Četrtek, 4. avgusta 2005, št. 31, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK m ^^ Četrtek, 4. avgusta 2005, št. 31, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija Sporni nadzornik novinarjev INTERVJU Dr. Milan Zver Nesoglasij je bistveno manj FINANCE Nenavadni posli NLD na Balkanu TUJINA Vzpenjajoča se azijska velesila 9771408049069 S konzervansi bi bilo lažje, brez njih pa je zagotovo bolje! Konzervansi Konzervansi se uporabljajo za podaljšanje obstojnosti živil, saj jih zaščitijo pred škodljivim vplivom mikroorganizmov in preprečujejo njihovo kvarjenje. Vprašanje pa je, kako vplivajo na naše telo. Uporaba kemijskih dodatkov, med katere spadajo tudi konzervansi, je predpisana v Pravilniku o aditivih, ki je usklajen z zakonodajo EU. V dovoljenih koncentracijah konzervansi praviloma niso škodljivi za zdravje, če ne pretiravamo s količino in pogostostjo uživanja. Splošno načelo zdrave prehrane je uporaba čim manj kemijskih dodatkov oziroma le tam, kjer so nujno potrebni. Pijače in konzervansi Pri proizvodnji pijač z uporabo ustrezne tehnologije konzervansi niso nujno potrebni. Podaljšanje obstojnosti pijače omogoča tudi polnjenje pod sterilnimi pogoji - aseptično polnjenje. Izpolnitev vseh pogojev za takšno polnjenje zahteva poleg posebne opreme tudi zelo stroge higienske razmere ter pogostejši mikrobiološki nadzor, kar je povezano z visokimi stroški proizvodnje pijač. Mnogi proizvajalci se zato še vedno zatekajo k cenejši možnosti, to je uporabi konzervansov. Brezalkoholne pijače iz Pivovarne Union V Pivovarni Union smo leta 1999 uvedli linijo za aseptično polnjenje pijač, s katero polnimo higiensko neoporečen proizvod brez dodajanja konzervansov. Naša skrb za zagotovitev sterilnih pogojev se začne že z izborom dobaviteljev surovin in embalaže; dobavitelji lahko postanejo le tisti, ki izpolnjujejo stroge mikrobiološke zahteve. Izvajamo pogoste kemijske in mikrobiološke kontrole surovin in embalaže ter skrbimo za pravilno skladiščenje. Celotni postopek bi si sicer lahko precej olajšali - samo konzervanse bi dodali. Vendar pa je skrb za zdravje naših potrošnikov najpomembnejša. Z aseptičnim polnjenjem v Pivovarni Union izpolnjujemo želje potrošnikov, ki jim ni vseeno, kaj zaužijejo. ШЈШ шт ј.чЖw tretja stran Bo LDS satelit? V pisarni mi je med pospravljanjem starih časopisov v rokah ostal Dnevnik iz 28. aprila 2003. V njem je mojo pozornost pritegnila javnomnenjska anketa, ki je kazala povsem drugačno podporo strankam, kot je ta danes. Po anketi je imela takrat glavna vladna stranka - Liberalna demokracija Slovenije - skoraj 25-odstotno podporo, glavna opozicijska Socialdemokratska stranka Slovenije (danes Slovenska demokratska stranka) 11-odstotno in združena lista (danes Socialni demokrati) 6-odstotno podporo. Četrto mesto sta si s po 4 odstotki delili Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Malo pod njima je bila Slovenska nacionalna stranka. DeSUS in Stranka mladih Slovenije pa sta pristali pod 2 odstotkoma javnomnenjske podpore. Če bi poiskal kakšno jav-nomnenjsko anketo iz leta 2001, bi bila slika še jasnejša, saj je imala takrat LDS še precej večjo podporo. Je pa res, da je takrat stranko še vodil Janez Drnovšek. V roke sem nato vzel še časopis z istim imenom iz prejšnjega tedna, v katerem je bila objavljena javnomnenjska raziskava s seveda povsem drugačnimi izidi. Glavna vladna SDS je imela po tej anketi skoraj 29 odstotkov podpore, opozicijska SD skoraj 11 odstotkov in po številu poslancev najmočnejša opozicijska stranka LDS manj kot 10 odstotkov javnomnenjske podpore. Na četrto mesto se je povzpela SNS z dobrimi 5 odstotki, na petem pa se je znašla NSi s 4 odstotki. DeSUS in SLS, ta se je znašla povsem na dnu, sta dobili manj kot 2-odstotno podporo. Danes v slovenskem političnem prostoru nedvomno dominlra Janševa SDS. Prvič po petnajstih letih pa je v javnomnenjskih anketah naslednica nekdanje Zveze komunistov Slovenije, nato ZKS Stranka demokratične prenove (leta 1990. na prvih demokratičnih volitvah, je dobila od vseh strank največ glasov -17.28 odstotka). Združena lista socialnih demokratov in danes Socialni demokrati, prehitela liberalno demokracijo. Zdi se. da se kažejo prvi sadovi Pahorjeve sredinske politike in poskusi od-lepljanja od LDS. Kot je dejal Pahor v zadnjem pogovoru za našo revijo, si želi. da bi SD umestil v politični prostor kot samostojno politično silo. "Če bi bili še naprej satelit LDS, ne bi bili avtonomni," je ob tem dodal. Pahorjeve besede se kažejo v njegovih dejanjih, saj vlade ne napada tako slepo (in nedosledno) kot predsednik LDS v odhajanju Anton Rop. Čeprav je neuspešno nasprotoval referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga na pobudo LDS podprli tudi njegovi poslanci, mu je le uspelo preprečiti, da bi njegovi poslanci podprli še en referendum, za katerega so se odločili v LDS in bi odločal o usodi Kosove protikorupcijske komisije. Očitno je, da Pahor ve, kaj hoče. kljub temu pa je vprašanje, ali mu bo s sredinsko politiko in zavzemanjem za drastične reforme, s katerimi bi modernizirali Slovenijo in za katere po njegovo vlada nima poguma, v prihodnje uspelo prepričati svoje ortodoksno postkomunistično članstvo, da lahko to pomeni tudi odpoved delu socialnih pravic. Za LDS bi bil padec na tretje mesto lahko trenutek streznitve. Lahko bi bil, vendar se zdi, da v stranki mislijo, da je to samo naključje in da se bodo kmalu vrnili na pota stare slave. Njihova napadalnost jim bolj škoduje, kot koristi. Imena, ki se omenjajo kot glavni pretendenti za Ropovega naslednika, pa ne obetajo stranki nič dobrega. Med kandidati ima precej možnosti Jelko Kacin, vendar kot nekdanji demokrat in ljubitelj orožja ni po volji nekdanji zsmsjev-ski (mirovniški) liniji, ki bi jo "militarist" na čelu stranke močno motil. Drugi, ki se omenja, je večno užaljeni Jožef Školč, ki je stranko vodil na prehodu iz enostrankarskega v večstrankarski sistem in je leta 1992 vodenje stranke pametno prepustil Janezu Drnovšku. Z njim bo stranka ostala pri približno desetih odstotkih ali še manj. Podobno je z Ivom Vajglom, nekdanjim zunanjim ministrom in svetovalcem za zunanjo politiko pri predsedniku države. Njegova vloga pri slovenski osamosvojitvi je še vedno precej sporna. Da pa bi vodenje stranke prevzel na primer evropski komisar za znanost in tehnologijo Janez Potočnik, je le skoraj znanstvena fantastika. Le zakaj bi zapustil dobro plačano (mesečno okoli 25.000 evrov bruto) in ugledno službo v Bruslju in odšel reševat propadlo stranko? Po vsem tem se zdi, da se bo v naslednjih mesecih v opoziciji razvnel boj, ne boj, mesarsko klanje, za prevlado natranzicijski levici. Zamer med LDS in SD je namreč veliko. Razkol so poglobili še Mladi liberalni demokrati z zmerjanjem SD, da "stranka Boruta Pahorja očitno postaja satelit vladajoče koalicije Janeza Janše". Pri Pahorju obstaja na drugi strani zamera do nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ker je pred volitvami agitiral predvsem za LDS. In lahko se zgodi, da bo sčasoma LDS postala satelit Socialnih demokratov. Metod Berlec Kučanovi kadri Milan Kučan je v Beogradu zaničljivo dejal, da "o ozadju eksprešnih kadrovskih sprememb v domovini" ne ve nič. 11 Nič krivi, a nadzorovani 12 Nadzornik novinarjev Vladna koalicija je podprla spremembe zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki predvideva odpravo komisije za preprečevanje korupcije. Gre za komisijo, ki pri spopadanju s korupcijo nima skoraj nobenih pristojnosti, vodi pa jo človek, ki je bil udeležen v več aferah, pri katerih je šlo za zlorabo policije v politične namene. 16 Afere v času vladavine LDS jHp He«» nI LDS je bila več kot desetletje oziroma kar 12 let v odločujočem položaju, ko je na mesta članov nadzornih svetov in uprav v javnih podjetjih in drugih državnih družbah postavljala vodilne ljudi. Pod krinko tako imenovanje strokovnosti se je v dvanajstih letih spletla mreža političnih, osebnih in sorodstvenih povezav ... iazkol v Ljubljani mladih Uzhajajoča velesila Neverjetno hiter vzpon Kitajske od države v razvoju do gospodarsko najrazvitejše države na svetu ni več le napoved strokovnjakov, temveč je postalo dejstvo. Kitajska ima najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, čez štiri desetletja pa bo postalo vodilno na svetu. Nesoglasij je bistveno manj Pogovor z dr. Milanom Zverom Sicer pa, kar se mene tiče, je nesoglasij bistveno manj kot v prejšnjem mandatu. V zadnjem mandatu, ki ni bil poln, je moj predhodnik J Slavko Gaber dal 21 nesoglasij od okoli 140 imenovanj. Pri meni je razmerje 4 proti 88. Statistika pove vse! 44 Auerspergi 56 Lotomanija Slovenijo je v preteklih tednih zajela prava lotomanija. Nazadnje je bila sedmica izžrebana v 15. krogu ... Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRII: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102.Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: fotomontaža Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. pogovor Bolniki za denar (Stran 8) Letni tabor SDS znova v Lepeni (Stran 10) Parlament odšel na počitnice (Stran 15) Nevaren Vis (Stran 28) Proti debelosti (Stran 30) Wagnerjev festival (Stran 38) Razstava grafik (Stran 39) Trnfest 2005 (Stran 40) Spomin na "osvoboditev" (Stran 42) Herbiejeva vrnitev (Stran 48) Zdrav amaterizem (Stran 55) Katere barve je tvoj dan? (Stran 58) Tržaška Edinost (Stran 62) Kaj je pluralnost? (Stran 65) Smejal se je sam (Stran 66) Napoved o stotinah menjav se ni uresničila Pogovarjali smo se z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom. zaposlili v času prejšnje vlade, poskušali ovirati delo novih ministrov. Imate kakšne podatke o tem in kaj ministrstva naredijo s takšnimi ljudmi? Kot v vseh organizacij ali so tudi v upravi ljudje zelo različni. Velika večina državnih uradnikov gradi svojo kariero na svoji sposobnosti in profesionalnosti ter lahko korektno sodeluje s katero koli vlado. Nekateri pa poskušajo svojo kariero pospešiti tako, da se "prilepijo" na določenega ministra, določeno vlado ali stranko in tako prikrijejo svojo nesposobnost. Med njimi so tudi takšni, ki po menjavi na oblasti v hipu zamenjajo barvo. Takšnih se je treba paziti, ker lahko povzročijo veliko škode. Sam nisem imel izkušnje, da bi kdo od uslužbencev želel ovirati moje delo. Nasprotno, vsi so zelo kooperativni. Med ljudmi, ki sem jih "prevzel" in so delali na pomembnejših položajih v upravi že prej, in tistimi, ki sem jih sam izbral, ne delam razlike. Seveda pa je treba vložiti veliko truda v to, da sodelavce seznaniš s svojim konceptom in jih motiviraš, da temu konceptu sledijo. Minister ni le politik, je tudi vodja, ki mora ljudi na ministrstvu potegniti za seboj. Kako ministrstvo napreduje z zmanjševanjem zaposlenih v javni upravi? Vam bo uspelo uresničiti cilj, da bi v enem letu število zaposlenih zmanjšali za en odstotek? Enoodstotno zmanjšanje števila zaposlenih v civilnem delu državne uprave smo v koalicijski pogodbi obljubili v dveh letih, torej do konca leta 2006. Za zdaj se držimo restriktivne politike zaposlovanja. Dovoljeno število zaposlenih smo v letu 2005 v civilnem delu uprave zmanjšali za pol odstotka in ministrstva se teh omejitev strogo držijo. Poleg tega pa smo črtali predvidenih petsto novih zaposlitev v policiji, ki jih je predvidela prejšnja vlada. S tem smo državnemu proračunu prihranili najmanj tri milijarde tolarjev na letni ravni. Aleš Kocjan V imenu ljudstva! LDS je v zadnjem času obsedena z referendumi, saj je poleg referenduma o RTV zagrozila še z referendumom o protikorupcijski komisiji. Čeprav je sama v preteklosti referendumom nasprotovala, se sedaj čedalje pogosteje zateka k njim. Morda tudi zato, ker so jo Pahorjevi Socialni demokrati v javnomnenjskih anketah že prehiteli. Tako lahko ugotovimo, da je naklonjenost referendumom obratnosorazmerna s priljubljenostjo omenjene stranke. V zadnjem Času se veliko govori o kadrovskih menjavah, ki jih je do zdaj opravila vlada. Zlasti opozicija vladi oCita, da na odgovorne položaje imenuje ljudi po strankarskem kljuCu. Kako vi gledate na to? V državni upravi je vlada doslej samo dvakrat posegla po institutu razrešitve brez krivdnih razlogov, in sicer v primeru generalnega direktorja policije in direktorja Arhiva RS. V nekaj primerih (ne več kot desetih) pa je prišlo do sporazumne razrešitve in premestitve na drugo delovno mesto. Večinoma je šlo za generalne sekretaije na ministrstvih. Naj spomnim, da je pred meseci Anton Rop ob spremembah zakona o javnih uslužbencih strašil s stotinami menjav. Za ključna mesta v državni upravi se (če so prosta) izvajajo javni razpisi prek uradniškega sveta, tako da je zagotovljeno preverjanje strokovnih in vodstvenih kompetenc kandidatov. Med kompetentnimi kandidati pa si imajo predsednik vlade in ministri pravico izbrati tistega, s katerim bodo najlaže sodelovali pri uresničevanju vladnega programa. Kako bi glede na to, da ste bili udeleženi v obeh vladah (v zdajšnji kot minister, v prejšnji pa kot državni funkcionar), presodili politiko kadrovanja obeh. V Cem so razlike? Lahko rečem, da je vlada premierja Janeza Janše pri politiki zaposlovanja v državni upravi bistveno varčnejša in restriktivnejša. Sicer pa postopld zaposlovanja na najvišjih mestih prek razpisnih komisij uradniškega sveta od uveljavitve zakona o javnih uslužbencih v letu 2003 zagotavljajo ustrezno kakovost ne glede na to, katera vlada je na oblasti. Velikokrat je slišati, naj bi po nekaterih ministrstvih imeli težave, ker naj bi ljudje, ki so se na ministrstvih Referendumi Se še spomnite, kaj so v LDS govorili v prejšnjem mandatu, kadar je kdo predlagal referendum? Rekli so, da so referendumi nepotrebni, ker so predragi. Rekli so tudi, da je določena vprašanja ljudem brez pomena postavljati na referendumu, ker jih itak ne razumejo, ampak je bolje, da namesto njih težavo reši politika. Cisto na koncu pa so dodali, da referendumi pravzaprav niso nič drugega kot zloraba tega inštituta za politične potrebe nekaterih strank in da bi bilo zato treba pogoje za razpis referenduma primerno zaostriti. No, zapihal je pomladni veter in referendumsko stališče LDS obrnil v nasprotno smer. Danes so referendumi postali najbolj demokratičen izraz ljud-ke volje. So razmeroma poceni in vrhunec demokracije, kjer lahko ljudstvo pove tisto, česar oblastniki niso sposobni rešiti sami. Sprememba stališča o referendumih pa ni edina sprememba, ki jo je kar nenadoma mogoče opaziti v LDS. Se pred nedavnim so namreč njeni člani bentili, češ, kaj nam bo toliko referendumov, danes pa bi jih najraje imeli vsak dan. Najprej so hoteli referendum o RTV in so ga dobili. Nato so hoteli referendum o komisiji za preprečevanje korupcije, pa jim SD niso hoteli dati podpisov. Sledile bodo zahteve za referendum o tem, katere stole naj postavijo v parlamentarno menzo (radi bi imeli modre, v SD pa se menda bolj nagibajo k rdečim), referendum o tem, kako naj kličemo nekdanjega predsednika države (naj bo samo predsednik, nekdanji predsednik ali kar njegovo veličanstvo?), in referendum o tem, ali naj si predsednik države Janez Drnovšek pusti rasti brke ali naj bo raje brez njih. Slednje je seveda zelo pomembna reč. Saj veste, zunanjost je danes odločilna, še posebej v sti-Idh s tujimi diplomati in državniki. Če imaš namreč brke, je to znamenje, da dobro ješ, iz česar lalrko tvoj i sogovorniki sklepajo, da prihajaš iz razvite države, če jih pa nimaš, je to zagotovo znak, da nimaš kaj jesti (če nimaš kaj jesti, ti pod nosom nima kar rasti), zaradi česar zagotovo prihajaš iz kakšne banana republike. Kaj takega si seveda pri nas, v razviti zahodni državi, ne moremo privoščiti, zato je smiselno, da se ljudstvo o tem izreče na posebnem referendumu. Moj predlog je, da se referendum izvede okoli božiča, če do takrat ni mogoče, pa naj bo enkrat okoli novega leta. Takrat ima namreč ljudstvo, ker naokoli tekajo božički in dedek Mraz, rado bolj kosmate zadeve, zaradi česar bo referendum zagotovo uspel. Država bo rešena politične sramote, ljudstvo pa zadovoljno. Edina dilema, ki za zdaj ostaja, je, ali naj na referendumu glasujemo samo o tem, ali naj ima brke samo predsednik države, ali naj jih s posebnih zakonom predpišemo tudi predsedniku vlade, nekdanjemu predsedniku in seveda vsem ministrom. Predlagam predhodni posvetovalni referendum... Aleš Kocjan diktafon "Odločitve o odloženem oziroma deponiranem odstopu predsednika, podpredsednic in podpredsednikov stranke ne razumem kot najboljše niti kot edine možne poti. Takšna odločitev je namreč dvoumna, težko razumljiva članstvu LDS in še teže razumljiva širši javnosti." (Podpredsednik LDSv odstopu Jelko Kacin ni preveč navdušen nad deponiranjem odstopnih izjav.) "Dragi Tone, dragi Borut..." (Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je svoje pismo Tonetu Ropu in Borutu Pahorju glede zakona o RTV začel zelo konvencionalno.) "Pravzaprav bi bila vrnitev Marjana in Lojzeta najlepša stvar, ki bi se zgodila opoziciji v prvem povolilnem letu. (Dr. Vlado Miheljakmeni,dabi morebitni prihod Lojzeta Peterleta na čelo NSi in Marjana Podobnika na vrh SLS pomenil za LDS in SD boljše čase.) "Ta pot ni prava in ne vodi k rešitvi romske problematike." (Romsla mestni svetnik v Novem mestu Roman Tasič se ne strinja, da bi romsko problematiko reševali z bombami tako kot anonimnež, ki grozi z bombnim napadom na Rome.) "Reči za Ruparja, da je tankočuten, je enako kot s krampom vijolice nabirati." (Tanja Lesničar-Pučko se še vedno ni sprijaznila s "tankočutnim" pregledovanjem mednožja, ki ga je poslanec Pavel Rupar priporočil za poslanki Majdo Sirca in Majdo Potrata.) "Odgovor je bil jasen: eno so družbene norme, nekaj povsem drugega pa njihove resnične potrebe. In te so uresničevali pri meni." (Homoseksualni prostitut Robi razlaga, zakaj so se k njemu zatekali poročeni moški.) "Ko sem izvedel, da je Barovič na popevkar-skem festivalu avtorju komada priboril nagrado za najboljšo melodijo, me je sprelete-lo, da je morda napočil čas, da emigriram." (Novinar Borut Mehle se v državi, kjer politiki zmagujejo na popevkarskih festivalih, ne počuti več dobro.) "Nasilje me blazno znervira in najraje bi j... mater tistim nasilnežem in politikom, ki v to vodijo." (Glasbenik Robert Pešut-Magnifico pri discip-liniranju nestrpnežev ne izbira sredstev.) "Preskakovanje avtomobilov je sodilo izključno v najstniška leta, ko se nisem prav zavedal, koliko sem tvegal." (Košarkar Marko Milic ne bi še enkrat skakal čez zeleno hondo CRX.) "Krščanska ideja greha in odpuščanja mi sila leži." (Pero Lovšin greši in se pokori, pa čeprav samo pri hrani.) "Kulturniki so dobili celo več, kar je za moje pojme nedopustno, kmetom ni nihče resno stopil na goltanec." (Mičo Mrkaič navaja razloge, zaradi katerih naj bi bila vlada premalo liberalna.) "Grimsovo pozivanje k mojemu odstopu je bilo ljubeznivo, saj je nekoč celo govoril, da je treba ukiniti inštitucijo varuha. Ampak najbrž je v tem času prebral ustavo." (Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je navdušen nad "omehčanim" poslancem SDS Brankom Grimsom.) I Odvračanje pozornosti "Ni dovolj samo strožja prometna zakonodaja, potrebno jo je sprejeti in se po njej ravnati. Neodgovorno je pričakovati, da bo prometno varnost zagotovila policija. Zanjo si moramo prizadevati vsi, odgovorne službe še posebej. Naj nam ne bo žal časa in naporov za opozorila šolam, občinam, komunalnim podjetjem, župnijam in drugim, da naredijo vse, kar je v njihovi moči in pristojnosti za bolj varen in nemoten promet." (Teolog in urednik dr. Janez Gril) • •• "Škoda, da anketa (kaj Slovenci najbolj cenijo, op. ur.) ni med izbirne vrednote vključila tudi Laibach Kunsta, domačega nogometa in Foruma 21: morda bi -v užitek domačega protikrščanstva -slovenska Cerkev ostala na dnu tudi pod temi 'vrednotami'." (Pisatelj Alojz Rebula) Ovadba, ki jo je pred časom na državno tožilstvo zoper Mitjo Ribičiča vložila kriminalistična policija, še naprej buri duhove. Tokrat je javnost razburkal pomočnik Uprave kriminalistične policije Marjan Erhatič, ki je v nedavnem javnem pismu zapisal, da je javno razkritje ovadbe zoper nekdanjega drugega moža Ozne naročil Dragutin Mate. Po objavi pisma se je oglasil nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Bojan Potočnik in dejal, da je Mate od njega res zahteval javno objavo ovadbe (tako naj bi bil namreč, kot navaja Potočnik, od Mateja zahteval predsednik vlade Janez Janša), vendar naj bi se mu slednje zdelo sporno, zato naj bi bil poklical Janšo. Janša naj bi mu bil nato naročil, naj stvar uredijo tako, da bo prav. Kot je v preteklih dneh za medije pojasnil Janša, Potočnikova trditev, naj bi bil sam naročil objavo ovadbe, ne drži, drži pa, da ga je Potočnik z zvezi s tem klical in takrat naj bi mu bil rekel, naj stvar uredijo tako, da bo vse zakonito. Za zdaj je težko reči, kdo pri vsej zadevi govori resnico, slišati pa je, naj bi šlo v ozadju za poskus Potočnikovega in Erhatičevega maščevanja Mateju. Kot je slišati, naj bi se mu Erhatič skušal maščevati za interni nadzor, ki ga je Mate uvedel nad njegovim delom, potem ko se je njegov podpis pojavil na poročilu o nezakonitem nadzoru kriminalistov nad delom novinarke POP TV Damjane Seme, Potočnik pa naj bi se mu skušal maščevati zaradi spora, ki se je pojavil med njima še v času, ko je bil Potočnik v. d. generalnega direktorja policije. Takrat naj bi bil namreč Mate Potočniku pri plači odredil premajhno delovno stimulacijo, kar naj bi slednjega precej razjezilo. Sicer pa se v celotni zadevi znova pojavlja vzorec, ki ga je v zadnjih letih prakticirala levica; to je, da se vedno poskušajo očrniti tisti, ki so informacije o nekem kaznivem dejanju (ali vložitvi kazenske ovadbe) posredovali javnosti, ne pa tisti, ki so to dejanje storili. A. K. Zadeva s Potočnikom in Erhatičem je samo odvračanje pozornosti od bistva, to je od vojnih zločinov, ki naj bi jih bil zakrivil Mitja Ribičič. Pred dnevi se je v Ljubljani pojavilo nekaj dvoumnih reklamnih plakatov. Na njih je slika prestrašenega otroka temnejše polti in napis "Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem". Na prvi pogled gre za vnovičen primer nestrpnosti do domnevno rasističnih Slovencev. Posamezniki so nas opozorili, da pomeni oglas kršitev kazenskega zakonika, saj s kršitvijo načela enakosti zbuja sovraštvo, razdor oz. nestrpnost. Za pojasnilo smo se obrnili na oglaševalsko podjetje Amicus, d. o. o., in agencijo za tržno komuniciranje Lowe Avanta, ki sta oglas pripravila. Razložili so nam, da gre za oglas v nizu akcije "Naglasi", ki jo izdelujejo brezplačno, da bi spodbudili javnost k razmišljanju in družbeni dejavnosti. Predvsem želijo opozarjati na pozabljena ali prezrta družbena, vrednostna in etična vprašanja. Namen oglasa, ki obravnava romsko vprašanje (med drugim je bil nagrajen na posebnem Mladininem razpisu na to temo), ni zbujanje nestrpnosti, so nam zagotovili, ampak sočutja in razumevanja drugačnih. Pri tem so uporabili zrcalno podobo "primera iz splošne pogovorne jezikovne rabe". Vendar, poudarjajo, oglas ne želi izražati nestrpnosti Slovencev, temveč spodbuditi posameznika k zavedanju o družbenih stereotipih, pretehtanju in (pre)vrednotenju lastnih stališč. Predsodki so namreč pomemben dejavnik pri vnašanju razdora med posameznike ali etnične skupine, so še prepričani avtorji. Vsekakor plemenit namen, vendar močno dvomimo, da bo oglas res pripomogel k temu, saj so ga mnogi razumeli povsem drugače. M. V. Problem bodo "evropeizirali" skim ustanovam. Glede na Todorovičeve izjave ob koncu stavke je bil to skrajni čas, saj bi mu vztrajanje pri gladovanju povzročilo fizične in psihične posledice. Slednje so že opazne. To-dorovič po novem namreč trdi, da je Slovenija "izbrisane" deportirala, jih nato razglasila za ilegalce ter naposled leta 2003 za begunce. Po njegovih besedah je Slovenija na ta način zlorabila svoje državljane, da je lahko dobila sredstva ZN za njihovo namestitev, prehrano in zdravstveno zavarovanje, denar pa unovčila za druge namene. Poleg tega so po Todorovičevih besedah slovenske oblasti omenjene ljudi izganjale na območja, kjer je divjala vojna. M. V. I Hestrpni oglas? Oglas na temo romske problematike so mnogi razumeli kot zbujanje nestrpnosti, čeprav naj to po mnenju avtorjev ne bi bil njegov namen. Ali res? Več kot tritedenske gladovne stavke t. i. izbrisanih je konec. Potem ko je sedem protestnikov od devetih sredi prejšnjega meseca nehalo gladovno stavkati, gladovno stavko so začeli 2. julija na Šentilju, sta domnevno brez hrane vztrajala le še Aleksandar Todorovič in llija Ivanovič. Slednja sta prenehala stavkati po zagotovilih predstavnika Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Unicefa, da bodo problem obravnavali na evropski ravni. Zanimivo je, da je predstavnik UNHCR pri tem opozoril na možnost, da so se prikradli tudi lažni "begunci" in da bo treba zato vsak primer obravnavati posebej, kar zagovarja tudi vlada. Todoro-vičeva skupina pa se ne da, saj je že napovedala nadaljevanje "boja za popravo krivic" z drugimi metodami. Svoj problem naj bi s pomočjo pravnikov, politikov in aktivistov jeseni predstavili pristojnim evrop- pro&contra Bolniki za denar Danilo Kovačič, nekdanji generalni direktor novogoriške igralnice Hit, bi moral že nekaj časa prestajati zaporno kazen na Dobu pri Mirni. Že lani poleti je bila namreč sodba, po kateri je bil obsojen na 3 leta in 8 mesecev zapora, pravnomočna, vendar ga sodišče ni poklicalo na prestajanje kazni. Šele po opozorilih posameznikov in zamenjavi oblasti se je novogoriško sodišče odločilo in Ko-vačiču vročilo poziv za prestajanje kazni. Ko pa bi se moral pred nekaj tedni zglasiti v zaporu, ga ni bilo. Nekaj dni pozneje se je izkazalo, da je na zdravljenju v idrijski psihiatrični bolnišnici. Od tam so ga nato premestili na zdravljenje v psihiatrično kliniko v Polju. Ali je Kovačič resnično zbolel na živcih ali je to samo igra, je seveda vprašanje. Danilo Kovačič se je v letih od 1992 do 1996, ko je moral zaradi afere odstopiti kot generalni direktor Hita, obnašal kot kralj na Betajnovi. Z denarjem, Hitovim, je kupoval vse po vrsti. Tudi občila. V javnosti manj znan je primer, ko je za osrednji intervju v časniku Slovenec nakazal natanko toliko denarja, kolikor je Slovenec potreboval za enomesečne plače zaposlenih. Prek direktorja družbe je torej naročil osrednji intervju, jaz stvom Slovenca. Intervju je bil nato jedro spora in jeze pri nekaterih zaposlenih; dr. Janez Dular kot dežurni urednik je iz protesta zapustil prostore Slovenca. Mnogi so menili, da intervju ne bi smel biti podpisan, vendar sta Kovačič in Nemčeva zahtevala podpis novinarja, sicer ne "bodo nakazali denarja in s plačami (te so že tako kasnile, op. a.) ne bo Po terorističnih bombnih napadih v Londonu in Egiptu, ki so spravili na noge ves zahodni svet in tudi zmerni islam, se je strah naselil tudi v Sloveniji, kjer je do pred kratkim grožnja islamskega terorizma veljala kvečjemu za neslano šalo. Nekateri posamezniki v Sloveniji pa očitno niso doumeli spremenjene mednarodne politične situacije, Globalna grožnja čedalje hujša grožnja zahodnim demokracijam in njihovemu načinu življenja, zmernim islamskim družbam pa onemogoča stabilizacijo, ki je temelj vsakršnega razvoja. V takšnih razmerah smo prav vsi ogroženi, zato se morajo v boju proti terorizmu povezati vse civilizirane sile ne glede na prevladujočo veroizpoved ali obliko državne ureditve. Teroristični napadi so postali del vsakdanjika "globalne vasi", kljub temu pa ni razloga za paniko. nič". Na koncu je seveda obveljala volja vodstva in le redki so vedeli, kaj se je v resnici dogajalo. Pa Slovenec ni bil edini tak primer. Z gotovostjo lahko trdimo, da sta Kovačič in Nemčeva na ta način kupovala vse po vrsti. O Kovačiču veliko pove tudi pismo, objavljeno na spletni strani enega od forumov, v katerem 25. maja letos obvešča člane vodstva novogo-riškega lionističnega kluba, katerega ustanovitelj in član je, o tem, zakaj je bil obsojen. Pismo naj bi se bilo na spletu znašlo "po naključju". V njem si Kovačič pripisuje velike zasluge, krivdo pa vali na tragično umrlega Danila Kodriča, ki naj bi bil zares nezakonito zaslužil 325 milijonov tolarjev. Zanimivo pa je, da obtožuje tudi Branka Tomažiča in Vladimirja Ma- kar dokazujeta nedavna lažna popla-ha v Ljubljani. Za prvega je poskrbel Tone Fornezzi-Tof skupaj z ekipo skrite kamere, ki sta čakala na odzive Slovencev ob zapuščenem svežnju neznane vsebine pred stavbo Nove Ljubljanske banke. Kot posledica te šale je bilo mestno središče nekaj ur povsem ohromljeno. Slab teden dni kasneje so se morali bombni tehniki lotiti razstrelitve zapuščenega kovčka na hodniku stavbe v Stari Ljubljani, kjer med drugimi domuje Francoski inštitut, v bližini pa je tudi predstavništvo evropske komisije. V državah, ki so že bile tarče fanatikov, stvari jemljejo skrajno resno. V Veliki Britaniji tako veljajo poostreni varnostni ukrepi, ki so žal terjali tudi prvi smrtni davek. Egiptov- Bolezen nekdanjega prvega moža Hita Danila Kovačiča močno spominja na Grubeličevo. pa sem se morala kot novinarka z njim pogovarjati. V razkošnih, ohlajenih in odišavljenih poslovnih prostorih sredi Ljubljane sta me pričakala Danilo Kovačič in Nelida Nemec, njegova tesna sodelavka. Intervju je potekal korektno, zataknilo se je kakšen dan pozneje, ko sem besedilo poslala v av-torizacijo. Zadnji trenutek pred oddajo seje "vrnil" povsem spremenjen tekst in očitno je bilo, da je bil takšen dogovor med Kovačičem in vod- koriča. Tomažič, nadzornik v Zavarovalnici Triglav, naj bi po Kovačiče-vih trditvah nadaljeval s Kodričevo prakso. Očitno je, da bo Kovačič zdaj s pravniki in morda tudi zdravniki naredil vse, da bi se izognil kazni. Podobno kot Grubelič, kije vzaporu odsedel le nekaj kazni, zdaj pa je doma v Višnji Gori, saj naj bi bil zelo bolan. Za primeren denar in bogate nagrade so posamezniki lahko tudi bolni. Vida Kocjan ske oblasti so se iskanja krivcev in zagotavljanja varnosti lotile nadvse temeljito, saj so v nekaj dneh aretirale 130 ljudi in celo obkolile beduinski vasici, kjer naj bi se skrivala dva izmed osumljenih napadalcev. Čeprav je za zdaj tvegano postavljati domneve o storilcih in točnih vzrokih za napade, nekaj drži; islamski terorizem, pa naj bo povezan v svetovno mrežo Al Kaide ali deluje na podlagi lokalnih interesov, postaja Globalizacija je precej nov pojav, njene dolgoročne posledice šele odkrivamo. Kot kaže, so žal tudi teroristični napadi postali del vsakdanjika "globalne vasi", zato je razumljivo, da nas eksplozije v Londonu in Sarm el Šejku ali denimo novice o obstoju načrtov za napad na Rim bistveno bolj prizadenejo, kot so nas nekoč podobni napadi z lokalnim oz. nacionalnim predznakom (Severna Irska, Baskija). Ne nazadnje je bila skupina slovenskih turistov v Sarm el Šejku nastanjena le streljaj od kraja ene izmed eksplozij, tako da le po naključju, da med desetinami žrtev ni bilo Slovencev. Vendar ne gre le za neposredno navzočnost Slovencev, ampak za to, da Slovenija deli temeljni vrednoti miru in varnosti, ki ju želi ohraniti ali zagotoviti mednarodna skupnost. Naša država je v skladu s tem prevzela svoj del odgovornosti za stabilizacijo Afganistana, kjer ima svoj kontingent, vlada pa v celoti podpira boj proti mednarodnemu terorizmu, ki spodkopava omenjeni vrednoti. To angažiranje posledično povečuje možnost, da vprihodnosti tudi Slovenija postane tarča atentatov. A zaradi tega ni treba delati panike. Londončani so nam v tem pogledu lahko za zgled. Mitja Volčanšek Kučanovi kadri Dr. Ljubo Sire Morda je bilo nastavljanje izključno komunistov in sopotnikov razumljivo, dokler so vsaj komunistični vodje verjeli, da so nekaj posebnega in da bodo s svojo morilsko revolucijo prinesli neizmerno srečo Slovencem in še komu drugemu. Ko je Kučan v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postal varovanec N litje Ribičiča, je ta še vedno trdil, da je partijska politična policija branilka človekovih pravic. Branili so jih tako, da so prepovedali Slovencem, da bi se bojevali proti okupatorju drugače kot pod njihovo komando, da so ubijali partizane, če se jim niso zdeli dovolj komunistični, da so morili razredne sovražnike, zapirali in razlaščali. Kučan je imel najtesnejšo povezavo s krvoloki, kot so bili Maček, Av-belj in Dolanc. Oznovca Zdenko Roter in Stane Saksida ostajata njegova tesna podpornika; uradno sta njegova svetovalca in po časopisih razlagata smisel njegovega Foruma 21. Kučan bi rad, da bi njegova totalitarna kolega Ciril Ribičič in Janez Kocijančič veljala za civilno družbo. Gospodje, bodimo vsaj toliko resni, da se na tak način ne norčujemo iz Slovencev. Gre za vprašanje najpreprostejše poštenosti. Gospod Kučan, pretvarjanje ni pošteno. Dobro veste, da so bili vaši privrženci totalitarci in da je komunizem genociden. Kako morete spričo tega zahtevati, naj Slovenci privolijo v to, da bi komunisti še kar naprej obvladovali Slovenijo in bi ostali še kar na vodilnih mestih. Če zahtevate to, se pač niste niti najmanj spremenili in se še kar naprej držite leninske taktike, zaradi česar je odprava vašega monopola še toliko bolj potrebna. Potrebna za ohranitev demokracije, ki nedvomno zahteva, da se ljudje med seboj spoštujejo vsaj toliko, da ne zahtevajo vsega zase, in se držijo pravnih pravil. To velja še toliko bolj poudariti, ker je po komunistični ideologiji pravo to, za kar partija ta čas pravi, daje, in ker mnogi znaki kažejo, da se naši "neodvisni" sodniki še vedno ravnajo po tem. Pravna varnost ni samo pni pogoj za normalna razmerja med ljudmi, marveč odločilno vpliva na gospodarski razvoj. Skupaj z zavarovanjem lastnine je pravna varnost temelj v vseh programih Evropske unije in v večini razlag, zakaj Afrika gospodarsko tako strahotno zaostaja. Pri zaostajanju se kaže celo neposredna zveza z jugoslovanskim komunizmom, saj so Titovi neuvrščeni nedvomno