119. številka. Ljubljana, v sređo 25. maja. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MRBR Ishaja v»ak dan aveAer, ieim&i nedelje in praspike, ter velja po poftti prejeman za a vatro-ognrs ke dežele sa vbo lete 15 gld., e» pol leta 8 gld., sa Cetrt leta 4 gld., sa jeden IBMec I gld. 40 kr. — Za Ljabljano briz pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ka Će trt leta. — Za tu je dežele tolilio veC, kolikor poStnina zna&a. Za* os na ni I a pUfinje u od CetiriBtopne petit-vrste po ti kr., £e »e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnibtvo je v GoBpodakih ulicah It. 1'2. Dpravnistva naj se blagovolijo pofiiljati narofinine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika iziđe prihod-nji list v petek, dne 27. maja 1892. Še so v Avstriji sodniki! V Ljubljani, 25. maja. Borbo, neprestano borbo ima naš jezik pred sodišči. Če Bino že toliko dosegli, da v tej ali oni slovenski pokrajini sodiSčasprejemajo slovenske vloge, gotovo se delajo težave, kadar ju treba dati slovensko re§ ilo ali slovensko odločbo. Tedaj se nit ne misli na temeljni državni zakon, ki slovenskomu jeziku zagotavlja popolno jednakopravnost, tedaj bu le marljivo preiščejo ministerski jezikovni ukazi, da se dožene slučaj, za kateri baje ničesar ne določa ukaz, tako da ni treba izdati slovenske odfočbe slovenski Btranki. To se sosebno godi v pravdah, v katerih tožitelj nastopa s slovenskimi govori, tože-nec pa z nemškim ali laškiin jezikom. Zaradi tega, ker toženčev zastupnik, ki je navaduo naš politični nasprotnik, ni hotel govoriti ali zapisavati filovensici, zaradi tega uaj se pa slovenski tožitelj zadovolji b sodno odločbo v tujem jeziku. To naj je jednako-pravno3t! V takih ra/.merah nas je moral pa po* sebno razveseliti pravični pravorek nade najvišje sodne instance, kateri je priobčen v zadnji 5. številki „SI o v e nskega Pravnika'. Slučaj je bil nastopni: Gosp. Jurij Kmetič iz Trzina vložil jo po svojem Ljubljanskem odvetniku proti Tržačanu Banel-liju tužbo pri mestnera okraj. BodiAči v Trstu. Tožba je bila slovenska io sodišče je popolnera pravilno doloćtlo narok za obravnavo a slovenskim jezikom. Koj se vara oglasi za to žene a Tržaški od-vetnik dr. Angeli in se pritoži zoper tožbeni odlok samo zaradi tega, ker se je izdal na slovenskem jeziku. Mi verjamemo, da je irredentovce silno raz-kačilo to, ker se je pri Tržaškera sodišči sprejela slovenska vloga in se tuđi slovenski redila, kajti jezik, ki je njim kakor trn v peti, ta jezik je eedaj začelo spoštovati ćelo cesarsko kraljevo sodiSče! Toda tuđi višje sodišče Tržaško je pripoznalo ve-ljavo slovenskega jezika, odbilo je neutemeljeno laško pritožbo in izrecno proglasilo v svojih razlogih, da je tuđi v pokrajini Tržaški slovenščina jezik, 8 katerim se upravičeno ogtašajo stranke pri so- diščih in a katerim se jim upravičeno rešujejo slovenske vloge (odločba z dne 8. novembra 1889. I. št. 4315). Luški odvetnik je torej moral lepo ob-držati slovenski odlok in spustiti se v pravdo. — Pravda se je potem vršila za toženea v laškem jeziku, tožitelj pa se je po svojem namestuiku v Trstu, ker tedaj Se ni bilo nobenega slovenskega odvetnika v Trstu, pravdat z uemškim jezikom. Ko se je pravdanje zaključilo, izdalo je okrajno bo-dišče začasno odločbo v ta nainen, da se dopuati zaslišanje toženčevih prič. Ta odločba je izdana bila na sloventikem jeziku. — Sedaj se pa zopet raz8rdi laški odvetnik in pritoži se naravnoBt do višjega sođižča Tržaškega zaradi tega, ker je odločba bila slovenska. In res, pomagala je pritožba, kajti višje sodiŠČe je uničilo dokazni odlok in okrajnemu sodniku zaukazalo, da mora izdati svojo odločbo ali v laškem ali pa v aemškem jeziku; sklicevalo se je \ svojih razlogih ua to, da je bila v tej pravdi zgol tožba slovenska, da se pa putem tožitelj ni već posluževal slovvnščine in je tako nekako sam opustil njeno rabo, in tuđi sodnik ni razun tožbenega odluka izdajal drugih pravdnih odlokov na slovenskem jeziku. Nepopisno je bilo mej Italijani veselje nad to višjesodno odločbo! lrredentovski libti so vbo vprek pisali o njej in zma-gonosno končali svoje slavospeve z vzklikom : „Š e so v Avstriji aoduiki!" — Ali sedaj pa je naatopil tuđi tožiteljev Ljubljanski zastopuik za pravice slove uakega jezika. Viožil je pritožbo d o naj višje ga sodišča ua Dunaji, izpodbijal nazore višjega sodišća, in dokazal, i'a ni nikaka ničnost tu, če se je izdala slovenska začasna odločba, akopram je bila samo tožba slovenska, naj ostane torej pri slovenske in dokaznem odloku! To pritožbo, ki ju bila sestavljeua na 8 Io-ve uske ni jeziku, resilo je najvišje sodi-Sče z odločbo z dne 21. aprila 1892. 1. St. 4529 in sicer resilo ugodno za slovenski jezik. Naše najvišje sodišče ni samo postavilo slovenskega dokaznega odloka v pravno moč, ampak je v svojih razlogih izdalo tuđi za naš" sedanje razmere ne-precenljivo navodio za vaa sodišča. Če jo slovenski jezik spluh pri kakeni sodišči pripu-ščen — tako po svojem smislu piše najvisji sod- nik, — če se je slovenska tožba slovenski resila, ________________i____._____._________________________, ___________________________ potem bo tuđi poznej&nje pravdoe reS itve v slovenskem jeziku čisto pravilne, akotudi sta ge stranki v pravdi z a svoje pravdne govore po-služevali drugega jezika. In zakaj to ? Zato ker pravda v tem slučaj i teče na podlo g i slovenske tožbe, zato, ker je slovenski jezik tišti jezik, v katerem se je vložila tožba in zauteva. To, kar tukaj izreka naše vrhovno sodišče, je prevažno uprav te dni. Čitatelji naši se še sponi i njajo, da smo pred kratkim priobčili v našem listu slučaj, zaradi katerega je bila ćelo naša interpelacija v državnem zboru potrebna. V tistem slučaji ge pri Ljubljanakem deželnetn sodišči ni samo vložila slovenska tožba, ampak tožitelj se je ven in ven poaluževal svojega slovenskega jezika, toženec pa je pač rabil nemščino. Tu se ni moglo reci, kakor v Trstu, da je tožitelj opusti I rabo slovenskega jezika. Vender pa je deželno sodišče izdalo nato nemško začasno odloćbc , to je medsodbo. Ako bi bilo izdalo slovensko, potem bi se bil mogel tu nemški toženec prav tako malo pritožiti, kakor se je zastonj pritoževal v Trstu laški toženec proti slovenskomu ilokazuemu odloku, kajti, pravi najvišje sodišče, tožba in tužbena zali te v a jo odločilna tuđi za jezik odločeb, v Ljubljuntikcm slučaji pa je tožba in sploh vse, kar je tožitelj govoril, slovensko bilo. Slovenski pravniki in pravozastopniki naj si dobro zapomnijo velevažni judikat! Gotovo je sedaj, ila 8oihiik, ki zgol iz ozira na slovensko tožbo, Ćetudi je sicer pravda mešana, spisuje tu izdaje slovenske začasne ali konečne odločbe, uprav i-čenjevto inima pravne nazore najvišjega sodiSča na svoji strani! Drugo je vprašanje, ali je to tuđi storiti dolžan, dolžan nasproti stranki, ki je vložila slovensko tožbo, in ali se bodo slovenske stranke, katere vender le ne dobe slovenskih odločeb, mogle z uspehom pritoževati zaradi tega ? To vprašanje je Žalibog, .zliii členu XIX., v praksi prav sedaj odprto. Rušiti se ima formalno vsled za inje interpelacije do pravosodaega ministra, a resilo se bode, kakor u parno, ugodno tuđi sodnim j otem, kajti, kakor vidimo na Tržaškem slučaji: „še bo v Avstriji sodniki !a LISTEK. Častita gospa! Prekrssni majnik se bliža koncu, a jaz setn Vam Še vedno pismo na dolgu Vidim Vas, nekoliko Vam zatemneva lepo lice, ker menite, da že plavam v sentimentalnosti in da še hočem govoriti, kako bode skoraj že mini) zlati majnik, ki pa je žali Bog zlat le še v epominih. „SpiritUB je šel po vodi, le flegma je ostala." Ne, gospa, nikari bati se. Žal mi je sicer, da nisem slikar, ne zaradi tega, ker bi se hotel truditi, da bi naslikal lesketajoče se jutro ali vonjavopolni večer. Ne, drugo sliUo bi na-pravil, p opol ne m prozajično. Kaj morem, Č* sera se tako zavzel za junaško postopanje čeških poalaneev v Dunajski zbornici, da, ako imam te pred očnu iu se potem spomuim na nekatera „naše14, da moram vzklikniti: nO joj nam !" In ko sem pred nekaj dnevi v „Slovenci" čital, kako sta gospoda Klun iu Povše v ministerski hiši koledovalu, io kako gospod Klun še prav razmazano pripoveduje, kako &ta se z ministerskimi gospodi pomenkovala in kako sta mej njim i še ćelo Ljubljančana našla, ki jima je roko dal in s katerim sta se tako prijazno in po domače pomenila, kakor bi bili sedeli okrog miže in imeli pred eeboj skledo dobro poocvirkanih krauj-skih žgaocev — tedaj me je prešinila misel: 0 zakaj nisi slikar, da bi ta prizor naslikal iu sliko hrani), da bi naši potomci, ki bodo Čitali čenfarije, ka ter <; si u pa poročati državni poslanec v svoj „leibžurnal", tuđi sprevideli iu znali, da nas je bilo dosti tacih in da smo bili vm zavedni tišti, ki. si po tacih poročilih svojih državnih mandatarjev nišo mogli predstavljati drugače, nego pri žgancih m s tako „stuvtijo", kakerSno sta imela pred oćmi L«av-stik in Jurčič, kadar sta opisovala svoje tipične berače. O zaveduost sloveuskega naroda, ki si £h tako globoko zakopana, kdaj te bodo izvabili na dan tvoji pripadniki, ako fii nioramo tište, ki nam hočejo biti vodje, predstavljati prihuljene, s klobukom v roki in z beraško matho na ramenih! I, ,kaj pa je tebe treba bilo", Sorodolaki ! Ali si ti zares samo zaradi tega ua Dunaji, da ima gospod Kluu kako igračico pri sebiV Ali ne čutiš, kaka hinuvako pikra persiHaža tiči v tem, če go.sp. Klun „Slovencu" porota, da bodeta ti in on v zamcuo za to, ker sta glasovala proti MladoĆebom in za iMeuerja, pridobila nam Zjedinjeno SlovenijoV Jaz ga prav vidim gospoda Kluna, kako se je ves trese! od smehu, ko je to poročilo napisa), ko je mej tebe iu sebe prištulil Zjedinjeuo Slovenijo! Kakšna bodi tu Klunova Zjedinjena Slovenija? Jaz saj si je ne itioretn drugačne misliti, nego li kakšno bra-njevko, ki je za pol drugo glavo večja od tebe, Sorodol.