Štev 217
TRST, sredo 4. avgusta 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
tarfi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj*
feoMmlcne Stev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih s?b&karnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, foetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). <»flLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirnkosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po C st. mm, <ecmrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do it vrst 20 K, vsaka jindiiljna vrsta K % Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-,:A*aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave J&dinosti"*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
Je moč I
■n™ NAROČNINA ZNAŠA ^
xa vse leto 2« X, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n»-
ročbe brez dopo9lane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroealna na nedeljsko lzd&nja „EDISOSTl" stke« : ■ letno K 5-20, pol le'.tt 2 60 —. ■ ■ ■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®*
rana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listm.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0IHXA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Gala'ti at. 18. PoJtno-hranllnKnl ra*un 5L 841 652. TELEFOM 5t 11-57.
Brzojavne vesti.
Milovanorić obišče barona Aehrenthala.
DUNAJ 3. Srbiki minister za unanje a t ari Milovanovič obišče na svojem porratkn i« Marijinih varov mioistra za unanje stvari barona Aehrenthala.
Sklicanje čeSkega deželnega, zbora.
DUNAJ 3. Kakor se čuje od dobroob--veščene strani, bo češki deželni zbor skiican dne 27. septembra.
Za pomiloS&enje župnika Hlinke.
BUDIMPEŠTA 2. Poslanec Milan Hodža ip izročil pravosodnem ministru dr. Antonu Oiintherju prošnjo na ceiacja, t kateri proti 3000 prebivalce? iz Rožnave brez razlike caj vladar pomilosti župnika Andreja H inko.
Bolgarski car v Monako vem
MONAKOVO 2. Bolgarski car Ferdinand je včeraj e svoiim sinom prestolonaslednikom Borisom dospel semkaj inkognito iz Bayreuth?.
Car Ferdinand obiiČe sultana.
SOFIJA 2. Verojetno je, da obišče car Ferdmad sultana, toda še le na jeien. Baska carska dvojioa v Angliji.
C0WE3 3. Pri banketa ca krom an-gležke kraljevske jahte „Victoria and Albert" spregovoril kralj Edvard gltdečo napitnico: Sire! Srčni sprejem, katerega sta vajini veličanstvi pripravili lansko leto v Revalu kra-ipci in meni, je nam ostal nepozabljen. — P ..-noten sem, da zamorem obema zaklicati v britskih vodah: Dobro došli!
Toli Vfcfid veličanstvo, kolikor moja draga nečakinja nista tuja v Angliji, posebno na otcku W<ght! Uverjen sem, da vaju poatari spomin oa?ai v pretekla leta, ko se je raztezalo gostoljubje moje ljubljene matere na vaju
0	bojico.
Razveseljen sem, veličanstvo, da imate priliko videti najmočnejo in največjo morna-uco, ki je b:la mogoče kedaj zbrana, a jaz cem uverjen, da vaše veličanatvo ne bo teh iadij nikdar smatralo kot simbol vojne, marveč kot sredstvo za varstvo naše obale, in naše trgovine, a pred vsfm na varstvo interesov aru,
Imel sem priliko v tem letu, da sem sprejel nekatere člane dnme in ne treba da S* posebno povdarjam, kako veselje je bil'* za mene in kraliico, da sva jh vide!?. — U«erjen sem, da jim je biio njihovo bir nj tukaj prijetna Iineii so vsako priliko spo-n«. i
1	udi in uredbo dežele. Nadejam se, da bode to, kar so videli, le utrdilo dobro razpoloženje, ki vlada med našimi deželami. Konečno bi rad vajinima veličanttvima še enkrat za-n-ahl za obisk, zagotavljaje, da je bito ?a kratico in mene re< pravo ves°lje \a u •prejeti.
Car Nikolaj je odvrnil: Zalo m* veseli, d i mi je mogoče izraziti srčao zahvalo za prisrčne besede, s katerimi jc vade veličanstvo »ozdravilo carico in mena v britskih vodah. Sijajno parado, katero nem ime! danas videči, p iia popolnoma o veličini Ang ije. V^ličantni pogled na domače in atlansko brodovje je napravilo na mene globok utis. Petnajst let te leto«, kar sem bil zada^krat v Ccw3su. Spominjal se bodem vćdio srečnih dai, katere sem preživel pri vsši l ubljeni in ča&titljeti materi, kraljici Viktoriji, tdr naklonjenosti,
katero je skszovala meni in carici. Naj bil bil prijazen sprejem, ki sta ga priredili vaše j veličanstvo in kraljica, kakor tudi engležki ■ narod zastopnikom dume in t minuli zimi moji1 eskadri, znamenje rastočih srčnih, za skupne j interese in medsebojno spoštovanje se opira- '; jočih odnešajev med najinimi deželami. V trdnem zaupanju, da se spolni j o te želje, pijem na zdravje vašega veličanstva in njenega veličanstva kraljice ter cele kraljevske rodbine, kakor tudi na blagor angiežkega naroda.
C0WES 2. Po čaju je bil na jahti „Victoria and Albert" diner, katerega se je udele-ležilo poleg ruska carske in snghške kraljevske dvojice 44 gostov, med temi princ in princatinja valeška in prestolen&sleduica švedska, angleški ministerski predsednik Asquith, ruski minister zunanjih zadev Izvolski, več drugih ministrov, poslaniko? itd.
LONDON 3. Poseben odposlanec „Reu-terje^fga biroa", ki je bil posian v Cowes, je poonlaščan na izjavo, da je car izrazil svoje visoko zadovoljstvo radi prisrčnega in si jajnega sprejema, ki je bil prirejen njemu in carici, ter o angložki mornarici, koje pogled je napravil veličasten utis.
Rnski prestolonaslednik oboleL
PETROGRAD 2. Ruski prestolonaslednik Aleksij je obolel na kostni jetiki. Zdravniki so svetovali, naj bi se prestolonaslednik podal na Krim.
Italijanski dvorni vlak povozil tri vojake.
RIM 2. Danes ponoči iz Rima v Genovo otiili dvorni vlak, v katerem se je nahajala kraljica vdova Margarita, je povozil tri vojake. Eq vojsk je bil takoj mrtev, dva sta bila težko ranjena. Nesrečo je zakrivila neprevidnost vojakov, ki so imeli nalog da stra žijo tir. S i so se pa sprehajat po tiru in niso zapazili da »e bliža vlak.
Bleriotov letalni stroj v muzeja.
PARIZ 3. List „Matin" je za 10 000 frankov kupil letalni stroj, s katerim je Ble riet poletel preko Kanala, ter ga je stavil na razpolago fraucoski vladi. Stroj shranijo v muzeju. 6 eriotu so iz Anglije in Amerike ponu.ali za stroj do pol milijona frankov.
Angleška srednje-morska flota pred Gibraltarom.
GIBRALTAR 2. „Rsuterjev biro- po roča: Sredni6-morska fiota je dobila nalog, da ostane tukaj usidrana in pričakuje nadalj nih povelj.
Kongres za združenje obeh oerkva.
VELEHRAD 3. Od 31. julija do 2. av-gu .ta se je vršil tukaj kongres unijonistov, katerega so se udeležili pripadniki rimike in pravoslavne cerkve. Kongres je imel namen, da poj&sni preporna verska vprašanja in na de p< t do združitve pristašev obeh cerkva, Protektor kongresa je bil clomuški knezonad-ž'>»of dr. Bauer. Predsedoval je lvovski malo« r u -ti nadškef, grof Szepticlri, zapisnikar je bi: iOtflanec prelat dr. S;oj&n. Skoraj vse avstrijske bogoslovne fakultete in zavodi so poslali svoje zastopnike ; tudi iz Rusko-Polj-ske, Bolgarske in iz Carigrada je prišlo mnogo profesorjev in teologov. Kongresa se je vdele-žil tudi prošt ruskega poslaništva v Berolinu, Malce r.
Žrebanje.
DUNAJ 3. (Italuanski rdeči križ.) Glavni dobitek 15.000 tisoč lir je zadela ser. 3101 štev. 31,
PODLISTEK,
JAZ...!
Četice. — (SLAVKOV.)
Praviio mi, da sem čudak ! Nič boljšega nego to I Vesel stm prav pošteno tega častnega imena posebno zato, ker prihaja iz uit nežnega spola. Da, v tem soglašajo mnenia vjeh mojih zcant in prijateljic I Ponosen sem na de?8t?o, da sem ja*, rarno jaz predmetom oziroma povodom te encglaine sodbe. Znano je namreč, da imajo ženske na.različnejša mnenja v it7areb, t katerih so »i možki čisto edini in sporazcmljeni. Sodba o jneci je uri
ženskah enaka in ta je: „Cuiak, fiii-ster" itd.
Ne bom vam nažteval vseh sladkih imen, ki sem si jih zasluštl pri cašem nežnem spolu in sicer zato, ker vseh še sam ne znam. Ob sojen tem in vendar me ta obsodba čisto nič oe tere in lasje se mi čisto nič ne belijo ! Gotovo se boste čudili temu! No, vedite, da imam jaz čisto pisebno logiko. Ne govorim tu o logiki, ki so mi jo zabivali v glavo profesorji t srednjih S.lth, ^itpak o logiki
življenja, o logiki, ki vsi jo vsakdo napravlja sam. Misli a si: „Ženska ljubi ioteresant-ccBti in taka interasartaost moraš biti tudi ti 1 „Navadni" miž ali bolje rečeno, mož. ki ni „en mož in pel", katerega lahko srečaš povsedi, ne more biti interesanten. Zanimanje, ki je ta Tzbuia v ženskih krogih, je mo-mentano in nehuje ra?no tam, kjer je začelo. Ženiko oko, ai je mcid* za trenotek zaža-reio v upanju na užitek, zopet ugaša in se obrača zaničljivo vstr&n.