pripomogli k afriški zmedi. Vzporedno s tem je šlo zaostajanje slovenskih plač za avstrijskimi. Morda smem v zvezi z gospodarstvom sprožiti še drugo vprašanje o sokega funkcionarja Ozne, ki je organiziral proces, na katerem je bilo premoženje krivično odvzeto. Vendarle so mi na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja na sodišču vrnili domačo hišo v Kranju. Da ne bi bila to prevelika koncesija krivično obsojenemu, sem hišo sicer dobil, poslovnih prostorov v njenem pritličju pa ne, ker sodišče ali po pomoti ali namenoma ni izdalo začasne odredbe za ta del hiše, kakor sem zahteval. Prostore, ki so bili očitno Sirčevi, čeprav jih je zaplenil že nemški okupator, so si tako prilastila Živila, češ, saj boste tako in tako dobili odškodnino. Ker pa Okrajno sodišče v Ljubljani v štirinajstih letih ni znalo odločiti, ali naj dobim odškodnino za prtličje domače hiše, sem bil prisiljen prtličje kupiti od Živil, da ga ne bi ta prodala naprej in s tem napravila še večjo zmedo glede lastnine. Računal sem, nečem naj le. tin u vrnitvi Sirčevega družinskega premoženja na Ustavnem sodišču Republike Slovenije odloča Ciril Ribičič, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja visok funkcionar ZKS. v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa predsednik prenovljenih komunistov (ZKS-SDP) in sin visokega funkcionarja Dzne, ki je organiziral proces, na katerem je bilo premoženje krivično odvzeto. poštenosti. Gre za manjšo stvar, ki pa jo dobro poznam, ker sem sam prizadet. O večjih stvareh ne sprašujem, ker si tam poštenosti od komunistov ne upam pričakovati. Rečem naj le, da o vrnitvi Sirčevega družinskega premoženja na Ustavnem sodišču Republike Slovenije odloča Ciril Ribičič, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja visok funkcionar ZKS, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa predsednik prenovljenih komunistov (ZKS-SDP) in sin komunističnega policaja, vi- da bom pač dobil odškodnino in jo izročil Živilom. Vendar odškodnine ni in ni, Živila pa je medtem prevzel Mercator. Sedaj zahtevajo plačilo do konca leta. Vprašujem gospoda Kučana, ali ima za pošteno, da skuša član njegove "civilne družbe" zaslužiti na račun davkoplačevalcev, kolikor mu jaz izročim odškodnino, ali na račun mene samega, po krivem obsojenega, če mu bom moral plačati kupnino za svoje lastno pritličje, ker se sodišča ne ganejo. Gospod Kučan, odgovorite, prosim. Letni tabor SDS znova v Lepeni Vsako leto Slovenska demokratska stranka v sodelovanju z Gorniškim klubom Skala organizira spominski gorniški tabor. Tokratni, enajsti, poteka od 29. julija do 7. avgusta. Spominski tabor nosi ime po dr. Henriku Turni, slovenskem intelektualcu, ki je sooblikoval sociološko in demokratično misel svojega časa in se na ta način vpisal med ustvarjalce slovenske zgodovine. Znan je bil tudi po svoji ljubezni do gora in izrednem posluhu in skrbi za slovenski jezik. Prav po njegovi zaslugi marsikateri vrh nosi danes slovensko ime. Dr. Turna je bil narodno zaveden in osebnostno neizprosen. Zaradi pretiranih republikanskih nazorov je moral opustiti učiteljsko službo. Študiral je pravo na Dunaju in nekaj časa živel v Ljubljani, a jo je kmalu zapustil. Odšel je na Primorsko, kjer je kljub fašističnemu pritisku uradoval v slovenščini. Bil je poslanec v goriškem deželnem zboru. Navdušil se je nad marksističnimi idejami in vstopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stran- Otroci se zavedajo slovenskih korenin Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je letos že desetič pripravila tabor slovenskih otrok po svetu. Tabor izseljenskih in zamejskih rojakov, starih med 12 in 17 let, se je začel konec prejšnjega meseca in se bo končal to nedeljo. Vsako leto poteka v drugem slovenskem kraju, letos na Debelem rtiču. Udeleženci vsakokrat spoznajo delček domovine svojih prednikov - staršev ali starih staršev - ter njeno naravno in kulturno dediščino. Tokrat tabor poteka v Slovenski Istri, spoznali pa bodo tudi del Krasa. Udeleženci prihajajo večinoma iz sosednjih in drugih bližnjih držav: Nemčije, Švice, Italije, Avstrije, BiH, Hrvaške ter Srbije in Črne gore. V sproščenem ozračju se okoli šestdeset vrstnikov seznanja s slovensko naravno in kulturno dediščino, zgodovino, sedanjostjo in z običaji, učijo se ljudskih plesov in pesmi ter obiskujejo okoliške zgodovinsko in naravno pomembne kra- in športne igre pa tudi tematski ali zabavni večeri. Letos so se tako otroci pri okrogli mizi pogovarjali o mamilih in o nevarnostih, ki jih le-ta prinašajo. Vrhunec bo srečanje doseglo v soboto na sklepnem kulturnem večeru, na katerega se udeleženci pripravljajo že ves teden. Pri vseh dejavnostih so jim v pomoč in vzpodbudo vodje skupin, ki skrbijo za veselo razpoloženje pa tudi za varnost. Tovrstna srečanja so velikega pomena za ohranjanje narodne zavesti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Marsikdo, ki prihaja iz države, ki kulturno ni blizu domovini staršev in drugih prednikov ali je od nje celo povsem različna, lahko sčasoma izgubi stik s svojimi koreninami. Toliko večji pomen daje temu srečanju dejstvo, da gre za mladino, ki se bo tako že med odraščanjem seznanila vsaj z delčkom kulture domovine prednikov. Le kdor se zaveda korenin, lahko odraste v trdno in narodno zavedno osebnost. V prihodnje se bodo organizatorji gotovo prizadevali, da bi k sodelovanju na taboru pritegnili slovenske otroke še iz več evropskih držav. P. A. je. Pri vsem tem se trudijo govoriti pristno slovenščino in v ta namen je v okviru tabora tudi vesela šola slovenskega jezika, ki je na teh taborih že stalnica. Z njo skušajo organizatorji otroke seznaniti z raznolikostjo slovenskih narečij in jih spodbuditi k aktivnejši rabi slovenščine. Tabor se je začel v nedeljo in se v teh dneh že bliža koncu. Program dejav- nosti je res bogat in otroci so doživeli že marsikaj lepega. Prva dva dneva so se spoznavali in igrali, v torek so si ogledali Piran in njegov akvarij. V okviru vesele šole slovenščine, ki traja dva dni, si bodo udeleženci jutri ogledali park Škocjan in Škocjanske jame, v soboto pa se bodo pomerili v plavalnem maratonu. Vse te dejavnosti seveda spremljajo kopanje Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa pripravlja že od Teta 1996, letos poteka na Debelem rtiču. ko ter deloval v Rdečem praporju. Le- Zgornjem Posočju - tako znova po- nje ob diapozitivih itd. Slavnostno je ta 1920 je zaradi spora s komunističnim teka v znamenju gorniških pohodov zasedal tudi upravni odbor Gorniš-jedrom JSDS izstopil iz stranke, kasne- (Nemške glave, Travnik, plezanje v kega kluba Skala in ob tej priložnos-je pa se je umaknil tudi iz strankarske- Trenti, Škrlatica), raftinga na Soči in ti podelil vodniške znake novim pros-ga življenja nasploh. Ves ta čas in vse gorskega kolesarjenja. Vrhunec in tovoljnim gorskim vodnikom, do smrti pa je zapisoval svoje vtise, mis- sklepni del tabora bo sobotni vzpon Spominski tabor je poleg prijatelj-li, popisoval dogodke in se publicistič- na Triglav. V času tabora so poteka- skega druženja namenjen tudi načrtom no ter predavateljsko udejstvoval. la številna družabna srečanja, kot so SDS za prihodnje obdobje. Glede na Letošnji tabor - izhodišče je na večer ob tabornem ognju, peka pos- to, da je letošnji tabor prvi po zmagi tradicionalnem prizorišču v Lepeni v trvi, tombola, ogled filma, predava- SDS na volitvah, tokratno druženje mineva v posebej sproščenem ozračju. V soboto se je uradnega odprtja v Kampu Klin udeležil tudi predsednik SDS in premier Janez Janša in ob tem nagovoril navzoče ter se jim zahvalil za minulo delo, precej pozornosti pa je namenil tudi izzivom, ki jih čakajo v prihodnje. Tabor v Lepeni je tako prijetna in sprošču-joča odskočna deska za prihodnost, saj imata tako SDS kot vlada Janeza Janše dokaj stabilno javno-mnenjsko podporo. Zagotovo pa druženje v Lepeni veliko pripomore k prepoznavnosti stranke in ji utrjuje samozavest pred prihodom vro- Spominski gorniški tabor dr. Henrika Turne je že enajstič v Lepeni. Uradnega od- ^е politične jeseni, ko bo na vrsti re-prtja tabora se je v soboto udeležil tudi predsednik SDS in premier Janez Janša, ferendum o RTV Slovenija. G. B. Nič krivi, a nadzorovani Nadzor nad osebami, ki niso v kazenskem postopku, je nedopusten, saj je prav pri tem meja med pravno in totalitarno državo. Za zdaj se lahko tolažimo z razveseljivim dejstvom, ki ga je v primeru Seme demonstriral Mate, ko je takoj po izbruhu afere dal jasno vedeti, da je nadzor nad osebami, ki niso v kazenskih postopkih, nedopusten. Policijski nadzor nad delom novinarjev je za pravno državo vedno zelo nevarna zadeva, še posebej če se pod njim znajdejo novinarji, ki niso predmet kazenskega postopka. To nas spominja na prejšnji režim, kjer so lahko policija in njene službe v imenu državne varnosti skoraj neomejeno nadzirale vse in vsakogar. V zadnjih nekaj letih smo imeli v Sloveniji vsaj dva odmevna primera, kjer je policija več kot očitno nezakonito nadzirala delo novinarjev. Prvi je iz novejšega časa in je neposredno povezan z novinarko POP TV Damjano Seme. Kot je znano do zdaj (interna preiskava, ki jo je, ko se je primer pojavil v javnosti, sprožil notranji minister Dragutin Mate, v času, ko je nastajal ta članek, še ni bila končana), je poslanec Franc Kangler na komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb sprožil vprašanje, kaj se dogaja na policijski upravi v Celju. Šlo naj bi za to, naj bi nekateri podatki o predkazenskih postopkih prehitro prihajali v javnost, kar naj bi ogrožalo preiskave. Komisija naj bi nato vprašanje poslala celjski kriminalistični službi, ta pa se je odločila, da bo zadevo raziskala. V poročilu, ki ga je napisala po koncu preiskave, je zapisano, da so kriminalisti, ki so se sicer v preiskavi bolj usmerili na odtekanje podatkov kot na novinarko, zapisali, da v zvezi z aktivnostjo novinarske ekipe POP TA/ veljajo nekatere splošne ugotovitve (povzemamo samo zanimivejše): da so novinarji POP TV pri ustvarjanju prispevkov zelo prodorni in da za pridobitev informacij uporabljajo vsa sredstva; da vzdržujejo kontakte in se gibljejo v krogih gospodarstva v Celju; da intenzivno vzpostavljajo kontakte z delavci policije, tožilstva in sodišča; da hitro pridejo do nekaterih razmeroma točnih podatkov in da je bilo v preteklosti zaznati nekaj primerov, pri katerih je bila njihova ekipa zelo hitro na kraju dogodka. Čeprav je mogoče, da so takšni zaznamki nastali le po nekih splošnih opažanjih (kot trdijo v celjski kriminalistični službi) in da policija zanje ni uporabila posebnih metod in sredstev, je v tem primeru sporno predvsem to. da je policija v svojem poročilu opisovala delo novinarjev, ki niso bili v kazenskem postopku. Invalidna razsodba višjega sodišča Drugi - ne da bi kakor koli želeli zmanjševati pomen primera Semetove -. veliko spornejši, je primer novinarja RTV Slovenija Tomaža Ranča, za katerega je Višje sodišče v Ljubljani pred kratkim dokončno potrdilo, da mu je država, s tem ko je nekdanji kriminalist in današnji vodja komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos nezakonito pridobil izpiske klicev z njegovega mobilnega telefona, kršila človekove pravice. Tisto, kar v tem primeru najbolj moti poleg tega. da si je Kos drznil pridobiti podatke o Rančevih klicih, še preden je dobil odredbo sodišča, je to. da je višje sodišče skupaj z ugotovitvijo, da so bili izpiski pridobljeni nezakonito, razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v tistem delu, ki govori, da je bil tudi sodni nalog izdan nezakonito. Rane namreč v omenjeni zadevi ni bil osumljen kaznivega dejanja (ker je samo poročal o tem. kdo je zakuhal afero Vič-Holmec), kar pomeni, da sodišče Kosu nikakor ne bi smelo izdati sodnega naloga na pridobitev izpiskov njegovih klicev. Po zakonu se lahko sodni nalogi izdajajo le za osebe, ki so osumljene kaznivega dejanja. Glede nato lahko zdaj upamo, da bo Ranču, ki bo, kot je napovedal, poskušal pravnomočno sodbo višjega sodišča izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi na vrhovnem sodišču, to uspelo, kajti če mu ne bo, bo takšna invalidna sodba višjega sodišča jasno znamenje vsem sodnikom, da je sodne naloge zoper ljudi (ne samo novinarje) dovoljeno izdajati tudi takrat, kadar niso osumljeni kaznivega dejanja. Novinarja moti tudi to. da mu višje sodišče ni priznalo odškodnine, ki mu jo je prej dvakrat določilo okrajno sodišče. Kakšen bo epilog? Ali bo Ranču na koncu uspelo ali ne, bomo seveda videli, do takrat pa se lahko tolažimo z razveseljivim dejstvom, ki ga je v primeru Seme demonstriral Mate. ko je v nasprotju z nekaterimi člani LDS. ki so lani Kosa brez brez pomislekov imenovali za predsednika protikorupcijske komisije, čeprav je bilo jasno, da bo sodišče ugotovilo, daje nezakonito pridobil izpiske Ranče-vega telefona, takoj po izbruhu afere dal jasno vedeti, da je nadzor nad osebami, ki niso v kazenskih postopkih, nedopusten, hkrati pa je uvedel strog notranji nadzor. Kot kaže, bo slednji odnesel kar nekaj glav na policiji, iz česar sledi, da so metode prejšnjega režima preteklost. Aleš Kocjan Pemokraciu • (četrtek. 4. avgusta 20U5 Ф z. ч 'v X ■ Ш l _J J J _J J znoru poap kona o nezi nja javne (i dejavnostjo pravo komi: korupcije 1 nje korupcije, ki jo vodi nekdanji kriminalist Drago Kos, je v državni zbor vložila poslanska skupina SNS, poslanci (za zakon so glasovali poslanci SDS, NSi, SLS in SNS) pa so pred kratkim od- ločili, da je predlog zakona dob- Tako je poslanec SNS Srečko Pri- ra podlaga za drugo obravnavo, jatelj v imenu predlagateljev kot S tem so poslanci SNS in vlade glavni razlog za odpravo komisi- dali jasen znak, da je treba proti- je izpostavil njeno neučinkovitost korupcijsko komisijo razpustiti, in pomanjkanje pristojnosti, kar so poudarjali tudi v razpravi. "Kosova komisija od oktobra la- člo Spremembe zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki med drugim predvidevajo odpravo komisije za preprečeva- Zmago Jelinčič je tako kot njegovi poslanski kolegi iz SNS prepričan, da je komisija za preprečevanje korup- Razpustitev komisije so za zdaj podprle tudi vladne stranke. Prepričane cije samo organ za trošenje proračunskega denarja, so, da komisija nima nobenih pravih pooblastil za spopad s korupcijo. ni, ko je bila ustanovljena, ni opravila skoraj nikakršnega dela, saj v spopadu s korupcijo nima skoraj nikakršnih zakonskih pristojnosti. Komisija namreč ne sodeluje pri kazenskih postopkih, ki se nanašajo na kaznivo dejanje korupcije, ne izvršuje kazenskih pregonov niti ne podaja kazenskih ovadb." Na pomanjkanje pristojnosti je spomnil tudi poslanec SDS Branko Grims in hkrati opozoril, da je komisija glede na svoj učinek predraga: more ugotoviti, koliko premoženja so si nabrali med mandatom. URADNA TAJNOST STROGO ZAUPNO 1. 2. 3. 4. 5-6. 7. 8. Kriminalističnotehnična ekspertiza v zadevi "pošteni policisti"; Dokumenta, ki ju je SHOLNIKAR izročil KOSU 13.1.1994-Dokumenti, ki jih je SMOLNIKAR izročil KOSU 13.1.199 C18ar vo" Ali lahko nekdo, s pomočjo katerega je politika zlorabljala policijo nezakonito pridobil izpiske klicev novinarja RTV Tomaža Ran- hunjenje je z ljubljanske krimi-za svoje interese, vodi komisijo, ki naj bi se spopadala s korupcijo? ca. To je pred kratkim dokončno pritrdilo tudi višje sodišče, nalistične policije pole« nepo- sredno nadrejenih usmerjal takratni kriminalist Drago Kos. Nezakonit nadzor novinarja Drugi primer Kosovega spornega, in kot je ugotovilo tudi sodišče, nezakonitega ravnanja (v primerjavi s tem je afera, v kateri je neki celjski kriminalist v svojem poročilu nedopustno omenjal delo novinarke POP TV Damjane Seme, prav Gričarjeva komisija končala svoje delo. V okviru te preiskave je Drago Kos na zaslišanje na policijo povabil tudi Ranča in mu med zaslišanjem pred nos pomolil izpisek klicev mobilnih številk, ki jih je Rane klical v zadnjih dneh. Ranč naj bi ga bil vprašal, ali si je za to pridobil sodno odredbo, Kos pa naj bi mu bil odvrnil, da lahko to dobi vedno, kadar je treba. Ker je Rane ni vzela (iz protesta ie kmalu zatem kot voditeljica posebne skupine tožilcev odstopila Barbara Brez-igar) in ga dodelila državnemu tožilcu Gorazdu Fiserju, ta pa je že napisano ovadbo vrgel v koš. S tem pa sc ni strinjal Rane, zato je zoper notranje ministrstvo vložil zasebno tožbo in z njo uspel. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako že dvakrat ugotovilo, da je škodnina (slednje še ni dokončno, saj poskusa Rane to se izpodbijati), nedvoumno pa je še enkrat pravnomočno potrdilo, da so bili izpiski pridobljeni nezakonito. Glede na vse se torej protesti, ki so jih ob Kosovem imenovanju za predsednika komisiji za pre- Afera Vič-Holmec je odnesla notranjega ministra Mirka Če bo komisija za preprečevanje korupcije dobila večja poo- LDS je Kosa, ki je bil vpleten v vsaj dva primera, Bandlja. Bo zdaj, čeprav veliko prepozno, odnesla še Ko- blastila, tako si želi Kos, potem ni izključeno, da se ne bo glede v katerih je šlo za zlorabo policije v politične naša in njegovo komisijo? Kot kaže, se bo zgodilo prav to. na Kosovo preteklost spremenila v nekakšno parapolicijo. mene, pripravljena braniti celo z referendumom. nedolžna) je iz leta 1999, ko je Kos nezakonito pridobil izpisi \ i.' klicev z mobilnega telefona novinarja Tomaža Ranča. Kot je znano, je zadeva neposredno povezana z znamenito afero Yic-Holmec, v kateri sta notranje ministrstvo in minister Mirko Bandelj Slovenskim novicam posredovala posnetke, ki naj bi dokazovali, da so slovenski teri-torialci med osamosvojitveno vojno na mejnem prehodu Vič-Hol-mec streljali na vojne ujetnike in s tem zagrešili vojni zločin. Preiskave zadeve se je lotila t. i. Gričarjeva komisija, ki jo je ustanovil državni zbor (na koncu je ugotovila, da zločina ni bilo, zaradi česar se je moral s svojega položaja posloviti Bandelj), hkrati pa so tudi na notranjem ministrstvu z vzporedno preiskavo želeli izvedeti, kdo v omenjenem primeru izdaja informacije novinarjem (nekateri novinarji, prvi je bil Tomaž Rane, so namreč objavili novico, da za celotno zadevo stoji vrh notranjega ministrstva, ki se je želel na ta način znebiti generalnega direktorja policije Marka Pogorevca), še preden je menil, da je l\os izpiske dobil nezakonito, je o tem takoj po zaslišanju obvestil državno tožilstvo. Primer je prevzela posebna skupina državnih tožilcev in zoper Kosa ter enega izmed njegovih uslužbencev napisala kazensko ovadbo, vendar pa slednja ni nikoli prišla na sodiš- Kos izpiske klicev Rančevega mobilnega telefona dobil, še preden si je pridobil sodni nalog, nezakonito torej (nezakonit je bil po г.пк n:i; sodišča tudi sam nalog), in državi naložilo, da mora Ranču plačati 700.000 tolarjev odškodnine. Višje sodišče, na katero KU 771171 Kar se Janezek nauči, to Janez zna Ena izmed prigod, ki kaže na pravo Kosovo naravo, je povezana z obveznim poligrafskim testiranjem, ki ga je Kos, ko je postal predsednik protikompcijske komisije, želel zapisati v njen poslovnik kot obvezno preverjanje ustreznosti kandidatov za sprejem v službo na komisiji. Ker je ideja naletela na oster odziv nekaterih političnih krogov, ki so menili, da gre lahko pri takšnih testiranjih za grob poseg v človekovo zasebnost, je idejo pozneje opustil, vendar ne docela. Kot je bilo slišati, naj bi bil kl jub nezakonitosti takšnega početja (tega ne dovoljuje nobena delovna zakonodaja) testiral nekaj svojih najožjih sodelavcev, pri čemer naj bi jim bil postavljal tudi nekatera vprašanja osebne narave. če. Glavno zaslugo za to je imela se je nato pritožila država, je ugo-nova generalna državna tožilka tovilo, da nalog ni bil izdan neza-Zdenka Cerar, ki je primer skupi- konito in da Ranču ne pripada od- prečevanje korupcije izražali takratni opozicijski poslanci, kažejo kot povsem upravičeni. Le kako namreč lahko komisijo, ki naj bi preganjala kazniva dejanja, kar korupcija nedvomno je, vodi človek, ki je sam deloval nezakonito, ali pa, kakšno moralno težo in verodostojnost ima pri pregonu kaznivih dejanj človek, ki je kazniva dejanja sam počel? Zato ne preseneča, da Socialni demokrati niso podprli predloga LDS, da bi skupaj z referendumom o RTV, ki bo 25. septembra, razpisali še referendum o Kosovi komisiji. Človeka, kot je Kos, je skoraj nemogoče uspešno javno braniti, poleg tega pa bi lahko razprava o njem ogrozila tudi morebitno uspešnost referenduma o RTV. Le kako se lahko zavzemaš za manjšo politizacijo javne RTV, hkrati pa podpiraš človeka, ki je sodno dokazano kršil človekove pravice enega od njenih novinarjev, in to v zadevi, v kateri so bili prav novinarji izrabljeni (predvsem s strani LDS) za izrazito politične namene. Aleš Kocjan Hg! ■ ■ m ia večjo pravičnost Tudi zadnji teden v juliju je bilo v DZ delavno. Na izredni seji so po nujnem postopku obravnavali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zakon uvaja izravnalne sheme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se bodo izravnale razlike v stroških med zavarovalnicami, k so posledica različne strukture zavarovancev. Sheme bodo začele veljati 1. marca2006. Zakonuvajatudienako višino premije za vse zavarovance iste zavarovalnice ob istem času, po novem pa se v dopolnilnem zavarovanju ne bodo več oblikovale t. i. starostne rezervacije. Do sredstev, k so bila oblikovana na ta način, bodo upravičeni le tisti zavarovanci, za katere so jih zavarovalnice oblikovale. Novi zakon je po besedah ministra Andreja Bručana potreben za normalizacijo področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj bi sicer prišlo do destabilizacije sistema. Po ministrovem mnenju bodo izravnalne sheme zagotovile večjo pravičnost za zavarovalnice in zavarovance. V opoziciji niso bili najbolj zadovoljni, saj njihova dopolnila niso dobila potrebne podpore. Srečko Prijatelj (SNS) je dejal, da je zakon neusklajen, pomisleke pa sta imela tudi Robert Sraka in Marko Jaklič iz Vzajemne, k sta predstavljala Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenje delodajalcev. Vsi trije so izrazili pomisle- ke glede rešitev pri upravičencih do vračila starostnih rezervacij in glede določitve provizije, k jo bodo morale zavarovalnice plačati izvajalcem zdravstvenih storitev za stroške posredovanja podatkov. Odbor je sprejel dopolnilo, po katerem se bo provizija zmanjšala z 1,5 na 0,75 odstotka stroškov škod, kajti zavarovalnice jo delno že plačujejo s financiranjem kartice zdravstvenega zavarovanja. Pomislek so leteli tudi na novo sestavo skupščine Vzajemne, k bo upoštevala starostne skupine. Taka sestava je po mnenju Brede Pečan (SD) neizvedljiva, omenjena provizija pa nelogična in celo nezakonita. Pri SD so predlagali oprostitev plačila premije dopolnilnega zavarovanja za socialno ogrožene in oprostitev davka od prometa zavarovalnih poslov na izplačane zneske izplačila rezervacij. Pri LDS pa so predlagali, da bi imel dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko tudi zavod za zdravstveno zavarovanje. Kljub nekaterim pomislekom pa je večina strank, tudi opozicijskih, presodila, da je sprememba zakona nujno potrebna, in jo zato podprla. Potrjena neprofesionalna funkcija Poslanci so na seji vnovič potrdili dopolnitve zakona o državnem svetu, na katerega je ta izglasoval veto. Z zakonskimi dopolnitvami se status predsednika DS ureja v ska-du s tem, da gre za častno funkcijo. To pomeni, da predsedniku DS pripadata le pravica do denarnega na- domestila za čas opravljanja funkcije in do povračila stroškov. Poslovnik DS vprašanje ureja dvoumno, saj v 23. členu povzema enako ureditev, v drugem členu pa določa, da predsednik funkcijo opravlja pokicno. Na podlagi tega člena, k je v neskad-ju tudi z ustavo, so predsedniki DS do sedaj plačo prejemali neupravičeno. DZ je zakonske dopolnitve s strani vlade prepričljivo potrdil. Odložilni veto pa je izhajal iz prepričanja, da le poklicni predsednik zagotavlja nemoteno delovanje DS. Zagotovili poroštvo za ceste Poslanci so podprli tudi sprejetje dveh zakonov o poroštvu Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS), namenjenih graditvi avtocest. Gre za soglasje za obveznosti DARS ter za poroštvo države za najetje posojil ter izdajo dolžniških in vrednostnih papirjev za izvedbo programiranih avtocestnih odsekov v višini 360 milijonov evrov. Na seji matičnega odbora DZ so poleg navedbe cestnih odsekov, za katere bodo sredstva namenjena, določili, da mora graditev slediti dinamik nacionalnega avtocestnega programa in letnih načrtov razvoja in obnavljanja avtocest. Treba je vedeti, daje rebalans letošnjega proračuna znižal sredstva za graditev avtocest v višini 8,5 milijarde tolarjev, zato je za odseke v skupni vrednosti 539,3 milijona evrov nastala potreba po zagotovitvi dodatnih virov iz posojil ter izdaje obveznic. Pri tem bo DARS 179,3 milijona tolarjev zagotovil iz lastnih sredstev. Dnevni red so poslanci razširili z vnovičnim odločanjem o zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (gre za uvedbo digitalnih tahografov). Zakon je bil sprejet že na zadnji redni seji, a je DS nanj izglasoval veto. Mitja Volčanšek ANKETA Je Drago Kos primeren človek za vodenje boja proti korupciji? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www. demokracija.si Rezultati preteklega tedna Ali podpirate ustanovitev sklada za pluralizacijo medijev? da ne vem % 6 25 50 75 100 Glasovalo: 804 Demokracija Afere pel LDS Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je bila več kot desetletje oziroma 12 let v odločujočem položaju in je za člane nadzornih svetov in uprav v javnih podjetjih in drugih družbah v državni lasti postavljala svoje ljudi. Pod krinko t. i. strokovnosti se je v dvanajstih letih spletla mreža političnih, osebnih in sorodstvenih povezav, ld so obvladovale monopolna (ponekod je še vedno tako, saj še ni prišlo do zamenjav nadzornikov in članov uprav) in nekatera najdonosnejša javna podjetja v večinski državni lasti. Ta podjetja, vodena ali popolnoma nadzorovana s strani politikov LDS, so nato posle dodeljevala zasebnim podjetjem, ld so jih vodili člani ali simpatizerji vodilnih politikov vladnih strank. Pogosto pa so dodatno sklepale še navidezne ali pristranske pogodbe o poslovnem sodelovanju s posameznimi politiki, tudi novinarji ali z njimi povezanimi osebami. Ključni posamezniki LDS je obvladovalo nekaj ključnih posameznikov. Med njimi je pni Gregor Golobic, nekdanji generalni Sekretar stranke, nato pa predsednik sveta stranke. Danes je poslovni direktor v zasebni družbi Ultra iz Zagorja. Iz ozadje je LDS obvladoval Mirko Bandelj, danes odvetnik, pred tem pa je bil generalni sekretar vlade, minister za notran je zadeve, odvetnik v odvetniški pisarni Mira Senice, predsednik sveta Kliničnega centra v Ljubljani, predsednik sveta Centra vlade za i nformatiko, predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske železnice, predsednik sveta za graditev Doma paraplegikov v Piranu, član nadzornega sveta AD-Futura, znan- stveno-izobraževalne fundacije RS, član nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe in član nadzornega sveta družbe SRC.SI. Tretji je Tone Anderlič, poslanec državnega zbora. Je predsednik sveta LDS, nekdanji vodja poslanske skupine LDS, član izvr-šilenga odbora te stranke, ustanovitelj zasebne družbe Gea College in ustanovitelj podjetja Eurocon, podjetniško svetovanje, d. o. o. Pa Marko Pavliha, poslanec in podpredsednik državnega zbora, podpredsednik LDS, nekdanji prometni minister, ustanovitelj podjetja Narval, poslovno svetovanje, d. o. o., ustanovitelj idSIL ш- Ш-* (зв agSsSS' SBBft I ШВмШми,____ i--- Prinz Inštituta, nekdanji dan nadzornega sveta družbe Sava - Re. Sledi Janez Kopač, ki še prejema nadomestilo ministrske plače, funkcionar LL)S; član Ekološkega sklada RS, nekdanji predsednik nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS in zdajšnji član nadzornega sveta Elesa, poleg tega pa še soustanovitelj družbe Kopač in otroci ter družbe Amma Leasing. Politiko je pomembno krojil tudi Adolf Zupan, predsednik uprave Zavarovalnice Tilia, državni svetnik in nekdanji predsednik Telekoma Slovenije. Pred tem je bil član nadzornega sveta družbe Mobitel, član nadzornega sveta Siola, nekdanji član nadzornega sveta Triglava Naložb, nekdanji član nadzornega sveta Triglava, finančne družbe in član nadzornega sveta JP Komunala Novo mesto. Iz LDS naj bi bil pred nedavnim izstopil. Vsak od navedenih ima svo- jo zgodbo, ki dokazuje uvodoma zapisane trditve, zato pojdimo po vrsti. Telekom - kokoš, ki nese zlata jajca za LDS "tipičen primer obvladovanja najdonosnejših podjetij je Telekom Slovenije, kije v večinski državni lasti. Telekom je aprila leta 2000 plačal 38 milijonov tolarjev za projekt z naslovom Slovenija gre naprej. To geslo je na volitvah istega leta odkupila LDS in Telekomu zanj plačala simbolično ceno nekaj sto tisoč tolarjev. Dejanske stroške projekta je tako pokril Telekom. Iz Telekoma se je odlilo veliko državnega denarja, saj je z različnimi družbami, posamezniki in tudi novinarji sklepal pogodbe. Tako je Telekom januarja 2000 sklenil pogodbo o pravnem svetovanju z odvetnikom Mirom Senico, po kateri mu je plačeval pavšalni znesek 500 tisoč tolarjev na mesec, čeprav je odvetnik Senica vsako konkretno storitev, ki jo je opravil za to družbo, še dodatno zaračunal, in to po izjemno visoki tarifi. V času, ko je bila podpisana pogodba z odvetnikom Senico, je bilo na Telekomu redno zaposlenih 18 pravnikov, prav tako je imel Telekom že sklenjeno pogodbo o zastopanju z nekim drugim odvetnikom. Bolj kot potreba po dodatni pravni pomoči 24 ur na dan naj bi po prepričanju poznavalcev razmer k podpisu pogodbe med Telekomom in odvetnikom Senico pripomoglo prijateljevanje Mira Senice z vodilnimi politiki LDS; v njegovi odvetniški pisarni je bil leta 2000 zaposlen Mirko Bandelj, poznejši generalni sekretar vlade. Golobic in Ultra Golobič je bil glavni vladni kad- rovik, tajniki prejšnjih vladajočih strank pa so imeli pri njem sestanek vsak torek. Na teh sejah so temeljito pregledali vse nove zaposlitve. Zaposlili niso nikogar in odobrili niso nobene kadrovske premestitve, če se s predlogom ni strinjal Gregor Golobič. V tem času so odgovorni v državnem podjetju Mobitel s prepla-čanimi ali navideznimi posli in prelivanjem denarja v zasebno podjetje Ultra Zagorje, kjer je Golobič zdaj zaposlen (službo naj bi pri njih zdaj iskal tudi Janez Kopač), omogočili velike dobičke skupini simpatizeijev in članov LDS. Na enak način so prek Mobitela omogočili ustanovitev in nastanek družbe Debitel in s tem velikanske dobičke in prihodke skupini politikov LDS okrog nekdanjega vodilnega člana te stranke Boruta Raz-devška. Ta je bil kot politik LDS in mestni svetnik te stranke v Ljubljani leta 1996 najprej imenovan za vodjo donosnega projekta GSM v Mobite-lu. Po njegovem imenovanju so vsa dela pri postavljanju omrežja GSM prenesli na Ultro v Zagorju, ki je v lasti članov in simpatizeijev LDS ter osebnih prijateljev Gregorja Golobi-ča. Ultra je nenadoma izvajala vsa gradbenoinštalacijska, montažna in druga dela za Mobitel. leseni leta 1999 so Razdevška poslali v Debitel, ki mu je Mobitel prepustil velik del najbolj donosnih poslov. Se prej pa je Mobitel podpisal nekaj donosnih pogodb z Ultro, ki je v tem času gradbena dela prepustila lastniško povezanemu podjetju GIP Beton MTO Zagorje, sama pa se je lotila dobav sistemov za nadzor, ki so bili v svetu že razviti, elektronski deli pa na Daljnem vzhodu dostopni po zelo nizkih cenah. Tudi GI Beton MTO Zagorje je čez noč, tako kot Ultra, postalo superuspešno podjetje. Ultra je v času, ko je bil Gregor Golobic po realnem političnem vplivu ena najmočnejših figur nekdanje vladajoče koalicije, pridobila tudi znatna sredstva neposredno iz državnega proračuna, in to prek razpisov raznih ministrstev, ki so jih vodili politiki LDS. Milijoni za Ultro Sum koruptivnega delovanja in izkoriščanja političnega vpliva vodilnega funkcionarja nekdanje stranke na oblasti se je po Golobičevi zaposlitvi v Ultri (hkrati je bil še naprej predsednik sveta LDS) še utrdil. Po prevzemu neposrednih nalog v podjetju Ultra so se posli 7. državnimi in javnimi podjetji namreč še okrepili. Eden od primerov takšnih poslov je vstop Ultrinegasistema talk track (za sledenje, komunikacijo in upravljanje vozil) v Pošto Slovenije. Na prvem razpisu za ta sistem so sodelovala tri podjetja, vendar je bil razpis razveljavljen. Na ponovljenem razpisu se je pojavila samo Golobičeva Ultra in bila seveda izbrana kot edini ponudnik. Pošta je tako sklenila z Ultro dogovor o najemu naprav za sledenje. Pogodba je sklenjena za tri leta, za to pa bo Pošta Slovenije kot državno podjetje Ultri plačala več kot 300 milijonov tolarjev najemnine. Generalni direktor Pošte Slovenije je bil do nedavnega Alfonz Podgorelec, nekdanji predsednik LDS v Mariboru. Omeniti velja še, da je imela Pošta Slovenije vsa zavarovanja sklenjena z Zavarovalnico Triglav, ki jo je vodil lože Lenič, strankarski kolega Alfonza Podgorelca. Poleg pošte je podobno pogodbo lani z Ultro sklenila družba Ljubljanski potniški promet Wmmmpi^, - Ultra iz Zagorja je tipično podjetje, v katerega so se stekale ogromne vsote državnega denarja, na koncu pa se je v njej zaposlil še ključni akter iz vrha LDS - Gregor Goiobič. ш : . : . ......... J . ' ^иИ K j-k ^вЛЕаЧ'' - * i.'" МжђШлШ HF' ' ^ 1 Mirka Bandlja bremenijo predvsem posli z osebnimi izkaznicami, avtomobilskimi nalepkami in potnimi listi. (LPP). Sicer pa je Ultra v času, ko je bil njen mentor Gregor Golobic, po-slo\no sodelovala s številnimi večinsko državnimi ali javnimi podjetji in državnimi ustanovami. V svoji ponudbi za zastopanje je lani navajala naslednja podjetja, s katerimi poslovno sodeluje in so naročniki njenih storitev: Davčna uprava RS (DURS), Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Energetika Ljubljana, Javne podjetje LPP, Koroška banka (sodi pod okrilje XLB), ministrstvo za