, Sarajevo, Kralja Petra ul. 9.
Tužniin srcem javljam v svojem in v imenu sorodnikov vsem znancem, prijateljem in mojim gostom prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi mojo nepozabno, nadvse ljubljeno soprogo, gospo
MIVKE
lepe, več vagonov, odda Hauptman, Kresnice 4.

KOKS fižol
lep nizki, ima naprodaj večjo množino po ugodni ceni tvrdka PETER 8ЕТША, Radeče — Zid. mest.	1677
SODNA DRAŽBA
STEKLENEGA PULTA
(konkurznega sklada E. IA a t b u p e) v skladišču »Balkana« 10. marca ob pol 9. uri zjutraj.
po težki in mukepolni bolezni, spravljeno z Bogom, včeraj dne 7. marca 1927 ob 12.15 uri v sanatoriju dr. Hansa v Gradcu.
Telesni ostanki blagopokojne se prepeljejo iz Gradca v Celje, kjer se v četrtek 10. marca ob 16. uri v Marijini cerkvi blagoslove in nato polože v rodbinsko grobnico na tamošnjem mestnem pokopališču k večnemu počitku.
Rogaška Slatina — Wien, dne 8. marca 1927.
Milan Martinović in sorodniki.
Za JiUotlovaMlM tbkaraa v LhtbOaah Karal C«4
LkUmUU: F i, KakfM.
Uredniki Franc Iunlk«