TJitnice nervozno zadrhtijo in sliši se žalosten : .Ob, kako se dolgočasim 1" Vidite in tega ravno jaz nečem! Nisem ustvarjen, da bi koj, ko vzhajam, zopet zaiel 1 Ne! Muditi se hočem mnogo časa na obzorju oziroma na horizontu ženskih misli in zato sem tak. Meni je ta obsodba balzam, ki krepi moj življenski tek, čar, ki me vzdržuje na obzorju in ki me varuje prezgodnjega zahoda. Jaz sem čudak, fiUster in to zato, ker — hočem 1 In povedati vam moram, ako hočem biti odkritosrčen, da je zadoščenje, ki je imam v tem položaju, jako veliko.
Pomislite, da tak Čudak tvori vedno misli ženskam, vedno imajo dovolj vzroka, da se pomenkujejo o njem, da ga opazujejo in da fs po domače rečeno: vozijo čez zobe. Ni ga dnera, da bi ne opazile kakšne novo-su, ki jim je m ria ušla ob prrem pogledu
Potres.
LIZBONA 3. Včeraj popoludne je bilo Čuti dva močna potresna sunka, izlasti v pokrajini Santarem, ki sta povzročila splošno paniko.
BRANCALEONE 3. Danes zjutraj ob 7 uri 15 min. je bilo čuti močan potresni sunek, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. Prebivalstva se je polastila panika. Škode ni bilo.	„
TURČIJA.
CARIGRAD 3. Cesarski irade podaljšuj« obredno stanje v Carigradu do konca leta 1910. — Vali v Adani je bil odstavljen.	_
Dunaj 3. Umrla je danes zjutraj dvorna igralka Viljolmina Mittezwurzer.
Dunaj 3. Egiptovski Kedive, ki se mudi tukaj že več časa, se daoes ali jutri poda v Pariz.
Dogodki na Španskem.
CERBERE 3. Od 25. julija sem je včeraj zvečer prispel semkaj prvi železniški vlak iz Biarritza.
MADRID 3. Glasom oficijelnoga poročila je v Barceloni. Matorellu in Horti zopet vzpostavljen mir. Ćđta vojakov raznega orožja je iz Barcelone odšla v Sabatell, kjer so iz bruhnili resni nemiri.
MADRID 3. Neka oficijelna nota o do-dodkih v Barceloni pravi, da so bili dne 26. m. m. tri vojaki nbiti, 27 pa ranjenih. Ns strani revolucijonarcev je bilo ubitih 32 oseb, 126 pa ranjenih.
CERBERE 3. Sinoči semkaj dospeli španski listi poročajo, da je bilo v dobi od 26. do 31. julija razdejanih 35 samostanov in cerkva. Listi priobčuiejo točne podatke o številu ubitih, ranjenih in aretiranih oseb ; vendar se uvideva, da niso ti podatki popolnoma točni, ker je vsako priobčevanje podvrženo cenzuri. Listi potrjujejo, da je sedaj vzpostavljen mir.
SAN SEBASTIAN 2. Kralj je izrazil željo, da bi se podal v Barcelono, vendar so mu ministri to odsvetovali. V Barceloni so si ljudje včeraj upali iz hiš. Skoraj vse proda-jalnice sn odprte: listi niso izšli.
BEROLIN 2 Iz Madrida poročajo: Listi zabtevaio, naj povrne Maroko provzročeno škodo. Iq možno je, da odpošlje vlada tozadevno noto sultanu.
Mir v Barceloni ? — Revolucija v Plre-nejah ?
Iz uradnega španskega vira poročajo, da so se revolucijonarji v Barceloni udali na milost in nemilost premoči. Borili da so se s velikim pogumom.
Zato je izbruhnilo revoluc ;o arno gibanje v drugih mestih ob obredju.
Frijoratsko in Monseratsko gorovje v Pi-renejah je polno revolucijonarjev. Položaj je vedno kriiičneji. — Katalonija je vsa v revoluciji.
Dopisnik „Da?ly Telegraph-a", ki je zapustil v petek jutro Barcelono, ter prepotoval 148 km dolgo črto do Perpigaana, delrma peš, deioma na konju in vozu, a še-le od Ge-rone dalje na železnici, poroča:
Katalonija je skupina malih, četudi le začasnih republik. Tako je cela Metara 20.000 prebivalcev broječe mesto v rokah re-volucijonarjev.
V mesto ne sme noben voz in jaz sem moral iti ▼ mesto peš. Takoj me je ustavila
oborožena patrulja in vodja iite je pre-iskal mojo glavo, če nimam morda tonzuro, ker sem namreč gla d k o obrit, sem bil na sumu, da sem jezu i t.
Ko je bila preiskava končana, so me peljali pred časa del pueblo, pred odbor 5 članov, ki so funkcijonirali kot nekaka revolucij-ska sodnija. Bil sem zaslišan, predložil sesa svoje papirje, ter dobil konečno potni list. ki j a bil izdan v imenu „junta coastitutional"* v Matari.
Gerona je popolnoma mirna. Načelnik ustašev je bežal v petak v Pariz.
Konflikt z upornimi reservisti.
V nekaterih krajih je prišlo do krvavih spopadov med upornimi reservisti in oblastmi.
Še k strahotam v Barceloni.
Med drugim se poroča tndt, da so revolucijonarji v Barceloni priredili mrtvaški sprevod, pri katerem so notiii na kolih glave svojih ubitih tovarišev in privezane posamezne dele trupla, ki so bila razmesarjena od granat, s katerimi so streljale vladne čete na ustaše. Generalni kapitan je videl ta sprevod, ki ga je tako pretresel, da ni ukazal streljati na udeležence, ampak pustil mirno da se je čuden pogreb pomikal po ulicah.
Boji okolu Melile. MELILA 2. Neka španska topničarska je pri Penonu napadla barko, v kateri je bilo 50 Mavrov, 20 mož se je udalo, drugi so se vrgli v morje ; pet rih je utonilo Ta dogodek je Mavre precej razburil.
Štrajk v Ajdovščini.
(S shoda N. D. O. minole nedelje v „Narodnem domu".)
Dr. J. M a n d i ć je nadaljeval: S tem štrajkom se ni šlo v prvi vrsti za gmotne keri-sti, ampak nekaka križarska vojna je bila, v kateri so se borilci borili za pravico do življenja !! Parala v tej stavki je bila: naj zavladajo na sploh drugačne razmere. V ta namen smo zahtevali tudi, da se Kovač in Ganz odstranita.
Tu je govornik podal v velikih potezah historijat razvoja štrajka do sporazumljenja. Dokazal je, da noben agitator ne bi bil mogel izzvati in tako dolgo vzdrževati takega gibanja. Ta štrajk je bil povsem spontanen, impulziven — bruhnil je iz vseebčega prepričanja, da ni več možno dalje čaka t i I „In da nismo mi posegii vmes in priskočili delavcem na pomoč, b i s e bil Štrajk vršil brez nas, tako močno je bilo splošno razburjenje !M — je vskliknil govornik ter nadaljeval:
Socijalisti so se vrgli na mojo osebo. Na to nočem reagirati in prepuščam vaši sodbi: je li to vitežko, ako se vso morebitno krivdo vali le na jedno osebo 1 Očitajo nam, da smo neprevidno začeli štrajk, češ, da niso bili predpogoji, da je bila kupčijska konjek-tura neugodna, vsa trgovina da je bila na slabem — da torej stavka ob takih razmerah mera propasti.
Jaz pa sem vam že dokazal, da so razmere že tako dozorele, da ni bilo več možno čakati. Hudodelstvo bi bilo to od naše strani, ako bi hoteli zavlačevati in zahtevati od delavcev, naj čakajo na — bolje konjek-t u r e. In nsglašal sem tudi že, da bi bilo prišlo do stavke tudi brez nai — brez N. D. O. Lepa organizacija bi bila to,
nanj. Študirajo ga ▼ vseh možnih pozah in kituvacijah in to kaže dovolj jasno, da jih on interesira. Taka il tare san tnost hočem biti jaz in zato sem prav vesel, ko sem vlovil mimogrede kakega: čudaka, filistra... I
Seveda, navadno teh komplimentov nočem slišati, ker se bojim, da postanem hipoma neinteresanten.
Tak sem torej I Da «e pa lahko prepričate sami na lastna ušesa o tem, kar sem vam do sedaj povedal, prosim: pridružite se mi in pojdite z menoj v družbo, v žensko družbo.
Udarimo jo najprej v društvo ***. Priporočam vam še prav resno, da se mi dostojno, to je modro držite, ker drugače bi bila vsa scena pokvarjena.
Naprej torej !
Stopiva v dvorano in jaz se malce oholo priklonim in po rečem; „Klanjam se gospoda !u Hipoma se majhen del družbe ogiasi: „Dober dan Skretusky 1 Zdravo !u
Jaz vas mirno primem za roko in vas olečem za seboj. Sedeva na stolici v zadnjem kotu dvorane in vi me obupno pogledata. Vas je skoraj gotovo strab, a mene ne zapušča nikdar reanoba, ki jo Čitate lahko iz mojega obraza. Vprašate me prav tiho : »Toda midva sva vendar prišla v družbo ? Čemu oedi?a tu?4
Odgovorim vam : Da, približava se znancem kmalu ; ni prišla še najina urau. Pokadiva še poprej par cigaret in ker se vi dol-časite, vzamete prvi list, ki vam je na razpolago v roke in listate po njem. Približa se nama lepa elegantna gospodična.
„Kaj pa vam je gospod Skretuikj, da ste danes tako reserviraoi ?u
„Gospica, slabo sem razpoložen !" „Aha, zopet vsakdanja bolezen, — kaj ne?"
„Če vi to pravite, bo že res. Ne morem stvari predrugačiti 1"
„No pa recimo, da se dolgočasite I" „Tudi to je možno, gospica I" „Čemu pa ostajate vedno tako sami! Izbrali bi si dekletce, mu malo dvorili in dolgčas bi gotovo izginil".
„Hvala za pouk, gospica. Toda menim, da tu takega dekleta, kakršnega jaz potrebujem, ne najdem".
„Bravo, izvrstno ! Pokazali ste zopet svojo medvedjo stran iu napravili ste mi prav lep, izvrsten kompliment?
„Gospica jaz ne morem stvari predrugačiti in ako bi jo tudi lahko predrugačit, bi tega gotovo ne storil".	*
„Zakaj ne?"
„Ker se jaz tako jako dobro počutim", (Zrršetek pride).
Stran II
,EDINOST«1 št. 217
V Trsta, dne 4. avgust* 1909
in
velja samopomoč: zdelom za delav- Izlet hrvatskih trgOVCOV. itTo potom delavca!	p0 inicijativi zagrebške trgovske
S kratko zabralo na naslov govornika obrtne zbornice se poda ic Banovine koncem je predsednik zaključil ta velezammiv »hod, geptembra v Bosno in Dalmacijo veča skupin8 a katerega so naši delavci odnesli najgloblje hrvatskih trgovcev in industrijalcev, da s0
ntiae...!
Avstro-Ogrska in Srbija.
Srbski minister za nnanje atvari dr. M i-lovanović se je izjavil v pogovora s poročevalcem parižkega „Tempsa" o procesu v Zagreba na sledeči način:
„Mi smo izredao hvaležni srbskemu novinstvu za njegovo vedenje povodom zagreb-
V Zagreba ne
Kriki ae godi Batom in naše ogorčenje nad tem, sta važna faktorja v medsebojnem I razmerju obeh dežel
ki bi v takem kritičnem trenutka puščala delavce same! Saj nam ne gre le do zunanjega efekta, ampak smatramo za svojo nalogo, da smo ob steani delavca tadi v aeugodnih razmerah. Zato se je naia organizacija brezpogojno pridružila stavkajo-jočim delavcem in je z njihovimi voditelji skupno in nerazdrnžljivo vodila itrajk.
S posebnim zadoščenjem pa moramo na-glaSati, da se je delavcem pridružila vsa slovenska javnost. Vse je bilo alarmirano, nabirali so se prispevki in N, D. O. sme biti ponosna na tem, da je poslala v Ajdovfičino nad 5000 E. Tudi tovariše v Pragi smo zainteresirali za to pravično vojno, ki le ni vodila samo proti kapitalu kakor takema, marveč proti nesramnemu izkoriščanju, združe-nema tudi z germanizatoričnimi tendencami.
Do 25. julija je bil ravnatelj Amann obljubil odgovor. Vršil se je impozanten shod, po shodu so šli delavci v tovarno, da čujejo odgovor, ali namesto tega so čoli — strele. In vspričo tega dejstva «e očita meni in tovarila Jakliča, da ava nahuj skala delavatvo? 1 Ako je delavec že 7. teden v boju, je naravno, da nima več tako mirne krvi in da boj deluje na njegov temperament.
Nesramna laž je torej, da bi bil jaz hujakal v izgrede. Priznavam pa, da na shodu nismo ravnateljstva ravno — hvalili. Žigosali smo po zaslugi škandalozne razmere. Nikogar pa nismo izzivali na izgrede. Te je izzval ravnatelj Amann se svojim revolverjem. 6 strelov — d io spravili iz ravnotežja delavstvo, ki je hotelo le manifestirati. V tiitem trenutku je bil nekak višek vse stavke.
Vlada pa se je postavila na svoje stališče : to je privataa stvar, ki se ne tiče mene. To naj nrede delodajalci in delavci. Desinteresirala se je popolnoma in se obdala a kitajskim zidom, Iz tega indifarentizma jo je vzdramil še le dan 25. julija. Potem je-prečital gornjo
došel grof Attema iz Gcrice in poslal v Aj- To je beseda: mirnosti, treznosti, dostojan-dovščino kakih 100 — orožnikov. ! atvenosti, lojalnosti, korektnosti! Z eno bela zavzel je stališče, ki je bilo dosledno! »e^o: obzirnosti, ki jo je država dolžna dr-I	let <teribt 0d .ledujih je bilo 13 milj. nasprotno delavcem. Jednako se je vedel; žavi ▼ mejnarodnem občevanju !......' 350.000 analfabetov (48'5°/0). Najslabse je to-
osebno seznanijo ■ tamošnjimi svojimi tovariši. Vse potovanje bo trajalo 12—14 dnij.
Protest uglednih Angležev proti ruski strahovladi.
Angležkemu mio, preds. Aiqaithu je bilo
izročeno od 183 uglednih Angležev, med temi
dva škofa, preko 70 parlamentarcev, več od-
škega veleizdajniškega procesa. V Zagrebu ne ^ lordov vseučiliikib profesorjev itd.
le da se proti obtožencem in braniteljem po- ^'TJ- P ^ TT"* P
stopa izredno strogo, ampak se tudine strahovladi neštetim obsodbam na smrt ter
jemlje obzira ne n a k r a 1 j e vi n o	m t^^J^0-' 0menieDa
Srbijo, ne na kralja samega. Ne »pomemca zaUjučoje z besedami:
srbska viada ne kaka vladna osebi v vsej! «Ne zahtevamo direktno mtervencijo a
Srbiji ni nikdar agitirala za to, da bi se	» 80*!0 P0*' P? katen* zamore
kraljevina Hrvatska-SIavonija odtrgala cd P.njateljska vlada izvrievati svoj uplif.
habsburške monarhije. V interesu čim b l i-; T1C?' 2ega sprijaznenja Srbije s sosedno monarhijo bi bilo želeti, d a s e
zagrebški procea zaključi čim! V interesu ruskega naroda bi bilo želeti, prej. Sicer se je pa nadejati, da merodavni j da bi se v tem ozira pokazale kake blago-fsktorji — vzpodbujani v to po dejstvu, da se£ dejae posledice ruako-angležkega prijateljstva, tekom vse pravde ai moglo dokazati niti enim Narod brez svobode ne more napredovati ne
dejstvom, da bi bila srbska vlada ali kaka uradna oseba sodelovala na tem — začno z dru g o taktiko postopa ti proti Srbiji. Nadejam se nadalje, da bo skoro sklenjen trgovski dogovor med Avstro Ogrsko in Srbijo".
Avstrijca — seveda ne iz tistih patento* vani h patriiotov, ki smatrajo za svojo dolžnost, da hvalijo vse, kar je c. k. črno-rumeno pobarvano — ampak pravega in iskrenega Avstrijca, ki ima nekoliko razsodnosti in kriterja, mora obliti rudečica srama, ko je izjavo ministra male Srbije.
goipodariki ne kulturno. Podlaga vsakemu napredku je svoboda, katere pa danes v Rusiji, še ne poznajo.
Dnevne vesti.
Imenovanje v finančni službi. Finančni koncipist Angelo Pascutto je imenovan finančnim komisarjem v IX. činovnem razreda, provizorični koncipist dr. Rudolf S t e r I e je imenovan finančnim konciputcm v X. čin. razredu.
„Indlpendentu" v album. Po liudskem štetju leta 1901. je bilo v Italiii 31 milj. 500,000 prebivalcev, od teh 27 milj. 500.000
Ščuvanje proti Slovencem v Trstu. —
„Primorec" piše:
Italijanski listi pozivajo italijansko meščanstvo v Trstu, naj bojkotirajo Slovence ter predlagajo, naj se osnuje mestna pral* niča, katera bi odvzela vsem slovenskim pericam v okolici delo ; nadalje pozivajo italijanski listi meščane, naj ne kupujejo več ne kruha od BrŠkic ne mleka od okoličank in
znani obrtni inspektor Coglievina. Pozvan je! A ravno zato, ker je beseda dra. Milo- zadevno v Siciliji, kjer je 73% in v Kalabriji, bil, da stvarno in objektivno poda svoje na-] vanovića jako trezna in dostojanstvena, je kjer je 80% analfabatov. svete z ozirom na konjekture in v primeri z tem težja graja, ki jo izreka na avstrijsko Iq potem nam bodo naši Italijani go-mezdami v drugih tovarnah. Mesto tega pa adreso. Sicer je to žaljenje že samo na sebi, Torili o kulturi I Pa ša pravijo, da je Italija se je jednostavno postavil na stran Amanna ako bi hoteli poleg dra. Milcvanovića po- „lo a tato di lettnra" ! Pojte, pojte se solit in Brunnerja in je zatrjeval, da tovarna ne stavljati enega — Tarabocchia in Accurtija! more dovoliti prav nobene koncesije. Ako bi To sta človeka, ki proitituirata sebe in ju-dovolila le 1 °/0 poboljšek mezd, da bi bilo to stico s tem, da v dvorani pravice zasramuieta zanjo — samoubojstvo!!	narod srbski, sosednjo državo in nje dinastijo.
4 in pol ure je trajala ta konferenca na Njiju tudi ne kličemo na odgovornost radi glavaratvu v Gorici, predno se je moglo netaktnosti in brezobzirnosti proti Srbiji v najti podlago za kompromiB. Prvi in glavni „veleizdajmškem procesu, pogoj je bil: s Kovačem proč! Ako ne bi Na sramoti, ki jo delata ta dva človeka bili privolili v to zahtevo, bi bilo sploh iz- vsej monarhiji, so krivi oni, ki bi mogli ključeno vsako pogajanja. Ta krvnik je moral z eno besodo tema dvema funkcionarjema n;P0ađp0"T^;0;8Vem"slo^^TimleW^^užbe" pasti! To smo dc legli. Tudi glede zamašiti umazana usta. Baron Aehrenthal - y|i - ^ { s3 tako brez|rčai kak0r Ganza bi bili to moida aoscgli, ali stvar je bila kje si?! Dajal se je predstavljati kakor- j^^JJ in dokazujejo samo to, kako taka, da ti morala ostati tovarna.zaprta, čuvarja veličine m ugleda monarhije, kakorš-^
dokler ne bi našli drugega preddmškega njega baje ta poslednja Se ni imela. Man ka*riJ neti italijan8ki nacijonalci, katerih vodjo. Zato smo v <Porazumljenju z delavci Aehrenthal Se nič ne ahti, kako se z brez- :trilijan|tT0 je	t0T0 zelo mlado in ne
odnehali in ve zadovoljili s zagotovilom, da obzirnostmi m breztaktnostmi na oroce»u v	°
ob prvi pogreški v postopanju z delavci dobi Zagrebu ubija ugled vse monarhije?! Ali ne zasluženo plačilo. Glede mezd smo dosegli občuti sramote, ki je v tem, da državniki 10°/0 povišek za mesece od 1. aprila do 31. male, neznatne in baje barbarske Srbije oktobra. Vrhu tega je vsprejeta v zapisnik dajajo opravičene lekcije o dolžni pristojnosti obljuba predsednika in ravnatelja predilnica, in korektnoiti — veliki mogočni proivefcljeci da se plače sploh regulirajo čim nastane Avstriji, ki baje tako obiluje na kulturi, da ugodneji trg. Ob enem imo pa opozorili, da jo hoče eksportirati tudi na Balkan in po-v alučaju, da bi se te obljube ne izpolnile, sebno Se v — Srbijo 11 izbruhne zopet Straj z vso elementarno silo.	" ~
Glede postopanja z delavci je zagotovilo t Nezaupnica aru. Franku, zastopstvo predilniškega podjetja, da se bo' Dra. Franka, tega zloduha Hrvatike, odslej postopalo — moderno, kakor je pri- zapuičajo tudi njega najverneji. V nedeljo je merno tovarnam. S tem je pripoznalo, da se dr. Mile Starčević a svojimi tovarili priredil doslej ni postopalo — moderno. Obljubilo se j Ludini narodno skupščino, na kateri je je, da se bo odslej postopalo ne le v smislu mnogoštevilen narod
zakonov, ampak tudi po načelu humanitete. j 1, odobril, da se je dr. M. Starčević Velika pridobitev je pravica N. D. O., d a ločil od Franka in njegove klike ; bo nje zastopnik mogel nadzo-j II. obsodil izdajmSko delo Franka, ki
z lepimi besedami vodi Hrvatsko pod madjar* ski jarm ;
III. zahteval, da se v Hrvatsko povrne ustava in da se skliče sabor, ki naj bo delal
cti tudi 2 delavca, tov. Samonič in Brecelj,: na to, da se uvede s p 1 o S n a volilna ki sta bila že pred Štrajkom ođslovljena. p r a v i c a ter da se izvede ujedinjenje Hr-Istotako in Se poiebno tudi odstavljeni vra- \ vatske, Slavonije, Dalmacije ter Bosne io tar. Določeno je z ravnateljem Amannom, da Hercegovine.
rovati dogodke v tovarni. Imel bo, to Vam jamčim jaz, svoboden vstop v tovarno in do vodstva. Vsi delavci bodo zopet vsprejeti in izla-
N. D. O.
S skupščine je bila poslana kralju „vseh
^^ p0 konf3. Hrvatov- orzojavaa, s katero narod renci^ so""dela'vcT enoglasno^vsprejeU te po- i "»ojega vladarja, da mu povrne ustavno živ-goje in sklenili, da pojdejo zopet na delo. | ^V™ ujedim ra,koBlln6 ade
Nismo dosegli vsega -je nadaljeval dr.; ^^^ je Teđefci da je bila Ludina Man di c, kar smo želeli morda, a 11 gl a v n o f ^ 25_,et uajmo6tieja trdnjava dra. Franka,
s m o a e-'	-- —	-
imo dosegli: zagotovili
1 a v , t v u novo življenje! Moglo se y , ^ h katerema ri ada LadiM. bo iz^en tovarne svobodno sprehajati po uli-j 1 ' _
ki je tudi aedaj zastopnik volilnega okraja
preDiša tudi najbolj povrhne preiskave. Slo venskim pericam bi z ustanovitvijo pralnice utegnili (?) nekaj Škodovati, kar, se pa kruha in mleka tiče, naj le poskusijo ! Prepričajo se kmalo, da bo v Trstu več ljudi, ki raj še resignirajo na „Piccolove" in „Indipendete-jeveu fraze, nego pa na — kruh naših okoličank ; o mleku niti ne govorimo, Gjspodie morajo Boga hvaliti, da ga sploh dobivajo in Č3 bi jim mleko slovenske okolice ne šlo v slast, bi je morali dobivati s Kranjskega in Štajerskega. Italija tega blaga ne izvaža. Kar se končno dekel tiče, je tudi tako, da so dandanes službodajniki v večnih zadregah, kje dobe koga, ki bi hotel vstopiti k njim v službo. Ta italijanski bojkot je torej prazen itrah — drugače pa je in drugače bode, ako ne samo okoliški Slovenci, ampak Slovenci povscdi in z njimi tudi Hrvatje in Srbi začno italijanske trgovce v Trstu bojkotirati. Ta ^bojkot združeni Jugoslovani lahko izvedejo ; morajo ga pa sistematično organizirati in dosledno izvesti, potem bodo Italijani kmalu drugače piskali. Mi smo dosedaj gospodarski izkoriščani, zato smo ital. in nem Skim trgovcem in podjetnikom kakor delavna j moč in kakor kupci njih produktov ali odjemalci njihovega blaga bolj potrebni nego pa oni nam. To zavest treba vzbujati v
bolje odgovarjali tistim, ki jim je Se vedno premajhna Italija do Judri-ja!
C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu razglaia glede odpustkov na zemljarini in hišarini potem znižanja glavne svote obči pridobarini in davčnemu merilu za podjetja, obvezana na javno dajanje računov za leto 1909 :
Na temelju člena IV, vStevši XI. zakona od 35. oktobra 1896 drž. zak. št. 320 določajo se zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 1909 sledeče :
1.	Odpustek na zemljarini s 15°/0 in na hiini najemarini in hišni razredarini, izvzemSi 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 13Vi°/o državnega davka.
Ta odpust se pa ne razteza tudi na ne-erarne doklade, katere se torej odmerjajo in poterjajo od vse državne pristojbine brez odpusta.
2.	Zai?ba glavne svote pridobarine od 25%, iz^rS-ua že v minulih letih, ostane tudi za tekor leto v veljavi.
S. rV-idobsrina za podjetja, imenovana v § 100, odstavek 1 ia 5 navedenega zakona, ki so vezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minula leta z 10 odato čittega dohodka.
Odgovor Roseggerju. Za obrambeni sklad družba sv. Cirila io Metoda bo se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg. : 206. Kopitar Valentin uradnik narodne ti-»karne v Ljubljani; 207. Fran Zrimšek učitelj Žotale, Štajertko ; 208. Valentin Stangl obč. tajnik Šinihel-Pliberk Koroško; 209. dr. Još. Ciril Oblak odvet. kand. Celovec; 210. I. Modic Jun, iz Novevaii pri Rakeku ; 211. Janko Koschier, Kamnik; 212. dr. Konrad Janežič odvetnik Voloviko ; 213. Fran Stupica c. kr. notar. Sv. Lenard, Štajersko;
214.	Neimenovani od S 7. Križa pri Trstu;
215.	Pekle Gašper, abit. Grlicce (plačal 20 K); 216. Šegula Davo poslovodja zadr. tisk. v Krškem ; 217. E. M. iz Senožeč; 218. dr. V. G. iz Senožeč; 219. Trtnik Vilko uradnik mestne hranilnice v Ljubljani; 220, M.-4-rolt Nande c. kr. suplent v Proitejovu, Morava ; 221. Tinčetovi otroci v Idriji; 222. Štefan Jakob nadzornik juž. žel. v. p. v Zagrebu ; 223. Pajnič Josip, L ubljana; 224. Ivan Tosti nač. gost. zadruge; 225. Neimenovan št. I. iz Št. Petra ; 226, Neimenorna iz Št. Petra št. II.; 227. Neimenovan iz Št. Petra St. III. ; 228. Špilar Ludorik iz Št. Petra ; 229. Špi'ar Ferdo iz St. Petra ; 230. Medica Fran, iz Št. Petra; 231. Zafred Matiia iz Št. Petra ; 232. Družina Domiceljeva iz Zh-gorja ; 233. dr. Bogumil Vošn'ak, Gorica ; 234. Viktor Glaser, Raše; 235. No»ak Al-jEtela sopr. sod. oficiala Senožeč* ; 236. Josip Radež graiSak St. Jernej; 237. Aot. Leh man Zg. Šiška; Iz novega mesta: gg. 238. I. Maselj prof. ; 239. Skale Otmar viš. živi-nozdravnik plač. 100 K ; 240. Iv. Krajec posest plač. 40 K: 241. Iv. Škerlj odvetnik ; 242. Jakobina dr. Žitkova; 243. Rozman Kari posest.; 244. dr. J. StraSek zdravnik ; 245. Dav. Majcen prof.; 246. dr. Alb. Pei-nik, notar; 247. dr. Fr. Defranceichi, pr.-
248. M. Seidl trgovk* Rih. Dolenc posest, in ; 250 Picek trg. in pc-Slanc od-
cah in ne kakor suženj, nad katerim vedno;
Odbor za proslavo stoletnice rojstva Lj. Gaja
bo v bodeč h sporih intervenirala
Na shodu, ki se je vršil dne po konfa- j Hrvatov-^ brzojavka, «, katero
~ masah, potem poj de gospodarska organizacija vspešnej&e izpod rok.
Za narodna imena naše domovine. — Italijansko novinstvo vodi s aemitsko vi trajnostjo kampanjo proti Ž9 večkrat omenjeni avtomobilistični karti italijanskega Touring-cluba, na kateri so zemljepisna imena naiin krajev označena tudi v slovensko-hrratskem
vihte bič. To je velik vipeh in vsa!	™	™ Originalu. Posebno .Piccoloa — ta fenome-
vipavska dolina je soglašala v	rvjatv« s-j.	in geografski kovač v naii domovini —
mnenju, daje itrajk popolnoma1 vabi »Matico Slovensko, oz. vse jeza0 propoveduje sveto vojno proti praktičnim v spel. Od danes naprej bodo morali d ose- Matičarje na svečanosti, ki se bodo vršile ^ngtom iz Italije, ki so krajna imena na danji tlačitelji držati jezik za zobmi in pesti ; dne 14., 15. in 16. avgusta v Krapini. Glavni primorskem — primerno označili.
* žePu*	, .	iS?1 •T®.aMOiiti	Kdor želi	In Tendar kaž da bo zmaga na ,Pic-
Govornik dr. Mandič je zaključil:!&apmi P^očiti idi ^elett banketa T atrani. N^me8t3 Sežane^in Opčin Vojna je bila sveta m morah smo jo podpi- (5 K) naj to javi .lavno.taemu odboruv	italijanski turisti iskali odslej „Cesiano"
rati. Podpiralo jo je še posebno naše trža- Krapino. — Na to slavje velikega iij. Gaja.	-	' "
ško zlato delavstvo. Ne rabim morda tu le' probuditelja Hrvatov in Slovencev, vabim naj-prazne fraze, ko pravim „zlato". Ne! Požr-i iskrene je ves odbor »Matice Slovenske* in tvovalnost in vedenje našega delavatva za vse ostale Matičarje. Kjer bodo po naj-brate v Ajdovščini je bila zares občudovanja!odličnejšib možeh zastopani vsi
■ lovanakinarodi; tja moramo hiteti v čim največjem številu mi Slovenci
kakor najbližji sosedje, ki uživamo plodove talzmcirati z vso silo. ilirskega pokreta, in kakor integrujoč del Trdoglavi, fanatični, nepopustljivi naj naroda, ki se imenuje tu slovenski, tam hr- bodo Slovenci poaebno na poštnih in brzo*
vredna. Naši delavci so podali sijajen dokaz prakt ^ne delavske in alovenake vzajemnoati. H Tala jim na tem ! Zato pa je bil tudi vapeh. Pokazali smo, da si delavec more pomagati, če se postav j a na delavsko in na
„Opicina".
Mislimo, da se iz t9 italijanske trdo-vratnoati moremo tudi mi kaj naučiti. Vaaj to, da aami apoitujemo in brani m o h i s t o r i č n a narodna imena ivoie domovine, ki jih Italijani hočejo
rodno stališče. Ajdovščine se bomo vataki. — Dr. Fr. Ileiič, dolgo spominjali, ker podala je dokaz, koliko „Matice Slovenske".
predsednik javnih uradih. Povsod i in se svojih krajevnih imen.
vedno poslužujmo S tem bomo naj-
manj plač. 200 K plač. 200 K; 249. vod. kmat. šole ? p. aeatnik ; plač. 50 K ; 251. dr. K. vetnik plač 200 K.
252. Dr E. Volčič, and. a'.; 253 Fr. Seidi posest, in trg. plač. 50 K ; 254. Joe. Gerde-šič dvor. svet. v p.; 255. Fran Berlec, straž-moster v p. ; 256. Skalisby B. vin. nadz. 257. Kastelic Edmund trg. Kandija ; 258. Jorc Joiip poteit. žup. in g^t. Kandija ; 259. M. Starič avet, udo»a , 260. Vokač I*. ▼elet. Kandija plač. 10 K; 261. Lavosh Scbwantner knjigotr. Ljubljana (plačal 50 K) 262. V. J. iz Banioluka; 263. Me&ek Jos. a^. mastne hraoiln. v Ljubljani ; 264. Vladiai-Vojska iz Gradca in 265. Valentin Krišptr Ljubljana plačala viak po 200 K.
Tretji odsek tržaškega „Sokola". Vsaki nastop veče čete Sokolov neodoljivo deln}e na narodne mase ter izzivlje v njih navdu \ | šenje, ki imperativno mora roditi tudi prak tičnih koristnih sadov.
Tako je tudi veliki sokolski zlet na Opčinah rodil neposreden vapeh : okolo mv naših • tržaškega „Sokola" se ]e ovilo še en j gnezdo SokoliČev, ki — nadejamo se in čvrsto verujemo — skoro izleti samostojno, da prednjači tržaškemu Slovenstvu na potu do na;-večega cilja,
K o j a n — narodni zavedni Rojan, v katerem se je v dobi našega preporoda porodilo prvo tržaško narodno društvo, nekdania slavnoznana narodna čitalnica — je ustanovil tretji odiek tržaškega „Sokola".
To se je zgodilo mioole sobote v dvorani „Konsumnega društva". Na intimnem zborovanju so govorili v imenu tržaške^*\ „Sokola" brat poditarosta dr. S 1 a v i k, brat dr. Rek ar in drugi. Ni trebalo prositi mnogo besed : Rojančani so že poznali svojo dolžnost — videli »mo samo njihovo nestrpnost: kdaj dobimo orodje, kdaj začnem') z vajami, ali »e uvrsti v sokolike čete oua simpatična četa godcev, ki se brzim tempom razvijajo v dobro, prepotrebno „sokolikj godbo"? I
Odgovori brata podstaroste so bili prit;-jevalni. Umevno je ob sebi, da bo rojanikvn bratom ne samo dovoljeno marveč v dolžnem, da store vse, da njihov oia3k v najkrajšem času pokaže toliko življen*ke moči, da se proglasi samostalnim društvom. Temu odseku je izvoljeno vodstvo četorice.
V Trstu, due 4. avgusta 1909
»EDINOST« fit 217
Stran III
Iq tedaj! hitro na delo, da ae ojačijo miSice, da «e diiciplinarijo vrste, ker v Bojana ae pripravljajo dnevi hnde borbe, A Sokoli naj bodo prvi t
Ta apeliramo tudi na barko vljanako omladino, ki — kakor čujemo — že razmišlja o tem, da med najboljimi ne bo zadnja. Da, tudi v Birkorljah bo imel „Sokol" krasno nalogo: da v imena vsega tržaškega Slovanstva d v i g a v i s o k o n a & p r ap o r na tem divnem obrežju Adrije!
Kolikokrati smo že govorili, kako ne* častno je za nas, ker moramo gledati Italijane in Nemce, kako svojimi hitrimi ladijcami režejo naše morje, dočim se med nami ne upa nikdo niti misliti na ustanovitev „ve-slarskega klub a". Veliki so stroiki, zapreke nepremostljive .,.! Tako se plašimo sami.
Nič ovir, nič strahu! Barkovljanski „Sokol" z omladino iz mesta mora razviti našo trobojnico tudi na morju!
Naprej mladina do največega cilja!
Pesniški prevodi B. Bevka. Prejeli smo na cgled 18 zvezkov pesniških prevodov karata B. Bevka, Bevk se je potrudil, da prevede na slovensko veliko število pesmi francoskih, italijanskih, nemških, čeških in arabskih pesnikov ter je v tej nalogi znatno vspel.
Njegove knjige prodaja „Slov. knjigarna" g. Gorenjca.
Popravek. V besedilu slavnostne kantate „Lipi" natisn;en9 v nedeljski številki „Ed."f popraviti je sledeča tiskovne pomote: 1. kit. 2. vrsta mesto s e beri vse; 2. kit. 3. vrsta mesto žar beri čar; 3. kit. 1. vrsta mesto č e beri čez. V 4. kitici naj se glasi 2< vrsta: Veseli zdaj, zdaj resni. V 5. kitici beri: vtripa.	F. Pl.
Menjava starih desetgoldinarskih bankovcev z datumom 1. maj 1880 je možna le še do 31, t. m. — Po tsm roku ni banka dolžna izmenjati omenjenih bankovcev.
gostilni „Balkan" na Verdeli K 6 in sicer: Majcen E 1, Rupuik E 1, Marcelan 60 st., Meld 50 st, Kernev 40 it., Marica Kernev 40 st, Cerne 40 st., Kernot 40 it, Leiko 30 st., M. 30 st, Bosper 30 st, N. N, 20 st., Duje 20 st
Gospodarski vestnik.
Sestavlja Plutue.
Žito.
Meksika je odpravila s prvim julijem do ■rede septembra carino na pšenico.
Avstrijska vlada je takisto nameravala odpraviti za nekaj časa carino na žito, ter bi s tem pri nas cene kruho takoj padle.
Danes iznaša cena pšenici za 50 kg. 16 do 17 kron, na kar pred nekaj leti nihče j niti mislil ni. Dobiček od tege imajo seveda ! v prvi vrsti O g r i, ker carina zapira tujemu j žitu uvoz k nam. Za začasno odpravo jcarine pa ni bilo dobiti vav-jstrijski zbornici dovolj močne večine.
Donavsko-parobrodarsko društvo je po-! viialo voznino za žito na vsak meterski stot i za 2 do 4 vinarje.
Srbija.
Mesto Beligrad namerava najeti posojilo 60 milijonov dinarov (približno toliko kron) ter je uporabiti v investicijske namene.
Istotako je nameravala najeti beligrajska „Hipotekama banka" posojila 30 milijonov dinarov. Pogajanja s francoskimi kapitalisti pa niso imela nobenega realnega zaključka in so bila zato odgođena na kasnejši čas.
Kako zelo potrebuje Srbija tujih kapi-talov, nam kaže tudi prizadevanje vlade, d s bi dobila pri pariških bankirjih novo državno posojilo, proti čemur pajizvestoi krogi mečno ( intrigiraj o.
Cene zmerne. Telefon 1395
fiius^ Waldner
■i TRST - ulica Medla 3 - TRST H
Zaloga jelove, debelo. — O
lesa a prodajo na drobno in
I Zabera vsako vrstnih obloženih in oatmienlh 1 1 predmetov iz bokaveg& in J slovela lesa Itd 1		
Bogata izbera obložkov	.-1	Lopate za peKtirle.
Predaja tudi koruzno perje za postelje
S. ud. ZEEQUENI1
ilica Laici ia Palsstras 2 (osel il- Cortiti).
z verižico
••t
sašo tvrdko, urami za g o-
popolnoma zastonj.
Da seznanimo cenj. Čitatelje z kakor tudi z našimi žepnimi spode in gos£Č, sklenili smo darovati vsakomur, ki nam pošlje z& poštne stroške E 1*— (tudi v znamkah) krasno uro z verižico naš ilustrovani cenik. ==z
1Q
Vesti iz Goriške.
Perfidija socijalnih demokratov v Podgori.«
Znana je zlobaoit « katero skušajo socijalni a w	, demokratje, povsod izpodkopavati tla svojim I
tržaška mala kronika^ nasprotnikom. Zadnjo nedeljo pa so sami sebe II
prekosili v Podgori.
Pišite takoj na tvrdko ur
HENRIK ' WEI55
Dunaj 99. Poštni predal.
BBBS
Vihar. Po dnevih neznosne vročine in strašne so parice, je včeraj zvečer nastopil preobrat. Od šeste ure popoladne naprej so se oblaki, prileteči od jugo-zapada, čim dalje bolj zgošiaii. Zrak je bil poln elektricitete. Oo 6 in tričetrt je na enkrat močno zapihalo, velik in gost oblak praha se je dvigoil s tal nad mesto, ki je biio nekaj časa zagrnjeno v prašno meglo. Kmalu je začel padati dež, iti pa ni bil ni dolgotrajen in izlaten dovolj, kakor se je moglo pričakovati. Zvečer in vso noč je potem pihala močna burja. Temperatura s i je močno ohladila.
Ob 2. in pol se je pa vlila silna ploha s točo in vetrom, ki je najbrž napravila na polju dokaj Škode.
Kmalu bi umri. Agent Josip Friderik hraber, star okolo 68 let, stanujoč kakor podnajemnik v u). Barriera vechia št, 23, že od predvčerajšnjem ni izšel iz svojega stanovanja. Z/ečer pa le rodbina, pri kateri je stiaoval, meneč, da se je kaj zgodilo, poklicala policijo in dala odpreti sobo. Tu so našli »tarčka, ki je kakor mrtev ležal na poste-l]i. Zadela ga je kap. Zdravniška postaja ga je spravila v bolni&nico.
Koledar in vreme. — Danes : Dominik
■p, — Jutri: Marija Snežnica. — Temperatura včeraj tb 2. uri pop, -f- 30°.— Ctls. Vreme včeraj : Semtertja, oblačno, zvečer kratka nevihta, t eter.
Vremeutka napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrov. Temperatura malo spremenjena, — Tendenca za nevihte.
Društvene vesti.
Giasbeno društvo „Trst" sklicuje za danes 4. t. m. ob 8. uri zvečer izvenredno sejo, ki bo v društvenih pre štorih. Ker je stfar velika važnosti, so naprošeni vsi členi odbora, kakor tudi namestniki in posebno pregledsvalci računov, da ae je prav getovo udeleže.
Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice"
išče sposebne učitelje za razne inštrumente. Ponudbe se sprejem&jo do 15^ t, m. na naslov
L. S v a g e 1 j Ulica Petronio št, 1.
Čitalnica pri sv. Jakobu : danes v sredo odbarova seja.
* * *
Za ;avno ijudako knjižnico istega drnštva nabral je g. Potrato pri omizju pri »v. Ivanu K 2, po končani veselici v Bazovici pa K 5'40, za kar m a bodi, kakor tudi vsem darovalcem izrečena iiirrena zahvala.
Nar. delav. organizacija
Člani N. D. O. premikači iz proste luke so vabljeni na sestanek, ki se vrši danes v sredo zvečer ob 7. in pol uri v društvenih preštorih.
* * *
Odborniki N. D. O. so naprošeni, da se gotovo vdeleže že nocoj inje odborove seje ob 7. in pol uri v društvenih prostorih.
Darovi.
V družbinemu nabiralniku gostilne „Jadran" ul S. Marco 17. se je nabralo E 2*28.
Za svetoivansko žensko podružnico Cir.
in Met. nabrala gospa Jozefioa Majcen v
V Podgori5 uitanovljams podružnico N. 1 ^(IfAVlj PHl G klTfl D. O. in je Ž9 izvoljen pripravljalni odbor. ^ .	x **. •	..
To pa vzburja Živce goriškim in^podgorskim ^ "TlSOČerni	(Mi,I^on)
____. - * • u i. u-	i• • L-	tn ter je izvrstno sredstvo proti onim -1-*-
sedrugom, ki iščejo, kako bi nas mogli izrutl :jem> če peče v želodcu, kakor proti slabem
s koreninicami.
Praxmarer.Ai fliie ffiori' Trst, velild trg
□ pre-
bavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje
In izmislil so si, da imajo v svoji sredi stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni velmožs, in da bi lahko poskusili majhno diskusijo z nami, češ : s svojimi teorijami jih bomo 1 Ia predsednik soc. kraj nega odbora v Podgori, neki Komavli, mi je med razburjeno dabato na nekem sestanku diskusijo ponudil.
Samoobtebi umevno sem jo vsprejel, in določil dan 1. avgusta kakor dan diskusije. Ker pa sem hotel, da se diskusije udeleži tov. dr. M a n d i č, in mi je ta izjavil, da tega pred 8. avg, ne more storiti, javil sem soc. dem. odboru, da se diskusije dne 1. avg. ne udeležim ; zato pa naj oni shod preneso na dan 8. avg, in naj na istega povabijo tov. dr.a Mandiča in mene. Izjavil sem jim, da jim goriška N. D. O. povrne vso event. škodo, ki smo jim morda provzročiii s tiskom letakov,: ter da smo jim 8. avg. na razpolag?.
Naj torej oni svoj shod preneso na dan 8.; avg., ali naj na ta dan akiičejo drug shod, ali pa ga skliče pripravljalni odbor N. D. O. in povabi nanj tudi diskuuje željne soc. demokr. g. dr.a Dermoto in njih tajnika Petejana. No, rudeči Širokoustneži so si stvar, ker je prenevarna, med tem premislili.
Vkljub moji ponudbi ee je vršil v nedeljo shod «oc. dem. v PodgcrUdeležilo se ga je največ 50 možakov, katerim je Petejan n a-tvezal, da smo se mi diskusije ž njimi ustrašili; nadalje je pravil, da smo stranka, protidelavska, kapitalistična, od ! liberalcev ustanovljena; potem je rekel, da: vozniki v znanem tržaškem štrajku niso
fe"Fv'fl „Salutin"
Mjzdravejil kavni pridattk. Dobiva ta v vsst-boljših prodajalnlcah.	,
| w Za turiste, potnike, lovce |
in vse one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je fj
LTSIPONION - PRENDINII
jako priporočen. #
Lvslpomon-Prendini je Čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljem # :: in gorećiol po dolgih pohodih. :: Vi CENA ŠKATLJI 1 KRONA, i5
Zaloga v Trstn : Lekarna Prendinl in Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- 5* čjih prodajalnicah in mirodilnicah. Jg
iftjiftidMbdMbiflitMiiitiifljdMi
Čudovito nizke cene
dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
poprave*Vrl BatjelU, GONCH
Stolna ulica 3—4
Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
xxkxx*mkx«kkkxkk
H X X X X X X X X X
Prodajalnica manufaktur. blaga
ENRICO de FRAHCESCHI
— TRST —
ulica Nuova 53 — vogal Piazza Goldoni
— s podružnico —
ulica delle Poste 10 - vogal ul. Taldlrivo
Velika izbera bombaževin in volnenega blaga, perila za moške, ženske in otroke,
pletenin, nogovic in drobnih
Cene smerne, predmetov Cene raerne.
U
H
n n
ti n n


G. M MM k Cd.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na izbero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Romano IV
Telefon St 71 čmgaaaauessn
Majcen Miloš .L
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
priporoča slavnemu občinstvu
svojo mizarnico.
Izdeluje vsakovrstne, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
3 O
Zdravnik In ranocelnik
Dr. Dinko tecilnzif
specijalist
otroške bolezni
i m e 1 i n i k a k e ga v a p e h a, ter da ni
vspeha v Ajdovfičini da-8i mi Je v osebnem j ^jJAtidblJU^^ pogovoru tri dni prej izjavil, da smo dosegli, - -kar je bilo sploh možno doseči. Kvasil je o j narodnjakarskih zizibambulah, pravil, da ae | bojimo di«kuii;e itd. Dr. Dermota pa je podtaknil naSi organizacij znanega E r n e > t a C h a m a, ki da je bil prvi predi6doik N. D. O. v Ljubljani in je sedaj Nemec itd.
Vkljub temu, da tem jim ponudil diskusijo za prihodnjo nedeljo 8. avgusta, porabili so priliko, da so očrnili mene in N. D. O., ukijab temu, da se nisem botelin mogel udeležiti diskusije dne 1. t. m, ao mahaili po meni, češ, bojim se jih ! V resnici pa • o' oni tisti, ki se diskusije z nami, boje, in ki bi se jej radi izognili, če§ : naš ahod je bil 1 avgusta in o dragem ne vemo. 1
Ne pom&ga vse nič, — tudi perfiiija ne.! Petejan, dr. Dermota in Komavli, dr. Tama,! goriiki soc. dem. itudanti in vsi njih krajni odbori jim n9 pomorejo več. Rudeča stavba se ruSi, a seda] ks jo skušajo s perfiiijo rešiti, so prišli tako daleč, da se izogibajo diskusije z nami in se love za raznimi besedami, da izjavljajo dane« tsko in jutri dragače — in ko jim ae polaga nič dragega, mora priti na
v ulici Stadion 6, I. b. Telefon 18, IV (gledal Fenioe).
ter ordioira od 2. do 3. ure popoludne.
^ f f f f f f |f f ^fi f f *y
KAVA IN SUHO SADJE :-:
po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. —Naf-večja točnost Razpošilja DAVIDE VERS0LATTI, Trsi — I — tudi požtne zavoje ullos Barriera veoohla 4.

ogornil Fino
DjfSi arar t Sežani
ima svojo
nouo proda-lalnico v ur
▼ TJBSTli ul.Vinc. Belile! 13
nasproti cerkve svet. Anton« novega
Vsakovrstne verižice po pravih tov. cenah
Sla t nem o občinstvu se pripor«.*-.*
~ MINERVA ~
V ulici deir Acquedotto 22
2iaj!iuej61 likerji po naJzmernejSlh ee^ah. — POSTREŽBA TOČNA. N* razpolago so gostom razni slovenski. Italijanski in nemški taka'žnji ln
zunanji časopisi. •*• -
JOSIP KRANJC, lastnik.
Umetni zobje
Plombiranj* zobov.
Izdiranje zobov sm m vsake boiečina
▼ zobozdravniškem kabinetv
Sr.3.Čermak m g. £uschi r
TRfiT
uHea Itlla Cniru itav.
Rt,L!.
9 C 5u
« <u * ^ W g
« C —
u u Njo j*
Ne najdražje, ampak najcenejše so „Pekatete", ker se zelo naku-liajo in se jih malo potrebnje !
Yslefl DMa, proflala s 30-40 ofl sto popnst^a.
Razprodaja
vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni
G. KEHIAYAN, TRST, CORSO 23
* „EDINOST" St. 217
V Trstu, dne 4. avgusta 1909
\
Tsvana in delavnice po*
hištva ii stavbenih Jelkov v SOLKANU pri Gorici. =
Mizarska zadruga v Solkanu
ZALOGE SOLKAN,
Osrednje ravnateljstvo
ZALOGE i
REKA, Via Pile 2 SPLIT, Miševoj obali
Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurbaa Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija K 1,000.000 =™
oooo Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji, Cene smerne	Podkuj, & Kogl
Hotel Balkan
dan Erneet Cbam žalostnega spomina kakor nad prri predsednik, — seveda debela laž, — :n Ribnikarje»e privatne afere. Njih karakte-rizacija je: S-Cij&lno-demokratične — zizi-bambule ! Obračunamo ž njimi — tudi peifi-d ja jim ne pomore več !
cand. iur. Vladimir Knaflič, Gorica.
Železnico Gorica-Červinjan prično kmalu graditi. Delo je prevzela gradbena tvrdka
Mftdiie & C.
Iz Komna. NaSa Ciril-Metodova podružnica je poslala najzadnji čas glavni družbi v Ljubljano prispevek 55*54 K iz sledečih nabiralnikov :
V	gostilni g. Kovačiča 33 K, gostilni g. Žigona 7*18 K, v gostilni Della Scbiava 3*60 K, v gostilni g. Starca (ŠtaDjel) 6*46 K v gostilni g. Nabergoia (Štanjel) 1'30 K, v trgovini g. Ravbarja 3 K, v tigoiioi g. Ko-m a 1 K. Skupaj 55*54 K.
Od 1. avgutta 1908 do 1. avgusta 1909 io prispevala komenska podružnica glavni Šohki družbi »ledeče svote : Darila so princa 334 08 K, nabiralniki so izdali 97.87 K, udnine (48 člano*) je 96 K, za nerodno blago se je izkupilo (narod, koleki in razgl.) 111*12 K, Skupaj 639-87 K. Podružnica jc, k-ikor razvidno, zelo marljiva nabirateljica laroiaega davka.
V	Komnu 2. avg. 1909.
Podru ž blagajnik.
x Iz Podflore. V soboto zvečer so neznani tatovi vdrli v klet g. Perko Andreja krčm^rja v Podgori. Najprvo so se napili ▼ina, potem so pobrali precej svinjine, ipeha ia polovico prtš'Ca ter sira. Vzeli so lestvico na d;or §5u, jo pritaknili k oknu hiše in Sli skozi kahinjo v klet. Iz tega se vidi, da so bi:e tem uzmovičem razmere popolnoma znane in d:* morajo biti domaČi tički !
x Iz goriške okolice in Furlanije poročajo, da grordje prav močno Črni, gcije in oipaua. Će gre ta bolezea tako naprej, bomo imeži ?se prej nego dobro vinsko letino.
x Tifus v Pevmi se je posrečilo izolirati t&ko, da je izključeno da bi se raznesei. V Pe-mi sami pa je ta bolezen skoro popolnoma prenehate.
x Nemški Herrenvolk tudi v Gorici kaže svojo kulturo I V nedeljo se je nahajalo pet rakih j-gcspodov* v ka»arm „Commercio* ca libjcm trgu, ki so se med seboj tako sprli, oa so stolice letele po zraka, kakcr Zeppeli-j:ov zrakoplov. Razsajali in tulili so kakor bi lili doma, Nabralo se je polno radovedneže? j red kavarno, le policije ni hotelo biti od nikoder. V*a krvda pa ne zadevlje stražarjev, ampak policijsko ra*natei;»t?o v Trttu, ki še vedno odlaša, da pomnoži osebje na tuk. redarstvu. V Trstu mislijo, da stražar nima v Gorici nič dela, a mi pravimo, da je polovica premrlo stražarjev v Gorici. Zato pa se dogajalo dan na dan tatvine, ne da bi koga zasačil'.
x Rekurzi za odpis zemljiškega davka
v sled poškodbe naravnih pridelkov po elementarnih nezgodah (toči, povodnji itd,) so ko-leka prosti. — Tako je namreč razsodilo finančno ministerstvo z odlokom od 16. aprila 1909 St. 76.447,
x Delničarji Banke Popolare so imeli v, nedeljo burno posvetovanje, ki mu je bil na-j men zavarovati se koiikor možno proti velikim j i?g3bauo, ki so pa neizogibne. Umevno je, da ■o laški liberalni stranki taki nastopi jako: ne^ ubi, posebno sedaj, na predvečer volilnega gibanja.
Iz Kanal3ke doline V nedeljo se je vta-č%l& neka družba kakih 8 o«eb — možkib, ž ntkih in otrok — iz Kanala preti Anhovu. Na proti jim je prišla družba vojakov, nastavljenih v Eanaiu,
Brez v»acega povoda so vojaki prijeli Miha Marela iz prvo cmeojene družbe in ga: vrgli čez most v potok. Marel se je močno po&kodcvtl ca gla«i in drugih delih telesa. Prčakuj« mo, da se uvede strega preiskava, k*r to vendar n« gre, da H se mirne ljudi
brez vsacega povoda tako napadalo in )im stavljalo zdravje in življenje v nerarnost.
Razpisano je mesto poštnega odpravitelja na novo ustanovljenem c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Opatjemselu (polit, okraj Gorica.)	_
Vesti iz Istre,
Iz Čežarjev pri Kopru. Malokedaj se o nas kaj piše. Kako ? Čemu ? — Niši narodni nasprotaiki so nas stiskali, gledali so na vse mogeče načine, da bi nam iztrgali iz srca oni čut, ki se mu pravi: narodnost. Narodnost, mala beseda, a velikega pomena. To debro vedo naši naredai nasprotniki, zato so prežali na nas kakor volk na ovce. Jako ne
Umrl je na Duoa u bivši ce«ar;ev ielesoi zdravnik dr. Bielka v »tarosti 80 let.
Cesar v avtomobilu. V pontdel;ek »e je ceaar Fraa Josip p:vifi peljal na s^rehed v a*t mobilu. Ob povratku je cesar refc^l šofer u: H*ala vam lepa, voža;a je b la kratoa.
Mali oglasi
Brivnica
brez konkurence na Primorskem v lepem trgu, več let obstoječa in dobro idoča, kjer se nahaja c. kr. okrajno glavarstvo in vojaštvo, se takoj proda radi družinskih razmer. Naslov pove Inser. odd. Edinosti._1331
prezati na nas aaaor voi« na ovce. oazu ne- { PfaVj liailOŠki SIT poiužnica^ Fr'anc
radi SO nam privoščall slovensko Šolo in tO ' skapin, centralna tvrdka v Trstu, ulica sv. Katerine Z „ 1« Ar.1«. V> ItAiik rtftk.n on varati Ja >x__in fP-l-r__nnn	1320
Še-le po dolgih bojih. Dobro so vedeli, da „narod bez Skola, jest narod bez
Štev. 10. Telefon 970.
Nova
bodučnosti."
A prišla je šol?, in prišla je prib....	— sedanjost 1 Naše ljudstvo se je vzbudilo,	zaveda se svoje narodnosti in to hoče tudi	po-.	_	___ ,
kazati; pokazati hoćr, d* noče biti	več ' na dverišču g. A. Dobrila dne 8. avgusta._
„Ščavo14, ampak svobodn i ^lovemko, narodno » rt	dober klavir za 120 K v ulici Fo-
liudstvo ! Zato se je tukaj ustanovilo — lan j rrOOa 5b scolo 22, V., vrata 22.	1352
slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 se priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobrojen obisk. Anton Novak. Svoji k svojim 1 1279
priredi mladina v Tu bij ah (40 minut od postaje Herpelje- Kozina) ~	1351
Javni ples
nolea že obitoječega kon* umnega društva tudi1--——- __ . .	. . .. .... u
per.kĐ-briilDO'g:dbeno druitvo \ Volani«. V GOStillliČar	^LST^ Z
tem društvu se naši fantje in dekleta učijo j priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322 slovanskih narodnih pesmi, ki jim vžiga jo srcej--
in vzbujajo pogum.
In glej ! Letos priredi društvo „Volari(
tfnmnoninno 8 približno 5000 kronami se IMJmpailJUnd išče za prodajalno mešanega blaga na deželi, katera ima na leto 120.000 kron
svojo prvo narodno veselico. Naši fantje in prometa. Ponudbe naj se pošljejo pod „Kompanjon" v.'. r....... ... - .	na Inseratm oddelek Edmosti.	1335
dekleta, starčki in mladeniči, Željo pričtku-ejo ____
dneva, prve narodne slavnosti svojega drufttva! p^nrla cd ali v naJem odda Pekarna v 8re* Volarič"	! ruud OC dini mesta proti kavciji. Cena po
" Da bi pa bila ta siavnost tem slovesnejša dogovoru. Naslov pri Edinosti._1324
vabi tmenjeno društvo slovensko javnost na fine+ilna Al GinnaC in" S(luero obilno udeležbo, vrla bratska društva pa nai««SIIind „Ml UIIHIdblU nuovo 7
sodelovanje, in prosi da naj bi. eventuelno j	SSk S! K	" ^
tudi na2namla pesem, s katero mislijo naito
1237
piti in skladatelja iste; io to najkasneje dc>: p„ | M I CU Pft70r I 15. avgusta, da nam bo možno pravočasno,U^U^I . m. ft.fc.Vi »	.
in natančno sestaviti pregrtm.	i Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst
Udeleženci Uhko »po»Mjo »godno P^ SŠ'ST StrSCir ložnoat, ki jim jo nudi »trika železnica, ki-
IU«(UvB L j »a	J v "	— — ——— 1 ——7--- J —
prihaja ob 4 pop. v Dekane. Od tukaj je ^ PapimSca	Tron.
20 min. do Čežarjev.	j NasprJ Edinogti.J
Na svidenje torej 29. nvgusta t. U ob 4. ur: in poJ. pop,
Vesti iz Kranjske
Brata zaklal. Prtdminuli ponedeljek je 25-letm Franc Piatotnik, posestnikov sin iz Šmartca v Tuhinski dclini vcb dan popival. Prišel je domov pijan in hotel zadaviti svojega očtta. Ko je mlajši brat to videl, je zagrabil nož in sunil napadalca štirikrat v trebuh.	_
Razne vesti.
Gozdi v plamenu., Barolintki „Lokal-anzeiger" poroča iz Š*ice od 2. t. m,: V eegadinski dolini pod anežn kem Liichener so vsi gozdi od 2000 do 2600 m. višme v plamenu Požar nudi ob zahajajočem tolneu veličatlnc-strašen pogled. Gasilci iz več krajev se trudijo, da bi požar pogasili.
fkmt Kostoris
skladišče oblek za moške in dedke
Trst, via S, Giovanni 16, I. n.
(zraven Šestavraeije Cooperativa ex Haeker>
prodaja lia mesečne ali tedenske obroke ooleke in površnike za moške, perilo itd.
flajdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prvem nadstropju
si
Neva proda|a!oic» ur In dragoetneat)
a. BUCHER
(cx drug Drag. Vekjett)
OOB^O štev. 38 — TKST Iourad Kiiiilt srHiJii. Ilil TIUR.
Sagitl J2»or ilaianin«, sreSrnln*, rfr«j«<*i»»rtf h> žepnih ur. Kupu)« In zmtnjuj« staro zlato }fj srebro z novimi predmeti. — Sprejema PzreCbe In popravlja vsakovrstno, srebrnloo I« 2epne uro.	Oea» smem*. .
Edina od c. Kr. namestništva avtorizi-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov 'in vseh mrčesov, stenic in V88i drugih živalic
CARLO JENULL
Delainica in zaloga TRST, ulica Tesa
I
w 4 C

e • s
PRVA IN EDINA
pisarna v vojaški stvari
koncealjoolr»D» od tIj. o. k. namestniit,*
ulio a Baohi št. 12, £1. nad.
DHOD POD PHEHODISCEM.
ti
L
Daja nasvete in informacije o vsem, kar . ae tiče novačenja in vojaSke elužbe. Iide- | iuje in odpoSiija vsako vrsto proženj vojaškega značaja — oproščenje od vojaSkih vaj in kontrolnih Bhodov, enoletno dobro-voljatvo, ženitbe, doHezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaičena je zastopati stranke pred upravnimi oblaatnijami. Posreduje v najtežavnejih Blučajih. — Reševanje hitro in točno
URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-VJ. predp. in 4.-7. pop. Ob nedtljah in praznikih od 10.-12. opol.
© © UD JO © © ©
IC
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Znternaoijosalno prevažanje in selitve
— — — na vae kraje — — —
SS" s posebnimi zaprtimi vozovi.
se -e
Trst - Ulica CarraDori 15 - Trsi.
NOVO POGREBNO PODJETJE iKSt
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.
XXK
V-Try -t,
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delainica ■■■■
PAVEL ViSENTINI
Trst, ul. Glosue Corduccl 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana
======= opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ^^^^^^^^
Zarezanih strcšniKou sistem Hnrzolo, zidakou prue urste.
Peči, štedilnike itd. Takojšnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.
m