-ski, in ki gleda napihneno pred se, kakor bi hotelu reci: „Na, tega bi si pa jaz ne bila nikdtir mislila, da bom še kdaj predstavljala Zjediujeno Sloveniju". In njej na levi pa gospod lvluu, katerega ni še nikdar nobena, še taka goro-Btaanost v zadrego spravila, kako bo »ladko smehlju iu ozira ua vse utrani, češ: , No kaj ni „junak" naša Zjedinjeua Slovenija?u nTo pa je pretirauo"! čujem VaB, častita ^oHpa, „saj ni pl. Sorodolski še nikdar zinil na Duimji, ko cakrat, ko je rekel „da" za IMenerjev predlog proti Mladočebom in sedaj ga pa tako hu-domusno uapadat«;u ! Ne hudujte se mi, jaz bi si ne bil nikdar upal Sorodolskemu prisvajati drzuo-Rti, du bode on tirjal od miuisterstva zjedinjeno Slovenijo. Gospod Klun je tak fantaut, ne jaz, Državni zbor. Na Dunaji 24. maja. Daue« je govorit Btrokovnjak o valutnih rečeh, nemško-Iiberalni pusi. Neuwirth vefi ur in s avo-jimi argumenti, s katerimi je pobija! vladno pred-logo, naredil raogočen utig. Razea njega govorila sta še grof Fries io dr. Kaizl, kateri je imenom mladočeškega kluba odklooil vladne predloge iz političnih ozirov, in kouečno tuđi finančoi mini-ster dr. Steinbach, ki je hotel zavrniti Neu-wirtba, kar se mu pa ni poarečilo. Jutri se btuld nadaljevala razprava in bodo govorili še poal Leonhardi imenom konservativ-noga kluba, po tem Mladočeb Slavi k, nemSki naći jonalec Steinwender ter prof Suess, Menger, Szczepano w ski in Vašaty. V soboto bode vo-liti odaek. Nemški liberalci su si prizudevali, da bi se odkazala valutna predloga budgetuemu odaeku, u poljski io llobenwartuv klub sta zoper to in bo-deta glasovala za poseben odsek. Na dnevnem redu današuje seje je samo razprava o valutni predlogi. PobI. Neuwirtli: VČeraj izrekel se je vodja moje stranke o teh prodlugah. Jaz oisem poklican tolmačiti njegovih besed. Izreći pa srnem, da pod-pišein vsako besedo njegovo glede smotrov in ražen jedne ručke tuđi glede mutode. Ako bi pa danes povedal kaj principijeluo ra'ličnega, nima to za mojo stranko nikakega potnena. 11 faut avoir le courage de Bon opiuion. Jaz imam ta pogum iu povedal bom svoje raneuje. Valutno vpraSanje ni po-sanino vprašanje,ainpak kolektivno ime za ćelo vrsto najtežjih in najbolj komplikovanih problemov držav-nega gospodarstva. V vsaki drugi stvari, katero ima uprava v rokah, da ae kakšna škoda zopet popraviti, tu pa ne, vsaj za aedanjo generacijo ne. Do-miSijavost posamnikov, naj «o na Še tako viaokem mestu, ni v takih stvareh poklicana uadomestiti veduosti in prakse, Se manj pa samosrestna oholost, v nas tako navadna. Kar se pri nas stori na gospo-darskem polji, ni produkt organičnega razvoja; vse se zgodi skokoma. Leta in leta se ne stori nič, po te ni pa ue hoću vse nakrat doseći. Ker se je spreinenila trgovinska politika, poBtala je tuđi državna trgovinska bilancija aktivna. Konsekvencije skleujenih trgovinskih pogodb še nišo znane. Pogoji za regulacijo valute dani so tuđi v Avstrijt. A pravica, da su delajo priprave za to reč, 3e ne opra-vičuje imperativne rešitve tekom Stirih tednov. To, kar se nam predlaga, zdi se mi slabo in nevarno, ker se uspeh ne da zagotovi niti znanstveno niti ne po izkušnji. Določi naj se relacija, dovoli naj se poBojilo, za državne note naj se določi kvota 70 : 30 in banom Statut naj se premeni. Glavne stvari pa v tej predlogi ni, tako da se mi vidi kakor inenica, o kateri ni določeno, kdaj za-pade v plači Io. Doba, kdaj se bodo vzele državne note iz prometa, ni doloćena. Posilnega kursa pa drugaie ni odpraviti, kakor če s« vzemo note iz prometa. Tuđi glede nabave zlata za 312, oziroma 183 milijonov se nič gotovega ne ve, in po izjavah Hnančnega ministra sodeč je bolj ko dvomljivo, da bode sploh mogoče nabaviti toliko zlata, kamo-li Se kaj več. Že v enketi se je reklo, da je za upeljavo zlate valute treba vsaj pet do šest sto milijonov goldinarjev. Tuđi glede fundiranja solinic ni ničesar rečeno, čeprav je to važna stvar. Predloge ne govore nič o tem, ali se bodo po zvrSeni regulaciji izdale državne denarnične nakaznice. Tuđi vpra-šanje o plačilni moči bodočega srebrnoga denarja ni rešeno. Glede plačevanja v gotovini se ni dolo-čilo ničesar in isto tako ne vemo nič o reformi bančnega zakona. Vse te točke, prepuSĆene bodo&oostt, bodo ne-izcrpen vir prepirov z O(?er8ko. Preti se nam, če ne v&prejmemo teli predlog, začela bode Ogerska na svoj račun kovati Brebro. To je neumestno, ker nobeua državnih polovic po določbi pogodbe ne more v tem oziru ravnati samovoljno. V drugih državah so priprave za regulacijo valute glavna stvar, pri nas pa ne, pri nas je glavna Btvar relacija. Predlagana relacija se je umetno naredila. Ogerski finaučni minister, Budimpeštanske banke in klika spekulantov kupovali so devize in tako đoločili relacijo. Povsod drugod, kjer so se lotili regulacije resno, izginil je kurs že za časa priprav. Določitev relacije je »tvar poštenja. Ta relacija pa se je naredila umetno. Avstrija imela je 1. 1879 60 milijonov deficita, zdaj pa ima brez zlate vrednote 22 milijonov prebitka, ni pa bankerotovala, kakor se je prorokovalo. Stvar je pa tuđi socijalnopolitiške važnosti. Z relacijo se določi nakupna sila bodočega goldinarja. To pa bode zadelo tuđi delavcu in uradnike. Finančni minister je rekel, da hoče stabilizovati denarno vred-nost. Verujem mu, da bi to rad storil, sodim pa, da nima v to potrebnih tnočij. Mali obrtnik, kate-rega boce ves svet učiti iu tolažiti, tuđi ne ve, kako bode z novim goldiuarjem. Jaz tiočem doka-zov zato, da se ne bo nič spremenilo. Prav revui stan trpi največ. Prebitek v gospodarstvu je posle-dica neposrednih davkov in te £ .*čuje revni stan. Sedaj pa se hočejo tuđi troski za regulacijo valute pokriti z neposrednim davkom. Naša doba je doba boja mej kapitalom in delom. S temi predlogami, katere je resiti, zadela bode država tri četrtiuke svojih prebivalcev. Glede relacije ni nikakega abso-lutnega interesa upnika niti interesa dolžoika, tu se gre za ljudske interese. Nobena vlada ne more določiti vrednoati kakega denarja; kolikor več je držav, kjer je zlata valuta, toliko bolj je preminja vredUO81 denarjev. Sedaj nam pa bočeta dve vladi natveziti, da boda goldiuar ostal kar je bil. Trdi &e, da srebro ni već porabuo za denar, kar pa ni res. Rad bi vedel, ali su bo Avstrija udeležila pe-nezne konferencije. Če bodo ukrepi ta konferencije drugačni, kakor upa vlada, potem se nam odpre grozna perspektiva. Govornik razpravlja na to obzirno o .svojih nazorib, kaj bi bilo storiti, da se zagotovi uspeb regulacije valute in končuje z izjavo, da se bode odpovedul mandatu, če bi ue bil govor.1 v smislu svojih volilcev. Posl. grof Fries izjavi, da je sieer bitne-talist, da pa bode glasoval za predlogo, ker se mu ne vidi tako grozna, kakor trde nekateri. Nevamost je ta, da bi Ogerska mogla začeti kovati srebro. Govornik zaupa rinančnemu ministru in želi, da bi uspešno đognal svoj nacrt. Poil. Kaizl izjavi imenom mladočeškega kluba, da bodo on in somišljeniki njegovi glasovali proti predlogi, ker je slaba in ne var na, in ker bi s tem, da glasujejo zanjo, dali vladi zaupnico, čeaar ne morejo storiti. Finančni minister dr. Steinbach odgovarja Neuwirthu, čeS, nekateri 80 pričakovali, da bode naš denar po zvršeni valuti več vreden, kakor sedaj, drugi pa da bo manj vreden. Minister pa se je po-stavil na srednje stalifiče in zato je njegova pozicija ugodna. Pomnožitev plačilnih sredstev, katero bi ne bilo moči kontrolirati, utegnila bi postati ne-varna, isto tako, kakor pomnožitev nefundiranih pračilnih sred ste v. Urejeno valuto dobiti je samo na metalistiški podlogi. Ko bi po nasvetu Neu-wirthovem ustavili kovanje srebra in ničesar ne ukrenili glede relacije, ne mogli bi kovati niti zlata niti srebra. Neuwirth bi rad pomnožil vrednost našega denarja. Kar se relacije tiče, vprafiati je že: Kje pa je zapisano, da moramo državne note pla-čevati z zlatom. Prosim Vas, smatrajte me za kar hočete, samo ne za navduSenega monometalista. Meni bi bilo prav všeč, ako bi bilo mogoče potem mejnarodnega dogovora določiti razmerje mej zlatom in srebrom. Razprava se na to prekine. PobI. Spinčić interpeluje vlado, je-li sisti-rala nezakoniti ukrep deželnega odbora isterskega, da ni odgovarjati na interpelacije, stavljene v hrvstskem jeziku in jeli o tem poručala na NajviSjem mestu; poslanec K1 u n pa interpeluje deželoobrambnega ministra zaradi naredbe, b katero se je pri peSpolku Stev. 7 odpravila elovenščina kot drugi p ol ko vni jezik. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. NotrAlije tfežcle. V Ljubljani, 25. maja. Češki ođpor. Staročeški megčanski klub v Pragi sklical je bil v ponedeljek zvečer velik shod, katerega se je udeležilo do 300 povabljencev. Mestni župan PraSki dr. Šolc govorit je o dekadenciji staroćeške stranke, katere propadanje sta zakrivila slaba organizacija in vztrajna agitacija Mladočehov, velika krivda pa zadeva tuđi vlado. Staročeška stranka je storila kar je mogla; MladoČehi so osamljeni tuđi v gospodarskih rečeh; mladočeSki voditelji govore že tako, kakor se drugod govori le pred ustankom. Tuđi mi, rekel je govornik, se borimo za državno pravo, in če mi nismo dosegli njega uveljavljenje, toliko manj bodo to dosegli Mladočehi. Sporazumljenje bi bilo mogoče, toda Mladočehi ne poznajo bratske Ijubezni in ne spoStujejo drugega prepričanja, kakor svoje lastno. Situvacija je kritična. Vlada nam ni ničesar dala rado voljno, tuđi Taaffeova vlada nam ni bila nakloujena, a potrebovala oat je, sedaj pa nas ne potrebuje več in zato se na nas več ne ozira. To 1^" Dalje v prilogi. ~^S njega kaznuite, Kadar ae prviicrat sniaeta, in oci-tajte mu to, — prijelo se ga itak ne bo nič. In Vi, ki ste bili po pravici ponosni v svoji mladosti: ali so mar Vam ugajali taki častilci, ki so le po ovinkih in potem „starih tet" medleli za VaSo na-klonjenostjo? Častilec se mora postaviti za svojo izvoljeiko, ako je kaj vreden, in ker nam je Slovenija in nam mora biti već, nego v«e druge iz* voljenke na svetu, zatorej je tuđi nočemo prepustiti kakim strahopetcem, katerih jo mora biti sram. Ko bi se nam ona sedanji Čas hotela za trenutek pokazati, nam, ki zaradi nje dosti zla prenašamo, ko bi hotela nas nauduševati, da vstrajajmo, in ko bi si izvolila pot čez Duaaj, — jaz bi kaj stavi!, da bi si ne izvolila za spremljevalca nobenega i zine d Slovencev, ampak kacega junaka izmed naših so-rodnih bratov, skoraj da najpreje izmed Mladočehov. Bili ste, častita goBpa, vedno domorodkinja, in sami ste ognjevito govorili, da Slovenija nam bodi zvezda naSega prizadevanja, a zato upam, da mi le prizanesete, ako prekrasni maj ni obudil, nego goli srd in jad v meni, ako sem v tem pismu govoril o moži, ki rabi naše najsvetejSe vzore za podlo šalo, in ako se tuđi prerahlo nisem dotaknil onih, ki nočejo Čutiti, da se jih zlorabi. Bodite torej milostivi svojemu — prijatelju. Nova gora na Kranjskom. Nedavno smo pod tem naslovom opozorili na to, da hoče znani nemškutarski krajepisec mej nami utihotapiti gorsko ime, samo da bi bilo prav po nemški skrpucano. Včeraj pa isti krajepisec v „Laib. Zeitg.u povprašuje: „Hirtenberg oder Kozoglav?" Mi na njegov odgovor ne bodemo replikovali ne z „rabulistiko", ne s „kabalistiko", nego s sle-deuimi fakti: 1.) da se imenuje vrhunec s.-vz. od sv. Katarine po katastru „Kozoglav" (potrudi se v c. kr. mapni arhiv na c. Jožefa trgu, ali pa kupi si „Uebersichtskarte der Katastralgemeinden und Bezirke von Krain, 18U0, 1: 115.200); 2.) da se ista gora po triangulacijskera popisu od I. 1832. imenuje tuđi „Kozoglav" in da je po tej meritvi visoka 244422l (=770 m., ako Be vzarae, da je 1 m = :}• 10:17488 iJunajskih čevljev), glej: Baumgartner, Trigonometrisch bestimmte Hohen etc, pregledane od c. kr. stotnikov Brevmann, Vergeiner und Merkl 1. 1861. 3.) da Dežman sam kot učenjak oficijelno pozna „Kozoglav" pri sv. Katarini. Zu-sammen8tellung der bisher in Krain gemachten Hi">henraes8ungen von C. Deschraann. Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain, 1. Jahrgang, Laibach 18G0, Seite 30, da pa je kot feljetonist pisal tuđi „Hirtenberg", iz vira od todi, ker je mislil, da mora vsako slovensko ime na Kranjskom nera-fikfiga izvira biti (odtodi tuđi izrazi v uradnih spi-sih „Topol ara Hirtenberg".) 4.) Da ljudstvo pozna ta vrhunec jedino le pod imenom „Jeterbenk" ali „Jenterbek* in sicer zaradi tega, ker je nekdaj stal tam gori grad „Her-tentenberch, Hertinberch, Hartenberg (rt = Spitze!) Ertimberg" in sicer izvirajo ta imena iz početka XIII. Btoletja a ne stoprav iz Dežmanovih časov! Schumi, Urkunden und Regestenbuch pg. 10, 21, 25, 99, 108, 128, 139, 149, 150, 151, 151). 5.) Da „Hartenberg" ni isto kar „Hirtenberg" spozna lahko vsak učenček, ki ne bode „gozda" (če je Hart res gozd) zamenjal 8 „pastir" in to neskladnost je opazil ćelo F. Schumi, ki na str. .'U!G svojega „Urkundenbuchu" opomni (izvestno po na-potilu prof. dr. Zahna!), da je Hartenberg „friiher irrthumlich „Hirtenbergu genannt wurdeu. Proti neslanemu dovtipu „Peter Zapfel" (na Specijalni karti je namreČ risač zapisat P mesto I) postavimo mi v boj izraz iste karte „Berja koza" (Slovenec bi čital to: „Breja koza"), za seligče, ki se v resnici imenuje Pri Jak ove u. Namen ger-manizovanja naših krajevnih imen je jasen. V Ljubljani, 25. majnika 1895, Dixi. Priloga ..Slovenskomu Narodu" &t- 119, dn6 25. maja 1892. je uzrok, da se je prepovedala Komenskega slavnost, da ae je izdala ministarska naredba glede sodiSča v Teplicah in da ae je sltuSalo odpraviti ĆeSki uo-traoji uradoi jezik pri PraSkem magistrata. Vlada ne bo imela in aicer v kratkom oikakega prmienca vec. Staročehi imajo dolžnost delofati zakonitim potem sa uveljavljenje če&kega državuega prava, ne amejo pa zaiti na krivo pot, po kateri hodijo Mlado-fcehi. — Govorili ao Se nelrateri drugi staročefiki veljuki ter poBebno proslavljali dr. Rtegra. Shod je koncno vsprejel resolucijo, v kateri ae naglasa, da ae Btaročeška atranka ne ime nikdar pod vreći ali udati Mladočebom, da je pa 2 viemi modni delovati na to, da se združijo Mlado- \a Starocehi. „Societa politicct istriana" je na svojem občem zboru pretekli teden v Kopru obSiroo poročala o „terorizmu slovanske stranke". Vepre jela se je resolucija, da se poSlje obfiirna spomenica na ministerutTo ter prosi pomoći. Kdor pozna razmere, v katerih se nahajajo Slovani v Istri, mora se čuditi drznoati in Besramnosti Italijaoov, ki na tak način Bkušajo pačiti resnico. Saj je vender dovolj znano, s kolikim trudom »i je priborila sio-vanska većina prebivalstva nekaj malega svojih pravic. Jedino re&itev pričakujejo Italijani od po-polnoma Slovanom sovražne vladne politike. A tuđi ta bi jih ne upravila menda na noge, saj ao pri vsej vladni naklonjenosti tako sijajao propadli pri zadnjih volitvah. Zdaj pa bi radi pred svetom zakrili svojo onemogloBt in javkajo 0 nasilBtvu, ker se jim zavedajoči se slovanski narod ne da vec iz-koriSčati in nadvladati. Volilno gibanje na llrvatskem. Jako nasilno postupa se Se vedno proti kandidatom opozicije in njih prijateljem in pristašem. Hrvatski opozicijonalni listi poročajo vsak dan dolgo vrsto nezakonitosti in samovlaBtnosti oižjih organov po deželi. Orožniki zapirajo opuzicijonalne volilce in jib kar po noči vlačijo iz postelj, kakor najhuje zločince. Će vladni kandidati potujejo po svojih vo-lilnih okrajih, delajo jim ur&dniki vse mogoče parade in letajo okolu volilcev od hiše do LiSe. Njim je vse dovoljeno. Če pa stopi kandidat opozicije v svoj okraj, ali če njegovi pristaši iz naroda agitujejo zanj, namab so tu orožniki, ki jih zapirajo in gonijo uklenjene preko vasij v zapor. Omeujeni opozici ionalni listi navajajo v dokaz vae konkretne »lućaje z imeni krajev in osob. Torej ni dvoma o istinitosti teh vesti. In to se imenuje svobodna volitev. — Samostojna erbaka stranka postavila jt» svoje kandidate v 15 volitnih okrajih. — Vest, da kandidujeta pristaša nezavisne narodne stranko župan ZagrebSki dr. AmruŠ in grof Kultner na svojo roko, ni istinita. Odstopila sta takoj, ko je Btranka izglasila, da 8e ne udeležuje volitev. Viutiije države. Novo Italijan&ko ministerstvo, V kratkem sešla 8e bode zopet narodna zbornica italijanska Novi ministerski predsednik, kateri je kabinet popolnil tako, da stoji povse na tiatem stalidči, na katerem je stal Crispi, ne bo pred zbornico razvil nikakeršnega vladoega programa, ampak na kratko raztožll gospodarsko in financijalno situ-vacijo, v kateri je bila dežela v čaši, ko je on pre-vzel predaedstvo v ministerskem svetu. Druga pojasnila, zlasti takšna, katera se tićejo vladnih prin-cipov, podat bode sele tedaj, kadar bodo posamni ministri izdelali nacrte za reformo. — Prva po* sledica premembe v vladi je ta, da misli odstopiti predsednik zbornice Biaucheri. Ako bi ga nikakor ne bilo moči pregovoriti, da ostane, voljen bode na njegovo meBto dosedanji podpredsednik Viala. Slavnost i/itnnastov u lfancyju» Francoski gimnasti io dijaki priredili bodo te dni v Nancvju veliko slavnost, h kateri priđe tuđi predsednik francoske republike. Nemski politični krogi bo VBled tega precej vznemirjeni, zlasti zato, ker se utegnejo to slavnosti udeleziti tuđi mnogi Alzačani. Glasilo državnoga kancelarja za-pretilo je že, da bode nemSka vlada začela posto-pati z največjo, doslej v Alzaciji Se nepoznano stro* gostjo, ako bi se AlzaČanje udeležili te protinemfike demonstracije. Temu iatetnu glasilu tuđi ni vSec, da se bodo slavnost i v Nancvju udeležili ceSki Sokoli in z velikim naporom skuša uplivati na avstrijsko vlado, naj vaakeršno udeležitev iz Avstrije prepove. Kakor da bi to moglo udušiti srčne simpatije av-strijakih Slovanov do Francozov in iskrene antipatije do Prusov jn njih prilepkov. Dopisi. Iz &t, i*etra na Notranjskem 20. maja. [Izv. dop.j (Naš župan.) Nimam namena prepirati se z gosp. dopisnikom v „Slov. Narodu" v št. 113 in tuđi ne zagovarjati tega, kar bi graje vređno bilo. Rečem pa, da je dopis 0 naših občin-4: akih razmerah pretiran in nereeničen. Vidi se iz vsega dopisa le strast. Naš gospod župan nikakor ni zasluži 1 tega, da se mu v taki meri malomarnost očita. Gospod župan je hotel že pred tremi leti žu-panski stol zapustiti, pa na prošnjo občinstva se je dal zopet voliti. Očita se mu tuđi, da v dolgem čftsu ni storil najmanjše etvarice. Gosp. dopisnik je vedoma marsikaj prezrl. Kdo pa je zidal kape* lanijo, kdo Solo, kdo bolnilnico, kdo je popravlja! zvonik pri cerkvi sv. Petra, kdo je založil denarje, kdo pridobil semnje in denarje založil za nje? Vse to je storil sedanji gospod župan J. Špilar. Gospod župan vodi in vzdržuje županijo brez tajnika, za katerega bi občina morala najmanj 400 gld. na leto plačevati, a gospod župan tajništvo preekrbi za 90 gld. na leto. Tuđi stanovanje za drugega učitelja se bode sčasoma napravilo. Zloge in naklade Ijudem delati je lahko, ali plaće vati jih je težko. Čudno je pa vender to, da g. dopisnik tuđi led med obČinske stvari mesa. Gosp. župan preekrbuje že več let za Dreherjevo pivovarno led, katerega pa on pošilja kot J. Špilar in ne kot župan. Ako se gosp. dopisnik pri tej priliki ozira nekoliko na to, da si g. župan tuđi v prodajalnici in v gostilni nekaj pridobi, ni to nobena pregreha. Naj se torej ne zaničuje naš gosp. župan, ker obćinotvu bo ostal on le vedno spoštovana in priljubljena oseba. Latinski pregovor pravi: „Homines amplius oculis, quam auribus credunt". Občinski odbornik. Iz Truju na Pivki 22. maja. [Izv. dop.J (Gadje leto.) Včerajšnji „Slovenski Narod" pri-nesel je kratko notico iz Borovnice o „gadjem letu" in dveh nesrečah. V resnici je smeti imenovati le-tošnje leto „gadje". Tuđi pri nas nahaja se letos nenavadno veliko modrasov. Stakneš ga za vsako grubljo. Hvala Bogu, doaedaj pri nas vender še ni-maino človeških žrtev. Pač pa je bilo pičenih pred malo dnevi pet ovac, od katerih je prva pičena na mestu obležalain poginila. Včeraj pićil je pa roduraa zopet jagnje. Vse kaže, da bo treba letos strupe-nicam vojno napovedati, kakor lani „rujavemu hrošuu". Jaz sem vojno ž njimi pred par dnevi pričel. Nekaj sem jih pobil, devet pa živih in nepoškodovanih ujel. Mej temi devetimi je jeden posebno lepo za-gorelo rudeč, pravcati modras, krone pa vender nima in žvižga tuđi ne, ali ima demant v glavi, pa se nisem preiskal. Ker \v te golazni letos sila veliko, je strah opravičen, da se zna pripetiti, posebno šolarjem, kaka nesreća. Znano je, da so se naši učenci poprijeli vai brez razlike „Kneippove metode", to je, da hodijo bosonogi. Naročiti jira bo treba, naj se varujejo. Odrasleci naj bi pa to stru-peno pošast pridno pokončevali, da se vražji rod zatre pravočasno, kolikor se da. Nepozabni profesor Erjavec nas uči tako-le: „Kdor pa hoče gada za-treti, zlasti po krajih, kjer jih je mnogo, mora iti po noći na lov. Ako lovec na takem kraj i zakuri ogenj, posebno v temnih nočeh, bode kmalu videl, kako se bodo od vseh strani plazili proti ognju in strmeli v plamen, in lehko bode z največjo zado-voljnostjo lepo počasi druzemu za drugim glavo tri. Omeniti še moram, da je tobakov sok iz pipe za gada hud strup, ki ga umori v nekoliko minutah". Na noge torej kačji lovci! Zakaj bolje je, če se vse strupenice pobijejo, nego da bi le jeden sam človek izgubil Življenje. Otl hv. ll|a v slov. gorica h 23. maja. flzv. dop.] (Naše občinske volitve.) Kakor povsod drugod, moramo ,*s tuđi tukaj boriti za nas obstanek in za naše pravice. Peščica „privandraniha Nemcev bi nam rada gospodovala in nas strahovala. Posebno se truJijo naši nasprotniki pri ob-činskih volitvah pridobiti ni gospodstvo, seveda po krivičnem potu. Evo dokaza I Letos meseca marca bile so razpisane volitve v občinski odbor. Koj smo zapazili, da volilski imeniki nišo v redu. Vložili smo reklamacijo do c. kr. okrajnega glavarstva, ka-tero je potem občinsko predstojništvo pozvalo, naj sestavi volilne liste pravilno, kakor veleva zakon. Ta zapoved bila je našemu nemškemu občinakemu predstojništvu deveta briga. Ostalo je vse pri starem. Bili smo prisiljeni priložiti se v drugođ. Okrajno glavarstvo je z drugim odlokom občinskemu pred-stojništv« oštro zapovedalo, da mora volilne liste tako popraviti, kakor je ono po nadi reklamaciji ukazalo, in zdaj je sele pomagalo. Volilski imeniki so se prenaredili in zmaga v drugem in tretjem razredu nam je zagotovljena. Volitev bila je napo-vedana na dan 7. t. m. Ker pa so zdaj Nemci sprevideli, da bodo pri volitvi v imenovanih dveh razredib propadli, poslužili so se nesramnostij in lažij, kar si jih človek le misliti more. Udovi Jo-žefa L. in Marija L. imata pravico voliti v drugem razredu, ter sta za to volitev pooblastili dvoje naših mož. Na ti pooblastili so se pa naši nasprotniki zanašali. Omenjeni udovi pregovoriti in pooblastili izvabiti, to bilo je naloženo znanemu Roz- manu, ali ni se mu posrećilo. Pregovor pravi: „Kjer z..... nič ne opravi, tja posije žensko". Tega pregovora spomnil se je Rozman ter posla 1 na večer pred volitvijo svojo ženo k omenjeni vdovi, naj jo pregovori da prekliče svojo prvo, nam dano pooblastilo. Tuđi ta pogumna nemška agitatorka, rojena Slovenka, morala je oditi, ne da bi bila kaj opravila. V jutro, na dan volitve, se omenjena zakonska dvojica še jeđenkrat potrudi k udovi Jo-žefi L., ali mati le-te je stara dva nadležneža tako rekoč pred duri postavila. K volitvi prišel je gosp. okrajni glavar sam kot vladni komisar, gotovo, da se prepriča o tukajšnjih razrnerah. Najprvo volil je tretji razred, ter s 4G glasi volil naše može. Ker je nam bila tuđi v drugem razredu zmaga gotova, poslužili so ae Nemci drugega sredstva, volilna komisija (sami Nemci) ovrgla je namreč obe pooblastili gori imenovanih udov, čeprav sta bili zakoniti in je to tndi g. okrajni glavar priznal. Občinski predstojnik trilil je nakrat g. okr. glavarju, da je vo-lilka Jožefa L. na dan volitve ustno preklicala. svoje, Slovencem dano pooblastilo. Naši možje poslali so po Jožefo L. nuj priđe in osebno resnico pove. Imenovana vtlova je res prišla in neustraš-Ijivo pred g. koraisarjeni povedala, da ni preklicala in ne bode Slovencem danega pooblastila. Lažnjivec je bil s tem ožigosan. Vsa čast taki ženi! Pri po-oblastilu Marije L. rekel je občinski predstojnik, da je ona njemu obljubila, da ne bo za letošnjo volitev nikomur pooblaatila dala, da smo torej mi to pooblastilo od nje siloma dobili in da je torej neveljavno. Da je tuđi to neresnica, to je oraenjena vdova s svojim potlpisom v navzočnosti dveh prič potrdila na „protestu", katerega smo pri slav. okr. glavarstvu zoper to volitev vložili. Ali nišo to naj-drzovitejša sredstva, katerih so poslužuje naš občinski predstojnik in njegovi pomagači ? Še ćelo g. okr. glavarju si upajo v obraz neresnico govoriti, in to vse, da bi .še natlaljo gospodstvo obdržali in z domaćini ravnali, kakor bi se njim ljubilo, Še nekaj moramo poročati, Bicer težko, pa žalibog resnica je. Tuđi na.