obrambo, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Pozavarovalnica Sava, Slovenske železnice; Snaga Ljubljana, Snaga Maribor, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor ter seveda Telekom Slovenije in Mobitel. Bandljeve listine Mirka Bandlja najbolj povezujejo z osebnimi izkaznicami, kjer je šlo za posel, vreden 1,5 milijarde tolarjev, z avtomobilskimi nalepkami v vrednosti 5 milijard tolarjev in s potnimi listi, vrednimi še nekaj več. Vse tri posle si delita tandem Cetis iz Celja, ki je ob prevzemu prvega posla imel 482 zaposlenih, in Mirage iz Novega mesta s takrat komaj petimi zaposlenimi in z nekaj desetmilijonov tolarjev doseženega prihodka, Lastnik in direktor Miragea Robert Rotar je prvi pomembnejši posel z državo sklenil junija 1998, ko je med drugim s takratnim notranjim ministrom Mirkom Bandljem podpisal pogodbo o izdelavi osebnih izkaznic. Aprila 2000 je z notranjim ministrom Borutom Sukljetom podpisal še pogodbo o izdelavi potnih listov. Kot zanimivost dodajmo, da je bil odvetnik Miragea vtem času lirko Bandelj. Sicer pa je v \ lirageu od konca leta 1990 zaposlen tudi Miloš Šuštar, ki je bil generalni sekretar na notranjem ministrstvu, ko ga je vodil i\lirko Bandelj. Druge Bandljeve naveze Bandelj je bil povezan tudi z zasebnim podjetjem SRC.SI, ki je dajalo informacijsko podporo vladnim ministrom in sejam vlade. V tem podjetju je vodja prodaje Gregor Banič, sin Iva Baniča in prijatelj Mirka Bandlja ter Hermana Rigelnika. Gregor Banič nai bi bil Mirka Bandlja nenehno spremljal na seje v Kliničnem centru Ljubljana, kjer je bil Bandelj predsednik sveta, Banič pa osebni svetovalec Primoža Ro-deta, takratnega generalnega direktorja Kliničnega centra. Pozneje je mladi Banič postal tudi Bandljev sekretar v LionsClubu Iliria (Bandelj je predsednik). Mirko Bandelj je v vladnem centru za informatiko zaposlil tudi svojega brata Franja Bandlja. Gantar. Vega in drugi Klientelizem je mogoče zaznati tudi v primeru tožbe Vege proti Republiki Sloveniji. Tako sta Pavel Gantar, nekdanji minister za informacijsko družbo, in vlada tik pred lanskimi državnozborskimi volitvami najela odvetniško pisarno Colja & Rojs in partnerji, ki naj bi za vlado pripravila nekatera stališča v zvezi z omenjeno tožbo. Za to je odvetniška pisarna izstavila najmanj osemkrat višji račun od dogovorjenega. Šele pozneje se je izkazalo, da je Marjan Colja, eden od lastnikov te odvetniške pisarne, član Lions Cluba Iliria, katerega predsednik je Mirko Bandelj, generalni sekretar Ropove vlade in zdajšnji samostojni odvetnik. Clatl kluba je tudi Miro Senica, ki zastopa Vego oziroma v njenem imenu pripravlja tožbo zoper državo. Najmanj dva lastnika odvetniške pisarje Colja & Rojs s partnerji pa sta tesno povezana z nekdaj vladajočo LDS: Marjan Colja je član nekaterih nadzornih svetov, Aleš Rojs pa je zastopal državo v zadevah v zvezi s Slovensko odškodninsko družbo (SOD), Kapitalsko družbo (KAD) in enim od ministrstev. Ovadba zoper Aleša Rojsa, kjer so mu že konec leta 1996 očitali sum velike davčne utaje, pa je medtem zastala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Ali je bila tudi ta v omari nekdanjega državnega tožilca, še ne vemo, jasno pa je, da je za vse to vedela tudi Zdenka Cerar, nekdanja generalna državna tožilka in zdajšnja podpredsednica LDS. Mimogrede, Cerarjeva je najmanj do poletja uveljavljala nadomestilo ministrske plače v višini 1,3 milijona tolarjev bruto na mesec, četudi ima že vse pogoje za upokojitev. Dodajmo še, da je eden od lastnikov odvetniške pisarne Colja & Rojs in partnerji tudi odvetnik Marjan Colja, nekdanji namestnik predsednika nadzornega sveta delniške družbe Droga, lei mu je predsedoval Gorazd Cuk, nekdanji \isoki funkcionar LDS. Bandelj. Miklavčič, Šimenc Ob vsem tem je javnosti znan tudi prispevek nekdanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja v aferi Slovenskih železnic. Bandelj naj bi bil v to podjetje pripeljal Blaža Miklavci-ča, zdai že nekdanjega direktorja, in ves čas Ital za njim. Slovenske železnice že nekaj časa pretresajo različne afere-od nezakonito sklenjenih svetovalnih pogodb, ki jih je podpisal nekdanji direktor Miklavčič, do ponarejene diplome Igorja Šimenca, nekdanjega generalnega sekretarja SZ. Anderličeva zemljišča Tone Anderlič je vsa leta poslanec v državnem zboru in večino let je bil tudi vodja poslanske skupine LDS. Po porazu na zadnjih volitvah mu je primat odvzel Tone Rop. Sicer pa Anderliča najbolj zaznamuje t. i. zemljiška afera na slovenski obali. Kmet Bruno Špoljar je konec leta 2001 na Upravni enoti Piran videl razglas, v katerem so Hoteli Piran ponujali na prodaj štiri parcele, ki ležijo v neposredni bližini hotelov v Strunja-nu. Ker so bila zemljišča kategorizirana kot kmetijska zemljišča in ker je imel Špoljar kot oseba s statusom kmeta in neposredni sosed po zakonu predkupno pravico, poleg tega pa Ob 40-letnici Ognjišča Чђ Postojna, 4. september 2005 ^T J Na parkirišču Postojnske jame. OCjngšČe UOlei B nami Veliko srečanje bralcev in prijateljev Ognjišča 25. srečanje PRO Viator Vektor je od države kupil donosno družbo Sistemska tehnika in jo nemudoma za bistveno višjo ceno prodal Avstrijcem. je bila tudi ponujena cena v višini 580 tolarjev za kvadratni meter zemljišča zelo ugodna, se je Spoijar prijavil na razpis. Kmalu po pri javi pa ga je Ana Žerjal, direktorica družbe Hoteli Piran, obvestila, da so parcele že prodane Tonetu Anderliču in podjetju Sponcor, razpis pa je bil "samo formalnost", ki jo je pač treba izpolniti po zakonu. Anderlič in Sponcor sta bila ob tem besna, saj se jima je v posel vmešal kmet Spoijar. Če bi jima načrt uspel, bi za vsega 5,8 milijona tolarjev kupila 10.000 kvadratnih metrov parcel na najelitnejši lokaciji v Strunjanu, tik ob zalivu Svetega duha, nato pa bi jih po oceni strokovnjakov lahko prodala tudi za milijon evrov (240 milijonov tolarjev). Anderlič je seveda temu oporekal in dejal, naj bi zemljišča želel kupiti samo zato, ker si je želel prek njih urediti dovoz do vile, ki jo je leta 2000 kupil tudi od družbe Hoteli Piran. Pavliha razsodnik Marko Pavliha, zdajšnji poslanec in podpredsednik državnega zbora, naj bi imel kot član LDS največ vpliva na delo pravosodja. Na delovanje slednjega je namreč veliko pripomb, še posebej kritično pa je na Obali, kjer naj bi bila prepletenost policije, tožilstva in sodnikov ter politike izredno velika. Na Obali naj bi pravosodni organi še vedno delali kot v časih komunizma. Pri vsem skupaj gre torej za svojevrsten klientelizem in korupcijo, po prepričanju oškodovanih državljanov, ki svojo pravico iščejo na sodiščih, pa naj bi v večini sodelovali prav predstavniki LDS in SD. Jasen primer klinetelizma je spor med Ko-čevarjem in Konstantinovičem. Sodišče v Piranu je namreč dovolilo izvršbo na hišo v lasti Saša Konstanti-noviča zaradi nekaj več kot 70 tisoč tolarjev zneska dolga, ta pa je bil posledica manjše pravde na sodišču. V tem primeru se je v slabi luči pokazala predvsem sodnica Okrajnega sodišča v Piranu Ester Debernardi Pavliha, soproga Marka Pavlihe. V primeru Kočevar in Konstantinovič se tako postavlja vprašanje, kako je lahko omenjena sodnica sploh izvršila dražbo stare istrske hiše na eminentni lokaciji zaradi 70 tisoč tolarjev prvotnega zneska dolga. Že dejstvo, da je bilo za izvršbo uporabljeno neprimerno sredstvo, ki ga je predlagal upnik Boris Kočevar, je sporno, še spornejše pa je, da je hišo kupil upnik in tako pridobil hišo s parcelo. Dodajmo, da Konstantinoviču sodišče sploh ni hotelo posredovati podatka, za kakšno ceno je Kočevar kupil hišo s pripadajočim zemljiščem. V primeru je zanimivo še to, da so na višjih instancah primer Konstantinovicevih pritožb reševali prijatelji družine Pavliha, zaradi česar je verodostojnost njihovih odločitev vprašljiva. Sporno vlogo pri nezakonitih poslih na Obali naj bi odigrali Ester Debernardi Pavliha, sodnica na Okrajnem sodišču v Piranu, Marko Pavliha, nekdanji član sodnega sveta, zdajšnji podpredsednik LDS, mož Debernar-dijeve in prijatelj zakoncev Maje in Jožeta Tratnika. Maja Tratnik je bila do junija lani predsednica sodnega sveta in sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, jože Tratnik pa član Ustavnega so- dišča Republike Slovenije. V omenjene posle so bili vpleteni tudi pomembni lokalni predstavniki LDS in SD, predvsem Boris Kočevar, direktor urada za okolje in prostor na občini Piran, ki naj bi izdajal odločbe o rušenju črnih gradenj, sam pa naj bi bil svojo hišo postavil na območju, kjer graditev ni bila dovoljena. Kočevar za vse take zapise vlaga tožbe, eno je vložil tudi zoper družbo Nova obzorja, ki izdaja naš tednik, in avtorico tega prispevka. Očitno meni, da se bo končalo kot v Konstanti novičevem primeru. Dodajmo, daje življenjska partnerica Borisa Kočevarja Eugenija Carl, novinarka nacionalne RTV, katere poročanje poznavalci razmer povezujejo z naklonjenostjo LDS in SD. Kopačev denar Janeza Kopača, visokega funkcionarja LDS, so ves čas spremljale razne afere. Danes poudarimo njegovo delovanje na gospodarskem področju. Nekdanji minister za okolje, prostor in energijo je ustanovitelj družbe Kopač in otroci, d. n. o., soustanoviteljica je Kopačeva žena Miranda Ko-mac Kopač. Omenjena družba je ustanoviteljica družbe Amma Leasing, d. o. o., ki je 17. maja 2001 najela 24 milijonov tolarjev posojil pri Dravskih elektrarnah Maribor, ki sodijo v re-sor ministrstva za okolje in prostor Marko Pavliha obvladuje pred- Adolf Zupan si je priskrbel imuniteto; kolegi vsem pravosodje in druge repre- iz svetniških vrst so s tem preprečili, da bi od-sivne organe na Obali. govarjal za nezakonito ravnanje. (vodil ga je Kopač). Podatki so razvidni iz registrov, čeprav je Kopač leto pozneje, to je maja 2002, zanikal, da je povezan z družbo Amma Leasing, četudi je bil njen solastnik. Dejstvo, da podjetje v državni lasti (elektrarne) posoja visoke zneske podjetju, ki je v lasti ministra in njegove žene, je koruptiv-no, neetično in nemoralno. Leta 2002 je Kopač za časnik Dnevnik izjavil, da je prepričan, da tu ne gre za konflikt interesov, saj dogovor med Dravskimi elektrarnami in podjetjem Amma Leasing nima z njim kot ministrom nobene zveze. Poleg tega je poudaril, da njegova žena ni lastnica ali solastnica omen jenega podjetja, ampak samo direktorica, zato tega podjetja tudi ni prijavil parlamentarni komi-siji, ki ugotavlja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Kopač seveda ni govoril resnice. Družba Amma Leasing si je leta 1992 sposodila denar tudi pri Hitu iz Nove Gorice, ukvarjala pa se je s posojan jem denarja. Zupanova imuniteta Dokler je bil v LDS, je visoko kotiral tudi Adolf Zupan, predsednik Zavarovalnice Tilia. Zupan je bil na Okrajnem sodišču v Novem mestu obsojen zaradi ponarejanja listin, nato pa so mu kolegi svetniki iz državnega sveta podelili imuniteto. Podobno so "rešili" tudi Branka Kodriča, prav tako člana LDS in nekdanjega koprskega župana, proti kateremu so vložene tri pravnomočne obtožnice zaradi zlorabe položaja. Adolf Zupan, nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije, se je znašel pred okrajnim sodiščem zato, ker naj bi bil na pogodbi za prodajo 160 delnic Dolenjske banke, prodal jih je novomeškemu podjetju Real, in nekaterih drugh obrazcih za preknjižbo delnic ponaredil podpis nekdanje žene Veronike, ki je bila lastnica delnic, takrat Tudi v aferi Elan nihče ni bil pravnomočno obsojen na zaporno kaznen, oškodovani so bili le ljudje, ki so denar vložili v banko Les. V Zavarovalnici Triglav veliko zapravljenega, ovadbe in tožbe proti vpletenim mirujejo. vrednih 3,5 milijona tolarjev. Prvostopenjsko sodišče je Zupana spoznalo za krivega ponarejanja listin in ga obsodilo na plačilo 450 milijonov tolarjev kazni. Zupan se je na to pritožil na Višje sodišče v Ljubljani in se začel sklicevati na imuniteto, češ da "potrebuje okolje in razmere, ki mu bodo med opravljanjem funkcije državnega svetnika omogočili normalno delovanje". Državni svetniki so mu imuniteto podelili in ga s tem tako rekoč oprostili, saj je zelo verjetno, da bo kazenski postopek proti Zupanu zastaral. Dodajmo, da je bil Zupan včasih direktor enote Telekoma v Novem mestu. Nato je napredoval in odšel na Telekom Slovenije, na njegovo mesto pa je prišla Milena Kramar Zupan, nekdanja generalna direktorica propadle družbe Xovoteks in druga žena Adolta Zupana. Danes je Kramar Zupanova med vodilnimi ljudmi vTelekomu. Veike afere Zadnje desetletje je Slovenijo pretresalo več afer. Vse imajo skupno značilnost, da so vanje vpleteni funkcionarji LDS. Omenimo jih le nekaj. Afera Rdeči križ V afero Rdeči križ, ki je pretresla javnost s podatkom, da je neznano kam poniknilo veliko denarja, namenjenega za izvajanje dobrodelne dejavnosti, so bili neposredno vpleteni člani oblastnih strank. Mirko Jelenič, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, je bil celo kandidat združene liste na državnozborskih volitvah in Kučanov nagrajenec, denar RK pa je posojal po osebnih in političnih zvezah. Hkrati so v RK izplačevali neupravičeno visoke plače in nagrade. Afera Elan V začetku leta 1990 je v begunjskem podjetju Elan prišlo do finanč- nega zloma. Kriminalisti so vložili 29 kazenskih ovadb, med drugim zaradi suma zlorabe pooblastil, položaja in pravic odgovorne osebe, neupravičene uporabe ter ponarejanja in uničevanja poslovnih listih, povzročitve stečaja in goljufije. Nihče od odgovornih ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, čeprav so bili državljani Republike Slovenije in varčevalci banke Les oškodovani za več milijard tolarjev. Primer Petek Zaradi profesionalnega novinarskega dela in razkrivanja koroškega gospodarsko-kriminalnega podzem- nja in jasnim indicem kaznivih dejanj ni stekla nobena preiskava, Marko Voljč, takratni predsednik uprave NLB, je za "nagrado" dobil celo višji položaj pri bančni skupini KBC, ki je tretjinska lastnica NLB. Primer nove pediatrične klinike Nepravilnosti pri poslovanju Sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike so razkrili novinarji tednika Mag. Biserka Meden, predsednica uprave sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike, in podjetnik, ki je bil hkrati clan sklada, sta namreč sklenila škodljivo depozitno pogodbo za posojilo na odpoklic. Na lja so Mira Petka, novinarja časnika sodišču je podan obtožni predlog Večer in zdajšnjega poslanca, konec zoper oba odgovorna, a sodnega februarja 2001 brutalno napadli in ga močno poškodovali. Primer so na policiji in tožilstvu dolgo časa omalovaževali, šele po letu dni in selitvi primera s slovenjgraškega tožilstva na mariborsko je bilo kaznivo dejanje povzročitve posebno hudih telesnih poškodb prekvalificirano v poskus umora. Po dolgi preiskavi je stekel sodni proces proti domnevnim izvajalcem posku- epiloga ni na vidiku. Vpletene so iste osebe kot pri aferi Rdeči križ. Primer Viator Vektor Sume nezakonitosti pri nakupu in prodaji družbe Sistemska tehnika iz Raven na Koroškem so pni razkrili v tedniku Madina. Ropova vlada je prodala 80-odstotni delež koroškega podjetja zasebnemu podjetju Via- sa umora, medtem ko proti naročili- tor Vektor, in to za pičlih 460 milijo- kom ni stekel še noben postopek. Sigma v NLB Revizijska družba Accenture ocenila, da bi morala biti cena informacijskega sistema Sigma, za katerega so do konca leta 2002 v Novi Ljubljanski banki (NLB) porabili več kot 18 milijard tolarjev, manjša za okoli 30 odstotkov. Kljub velikanskim stroškom sistem dolgo časa ni deloval, kar je povzročilo velike težave komitentom in uslužbencem največje slovenske banke. Kljub očitnemu sumu nevestnega poslova- nov tolarjev. Viator Vektor je nato ta delež prodal avstrijskemu podjetju StevT za bistveno višjo ceno. Vlada je tako prodala edini donosen del slo- V MOL se nepravilnosti kar vrstijo. Oškodovanja gredo v milijarde tolarjev, a se nikomur ne skrivi niti las. Glavni akterji so še vedno na pozicijah. venske vojaške industrije podjetju, ki je povezano s politiki LDS in SD ter drugimi vpletenimi v afero SIB. Afera SIB Svetniška skupina SI )S je v začetku leta 2002 poslala številne prijave o oškodovanjih v Slovenski investicijski banki (SIB) oziroma pri prodaji delnic SIB lavnemu podjetju Energetika Ljubljana. Na zahtevo opozicije je nato državni zbor opravil izredno sejo. SIB je bila namreč že na začetku leta 1990 ustanovljena kot politična banka z vidnimi člani združene liste na čelu. Iz poslovnega poročila o poslovanju banke v preteklih letih je bilo razvidno, da je IP Energetika ob nakupu banke delnice močno prepla-čala, banka pa bi brez tovrstnega prevzema in svežega kapitala že takrat propadla. Za poslovanje banke so bile značilne še dvomljive terjatve in odpisi le-teh. Šele po pritisku opozicije in javnosti je stekla preiskava, a se je konec leta 2003 končala, ne da bi segla do tistih, ki so sporne odločitve sprejemali. Prav vsi sodijo med visoke funkcionarje LDS in SD. JP Energetika je nato z blagoslovom županje Danice Simšič SIB prodala NLB za 400 milijonov tolarjev (kupila jo je za 3,5 milijarde tolarjev) in izkazalo se je, da je XLB samo s prodajo terjatev zaslužila še najmanj toliko denarja, kot ga je vložila v nakup. Nepravilnosti v mestni občini Ljubljana Nepravilnosti pri poslovanju mestne občine Ljubljana (MOL) je ogromno. To so ugotovili tudi revizorji računskega sodišča, nanje pa je neprestano opozarjala tudi mestna opozicija. Revizijska hiša je v poročilu računovodskih izkazov za leto 2002 ugotovila, da je oškodovanju proračuna za najmanj 5,5 milijarde tolarjev treba prišteti še oškodovanje Afera Rdeči križ nikoli ni dobila epiloga. Sigma je bila vsaj za tretjino preplačana, predsednik uprave NLB pa je bil za to nagrajen. Banka SIB - vse nepravilnosti so pometene pod preprogo. + www.raplus.com pri prodaji in nakupu SI I? (vvrednosti 3,5 milijarde tolarjev). Poleg tega je bilo še veliko nepravilnosti in dokazov negospodarnega ravnanja, najspor-nejši pa so bili kupčkanje z zemljišči, kjer so bile neurejene evidence, nakup zemljišča za graditev nogometnega stadiona, veriženje z zemljišči na Taboru, nepravilnosti pri zamenjavi prostorov v Nebotičniku, nepravilnosti v Trnovem in pri zemljišču na Kofflenskega ulici. Veliko nepravilnosti je bilo pri naložbah v Holding Ljubljana, dokapitalizaciji Gospodarskega razstavišča, prenosu premoženja v last javnega podjetja Vodovod Kanalizacija, neurejene so terjatve, njihovo usklajevanje in izterjave. Kljub tem ugotovitvam pa ni stekla nobena preiskava, ni bilo nobenih ovadb, ki ji bi jih vložilo tožilstvo, odgovorni za nezakonito ravnanje pa so skoraj vsi obdržali svoje funkcije. Mera Orion Na dogajanje v Orionu so prvi opozorili novinarji komercialne televizije, na zahtevo nekdanje parlamentarne opozicije pa je nato držav- ni zbor lani opravil izredno sejo. Analiza dogodkov v Orionu in druzbiPay Consulting je pokazala, da sta družbi v preteklih letih kršili slovenske predpise in da je obstajal utemeljen sum velike davčne utaje. Bistvo afere so bila goljufiva oderuška poso jila, s katerimi so bili posojilojemalci pripeljani na rob eksistence, in nenavadni posli nekaterih notarjev. Po mnenju pravnih strokovnjakov so se opravljali tudi mnogi navidezni posli. Z družbo Orion je sodelovala vladajo® LDS. Pri Orionu so imeli najete avtomobile. Preiskava je stekla z veliko zamudo, preiskovalci pa so ob zapoznelih hišnih preiskavah ugotovili, da je bilo veliko dokumentacije odnesene v tujino. Zdaj ie za Orion predlagan stečajni postopek. Predlagal ga je direktor sam, sodišče v Ljubljani pa je predlogu ugodilo. Milijarde so zapravili tudi za letala falcon, pa ni stekla nobena kazenska preiskava, tt »*=—-- LDS |e sodelovala tudi z Orionom. Afera falcon Afero je pred javnostjo razgalil dnevnik Delo. Nekdanja vlada je z nakupom prerazkošnega vladnega letala falcon 2000 precej oškodovala državni proračun. Nakup razkošnega letala je bila zgrešena naložba, kar je priznala tudi Ro-pova vlada, ki je potem dala letalo v najem za 125 tisoč dolarjev na mesec. Izračuni neodvisnih ekonomskih strokovnjakov pa kažejo, da je bila tudi najemna pogodba sklenjena v škodo davkoplačevalcev. Odgovornosti za zgrešeno naložbo ni prevzel nihče, nobena preiskava ni stekla niti v zvezi s sumi o sporni oddaji letala v najem. Druge afere Nič manj pozornosti niso vredne druge afere, vendar nam že zmanjkuje prostora. Večina pozna afero Zbiljski gaj, kjer so bili kupci stanovanj opeharjeni in brez pravnega varstva države, razen nekaj redkih izjem, ki so bile blizu nekdanji vladajoči eliti. Podane so bile kazenske ovadbe zaradi zlorabe položaja zoper nekdanje vodstvo Meblesa in nekdanje vodstvo Doma starejših občanov, a zadeve mirujejo. Znan je tudi primer Zavarovalnice Triglav, kjer so bili nekdanjemu vodstvu pod taktirko Nade Klemenčič nezakonito izplačani milijonski zneski nagrad, vložene so bile ovadbe in tožbe zoper Klemenčičevo, vendar se stvari ne premaknejo nikamor. Odmevna je bila afera Stečajni upravitelji, povezana z družbo Pompe. Po pritožbah oškodovancev je stekla kriminalistična preiskava, povezana s 785 milijonov tolarjev vrednim finančnim škandalom, ki so ga povzročili štirje mariborski stečajni upravitelji. Denar je poniknil, družba Pompe gre v stečaj, pravočasnih zaplemb nezakonito pridobljenega premoženja ni bilo, stečajne mase posameznih podjetij in nekdanji zaposleni pa so oškodovani za več milijard tolarjev. Vladavina LDS v preteklih dvanajstih letih je bila torej "bleščeča" -na področju korupcije in klienteliz-ma ter osebnega bogaten ja posameznikov seveda! Vida Kocjan Zbiljski gaj je posledica vladavine LDS. Mira Petka so poskušali umoriti, ker je razkrinkaval koroško gospodarsko-kriminalno podzemlje. NLB vleče nenavadne poteze pri nakupih bank v državah nekdanje Jugoslavije. Njeni hčerinski banki LHB iz Frankfurta Banka Slovenije očita nedovoljeno poslovanje v Sloveniji, Se obetajo nove afere, kot je bila "Sigma"? Nova Ljubljanska banka se ta čas ukvarja s prevzemi treh bank z območja nekdanje Jugoslavije. To so banka Continental iz Novega Sada v Srbiji, Razvojna banka jugovzhodne Evrope iz Banjaluke v Republiki srbski (srbski del Bosne in Hercegovine) in Tuzlanska banka iz Tuzle v Federaciji Bosne in Hercegovine (boš-njaško-hrvaški del Bosne in Hercegovine). Upoštevaje, da je najboljši čas za prevzeme bank v regiji že minil in so že skoraj vse največje in najboljše banke prevzete, ne presene- ča, da gre v vseh treh primerih za razmeroma majhne banke. Banka Continental ima 28,65 milijona evrov kapitala in, merjeno po bilančni vsoti, 1,45-odstotni delež v Srbiji. Razvojna banka JIH ima 12,7 milijona evrov kapitala in 17,3-odstotni delež v Republiki srbski, Tuzlanska banka pa ima 14,3 milijona evrov kapitala in 3,7-odstotni tržni delež v Federaciji Bosne in Hercegovine. Nejasnosti okoli nakupa Novosadske banke Posel z nakupom banke Continental je že končan, druga dva sta v teku. Cena za 98,43-odstotni delež banke Continental naj bi bila približno 50 milijonov evrov, cena za 92,56 odstotka delnic Razvojne banke J IE naj bi bila 27 milijonov evrov, za nakup Tuzlanske banke pa naj bi NLB plačala do 37 milijonov evrov. Naj-spornejši naj bi bil prav nakup prve, banke Continental, ki je že opravljen. Omenjeno banko, ki je v minulih letih ustvarjala precejšnjo izgubo, je prodala srbska država. Se bolj kot izguba naj bi bile sporne stare, ogromne in ne natančno definirane obveznosti Srbskega elektrogospodarstva (posredno bi lahko rekli, da gre za dolgove Srbije). Ni povsem jasno, kaj bo s poplačilom teh obveznosti, ki bi lahko precej zamajale to vojvodinsko banko. To je bil verjetno tudi razlog, da se je za banko Continental poleg NLB resno zanimala in opravila skrbni pregled poslovanja le še grška banka EFG, četudi so v Srbiji Boris ZakrajSek, predsednik uprave LHB Kaj bosta storila uprava NLB in njen in predsednik nadzornega sveta SCT predsednik Marjan Kramar? Slovenija Hrvaška Vojvodina' Bosna in Hercegovina Kosovo Makedonija BS je opozorila na posle družbe LHB Finance z SCT Porajajo se dvomi o nakupih bank v državah nekdanje Jugoslavije s strani NLB. dveh bankah kot pri banki Continental je nenavadno to, da si je NLB za pomoč pri nakupu vseh treh bank pridobila finančnega svetovalca, čeprav ima v vseh treh okoljih že svoje banke in predstavništva, ki bi lahko sami izpeljali nakup. Pri vseh treh bankah naj bi bil svetovalec isto podjetje - Balkan Investments & Development (BID, d. o. o.). To podjetje naj bi bilo povezano z Borisom Košuto iz kroga nekdanje razvpite tržaške finančne družbe Safti. Nedovoljeno poslovanje LHB Frankfurt? Vzporedno s tem se odvija še ena zanimiva zgodba, povezana z NLB. upno, ki ga je namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič poslal predsedniku uprave frankfurtske LHB Borisu Zakrajšku. Iz tega pisma izhaja, da je bilo med pregledom ugotovljeno, da družba LHB Finance opravlja storitve, ki predstavljajo neposredno konkurenco storitvam, ki jih na slovenskem bančnem trgu opravljajo banke, med njimi NLB, večinska lastnica LHB. LHB Finance se torej ukvarjajo z bančno dejavnostjo, čeprav za to niso pridobile potrebnih dovoljenj. Banka Slovenije je LHB postavila zahtevo, da neha opravljati bančno dejavnost prek družbe LHB Finance ali jo preoblikuje v svojo bančno podružnico v Posli s SCT Banka Slovenije je izrecno opozorila tudi na posle družbe LHB Finance z družbami SCT, Delti in osmimi kooperanti podjetja SCT. Banka Slovenije je poudarila, da je pri tem prihajalo do oškodovanja tretjih oseb, sodelovanje v takšnih poslih pa laliko pomeni možnost izgube dobrega imena in ugleda tako družbe LHB Finance kot tudi banke LHB Frankfurt in ne nazadnje tudi same Nove Ljubljanske banke. Za osvežitev spomina in boljše razumevanje dogajanja spomnimo, da je Delfi tista družba, prek katere je bil izveden menedžerski odkup podjetja SCT (sedaj je njegova 53,51 -odstotna lastnica). Predsednik uprave LHB Frankfurt Boris Zakra jšek pa je hkrati predsednik nadzornega sveta SCT. tuje banke zelo aktivne. Če upoštevamo, da imajo Grki v Srbiji zaradi tradicionalnih zelo tesnih verskih in drugih vezi poseben status (in si zato v dogovorih z državo verjetno lahko izposlujejo boljše pogoje tudi pri takšnih zadevah, kot je poplačilo starih državnih dolgov), potem lahko zapišemo, da je precej zgovorno dejstvo, da se poleg NLB za banko Continental ni resno zanimala nobena tuja banka, katere konkurenca na razpisu bi laliko bila merilo. Zaradi tega je težko presoditi, ali ni bila cena, ki jo je plačala NLB, previsoka. Uprava NLB je plačano ceno pred nadzornim svetom utemeljevala tudi s primerjanjem ponudbe drugega ponudnika (že omenjene grške banke EFG), ld naj bi znašala približno 45 milijonov evrov. Vendar je uprava NLB ob tem navedla, da so to nepreverjene informacije. Pravo ceno iz konkurenčne ponudbe bi lahko podal le tenderski zapisnik. Dobro obveščeni viri nas namreč prepričujejo, naj bi po informacijah srbske vlade Grki ponujali le 26 milijonov evrov in naj bi bila cena, ki jo je plačala NLB, smešno visoka. Drugi dve banki naj bi bili sami po sebi manj sporni. Večinska lastnika Razvojne banke JIE iz Banja-luke sta ameriška podjetnika srbskega rodu Miroslav Michael Dor- teh pogojev. Pri pregledu poslovanja družbe LHB Finance so namreč nadzorniki ugotovili, da je Suadam Ka-pič, ki naj bi bil dejansko zaposlen v LHB Frankfurt (nekoč je bil zaposlen v tržaškem Saftiju), svoje delo dejansko opravljal v prostorih družbe LHB Finance na Subičevi ulici v Ljubljani. Na podlagi tega je Banka Slovenije sklepala na dolgotrajnejšo dejansko navzočnost bančnega in drugega poslovanja LHB Frankfurt v Sloveniji. Banka Slovenije je ugotovila, da družba LHB Finance opravlja nedovoljene bančne posle. devic' (svojčas je bil celo predsednik Mladih republikancev Kalifornije, Ronaldu Reaganu pa je kot svetovalec pomagal postati guverner Kalifornije) in Milan Mandarič (med drugim lastnik znanega angleškega nogometnega kluba Portsmouth). Lastniška sestava Tuzlanske banke je za sedaj nekoliko manj koncentrirana, njene delnice pa kotirajo na Sarajevski borzi. Toda tako pri teh Članica skupine Nove Ljubljanske banke je tudi ffankfurtska banka LHB, v kateri ima NLB 56-odstotni lastniški delež. LHB je v Sloveniji kot edini lastnik ustanovila hčerinsko družbo LHB Finance, d. o. o. V letošnjem januarju sta strokovna delavca Banke Slovenije, pooblaščena za nadzor bančnega poslovanja, opravila pregled poslovanja te družbe. Pridobili smo pismo z oznako za- skladu s predpisi. Namestnik guvernerja je ob tem opozoril na možnost, da bi LHB Frankfurt bančne posle v Sloveniji laliko opravljala neposredno, za kar pa bi bilo pred tem treba izpolniti nekatere zakonske pogoje. LHB Frankfurt je te pogoje izpolnila šele konec letošnjega marca. Vendar Banka Slovenije domneva, da je LHB neposredno opravljala bančne posle v Sloveniji tudi že pred izpolnitvijo Okoli nakupov bank na Balkanu s strani Nove Ljubljanske banke se torej pojavlja veliko dvomov. Se večji očitki letijo na LHB Frankfurt in njeno hčerinsko družbo v Sloveniji, katerima Banka Slovenije očita izrecno kršenje zakonov. Postavlja se vprašanje, kako bo vse to vplivalo na ugled in poslovanje naše največje banke in kakšne poteze bo pri tem povlekel nadzorni svet NLB. Denis Vengust ce ljubljanske mestne uprave Darje Glavaš s strani županje Simšičeve nakazuje, da bo mest- na koalicija med LDS in SD tež- ko vzdržala do konca mandata. Ravnanje Simšičeve, ki se je sklicevala na "suverenost in odgovornost" županje, ki je presodila, da z Glavaševo ne more več sodelovati, je naletelo na ostre odzive ljubljanskega mestnega odbora Liberalne demokracije Slovenije i LDS). Slednjemu je prekipelo in je na županjo naslovil javni zahtevo za preklic odločitve, o kateri selimšičeva ni z nikomer posvetovala niti ni nikogar prej o njej obvestila. Pri mestnem odbo- Samovoljna razrešitev direktori- ru LDS so celo zagrozili z razveljavitvijo koalicijskega sporazuma. Uradni razlog za to ie, da "tovrstne neusklajene poteze županje" utegnejo ogroziti uresničevanje: koalicijske pogodbe, pri tem pa so izpostavili realizacijo pomembnih načrtov, pri katerih jeGlavaševa odigrala pomembno vlogo, npr. pravočasno sprejetje letošnjega občinskega proračuna in odprava pomanjkljivosti pri poslovanju mestne občine (MOL), na katere je opozorilo računsko sodišče. Afere prihajajo na dan Sedanje razprtije pa bi le težko pripisali načelni drži občinskih vel-moz LDS. Koalicija med SD in LDS je bila do pred nekaj meseci izjemno trdna, in to kljub številnim aferam in spodrsljajem. Morda tiči \zrok zaostritve odnosov v dejstvu, da se bliža čas polaganja računov in da dosedanje neuspešne politike ni mogoče več skriti očem javnosti, kot je za naš tednik pojasnil mestni svetnik SDS Dimitrij Kovačič. Naš sogovornik je konec julija na tiskovni konferenci tudi napovedal spremembo oblasti po lokalnih volitvah jeseni prihodnje leto, ko bo zapihal veter, "ki bo odpihnil sedanjo skorumpirano mestno oblast". Kovačič je med neuspešnimi načrti sedanje mestne oblasti izpostavil ureditev nogometnega stadiona, pri katerem je sedanja koalicija pokazala, da ji ni mar zanj. Kot je znano, se je iskanje primerne lokacije za graditev stadiona (obljube segajo v leto 2000) preveč zavleklo, medtem ko je nekdanji Plečnikov lepotec razpadal pred očmi nemočne javnosti. Zdaj na njem ni mogoče organizirati mednarodnih tekem, inirastuktur-na sramota pa se ujema z izumrtjem klubskega nogometa v mestu. Ljubljana je tako v času koalicije SD-LDS postala verjetno edina prestolnica brez (uporabnega) nogometnega stadiona in brez nogometnega pr-voligaša. Pri tem je za zdaj jasno le, da je sedanji stadion potreben temeljite obnove in varstva kot objekt kulturne dediščine, za sodoben stadion pa bo potreben celovit načrt. Podobnih propadlih načrtov in sumljivih poslov je se veliko, večina pa iili se čaka na epilog. Zloglasna afera banke SIB je med temi morda najbolj znana. Na izredni seji prejšnji mesec ie mestnisvet naložil Simšičevi, da od javnega podjetja Energetika pridobi poročilo o prodaji lastniškega deleža SIB Novi Ljubljanski banki leta 2003. Prodaja je bila po mnenju mnogih, ne le predstavnikov opozicije, škodljiva, sporen pa je bil pred tem ze nakup deleža v banki s strani MOL. Obstajajo pa dvomi o resnosti namenov sedanje koalicije, da se afera razčisti, saj so bili na omenjeni seji vsi sklepi opozicijskih svetnikov zavrnjeni. Takšna metoda je pravzaprav stalnica v tekočem mandatu, ko dialoga z opozicijo praktično ni bilo, koalicija pa je pri sprejemanju sklepov delovala kot valjar. Še en črn madež je graditev nove Narodne in univerzitetne knjižnice, znane kot NUKII. MOL je sredi devetdesetih prevzela odgovornost, da pridobi potrebno zemljišče. Največjo ljubljansko sramoto predstavlja Centralni stadion za Beži- Septembra bodo mestni svetniki znova razpravljali o gradom. Sedanja mestna oblast je nogometu zadala smrtni udarec, širitvi Mercatorjevega trgovinskega središča v Šiški. V več kot desetih letih MOL ni bila sposobna pridobiti zemljišča, potrebnega za graditev nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Zadnja v nizu spornih potez županje Danice Simšič je bila razrešitev direktorice mestne uprave Darje Glavaš. Nekdanja županja in mestna svetnica Vika Potočnik je s svojim izstopom iz svetniške skupine LDS povzročila verižno reakcijo. Po dobrem desetletju pa je občina pridobila komaj tretjino zemljišč. Zavajanja koalicije SD-LDS so dosegla višek ob sprejetju rebalansa občinskega proračuna konec lanskega leta, s katerim so za nazaj legitimirali nesmotrne naložbe in skrčili sredstva za nekatere dejavnosti (vrtci, zdravstveni domovi). Prvotni proračun je bil nesmiselno napihnjen, saj so ga morali v rebalansu oklestiti za 6,775 milijarde tolarjev. Tudi proračun za leto 2006 je izredno ambiciozen, vreden je kar 54,4 milijarde tolarjev. Ob tem je še naprej predvidena postavitev vzpenjače na Ljubljanski grad, za katero je MOL dal koncesijo Festivalu Ljubljana, kar po mnenju opozicije ni bilo gospodarno, po priznanju same županje pa je bila za občino škodljiva že pogodba z izvajalcem gradbenih del. Koalicija je pokazala tudi uporabo dvojnih meril, kadar gre za "njihove" ljudi. Najzgovornejši je primer Mercatorja.Konecjunijaje MOLvprvi obravnavi dala zeleno luč načrtovani širitvi Mercatorja v Šiški, čeprav njegovemu tekmecu Sparu pred tem niso odobrili načrta za nakupovalno središče na istem območju z utemeljitvijo, da bi tako središče dodatno obremenilo cestno omrežje v mestu. Do pred kratkim pa je vendarle kazalo, da Simšičevi nič ne more do živega. Nato je marca letos nekdanja županja Vik.) Potočnik izstopila iz svetniškega kluba LDS, s čimer je koalicija čez noč ostala brez absolutne večine v mestnem svetu. Potočnikova je obupala zaradi odločitev koalicije, ki j ih n i mogla več podpirati, med njimi pa je navedla sprejetje rebalansa lanskega proračuna. Poleg tega se je Potočnikova znašla v vlogi grešnega kozla, saj so ji naprtili vse nekdanje in sedanje grehe vodstva MOL. Številne afere so izbile sodu dno v začetku junija, ko je iz svetniškega kluba LDS izstopilo še šest svetnikov, med njimi nekdanji poslanec in do-nedavni generalni sekretar stranke Roman Jakič. Razlogi za izstop so bili nestrinjanje s sedanjim načinom vodenja mestne politike, neizpeljani projekti in odločanje o banki SIB, kot je pojasnil Janko Möderndorfer. S političnim razkolom, ki postaja čedalje očitnejši, je bržkone povezana tudi čedalje pogostejša bolezenska odsotnost županje, ki ima očitno vse večje težave pri nadaljnjem uveljavljanju svoje neizprosne in izključujoče politike. Koalicija poka po šivih Ljubljanskega mestnega svetnika Dimitrija Kovačiča (SDSJ smo povprašali o težavah v MOL Kako ocenjujete zdajšnje delovanje mestne koalicije? Mestna koalicija LDS-SD od vsega začetka ni imela pred očmi koristi Ljubljane in njenih prebivalcev, ampak so vedno prevladovali strankarski ali celo zasebni interesi. Enako velja tudi danes, le da znotraj koalicijskih strank ni več enakih pogledov na način vodenja mesta. Koalicija danes zaradi neuspešne politike, ki je vidna in je pred javnostjo ni več mogoče skriti, dobesedno poka po šivih. Posledica tega je tudi čedalje pogostejša bolniška odsotnost županje Danice Simšič in njene najnovejše kadrovske zamenjave v vrhu mestne uprave. Na tej podlagi lahko zdajšnje delovanje mestne koalicije ocenim kot stanje pred razpadom sistema. Je po vašem mnenju koalicija sposobna mandat pripeljati do konca? Mestna vladajoča koalicija formalno sicer mandat lahko pripelje do konca, to je do jeseni 2006, zlasti še če bosta vodstvi obeh koalicijskih strank svoje mestne odbore in posamezne mestne svetnike disciplinirali ter j ih tako prisilili, da vzdržij o do izteka mandata. Rešiti pa mandata ne more več, saj vseh napak, zablod, lumparij in izgubljenih priložnosti ni več mogoče odpraviti oziroma popraviti. Kateri so po vaše največji problemi v Ljubljani, ki bi jih mestna koalicija morala rešiti, pa ji to še vedno ni uspelo? Največji problem v Ljubljani je mestna oblast sama. Z negativno kadrovsko selekcijo, ki je bila zlasti posledica teženj vladajoče mestne oblasti, da prednostno rešuje svoje politične pa tudi osebne interese, je ustvarila takšno mestno upravo, ki se ni bila sposobna spopasti z obstoječimi mestnimi problemi in jih reševati ter sprejemati razvojno naravnane odločitve v korist Ljubljane in njenih prebivalcev. Zato tudi vsi veliki problemi, kot je npr. prometna politika ali gospodarjenje z nepremičninami, ostajajo nerešeni. Vsakdo, ki je imel znanje, željo in voljo, da dela strokovno in je mestne interese postavil pred strankarske, je hitro padel v nemilost županje ali vodstva koalicijskih partneric. Zato so se ga v takšnih primerih tudi hitro znebili in na njegovo mesto postavili politično pravovernejšega človeka. Čemu pripisujete dejstvo, da Ljubljana še vedno nima nogometnega stadiona? Ljubljana toliko časa ne bo imela primernega nogometnega stadiona, dokler v mestni občini ne bo volje, da ga v glavnem mestu Slovenije zgradimo. Županja Danica Simšič in nihče od vladajočih strank v Ljubljani takšne volje nima. Od tod tudi vse dosedanje neresne igrice v mestnem svetu, kjer je vladajoča koalicija sprejemala v zvezi s tem sklepe, ki niso ničesar reševali ali premaknili, ampak so zadevo le odlagali v nedoločen čas. Zdaj je že jasno, da bo tudi ob koncu tega mandata, jeseni prihodnje leto, Ljubljana glede novega stadiona na istem, kot je bila na začetku mandata. Verjamem pa, da bo po lokalnih volitvah 2006 v Ljubljani prišlo do zamenjave sedanje županje in mestne koalicije, tako da bo lahko novoizvoljena mestna oblast končno uresničila dolgoletno željo slovenske in ljubljanske športne javnosti ter storila vse potrebno, da bo ta prepotrebni športni objekt zgrajen. Slovenija V Sloveniji je bilo maja od skupno 92.056 brezposelnih 24,5 odstotka mladih, med katere štejemo skupino do 26 let. Delež brezposelnih mladih v Sloveniji je podoben deležem v drugih državah El) Najvišji je v Španiji, in sicer več 40-odstoten. okoli 30 odstotkov brezposelnih mladih pa imata Grčija in Italija. Zaradi zaskrbljivega stanja na tem področju organizirajo čedalje več posvetov, sestankov in podobnih srečanj na temo zaposlenosti mladih. Stroka in mnogi drugi, ki se ukvarjajo s to problemati- iJi 00 - ll 7 J j^j -j ........' Jj 3 _J -J ko, poskušajo najti vzroke, zakaj je brezposelnih čedalje več mladih. Hkrati ugotavljajo, da ni problem le visoka stopnja brezposelnosti, ampak tudi neugodne zaposlitvene možnosti za mlade. Zelo žgoč problem pri mladih iskalcih zaposlitve povzročajo delovne izkušnje. V analizi o mladih diplomantih na trgu delovne sile iz leta 2004, ki jo je izvedel Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko preberemo, da so v 42,0 odstotka delodajalci, ki so iskali poklicne strokovnjake, opredelili delovne izkušnje kot nujen pogoj za zaposlitev (Verša 1999). Na splošno je pomen, ki ga delodajalci pripisujejo delovnim izkušnjam v različnih evropskih državah različen. Ugotovitve kažejo, da v državah, v katerih je izobraževanje bolj splošno naravnano in delodajalci nimajo vpliva na oblikovanje vsebine izobraževalnih programov in niso neposredno vpeti v zagotavljanje različnih vrst usposabljanja med šolanjem, je pomen delovnih izkušenj pri zaposlovanju bolj poudarjen. Na drugi strani pa so v državah z močnim poklicnim in strokovnim izobraževanjem in s tradicionalno vključenostjo delodajalcev v obliko- vanje in izvajanje programov delovnega usposabljanja mladih delodajalci bolj pripravljeni zaposlovati mlade takoj po končanem šolanju. Pred nedavnim je bil v Rogaški Slatini posvet o zaposlovanju in socialnem vključevanju mladih. Ena od udeleženk je kot vzrok nezaposlenosti mladih najprej izpostavila prevelika pričakovanja mladih. Mladi naj bi pričakovali previsoko plači- lo za svoje znanje. Poglejmo primer. Gradbeno podjetje, ki deluje v Ljubljani, je iskalo novega delavca, ki bi delal kot projektant. Prošnje je poslalo veliko kandidatov, med njimi študent tretjega letnika fakultete za gradbeništvo v Ljubljani. Napisal je, da ima nekaj malega isku-šenj, pol leta je delal na gradbišču, da ga gradbeništvo zelo veseli in da bi z veseljem postal del tega podjetja. Pripisal je tudi pričakovano mesečno netoplačo - okoli 400.000 tolarjev. Pumovci se učijo stvari, ki si jih želijo, zato so v njih zelo dobri. Na tak način se močno izboljša njihova samopodoba, kar pomeni, da postanejo tudi aktivnejši. Za sodobne družbe so značilne strukturne spremembe v ekonomskih sistemih. V Evropi se izrazito dvigujejo tudi izobrazbene zahteve tako zaradi potreb konkurenčnosti gospodarstva in novih tehnologij kot zaradi ugotovitev, da ima znanje ključno vlogo pri prilagajanju in prožnosti, ki sta potrebni za uspešno in učinkovito delovanje sodobnih družb. Predvsem znanje je tisti ključni dejavnik, ki lahko prinaša dodano vrednost. Izobrazba postaja nujen, nepa zadostni pogoj za zaposlitev oz. za boljši položaj na trgu delovne sile. Danes ni norma in hkrati vrednota veliko znati, temveč tudi veliko imeti. Principi delovanja, značilni za ekonomsko sfero (tekmovalnost), se čedalje bolj prenašajo v izobraževanje. Prihaja do premika nekaterih dejavnosti in odločitev, značilnih za obdobje odraslosti, v zgodnejša leta mladosti oziroma otroštva (npr. pomikanje ključnih odločitev o poklicnih in ka-riernih izbirah zmeraj bolj v otroško obdobje, pritisk na področju izobraževanja po pridobitvi čim več priznanj, spričeval, naslovov in podobno, avtonomno oblikovanje življenjskih slogov, neodvisno sodelovanje na trgu dobrin in v potrošnji ipd.). IzobraŽevanje pri nas ima veliko pomanjkljivost Ne poudarja, da bodo mladi enkrat stopili na trg delovne sile. Ne uči jih, kako naj se na njem obnašajo. Velikokrat mladi sploh ne vedo, kako naj pridejo do službe. Ne poznajo pravnih podlag o delovnih razmerjih, prav tako kot ne poznajo veščin predstavljanja in dogovarjanja z delodajalcem. Ker se nihče ne odzove, se zlorabe nadaljujejo in povečujejo. Inšpekcijske službe ne ukrepajo, sodišča delajo počasi. Gre predvsem za to, ali boš takoj vzel, kar ti ponujajo, ali boš ubral pravno pot in čakal. Dela je sicer za mlade veliko, pravijo poznavalci, le da vlada pri tem velik nered. Znanec, star 26 let, recimo mu na novo zaposleni, je v začetku tega leta našel prvo zaposlitev. Sprva je vse skupaj delovalo zelo obetavno. Danih je bilo veliko obljub in na novo zaposleni je začel delati 1. februarja 2005. Obljubljena plača je bila 180.000 tolarjev neto, kar se mu je zdelo čisto pošteno. Potem je prišel 18. marec, plačilni dan, in na tekočem računu je bilo celili 100.000 tolarjev. Za njim še april, maj, a številka se ni nič spremenila. Maja je na novo zaposleni končno zbral pogum in stopil do direktorja ter ga poskušal spomniti na dogovor ob nastopu dela. Direktor ga je hitro potolažil, naj si nikar ne dela prevelikih skrbi, ker bo do 31. junija opravljal prakso, in ko jo bo opravil, se mu bo plača povišala na 180.000 tolarjev mesečno. Na novo zaposleni je opravil še veliko brezplačnih nadur in poskušal zadovoljiti vsako delodajalčevo željo. Bil je sicer nejevoljen, toda Diplome so ta čas velik hit. Njihovi lastniki pa so danes veliko manj iskani in popularni. Delež mladih danes stagnira, brezposelnost pri njih pa se že nekaj iet ne zmanjšuje. Zaradi tega skupina z veliko znanja, želje in zagona ostaja družbeno neizkoriščena. bilo ga je preveč strah in bil je preveč neveden, da bi lahko ustrezno reagiral. Danes čaka na pogodbo za nedoločen čas, ki mu je bila obljubljena že pred enim mesecem. Delovno razmerje se opredeljuje kot dvostransko razmerje med dvema pogodbenima strankama. Cilji zakona o delovnih razmerjih so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa in preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju. V naš šolski sistem bi bilo treba vpeljati pripravo mladih na vstop na trg delovne sile in jih poučiti o njihovih pravicah, hkrati bi morale inšpekcijske službe pokazati višjo stopnjo samoiniciativnosti in aktivneje Opravljati svoje poslanstvo - nadzor. Veliko pa je mladih, ki ne končajo formalnega izobraževanja. Zlasti ta skupina je zelo težko zapos-ljiva. Podatki izpred nekaj let kaže- jo, da okoli 5.000 mladih, kar je približno 13 odstotkov generacije, zapusti šolanje še pred koncem. PUM je program, ld ga izvaja Zavod TIN Ljubljana, pomeni pa projektno učenje za mlade. Vanj se lahko kadar koli vključijo mladi, stari med 15 in 25 let. Po enem letu, kolikor traja izobraževanje, se veliko mladih vrne v formalno izobraževanje in ga uspešno konča. Lani na primer je projekt Р1ЉI mesečno obiskovalo približno 40 mladih in od tega se jih je 84 odstotkov odločilo, da se nadalje izobražujejo. Projekt PUM seje torej izkazal za zelo uspešnega poleg drugih programov, ki so na razpolago mladim brez končane formalne izobrazbe. Kako se učijo "pumovci"? S posameznikom najprej naredijo individualni načrt, temu sledi projektno in individualno delo. Če si posameznik želi risati, se uči risati. Če si želi režirati, se uči režirati, itd. Najpomembneje je, da mladi ugotovijo, kaj si želijo delati, mentorji pa jih potem tega naučijo. Tak način dela z mladimi vodi k boljši samopodobi in večji samozavesti mladih. Ker počnejo, kar si želijo, so v tem zelo dobri, zaradi česar dobi jo priznanja ter pohvale. Na tak način se pripravijo, da se še enkrat spoprimejo s formalnim izobraževanjem. Direktorica Zavoda TIN Ljubljana Vera Nuhijev Galičič pravi, da so mladi, ki prihajajo k njim, drugačni. Status drugačnosti jim podeli njihova okolica, družba. So pa izjemno bistri. Ugotavljajo tudi, da k njim prihaja čedalje več mladih, ki so depresivni, in tisti, ki so v konfliktu z okolico. Preprosto ne zmorejo doseči splošno priznanih norm in družba jih izloči ali pa se izločijo sami. Vera Nuhijev Galičič tudi pravi, da je edina slaba stran programa ta, da mladi, ki ga dokončajo, ne dobijo nobenega uradnega dokumenta, da so se nekaj naučili. Treba bi bilo torej izdati spričevalo v obliki opisne ocene, kar bi kasneje pripomoglo do prve zaposlitve. V mnogih pogledih se zdi, da je šla sodobna družba predaleč. Za mnoge je postala prezahtevna. Mogoče bi morali pri nekaterih stvareh stopiti korak nazaj, v nekaterih korak naprej, na sredini pa bi se srečali vsi. ^D|A/iODi/A . informacije t V Д09ИЗН5ВЈ™ • šport Trstelj - 67. kanal Obala • S23 ■ kabelski sistem v Kopru . zabava i • вмс 4. Pokončnost Japonski minister za gospodarstvo Šoiči Nakagava je dejal, da se je odpovedal delu svoje plače zaradi 30 let starega škandala, v katerega je bil vpleten eden njegovih uslužbencev. Leta 1975 je namreč uradnik, zadolžen za proračun in računovodstvo, v restavraciji zapravil dva milijona jenov (14.700 evrov) iz skladov Unicefa, ki so bili namenjeni otroškim projektom. Minister bo vsoto vrnil Uni-cefu in sprožil preiskavo proti odgovornim. Nakagava se je že prejšnji mesec odpovedal delu plače zaradi nekega drugega finančnega škandala. podpisali sporazum o prosti trgovini, s katerim bodo do leta 2015 med njimi odpravljene vse carine. K podpisu prostotrgovinskega sporazuma, ki bo 90 odstotkov carin odpravil že do 1. januarja prihodnjega leta, pa so povabljene tudi druge države. Trgovinska menjava med štirimi državami - vse so članice Foruma za azijslco-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC) in skupno ustvarijo bruto domači proizvod v višini približno 224 milijard evrov -znaša več kot 1,4 milijarde evrov. Težave Kodaka Ameriška družba za proizvodnjo fotografske opreme Eastman Kodak naj bi po novih načrtih zmanjšala število delovnih mest za do 25.000. V začetku lanskega leta je družba do leta 2007 predvidela odpravo 15.000 de-lovnih mest, črtanje dodatnih Rekorden obisk Kitajsko prestolnico Peking je v prvem polletju obiskalo 1,67 milijona tujih turistov, kar je za petino več kot v istem lanskem obdobju. Glavno mesto si je ogledalo največ turistov iz Japonske, Južne Koreje in ZDA. Peking naj bi po ocenah tamkajšnjih turističnih oblasti v pričakovanju olimpijskih iger leta 2008 obiskalo vse več turistov. Napovedujejo, da si bo prestolnico letos ogledalo 3,5 milijona tujih obiskovalcev, prihodki turizma pa naj bi znašali 3,5 milijarde dolarjev. Kitajske oblasti pa ne navajajo padca števila japonskih turistov, čeprav so aprila v Pekingu potekali nasilni pro-tijaponski protesti zaradi nasprotovanja novim japonskim učbenikom, ki naj bi po kitajskem mnenju prikrivali japonske vojne zločine. Japonski mediji so medtem poročali, da je potovanje na Kitajsko aprila in maja odpovedalo več kot 10.000 Japoncev. Prvi sporazum Predstavniki Nove Zelandije, Sin-gapurja, Čila in Bruneja so v novozelandski prestolnici Wellington 10.000 delovnih mest pa utemeljujejo s slabimi poslovnimi izidi. V trimesečju od aprila do junija je družba ustvarila 146 milijonov dolarjev izgube. Družbo je zapustilo že 13.475 zaposlenih, z dodatnim od- puščanjem pa naj bi Kodak letne proizvodne stroške znižal za tretjino, na približno milijardo dolaijev. Do srede leta 2007 naj bi bilo v Kodaku zaposlenih manj kot 50.000 delavcev. Družba naj bi sicer preživela predvsem s pomočjo prehoda na digitalno fotografijo, ki naj bi bila letos prvič njihov največji vir prihodkov. Morski roparji Število piratskih napadov v svetovnih morjih je bilo v prvem polletju letošnjega leta najnižje v zadnjih šestih letih. Čeprav iz mnogih držav poročajo o upadu števila primerov piratstva, pa je skrb zbujajoče, da Irak in Somalija postajata čedalje nevarnejša kraja za trgovske ladje. Pirati so od januarja do junija napadli skupno 127 ladij. Letos ni bil ubit še noben pomorščak, ranjenih pa jih je bilo 13, medtem ko je v istem obdobju leta 2004 v piratskih napadih umrlo 30, ranjenih pa je bilo 44 pomoršča- kov. Mednarodni pomorski urad je posvaril pred novim zaskrbljivim trendom oboroženih roparjev v iraških vodah. Varnostne razmere so se poslabšale tudi na vzhodni obali Somalije. Ladjam zato priporočajo, naj plujejo vsaj 80 kilometrov od soma lijske obale, še posebej pa se naj izogibajo vzhodne obale države, ki jo pestijo politični problemi in neučinkovitost pravnega sistema. Največ piratov še vedno pustoši po indonezijskih vodah. ski Umetnostnozgodo-vinski muzej, tedaj pod imenom Cesarski muzej lepih umetnosti. Na ogled je izbor okrog sedemdesetih eksponatov iz obsežne zbirke del, ki so jih zbrali Habsburžani. Kabineti umetnosti in kuriozitet so v Evropi začeli nastajati v 16. stoletju. Kompleksne zbirke večinoma neprecenljivih vrednosti so bile zelo raznolike. V njih je bilo mogoče najti zlatarska dela, bronaste, lesene in slonokoščene skulpture, znanstvene instrumente, ure in podobno pa tudi redke predmete, ki so zbujali začudenje zaradi svojega videza ali materiala in so jih imenovali eksotični, kuriozni ali čudežni predmet. Mojstrovine na ogled V Umetnostnozgodovin-skem muzeju na Dunaju je do 18. septembra na ogled razstava Mojstrovine iz habsburškega kabineta umetnosti in kuriozitet. Razstava združuje zbirke različnih članov Habsburške dinastije, ki so bile združene leta 1891, ko je bil odprt dunaj- Papeški pečat Pri izkopavanjih na zemljišču univerze v nemškem Greifswaldu so arheologi v neki latrini odkrili štiri kakšnih 600 let stare pa-peške pečate. Odkrit je je sen-zacionakio: najdba štirih t. i. bul na istem mestu je nekaj zelo nenavadnega. Štirje okrogli svinčeni pečati so veliki približno po 3,5 centimetra in tehtajo po nekaj več kot 50 gramov. Izhajajo iz obdobja pontifikata papeža Bonifacija IX., ki je vodil Katoliško cerkev med letoma 1389 in 1404. Pečate nameravajo predstaviti v sklopu razstave Arheologija pod asfaltom v Wismarju. Pečate je odkril arheolog Jörg Ansor-ge, sledile so pive raziskave glede pristnosti in izvora. Arheološko odkritje je ležalo v lesenem, približno tri metre globokem jašku za latrino, zgrajenem sredi 14. stoletja, ki je bil domnevno v uporabi kakšnih 50 let. Gle- de na to, da so bili najdeni pečati medseboj odda-ljenile nekaj centimetrov, predvidevajo, da so bili prvotno shranjeni skupaj v eni vrečki. Nevaren Vis Nizozemski turist, ki je preživljal počitnice na hrvaškem otoku Vis, je utrpel hude poškodbe, ko je stopil na mino. 27-letni tuji turist je izgubil levo stopalo. Nizozemec je stopil na mino, ko seje poskušal približati območju, kjer je takrat divjal gozdni požar. Gasilci so ga takoj s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Split, tam pa so mu amputirali stopalo. Lokalne oblasti na Visu so pri tem dejale, da nimajo informacij o morebitnih minskih poljih na tem območju. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je na jverjetneje šlo za mino iz časa vojne na Hrvaškem (1991-1995). Akvarij na ogled Tretji največji evropski akvarij v danskem Hirsthalsu so znova odprli, potem ko so ga po nesreči s požarom leta 2003 morali zgraditi na novo. Ognjeni zublji so takrat uničili oceanarij v muzeju severnih morij, v katerem je bilo 4,5 milijona litrov vode. Po vnovični zgraditvi so maja v akvarij spet naselili na tisoče slanikov, skuš, morskih igel in drugih rib, za zdaj pa jim ni uspelo nadomestiti 200-kilogramskega morskega volka, ki je poginil v požaru. Učijo se kitajščine Več kot 30 milijonov ljudi po vsem svetu se uči kitajščine kot tujega jezika v upanju, da bodo imeli koristi od cvetočega kitajskega gospodarstva. Na Kitajskem so zadovoljni, saj skupaj z gospodarstvom in naraščajočo mednarodno menjavo raste tudi vrednost kitajskega jezika. Pri učenju kitajščine kot tujega jezika so se najbolj izkazali Južnokorejci, Japonci in Francozi. Tako skoraj 800 od skupaj 3.000 ј^ШВ ameriških univerz organi-E§ žira tečaje kitajščine. Korupcija cveti Količina podkupnin, izplačanih državnim uradnikom, se je v času vladavine ruskega predsednika Vladi-mirja Putina močno povečala. Od leta 2001 seje povprečna vrednost najvišjih podkupnin, ki so jih poslovneži posamezno izplačali uradnikom, povečala za 13-krat, na 135.000 dolarjev. Poročilo je sestavila nevladna organizacija Protikorupcij-ska fundacija Indem s sedežem v Moskvi, raziskava pa temelji na anonimnih preiskovanjih ruskih podjetij. Po ocenah so podkupljivi uradniki vsako leto prejeli podkupnine v višini okoli 316 milijard dolarjev. Ugodna vladna odločitev tako na primer stane od 100.000 dolarjev navzgor, na nižjih ravneh pa so podkupnine zelo pogoste pri pridobivanju mest na univerzah in pri izogibanju vojaški obveznosti. Skupna vrednost podkupnin, izplačanih naborniškim uradnikom, naj bi letos znašala kar 360 milijonov dolarjev. Pojav' močno razširjene korupcije pripisujejo nizkim plačam uradnikov, pomanjkljivi zakonodaji in pomanjkanju odločnosti državnega vodstva pri nastopanju proti temu pojavu. Smrkci se vračajo Ob 50-letnici slavnih risanih junakov smrkcev se bodo ti, vključno s čarovnikom Gargamelom, vrnili na zaslone, tokrat v tridimenzionalni animaciji. Družba Paramount Pictures je namreč odkupila avtorske pravice za predvajanje teh malih simpatičnih likov, ki jih je ustvaril belgijski risar in scenarist Peyo, v kino-dvoranah. Smrkci, ki so se prvič predstavili leta 1958 v časopisu Spiro, so kmalu doživeli svetovni uspeh. Stripe z njihovimi pustolovščinami je mogoče dobiti v več kot 20 jezikih, za televizijo in filmsko platno pa so posneli več risanih filmov. Bogastvo za čevlje Britanke v Svojem življenju v povprečju porabijo več kot 31.000 funtov (45.000 evrov! za čevlje in 16.000 funtov za modne dodatke. Tretjina žensk v Veliki Britaniji pravi, da ima 25 parov čevljev, 1,3 milijona pa jih trdi, da ima več kot 30 parov. Večina oz. 86 odstotkov Britank mesečno ku- pi vsaj en par čevljev. Kar zadeva usnjeno galanterijo, šest od desetih žensk pravi, da ima deset torbic, 80 odstotkov pa jih poudarja, da ima najmanj deset pasov. Vsaka peta Britanka priznava, da tovrstne nakupe skriva pred svojim partnerjem, 22 odstotkov pa jih laže glede porabljenega denarja. V raziskavi je sodelovalo 2.000 žensk. Satelit za črne luknje Japonska je iz vesoljskega izstre-lišča Usinura na jugu države uspešno izstrelila raziskovalni satelit Suza-ke tipa Astro-E2, katerega glavna naloga bo raziskovanje črnih lukenj. Satelit, ki ga je v vesolje ponesla nosilna raketa M-5, bo pri raziskovanju galaksij in teorije črnih lukenj sodeloval z ameriškim satelitom Chandra in evropskim Newtonom. Delo bo začel čez približno mesec dni, po opravljenem testiranju opreme. "■*> ■ —«A .-Л—a i uK-is . лпк& "ieth 7 -4 '^ЊЈ^ш T jiM!" Drugačen Disneyland V hongkonškem Disneylandu, ki ga bodo predvidoma odprli 12. septembra, ne bodo ponujali ameriških vročih hrenovk, ampak tradicionalne kitajske jedi. Testenine, ocvrt riž, sladko-kislo svinjino in čaj so samo nekatere jedi, ki bodo na voljo obiskovalcem tega tematskega parka. Z azijskimi jedrni se bo spremenil tudi koncept parka. Celo na ameriškem Main Streetu, ulici, ki v vsakem Disneylandu predstavlja ameriško kulturo in kjer je običajno veliko stojnic z vročimi hrenovkami, bodo ponujali kitajske specialitete. Organizatorji pričakujejo, da bo hongkon-ški Disneyland, ki je prvi tovrstni zabaviščni park na kitajskih tleh, v prvem letu delovanja privabil več kot pet milijonov obiskovalcev. J / i GAILY TELEGRAPH Obvezen ogled Filmi, kot so na primer E. T., Zgodovina igračk, Čarovnik iz Oza, Lov-čeva noč in Pokaži mi ljubezen, imajo prav tako pomembno vlogo za šolarje, kakor jo ima poznavanje nekaterih klasičnih literarnih del. Tako so se odločili pri izdelavi novega učnega načrta za osnovne šole, ki je nastal v Angliji v okviru posodobitve šolstva. Seznam desetih filmov, ki jih morajo obvezno videti vsi otroci, stari do 14 let, je objavil Britanski inštitut za kino, ki je tudi uradni svetovalec vlade na področju filma. Vključitev filmov v obvezen šolski program je poskus, da bi preusmerili pozornost javnosti s polemik o tem, kakšnih filmov otroci ne bi smeli gledati, na filme, ki so del klasične filmske produkcije in še vedno niso izgubili privlačnosti. Do sedaj so filme v šolah gledali samo za sprostitev ob koncu semestra, od sedaj pa bodo imeli pomembno vlogo pri spoznavanju kulturne dediščine. Štirje filmi, ki sodijo v obvezni program, so ameriški, drugi so italijanski, francoski, japonski in švedski, iranski in angleški, posneti pa so bili med letoma 1969 in 2001. Edina zagata, ki jo bodo morali šolniki še rešiti, ie zagotovitev časa, ki je potreben za njihov ogled. -Ć2 ^iH m NEW SCIENTIST Proti debelosti Tablet za hujšanje je na trgu že malo morje, vendar so le malokatere učinkovite. Prihodnost pa je, kaže, svetlejša. Hormonsko cepivo lahko pomaga ljubiteljem hamburgerjev in ljudem, ki trpijo zaradi debelosti, saj v hipu zmanjša apetit. Skupina angleških znanstvenikov je odkrila naravni hormon, ki sproži signal želodca, da je poln. Hormon oksintomodulin je peptid, ki ga proizvaja tanko črevo po hranjenju. Med poskusom so štirinajstim pacientom dajali različne odmerke hormona pol ure pred zajtrkom, kosilom in večerjo. Cez štiri tedne so izgubili 2,3 kilograma teže v primerjavi s testno skupino. Izgubljena teža je predstavljala povprečno 2,4 odstotka teže. Tudi poraba energije se je pri pacientih v testni skupini zvečala. Razveseljivo je tudi to, da stranskih učinkov ni in da ni bilo opaziti, da bi se telo uprlo vnosu hormona. Učinkovine, ki jih za hujšanje uporabljajo danes, imajo namreč pogosto stranske učinke in močno vplivajo na možgane.Ta čas v laboratorijih že pripravljajo hormon, tako da ga bo mogoče uživati pero-ralno; toda preden bo prešel v množično uporabo, bo preteklo še nekaj let. MIGNEWS Božički na kongresu Več kot sto božičkov in njihovih malih pomočnikov je plesalo in veselo kričalo, ko so se na smučkah spuščali po hitro topečem se sneženem klancu. Zbrali so se na vsakoletnem kongresu božičkov v Kobenhavnu, čeprav je do božiča še malo manj kot 150 dni. Ne glede na dež in skandinavsko poletje so pričarali pravo božično razpoloženje. Vsi božički so se na svojem rednem kongresu najprej pomerili v nošenju brade in rdečega nosu. Na kongresu na Danskem so s tekmovanji v teku na zasnežen hrib preverjali tudi njihovo telesno pripravljenost na napore. Letos so kongres obiskali tudi japonski predstavniki in z lahkoto premagali domačine. Zanesljivo pa je mogoče reči, da bodo v letošnjem letu božički veliko prizadevnejši kot v lanskem in ne bodo nikogar pozabili. Vsa darila imajo praktično že pripravljena ne glede na to, kako pridni smo bili prebivalci našega modrega planeta. Samo tisti, ki so namenoma povzročali zlo, bodo izpuščeni iz obdarovanja. WALL STREET JOURNAL Brez strahu Znanstveniki so ugotovili, da ljudje, ki imajo motnje v občutenju emo-cij, še zlasti strahu, laže sprejemajo veliko ugodnejše finančne odločitve, ki so hkrati tudi boli tvegane, kot običai-ni ljudje v podobnih okoliščinah. Tako je pokazala raziskava s področja tako imenovane nevroekonomije, ki se v zadnjem času močno in hitro razvija. Nevroekonomija raziskuje vlogo bioloških dejavnikov pri sprejemanju ekonomskih oziroma poslovnih odločitev in krmari na stičišču treh znanosti: nevrologije, psihologije in ekonomije. Ljudje s poškodbami možganov in emocionalnimi motnjami, ki so sodelovali pri poskusu, so pripravljeni tvegati nekajkrat pogosteje kot drugi, ob neuspehu pa so manj trpeli zaradi negativnih čustev. Ce pa jim ie uspelo, so imeli povprečno za 13 odstotkov več dobička. Nekateri so prepričani, da so dobri vlagatelji sposobni svoja čustva strahu potlačiti v korist poslu. Toda za te ljudi ie značilno, da tudi drugih čustev ne kažejo pretirano. Pokazalo pa se je tudi, da imajo čustva strahu in ogroženosti veliko vlogo pri zavarovanju interesov pred prevaro in tudi pred prevelikim tveganjem, ki vodi v propad. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 far oöilj m i> s. iifijjrl - \m ЈШВјјШ- ЈЈЛf\ \i\bZ'zt иШјЈШЈШ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: datum rojstva: šiljati začnite dne: datum: ulica: podpis naročnika: krai. poštna št: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite B-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: cena: 550 SIT □ upokojenec □ □ brezposeln □ študent ali i Kitajska postaja gospodarsko najrazvitejša država na svetu, saj ima že četrt stoletja konstantno visoko gospodarsko rast. Vzhajajoča velesila Neverjetno hiter vzpon Kitajske od države v razvoju do gospodarsko najrazvitejše države na svetu ni več le napoved strokovnjakov, temveč je postalo dejstvo. Kitajska ima najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, čez štiri desetletja pa bo postalo vodilno na svetu. In čeprav to preostalemu svetu ponuja veliko priložnosti, se vseeno postavlja vprašanje, ali lahko ta svet prenese še eno velesilo, v kar se Kitajska spreminja s polno hitrostjo. Začetki zmagovite poti Leto 1979 velja za leto dramatičnih sprememb v svetovni politiki, Kitajska kultura in tradicija že stoletja temeljita na konfucianizmu, kar je treba upoštevati pri razumevanju njihovega gospodarskega napredka. Za prelomnico v kitajski gospodarski politiki velja leto 1978, ko so bile s strani kitajske komunistične partije sprejete gospodarske reforme. Ko danes govorimo o Kitajski, ne moremo mimo njene edinstvene kulture. Konfucianizem velja za srce kitajskega mišljenja in tradicije, njegovo bistvo pa je disciplina in nenehno učenje, kar je tudi eden glavnih razlogov za kitajski napredek. A čeprav je konfucianizem star več stoletij, je bila Kitajska v tem času večinoma revna. Zato je v zadnjih letih postala tarča raziskav antropologov z vsega sveta, ki poskušajo raziskati kitajsko nena vajenost na kulturo kapitalizma in pri tem s prstom kažejo na konfucianizem. Kitajska filozofija torej ostaja večinoma nespremenjena že stoletja, zato pa se je od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko seje začel zmagoviti vzpon Kitajske, dramatično spremenila njihova politika. kar je usodno vplivalo na začetek zgodovinskih sprememb tudi v kitajski politiki. Tega leta je tedanja Sovjetska zveza napadla Afganistan in si s tem začela kopati lastni grob kot svetovna politična velesila. To je bilo tudi leto, ko je Kitajska začela izvajati svoje ekonomske reforme. Slednje so bile napovedane decembra 1978 na tretjem plenarnem zasedanju Kitajske komunistične partije. Takrat je novi vodja komunistične partije Deng Xiaoping imel govor, za katerega se je kasneje izkazalo, daje najpomembnejši v sodobni kitajski zgodovini. V njem je pozval ljudi, naj se osredi-nijo na razvoj in modernizacijo države in naj pri tem pustijo stvarnost - ne pa tudi ideologije - ob strani. In od takrat je Kitajska počela prav to; utrjevala je pot modernizaciji, ki je sčasoma postala tudi neideološka. Posledice teh reform so osupljive. Kitajska ima že več kot petind vaj -set let 9-odstotno letno gospodarsko rast, kar je najhitrejša in hkrati naj- Idejni vodja kitajskega gospodarskega razcveta je nekdanji vodja komunistične partije Deng Xiaoping. ■ ^ШНМИН^ННВМв^Г-K ""ш 1 Kitajska je postala eden izmed najprivlačnejših V četrt stoletja so kitajske ekonomske in gospodarske reforme 3G0 trgov za tuje vlagatelje, vsako leto pa se močno milijonov ljudi rešile revščine in za štirikrat povečale povprečno plačo. povečuje njen izvoz predvsem na zahodne trge. JiUJM, dolgotrajnejša gospodarska rast v zgodovini. V tem četrtstoletnem obdobju je 300 milijonov ljudi potegnila iz revščine in za štirikrat povečala povprečno plačo državljana. Do zdaj je Pekingu to uspelo izvajati brez večjih socialnih pretresov, čeprav jih ni bilo malo, ki so kritizirali kitajsko ekonomsko pot, češ da statistika omahuje, da razsaja korupcija in da se njihove banke komaj držijo nad vodo. Svarili so tudi pred prevelikimi razlikami med regijami, da država svojih reform ne bo izpeljala do konca in da se bo njihov gospodarski sistem sesul sam vase. A za zdaj se ni uresničila še nobena od teh napovedi in kitajskim ekonomskim reformistom je treba čestitati za njihov zgodovinski dosežek. Hkrati pa Kitajska še vedno ohranja konstantno visoko rast gospodarstva. Uspešna strategija Kitajska je v primerjavi z gospodarsko prav tako zelo uspešno sosedo Japonsko ubrala drugačno pot pri svojem spreminjanju ekonomske politike. Namesto da bi tako kot Japonska, ki ima izvoz osredinjen le na nekaj svetovnih trgov in ohranja zaprtost svojega notranjega trga, se je povsem odprla za tuja vlaganja in trgovanje. Posledica tega je, da se večina svetovnih trgov zanaša na Kitajsko in na poslovanje z njo. Velika večina svetovnih trgov - od Združenih držav Amerike do Evropske unije in Japonske - se zana- ša na uvoz iz Kitajske, še posebej nepogrešljiva pa je za vse države v razvoju. Kitajski izvoz v ZDA se je v preteklih petnajstih letih povečal za 1.600 odstotkov, izvoz iz ZDA na Kitajsko pa se na leto poveča za 415 odstotkov. Kitajska je postala vodilna izdelovalka tehnoloških naprav, igrač, oblačil in obutve na svetu. Tu gre predvsem za ročno izdelavo po nizkih cenah, ki pa zahodnim državam na leto prihrani 600 milijonov evrov. Uspeh Kitajske je tudi v tem, da je vlada vedno dajala veliko moč in pooblastila posameznim regijam in s tem po vsej državi ustvarila ugodne razmere za tuja vlaganja. Sporna zunanja politika Kitajska ima zelo zapleteno zunanjo politiko, kar je predvsem posledica tega, da v prvem obdobju svojega razvoja, to je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi gospodarskih reform zunanjim odnosom skorajda ni posvečala pozornosti. Se posebej do zahodnih držav je uradni Peking vodil politiko, ki je temeljila predvsem na izogibanju konfliktom, saj si slednjih z Zahodom niso smeli privoščiti zato, ker so v zahodnih državah videli svoje največje gospodarske zaveznike. A kitajska zunanja politika je časoma postala zelo sporna in predvsem nerazumljiva, kar se še posebej kaže v odnosih z Japonsko. Večji spori so izbruhnili aprila, ko so Kitajci na ulicah pro- testirali proti japonskim zgodovinskim učbenikom, češ da pačijo dogodke druge svetovne vojne. Protesti so potekali s privolitvijo kitajskih oblasti, kar pa je bilo predvsem v škodo Pekinga. Z njihove strani je namreč povsem nesmiselno, da vodijo tako nestrpno politiko do Tokia, saj bi moralo biti dobro politično sodelovanje prednostna naloga uradnega Pekinga, če si želi zagoto- prve politične in gospodarske velesile na svetu. Nemalo Američanov se počuti ogroženih s strani Kitajske tudi po vojaški plati, saj ima Kitajska z 2,5 milijona vojakov največjo vojsko na svetu, njeni prihodki pa se vsako leto povečajo za 10 odstotkov. A le redkokdo lahko resno razmišlja o vojaških spopadih, saj so le-ti malo verjetni. Analitiki menijo, da imajo ZDA v politiki s Kitajsko na Na kratko Priprave na olimpijske igre Do olimpijskih iger v Pekingu nas ločijo še tri leta. V kitajski prestolnici se že pospešeno pripravljajo na čas, ko bo Peking postal središče sveta. Za OI bodo posodobili in preuredili večino mestne infrastrukture, zgraditi pa morajo tudi veliko objektov, večinoma športnih dvoran in hotelov. Vendar pa prebivalci glavnega mesta niso preveč zadovoljni s tem, da bo Kitajska gostila olimpijske igre, saj so mnogi izmed njih morali zapustiti svoje domove za nizko nadomestilo, ker so v prej večinoma gosto poseljenih predmestjih zdaj začeli graditi objekte za največjo športno prireditev na svetu. Prisilno preseljeni prebivalci so zato glasno protestirali, vendar so mestne oblasti njihove proteste zatrle. Večina Kitajcev pa se iger vendarle močno veseli, saj v njih vidijo priložnost, da svet opozorijo na krivice, ki se dogajajo v državi in za katere oblasti nimajo posluha. Ironično pri vsem tem pa je, da je do zadnjih incidentov prišlo prav zaradi olimpijskih iger. viti dobre sosedske odnose z Japonsko, katere gospodarstvo je še vedno štirikrat večje od kitajskega. V tem novem položaju, ko Kitajska napreduje med najrazvitejše države sveta, se še najmanj znajdejo ZDA, ki se hkrati počutijo tudi najbolj ogorožene, saj je, gledano dolgoročno, v nevarnosti njihov status izbiro dve možnosti. Prva bo prišla v poštev, če bo Kitajska do svojih sosed vodila močno sovražno politiko. V tem primeru se bodo morale Indija, Rusija in Japonska skupaj z ZDA upreti kitajski naraščajoči moči. Druga možnost pa se kaže v primeru, če bo Kitajska po diplomatski poti krepila odnose z drugimi državami na Qu območju in po svetu ter tako poskušala oslabiti vpliv ZDA v svetu. Katera od obeh možnosti se bo dejansko zgodila, bo seveda pokazal čas. Komunizem ostaja Kitajska pa kljub nepredku na gospodarskem področju ostaja ena zadnjih komunističnih trdnjav na svetu. Glavno orožje Kitajske komunistične partije v zadnjem času je skrajni nacionalizem, ki je viden predvsem v odnosih z Japonsko in s Tajvanom, ki mu še naprej grozi z oboroženim napadom, če se bo poskušal osamosvojiti. Vendar pa iz Pekinga prihajajo novice, da kitajska partija resno razmišlja o političnih reformah svojega sistema in da v ta namen opravlja resne raziskave političnih sistemov po svetu, saj bi politični sistem radi spremenili predvsem tako, da bi partija še vedno obdržala vodilni položaj v državi, le da bi politični sistem postal bolj odprt in transparenten. Reforme kitajskega političnega sistema so tako le vprašanje časa, kajti komunistični režim hkrati s pridobivanjem statusa gospodarsko najrazvitejše države na svetu ni kombinacija, ki bi državi poleg statusa gospodarske velesile prinesla tudi status politične velesile, kar je nedvomno ena izmed prioritet kitajske politike v prihodnosti. Velesila v vzponu Velesile se nedvomno ne rojevajo vsak dan. Pravzaprav je v zadnjih 400 letih prišlo do samo dveh obratov pri vprašanju globalne oblasti. Prvi je bil vzpon Evrope, ki RADIO U NI VOX 1Q7.5 MHz SLOVENIJi-TEL INTER MARKETING www.rumenestrani.com je v 17. stoletju postala najbogatejši in najrazvitejši del sveta. Do druge spremembe je prišlo, ko so Evropo na tem mestu zamenjale ZDA in so hkrati kot ena sama država prevzele vlogo vodilne igralke na gospodarskem in političnem svetovnem prizorišču. Če bo ta vloga doletela tudi Kitajsko, bo na svetovnem političnem prizorišču nedvomno prišlo do številnih trenj. Ne smemo pozabiti, da bo kitajsko gospodarstvo leta 2015 prehitelo japonskega, leta 2039 pa ameriškega. Do največjih premikov bi najverjetneje prišlo med t. i. zahodnim zavezništvom, med Evropo in ZDA torej, saj so pogledi na razvijajoči se Daljni vzhod zelo različni. To se je še posebej pokazalo v času, ko je Evropska unija prevzela pobudo pri vprašanju odprave kitajskega embarga na orožje; odpraviti ga je želela že v času luksembur-škega predsedovanja EU v prvi po- lovici letošnjega leta, ZDA pa so tem prizadevanjem močno nasprotovale. Drugo vprašanje pa je, kako bo zahodni svet doživel "trk civilizacij", do katerega bo zagotovo prišlo, če se bo širjenje kitajskega gospodarskega vpliva v svetu nadaljevalo. Gre namreč za zelo kompleksno civilizacijo, ki se močno razlikuje od zahodne. Očitno se bosta morali prilagajati obe strani, saj bo 21. stoletje nedvomno "kitajsko". Ana Müllner Pri napredovanju Kitajske v velesilo 21. stoletja bodo imele največ težav ZDA, saj zna Kitajska voditi zelo agresivno zunanjo politiko. Avgusta 2008 bo Peking postal središče sveta m na to se v kitajski prestolnici kljub nasprotovanju prebivalcev, ki so jih morali zaradi graditve novih objektov preseliti, intenzivno pripravljajo. Po izobrazbi je sociolog in politolog. V Janševi vladi vodi ministrstvo za šolstvo in šport, ki velja za eno bolj vročih, saj ga je pred tem vodil eden glavnih ideologov LDS Slavko Gaber. Je podpredsednik Slovenske demokratske stranke, ki je najmočnejša stranka v državi. Dobrega pol leta vodite ministrstvo za šolstvo in šport. V Informaciji o stanju po ministrstvih in vladnih službah, ki je bila v javnost dana marca, ste zapisali, "da stanje na MSS, ki smo ga na začetku mandata nasledili, ni zadovoljivo". Kaj je bilo tisto, kar vas je nekako najbolj negativno presenetilo na ministrstvu? Je bilo to nerealno finančno načrtovanje? Mislim, da je bil glavni problem vodenje in upravljanje ministrstva. Državni sekretarji so imeli kar precej finančne moči, kar je oteževalo centralni nadzor nad poslovanjem. Morda je bilo tudi načrtovanje nekoliko slabše, nekatere zadeve se niso predvidevale, glavni razlog pa je v slogu finančnega načrtovanja; če npr. premalo načrtuješ za plače in več za investicije, da lahko rečeš, da je proračun razvojno naravnan, kasneje, ko zmanjka za plače, pa vzameš investicijam. Na koncu proračunskega leta nihče več ne vpraša, ali je proračun še razvojno naravnan. A pustimo to, sedaj je pomembno, kaj dela moja ekipa. Kar se financ tiče, naj povem, da smo sistem naredili preglednejši, sicer nekoliko centraliziran na ravni resorja, a smo zavodom v srednjem šolstvu za investicijska vzdrževanja in opremo financiranje bistveno decentralizirali. Ob koncu poročila ste tudi precej alarmantno zapisali, da je normalizacija stanja prvi pogoj za nadaljnji razvoj šolstva in športa v Republiki Sloveniji. Sedaj ni več čas, da bi se izgovarjali na slabo postalo šolstvo zgled gospodarnega ravnanja z davkoplačevalskim denaijem. Znano je namreč, da imamo tudi v svetovnem merilu predrago predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje. Otrok ie zmeraj manj, stroški pa iz leta v leto strmo naraščajo. Na to nas opozarjajo celo iz Mednarodnega denarnega sklada. Seveda pa ni vse v denarju. Na šolstvo ne moremo gledati le skozi denar in stroške. Sicer pa spremembe niso le strukturne narave, se pravi ni dovolj le nova organizacija ministrstva, ki je nastala z razmejitvijo z znanostjo in visokim šolstvom, ni dovolj le kadrovska prenova niti splošne spremembe sistemsko - str 11 kturn ega značaja. Razvijati se morajo tudi vsebina in metode dela v šolah. Ves svet to rešuje tako, da se učitelji doizobražujejo, ker so nosilci vsakršnih sprememb. Brez njih ni nič. Ko sem vprašal neko kolegico, v čem je uspeh Finske, mi je zatrdila, da v tem, ker se na pedagoške fakultete vpisujejo najboljši študentje in iz njih pride vrhunski kader. Tu je torej treba začeti. Pri usposabljanju učitel jev. Razumem, da je včasih težko spremeniti način dela ali celo spoznanja, ki so se nam desetletja zdela kot aksiomi. Mislite tudi na zgodovinopisje? No, tudi. Treba je slediti spremembam, novim spoznanjem, ki jih prinaša čas, tudi v zgodovino-pisju. Vsako obdobje ima značilna znamenja. Danes povzemati iz starih in ne dovolj prenovljenih učbenikov zgodovine, da ie bil TIGR teroristična organizacija, VOS pa varnostno-obveščevalna služba osvobodilnega gibanja, je, milo rečeno, ne- nister. Ena prvih stvari je bilo reševanje romske problematike na OŠ Bršljin. Se je stanje tam sedaj umirilo? Velika večina snovalcev šolske politike je spremembo na ministrskem stolčku normalno sprejela. Le del ljudi, zlasti tistih, ki so prej sodelovali kot zunanji sodelavci, a bili materialno dobro priklenjeni na šolski proračun, ne more sprejeti sprememb. Ti imajo dobre zveze z nekaterimi, nekoč posvečenimi novinarkami in ustvarjajo konstrukte, ki nimajo veliko skupnega s stvarnostjo. Eden takšnih je bil Bršljin. Pritoževali so se na različne institucije v Evropi, a na koncu izpadli smešni in dvolični. Vsi se zavedajo, da je naša politika do Romov na področju šolstva, primerjalno gledano, vzorno urejena. Precej polemik je bilo povezanih tudi s spremembo zakona o osnovni šoli. Zakaj so bile spremembe, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, potrebne? Nekatere zakonske rešitve, sprejete v preteklih letih, so bile nerazumne. Imamo npr. odlično mrežo specializiranih zavodov za otroke s posebnimi potrebami, ki so bili prav tako namenjeni inkluziji in integraciji gojencev v družbo. Zaradi vpeljave vzporednega sistema integracije, jaz bi dejal inkluzije po bližnjici, so specialni zavodi ostali skoraj brez otrok. Imamo torej dva popolnoma ločena in draga sistema za isto stvar. Te anomalije moramo odpravljati. T. i. eksterci, o katerih sprašujete, so bili še en primer, za katerega menim, da med razlogi za vpeljavo koristi otrok niso bile v ospredju. Hoteli so uvesti maturo ob koncu osnovne šole. Zakon je bil poln neskladij, zato smo ga morali spremeniti. Pri tem nismo prihranili le ogromno denarja, ampak tudi ohranili celostni pouk, kajti ciljno usmerjanje pouka k rezultatu na tem pre- Nesoglasij je bistveno manj kot v preteklosti Pogovor z dr. Milanom Zueroi dediščino, ki smo jo nasledili. Za slabosti, ki smo jih podedovali in tudi sami pridelali, prevzemam odgovornost sam. Če jih ne bom mogel razreševati, bom prepustil mesto komu drugemu. Razčiščevanja za nazaj so čedalje manj produktivna. Zavedam pa se, da bo težko vzpostaviti tak sistem, o katerem ne bodo doma in v tujini trdili, da je neracionalen in potraten, in da bo spodobno. Vse te mesece odpiram vrata razpravam o ključnih dilemah slovenskega zgodovinopisja. Včasih imam občutek, da je vse zaman. V preteklih mesecih in tednih ste bili deležni številnih napadov bodisi zaradi svojega ravnanja v nekaterih primerih, bodisi zaradi ukrepov, ki ste jih sprejeli kot mi- verjanju ima velike slabosti. Sicer pa je ta tema tako široka, da bi zahtevala poseben pogovor. Nekateri se pritožujejo, da sedaj niso povsem jasna merila za vpis v srednjo šolo oziroma da ni prav, da se spreminjajo sredi šolskega leta. Mislite verjetno merila, ki jih uporabljajo šole z omejenim vpisom. Teh je izjemno malo. Ljudem verjetno ni jasno, zakaj se jim leta in leta na strokovnem svetu ni uspelo dogovoriti o tem. Stvar je postala še posebej aktualna sedaj, ko smo (tudi služba za zakonodajo) jasno povedali, da zakon ne dopušča rezultatov eks-tercev uporabljati za ta namen. Nekaterim se je sesula paradigma. Razumete? To je to! Zanjo so bili pripravljeni kršiti zakonodajo. V preteklosti se je veliko govorilo o preobremenjenosti otrok v šoli. V skladu s tem naj bi otroke tudi delno razbremenili. Se razmišljate o tem? Z odpravljanjem balasta v učnih načrtih, ki ga je kar nekaj, bi lahko razbremenjevali tudi učence. Zakaj ne? Nedavni izsledki raziskave TIMSS so po drugi strani pokazali, da slovenski šolarji nekoliko zaostajajo v znanju za šolarji razvitih držav. Kje vidite vzroke za to? Je potrebna sprememba učnih programov? Ja, verjetno brez tega ne bo šlo. Pristojni organi so pri analizi situacije zelo počasni. Sicer pa je jasno nekaj: vsak ima v sistemu določeno vlogo in vsak prevzema določeno odgovornost za svoje delo... V predvolilnem programu strokovnega sveta SDS ste zapisali, da boste osnovni šoli vrnili vzgojno-socializacijsko vlogo, s tem da bo pri pouku večji podarek na vzgojnih vsebinah. Zapisali ste: "Šolam bomo zagotovili večjo avtonomijo pri določanju in izvajanju šolskega reda in discipline. Ponovno bomo uvedli oceno iz vedenja." Ali ministrstvo že pripravlja tovrstne spremembe? To, kar omenjate, sodi med tiste vsebinske spremembe, o katerih sva govorila prej. Šolam lahko damo organizacijsko in funkcionalno avtonomijo na več načinov. Nanaša se na vprašanje, kaj in kako lahko upravljajo drugače. Tako bi lahko reševali tudi vprašanje reda in discipline v šolah. Šole bi prevzele ključno odgovornost za razmere, ne pa da se morajo podrejati standardiziranemu sistemu v celoti. Se veliko je področij, kjer bomo poskušali decentralizirati sistem. Na področju šolstva smo pravkar vpeljali decentraliziran sistem financiranja investicijskega vzdrževanja in zagotavljanja opreme. Doslej smo na ministrstvu odločali, ali je upravičeno popraviti kakšno pipo na šolah ali ne. Zdaj smo to nalogo prenesli na srednje šole. Decentralizirali smo okoli dve tretjini za to namenjenih sredstev. Uvajamo sistem Mofas, ki pomeni programsko decentralizirano upravljanje in financiranje. Tu je odprt še kurikulum. Skratka, še veliko je možnosti avtonomije. Uveljavili jo bomo postopo- Vsako obdobje nosi značilna znamenja. Danes povzemati iz starih in ne dovolj prenovljenih učbenikov zgodovine, da je bil TIGR teroristična organizacija, VOS pa varnostno-obveščevalna služba osvobodilnega gibanja, je, milo rečeno, nespodobno. Vse te mesece odpiram vrata razpravam o ključnih dilemah slovenskega zgodovinopisja. Včasih imam občutek, da je vse zaman. ma, in to ne samo zaradi predvolilne napovedi, ampak zaradi evropske izkušnje, ki pravi, da so najboljše šole v sistemih, ki zagotavljajo čim večjo avtonomijo šolskim zavodom. V omenjenem programu ste tudi zapisali, da boste ustanovili "učiteljsko-prosvetno zbornico kot strokovno organizacijo učiteljev". alno. Pred dnevi ste v parlamentu dejali, da pri dajanju soglasij oziroma nesoglasij ne ravnate nič drugače kot prejšnji minister. Ko sem prevzel to nalogo, je nenadoma postalo najpomembnejše vprašanje, kako bom imenoval ravnatelje, kakšne kriterije in merila bom upošteval. Formalni pogoji so kar jasni, tudi postopek, ki ga sklene soglasje ali nesoglasje ministra in v katerega se z mnenjem vključijo še nekateri. Na začetku se mi je to vprašanje zdelo malo butasto, zato sem vsakemu odgovoril, da bo tako, kot je bilo doslej. Šele kasneje sem uvidel, kako velik pomen pripisujejo temu. Gre seveda za izjemno moč, ki jo ima minister. Sam si take moči nisem želel, je pa seveda vprašanje, kaj je alternativa. LDS je pripravila spremembo zakona, kije zelo enostranska. MŠŠ bo pripravilo celovitejšo spremembo. Utež je treba vrniti na svet zavodov. Moj predhodnik se je v glavnem naslanjal na mnenje učiteljskega zbora, ko pa ni bilo produktivno, se je odločil drugače. Jaz menim, da je vsaj pri osnovnošolskih ravnateljih smotrneje večjo težo dati lokalni skupnosti, ki je tudi ustanoviteljica zavodov. Sicer pa, kar se mene tiče, je nesoglasij bistveno manj kot v prejšnjem mandatu. Kaj pa pove statistika? Koliko nesoglasij je izdal prejšnji minister Gaber? V zadnjem mandatu, ki ni bil poln, je moj predhodnik dal 21 nesoglasij od okoli 140 imenovanj. Pri meni je razmerje 4 proti 88. Statistika pove vse! Nekaj težav imamo s statistiko in arhivi. Te šele urejamo, tako da bo MŠŠ tudi v tem smislu postalo konsolidirano v tem letu. Zgodilo se je, da dela arhiva, iz katerega Zgodilo se je, da dela arhiva, iz katerega sem želel narediti analizo /.../, ni bilo. To so mi odgovorni potrdili celo z uradnim zaznamkom. Pozneje se je ta del arhiva čudežno našel. Ko smo bili še opozicija, smo se zavzemali zanjo. Čeprav sem bil na začetku nekoliko skeptičen iz načelnih razlogov, sedaj vidim vse večjo potrebo po takšni zbornici, ki bi bila resnično demokratičen predstavnik celotnega učiteljskega stanu. Kot tako bi jo lahko vključili v sistem, ko gre za oblikovanje politik, kadrovanja. Postala bi močan socialni in strokovni partner. Toda razumeti morate, da je kot minister ne morem ustanavljati ali neposredno podpirati ustanavljanja. To mora biti naloga učiteljev samih. Slišim, da se nekaj pripravlja. To pa pozdravljam! Če se ustaviva še pri vprašnju imenovanja ravnateljev, ki je v zadnjih tednih zelo aktu- sem želel narediti analizo za sejo odbora DZ za šolstvo, ni bilo. To so mi odgovorni potrdili celo z uradnim zaznamkom. Pozneje se je ta del arhiva čudežno našel. Temu moramo priti do dna. Sem že sprožil preiskavo. Sicer pa statistike demantirajo vse, ki trdijo, da delam čistke v šolstvu. To smo hoteli dokazati tudi Mladini, ji ponudili v vpogled arhive, jih celo čakali ob dogovorjenem času z dogovorjenimi dokumenti, a jih ni bilo. Kljub tej korektnosti me je novinarka Mladine Hahonina ovadila, inšpektor Pal pa oglobil. Neverjetno ... Vršilec dolžnosti ravnatelja OS Majde Vr-hovnik Oton Račečič je pred dnevi vložil tož- bo na upravno sodišče zoper vašo odločitev, da mu ne izdate soglasja k imenovanju za ravnatelja. Podobno tožbo je pred leti v podobnem primeru vložil Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Tožbo je Sviz sicer dobil, vendar zaradi pritožbe ministrstva za šolstvo še ni pravnomočna. Ali lahko Račečič s tožbo kaj doseže? Pritožbe nisem videl, zato je ne morem komentirati. Ne vem, zoper kaj naj bi se pritožil. Ta odločitev mi je vzela veliko časa, temeljito sem premislil situacijo, preden sem se odločil. Povsem, kar se je zgodilo, menim, da sem se prav odločil. Kakšne spremembe načrtujete na področju srednjega šolstva? Na tem področju bo v tem mandatu najbolj zanimivo. Gimnazijo, ki je v krizi, bomo morali prenoviti, živahno bo tudi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Predsedovanje Velike Britanije Evropski uniji daje velik poudarek poklicnemu pa tudi vseživljenj-skemu izobraževanju, predvsem tistemu, kije v funkciji gospodarstva. Vsem tem trendom pri nas sledimo, ne zaostajamo za njimi. Našim izkušnjam in predlogom v tujini pozorno prisluhnejo. Tako je bilo tudi na zadnji neformalni ministrski konferenci v Londonu. Dijaška organizacija Slovenije in Sviz sta izrazila nasprotovanje privatizaciji šolstva oziroma zasebnemu šostvu. Na "levici" se ob tem pojavlja nekakšen prastrah, da bi bilo zasebno šolstvo predvsem v pristojnosti Rimskokatoliške cerkve. Ne gre za ta strah. Dobro namreč vedo, da Slovenija nima možnosti, da bi prevesila tehtnico na stran zasebnega šolstva, še manj na stran katoliških šol. Resnica je v tem, da so toliko nestrpni, da jim nočejo dati niti možnosti. Tragikomično je, če tajnik sindikata identificira le delavcev javnih šolah in nastopa proti onim drugim... Za izjavo DOS pa ne najdem smotrne razlage. Dotakniva se še nekaterih aktualnih notranjepolitičnih tem. Opozicija vladi očita, da izvaja "kadrovski cunami" v gospodarstvu, da z umikom iz gospodarstva ni mislila resno. Eni menijo, da je teh menjav še premalo, saj je tranzicijska levica še vedno močno zasidrana na številnih področjih in naj bi jo sedaj predvsem bolelo, da ni dokončala privatizacije, ker naj bi sedaj podjetja v državni lasti "prehajala v Janševe roke". V slovenskem gospodarstvu je država še vedno navzoča, saj privatizacija ni bila izpeljana. Če jo bo hotela izpeljati ta vlada, jo bo mo- rala z drugimi kadri, zagotovo pa ne s tistimi, ki sta jih nastavili LDS in ZL oz. SD in ki so politično moč zlorabljali tudi v gospodarstvu. Premier se je zadeve lotil tako, kot treba. Te očitke zlahka zavrnemo. Ne znam si predstavljati, da bi prej nastavljeni kadri lahko zastopali interese sedanje vlade v gospodarstvu ali kje drugje. Sicer pa je sestopanje levice z realne korporativne oblasti šele na začetku. Opozicija in del tako imenovane levičarske civilne družbe trdi, da se po Sloveniji širi sovražni govor. V vladnih strankah odgovarjate, da s tem politično motivirano pretiravajo. Težko govorim o tem. Demokracija omogoča marsikaj. Pri tej pobudi je sporen že pr- šno avtonomijo, da tudi levica prek različnih kanalov ne bo imela vpliva in da postane RTV uspešno podjetje tudi v upravljavskem smislu. Kako vidite težave LDS in SD, ki se soočata s krizo identitete in vodenja? Pred kakšnim letom sem predaval na humanistični fakulteti v Plznu o strankarskih delitvah v EU in Sloveniji in napovedal postopen prevzem vodilne pozicije Pahorjeve SD na levici. Četudi bi nekdo umetno posegel v ta proces, ga lahko ustavili le za nekaj časa, dolgoročno pa ne. LDS je programsko in kadrovsko iztrošena in neperspektivna. Stranka take provenience tudi sicer ni bila nikoli močno zasidrana v našem kulturno-političnem LDS bo obstajala, še naprej bo krojila usodo slovenske politike, vendar nikoli več tako, kot jo je. SDS tako dobiva novo tekmico, to je SD. Vendar bo morala le-ta še nekaj časa delati, da bo postala velika stranka. Ima nekaj uteži, ki ji preprečujejo hitrejši vzpon. vi stavek. Med drugim želi podčrtati, da ta oblast grdo ravna tudi z Romi. Verjetno so imeli pred očmi primer Bršljin. Nenehno se poskuša izzvati kulturni boj, najti ideološko začinjene teme in potem nas kot običajno predstaviti kot umazance, sebe pa kot samo dobroto. Marsikdo, ki je to podpisal, ne razume konteksta in okoliščin tovrstnih manipulacij. Kdo je bolj ali manj nestrpen, o tem bi se lahko pogovarjali. Levica se strogo drži teze o represivni toleranci, ki pomeni omejeno toleranco, se pravi nestrpnost do vsega, kar ni po volji njihove ideologije. To je eno od poslednjih ideoloških daril frankfurtske šole. O novem zakonu o Radioteleviziji Slovenija se bo odločalo na referendumu. Verjetno se bo to povezovalo tudi z zaupnico oziroma nezaupnico vladi. Na drugi strani opozicija nima kaj izgubiti, saj je tako ali tako precej na dnu. O tem je bilo že toliko povedanega. Sedaj je nova situacija, ker je to postalo referendumsko vprašanje. Seveda ne gre za dilemo, ali naj bo RTV državna ali javna. Prvotni zakon o RTV je bil tako narejen, da je imela stara levica tudi prek t. i. civilnodružbenih predstavnikov monopol in odločilen vpliv na RTV. Spomnim se, kako so takoj potem odpravili programske svete, ki so v začetku 90. let ocenjevali delo uredništev. Potem so napravili čistko in odpravili te organe civilne družbe. V njih so sodelovali Jože Snoj, Niko Grafenauer, Mišo Jezernik itd. Se enkrat, ne gre za to, da bi sedaj mi prevzeli oblast nad RTV, gre za to, da zagotovimo tak- okolju. LDS bo obstajala, še naprej bo krojila usodo slovenske politike, vendar nikoli več tako, kot jo je. SDS tako dobiva novo tekmico, to je SD. Vendar bo morala le-ta še nekaj časa delati, da bo postala velika stranka. Ima nekaj uteži, ki ji preprečujejo hitrejši vzpon. Kaj pa vladne stranke? Ali lahko rečemo, da je slovenski politični prostor že skoraj normalen? V Sloveniji se oblikuje podobno Strukturiran političnostrankarski prostor kot v zahodni Evropi, to jedvopolni, z levo in desno sredino, ki se vse bolj zbližujeta. Na obeh straneh ali polih prevladujeta močni stranki. V tem, strukturnem smislu, se pri nas zadeve normalizirajo. S priključitvijo naših strank evropskim strankarskim povezavam postajajo tudi v vsebinskem in konceptualnem smislu zrele politične organizacije. Zato tudi za slovenskega vo-lilca postaja ponudba na političnem trgu, če se tako izrazim, primerljiva z evropsko in tudi v tem smislu lahko govorimo o normalizaciji. Glavna tekma med strankami poteka na dveh ravneh: boj za oblast med poloma, boj za prevlado v bloku pa znotraj polov. Če bi vzeli tak model za normalen, bi lahko ugotovili, da je slovenska desna sredina že konsolidirana, levica še ni, a bo konsolidacija šla v smeri, ki sem jo omenjal prej. Manjšim strankam sodelovanje v vladi omogoča preživetje. Zato bodo v politiki, pa naj gre za še tako izrazit dvostran-karski prostor, igrale ključno vlogo pri kreiranju politične oblasti. Zagotovo je NSi na desnici perspektivnejša kot LDS na levici. Metod Berlec Judovska tradicija in krščanske katakombe Strokovnjaki Univerze v Utrechtu so pri preučevanju judovskih katakomb pod vilo Tor-lonio v Rimu ugotovili, da so te katakombe, ki so zelo podobne najbolj znanim krščanskim katakombam ob Vii Appii v Rimu, najbrž stoletje starejše. Leonard V. Rutgers in njegovi sodelavci so starost katakomb določili na podlagi radiokarbon-ske metode. Glede na izsledke raziskav so katakombe pod vilo Torlonio začeli uporabljati v 2. stoletju, medtem ko so jih kristjani uporabljali med 3. in pravil švicarski režiser Christoph Marthaler, naslo\Tii vlogi sta pela ameriški tenorist Robert Dean Smith in švedska sopranistka Nina Stemme. Glasbeno vodstvo je prevzel Japonec Eiji Oue, pni Azijec, ki je dirigiral v Bayreuthu. Opera Tristan in Izolda bo na festivalu izvedena šestkrat. Sest ponovitev bosta doživela tudi Leteči Holandec, ki bo že tretje leto zapored uprizorjen v režiji Clausa Gutha, dirigiral bo Л larc Albrecht iz Nemčije, ter Tannhäuser s še vedno aktualno insce- nacijo Philippa Arlauda iz leta 2002 in pod vodstvom nemškega maes-tra Christiana Thielemanna. Lohengrin bo na ogled sedemkrat v postavitvi Keitha Wamerja iz leta 1999, dirigiral bo Nemec Peter Schneider, Parsifal pa petkrat v lanski produkciji Christopha Schlingensiefs - taktirka bo v rokah francoskega skladatelja in dirigenta Pierra Bouleza. Prstana ne bo Na festivalu pa letos ne bo 16-urne tetralogije Nibelunški prstan, ki so jo v Bayreuthu nazadnje videli lani v produkciji Jürgena Flim-ma. Kot pra\ijo organizatorji, bo Nibelunški prstan na Wagnerje-vem festivalu spet prihodnje leto. datelj sam, lahko prisluhnilo le 60 tisoč obiskovalcev. Res škoda, da ta odmevni festival ni dostopen več ljubiteljem Wagneijevih oper. Barbara Kavtičnik V nemškem mestu Bayreuth poteka Wagnerjev festival. Gre za prireditev, ki bo trajala mesec dni, posvečena pa je izključna delu skladatelja Richarde Wagnerja (1813-1883). Siriindevetdeseti Wagnerjev festival so odprli v ponedeljek, 25. julija. Odprtje je v velikem slogu zaznamovala nova, težko pričakovana produkcija ljubezenske drame Tristan in Izolda, ki je na "zelenem gričku" niso uprizorili vse od leta 1999. Novo inscenacijo Tristana, deseto v zgodovini festivala, je pri- Za novo podobo naj bi po prvotnih načrtih poskrbel kontraverzn i danski filmski režiser Lars von Trier, vendar je sodelovanje odpovedal. Izziv je sprejel nemški gledališki režiser in pisatelj Tankred Dorst. Le za izbrance Do 28. avgusta se bo zvrstilo 30 ponovitev Wagnerjevih oper, poleg Tristana bodo uprizorili še Lohen-grina, Letečega Holandca, Tannhä-userja in Parsifala. Vseh 30 uprizoritev je menda že razprodanih, povpraševanje po "neudobnih lesenih sedežih" je preseglo ponudbo. Glasbi nemškega opernega mojstra bo tako na festivalu, ki gaje začrtal skla- 5. stoletjem. Na običaj kristjanov v starem Rimu, da so svoje mrtve pokopavali v katakombah, je torej lahko vplivalo judovsko izročilo. Strokovnjaki so v poročilu zapisali: "Ker se je krščanstvo v Rimu razvilo iz judovstva in ker so judje in kristjani do pozne antike delovali skupaj, je mogoče, da je na način pokopavanja kristjanov vplivala judovska tradicija." To pa bi pojasnilo tudi zu- kristjanov in katakombami pod vilo Torlonio. Pod površjem Rima so do danes odkrili okrog 60 krščanskih in dvojne judovske katakombe. Katakombe pod vilo Torlonio so bile na začetku 20. stoletja zazidane, potem ko je leta 1925 dal Benito Mussolini ob svoji rimski zasebni rezidenci urediti park. Šele pred štirimi leti so v Rimu sklenili, da bo-nanje podobnosti med najstarej- do omenjene katakombe restav-šimi podzemnimi pokopališči rirali in jih odprli za javnost. razstavi zapisal, da postaja umetnost vse bolj odprt sistem komunikacije, pretoka idej, prepletanja izkustvenega in potencialnega. "S prestopom v polje virtualne kreativnosti in s tem povezanih izvedbenih praks prihaja v ospred je vprašanje spremenjenega odnosa originalnosti umetniškega predmeta, ki ga je moč označiti kot prepad med vsebinsko razsežnostjo eksponata kot materialnega artefak-ta in vsebino pojava samega." Po Mehmedovičevih besedah je grafika verjetno prva reproduktivna umetnost, ki predstavlja določen odmik od unikatnosti izvirnika. Vsekakor pa gre tukaj kljub okvirni opredelitvi grafike v smislu reproduktivnega procesa še vedno za prezentacijo materialnih stvaritev z zadostno fizično privlačnostjo oziroma optično močjo, kot je znana pri klasični likovni umetnini. Vabljeni k ogledu! Barbara Kavtičnik grafičnih ateljejih. Razstavljena dela ponujajo svojevrsten estetsko-umetniški užitek. Hribarjeva dvorana gosti obsežno razstavo grafik, nastalih v dveh grafičnih ateljejih - italijanskem D Labora-torio di Nola, ki deluje v bližini Neaplja, in koprskem Atelier Sqart, ki skrbi za produkcijo grafične sekcije Društva likovnih umetnikov Insula. Kustos Dejan Mehmedovič je ob Konec julija je v Istri že sedmič zapored zaživel filmski festival. Prikazali so okrog 80 filmov v glavnem programu, programu filmov festivalskega partnerja Dunaja, programu kratkega filma, sekcijah Test in Posebne projekcije ter v izboru kratkih filmov, ki so bili dostopni tudi na festivalski spletni strani. Filmi so bili na ogled na trgu, osrednjem prizorišču z 800 mesti, v od- prtem kinu Barbacan, v kinu Bauer, kjer so potekale dnevne projekcije, in v "Jol man jem kinu", kjer so predvajali filme za zahtevnejše gledalce. Po izboru lurice Pavičič so si obiskovalci istrskega mesta lahko ogledali filme Manderlay Larsa Von Trierja, My Summer of Love Pavla Pawlikov-skega, Comme une image Agnes Ja-oui, Strings Andersa Ronnowa Klar-lunck, Land of Plenty WimaWender-sa, U-Carmen eKhayelitsha Marka Dmforda Maya, Day and Night Simona St,iha, Antares Goetza Spiel-manna, Such mich nicht Tilmana Zensa, My Stepbrothers Frankenste- in Valerija Todorovskega, Death of Mr. Lazarescu Cristi Puiu, Bal-can-can Darka Mitrevskega, 4 Ilije Hrža-novskega in Guy X Saula Metzsteina. Med dokumentarci je bilo mogoče izbirati med filmi The Yes Men Dana Ollmana, Sarah Price in Chrisa Smitha, Darwin's Nightmare Huberta Saupe-ra in Tarnation Jonathana Caouettea. Barbara Kavtičnik ed doqodka Kredarica 2G05 Vljudno Vas vabimo na KULTURNI VEČER v Triglavskem domu na Kredarici 5. avgusta 2005 (na dan Marije Snežne) in 6. avgusta 2005 (na predvečer 110. obletnice postavitve Aljaževega stolpa), obakrat ob 20.30. Sodelujejo: baritonist MARKO KOBAL, igralca JERNEJ in TONE KUNTNER, citrar TOMAŽ PLAHUTNIK. Oba večera sta posvečena 160. obletnici rojstva triglavskega župnika JAKOBA ALJAŽA. Kakor vsako poletje je tudi letos KUD France Prešeren obogatil vroče dni in noči s kulturnim dogajanjem, ki sliši na ime Trnfest. Privoščite si lahko več kot 100 prireditev. Mednarodni poletni festival Trnfest od konca julija do konca avgusta ustvarja posebno ozračje in skrbi, da v prestolnici poleti ni kulturnega mrtvila. Letošnji festival ponuja žanrsko zelo raznolik program z domačo in Poskrbljeno je za odrasle in otroke. Г J rJ r1 J Г Г-Ј- mednarodno udeležbo izvajalcev. V lija, odprlo poljsko ulično gledališče petih tednih se na letnem odru in na Teatr Porywacze Cial s predstavo dvorišču KUD France Prešeren Funny Faces. Med letošnjimi glasbe-predstavljavečkot lOOglasbenih,gle- nimi gosti naj omenimo makedonsko skupino Pitzi-kato, naši predstavniki pa so med drugimi Jani Kovačič in njegova zasedba Sextett z, N'Toko, Hic et Nunc in Elektro-stars. Nastopili bodo tudi glasbeniki Dhoad Gypsies from Rajahstan iz daliških, plesnih, filmskih, likovnih Indije, italijansko-hrvaška zasedba in fotografskih dogodkov. Posebej East Rodeo ter ameriški glasbeniki dobrodošlo je to, da je Trnfest kot Woven Hand in No Use for a Name, vsako leto tudi tokrat brezplačen. Za otroke na Trnfestu nastopajo in pojejo Romana Krajnčan, Teater Kuglica, cirkus Buffeto in drugi. Ot-Festival Trnfest je v sredo, 27. ju- roci imajo tudi priložnost aktivne udeležbe na festivalu, saj so zanje pripravili številne delavnice, na katerih Vsklopufestivalabovzadnjihdneh lahko ustvarjajo. Kar na štirih razsta- tudi mednarodni ulični festival Emon- vah se predstvalja Žiga Koritnik, ples ska promenada. Med 26. in 30. avgus- zastopa Dušan Teropšič s predstavo ioni bodo Trnovski most in I n ion Mesto solz, črnogorski ustvarjalec sko ulico od Glasbene šole Vič do ka- Željko Stanjevič na Trnfestu gostuje s pelice zasedli umetniki iz 14 držav, ki predstavo Sanljivi nagon, za lutke za bodo mimoidoče zabavali z več kot odrasle pa skrbi teater Kalejdoskop. 30 interaktivnimi dogodki. V New Yorku prikazali Kozoletove Rezervne dele V newyorškem kinu na prostem v parku Socrates Sculpture v Queensu so sredi julija predvajali film slovenskega režiserja Damjana Kozoleta Rezervni deli. Ogledalo si ga je več kot 1.000 ljudi. Ko-zoletov film je bil v sklopu vsakoletnega festivala filma, glasbe, plesa in hrane, ki ga park prireja v sodelovanju z Muzejem gibljivih slik in s Partnerstvom za parke, prikazan hkrati s kratkim filmom Evropa. Letos je sodeloval tudi slovenski generalni konzulat v New Yorku. Slovenska vas Društvo Slovenska vas Društvo Slovenska vas iz Argentine je izdalo zbornik 50 let Slovenske vasi (dobi se na društvu Slovenija v svetu v Šentvidu). Zbornik je pravzaprav kronika Slovenske vasi od leta 1952 do 2002. Začetki Slovenske vasi v Buenos Aire-su so povezani s prihodom povojnih (političnih) izseljencev v Argentini. "Oče" Slovenske vasi je duhovnik Janez Hladnik, kije pri argentinskih oblasteh izposloval, da so se lahko politični begunci preseljevali v Argentino. Vse- izgubljal pokrajino za pokrajino v korist vojaško močnejših sosedov in nekdaj mogočni imperij se je skrčil le na mesto samo in bližnjo okolico. 29. maja 1453 so mesto pod vodstvom Mehmeda Osvajalca osvojili Turki in ga pod imenom Istanbul spremenili v prestolnico svoje države. Friedrich Nietzsche Slovenska matica Pod naslovom Človeško, prečlo-veško (Filozofska knjižnica, 50. zvezek) sta na 600 straneh izšli dve knjigi "v eni" znamenitega nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844— 1900). V knjigi seje skušal dokončno otresti zunanjih vplivov in uresničiti veliki začetni miselni polet lastne filozofije. Knjiga, izdal jo je leta 1878, je napisana v obliki aforizmov: v prvi knj i-gi jih je 638, v drugi pa 408 in 350. V spremni besedi z naslovom Preko iro- Friedrich Nietzsche bina je razdeljena na enajst poglavij: Društvo Slovenska vas, Lazaristi v Slovenski vasi, Slovenska šola v Slovenski vasi, Slovenski srednješolski tečaj Mladina v Slovenski vasi, 55. obletnica mešanega pvvskega zbora Slovenske vasi, Gledališče v Slovenski vasi, Olepševalno društvo Slovenska vas, Zveza mater in žena, Se nekaj o glasbenem življenju, Slovenski dnevi v Slovenski vasi. Bizanc Založba Karantanija Pod naslovom V 'zpon in padec Bi-zan ca je Bogdan Sajovic podal strnjen opis tisočletne zgodovine mesta, ki ga je Konstantin Veliki zgradil kot novo prestolnico Rimskega imperija. Mesto je po propadu imperija postalo dedič rimske slave in njegovih vzhodnih posesti. Skozi stoletja je bilo pod udarci zunanjih sovražnikov pa tudi zaradi notranjih razprtij, zato je čedalje bolj izgubljalo moč, ohranjalo pa nekdanji blišč, ki ni bil več v skladu z vojaško-politično situacijo. Imperij je ČLOVEŠKO, PREČLOVEŠKO nije do ustvarjalne človeškosti je Edvard Kovač zapisal, daje s to knjigo Nietzsche "stopil na pot poistovetenja bolečine in misli. V tem velikem udejanjanju lastne filozofije bo ostal sam. V snovanju svoje filozofije 'ne bo več potreboval ne religioznosti in ne umetnosti'. Ker se bo odrekel prečloveškim težnjam, ki obupajo nad življenjem, begajo v onostranstvo, poveličujejo trpljenje in bolečino zaradi njiju samih, bo lahko stopil v zrelost človeških misli, kjer ni več utvar, da bi bilo mogoče po bližnjici stopiti v večnost." Kolesarski vodnik Založba Narava Založba Narava je izdala gorsko- (Г-, I "i V H ' t: • T - il f! ' 1 V -P- I < p \l Danild Goloti- L,- GORSKOKOLESARSKI VODNIK po Mežiški, zgornji Dravski in Mislinjški dolini kolesarski vodnik Koroška, po Mežiški, zgornji dravski in Mislinjski dolini. Vodnik, ki poskuša na enem mestu predstaviti predloge kolesarjenja, kulturne, turistične in naravne posebnosti vtem severnem delu Slovenije, je poln koristnih in natančnih podatkov. Uvodoma je strnjeno predstavljena Koroška z dolinami in izhodiščni kraji kolesarskih poti. Vsaka pot ima pregledno karto z vrisano potjo, ki je označena s številkami na križiščih, v posebni tabeli pa so označene smeri vožnje, tako da seje praktično nemogoče izgubiti. Označeni so težavnost in tehnika vožnje, potreben čas in povprečna hitrost, prečni prerezi poti z grafom in zanimivosti ob poti. Kot je zapisal avtor vodnika Danilo Golob, je Koroška dovolj raznolika, da bo zadovoljila tako izletniško usmerjenega posameznika aH skupino in tudi telesno dobro pripravljenega kolesarja, ki uživa v zahtevnejših vožnjah. Zofka Kveder Založba DZS V zbirki Slovenska klasika so izšle črtice in novele Zofke Kveder ter roman Njeno življenje. Spisi Zofke Kvedrove (1878—1926) vsebujejo bogato socialno in individualno življenjsko znanje in z njim povezan pisateljski pogum. Njeno najpomembnejše delo roman Njeno življenje je bilo natisneno leta 1914, vendar je izšel šele 1918. Zgodba temelji na naturalistični doktrini o dednosti in miljeju, a je vsa zrasla iz življenja, iz avtoričinega spoznanja o ženski trpnosti in neozaveščenosti, ki najde edino reši-tevvsmrti. Urednik zbirke Iztok Ilich je prispeval spremno besedo pod naslovom Zofka Kveder, naša prva poklicna pisateljica. V njej je zapisal: "Do zadnjega trenutka neuklonljiva borka zoper nepravilnosti in krivice v družbi je puščala sledove svojega delovanja tudi na mnogih drugih področjih. In bilo bi jih - zlasti literarnih - zagotovo še več, če duševno zlomljena le malo pred smrtjo ne bi zažgala 'za dva velika zaboja' dnevniških zapiskov in drugih rokopisov." Vmesna Evropa ZRS, Koper Knjiga Filipa Tunjiča Vmesna Evropa (izdalo Znanstvenoraziskovalno središče Koper) je sinteza političnogeo-grafškega in politološko obramboslovnega raziskovanja v Sloveniji. Hkrati je prva, ki s političnogeografškimi metodami preučuje in predstavlja prostorske in ozemeljske razsežnosti stabilnosti ter varnosti in dokazuje, da bistvo stabilnosti in varnosti leži v teritorialnih pojavih, procesih, odnosih in aktivnostih. Avtor na izviren način preučuje politične meje in n jihovo konfliktnost, saj \idi v njej imanentno obliko politične organizacije prostora. Pri tem se naslanja na teoretično-empirični model in uvaja v politično geografijo nove sisteme kvantitativne analize. Biseri sveta Založba Mladinska knjiga Ob 15. obletnici poimenovanja revije Gea prinaša monografska izdaja Biseri sveta v očeh svetovnih po-potnikovbbor petnajstih znanih slovenskih avtorjev, ki so objavljali svoje besedilo in slike v stalni rubriki z ena- t 1 * > <* «*» V wf." Biseri sveta kim naslovom. Kakovostne fotografije dopolnjujejo osebno napisano besedilo, ki razgrne pred očmi bralca osupljive prizore od vsepovsod po svetu, vsi pa prej ali slej pristanejo v domačem biseru — Sloveniji. Ilustracije so linorezi Bare Remec, ki jih je naredila ob prihodu v emigracijo v Argentino okrog leta 1949. Letos so se zvrstile številne slovesnosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne in dogodkov, ki so povezani z njim. Ti dogodki so bili za Slovence še posebej tragični, saj z umikom okupatorja nismo bili osvobojeni, ampak nam je zavladala komunistična diktatura. Revija Tretji dan je tako v zadnji številki dogodkom namenila poseben blok prispevkov. Objavljamo prispevek zgodovinarja dr. Borisa Mlakarja o šestdeseti obletnici osvoboditve in še česa. TJ , -___^ I ___J---J bila toliko bolj uničujoča zaradi pri-slovične nemške učinkovitosti. Med Hitlerjem in Stalinom Toda tudi v sami Sovjetski zvezi je konec vojne prinesel neštevilo novih človeških preizkušenj in tudi tragedij, ki so izhajale že iz logike delovanja boljševističnega mehanizma, za katerega so vojna dogajanja pomenila dodatno vzpodbudo in "prispevala" dodaten (človeški) material za izkazovanje njegove učinkovitosti in samoutemeljevanja. Že med vojno je dal Stalin pod pretvezo sodelovanja z Nemci preseliti na drugo stran Urala cele narode in konec vojne za večino njihovih pripadnikov ni pomenil tudi vrnitve v domovino. Zaradi objektivnega in tudi načrtnega procesa rusifikacije manjših narodov je lahko prišlo do absurdnega, a hkrati logičnega položaja, da so ob prodiranju nemške vojske proti vzhodu mnogi le-to pozdravljali kot osvoboditeljico izpod rus- J' Ifj r1 r1 JJ ЛЈШЈШШ^У Ob vsakokratnem spominjanju na konec druge svetovne vojne - in letos je od tega minilo že šestdeset let - stopa naravno pri večini ljudi v ospredje pozitivna plat tega dogodka, pri čemer so mišljeni predvsem nastop miru, zmaga zavezniškega tabora nad silami osi, torej nad fašizmom, nacizmom in japonskim militarizmom (za zmago nad slednjim je bilo sicer leta 1945 treba počakati še nekaj mesecev) in na s tem povezano osvoboditev pri narodih, ki so bili med vojno okupirani. Vendar je vsaj v tem zadnjem segmentu spomin evropskega človeka razdeljen: v zahodni Evropi je spomin na osvoboditev neskaljen in za veliko večino ljudi oziroma za večino tistih, ki še imajo aktiven ali oseben odnos do dogodka, predvsem spomin na konec trpljenja, zatiranja in pomanjkanja, spomin na obnovitev demokracije in pravne države. Seveda gre dodati, da po vsej verjetnosti to ne drži povsem za del prebivalstva Nemčije in Italije kot tudi za nekdanje kolaboracioniste in njihove potomce, a ti kljub vsemu predstavljajo manjši del prebivalstva, V jugovzhodni in predvsem v vzhodni Evropi omenjena neskaljena ve-selost zadeva že manj ljudi, v nekaterih deželah verjetno le manjšino. Tu mislimo na splošno znano dejstvo, da je omenjeni del Evrope s koncem vojne prišel pod neposredno ali vsaj posredno zasedbo Sovjetske zveze, kar je povzročilo tudi vsiljenje sistema t. i. ljudske demokracije, kar je v praksi pomenilo diktaturo komunistične partije, vpeljevanje političnega sistema po sovjetskem zgledu in omejevanje državne oziroma narodne suverenosti. Seveda je tudi tam v samem letu 1945 vladalo veselje, po- sebej med vojaki Rdeče armade in prebivalstvom poprej okupiranih ozemelj, kajti nacistični okupacijski sistem je na teh območjih dejansko dosegel najnižjo točko nečlovečnosti in sprevrženosti, ki je kega oziroma sovjetskega (revolucionarnega) jarma. Čeprav predvsem Hitler zaradi svojega zaničevanja Slovanov za tovrstne nagibe ni imel nobenega posluha, pa je kljub vsemu na teh območjih prihajalo do nezanemarljive kolabora-cije z okupacijskimi oblastmi. Vsekakor je pri tem šlo za strašno dilemo in nemogočo izbiro: s Hitlerjem ali s Stalinom! Če so izbrali "Hitlerja", so bili glede na splošni kontekst druge svetovne vojne hkrati že obsojeni na poraz, tako rekoč morali so biti poraženi. Če pa so izbrali "Stalina", je bil rezultat pač znan, v njegovem "objemu" so bili že do tedaj. Žal se je ta izvorno protirevo-lucionarna in protiruska naravnanost povezovala z agresivnim antisemitizmom, kar je privedlo do . — — - novih tragedij. Seveda imajo pri tem svoje "zasluge" tudi nacistične oblasti, ki so to na različne načine še vzpodbujale. Nekakšen simbol in labodji spev hkrati je v prej opisanih procesih predstavljala akcija nekdanjega sovjetskega generala Andreja Vlasova z njegovo Rusko osvobodilno armado. Dejstvo, da je ena divizija te armade v začetku maja 1945 hotela pomagati vstaji Čehov v Pragi, a je bila njena pomoč zavrnjena, je dodatno ilustriralo brezizhodnost in "vnaprejšnjo" tragično usodo nekaterih subjektov v drugi svetovni vojni. O avtentičnosti narodnoosvobodilne naravnanosti Fincev, ko so se priključili Nemčiji v operacijah proti Sovjetski zvezi, da bi osvobodili pred kratkim okupirano Ka-relijo in okolico Leningrada, seveda ni mogoče dvomiti. Na podobna izhodišča kaže tudi malo znano dejstvo, da so še dolgo v 50. in celo 60. letih v Ukrajini in Litvi delovali protisovjetski partizanski oddelki. Začetek nove kalvarije Konec vojne je bil za vse omenjene protisovjetsko usmerjene ljudi in tudi, kar je bilo posebej značilno, za nekdanje sovjetske vojne ujetnike sicer konec ene diktature, toda hkrati tudi začetek nove kalvarije. Ni nujno, da so bili preprosto pomor-jeni, Sovjetska zveza je imela namreč za odstranitev resničnih in potencialnih nasprotnikov na razpolago druga učinkovita sredstva: predvsem Sibirijo oziroma gulage. Bolj ali manj podobno, čeprav ne nujno v takih ekstremnih razsežnos- Resnica za spravo Tretji dan, krščansko revijo za duhovnost in kulturo, upor in Odporništvo in revolucija (Janez Zdešar), kot piše v podnaslovu, izdajata Društvo SKAM in Med- Zadnja meščanska demokratična vlada (Helena Jak- škofijski odbor za mladino že 34. leto. Revija prinaša litsch), Škof dr. Gregorij Rožman in njegova pravica kakovostne prispevke o duhovnosti in umetnosti pa (Anton Drobnič), Črni junij (Stane Granda), Names- tudi o različnih družbenih problematikah. V letošnji to svobode in demokracije pol stoletja totalitarizma številki 5-6 je objavljen obsežnejši blok z naslovom Resnica za spravo, ki ga je uredil Lenart Rihar, v njem pa je objavljenih dvanajst prispevkov, ki iz različnih zornih kotov obravnavajo dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej: Slovenija - okupacija, upor, boljševistična revolucija, državljanska vojna, komunistični rasizem (Jože Dežman), Komunizem: revolucija, ek-sodus, genocid in teror (Lenart Rihar), Šestdesetletnica osvoboditve in še česa (Boris Mlakar), A. D. 1945 (Marko Kremžar), Protikomunistični tih, se je dogajalo tudi drugod na vzhodu in jugovzhodu Evrope in zato ni presenetljivo, če se pri splošni opredelitvi časa spomladi 1945 pogosto ne uporablja več brezrezervni izraz osvoboditev, temveč večkrat kar "osvoboditev". Na ta problem sta ob petdeseti oziroma šestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne več kot odmevno opozorila tudi zadnja predsednika Združenih držav Amerike. Po drugi strani se to dogaja tudi že pri resnih zgodovinopisnih študijah, ki obravnavajo npr. dogajanje v Sloveniji. Zanimivo in intrigantno pa je, da to velja predvsem za avtorje, ki živijo in delajo v tujini, medtem ko so pisci v sami Sloveniji v zvezi s tem previdnejši. Seveda je bil medvojni položaj v Sloveniji oziroma Jugoslaviji in morebiti tudi v Albaniji specifičen, saj je v teh državah prišlo do t. i. avtentične revolucije, kar naj bi pomenilo, da je komunistična partija tu prišla na oblast s pomočjo oziroma prek vodenja odporniškega gibanja in brez neposredne podpore Sovjetske zveze, konkretno vojaške moči Rdeče armade. Partijsko-poiicijski režim Kljub temu lahko rečemo, daje v Sloveniji ob koncu vojne prevladovalo veselje, saj je s tem prenehalo tisto neposredno vojno stanje, tretji dan 5/6 (pogovor z dr. Milkom Mikolo), Življenje duhovnikov na Severnem Primorskem v letih 1953-1966, П. (Marija Čipič Rehar), Skozi tolike nevarne skrajnosti (Justin Stanovnik). Ta številka prinaša še tri "standardne" prispevke: Jezus zdravnik: paradigma ali edinstven fenomen? (Keith Warrington), Jezusovo umivanje nog učencem pri zadnji večerji-znamenje evharistije (Damjan Tikvič), Prevzem narodne dediščine kot bistvena poteza Heideggrove misli ter njegov odnos do metafizike (Ivo Krže). V. M. ki je npr. zaradi vojaških operacij -ne glede na to, katere formacije so bile vanje vpletene, - prinašalo opus-tošenje, smrtne žrtve, begunstvo, strah. Slovenski narod je bil s strani okupatorjev obsojen na kulturno in politično smrt in njihov poraz in izgon je tako pomenil prenehanje te nevarnosti. Zaradi premnogih žrtev je bilo upanje in zanašanje na prihajajoči mir toliko večje, tudi v zvezi z morebitnim uspehom v boju za zahodne (in severne) meje. Pregnanci in interniranci so se vračali domov, t. i. moralni pogon je še nekaj časa zadostoval pri "obnovi porušenih domov". Poleg tega so mnogi resno verovali v prihodnost izgradnje socializma, tudi pod vtisom brezprizivne in vse bolj samoumevne vodilne vloge komunistične partije, ki naj bi v svojem programu imela vzpostavitev socialistične oziroma komunistične družbe. Po drugi strani pa je bila za marsikoga to resnično le "osvoboditev" ali celo še kaj hujšega. Poleg slovenskih domobrancev (tedaj organiziranih v Slovensko narodno vojsko) in dela njihovih svojcev in sopotnikov, ki so se umaknili in odšli v begunstvo, so prišli pod udar novega partijsko-policijskega režima tudi vsi drugi dejanski in potencialni nasprotniki, od podpornikov do-mobranstva, sredincev, duhovnikov, samostojno mislečih intelektu- alcev in nekdanjih politikov pa do t. i. kapitalistov, obrtnikov, trgovcev in kmetov (kulakov!). Ko so bili pobiti vrnjeni domobranci, ko so bili obsojeni, nevtralizirani in razlaščeni vsi drugi omenjeni nasprotniki in ko je kmečki stan vklenjen v policijsko-birokratsko-davčne verige, je bil cilj partijske države dosežen: zavladala je diktatura delavskega razreda, v katerega imenu je dejansko vladala komunistična partija, v njenem okviru pa "še bolj dejansko" partijsko vodstvo s pomočjo tajne policije. Druga faza revolucije je bila končno dovršena. Konec prihodn jič Dr. Boris Mlakar ^рцм 102.1 V i v a, M.Sobota mm7- Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 Http: //www. radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Poglavitni namen avtorjevega raziskovanja je bil predstaviti rodbino Auersperg v času in prostoru. Zanimanje za Auersperge ni pojav današnjih časov', temveč je staro več stoletij, pa vendar kljub svoji skoraj tisočletni navzočnosti v srednjeevropskem prostoru do zdaj še niso bili deležni sintetične in analitične obdelave, ki bi rodbino zajela kot celoto. Po- leg tega večina del, v katerih nastopajo Auerspergi, vsebuje številne netočnosti in pomanjkljivosti, zaradi česar je lahko popačena tudi slika širšega zgodovinskega dogajanja. Avtor je zato s svojo raziskavo želel enkrat za vselej razjasniti (pogosto zapletena) sorodstvena razmerja v tej rodbini, in to ne le v liniji, ki se nanaša na Kranjsko, temveč je v raziskavo zajel celotno rodbino, tudi njen spodnjeavstrijski in knežji del. Raziskovanje je utemeljeno na obsežni literaturi, bistveni del pa predstavlja arhivsko gradivo iz številnih srednjeevropskih javnih in zasebnih arhivov. Sama zasnova monografije je zelo preprosta: rodbini Auersperg oziroma njenim posameznim članom sledi kronološko od prve omembe v virih leta 1162 (oziroma 1062) pa do današnjega časa. Čeprav je avtor s svojim raziskovanjem posegel tudi v 20. in celo 21. stoletje, je težišče dela omejeno s koncem prve svetovne vojne, razpadom avstro-ogrske monarhije in formalno odpravo plemstva. Rodbina je po tem obdobju predstavljena le v nekaj najtemelj-nejših potezah, ki so potrebne za razumevanje njene današnje podobe, njenega današnjega položaja. Prvi del zajema rodbino v srednjem veku. Avtor razgrne številne teorije o mogočem izvoru Auer-spergov in skuša najti zrno resnice ■ЈЕл1Јр1£ МЕМОИАГ; v srednjeveških legendah, povezanih s turjaško rodbino. Njegove ugotovitve glede genealoške podobe Turjaških, ki temeljijo predvsem na arhivskem gradivu, prinašajo povsem drugačno sliko od do zdaj uveljavljene. Zaradi specifičnosti raziskovanja in predstavljanja srednjeveške zgodovine je zgodovina rodbine do okoli leta 1500 zajeta v posebno poglavje, čeprav bi lahko kontinuiteto glavne veje s Turjaka vlekli nepretrgano od 13. stoletja do danes. Novoveški sklop je razdeljen na tri dele, od katerih vsak zajema eno od treh glavnih linij - kranjsko, knežjo in avstrijsko. Vsak del pa je razdeljen še na več poglavij, v katerih so predstavljene posamezne veje vsake linije, ki se imenujejo po gospostvih oziroma gradovih, kjer je omenjena veja (vsaj v začetku) živela. Pogosto se je namreč zgodilo, da so člani neke veje prodali svoje izvorno gospostvo oziroma grad, vendar se je poimenovanje celotne veje po izvorni posesti kljub temu ohranilo. v Današnja podoba gradu Turjak, enega najstarejših gradov na Slovenskem Zgodovinar slovenskega plemstva meznika znotraj rodbine, raziskati Sledi Se leksikalni del monögrafi- njegovo osebno usodo, predstaviti je, v katerem so po abecednem vrst- ga/jo z njegove/njene človeške plati, nem redu s temeljnimi podatki prell- razkriti, kakšna oseba se skriva za stavljeni vsi člani rodbine Auersperg imenom iz zaprašenih arhivskih do- od 12. do 21. stoletja. Za plastičen kumentov in s starih portretov. Stem prikaz posesti in razprostranjenosti je ustvaril mozaik človeških usod, ki Auerspergov je avtor v svojo razis- v končni fazi razkrijejo podobo rod- kavo vključil obsežno družinsko deblo (40 rodovnikov i, bogato slikov no Grb kranjske linije grofov Auerspergov gradivo in zemljevide, na katerih je prikazano, kje je bila njihova posest in kako so bili razprostranjeni. Eno najpogostejših vprašanj, ki jih je avtor slišal pri svojem raziskovanju, je, zakaj se je lotil prav te teme. Zakaj pnrv Auerspergi? "Priznati moram, da je bilo to pravzaprav naključje," ie pojasnil pri predstavitvi knjige. Prvič se je s turjaško družino srečal pred leti, ko je na pobudo svojega mentorja, prot. Dušana Kosa, za diplomsko nalogo raziskal računsko knjigo s turjaškega gospostva iz leta 1515. Takrat je videl, da Auerspergi, čepravena najznamenitejših plemiških družin s slovenskega prostora, znanstveno pravzaprav še niso obdelani kot celota. Res je sicer zanimanje zanje staro več stoletij, toda dela, ki so razkrivala drobce iz bogate turjaške zgodovine, so bila v veliki meri zastarela, pomanjkljiva in celo netočna. Zato je želel s svojo raziskavo dokončno razjasniti (pogosto zapletena ) sorodstvena razmerja v omenjeni rodbini, pri tem pa se ni omejil le na Kranjsko, temveč je v raziskavo zajel celotno rodbino, tudi njen spodnjeavstrijski in knežji del. Princip, ki ga je ubral pri raziskovanju družine kot celote, v ospredje pravzaprav postavlja posameznika. Na ta način ie najprej želel predstaviti (kolikor so pač dopuščali uporabljeni viri) vsakega posa- bine kot celote. Tu ne gre le za golo "tablöjdno" razgaljanje človeške intime. Odločitve in življenjska pot nekega posameznika pogosto ostajajo skriti Zunanjemu Opazovalcu, če ta ne pozna ozadja zgodbe. Zgodovina ni nič drugega kot naključni splet okoliščin, mozaik usod posameznikov, ki jih je usoda pripeljala ob istem času na isto mesto. Za vsako človeško odločitvijo, najsi gre za visoko politiko ali vsakodnevno življenje, se skrivajo človeške želje in potrebe, upi in strahov i, ljubezen in sovraštvo. In bistvo razumevanja zgodovine je pravpoznavanje teh dejstev. Temelj Preintalkovega raziskovanja tvori obsežna literatura, bistveni del pa predstavlja arhivsko gradivo iz številnih srednjeevropskih arhivov. Testamenti, zapuščinski inventarji, graščinski in rodbinski arhivi, listine, arhivi različni institucij in oblasti, imenjske knjige, deželne deske, rokopisi, urbarji, genealoške Dr. Miha Preinfalk, rojen 1974, je začel študirati zgodovino leta 1993 na ljubljanski filozofski fakulteti. Že med študijem se je posvečal samostojnemu raziskovalnemu delu s področja genealogije. Leta 1996 se je udeležil poletne univerze v Bovcu, kjer je sodeloval z referatom Tromeja v očeh Baltazarja Hacqueta. Za diplomsko nalogo z naslovom Računska knjiga Hansa Mordaxa, popis izdatkov na gospostvu Turjak v letih 1514-1515 je leta 2000 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2001 je magistriral z nalogo Gospodje Turjaški v srednjem veku, leta 2004 pa doktoriral z disertacijo Ge-nealoška in socialna podoba rodbine Auersperg v srednjem in novem veku. Po končanem študiju zgodovine na filozofski fakulteti je postal mladi raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Področje njegovega raziskovanja zajema predvsem genealoško in socialno podobo srednjeveškega in novoveškega plemstva v nekdanji habsburški monarhiji ter druge t. i. pomožne zgodovinske vede (heraldika, diplomatika). Kot znanstveni sodelavec je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Letos je postal urednik Kronike, časopisa za krajevno zgodovino. zbirke, matične knjige, časopisi in spergov t. i. avstrijska linija iz Spod-revije... Vse to so viri, iz katerih lah- nje Avstrije skoraj povsem neraziska-ko črpamo nove podatke ter po- na. Da so se s knežjo linijo zgodovi-pravljamo in dopolnjujemo stare, narji ukvarjali bolj ali manj lev pove-Ko je bil avtor šele na začetku svo- zavi z njeno posestjo zunaj slovenske-je raziskovalne poti, je, kot je pojasnil ga ozemlja in da je tudi kranjska linija ob izidu knjige, pogosto slišal priponi- vzgodovinopisju predstavljena le z vibe, da je takšna tema nepotrebna in dika vojaškega in verskega delovanja da je tako ali tako že raziskana. Toda njenih posameznikovv 16. stoletjuter z vsakim na novo odkritim podatkom z vidika razlastitve v 20. stoletju. Ane se je zmeraj bolj kazalo, da so takšni le to. Obilica podatkov, ki so se do očitki neupravičeni. Izkazalo se je, da zdaj skrivali po arhivih, je, povezana je med tremi glavnimi linijami Auer- v sintezo, pokazala določene detajle Volker Turjaški v turnirskem dvoboju z Gašperjem Lambergerjem )) zgodovine Auerspergov, ki so bili znani do zdaj v popolnoma drugačni luči (npr. glede izboljšave grba, dedovanja posameznih posesti itd.). Knezi in princi Eno od vprašanj, ki mu je moral nameniti precej raziskovalnega časa, je tudi to, zakaj so v 19. stoletju vsi člani knežje linije uporabljali naziv knez oz. kneginja in zakaj je ta naziv danes pridržan samo za dva člana omenjene linije, vsi drugi pa so princi in princese. Na to vprašanje mu ni znal odgovoriti niti eden od Auerspergov, ki jih je vprašal za razlago. Zelo zanimivi in koristni so se mu zdeli tudi stiki s še živečimi Auersper-gi. Za zgodovino svoje rodbine se zelo zanimajo, vendar večina o njej ne ve prav veliko. V pomoč pa so mu bile razne družinske legende, za katere seje izkazalo, da v sebi nosijo zrno resnice, potem ko jih je primerjal.? dejstvi in očistil romantičnega balasta. Sama zasnova monografije je zelo preprosta. Kronološko sledi rodbini Auersperg oziroma njenim posameznim članom od prve omembe v virih leta 1162 (oziro- ma 1062) pa do današnjega časa. Čeprav je posegel tudi v 20. in celo 21. stoletje, je težišče dela omejeno s koncem prve svetovale vojne, razpadom avstro-ogrske monarhije in formalno odpravo plemstva. Rodbina je po tem obdobju predstavljena le v nekaj potezah, ki so potrebne za razumevanje njene današnje podobe, njenega današnjega položaja. Najprej je v uvodu predsta vil stanje raziskav turjaške rod bine in svoj način dela. Preden se je lotil predstavitve konkretnih izsledkov, se mu je zdelo pomembno, da naredi še krajši teoretični uvod o delovanju in pravilih plemiške družbe. V tem poglavju je skušal pojasniti, kdo je pravzaprav plemič, in razložiti posamezne pojme oziroma plemiško terminologijo, ki se pojavlja v knjigi. Na podlagi tega teoretičnega dela sledi predstavitev konkretne plemiške rodbine - Auerspergov. Prvi del zajema rodbino v srednjem veku. Tu je razgrnil številne teorije o mo- Plošča na t. i. volovskem stolpu priča o domnevni postavitvi Turjaka leta 1067 in njegovi obnovi po velikem potresu leta 1511. "Kranjski Ahil". Andrej pl. Auersperg, zmagovalec bitke pri Sisku (1557-1594) gočem izvoru Auerspergov in skušal najti zrno resnice v srednjeveških legendah, povezanih s turjaško rodbino. Avtorjeve ugotovitve glede genealoške podobe Turjaških, ki temeljijo predvsem na arhivskem gradivu, prinašajo povsem drugačno sliko od do zdaj uveljavljene, Zaradi specifičnosti raziskovanja in predstavljanja srednjeveške zgodovine je zgodovina rodbine do okoli leta 1500 zajeta v posebno poglavje, čeprav bi lahko kontinuiteto glavne veje s Turjaka vlekli nepretrgano od 13. stoletja do danes. Novoveški sklop je razdeljen na tri dele, od katerih vsak zajema eno od treh glavnih linij—kranjsko, knežjo in avstrijsko. Vsak del pa je nato razdeljen še na več poglavij, v katerih so predstavljene posamezne veje vsake linije, ki se imenujejo po gospostvih oziroma gradovih, kjer je omenjena veja (vsaj v začetku) živela. Pogosto se je namreč zgodilo, da so člani neke veje prodali svoje izvorno gospostvo oziroma grad, vendar se je poimenovanje celotne veje po izvorni posesti kljub temu ohranilo. Po historiografskem pregledu in obdelavi celotne rodbine sledi še poseben del monografije, v kateri so člani rodbine Auersperg predstavljeni leksikalno, z najosnovnejšimi podatki. Leksikalni del zajema vse člane rodbine Auersperg po abecednem vrstnem redu od 12. do 21. stoletja. Kot priloge je avtor v svojo raziskavo vključil obsežno družinsko deblo Auerspergov, slikovno gradivo (okoli 500 slik, katerih avtorica je v večini njegova žena Barbara Zabota) ter zemljevide za plastični prikaz njihove posesti in razprostranjenosti. Projekt s podporo Zasnovo disertacije je zastavil po precej klasičnem, preverjenem in preglednem modelu. Vsako vejo je predstavil od začetka do konca, od njenega osnovanja do njenega izumrtja oziroma do današnjih dni. Tak koncept se mu je zdel najpreglednejši in nazoren, veliko bolj od, recimo temu vzporednega, to je, da bi predstavljal osebe, ki so živele sočasno, a so pripadale različnim vejam. Za temelj neke veje je vzel njeno lastništvo nad neko zemljiško posestjo oziroma gospostvom. Ponavadi (ni pa nujno) je vejo nadaljeval najstarejši sin, ki je gospostvo po očetu podedoval v celoti. Mlajši sinovi so običajno postali vojaki ali duhovniki, če pa so imeli srečo, so podedovali manjši del posesti in tam nadaljevali svoj rod ali pa so do posesti prišli s poroko. Če je nekdo od mlajših sinov ustvaril lastno družino, a ni imel lastne zemljiške posesti, ga je obravnaval v sklopu njegove primarne veje. Pri raziskovanju se je moral spopasti tudi z različnimi problemi, ki v slovenskem zgodovinopisju še nimajo konsenza. Npr. vprašanje slo-venjenja osebnih imen in plemiških atributov ali pa vprašanje družinske pripadnosti ženskih članic rodbine. Pri delu ni imel pred seboj nekega enotnega modela, temveč je uporabljal tiste rešitve, ki so se mu zdele v danem trenutku najboljše. Namen avtorjevega raziskovanja ni bil graditi neke sinteze oziroma teorije o plemstvu kot takšnem, temveč le predstaviti konkreten segment plemstva na Slovenskem. Raziskovanje samo rodbine Auersperg, čeprav skoraj vzorčnega primerka plemiške rodbine, ne omogoča niti ne dopušča iskanja absolutnih rešitev. Lahko pa nakaže določene smernice, ki se bodo v prihodnosti pokazale kot pravilne ali pa tudi ne. Zato avtor upa, da bo v prihodnje nastalo še več podobnih analitičnih del, ki bodo nazadnje pripeljala do sinteze o življenju in delovanju plemstva na Slovenskem. Izid knjige so podprli: Janja Auersperg Novak, Občina Dolenjske Toplice, Občina Ig, Občina Kočevje, Občina Velike Lašče, Občina Žužemberk, Prevent, d. d., Slovenj Gradec in Slovenska znanstvena fundacija. ionalna Televizija posebnega pomena здеда pomena Melfska cesta 34, 2000 Mb Informacije za katerimi stojimo! Marketing: 02/ 234 55 81 www.rts-tv.com ШШ ШШ p и Kurilno olje je lahko cenejše! Hismo največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 RAVNO PRAV Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. V ШШ TROL KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Vrača se eden najbolj priljubljenih in čarobnih, s konjskimi močmi opremljenih filmskih junakov vseh časov -ne le z namenom, da ga znova odkrijemo ali obujamo spomine nanj, temveč da ga znova in še bolj vzljubimo. Gre za družinsko in najstniško komedijo pod visokimi obrati z naslovom Herbie: S polnim gasom. Legendarni "Love Bug", ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postal ikona na štirih kolesih, se letos vrača v družbi ene najbolj priljubljenih mladih ameriških zvezdnic z malih in velikih zaslonov; edini, ki je v svoji k-atki in bleščeči karieri postala celo zvezda animiranih filmov. Lindsay Lohan se s hroščem Herbiejem odpelje z zaprašenih podeželskih poti in zakotnih cestnih dirk na najzahtevnejše dirkalne steze Nascarja do zmage. Kultni Volkswagnov hrošč pomaga mlademu dekletu, nadarjeni voznici dirkalnih avtomobilov", odkriti in sprejeti njeno usodo. V pričujočem filmu / naslovom Herbie: S polnim gasom nastopajo poleg N jegovega hroščanstva še Maggie Peyton (Lindsay Lohan) kot najmlajša predstavnica tretje generacije v družini voznikov cestnih dirkalni-kov legendarne zveze Nascar. Dirkanje se je zapisalo v njene gene, po njenih žilah se pretaka bencin, njeno srce utripa v ritmu uigranih motornih valjev. Toda nikar si ne predstavljajte robate punce s črnimi nohti in vo- а№гт j U «Herbie: Fully Loaded Režija: Angela Robinson Scenarij: Robert Ben Garant, Thomas Lennon, Alfred Gough, Miles Millar Produkcija: Robert Simonds, Tracey Trench, Michael Fottrell Igrajo: Lindsay Lohan, Michael Keaton, Matt Dillon, Breckin Meyer, Justin Long, Cheryl Hines, Jill Ritchie Premiera: 11.8. 2005 Distribucija: Cenex njem po motornem olju; Maggie je zelo ljubko dekle, ki na očetovo željo (Michael Keaton) opusti avtomobilske dirke in uspešno konča šolanje, da bi s Herbiejevo pomočjo znova odkrila, da je njeno mesto za volanom navitega cestnega dirkalnika in na najvišjih stopničkah v cilju. Vse se začne, ko oče Ray kupi hčeri darilo za uspešno opravljeno maturo. Maeeie si s Herbiejevo ob- čutno pomočjo na lokalnem avtomobilskem odpadu izbere prav njega - hrošča, za katerega pa se izkaže, da Se zdaleč ni kup starega železa. Pod pokrovom motorja se skriva junaško srce, nežna duša in čudežna moč; zlasti pa osebnost, kakršne na filmskih platnih še ni bilo. Maggie dobi avto, ki bo njeno življenje in usodo njene družine zapeljal v nove, še neodkrite ovinke naj- Udarna novica Ko televizijska postaja v živo prenaša, kako pet bančnih roparjev v balističnem spopadu PoHdsti hočejo storiti vse, da bi ro- sramotno porazi policijski bataljon, zaupanje v policijo naglo upade, F4eujeH, zato sejih zbere pribito m- deset tisoč in postavijo zasedo na vseh bolj drznih dirkalnih stez. S pomočjo Maggieiinega prijatelja in princa iz sanj (kar prvi ugotovi prav Her-bie) postane na videz obnemogel hrošč močnejši, hitrejši in lepši kot kadar koli, predvsem pa Maggieiin partnerv junaškem podvigu prepričati svet, da jima bo (znova) zaupal. 0 legendi na štirih kolesih Pfoducent Robert Simonds pripoveduje: "Nihče ni dvomil, da bi Herbie na svojem pohodu iz upokojitve po mnogih letih hotel kreniti naravnost na najbolj zahtevno in razvpito dirkalno stezo Amerike - Nascar. izhodih in mestnih mejah. Medtem ko detektiv Heng (Nick Cheung) z oddelka za organizirani kriminal raziskuje drugprimer, po naključju odkrije skrivališče roparjev. Petčlansko tolpo, ki jo vodi hladnokrvni Yuan (Richie Ren), kmalu oblega več tisoč policistov. V stavbo vstopi tudi Heng s svojimi možmi. Inšpektorica Rebecca (Kelly Chen) Ne moremo povedati, kako zadovoljni in ponosni smo, da ie pri snemanju filma aktivno m predano sodelovala vsa Nascarjeva strokovna ekipa od začetkov, ko je bil projekt še v povojih. Rezultat je pred vami; čeprav je razigran in smešen, pa je novi Herbie hkrati navit do konca in pripravljen na najdrznejše podvige najzahtevnejše dirkalne steze zahodnega sveta." Za potrebe filma so predelali in oblikovali 36 hroščev Herbiejev - od Herbieja na avtomobilskem odpadu in tistega, ki se spretno izogiba uniče-valskemn humvieju, do cestnega dirkača Herbieja in Herbieja, Nascarje-vega junaka. "Lahko trdimo," zagotavlja producent Charles Hirschhorn, "da smo ustvarili Herbieja v vseh velikostih, konjskih močeh in osebnostih, toda vedno enakega, vsega zmožnega, v slogu ljubezen je gonilo sveta značilnega Herbieja, ki je junak te moderne avtomobilske pravljice." Monika Maljevič , ...... . —-» i se odloči, da se bo postavila ob bok medijem in akcijo prenašala v živo. V stavbo vstopi v spremstvu special-cev, ki imajo na čeladah pritrjene kamere, in medijem posreduje posnet-kevživo.Hongkongje prikovan pred televizijske zaslone in spremlja najnovejše dogodke. V stavbi je še ena tolpa, ki pa je policisti ne opazijo... иииииммииииииш Dai si gein Režija: Johnny To Scenarij: Chan Hing-Kai, Tin-Shing Yip Igrajo: Kelly Chen, Nick Cheung, Siu-Fai Cheung, Shui Hung Hui, Lam Suet, Richie Ren, Maggie Siu, Simon Yam Premiera: 11.8. 2005 Distribucija: Cinemania group na kratko Nova uspešna televizijska serija Housewifes in njene igralke so osvojile kar 15 nominacij za letošnje nagrade emmy. S petnajstimi nominacijami se lahko pohvali tudi že ustaljena serija Will in Grace. Dva filma kabelske televizije HBO sta zbrala po 16 nominacij: The Life and Death of Peter Sellers in Warm Springs, ki pripoveduje zgodbo o boju Franklina Roosevelta z otroško paralizo. Slovesna 57. podelitev nagrad emmy bo potekala 18. septembra v Shrine Auditoriumu v Los Angelesu. Filmska industrija v Združenih državah Amerike je izrazila zaskrbljenost, saj se je letošnja poletna sezona začela počasneje kot navadno, izkupiček pa je bil manjši od pričakovanega. Najnovejši film za mlade in otroke Fantastic Four naj bi izboljšal položaj, saj je v prvih treh dneh prikazovanja zaslužil pričakovanih 56 milijonov dolarjev. Na splošno pa je letošnji izkupiček ameriških kinematografov za 7,5 odstotka manjši kot leto poprej. Vodilni možje iz filmskega sveta računajo tudi na verigo kinematografov Imax, ki močno vodi v tehnologiji. Zato se Hollywood-ski studii vse bolj povezujejo z Imaxom v upanju, da bodo popolnejši ekran, boljši zvok in podobne stvari nadomestili kakovost filmov. Warner Bros je odkupil filmske pravice za knjigo One of a Kind: The Rise and Fall of Stuey The Kid Ungar, ene največjih zvezd pokra, ki je hkrati tudi najbolj tragičen primer v svetu pokra. Film bo za WB produciral Graham King (Letalec). Informacija o snemanju filma je prišla na dan prav v času, ko v Las Vegasu poteka svetovno prvenstvo v igranju pokra. Ungar je v 20. letih osvojil svetovno prvenstvo v pokru in v svoji kratki karieri zaslužil okoli 30 milijonov dolarjev. S "pomočjo" svojega nenadzorovanega značaja je odšel na pot samouničenja in leta 1998 v veliki revščini zaradi prevelikega odmerka mamil umrl. Za Dustina Hoffmana je erotika neizogibna sestavina recepta za dolg in uspešen zakon. "Pri naju ne mine niti en dan, da se ne obja-meva," je dejal Hoffman. Svetovno znani igralec je že 25 let v zakonu z drugo ženo Liso. Prepričan je, da bi nekaj več nežnosti med ljudmi rešilo veliko težav. "Ko bi se ljudje imeli rajši, bi bilo na svetu veliko manj vojn," meni igralec. Ta čas snema film, ki temelji na uspešnici Patrica Suesskin-da Parfum irr je tudi sam oboževalec vonja po ženski. "Še posebej pa obožujem vonj svoje žene. Ona fantastično diši po ljubezni, prijateljstvu, smehu, odprtosti, preprosto - nežnosti," pravi Hoffman. L (71/J ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 0316 17110 ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 S6 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje 106.6 MHz PETEK, 5.8.2005 Slovenija 1 a 6.50 6.50 7.00 7.35 7.45 8.05 8.30 8.50 3.50 9.30 10.05 10.35 11.25 12.20 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40 16.05 16.25 17.35 18.30 18.40 18.50 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 2150 23.45 1.40 2.35 2.55 3.20 tedenski izbor kultura odmevi vilma, kratki igrani film ebu (vps 07.35) markella, kratki dokumentarni film ebu (vps 07.50) fliper in lopaka, risana nanizanka, 4/26 (vps 08.05) gu5arski otoki, francoska nanizanka, 4/26 (vps 08.25) tedenski izbor na liniji: tu pa tam, oddaja za mlade iure pervanje - marcel buh: vrtičkarji: vdova po ljubimcu, tv nad. ml smo... britanci kraljestvo planinskega orla: zapuščina ledene dobe, dokumentarna serija, 1/3 manguste: kalaharijska saga, ameriška poljudnoznanstvena oddaja osmi dan poročila, šport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor obzorja duha: romanje v lurd duhovni utrip: diagnostični sistem oberon vietnam, potopis, 2. del poročila, promet (vps 15.00) mostovi- hidak (vps 15.05) timotej hodi v šolo, risana nanizanka, 18/26 (vps 15.40) iz popotne torbe: mehurček (vps 16.05) svet Živali, nemška dokumentarna serija, 8/13 (vps 16.25) novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00) national geographic, ameriška dokumentarna serija, 4/12 (vps 17.30) Žrebanje deteljice (vps 18.30) luka in lučka, risanka (vps 18.40) celestin, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport slovenski venček (vps 20.00) slačenje, novozelandska nadaljevanka, 7/20 (vps 21.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) polnočni klub: še so dobre gostilne (vps 22.50) brane rončel izza odra, ponovitev dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. turistika, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 02.50) infokanal 1150 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemimi, 4. sezona, 204. del ameriške nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 99. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 jimova družina, 1. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Komedija: Pregon, ameriški film 21.50 Midve z mamo, 3. sezona, 14. del ameriške naniz. 22.45 Skrito orožje, anglesko-ameriski film 0.35 E+, ponovitev Slovenija 2 6.30 infokanal 10.00 otroški infokanal 11.30 tv prodaja 12.00 zabavni infokanal 14.25 tv prodaja 15.00 glasnik, oddaja tv maribor (vps 15.00) 15.35 tedenski izbor 15.35 štafeta mladosti 16.20 westbound, ameriški film (vps 16.15) 17.25 druga godba 2004: dobet gnahore, posnetek koncerta (vps 17.20) 18.25 mostovi - hidak 19.00 rt preživetja, angleška nadaljevanka, 5/8, ponovitev (vps 19.00) 20.00 avgust - grobar in mirovnik, nemška dokumentarna oddaja (vps 20.00) 20.50 slovenski magazin - prekmurje (vps 20.55) 21.15 stari novi obrazi evrope: latvija, 4/10 (vps 21.20) 21.40 south park, ameriška risana humoristična nanizanka, 1<14^p 2110 čarovnica iz blaira, ameriški film ^ 23.30 pravila privlačnosti, ameriški film, pon. 1.20 infokanal Kanal A 9.05 9.30 10.00 10.50 Pop TV POP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 8. sezona, pon. 5. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, pon. 122. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, pon. 93. dela venezuelske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, pon. 119. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 91. dela venezuelske nad. 12.45 Vražje neveste, ponovitev dokumentarne serije 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 8. sezona, 6. del ameriške naniz. 15.00 Prava ljubezen, 92. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 120. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 94. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 123. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Smrtonosno orožje, ameriški film 22.00 Pod lupo pravice, 1. sezona, 21. del ameriške nanizanke 22^5 XXL premiere 23.00 Prijatelji, 10. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Parčkanje, 2. sezona, 1. del angleške nanizanke 0,10 Lovec senc, ameriški film ^ 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama Prva TV 06.00 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 487. del ital. telenovele 10.50 Noro srce, 9. del turške serije 11.45 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.05 Tri v vrsto 13.15 TV prodaja 13.35 Alo, alo, 20. del angleške serije 14.10 Vikarka iz Dibleya, 9. del angleške serije 14.45 Črni gad, 9. del angleške serije 15.20 Hotel poldruga zvezdica, 9. del angleške serije 15.55 Gospod Bean, 20. del angleške serije 16.25 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 17.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.40 Sto izložb, sto strasti, 488. del ital. telenovele 18.05 Noro srce, 10. del turške serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Vroči veter, 3. del srbske serije 21.00 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe n v iskanju pravice, ameriška serija 22.45 Okrožje Columbia, 11/14. del ameriške naniz. 23.30 Marlenna & Salome, pogovorna oddaja 00.30 Vroči veter, 3. del srbske serije 01.30 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 02.20 Resnične zgodbe n v iskanju pravice, ameriška serija 03.15 Okrožje Columbia, II/14. del ameriške naniz. 04.00 Marlenna & Salome, pogovorna oddaja TevePika TV prodaja Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 9. dela ameriške humoristične nanizanke Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. E+, ponovitev 08.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja 22.45 o kmetijstvu, pon 1ГЛ0 Slovenska glasbena lestvica, pon 0.05 12.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon 13,00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Tv Prodaja 1.05 14.00 Glasbeni Mozaik 17Д» Sijaj, pon 2.20 17.30 Algea, čisti in razstruplja naše telo 18.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon .. I л 18.30 Kulturne drobtinice, konec pretekle in začetek |\ Ćl П ćl I A nove gledališke sezone, pon 19.00 Predah v gibanju, Ema Kurent 20.00 Parada humorja 21.00 S Pingom korak višje, prvič 21.45 Spoznajte jo rastlino, 2 del 21,30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost: 5 Miha Pogačnik 0.00 Tv prodaja 00.30 Glasbeni mozaik saga o forsytih, angleška literarna nadaljevanka, 1/10, ponovitev (vps 22.55) razkol v kobenhavnu, angleška dokumentarna oddaja, ponovitev (vps 00.10) druga godba 2004: brina, posnetek koncerta (vps 01.05) infokanal 9.15 9.45 10.35 11.25 12.15 SOBOTA. 6.8.2005 Slovenija 1 a B ИШ 6.20 6.20 6.30 7.00 7.45 8.40 10.05 10.05 11.05 1100 13.00 13.20 13,20 13.40 14.00 14.25 15.15 17.00 17.15 17.25 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 21.30 22.00 22.35 23.30 1.00 1.40 2.05 tedenski izbor kultura odmevi zgodbe iz školjke: čisto pravi gusar, mladinska nadaljevanka, 5/5 male sive celice, kviz kino kekec -100 let slovenskega filma: coprnica zofka, slovenski film (vps 08.35) tedenski izbor slovenski venček polnočni klub: še so dobre gostilne horovo oko, brazilska dokumentarna serija, 1/3 (vps 12.00) poročila, šport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor zadnja tramvajska postaja, dokumentarni feljton (vps 13.20) turistika slovenski utrinki, oddaja madžarske tv (vps 13.55) mali menih, nemška nadaljevanka, 6/15, ponovitev dvojčici, nemški film (vps 15.15) poročila, šport, vreme (vps 17.00) ozare (vps 17.15) sožitja, svetovalna oddaja tv maribor (vps 17.25) prihaja nodi, risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik utrip vreme šport čokoladne sanje, humoristična nadaljevanka, 6/10, ponovitev (vps 20.00) velika imena malega ekrana: marko rožman (vps 20.35) po svetu naokoli, nemška dokumentarna seri|a, 5/8 (vps 21.35) poročila, šport, vreme (vps 22.05) brigada, ruska nadaljevanka, 5/15 (vps 22.40) cestni boievnik, avstralski film ф dnevnik, vreme, šport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.45) infokanal Slovenija 2 J2E TV prodaja Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 95. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 96. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 97. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 98. dela ameriške nadaljevanke 13.05 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 99. dela ameriške nadaljevanke 13.55 Dannyjeve zvezde 14.55 Mala pomoč, kanadski film 16.40 Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz. 17.30 Linda Green, 2. sezona, 7. del angleške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Kriminalka: Najboljši načrti, ameriški film ^ 21.45 Las Vegas, 1. sezona, 18. del ameriške naniz. 22.40 Smrtonosna modrina, ameriški film 0.25 Dannyjeve zvezde, ponovitev 6.30 infokanal 9.00 tv prodaja 9.30 infokanal 11.45 tv prodaja 12.20 skozi čas 12.30 tedenski izbor 12.30 stari novi obrazi evrope: latvija, 4/10 12.55 princ in igralka, angleško-ameriški film (vps 13.05) 14.45 slavnostni koncert muzikalov, posnetek ob 40-letnici glasbene mladine ljubljanske (vps 14.30) 16.30 radovljica: mednarodni plavalni miting, prenos (vps 16.30) 17.30 helsinki: svetovno prvenstvo v atletiki, prenos (vps 17.30) 21.00 oče pij, italijanski film, 1. del, ponovitev (vps 21.05) Pop TV POP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.20 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.40 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.20 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.40 Mala čarovnica Sabrina in zgodba o prijateljstvu, sinhronizirani risani film 11.00 Tom in Jerry, risana serija 11.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.50 Finske razglednice, dokumentarna serija 13.20 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 14.15 Na deželi je lepo, 1. sezona, 5. del avstralske nanizanke 15.15 Mestece za vedno, 2. sezona, 19. del ameriške nanizanke 16.10 Močno zdravilo, 5. sezona, 9. del ameriške nanizanke 17.05 24UR-vreme 17.10 Zakonske težave, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Ljubim težave, ameriški film 22.15 Prva ljubezen, ameriški film 0.15 Indijanska krivda, ameriški film 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama Prva TV B И0 07.40 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.30 Noro srce, 6. del turške serije 09.25 Noro srce, 7. del turške serije 10.15 Noro srce, 8. del turške serije 11.10 Noro srce, 9. del turške serije 12.05 Noro srce, 10. del turške serije 13.00 TV prodaja 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.40 Adijo pamet, kontaktna oddaja 15.45 Barabe in princese, 12. del hrvaške serije 16.20 Michael Jackson, dokumentarna oddaja 17.10 Ljubezenske prevare, 12. del 17.50 101 zgodba Hollywooda 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Podeželska ženska enota, angleška drama, 1998 21.50 Pripeka, irska drama 1999 23.20 Reporter X 23.50 Podeželska ženska enota, angleška drama, 1998 01.40 Pripeka, irska drama 1999 03.10 Reporter X TevePika 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Vandrovček, Fun klub Gašperji, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Avto šok, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost: Miha Pogačnik 12.30 Glasbeni mozaik 16.00 Predah v gibanju, Ema Kurent 17.00 Spoznajte jo rastlino, 2 del, pon 17.15 Tv Prodaja 17.30 A TO |E TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 )ana, oddaja o sončni strani življenja, pomembnost jemanja brisov 18.30 To morate vedeti, svetovalna oddaja 19.30 Algea, čisti in razstruplja naše telo 20.00 S Pingom korak višje, pon 20.15 Vodič po podjetništvu, pon 20.30 Slo motion 21.00 Sijaj 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, novosti pri zdravljenju raka 23.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik NEDELJA, Slovenija 1 Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.30 TV PRODAJA 9.00 INFOKANAL 10.15 TV PRODAJA 10.50 SKOZI ČAS 11.00 TEDENSKI IZBOR 11.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MARKO ROŽMAN 11.55 19. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE OB SAVI 2004, 2/3 (VPS 12.15) 12.20 MLADI VIRTUOZI: KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO -B. IPAVEC: SERENADA ZA GODALA (VPS 12.40) 12.45 ANTON TOMAŽ LINHART: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, TV PRIREDBA PRESTAVE SLG CELJE (VPS 13.05) 14.40 TIGER IŠČE TIGRICO, NEMŠKI FILM (VPS 15.00) 16.15 RADOVLJICA: MEDNARODNI PLAVALNI MITING, PRENOS (VPS 16.30) 17.30 HELSINKI: SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, PRENOS (VPS 17.30) 20.45 MUDI MORMONSKI MISIJONARJI NA TUJEM, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.50) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 17/22 (VPS 21.45) UMETNOST GLASBE IN PLESA: GLASBENA INOVACIJA NA DONAVI, PIANIST GERGELV BOGANYI (VPS 22.35) SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, POSNETEK IZ HELSINKOV (VPS 00.05) INFOKANAL Kanal A 7.8.2005 J 0 ZIV ŽAV: MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 4/7; SNORČKI, RISANA NANIZANKA, 6/13; MALI LETEČI MEDVEDKI, RISANA NANIZANKA, 5/12 (VPS 07.30) 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ CERKELJ NA GORENJSKEM (VPS 09.55) 11.00 DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/13 (VPS 11.00) 11.25 OBZORJA DUHA, PONOVITEV 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON. (VPS 13.10) 14.10 TEDENSKI IZBOR 14.10 IGRE BREZ MEJA - KRANJ (VPS 14.10) 15.30 NIKOLI OB DESETIH - TINKARA KOVAČ (VPS 15.35) 16.35 TURISTIKA (VPS 16.35) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.20 HRI BAR .PONOVITEV (VPS 17.20) 18.15 SLOVENSKI OLIMPIJČI: IVO DANEU - KOŠARKA (VPS 18.15) 18.25 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.25) 18.40 HOPLA, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 ČARLI IN MIMO, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, SLOVENSKI FILM (VPS 20.00) 21.55 INTERVJU: TONE PAVČEK (VPS 21.55) 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.55) 23.10 DESET MINUT STARE|ŠI: TROBENTA, ANGLEŠKO-NEMŠKI FILM (VPS 23.20) 0.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) 1.50 INFOKANAL 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 200. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 201. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 202. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 203. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 204. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde, gostja Meta Malus 15.00 Kazaam, ameriški film 16.40 Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz. 17.30 Linda Green, 2. sezona, 8. del angleške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Družinski film: George iz džungle, ameriški film 21.40 Znova na prostosti, 2. sezona, 6. del ameriške nanizanke 22.35 Navigator 23.05 Umazančki v Parizu, animirani film 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV Prva TV 14.00 Tam kjer je veselje doma 17.00 Algea, čisti in razstruplja naše telo 17.30 S Pingom korak višje, pon 17.45 Vodič po podjetništvu, pon 18.00 Slo motion, pon 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 19.00 Predah v gibanju, Ema Kurent 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Vandrovček, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon 23.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon 00.00 Sijaj 00.30 Glasbeni mozaik PONEDELJEK, TevePika Slovenija 1 PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Rudijevo moštvor, sinhronizirana risana serija 8.25 Action Man, sinhronizirana risana serija 8.50 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Čarobni meč n Camelot, sinhronizirani risani film 10.25 Super punce, sinhronizirana risana serija 10.50 Tom in Jerry, risana serija 11.00 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.40 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 13.35 Na deželi je lepo, 1. sezona, 6. del avstralske naniz. 14.35 Mestece za vedno, 2. sezona, 20. del ameriške nanizanke 15.35 Močno zdravilo, 5. sezona, 10. del ameriške naniz. 16.35 Ta čudežni svet, dokumentarna oddaja 17.05 24UR-vreme 17.10 Obtožena žrtev, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Turner in Hooch, ameriški film 21.50 Velik, ameriški film 23.40 24UR, ponovitev 0.40 Nočna panorama B ИВ 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.20 Digimoni, risana serija 09.35 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.30 TV prodaja 11.45 Skozi ključavnico, ponovitev 12.30 Alo, alo, 20. del angleške serije 13.00 Vikarka iz Dibleya, 9. del angleške serije 13.30 Črni gad, 9. del angleške serije 14.05 Hotel poldruga zvezdica, 9. del angleške serije 14.40 Gospod Bean, 20. del angleške serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.05 Rock Otočec, reportaža 16.40 Kako preživeti, 1. dela ameriške resničnostne serije 17.30 Pripeka, irska drama 1999 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črni vitez, ameriška fantazijska komedija 2001 21.40 Dueti pevskih div, 2. del posnetka prireditve 22.15 Kako preživeti, 1. dela ameriške resničnostne serije 23.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 00.00 Črni vitez, ameriška fantazijska komedija 2001 01.40 Dueti pevskih div, 1. del posnetka prireditve 02.15 Kako preživeti, 1. dela ameriške resničnostne serije 03.05 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Slovenija 2 EE 09.30 Tv Prodaja 10.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 Iv Prodaja 6.30 9.25 10.00 10.40 11.10 11.55 11.55 12.20 14.45 15.15 16.55 17.30 20.45 ŽENSKE S HO Šl MINHOVE STEZE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 20.50) 21.40 ZA ŠALO, FRANCOSKI FILM, PON. (VPS 21.45) 23.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.30) 0.45 PADLI ANGELI, HONGKONGŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.55) 2.25 INFOKANAL Kanal A 8.8.2005 Д 7.00 TEDENSKI IZBOR 7.00 UTRIP 7.15 ZRCALO TEDNA 7.35 BEŽEČI ZVOKI, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 JORDV ZA OČETA IN SESTRO, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU (VPS 07.50) 8.05 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 5/26 (VPS 08.05) 8.30 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 5/26 (VPS 08.30) 8.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČEK 9.15 SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/13 9.40 IURE PERVANJE - MARCEL BUH: VRTIČKARJI: DETEKTIV, TV NADALJEVANKA 10.15 IGRE BREZ MEJA - KRAN] 11.45 NIKOLI OB DESETIH-TINKARA KOVAČ 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 HRIBAR 14.10 SLOVENSKI OLIMPIJČI: IVO DANEU - KOŠARKA 14.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/8 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05) 15.40 METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 4/11 (VPS 15.40) 16.05 RADOVEDNI TAČEK: ŠOLA (VPS 16.05) 16.25 ŽELODKO SUPERCA, RISANKA (VPS 16.25) 16.35 BINE: ZVEZDICE, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 10/14 (VPS 16.35) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.35 ZADNJI GLADIATORJI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.40 CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 OČI IN SINE, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 MALI MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA, 7/15 (VPS 20.00) 20.45 RDEČE POLETJE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 6/10 (VPS 20.45) 21.35 100 LET SLOVENSKEGA FILMA (VPS 21.40) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 MAMA LUCIA, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 3, ZADNII DEL (VPS 22.50) 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.20 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.20) 1.50 INFOKANAL 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 10. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 205. del ameriške nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 100. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 3. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 1. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Filmski ciklus n Tom Cruise: Dnevi grmenja, ameriški film 21.55 Zvezdna vrata, 4. sezona, 11. del ameriške naniz. 22.50 Seinfeld, 6. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Ta nora služba, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 23.50 Caroline v velemestu, 2. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E-, ponovitev INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN - PREKMURJE UMETNOST GLASBE IN PLESA: GLASBENA INOVACIJA NA DONAVI, PIANIST GERGELV BOGANYI MLADI MORMONSKI MISIJONARJI NA TUJEM, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA TURISTIKA CVET MLADOSTI, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 4., ZADNJI DEL (VPS 15.15) DOBER DAN, KOROŠKA HELSINKI: SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, PRENOS (VPS 17.30) Pop TV PCP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, pon. 123. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 94. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 120. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 92. dela venezuelske nad. 12.45 Diagnoza: umor, ponovitev ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 8. sezona, 7. del ameriške naniz. 15.00 Prava ljubezen, 93. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 121. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 95. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 124. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 XXL ponedeljek: Tistega čarobnega dne, ameriški film 21.55 Mafijska priča, ameriška nadaljevanka, 3/4 22.50 XXL premiere 22.55 Teksaški mož postave, 5. sezona, 16. del ameriške nanizanke 23.50 Prijatelji, 10. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 0.20 Parčkanje, 2. sezona, 2. del angleške nanizanke 1.00 24UR, ponovitev 2.00 Nočna panorama Prva TV B ИИ 06.00 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 488. del ital. telenovele 10.50 Noro srce, 10. del turške serije 11.45 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.05 Tri v vrsto 13.25 Spomin 13.45 TV prodaja 14.15 Okrožje Columbia, 11/14. del ameriške naniz. 15.00 Črni vitez, ameriška fantazijska komedija 2001 16.40 Dueti pevskih div, 2. del posnetka prireditve 17.15 Yu-Gi-Oh, risana serija » 17.40 Sto izložb, sto strasti, 489. del ital. telenovele 18.05 Noro srce, 11. del turške serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Plesalka v temi, ameriški musical 2000^ 22.10 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 22.35 Urška šov 23.35 Plesalka v temi, ameriški musical 2000 01.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 02.10 Urška šov TevePika ЛН 07.30 Tv Prodaja 08.00 Predah v gibanju, Ema Kurent 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 Živeti zdravo, novosti pri zdravljenju raka 10.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Navigator, pon 12.00 Vandrovček, pon 12.30 S Pingom korak višje, pon 12.45 Vodič po podjetništvu, pon 13.00 Tv prodaja 13.30 Glasbeni Mozaik 15.45 Spoznajte jo rastlino, 2 del, pon 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Drom pot 17.30 Slo motion 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, konec pretekle in začetek nove gledališke sezone, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, smo ali nismo bolni, gost: Borut Miklavčič 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, Osteoporoza 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E + 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik TOREK, Slovenija 1 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 0.10 1.05 1.55 2.20 DNEVNIK VREME, MACNET, SPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) SVETI BOBNI: GLASOVI BOBNOV BATA, POTOPIS (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) HIROSlMA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2 (VPS 22.50) PREZRTA OKOLJA: TRAVNIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) INFOKANAL Slovenija 2 Kanal A 9.8.2005 Л 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 TEKMICI, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 1 + 1 = 1, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU (VPS 07.50) 8.05 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 6/26 (VPS 08.05) 8.25 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 6/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 RADOVEDNI TAČEK: SOU 9.05 BINE: ZVEZDICE, LUTKOVNOIGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 10/14 9.25 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 28/52 9.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: WAITAPU, MLADINSKA NADALJEVANKA, 1/5 10.05 IURE PERVANJE - MARCEL BUH: VRTIČKARJ1: RO|STNI DAN, TV NADALJEVANKA 10.40 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR 11.55 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MARKO ROZMAN 14.25 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 6/10 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.05) 15.40 ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 19/25 (VPS 15.40) 16.05 ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 7/13 (VPS 16.05) 16.30 ZLATKO ZAKLADKO: V DEŽELI PETRA KLEPCA (VPS 16.30) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.35 PREZRTA OKOLJA: TRAVNIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) 18.05 Ml SMO ... NEMCI (VPS 18.05) 18.40 SIBIRSKE LJUDSKE PRAVLJICE, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 LEON IN BUČI, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 11. dela ameriike humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 1Z50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 206. det ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 101. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17,00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Jedrska podmornica, ameriški film : 21.40 Zvezdna vrata, 4. sezona, 12. del ameriške nanizanke 22.35 Seinfeld, 6. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Ta nora služba, 1. sezona, 15, de! ameriške humoristične nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 2. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev Pop TV 23.50 Parčkanje, 2. sezona, 3. del angleške nanizanke 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 14.50 TV PRODAJA 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 15.50 ZLATA LETA - KAMELEONI IN DANILO KOCJANČIČ 16.55 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK 17.30 HELSINKI: SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, PRENOS (VPS 17.30) 20.45 JOSIP JURČIČ-JANEZ ERŽEN: DESETI BRAT, TV PRIREDBA PREDSTAVE GLEDALIŠKE SKUPINE IZ MULJAVE (VPS 20.50) 2Z45 OTROCI REVOLUCIJE, AVSTRALSKI FILM (VPS 22.45) 0.25 NA UNIJI: TU PA TAM, ODDAIA ZA MLADE, PONOVITEV 1.10 INFOKANAL Prva TV s ras 06.00 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09,45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 489. del ital. telenovele 10.50 Noro srce, 11. del turške serije 11.45 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.05 Tri v vrsto 13.15 TV prodaja 13.45 Urška šov, ponovitev 14.40 Plesalka v temi, ameriški musical 2000 16.50 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.40 Sto izložb, sto strasti, 490. del ital. telenovele 18.05 Noro srce, 12. del turške serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 13. del hrvaške serije 20.35 Michael jackson, dokumentarna oddaja 21.30 Ljubezenske prevare, 13. del ameriške resničnostne serije 22.20 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.20 Barabe in princese, 13. del hrvaške serije 23.55 Michael Jackson, dokumentarna oddaja 00.50 Ljubezenske prevare, 13. del ameriške resničnostne serije 01.40 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej POP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 124. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 95. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, pon. 121. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 93. dela venezuelske nad. 12.45 Mafijska priča, ponovitev ameriške nad. 3/4 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 8. sezona, 8. del ameriške naniz. 15.00 Prava ljubezen, 94. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 122. del mehiške nadaljevanke 16,55 Zastavljeno srce, 96. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 125. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 20.45 Življenjska zgodba: Bitka za posestvo, ameriški film 22.20 XXL premiere 22.25 Teksaški mož postave, 5. sezona, 17. del am. naniz. 23.20 Prijatelji, 10. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke TevePika GH 6.00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Vandrovček, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 S Pingom korak višje, pon 10.45 Vodič po podjetništvu, pon 11.00 Kasaške dirke 12.00 Avto šok, pon 12.30 Kulturne drobtinice, konec pretekle in začetek nove gledališke sezone, pon 13.00 Tv Prodaja 13.30 Glasbeni mozaik 15.45 Spoznajte jo rastlino, 2 del, pon 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Osteoporoza 17.30 Algea, skrbi ža dobro počutje 18.00 V harmoniji z naravo 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, smo ali nismo bolni, gost: Borut Miklavčič 20.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja 21.00 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.30 Slo motion 00.00 Spoznajte jo rastlino, 2 del, pon 00.15 Tv Prodaja 00.45 Glasbeni mozaik SREDA, 7.50 ŽAN, KRATKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 07.50) 8.05 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 7/26 (VPS 08.05) 8.30 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 7/26 (VPS 08.30) 8.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 7/13 9.20 ZLATKO ZAKLADKO: V DEŽELI PETRA KLEPCA 9.45 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: CICIBAN IN POTOČEK 9.55 JURE PERVANJE - MARCEL BUH: VRTIĆKARJI: DEDIŠČINA, TV NADAL|EVANKA 10.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/12 11.25 HEIDI, AVSTRIJSKI FILM (VPS 11.25) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TEDENSKI IZBOR 13.20 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO 13.35 L|UD|E IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 14.25 DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/13 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA ... -VEND... GEM ... (VPS 15.05) 15.40 SNORČKI, RISANA NANIZANKA, 6/13 (VPS 15.40) 16.05 POD KLOBUKOM: 6 PACK ČUKUR, PONOVITEV (VPS 16.05) 16.40 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 10/26 (VPS 16.40) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 KRAL|ESTVO PLANINSKEGA ORLA: ŽIVLJENJE NA VRHU, DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3 (VPS 17.30) 18.20 TURISTIKA - BOLGARIJA, PON. (VPS 18.20) 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 BINKO, RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: ZLOČINI, DANSKI FILM (VPS 20.00) 21.35 100 LET SLOVENSKEGA FILMA 21.35 MY FIRST CUT, SLOVENSKI KRATKI IGRANI FILM (VPS 21.35) 21.40 STRUPI, SLOVENSKI KRATKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 21.40) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 F.M.DOSTOJEVSKI-DUŠAN JOVANOVIĆ: BLODNJE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA (VPS 22.55) 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) 2.30 INFOKANAL Slovenija 1 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 TEŽAVE VITEZA GABRA, KRATKI IGRAN! FILM (VPS 07.3S) Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 14.30 TV PRODAJA 15.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.05) 15.35 DRUGA GODBA 2004: BRINA, POSNETEK KONCERTA, PONOVITEV 16.55 MOSTOVI • HIDAK: MO| GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM .... PONOVITEV 17.30 HELSINKI: SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, PRENOS (VPS 17.30) 21.20 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA: ŽIVLJENJE NA VRHU, DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3, PONOVITEV 22.10 NOČ SVETEGA LOVRENCA, ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 22.10) 23.55 PROFESIONALEC, SRBSKO-ČRNOGORSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.55) 1.35 INFOKANAL Kanal A 10.8.2005 a 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 12. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 207. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 102. del ameriške _nadaljevanke_ 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 23.10 TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke jimova družina, 1. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke E+ Hollywood zaupno, 7. del ameriške dokumentarne serije Pravi seks v pravem mestu: New York, 7. del ameriške dokumentarne serije Zvezdna vrata, 4. sezona, 13. del ameriške nanizanke Seinfeld, 6. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke Ta nora služba, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke Samo bedaki in konji, 1. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 10.30 11.00 11.50 12.45 15.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 0.50 1.50 Prva TV 006.00 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 18.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 490. del italijanske telenovele 10,50 Noro srce, 12. del turške serije 11.45 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.05 Tri v vrsto 13.15 Spomin 13.25 TV prodaja 13.55 Barabe in princese, 13. del hrvaške serije 14.25 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 15.25 Ljubezenske prevare, 13. del ameriške resničnostne serije 16.25 Michael Jackson, dokumentarna oddaja 17.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.40 Sto izložb, sto strasti, 491. del italijanske telenovele 18.05 Noro srce, 13. del turške serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Kako preživeti, 2. dela ameriške resničnostne serije 21.50 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.25 Ljubezenski ugriz, francoska kriminalka , 2001 00.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 00,55 Kako preživeti, 2. dela ameriške resničnostne serije 01.45 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 02.15 Ljubezenski ugriz, francoska kriminalka , 2001 TevePika EE PO? 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 125. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 96. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 122. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 94. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Sedma nebesa, 8. sezona, 9. del ameriške nanizanke Prava ljubezen, 95. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 123. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 97. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 126. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Resnica za objektivoms, ameriški film Hitri Edi, zadnji del angleško-ameriške nanizanka XXL premiere Teksaški mož postave, 5. sezona, 18. del ameriške nanizanke Prijatelji, 10. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke Parčkanje, 2. sezona, 4. del angleške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 0 HB 6.50 6.50 7.00 7.55 7.50 8.55 8.55 9.10 9.45 10.20 11.10 15.00 15.25 15.25 14.15 14.40 15.00 15.05 15.50 16.05 18.20 18.40 18.55 19.00 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI RIBJA ZGODBA, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) ŽELIM 51 PLESATI, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU (VPS 07.50) FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 8/26 (VPS 08.05) GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 8/26 (VPS 08.30) TEDENSKI IZBOR SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 10/26 POD KLOBUKOM: 6 PACK ČUKUR IURE PERVANjE - MARCEL BUH: VRTIČKARJI: GENERALSKI POSLI, TV NADALJEVANKA POD ŽAROMETOM CARLO GOLDONI: TAST PO SILI, TV PRIREDBA PREDSTAVE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR INTERVJU: TONE PAVČEK VIDEOPISMA - LALA IN MIRA PESEM KAMNA: DO KONČNEGA IZDELKA, DOKUMENTARNA ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.40) POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI • HIDAK: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK (VPS 15.05) ČEDRIK, RISANA NANIZANKA, 31/52 (VPS 15.40) ODDAJA ZA OTROKE MIRINA SKRIVNOST, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 16.05) ENAJSTA ŠOLA: LOKOSTRELSTVO, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.20) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) JASNO IN GLASNO: TESTIRANJA NA ŽIVALIH, KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 17.30) DUHOVNI UTRIP: ENERGETSKE MASAŽE, PONOVITEV (VPS 18.20) MOJSTER MIHA, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/4 (VPS 20,00) 21.30 OSMI DAN (VPS 21.30) 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.10) 23.00 GLASBENI VEČER 23.00 FESTIVAL BREŽICE ■ DEBUT JUNGER SANGER: R. SCHUMANN, LJUBEZENSKE PESMI, OP. 138 (VPS 25.00) 6.00 Tv Prodaja 6.30 Algea, skrbi ža dobro počutje 7.00 25. obletnica okteta Deseti brat 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 S Pingom korak višje, pon 9.45 Vodič po podjetništvu, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Osteoporoza 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, smo ali nismo bolni, gost: Borut Miklavčič 13.00 Glasbeni Mozaik 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 17.50 Kulturne drobtinice, za glasbene skadokusce, prvič 18.00 Slo motion, pon 18.50 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 20.00 V harmoniji z naravo 20.50 Sijaj 21.00 Živeti zdravo, kronična obstruktivna plučna bolezen 21.50 24 UR, informativna oddaja 22.50 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 23.45 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon 00.15 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik ČETRTEK, 11.8.2005 Slovenija 1_Д 25.25 J. BRAHMS: NOVE PESMI, OP. 65 (VPS 25.25) 0.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) 1.20 INFOKANAL Slovenija 2 Z 6.50 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.50 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 14.30 15.05 15.05 15.25 16.00 21.15 22.35 TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/14 SLOVENSKI MAGAZIN - PREKMURJE AVGUST ■ GROBAR IN MIROVNIK, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV MOSTOVI • HIDAK: POTEPANIA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV HELSINKI: SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, PRENOS (VPS 17.30) JEZ, ŠVICARSKA DRAMA (VPS 21.20) JASNO IN GLASNO: TESTIRANJA NA ŽIVALIH, KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV CESARSTVO SONCA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.50) INFOKANAL Kanal A A 9.05 9.30 10.00 10.50 12.50 13.20 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 22.40 23.20 23.50 0.30 TV prodaja Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 13. dela ameriške humoristične nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Domače kraljestvo, 4. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 208. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 103. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke E+ Krimič: Ujetnice doma, ameriški film Ljubezen v laseh, 3. sezona, 4. del angleške nadaljevanke Sreča, 2. sezona, zadnji del angleške humoristične nanizanke Navigator, ponovitev Ruby Wax, pogovorna oddaja E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.55 16.55 17.55 18.00 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 126. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 97. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 123. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 95. dela venezuelske nadaljevanke Hitri Edi, ponovitev zadnjega dela angleško-ameriške nanizanke TV prodaja Sedma nebesa, 8. sezona, 10. del ameriške nanizanke Prava ljubezen, 96. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 124. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 98. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 127. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Romanca: Hčerina poroka, ameriški film 21.35 Vražje neveste, dokumentarna serija 22.30 XXL premiere 22.35 Hiša naslad, dokumentarna oddaja ^ 23.40 Prijatelji, 10. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 Parčkanje, 2. sezona, 5. del angleške nanizanke 0.50 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama Prva TV B И0 06.00 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 491. del italijanske telenovele 10.50 Noro srce, 13. del turške serije 11.45 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.05 Tri v vrsto 13.20 Spomin 13.45 TV prodaja 14.15 Ena na ena, ponovitev 15.10 Ljubezenski ugriz, francoska kriminalka, 2001 16.45 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 17.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.40 Sto izložb, sto strasti, 492. del italijanske telenovele 18.05 Noro srce, 14. del turške serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Alo, alo, 21. del angleške serije 20.35 Vikarka iz Dibleya, 10. del angleške serije 21.10 Črni gad, 10. del angleške serije 21.45 Hotel poldruga zvezdica, 10. del angleške serije 22.20 Gospod Bean, 21. del angleške serije 22.50 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 23.40 Alo, alo, 21. del angleške serije 00.15 Vikarka iz Dibleya, 10. del angleške serije 00.50 Črni gad, 10. del angleške serije 01.25 Hotel poldruga zvezdica, 10. del angleške serije 02.00 Gospod Bean, 21. del angleške serije 02.30 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja TevePika BE PCP 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, konec pretekle in začetek nove gledališke sezone, pon 7.00 Vodič po podjetništvu, pon 7.15 Spoznajte jo rastlino, 2 del, pon 7.30 Drom pot, pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Algea, skrbi ža dobro počutje 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, smo ali nismo bolni, gost: Borut Miklavčič 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, pomembnost jemanja 11.30 V harmoniji z naravo 12.00 Vandrovček, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Preverjeno POP TV 14.00 Glasbeni Mozaik 15.30 Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost: Miha Pogačnik 17.00 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon 17.30 Navigator, prvič 18.00 Avto šok 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Predah v gibanju, gpstja: Olga Urbane Berčič 20.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja 21.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Slovenska glasbena lestvica 00.00 Tv prodaja 00.30 Glasbeni Mozaik Ш RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 18.00 Kmetijski nasvet 18.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 2100 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 07.15 Bim-bam-bom 15.00 INFO oddaja 14.00 Kratke novice 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 Napovednik 08.00 Kmetijski nasvet 15.45 Koledar prireditev 14.15 GV v etru 08.10 Sredin trn 15.50 Pričevalci vere 14.30 Kulturni utrinki 08.30 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 15.00 INFO oddaja 08.45 Spominjamo se 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 Osmrtnice, obvestila 09.00 Poročila 18.00 Poročila, Vaša pesem 15.45 Koledar prireditev 09.15 Napovednik 18.15 NaS gost 15.50 Pričevalci vere 10.00 Poročila 19.30 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne 10.15 Srečno na poti 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) zagate 4. Aktualno 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 20.00 Radio Vatikan 18.00 Poročila, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 12.05 Besede Matere Terezije 20.30 Radijska molitev 19.00 Kratke novice 12.15 Voščilo PRO-jevcem 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 Napovednik 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 21.15 Svetniški kandidati - škof Vovk 19.30 Za otroke 12.50 Iz žitnice slovenstva Ponovitve: 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 22.00 Za življenje 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 23.00 Obala neznanega 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 14.15 GV v etru 04.40 Radio Vatikan 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji 14.45 Sredin pogled v svet radia Ognjišče II. (2. - 5.) 15.00 INFO oddaja NEDELJA Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, Vaša pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Iz žitnice slovenstva 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. Maše 10,00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 23.45 Svetniški kandidati 00.30 Iz življenja vesoljne Cerkve 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05Л0 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12,30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2-, 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan SREDA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Zdrav amaterizem Esad Babačič Vsaka razvita športna panoga mora dobiti svoj kos pogače, da funkcionira in dosega rezultate. Seveda pa to ne pomeni, da je treba tiste panoge, ki niso v olimpijskem programu ali pa nimajo temeljnih pogojev za delovanje, popolnoma izključiti. Narediti je treba program oziroma določiti merila, po katerih se lahko določen šport izkoplje iz krize ali celo dokaže, da je vreden javnega interesa in podpore, za to pa morajo biti predvidena tudi finančna sredstva. Ustvariti je treba primerljivost uspešnosti posameznih panog in pogoje medsebojnega rival-stva in s tem bo zagotovljena višja kakovost vseh športov v mestu. Seveda so nekateri športi potrebni večje pozornosti, kar pa še ne pomeni, da morajo biti profesionalni za vsako ceno. Kam pelje hlepenje po izidih in osebni uveljavitvi (velikokrat le funkcionarjev in "lastnikov klubov" ter njihovih firm) ter zanemarjanje baze, nam kažejo nogometne razvaline v prestobiici. Amaterizem je v povsem podrejenem položaju zlasti v primerjavi s pisarniškimi uslužbenci, katerih naloga je pravično razdel jevanje javno zbranih sredstev. Težava je v tem, da so si ti uslužbenci prisvojili tudi absolutno vedenje o tem, kdo je upravičen do sredstev in kdo ne, in prepogosto dajejo vtis, da delijo svoj denar, zaradi česar prihaja do anomalij pri podporah programom. Sistem financiranja naj bi bil preveč zapleten, saj klubi pogosto ne vedo, zakaj dobijo neko vsoto denarja. Nov sistem bi moral temeljiti na uspehih posamezne panoge. Eno od izhodišč hi bila gotovo svetovna priljubljenost nekega športa, drugo pa je odvisno od tega, kako delujejo določeni klubi in mestne športne zveze, in to od programov cicibanov pa vse do članov, državnih reprezentan-tov, udeležencev svetovnih prvenstev, sredozemskih in olimpijskih iger. Poleg tega tudi to, kakšne rezultate dosegajo v omenjenih kategorijah in koliko kakovostnih prireditev oziroma svetovno odmevnih tekmovanj prispevajo mestnemu programu športa in skrbi zanj. Skozi vse to je mogoče izračunati, koliko je neka športna panoga pomembna in perspektivna. Seveda mora biti v vseh teh razredih organizirana kakovostna vadba, kar ne pomeni, konkretnega. Mesto Ljubljana v Ljubljani sofinancira delček in deklic. Takšna radodarnost razredih. Edini kriterij bi n je kvalitetnih, toliko da je treba vzeti kogar koli, ki je to vadbo pripravljen plačati. Vse skupaj se lahko kaj kmalu sprevrže v navadno rekreacijo, iz katere se na koncu ne more izci-miti nič konkretnega. Mesto Ljubljana vsem devetim atletskim klubom v Ljubljani sofinancira delček programa za devetdeset dečkov in deklic. Takšna radodarnost pa ne prinaša rezultatov v višjih razredih. Edini kriterij bi mo- rala biti kakovost; kolikor je kakovostnih, toliko jih je treba podpreti, ne pa da se vnaprej določi, koliko kvalitetnih pionirjev bo imela Ljubljana. Posledice takšne politike so vidne tudi pri mlajših in starejših mladincih, ki so predhodnica bodočih prvakov in jih mesto podpira le nekaj deset. Vprašanje namreč je, ali bo za dvajset let starega atleta, ki je državni prvak, ostal še kakšen tolar. Videti je, kot da se je mesto odločilo za določeno število prvakov, ki bodo nekaj časa na pipi, ko pa bodo dovolj dobri, se bodo morali tržiti po svoje. Za nameček postaja pridobivanje sponzorske pomoči, s katero naj bi klubi in posamezniki pokrivali manjkajoči del nujnih sredstev za izpeljavo vadbenih in tekmovalnih programov, čedalje težje in včasih skoraj nemogoče. Neupoštevanje in nespoštova-nje civilne pobude, ljubiteljskega in prostovoljskega dela naj bi doseglo kritično mejo, ko je treba nekaj storiti, predvsem pa korenito spremeniti odnos do tistih, ki so še voljni iz srčnih in humanih nagibov oziroma ljubezni do športa in mladine ustaviti vsesplošno propadanje športa v prestolnici in mu vrniti ugled, ki ga je imel pred zloglasnimi "portoroškimi sklepi". finicija verjetnosti namreč pravi, da je verjetnost ponavljanja nekega dogodka (kjer je mogočih n elementarnih dogodkov) vselej enaka m/n (kjer je m število elementarnih dogodkov, katerih vsota je verjetnost dogodka) ne glede na to, kaj je bilo pred tem. Napačno je tudi prepričanje, da ima dogodek, ki se je pravkar zgodil, manjšo verjetnost za ponovitev. Enako kombinacijo cifer lahko ponavljamo v nedogled, verjetnost dobitka pa bo vselej enaka! _J _! . j _I Slovenijo je v preteklih tednih zajela prava lotomanija. Nazadnje je bila sedmica izžrebana v 15. krogu, ko je bila vredna še 114,5 milijona tolarjev, do odločilnega 28. kroga pa je njena vrednost narasla na rekordnih 765 milijonov. Slovenci so drli vplačevat listke, neskončno čakanje jih ni motilo; loto je namreč postal nacionalni šport. Tudi Franc se je v nedeljo popoldne ves nestrpen zleknil v naslonjač pred TV, njegova žena pa je v kuhinji pomivala posodo. Na sporedu je bilo namreč žrebanje lota. Nenadoma Franc panično ugotovi, daje dragoceni listek v kuhinji, zato zakliče ženi, naj kontrolira številke na listku. "Cuj, ali je 37 gor?" Seveda, Franc! "Pa 21 tudi?" Tudi. "Pa 26?" Ta! "Pa 7?"Tudi! "Pa22?" Ja, je! "Kaj pa27?" Aha... Franc s tresočim se glasom po zadnji izžrebani številki vpraša: "Kaj pa 23?" Tudi ta je, samo čez to je pa križec narejen ... Tistim, ki se jim 10. julija sreča ni nasmehnila, nekaj humorja najbrž ne bo škodilo. Sicer pa so bile omenjene številke v tem vrstnem redu zares izžrebane in so se zasvetlikale na dveh v Ljubljani vplačanih listkih. Skupni sklad za dobitke je bil tokrat več kot 1,1 mili- stal uspešnica, ki jeza seboj poteg- jarde tolarjev. Srečneža si bosta tako nila tudi trop nespametnih. Le-ti ne razdelila rekordni znesek 765 milijonov tolarjev, kar je največ doslej. razumejo in ne spoštujejo zakonov verjetnostne teorije, najpogosteje fa-Seveda v žep ne bosta pospravila vsak vorizirajo t. i. favoritna števila - to so 382,9 milijona, saj bosta morala 15 odstotkov davka plačati občini, kjer imata stalno prebivališče, kar pomeni, da bosta domov odnesla po nekaj manj kot 323 milijonov in pol. Verjetnostna teorija si rezultate zapomnila. Klasična de tiste kombinacije števil, ki so v očeh ljudskih množic izjemno privlačne in priljubljene (rojstni dnevi, privlačna zaporedja, že dobitne kombinacije). Nepojavljanje nekega števila pa naj bi se po njihovo nadomestilo enkrat kasneje. To v jeziku Loto pa ni ujet samo v trenutek lota pomeni, da ima številka, ki ž.e vsakokratnega prečrtavanja najljub- nekaj časa ni bila izžrebana, z vsa-ših in najprimernejših številk, tem- kimžrebom večjo možnost. Na ža-več je to igra na srečo, v kateri se med lost pa kovanec, kocka ali pingpong seboj krešejo pojmi verjetnosti, kom- žogica v bobnu niso živa bitja, ki bi binatorike, statistike, sreče, najrazlič nejših zablod, vraž, znanosti in preproste ljudske modrosti. Beseda "lotto" je italijanska in pomeni usodo. Sama igra ima začetke v renesansi - v 16. stoletju je bil loto že zelo razširjen v Genovi. Tamkajšnja navada je bila, da izmed 80 imen izžrebajo 5 senatorjev, ki bodo vodili mesto. Igralci so stavili na 5 imen. Zmagali so tisti, ki so zadeli vseh pet ali večino izvoljenih imen. Ker pa je obstajalo eno samo žrebanje na leto, je leta 1535 podjetni Benedetto Gentile predlagal, da bi uvedli podobno igro in preprosto uporabili številke. Loto je takoj po- Znameniti francoski matematik Blaise Pascal je dokazal, da ima med določenim številom predmetov (številk) vsak enake možnosti. S tem je postal nekakšen duhovni oče današnje rulete in empiričnega preučevanja iger na srečo (skupaj z de Fermatom sta izračunavala verjetnost zmage pri določenih stavah). Binomski koeficienti Poštene loterije so naključni dogodki. Zato za edino pravilno vzemimo trditev: Loterija je naključni dogodek! Vsakdo, ki trdi nasprotno, vas skuša voditi za nos, ne pozna statistike - ali pa ve nekaj, česar vi ne veste (loterijske goljufije,zrežiran hazard). Če hočemo izračunati teoretično možnost zadetka, moramo vedeti, da je vsaka številka lahko do-bitna samo enkrat. Po prvi dobitni številki jih v bobnu ostane še 38, po drugi se 37, po tretji 36 in tako dalje do šeste, ko jih v bobnu ostane še 33. Število kombinacij izračunamo po priloženi formuli (glej Tabelo 1). Po izračunanem je pri naši loteri ji (Loto 7/39) možnost zadetka sedmice 1:15,380.937. Impozantna številka za državo z vsega dvema milijonoma prebivalcev v primerjavi z nemško loterijo, ki pri 80 milijonih prebivalcev operira z možnostjo zadetka zmagovite šestice z 1:13,983.816! Dokaj težko razumljivo, da pri tako majhni verjetnosti zadetka Slovenci kljub vsemu vsako leto zadnemo med 13 in 17 sedmič! Po verjetnostnem računu bi moral biti zadetek manj pogost. Če se še malo poigramo s številkami, lahko izračunamo, da nekdo, ki redno stavi na naši loteriji vsakokrat z istimi 8 kombinacijami na enem kombinacij-skem listku, z gotovostjo pričakuje glavni zadetek v 15,380.937/8 = 1,922.617 tednih ali 36.974 letih. Seveda ni rečeno, da ne bo prišel na vrs-to prej, vendar račun pokaže, da se pri današnji pričakovani življenjski dobi 80 let taka politika najbrž ne bo obnesla. Če bi torej 2 milijona Slovencev redno igralo po takem sistemu, vsak z eno stalno kombinacijo in so vse te kombinacije med seboj vedno različne, bi glavni zadetek lahko teo- Г Dobitna kombinacija 28. iroga je bila: 7, 21,22, 23, 26, 27, 37 in dodatna 5. Sedmici sta priromali v Ljubljano. retično pričakovali vsakih 7 tednov. Seveda to ni res! Sedmica ie izžreba-na domala vsak teden, ne smemo pa se na podlagi tega, kar smo doslej izračunali, čuditi, da včasih tudi po več tednov ni zadetka. To samo potrjuje, da je loto naključna igra. Loterije za zaslužek in svoj obstoj ne potrebujejo goljufij, saj so pragi za zadetke, ki jih postavljajo igralcem, dovolj: visoko postavljeni. Naši Se mnogo više od sosednjih: 1:15 milijonov! Izida (zadetkov') ne moremo z gotovostjo napovedati, saj je, kot že rečeno, loterija naključni dogodek. Vendar pa pot iz zagate obstaja: rešitve ne smemo iskati v napovedih pravilnih (favoritnih) zadetkov, saj so računi pokazali, kako malo možnosti imamo. Laže pa glede na pretekle dogodke z dokaj veliko zanesljivostjo izločimo številke, ki v tistem hipu niso "popularne", imajo manj možnosti, v kasnejši fazi pa, ko sestavljamo kombinacije za izpolnjevanje listkov, s pomočjo statistike in izkustev izločimo tiste, ki nikakor ne morejo zadeti ali pa imajo izredno malo možnosti. Izločiti moramo torej vse, kar ne da pravega odgovora. Gaussova krivulja S sistematičnim zbiranjem podatkov in z ustrezno statistično obdelavo lahko namreč dobimo vpogled v delovanje (in napake) celega loterijskega sistema. Rezultati, ki jih dobimo iz statistike, so nam napotek za izločanje številk, ki v nekem trenutku nimajo enakih možnosti. Če nam na kratko Binomski koeficienti so nadvse pomembni v kombinatoriki (loteriji), saj nam priskrbijo enačbe za določene pogoste probleme pri preštevanju. s to metodo uspe izločiti 10 številk od 39, nam jih za kombinacijo in hazard z njimi ostane še 29. Po obrazcu, ki smo ga že spoznali, izračunamo, da imamo za zmagovito kombinacijo zdaj veliko več možnosti: 1:1,560.780, ena proti milijon in pol, namesto 1:15,4 milijona. Se vedno porazno veliko, vendar matematično upanje (MU = veiietnost*znesek) raste! Če nam uspe znižati množico cifer, ki imajo največ možnosti, na kakih 22, je uspeh že skoraj tu: možnosti za sedmico so zrasle na zavidljivih 1:170.544. To pomeni, da bi morali vplačati 170.544 kombinacij s temi številkami za zagotovljen glavni zadetek. To bi nas pri sedanji ceni kombinacije 50 tolarjev stalo 8,527.200 tolarjev, kar je seveda še vedno mnogo preveč glede na to, da tudi ta napoved ni stoodstotna. Zmagovite kombinacije iz preteklosti je treba urediti tako, da bodo iz množice kaotičnih zaporedij številk začeli izstopati vzorci. Zato je treba do-bitne številke najprej razvrstiti po točno določenem ključu. Od tod naprej nam pomaga Gaussova krivulja, ki po uporabi metode izračuna Če želimo za katero koli število elementov in kateri koli razred izračunati, koliko kombinacij brez ponavljanja obstaja, uporabimo spodnjo formulo: N (n - k)!*k! n*(n-l )*(n-2)..(n-k+2)*(n-k+1) 1*2*3*.,.(k-2)*(k-l)*k 39*38*37*36*35*34*33 N =- = 15,380.937 1*2*3*4*5*6*7 Če bi želeli imeti vselej 100-odstotno zagotovljeno sedmico ne glede na to, katerih 7 številk bi bilo izžrebanih, bi bilo treba odigrati 15,380.937 kombinacij. Ena kombinacija stane 50 tolarjev. krivulje normalnega zakona porazdelitve zadetkov izriše krivuljo, podobno zvoncu. Ob robovih se drži osi X, v sredini je najvišja in se nato spet urejeno spusti do abscise. Številke, ki imajo večji statistični potencial, so grupirane na sredini in krivuljo napihujejo, številke z manjšim potencialom pa so grupirane na obeh koncih. Tako lahko s precejšnjo gotovostjo izločimo številke, ki določajo krivuljo na obeh koncih, in uporabimo samo številke iz sredine. Matematično upanje Če želimo izvedeti, koliko kombinacij moramo igrati, da bi zadeli enega od dobitkov, moramo deliti skupno število vseh kombinacij, ki znaša 15,380.937, s skupnim številom dobitnih kombinacij, se pravi s številom 184.241; dobimo rezultat 83,48. Na vsakih 84 odigranih kombinacij torej lahko pričakujemo enega izmed petih vrst dobitkov. Seveda gre le za matematično pričakovani rezultat, ki se v praksi ne uresniči vedno. Igralec z več sreče bo prišel do dobitka tudi z manj odigranimi kombinacijami, tisti igralci, ki pa nimajo sreče, bodo morali izpolniti še večje število kombinacij. Če pa ste izpolnili le eno kombinacijo, imate le 0,0000065 odstotka možnosti, da boste zadeli pravo. Potemtakem je precej večja verjetnost, da vas doleti kakšna izmed naravnih nesreč (strela, plaz), karambol ali pa teroristični napad. Lovro Kastelic Slovenija 47. na svetovni nogometni lestvici Na julijski lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je prišlo do nekaterih zanimivih premikov. Na vrhu se je z zmago v pokalu konfederacij utrdila Brazilija, na drugo mesto se je povzpela finalistka istega turnirja Argentina, tudi na račun Nizozemcev pa so Čehi zdrsnili z drugega na četrto mesto. Največji skok je uspel Nemcem, ki so s tretjim mestom na domačem turnir-juskočiliz21. na 11. mesto, in ZDA, ki so se s polfinalno uvrstitvijo na pokalu CONCACAF Gold povzpele celo na šesto mesto. Slovenskemu nogometu je mirovanje prineslo padec za tri mesta - zasedamo 47. mesto -prihodnja nasprotnica slovenske izbrane vrste v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2006 Norveška, pa je izgubila eno mesto in je 36. Slovenija je zdrsnila za tri mesta. Ronaldo do konca zvest Braziliji Brazilski nogometni zvezdnik Ronaldo je izrazil željo, da bi vse do konca svoje kariere nastopal tudi za brazilsko reprezentanco. Napadalec madridskega Reala, ki se je s španskim klubom mudil na turneji na Kitajskem, je za neko pekinško lokal- no televizijsko postajo dejal: "Sicer ne morem pogledati v prihodnost, a moj namen je do konca športne poti igrati za reprezentanco." Ronaldo bo prihodnje leto na svetovnem prvenstvu v Nemčiji star 29 let, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati vse več ugibanj, da utegne zvezdnik po prvenstvu sleči reprezentančni dres. Ronaldo je sicer potrdil, da razmišlja o koncu kariere, da pa je od takšnega sklepa še precej oddaljen. Jem osvaja glasbeno sceno Mlado glasbenico Jem mnogi primerjajo z Dido, vendar pa to premalo pove o veliki nadarjenosti glasbenice Jem. Na svojem popotovanju iz rodnega Walesa prek Londona do Združenih držav je dosegla glasbeno stopnjo, ki je njen debitantski album Finally Woken postavila na sam vrh kritiško priznanih in komercialno uspešnih projektov. Mestoma nežne nu-folkkitare, preko katerih se spretno prelivajo bogati vokalni aranžmaji, večinoma nadgrajujejo trip-hop beati in eksperiman-talna orkestralno podprta elektronika. Potem ko je njene avtorske sposobnosti prepoznala že Madonna (Jem je namreč avtorica pesmi Nothing Fails, ld je na njenem albumu American Life), je Jem s prvencem ustvarila kombinacijo svetlih in optimističnih melodij ter raznolikih ritmov, ki poslušalca opajajo od samega začetka predvajanja. Eden boljših in komercialno zahtevnejših projektov letošnjega leta, s katerega ste verjetno že slišali nalezljivi prvi singel They, v katerem spretno krmari med Preludijem v F-molu J. S. Bacha, trip hopom in lebdečim vokalom. Omenjeni singel je tako napovedal ploščo Finally Woken, polno mikavnega in očarljivo briljantnega elektronskega popa. IZŠLA JE ZGOŠČENKA Z EPIZODAMI PRILJUBLJENEGA MATJAŽA JAVŠNIKA X^lrT^i i3 EPIZOD MATJAŽA \ЈШШ +3 TILIKE sta se po mnenju članovzasedbe najbolj približali konceptu albuma, medtem ko bodo dodatnih 11 najzanimivejših remiksov poslali DJ, ki so izrazili potrebo po hitrejših plesnih različicah I )an D-jevskihuspešnic. Dan D so se po nastopu na blatnem Rocku Otočec in dvodnevnem gostovanju v prelepi Tosčani posvetili tudi snemanju novega videospota, katerega režijo so tokrat zaupali Mitji Okornu, na- stal pa bo v koprodukciji z RTV Slovenija. Snemanje je potekalo v starem hotelu Palace v Portorožu, ki je s svojim značajem primerno okolje za ustvarjanje, njegova veličastna arhitektura pa predstavlja edinstveno ozadje za spot. Po lepo sprejeti h skladbah Plešeš, Cas in Le naprej septembra torej pričakujemo že četrti singel iz albuma Katere barve je tvoj dan?, ki v svojem repertoarju zagotovo skriva sc marsikatero uspešnico. Mark Owen Potem ko je leta 1996 razpadla ena popularnejših fantovskih skupin Take That, je na solistično pot najprej stopil Robbie Willi urns, ki nalu pa mu je sledil tudi Mark Owen, ki je že konec istega leta predstavil prvi samostojni singel Child. Sledil mu je album z milijonsko naklado Green N lan, po evropski turneji leta 1997 pa se je do leta 2003 umaknil iz sveta glasbe. Takrat se je vmil s pesmijo Four Minute W arning, ki ie dosegla 4. mesto britanske lestvice singlov in vztrajala 8 tednov med top 40. Drugi album hi Your Own Time je izšel novembra istega leta, napovedal pa ga je singel Alone Without You. Tokrat pa nam i\ lark predstavlja svoj najnovejši izdelek. Tretji soloalbum How The Might)' Fall je napovedal singel Believe In The Boogie, ki je tudi na cedeju s filmsko 2, lasbo Mr. & Mrs. Smith. