UlL. Ameriški zgodovinar in diplomat Claude G, Bbwers je bil imenovan 1.1939 za poslanika v Čileju. Znan je postal predvsem■zaradi svojih zgodovinskih in političnih spisov« Njegovi nazori o nalogah politikov dajejo dober vpogled v način, kako v Merilci pojmu¬ jejo demokratično politiko in demokratično svobodo. Ob javi j amo'izvleček iz njegovega članka, ki ga je 27.4.prinesel dunajski tednik "Die .Purche": "Kaj je pravzaprav politika? Znani ¥ebsterjev leksikon jo označuje kot "umetnost pametno in spretno voditi vlado, znanost, ( lci se bavi z organizacijo, vodstvom in upravljanjem države... Teorijo ali prakso vodstva zadev splošne politike ali političnih stranic..." In kaj'je potem politik? Leksikon pravi, da "je to mož, ki je izkušen v umetnosti vladanja". Oboževalci fašizma in kratkovidni zabavljači trdijo, da se politik bavi s politiko le zaradi zaslužka volje. Mimogrede povedano, saj končno je tudi le denar, ki vleče mnoge ljudi v pisarne, banke in tovarne, - Na visokih mestih političnega življenja pa poznam, celo vrsto mož, ki so se posvetili politiki, čeprav so zato'imeli denarne izgube, samo ker je bil njihov interes predvsem razširiti načela in smernice, ki bi po njihovem mnenju mogle služiti dobrobitu države. POTREBA PO OPOZICIJI. Te misli vodijo končno k'tisti skupini, na ka¬ tero najbolj teži zaničevanje teoretikov in fa~ • šistično okuženih - k političnim strankam. Musolini in Hitler jih nista trpela, razen svoje lastne stranke; in vodilne osebnosti na Ja¬ ponskem so poskrbele, da so onemeli vsi, ki niso trobili v njihov rog. Nihče ni mogel opozicijske stranke. Kajti ta bi morda iz¬ javila, da ne odobrava uničevanja človečanskih pravic in zatiranja svobode; in morda ne bi kar tako gledala na likvidacije političnih nasprotnikov, streljanje, mučenje ter na neomejeno gospodarstvo, ne da bi se maščevala. Značilno za pametni način mišljenja Angležev je, da tir a dno imenujejo manjšinsko opozicijsko stranko "opozicija Nj.Veličanstva" •j v ( "His Majestjhs Oppoiftion") -, pa naj bo na oblasti katera koli stran¬ ka. V vsej Britaniji priznavajo važno funkcijo te "opozicije". Nje¬ govega Veličanstva. Ona namreč opozarja na spregledane napake, zahte¬ va pojasnil, dela na to, da stranka, ki je ravno na oblasti, ne po¬ čiva na lavorikah. Opozicija poskrbi za to, da je javnost poučena o vseh dogodkih, saj javnost pri volitvah dolo'či vlado. BREZ STRANK JE DEMOKRACIJA KAOS. Kjer se ena stranka s silo vzdržuje, v ,. tam vladata fašizem in tiranija« Po- V^'l^.ti6ne stranice so torej potrebne. Toda kjer so stranke, morajo biti v- Štev. 88 Str. 2 Domači glasovi, 4.maja 1946. tudi voditelji stranic in s tem politiki. Demokracija srez hrabrih, inteligentnih in značajnih vodilnih osebnosti - propade. Ce se da tudi brez pomo6i strank bolje vladati na demokra¬ tični način, tega ne vemo. Izkušnja pa uči, da stranke brez organizi¬ ranih in zmožnih vodilnih politikov niso mogle preprečiti preganjanj naroda. Spomniti se je treba le poročil iz fašistične Italija, naci¬ stične Nemčije in militaristične Japonske. Kdor je na glas protesti¬ ral, so ga takoj likvidirali. V Ameriki so nekateri predlagali ”ozračje medsebojnega spor* zumevanja", spejitev vseh strank v eno samo. Toda to spojitev bi mo¬ ral odobriti ves narod, ne tako kakor v Nemčiji, ko jo je vlada eno¬ tno! ji predsednik Združenih držav, stavno odredila, Thomas Jefferson, se je tej zamisli uprl z vsemi silami. Zapisal je: "Ne verujem niti v spojitev stranic, niti ne smatram, da bi bila koristna s mlečnost. tem izpolnijo javnost o ki je zmožna odločevati, morajo biti opozicijsko usmerjene stranke.... Prej pitev strank kakor pa za njih spojitev. ... Stranke druga drugo opazujejo in koristno nalogo." In spet drugje pravi Jefferson: " V vsaki svobodni skupnosti, • človeški naravi ustrezajoč - bi bilo treba se zavzeti za ce- Jefferson je vedel, da če bi se stranke odpravile, bi demokratične države in njeni narodi bili naenkrat brez organizacije, brez vodstva in določenih smernic,padle bi v zmešnjav® in pripravile pot tistemu, ki bi z gorjačo "delal i-ed” ter se pri teta opiral na že pokopane svoboščine narodov. Če pa predstavljajo politične stranke važen del demokratične¬ ga aparata, tedaj morajo biti tudi voditelji stranic, kr so politiki. OČITEK "KORUPCIJA" .Višji voditelji strani: že koristijo državi, - pravi¬ jo celo nnjhujši kritiki - toda posli nižjih funkci¬ onarjev strank ne služijo vedno interesom naroda. - Pri tem pozabijo, da brez neutrudnega in šesto neplačanega dela manjših politikov višji voditelj ne bi nikdar dosegel visokega položaja. "Politika je dol¬ žnost", pravi befferson, in zato služi državi tudi najnižji stran- . kin funkcionar. Splošni očitek preti polit: :om "korupciji" je prazno go¬ voričenje. 2e prevečkrat so prav politiki v interesu splošne bla¬ ginje razkrili primere korupcije med tako čislanimi trgovskimi ali denarnimi mogotci. Škotski zgodovinar in filozof Oliver je nekoč zapisal: "Če zgodilo se bomo morda izkopali iz trenutnih t( Urn č.. potem se bo to zato, ker so dostojni, delavni, pametni in neutrudni politiki uravna¬ vali naše zadeve,in ki bodo vedno nadaljevali svoje delo, kakor da se ne bi nič zgodilo..." POLITIČNI NARAŠČAJ, Morda bo mogoče dvigniti povprečno raven poli- mladih ljudi, ki so bodo zapeljali v mišljenje. tičnega živi j r szumsko in sni s To pa bo šele tedaj, če zmožnih češ, duševno sposobni za javno službo, ne da se drži madež te naloge, politično karijero danes ni dovolj, če človek ve za zgodovinska dejstva politične filozofije■ treba je biti doma tudi v vprašanjih gospodarstva in sociologije današnjega časa, prav kakor v njegovih političnih vprašanjih. Vsak,.ki se pripravlja na politi karijero, bi moral posvečati posebno skrb proučevanju mednarodnih odnošajev, poglobiti bi se moral nazadnje tudi v politično psihologijo tudi širokim masam razložil stvar, katero ■ čno take, da zastopa. točke j bi pozneje 1 aiuco Postati mora -voli tik Vedno pa mora imeti pred očmi tri Demokraci je delajo nojb^l^ekna podlagi- različnih, .političnih Štev.88. -— -Domači glasovi, 4.maja 1946. -Str. 3. strank. Politične stranke morejo izvršiti svoje naloge le s pomočjo pravih politiko . Ako se politike izloči, se pomete tudi s strankami. Z uniče¬ njem strank pa zapadejo demokracije popolni dezorganizaciji in neure¬ jenosti. In če je demokratičen narod enkrat brez organizacije, brez vodstva in brez.discipline, tedaj je končno fašist našel opravičilo za svoje sovraštvo proti vsem politikom, tedaj bo vstal tiran, ki zna obvlad ti narod z brutalnim nasiljem." Konferenci zunanjih ministrov v Parizu prisostvuje razen šti¬ rih zun,ministrov velesil ter njihovih namestnikov tudi veliko števi¬ lo strokovnjakov - samo na ruski strani je 300 strokovnjakov in te .ni¬ čnih svetovalcev -, razen tega pa še nekaj sto zastopnikov tiska* Od- ^ mev konference v tisku je nenavadno močan ter zasenči celo pomen debat v Varnostnem svetu. Zanimivo je, da so mnenja tiska gadnje dni pred konferenco bila nekoliko pesimistična, po prvih dveh sejah pa se je pokazal lahen optimizem. Pred konferenco je ameriški tisk prav kakor angleški ome¬ nil možnost neuspeha pri pogajanjih. Angleški časopisi so pri tem pou¬ darjali, da temeljno vprašanje ni toliko v različnosti mišljenja, mar¬ več da se tiče bolj vprašanja odnošajev med velesilami samimi. Če bo tukaj prišlo do izenačenja nazorov, potem bo mnogo laže rešiti druga vprašanja. Ta pomen razgovorov je londonski "Observer" označil s slede¬ čimi ugotovitvami s "Če Rusija zahteva zase nadzorstvo nad Tripolitanijo, ima to le malo skupnega z deležem Italije v nemški vojni proti Rusiji. To je vse bolj zahteva Rusije po oporišču ob.glavni'prometni žili britanske- t a imperija. Ako pa na drugi strani zapadne velesile zahtevajo razoro- itev v Madžarski, Bolgariji in Romuniji, tedaj mora to pomeniti v lu¬ ških očeh kakor zahteva po delni demobilizaciji Rdeče armade." _ Kakor pravi zgoraj imenovani angleški časopis, bi neuspeh 9 konference prav tako vodil do odločilne ureditve kakor uspeh, in na čuden način bi v obeh slučajih ureditev bila. v bistvu ista. Podobnih nazorov je bila tudi pariška izdaja "Hew York Herald Tribune", ki je kratko pred začetkom konference, pisala, da,- 6e ne bi prišlo do sporazuma glede mirovne pogodbe z Italijo, bi Združene dr¬ žave poskusile skloniti separatno pogodbo z Italijo in s tem napraviti tako, kakor je že storila Sovjetska zveza - s praktičnega stališča gle¬ dano, ko je svoje razmerje do Romunije, Bolgarije in Madžarske uredila z gospodarskimi pogodbami kakor z mirovno pogodbo. Sedaj pa so, kakor smo že omenili, komentarji malo bolj opti¬ mistični« Tako piše ,1 Kew York Times'' 1 , kot poroča Agencija AND, med dru¬ gim tole; » Očividno so vsi udeleženci konference, tudi Rusija, uvideli, da bi prednosti, ki bi jih prinesla hitra rešitev evropskih problemov, prekašale vse posebne dobičke, ki bi jih katera koli sila mogla imeti, če bi stvar zavlačevala." V istem smislu govori "Rew York Herald Tribu¬ ne", ko ugotavlja: "Z zagotovitvijo miru moramo napredovati. Do sedaj se je o miiu že .vse preveč razpravljalo." ,! ¥ashington Star" kratko in jedernato pravi.s "Bistveno vpra¬ šanje pri sedanjem sestanku jo# ali je mogoč sporazum na podlagi med¬ sebojnega jemanja in dajanja, ali pa bo Moskva vztrajala pri pogojih, ki se zdijo nesprejemljivi za London in Washington." - ("Salzburgar Nachrichten"od 30. aprila 1946.) Štev. 88. ---- Domači glasovi, 4.maja 1946. ---—--Str.4. TR2ASK0 VPRAŠANJE« Jugoslo- preskrbeti ve6 kot 230 kalorij na vanski zun.minister je na konfe- osebo, v primeru s sedanjimi pcv- renči zun.ministrov v Parizu sta- prečnimi deleči 1.200 kalorij. Po¬ vil predlog, po katerem naj bi spre-skusiti bo treba pridobiti za Av- jeli Ukrajino kot članico medna- strijo transporte, ki so na poti rodne komisije za Trst. Dalje pra- v druge države, ker le tako bo vi Kardelj v svojem predlogu, naj močno premostiti vrzel, ki je na- bi bil predsednik te komisije Jugo- stala, odkar armada no oskrbuje slovan, druge zapadne velesile ra- več države,in dokler UNRRINE po¬ zen Italije pa naj bi bile izloče- šiljke ne dospejo,("Salzburger ne. - Ta predlog je v nasprotju z Nachrichten"od 30. aprila 1946. ) britanskim predlogom, ki no postav¬ lja težišča kontrolne komisije v POLJSKA ZAHTEVA REPARACIJE tiste države, ki ležijo v Sovjetski OD AVSTRIJE? Kakor poroča varšav- sferi, temveč predlaga komisijo,ka¬ tero naj tvori 10 držav in sicer; Združene države, Vel.Britanija, • Sovjetska zveza, Francija, Italija, Jugoslavija, Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška in Poljska. Predlog predvideva'tudi neodvisnega pred¬ sednika, ki bi bil obenem guverner mednarodnega pristanišča. Izvolili bi ga izmed tistih držav, ki niso zastopane v kontrolni komisiji. ("Volkszeitung" od 3*maja 1946.) DEMONSTRACIJE V TRSTU. Ob prvi obletnici vkorakanja Titovih parti zanov v Trst so bile v mestu de¬ monstracije, ene za Jugoslavijo, druge za Italijo. Prišlo je do manjših spopadov. Iz števila are¬ tiranih pa je razvidno, da policija ni toliko posredovala kakor v dneh, ko je prišla v Julijsko Krajino za- • vozniška komisija. ("Dio Neue Zeit” od 3* maja 1946.) POLJSKA PROTI ČEŠKIM TERITO¬ RIALNIM ZAHTEVAM, Namestnik poljske' ga zun, ministra je glede čeških zahtev do poljskega ozemlja, ki, so jih predložili konferenci zun,min. v Parizu, izjavil sledeče; "Poljska vlada koraka češke vlade ne more smatrati drugače kot zelo neprija¬ zno dejanje, na katero bo na isti način reagirala. ("Volkszeitung"od 3.maja 1946.) POSLABŠANJE POLOŽAJA PREHRANE V AVSTRIJI. Voditelj UNRRINE misi¬ je za Avstrijo,polkovnik Hynes je označil čas od l.^aja dc konca septembra kot najbolj kritično do¬ bo v prehrani Avstrije, Brez pomo¬ či zaveznikov Avstrija, ne bi mogla ski radio, bo Poljska na podlagi sporazuma, ki sta &a podpisali Poljska in Rusija, prejela tovar¬ niško naprave v Nemčiji in Avstri¬ ji v vrednosti 2 in pol milijona funtov šterlingov. (Radio London.) NOVA AVSTRIJSKA DRŽAVNA HIMNA. Avstrijska vlada je razpisala na¬ grado 10.000 šilingov za novo av¬ strijsko himno. Tako besedilo kot napev morata biti nova. Rok za predložitev je 30.junij. Potreba po novi himni izvira iz dejstva, -da stara Haydnova cesarska himna povzroča nemogoče spomine, ker ima isti napev kot;" Deutschland, Deutschland liber alles..." Avstrij¬ sko časopisje imenuje prejšnjo himno "Smrtni spev". Nastala je ob propadu svetega rimskega cesar¬ stva 11806, opevala habsburško vla¬ davino do njenega propada. Angleški list "Times" z cine 17.4. se na koncu tega poročila čudi, kako da Avstrijci že prej niso čutili potre- -bo poiskati si novo himno. ZA IZDELOVANJE MILA. ,.Reuter javlja iz Milana; "Pred sodiščem v Reggio Emilija bodo imeli proces, . kakršen se še ni primeril v itali¬ janski zgodovini. Leonarda Cianciulli je obtožena, da je umorila tri prijateljice, jih razrezala ha ko¬ se in iz toga napravila mile. Ob¬ tožnica pravi, da je s sekiro, ža¬ go in kladivom razkosala trupla, nato jih vrgla v velik železen ko¬ tel, v katerem so je kuhala razto¬ pina jedkega natrona." Tako poroča Ueltpresse od 30. 4.1946.-No, kaj takega je pač mogoče .le v vroči Italiji.