š tami „patronat Ad-mond" je nas, svoje farmane, izdal našim nasprot-nikom. Že pred tremi leti imel je pri obuinskih volitvah od omenjenenega samostana pooblastilo naš glasoviti „Baron", ne pa naš domaći g. župnik. Letos sicer pooblastila nišo imeli, a tuđi g. župnik ga ni dobil, čepnvv se je pismeno iu telegratično zanj prosilo. Kam amo prišli! Mi se borimo za svoje blagostanje, za vero in cerkev, ali naš farni patronat se za nas ne briga; bržkone iz hvaležuosti zato, da skrbimo za cerkev! Petorica „privandranih" Nemcev je Adniondskemu predstojniku bolj pri srcu, kakor tri tisoč domačih faranov. Da uara je patron odtegnil svojo pomoć pri volitvi, za vso faro važni, dokazuje, da hoče podpirati sovražnike naše. Ad-mondskega samostana g. predstojnik pa navzlic temu ne bode nikoli učakal, da bi nas njegovi pri-vrženci germanizovali. Želimo, da bi si v prihodnjo ta gospod bolje premisiil, komu naj o taki važni reci zaupa, ali faranom domačinom, ali nam sovraž-nim „SiUlmarkovcem", sicer bi mogli po analogiji sklepati, da takšen, kakeršen je on, so sploh vsi nemški konservativci. Občni zbor „Dramatičnoga društva". V Ljubljaui, duo 21, maja. Obilna uiieležba Clanov „Dram. društva" pri občnem zboru, ki je bil v soboto zvecer v ćitalni-ških društvenih proatorib, je dokaz, da se tlani živo zanimajo za društvena delavnast. Navzočih jih je bilo okolu 40. To jo tem veseleje, ker srao na važnem razpotji, prav sedaj, ko se bode odprlo novo deželno gledališčo. Ob 7. uri otvori predsednik g. dr. Tavtar zbor in pozdravi na kratko navzofine elane, zahvaljujoč jih, da do se zbrali tako mnogobrojno. DruStvo bode moglo mnogo uspešoeje nego dozdaj delovati v novem gledališći, posebno ker sta. mu naklonila izdatno podporo deželni zbor kranjski in mestni zaatop Ljubljanski. Oberaa izreka toplo zahvalo in temu pritrdi ves zbor. Potem da beBedo druStvenemu tajniku g. Antonu Trstenjaku, Cigar ^izvestje" podajamo v naatopnem posnetku: Z najviSjina odlokom z doe 2. marca I. 1667 potrdilo je NjeRa Veličanstvo pravila „Dramaticoega društva'. Z letoSnjim letom dovršili smo torej pet-indvajiet let društvenega obstoja in delovanja. S to dobo ne satno da je završeno petindvajsetletoo de-lovanje, nego završena je tuđi doba več ali meni teBoih razmer, v katerih se je gibalo „Dramatično atruitvo' a svojim gledaliSkitn aparatom. Od prvega početka, t. j. od 1, 1867 pa do I. 1887 (namrec do 1*7. febr., ko je pogorelo staro dezelno gleđiđče), pnrejalo je na9e društvo gledaliSke predstave nekoliko v dvorani narodne citalnice Ljubljanske, s ve-fcine pa v starem deželnem gledališču, od 1. 1887 pa do konca letošnje gledaliSke dobe izkljucno v dvorani narodne Čitalnice Ljubljanske torej polnih pet let. Letos je čitalniea ostavila svoje stare prostore za vekomaj, tuđi mi smo odstranili od tatn svoj oder io na našo srečo prifioemo jeseni novo gleda-liško dobo v nov em deželnem gledalištu, v katerem Bo nam dani VBi pokoji, potrebni za razvoj in raz-cvit modemega gledališča. Ker je Že sestavljeno in za tisek pripravljeno poročilo o petindvajsetletnem delovanju „Dramatič-nega društva" ter sploh o zgodovini slovenske dramatike, se ne bodem oziral danes na vso preteklo dobo, nego hočem le omaniti, koliko je do danes nafie društvo izpolnjevalo književni in gle dali ški namen. (i i Kar se tiče prvega nameoa, izdalo je „Dramatično društvu" do letos 57 zveikov „Slovenske Talije" poleg drugih del v posebnih izdajah. Puleg tega imamu poluo omaro iger v rokopisili, to je naš repertoar, ter lepo zbirko notnega materijala na našem udru danih oper in operet. V 25. letih priredilo H „Dramatično društvo" 477 gledaliških predstav. L;to3nje leto bilo je 37 predstav, torej glede števila uajveć v vseh letih dosedaj. V letošnji dobi porabile so se za predstave vae nedelje in vsi prazniki v sezoni, ki je trajala od 1. oktobra I. 1891 do 2 4. marcija 1. 18!)2. V tej dobi gojila se je (inima in opereta. OJ 37 predstav bilo je 11 opernih, uziroma operetnih predstav, ia sicer 3 opere, čUrat odlnnki iz oper in 7 operet. Oitaliu 26 predstav spada na dramatične predstave. Uprizorilo se je 47 iger, oziroma oper in operet, od katerih vkup« 15 premijer, in sicer: 1 opereta, 3 opere in 11 dramatičnih iger. C)J teh 11 iger bili so trije jednodejanjci, ostalih 8 pa so bile igre "V već nego jednetn dejanju. Ostale 32 igre oziroma operete bo se lotos ponavljala. 0111 dramatičnih premijer bil je le jedino jeden jedaodejanjec bIo-venskega izvora, vae ostale pa ao bile preloga iz drugih jezikov. (Dalje prib.) Domaće stvari. — (Osobue vesti.) Začasni tioančni konci-pist Avgust Heicu imeuovan je definitivnim na. koncipistom pri c. kr. iiuaučui direkciji za Kranjsko — Stavbinski praktikant Rudolf Scbeider imenovao )e stavbinskim pristavom pri državnem Btavbinakem uradu za Žtdjerako. — Fin. koncipiat dr. Karol Dietricb v Mariboru imenovan je dav-karskim nadzornikom v I\ dijetnem razredu. — 0vo, ter dali slovo tujim zavarovalnicam, ki uaSim narodnim težnjam nišo nikdar prijazne bile. Tuđi glede zavaro?alstva ravna naj se vaak Slovenec po geslu : „Svoji k svojim" ! — (RadovljiŠko učiteljuko druStvo) iona dne 2. junija t. 1. ob 9 uri dopoludne v Sol-skem poslopji v Lescab svoje obfte zborovanje Vspore.l : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Poručilo blagajnićarjero in volitev dveb pregledovalcev računov. 4 Praktična vporaba vzboč-nega zemljevida, poroča gosp. H. Podkrajšek. 5. Š )laka mladina iu poHna braniloica, poroča gosp. K. Simon. C. Volitev tren delegatov k zaveznemu zborovanju. 7.]Volitev novega odbora. K mnogobrojni udeležitvi uljudno vabi odbor. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo in okolico) ima svoj letni zbor dne 29. t. m. ob 4. uri popolndne v gostilni g. Treo-ta „na pošti", na kateri se uljudno vabijo vsi udje. Volilo se bo načelništvo in poslanci za veliko skupščino, ter vsprejemali novi udi. NačelniStvo. — (Občinske volitve.) Pri volitvi novega občinskega zastopa v obSiai Zigorica v Li-tijskem okraji bil je voljen županom posestnik Jožef Stepič iz Biča, občinskima svetaikomi pi po-Hestnika Anton Sever iz Pristavice in Fran Planin-šek iz Zagorice. — V Dađnem dolu v Litijskem okraji voljen je bil žapanom g. Mihael Oraahe n, posestnik in trgovec v Starem trgu, za občinske svetnike pa poaestniki Anton Skubic in Franc Križan iz Dednega dola in Jožef Škuflca iz Starega trga. — (Scderaatoletn ica združen ja Štajerske z Avstrijo) praznovala se bode slove^no. V Gradci sestavil se je slavnostni odbor, kateremu je pokrovitelj deželni glavar grof "VVurm-brand. — (Razpisane službe.) V področji vodstva c. kr. gozdov in dr&avnih posestev na Gori-Škem razpisanih je već gozđarskih mest z letno plaču 400 gld. in zakonitimi aktititetniini prikla-dami. Eventuetno se b'jdo oddala tadi izpraznena mesta gozdarskib pomocntkov z mesecno plačo 36 goldinarjev. Prošnje je oddati do 30. junija pri gori omenjenem vodstvu. Zahteva se poleg drugih sposobnosti znanje nemSkega in jednega slovanskega jezika, če mogoče tuđi italijanskega. — Na jedno-razredni ljudski doli v Škocijanu oddaje se definitivno učiteljska služba s plačo 450 gld. in funkcijsko priklado 30 gld. io prostim stanovanjem. ProSnj© do 2. junija pri c. kr. okrajnem Solskem svetu okolice Ljubljanske. — Na jednorazredni ljudski Aoli pri ■?. Ani aad Trsičem oddaje se dennitimo tlaiba učitelja ia voditelja z đohođki tretjega pla€ilnega raireda in provtim stanovanjem. Prošnje do 6. junija pri c. kr. okrajnem fioUkem •vetu v Kranji. — (Redkoit iz Sivalakega življenja.) le Šturij na Vipavskem te piSe ,Edinosti"; Pred par tedni pri krade se v hlev tukajgnjega potestnika sosedova maCka. V hlevu sta bili dve gnezdi do-mačih mlađih zajčkov. Mačka je ponrustala vse te Živalice razun jednega. Tega zajftka pa, ki je naSel milost pred mačjo požrefinostjo, prenesla je v svoje gnezdo med Stiri mlade mačiće. In glej fcudo: požreSoa mačka doji malega zajčka s maCicami vred. Uprav smeSno je videti, kako mali uhač rije mej mičicami, da dobi od starke svoj delež, in kako se mu starka dobrika. Ko pa dobi svoj delež, smukne v svoj mali brlog, ki si ga je napravit sam poleg maCjega gnezda v senu. — (Politično društvo „Edinost" v Trstu) ima svoj občni zbor v nedeljo 29. t. m, ob 10. uri zjutraj v prostorih „Delavakega podpor-nega društvatt z običajnim dnevnim redom. Delo-vauje društva je posebno zdaj velike važnosti, zato se je uadejati, da se bodo člani prav obilno udele-Žiti tega zbora. — (Telovadno društvo nSokol" v Trstu) ima svoj obfini zbor v nedeljo 29. 1. m. v svojih društvenih prostorih. Glede* na vaŽnoBt volitve novega odbora je Želeti, da se obilno ude-leže zbora člani tega za Trzasko narodno slovensko življenje velevažnega društva. — (Nova italijanBka šola v Tržaški okolici) Italijansko šolsko društvo „Lega nagio-nale* (naslednik razpuščene nPro patria") pri&elo je Bvoje dolovanje v okolici. Ustanovilo bude italijansko zasebno solo pri sv. Križu. Mestni zastop prepusti! je društvu za zgradbo potrebni prostor, ki meri 2400 kvadratnih metrov. Ker vlada ni potrdila ob svojem času sklepa mestnega zastopa, da se napravijo italijanske paralelke na ljudski goli pri sv. Križu, hoče zdaj „Lega" nadoinestiti zamujeno. Slovenci 1 ne dajte se vjeti v zanjke ! — (Razpušceno drufitvo.) C. kr. na-meatništvo v Trstu razpuatilo je društvo nDeut-scber Leseverein" v Trstu, ker je prekoračilo svoja pravila. DruStvo je baje gojilo socijalietične ideje in je bil knjižničar Langfeld zaradi tega Ulje časa v zaporu. Te dni so ga izpustili a iztirali, ker je inozetnec, namreč Prus. — (Novo zdravišče na Hrvatskem) V romantično na podnožji Sljemena ležeči graščini Gornja Bistra nameravadr. Kornelij Mošar v zvezi z nekim kapitalistom ustanoviti novo zdravisče. Grad Bistra spada mej najlepfie zgradbe iz minu-lega Btoletja in ima 40 velikih Boban. Njegova krasna lega in blizina toplih in mrzlih gorskih vrelcev sta prav prikladna za to, da se ustanovi zdravišče. Uvedlo se bode zdravljenje z mrzlo vodo kakor v Radegundu na Štajerskom. Sploh boda imelo novo zdravišče vso udobnosti kakor jih zahteva sedanji Cas. Književnost. —■ „Izvestja centralne komisije za zgodovinske in umetnifike spomenike« prinašajo v 1. zvezku letofiojega letnika mej drugim tuđi spis K. Črnologarja o zgradbah samostana v KoBtanjevici in napise, ki se na njih nahajajo. Posebno zanimiv je napis na glavnih vratib, ki za-gotavlja, da ne bodo ne „tatje, ne Vlahi (l. j. Uskoki, ki so samostan večkrat napadali), ne ro-parji, nego samo pravični skozi nje hodiliw. Mej noticami se nahajajo poručila dr. Marchesettija o laoskih izkopinah pri Sv. Luciji na Tolminskem, kustosa Miillnerja o najdbah v Ljubljuni (pri kopan j i kanala) in o nadpisnih kamenih v Mekinah, ter prof Moserja o grobi&ci na Kobolah pri Planini blizu Vipave. Pridejane bo tuđi lepe podobe takoimenovanib „hlšnih" urn, katere je J. Pečnik v Drnovem pri Krškem našel. — II Confine italiano verao PAuitria si o veo a, t. j. „ I talijanska mej a proti slovenski Avstriji" (namreč proti tlstemu detu Avstrije, kjer Slovenci bivafo), spisal M. Leieht, natisnili bratje - Drucker v Veroni. Pisatelj Bi prizadeva dokazati, da je bila i talijanska meja le od „nekdftj" zavaro-vana z močnimi gradovi proti sedanjim a vatri jakim diželam in da ie o slovenskih naselbinah na Fur- Uofcketa 00 more govoriti. V*i ktotenalfr ktmjsvu, iaie«* MvajA k UltoMio« io furlandčioe. Jedino dobro je, đt pfsatelj ne „škili" fiez mejo v Arttrijo. — .Biblio g rapb iscb e U« be nicbt tfber die tlsviscbe PhilologleV Pod tom BAtloTom izdal je ravnokar dr. Fr. P&itroek, privatni docent »tavanske filologije na Dnmjakem ▼MU&iliSči, obsežoo knjigo, di dopolouje JagiĆev »Areni?11. V kftjlgt te n aha ja točan pregled del, racprav in prineskov 0 atovanskt filologiji, poCenši od 1. 1876 pa do 1890/91. Ogromno gradivo je rmzvr&čeno v šeat oddelkov, v katerib je zabeležil marljivi pisatelj vsak književni poja*, ki se tiče •lovanske filologiju. Knjiga je važen pripomoček vsakemu, kdor ae bavi a slovaosko filologijo. — „Vienac" ima v 21. broju nastopno vse-bino: I lane gu ru*e cvale (pesen); Mirko i Milka (J. DevĆiČ); Busmrtnost (pesen); San (P. Zola); Obrazovanje djevojaka (dr. Gj. TuriC); Romantika * prirodi; Jao Amea Komenakv (B. Jubof); Listak (Književnost in Svatiče). Poleg tega ima veliko po-dobo po „Kozakievriczevi Bitki „Pogodi!" — Češka dramatiška književnost. Pri letoSnjem natečaju za razpisano Naprstkovo nagrado došlo je narodnomu gledalištu v Pragi 21 dramatskih del, 1:1 sicer 17 filum, 2 tragediji in 2 komediji. To število kažu jasno, kako plodna je češka dramatika. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. maja. Levičarski klub je svojemu načelništvu naročil, naj se pri minister-skem predsedniku grufu Taaffeu osebno tuđi zato pritoži, da so se zadnji čas v Sloven-cih zvršila ali se pripravljajo imenovanja, katera vznemirjajo uemška poslanca iz Kranj-skega. (!! Ured.) Dunaj 24. maja. Dne 2K. t. m. priđe sem velikanska deputacija ogerskili Rumunov, da se v imenu naroda rumunskega pritoži zaradi nasilstva ogerske vlade. Cesar deputacije najbrže ne bode vsprejel. Dunaj 25. maja. Uradna „Wiener Ztg.a prijavlja ministersko naredbo, s katero se ustanovi carinski svet. Krakov 25. maje. Policija zaprla ne-katere poljske vseučiliščnike zaradi socijalističkih agi tacij. Budimpešta 25. maja. Sinoči zbralo se nekaj mladih ljudij, večinoma dijakov, pred narodno ka/ino. Kričali so „abzug Aczel" ili silno zvižgali. Policija razgnala razgrajalce. Kazne vesti. ♦(Drugi shod napredne mladeži slo-vanske,) t. j. shod odposlancev, bode na Dunaji © binkoštuih praznikih dne 5. in 6. jnnija. Vepored : PoroČilo odposlancev 0 naprednem gibanji v narodih elovanskih v obče in naej mladino posebe in po-ročilo o delovanji napredne mladeži v minolem letu. 2. Čitanje programa iz leta 1891 in revizija. 3. De-lavni program napredne mladeži: a) v narodno-po-litiški smeri; b) v socijalni smeri; c) organizo-yanje tiska. — Za naprednoga ae smatra, kdor je proti kateri koli nadvladi naroda nad narodom, apola nad spolom, sloja nad slojem; kdor smatra "Vero za zasebno stvar pojedinca, tikajočo ae iz-Jtljučno njega eamega, nehoteč iz nje narediti nastroj k uniformovanju družbe in orožje proti napredku, kdor vidi državo v občanstvu samem z vsemi do-tičnimi posleđicami in v ničemer drugem; kdor je *a uajvišji razvoj pojedinca, pripuetivdi družbi nad njim samo najpotrebnejše pravice v interesu občega blagostanja; kdor je za najSirže svobode občanske; kdor je za mirni rasvoj dražbe pod varstvom izobra-Ženega občanstva samega ne pa vojske; kdor v dahu teh načel odločno deluje. * (Ženska delavnost na svetovni tazstavi v Cbicagu.) Prvikrat bode se na sve-tovni razatavi v Chicagu uresničila misel, v sploini podobi človeške delavnosti združiti vse ono, kar bo mislile, izumile in ustvarile ženske, podati po-aebno tuđi podobo ženske delavnosti na polji dobro-tvornosti, vzgoje, nravnih in socijalnih vpraianj. Po8lopje, ki bode namenjeno posebni razstavi žen-ftkih stvarjenj in del, je skoro dogotovljeno. Ženski komitć y Chicagu „Board of Lady Managers", izlaza željo, da bi se ženske vseh kulturnih narodov Udeleiile velevažnega dela. ,,1 * (Ponarejena hrvatska alivovka.) \)dkar bo vsled novih vifijih davkov na opojne pijace izdeluje manj slivovke v nadih krajib, posebno tuđi na Hrvatskem in v Bosni zaceli so Spekulanti t Bremenu in v Parizu ponarejati to pijafto. Izdelu-Jejo neko Btivovko, ki je mnogo ceneja od prave, ki je pa zato tuđi doati slabfta. Prodajajo jo kot priitno blago v eodčkib, ki imajo bosenski grb in napis: „Jus de pranei, Bračka Bosna" (Sok iz Sljiv Brtka Bosna). BoHtoe pa ta po a are je ni „aok" ni ■ikdar videl. Speč* se te ponarejeae tlivovke mnogo, ker je, kakor že rečeno, ceneja od prave. * (Popol no milo.) Znan narodni gospodar rekel je neko*: KoUkor več mila kateri iarod potrebuju, toliko večja je njegova kultura, itko je ta goBpod meril kulturo po množini porabljenega mila, imel je dober razlog zato, kajti prav pri narodib, stoječih na nižji stopinji kulture, ne poznajo mila, ker so vajeni nesnage, navzlic temu da imajo do-volj vode. Pri kulturnih narodih pa je milo jako važna stvar iu poraba te stvari v čišćenje je velikanska. Kakor pa telesn ni koristna teika, ne-prebavna hrana, tako potrebu je tuđi kola takSno milo, katero bode zdravju koristoo. To pa je kakor se kaže težko reći, katero milo je najbolje, in dolgo je poskuSati predao se naiđe najpripravneje milo. Tuđi Doeringovu milo je takSno. To milo zado-stuje vgem higijeničnim tirjatvam, ie brez alkaliCne primesi, očisti kožo vse nesnage in jo dela svezo in prozno. V estetiSkem oziru je omeniti, da ima to milo prijeten dub, io da je dosti ceneje od drugih izdelkov. Te pmdnosti zagotove Doeringovemu milu velik uspeh in res je to sedaj prvo nulo. * (Potres.) Iz Oclese ae poroča, da je potres dne 18. t. m. razrušil tri vaši blizu Krivana, glav-nega mesta ruske Armenije. Sedemindvajset ljudi bilo je ubitih pod razvalinami. l'r«niuvatio I. lewl. ■ (-hhIiio diplomo c. in kr. lr|[OVlii«keK» tiilnlntrmlva. SJ?* i*i 1-0 cl ■ 11 \ tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v pruskih in kristalizovHno). DohljeTia iz nift|boKnte)Ac|CH zdritvilneKU vrele« v MnrlJHtiMkili kopellli, iz Ferdinandovu^a vrelca, po izhlapenji brez družili prliueM, in iuia po Htm- #iizi prof. |Hc tvnrln« slnvne^a. teguzdra-viltie^fi vivlca ter uplivu njemu analogno: lnltko čintilno, klneliue uni(>u|u('e, uguilno nu prelmvne ortcHne* tolMob«» —n»«.- od|iruvlia|»« itd. v73 14) Ikr(Mtuo h:uho v ilakoutli ali v praških v knr-tunlli, mi k;it»-rili je natisnjena varnustna znamka. Rastile iz Marijanskih kopeli l^narujeno iz naravne vrelčne soli iz Marijanskih ko- • peli — v orit;inHlnih škntljicali. I>ubiva ae v trgovi- nali l iuitierahškimi vodaiui, disiivami in v lekarnah. MalK-Mud- Werk HurlcnliiMl (Bohmen). TlljCfi : 24. tuaja. Pri llaliAi t Eisor, (.»ser, Baitor, Kaiser, Reingru-ber, OreSnik, Ruliini, Szeps, llarth, Eislttr z Dunuja. — Htchinger iz Urna. — Terpoti« iz Trb»v«lj . — Zaribnitzky iz Gr«dc*. — Ejferadorfar iz Celja. — Schlitto iz Berolina. — LuvriC iz Trnu. l'rii hlnnu : Lehozky, Milek, Miesec, Oombo, Vatter, Semen z DunHJa. — Wiukcli:«it't;r, Dtauiand, Kuinitziir iz Gradca. — Eisl-r iz Velike Kaniže. - Wi8»kopf, Mahlor iz Prage. — llHas ia Kamnika. — Mankoč iz Trata. — Fischer z liuke. Pri luftnvin kolodvoru: Htrauss, Misaoni z Keke. Rizal iz Heljaka. Pri avairl|Mkeiu oeaMrJa: Jeserfiek iz Vrhaiko. — Mussiua z Duuaja. Pri b«vwHk«ni dvoru : Witzler iz Gradca. Umrli so v *,J«t>ljanI: 23. maja: .lanez Hru^ger, duinar, 2G lot, Poljansk nasip St. 50, luorbus bri^htii. 24. maja: .Tulija Htttcto, nietljarjeva lena, 31 let Florjanske ulice At. 3, jetika, Meteorologično poro čilo. ; Ci aovanja v mm peratura tro»i mm j ____________________________^__^^___ _^_^^^^.^_ ^^____ A;7.ajutrHJ 738 f> M. 14'2° C si. jzb. đei. 8-70u 8 2. popoi. 738 4 ■■. 19 0° C Bi. jzh. obi. ^- 9. zveier 738 9 u. 14 8° C ti. Tih. jasno dt»*j«* Srednja ttttuporatura l«j'0°, ma 05u nad normalom. dnć 25 maja t. 1. vCeraj — danea Papirna renta.....gld. M 05 — gld. 96-()5 Srebrna renta.....„ 9b~bO — , 95-55 *.laU renta.......H315 — „ 11325 5°/0 marena renta . . . „ 10085 — m 10085 .Akcije narodne banke . . , 9^7'— — „ ^^'— Kreditne akcije .... „ 318*60 — . 320 — Lpndoii........11950 — „ 119-45 Srebro.......a —"— — „ —'— Napol........„ 9-49»/, — „ 9 49«/, C. kr. cekini.....» B'65 — . 56G Nemfik« marke .... , 5855 -— m 58-55 4u/0 državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. 141 gld. — kr. Državne Brefike iz 1. WA . . 100 „ 184 , 50 . Ogenka zlata renta 4»/n.......110 „ 80 „ Ogerska papirna renta 5°',......100 „ 70 . Dunava reg. arefike 5P/, ... 100 gld. VAli „ — , Zenalj. ob6. avstr. 4l/t°/0 zlati zast-listi ■ • lltJ n 7f) ■ Kreditne srefik«......100 gld. 188 „ — , Budolfove arećke...... 10 , U4 t — , Akcije anglo-avutr. banke . . . 130 , 150 , 25 , iM£iiiway-drult. velj. 170 gld. a. v.. . . , 239 „ •— „ ■ -- ■ ^M I-v-«Laa. O. 3š%Ser«r. irvovec In poaestnik, ^M ^M javlja v »tojem in svoje obitelji imena sorodni- ^H ^| kom, prijateljem in znancem tužno vest, da je ^B ^M umrla iskreno ljubljena, nepozabljiva mati ozi- ^H ^M roraa stara mati in taSfia, blagorodna gospa ^H I Ana Roger roj. Hribar ■ ^M hiSna posestnica, ^M ^B dnnes po polunoCi ob '/,2. uri po dolgi mnftni ^H ^H bolezni in previđena s sv. zakramenti za umira- ^H ^H oAe v S'>. letu dfrbo svoje. ^| ^M Truplo predrage pokojnice prcne&eno bode ^| ^M jutri v fetrtok, dne 26. maja, ob 7,6. uri popo- ^H ^H ludne iz hiše žalosti, Poljanska cesta St. 44, na ^H ^M rairodvor k bv. KriStofn ter bode ondu položeno ^H ^H v lastno rakev. ^H ^H Sv. muse zadušnice brale se hodo v župni ^H ^M cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani. ^H ^M Blagu ranjko priporočamo v prijazen spomin ^H ^M in pobožno molitcv. ^H H V Ljubljani, dne 25. maja 1892. H I Zahvala. I ^B Za vsostransko izkazano sočutje mej boleznijo .^H ^H in povodom siurti naše prcdi-agc mame, gospo ^H ■ Ane Lokar nj Presel I ^H za mnogobrojno spromstvo k zadnjemu počitkn, ^H ^M posebno darovateljem lepih vencev, »lav. Solskcniu ^B ^H vodstvu, sluv pevKkemu druAtvu v Šturiji zn, pin- ^H ^H Ijivo potje, slav. društvu /.a podporo rokodelcev v ^H ^H Ajdovsčini, sploh vsnn prijateljem in znancem, ^^H ^H kateri so nas v veliki žalosti kakorsibodi tolažili, ^H ^H izrckamo tem potom nažo presrOno zahvalo. ^H H V AjdovSčini. 24. maja 185*2. (5%) H H Rodbina Lokar. H I' <> zor Koapodi n j t* \ ■ iifM\fcAMl Ka juhe pri I vunu Iaickuiuiin-U. (20—27) Jutri v četrtek dne 26. maja 1892. I. VELIK VOJAŠKI KONCERT. %u«*«>tclt ob l$lv uri. Ustopnina 20 kr. Otroci prosti. K obilnomu obiaku vabi najuljiiduoju (602) Hans E3đ.er. Primerna darila za birmance ^f^S^ priporoča ćastitemu p. n. ob- ^^^| J. čERNE ^HHpP^ Sv. Petra cesta št. 2. Kavama Orient na Reki proda se ali se i v zatnp. Lepa lega na trgu Urmćny; visoki prostorni lokali. — Ponudbe vaprejema lautnik gosp. *fo«lp ltol^ na liekl. (f>54—3) | Uran in Večaj : s Ljubljana, Gradišče, Jgriške ulice št. 8 i | priporocata (510—4) j I p. n. Častitemu občiustvu svoju veliko shIoko j I -vsa.lco-VT:»tiiili 'i i pečij in glinastih snovij j | kakor tuđi Atodllnllco-v in vseh v tu »troko \ L spadajočib dol po niskih oenab. | Ueenec pridnega zađržaja, slovenske** in nemlkega jezika xa»o-ien, e dobrimi sprifievali, ▼•prejme uv> i»ku) v trgovino F. KkiiHek-ii t Metlikt. (599—1) Pri podpisankt dob£ ^499—7) sa nizke ceno pomoć In »v£t, kakor tuđi za gotovi fias jtensljo (popolno oskrbovanje). Udova Emilija Nasko idravnikova hči, pre*Uafteim lmble«, Gospodike ulice At. 3, I. aađstropje. Uhod in zvonce sta tuđi v Židovskih nlicah St. 4. Služba na Blokah z mesečno plačo 34 gld. |e Izprazujena. — ProŠojiki ulužć naj prošnje «Io 1. Jullja t. I. pri podpiBanem županstvu. Županstvo na Blokah dne 14. maja 1892. Ivan Itloillc, (645—3) župan. Vincenc Čamernik I kamnosek ^ Ljubljani, Parne ulice h. št. 9 1$ tsc najuljudneje priporoča premostiti iluhovšflini v H ^-izvrSitev navočil vsakovratnega rj £. •3$ cerkvenega umetnega kamno- 1$ ■J? seškega dela lf ^7 kakor *iltnr|«v, <>t>liii Jllnlli ml% Ud., s^ ■^ i sluv. obfiinstvu pa svojo bogato zalngo najrazno* r ^ _2q vrstnejslh, po najnovejslh obrlsih prav lično in iz r £_ ~3< razlionih vrst marmorjev izdelanih y^ Z nagrobnih spomenikov. % -J j Vse na tukajšnjem pokopaliSČu btoječtt in pri £&- _^ ^ njem zgotovljene spomenike, kateri se vsled ne- r^_ f dovoljno zidanoga Temelja nngibajo, popravlja ^Sp" brezplačno dvakrat na leto in sic-ei- spomladi ^$- iti pred Vscmi Svet inu. Lj^ ^ Tuđi p. n. atavbenim podjetniliom se pri- s£ ■^ 4 poroča za vsakovrstna re^- f stavbinska dela | v < katera fluo, trpežno iu ceno izvrši. (595-1) J-g^ 2 —= Filijalo sem popolnoma opustil. =— ^ V lonćarnici gospoda Mihaela Altzleblerja v Cilji vaprejruet« «e takof (600-1) 2 pomoćnika in 2 vajenca. Mlad komf spreten in dober prodajalec, z dobrimi priporoćili, vapre|me a« v prodajMlnleo s mešaalm blagom. — Ponadbe naj se poiiljajo pod znamko: P> Ij. 124 na npravniitvo .Slovenske^a Naroda". (555—4) s= Največjo zalogom raznovrstnih AlcmrlJ* Jedal, nošev za «»l»me in »1«-nlno rezati in knhlaj»klli noiev | najfinejfiih brftev« Trinaraklh, lovakih in iepnlh noiev imam podpisani. Prodajam na debalo In drobno. Izdelujem po naroćilu vsa v naojo stroko spadajoča dela in prevzamem tuđi popravljanje in brušenje, V blagovoljnost narofinikov priporočam se najuljudneje (396—7) N. Hoffmann izdelovatelj kirurgičnih inštrumentov, nožar in or ožar; odlikovan z diplonuiiiu iu svetinjami i. t. d. V Ljubljani, Kestnl trg it. 12. »♦»♦♦♦» ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦»»♦»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦«» 31 Na najnovejsi in najboljai način X |> umutne <228—23< JJ | i«l@ In a5©fc»v|a : J| ustavIja brez vnakih bolećin ter opravlja plombo* |[ ^ v«nja in vse lobne oper««IJe9 — odstranuje o *► sobne boleiloe z usmrtenjem živca O i[ zobozdravnik A. Paichel, : (> pologčevlJHrskegA inoatu, v Kohler-jevi hisi, I. nadstr. ** za Kranjsko, (428'4) ■ |^__ _■_ m doseže le tedaj, ako me nazna- ^J^^PIOn n*'a primerno Bestavljeno in tia- ■^ . ( karski dobro prirejena in £e se ĐO n&Znanilitl i»b«rejo pripravni listi. V dotego teg«, naj se vsakdo obrne do ekspedicije naznanil Rnđolt* Hfosa«, na Dnnajl I., Seileratatte 2; ta firma da za dosego uspeha potrebna pojasnila brezplafino in pofiilja nacrte na npogled. V rafiun se ttavljajo samo originalne cene Časni kov in dovoljnjejo se visoki odstotki, ako je naročilo večje, tako da prihrani tišti, kdor ae posloži tega zavoda, tuđi pri gotovih stroSkih. gostilna ob drtavni cesti mej IiS^Mskmi in Ribnloo, in aicer 4 sobe, 2 obokaui kleti, kuhinja, shramba jedil in prostoran hlev, svinjak in vsa hilna oprava s pravico prodajati tobak in prenoćev»ti tnjce. Prometa je mnogo in ga bode fte već, kadar se bode gradila Dolenjaka železnica, ki pojde prav tod. Pogoji bo ugodni, eventuelno «e lulia tusti prošla. Jožef Polanc (587—2) Prapra«e it. », polta Vel. I<»ftce. VsaJcovrstne vosičke za otroke dobro, jako solidno in ukusno izdelane, priporoča komad po Kiti* 9.—t 6.—9 7«—• 7.5O, 8.—, 9.— in IO.— do gl«l. 2«.— (640—8) Kočevska domaća obrt v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. I>r. Friderllta I^englel-a Brezov balzam. y^9HyBI^H^ teri teče iz breze, ako se navrta. m flRv&^BBBsm flJeuo deblo, je od pamtiveka #«f jRjUPSW^sm znan kot najizvrstnejše lepotilo \ jjm ^jp^^ajsssm "ko se pa ta sok po predpisu Ifl M^ ^sraBBBsH lzunjiteUa pripravi kemičnim po- »' mflM^ TpSJ^^H tom kot balzain, zadobi pa ću- ^s*flMk3Bm|Bv dovit učinek. ^^^J^H^L^^H^ Ako se namaze zvefier ž ^^^pOjj^P^ njim obraz ali drugi deli polti, ^^BsspsV^ očl|o ae ie dragi datn ne* snatne luaklne »d poltl, kl poatHne vsled teK« tinto bel« In iiein«. Ta balzam zgltuli na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu daje mladoatno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in drugo nusnažnoBti na polti. — Gena vrču z navodom vred Kld. l.SO. (22—10) Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-MILO. NujuiilejSe in najdubrodujnojše milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad 6O kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trukoosy-|« lekarni iu v vsoU večjih lekarnah. — Poštna n»ro-čila vaprejtitna W. Heun, OauitJ, X. Vozniki i/, Ljubljane in okolice in z Dolenjskega, kateri se liočejo udele/^iti prevažanja orodja za zgradho Đolenjske zeleznice potrebnei^a, oglase naj se v pisarnici podjeinikov v Gospodskih nlicah št. 3 v Ljubljani, ali pa na Rudolfovem kolodvoru pri niagacinerjii podjetnikov, (588-2> | Primerna darila za Binkošti ] Q ^^B^^S^ss*^.. priporoča uljudno fl Fran Cuden, | urar, i v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11, ! A ter vabi uljudno Blav. občinstvo na ogled ' r\ svojo velike Izborne zalome najrazno-hfl] vrstnejSih žepnih ur, zlatih, srebrnih in jJ nikelnatib, atenaklli tur z nlhalom, nr fj aatojalom inur budllnio (Wcckoruhren), f ur % ^odbo in ^odbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricab, raznovrstnih verltlo, pratanov in ohanov. ■V llustrovani ceniki na željo gratis in franko. (51 ti—a) Zavarovanja zoper škode po toči na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem prevzema za cenene, stalne premije glavni zastop v Ljubljani (pisarnica: Rožne ulice št. 15) ogersko - franeoske zavarovalnice „Franco-Hongroise". Porbštveni zaklad znaša nad 6Va milijonov gld. av. velj. Škode, katere se primerijo, se takoj cenijo in točno poplaČajo. Premijo je, kdor to želi, plaćati tuđi sele na jesen. Društvo plaćalo je doslej nad 50 milijonov goldinarjev a. v. za škode, nastale svojim zavarovancem. Ponudbe gledć prevzetja agentur doposlati je gori imenovanomu glavnemu zastopu, kateri prevzema tuđi zavarovalne ponudbe in daje drage volje vsakeršna pojasnila. (435—3) ■N**M**Hi»«HB**M##aB ♦♦sssi+♦»■*♦■■■ ■ j6X star, pristen. Naravnost. iz Cognar-a I 2 i^^y*^^lit iFrancosko). Zdravniki ga priporo- ♦ Z /JMff^O^P^ čujejo kot sredstvo, ki posebno Z | /fl^Jf^^^^ff krepča slabotne, bolne in prebolele. | i ^Jfi£r-^^-*l$/ "^ Mala steklenica !'IO litra I gld. ♦ I ^g^^M 75 kr.; velika steklenic * U) litra t I Cjrlfejr Piccoli-jeva lekarna I X SN«<*^ t)pri angelju 5 I v Ljubljani, Dnnajska cesta. I ♦ M'nnnja nn»'t»eita se jtvoti gutviretju svote « Ltttvnn iTtt'itiJeJn. (50—1) I ^4 |B&ABH^^HHAA^M|AAfl^BAAHHAA^MAA^Ml Fo visoki c. \\. deželnl vlaii toncesionovano Tečaji ,^*^—^=^k Udelezenci za pouk o pri- '^\ jFT~r^> /ž) P:*>\ \ vel)aviia sPri" prićenjajo: j . '^l^Jf^//' V I Čevalft. Za moške krojače -sJ33pS7 A pojasnila daje : 15. dan "^^^NcS^1^ Uj* "'''^* krojaško-obrtno učilišče (fi) v Ljubljiiui, (iJospodsk«' ulico št. 7. mi7> I Primarij i DE E. ŠLAJMEE stanuje ntl IO. t. in. (.r)O9-f i v Poljskih ulicah h. št. 4 Ordinuje za kirurgične bolezni Od ' 2.—4. ure popoludne [ (izvzemSt iicdelje in praznike)- M^^ natron-litij onova [SIS L A T I IT A. P Isborno sredstvo zoper protin In bolezni na mehnrji. > — <)nve?.t'vahi;i piJHČH, odlikujoea. we po t»un, (Ih ima v »ubi Jako L mnogo o^IJlkove kiseline. — ('eniki se £ povsod, kjcr minjo _j tu ulHtiiio uh prodaj, pošilja ju pa tuđi ravnateljstvo zdraviida ^____________Radinj na Štajerskem. ]\a|l»oljš€k milo \ Izubijani! Doeringovo milo s sovo je kakor znano najniilej^ti, imjCistcjSe in najpripravnej&e milo za gojito^r kožo ixx lopoto in se dobiva odslej v vseli boljših tr^ovinah s parfiiuicrijaini, h'ki in kolonijalnim blagom. To milo da koži mladostno svežost ter jo vzdrži do visoke starosti nežno in gladko. SBsff"' Doerin^ovo milo ni samo v vseli Inknjsnjilt naj- |sT liiH'jšili damu i li boudoirih, ampak skoro v vsuh Pss^" liisuli y Ljubljani in v okolici 9MF" v ixliljiićiml porabiy x (302-2) SsV* vsakdo jo ralu*, komnr je za to, da MP1 lepo, zdravo in čisto kožo dobi. Kor je Doerinpovo milo & «<>vo tamo milo, to je, ker je scstavljeno satno \r. tolščolio in luua in niraa nepotrebnih primcH, niti lo^ća. niti sode, tuđi te J« Jako malo porabi, a moCi je je porabljati do zadnjega koščeka, a navzlic teinuj d;i je tiujboljSc in kot koži najkoristnejše milo prizuano, je vendor najcenejše toiletno milo na svetu. p^~~ VBakoniu komadu Doering-ov«^a mila utisnjena jo naSa vavstvena znuinkn, sova, odtml imenovanje : „Doeringovo milo ■ »ovo". Cena :to kr. komadu. Dobiva si>: Avjj. Aner, Ickar liriituclil, Ani. Krinper, Kd. Malu*, Mayr-jcva lokarna pri ,,zlatom jelenu", riocoli-jrva lrktirna pri „an^olju". V Kranjn: Martin IVltan. Generalno zattopstvo sa avitro-ogersko: A. MOTSOH ft Co., DunaJ I., Lugeok 3. \ Gostilnica „pri vrtnarji" ¥ Gradišci, j •) rijiidiin pndpisani usoja se naznaniti p. n. ob^instvu iiajntlatipjt1, da | ^ jo prevzi1! j gostilnico „pri vrtnarji" < '4 ^r O-xsid.išči ; o . i n tik nunske^a samostana, katero bndo vodšl na svoj lustni račun. Totrudil '2 so bddi* kar i^ \a tiajlmlj nntL'nfo, postretM ceujenim gostom Z najboljilm •) prlstnlrn dolenjsklm vinom, štriiitiil. •J Na Ormu dne 18. maja 18(.»2. oWll<- 4 vod ja ilo^.elnc kmetijske Sole. • i SVARILO! Usojnmo si upozoriti slavno p. n. »hfiitiHtvo uujikIhumjm, da se ne prodaja KathreiuerjaKneippova-sladna-kava S^nikdar na prosto 3S aiupak samo v liellli orit;jiiiiliilli khvojjIi z m«Mlrfiu lirtkom :\ t.i kilo, oi. -J(h) in 100 ^rjunov, n« kuterib je nad ptxlpia in pul«>£ utoječa varnostna znamka. rj»g-g--__ i i-^.—i ■»> DsB?" ZlftNlf |«' pitr.lti iih vHruoHtno ziinmko. V^rr'^ ^j **'*M* poMitellii. u kntertiiil hv> h»«e »Mlcparltf »^J333^0^^ I <>eii|«>iio ol»^-iiiHtvo. n» Milno rnxMir|enl. l*»|»Ir. /7 //^|k V\ 'V ' li!"*«'k in !>«>M«'4lilo tn« J»* ■■nlitiiko poMiieto po S.M; // X£t3k ^TMarka ' »HMflll l*Hl»rlkulll, «MIIIO \V\v-^'HNtU(>|{H (£<»Mpo«lH [\ jS^&_ n |j župniku Hllk«k in niiN«>cn poilpiMH ni uh I'hIhI- ^ Vtrafissfe/ ^' ' ^*4"*'1'- — Kihi-f iiitj n*' wt» ui I 1»1«K« v zuvoji, uh katvroin \v iiatlMii|«kii» vur- *J\*t \iu\/- ' uoNlun ziiiiiuk«, (417—ti) 'ZZ:z~;j:r' Kathreinerjevetovarnezasladnokavo * i Kerlin — Dunaj — Monukovo. ig^ Banka ^ ' ima Čast naznaniti, da je €ImiiovhI» I giro-oddelek k in prosi, naj se to blagoliotno na znanje vzaine. | Imovinu v g^lr«»-raeilllll ne do druge odloČhe obrestuje ^ po 3°|o na leto. |K o V Ljubljani, dne 18. majnika 1892. (647"s) _ «| ksssM (l^olo^be, veljavne za glr(»«Mldelek9 «toli^ ne v l»aii^nl nienfaliilrl brezplaćno.) s\JM Kakor zmeraj, dobe se tuđi g ^f ■ ■ ■ \f | ■ sam© pri (397-7) 1-r..ieto8^' ntrocii vozicki Ant™~™rzl' najlepsi m.najcenejiu" UUJ' ww*'um»«"£*•**■»«*■*«• Mezonn o«l 1. ii|>riln «lo konca oktobru. Do 1. jnnija in od 1. septembra je tarif za stanovanja ziiižan za 25 ođstotkov. Zdravišče na Irlrvatmkeni nđdaljeno od poštuju „Znltolt KrKplnn-Topllc«»*6 vozno uro, izredno innrntt ilO do :*5° R topio Hkrnloterute muinontno xr. Jo.si|» \Vc>in^«;rl. nnnnll, Razprodaja ., I 11/III I modrobelo posteklene plošče- «aj 1 U/lUl i vinaste kuhinjske posode ^ »■^■■M^B^^ pri ^i, .... Andr. Druškovič-u • (lllvllflflllllP trgovina > železjem Jj'« UIluIlUlllll u! v LJub|Jani' Mestni tr9st 1O ^» *f A J Dobiva »o tuuii">Ui. JI I I II ■■III I Nauaotam priporočjim svojo nalaš^ iu ^* 1 UflUl ■ Mevestam ^lo'wo ^mpodirBtvo 8o8tHV. ^ I B tjtiiio lilAuo potr«l»Hčlno Is ieleaM otl (^^^^■^■■■^■■■U Kld. 19*— do gld. a»O-—. •<« I I M'nanjn nnwtti'iln sr takt*j in tfstttn I ■ ixvr.it>. (fj4—3H) J ■ .^^^ . ' >^^k !■■■■■■■ ■*■■■■■,,,»■■■■■ ■iyl ) ___________Primerna darila za Binkošti.___________ ]« ^© Friderik Hoffmann ) 1 ^^i^^vi v Mubljani, Dunajska cesta št. 16. g-' ] 5 WWŠB£&%ffJJg pfiporoča svojo zalogo zlutih, srebrnih, tulskih, je- ^ ^Ha^J^o^af 'c'en'^1 'n nikljevih nr za gospode in gospe, kakor O 7 rt ^&fc&&0ffir ^a(^' Tse vrste stenskih nr in ur z budilom po naj- 2 7 »S ^V^Ot^ niijih cenah. (5-J1—3, p ) h Novosti v renaisance- in barok-urah, ki se slogu primarno izvršft. ^ Poprave naglo in dobro. ) Izvrstno *b 1 a e o. \ jf\^ Otvoritev kamnoseške obrti | ! tr i Y Lly^ani< SVt Petra nasiP 33> P°|B9 mBsarskega mosta, j * ri PreCastiti duhovščini in slavnemu obCinstvu iisojam si podpisani M javljati, da sem po dolgotiMJnem praktičnim delovnnji kot | kamnosefiki delovodja otvoril dn6 15. t. m. svojo j kamnoseško delavnico v Ljubljani, sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, \ s . i u na prostoru, kjer je deloval ranjki moj oče okolu 40 let, v kateri bodom iz- i * deloval vsa v rnojo stroko vfitevnjoCa se dela. i j( Prav posebej pa bodem posvetil svoje znanje nmetiiemu {*)J>2—-1) i I wr cerkvenemu delu *^K i i v vsakej obliki po potjubnih nafirtih in obrisih. — Imel bodem v zalogi tuđi ! - najraznovrstnejše nag^robn« spomenik« iz finega in bolj navadne^a kamna | ? izvrfiene. Stavblnsk* dela izvrfieval bodem solidno, natanfino iz dobrega blaga. | \ Cena bode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu. | t i * V nadeji, da se mi bode odzvala prečastita duhovščina in slav. občinstvo i \ s prav obilntmi naroCili, beležim velespoštovanjcm ' IGNACIJ ČAMERNIK, i i kamnesek. ! 7 l i* Sv. Petra nasip at. 33, poleg mesarskega moBta v Ljubljani, i Zaradi neugodnega vremena in se velike zaloge razprodajam a^.SL]oean.e3e okićene in neokieene slamnike za dame, potem solnčnike ter sukančne in svilnate rokovice. --------------------l^l I SS M !■-------------------- %m poletno sezono: srajce za turiste, b om baze vi, svilnati in usnjeni pasi po naj ni žj ili cenah pri ^-2» J. S. Benedikt-u v Ljubljani. Izdajatelj in odgovotui urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tlak .Narodne Tiikarne*.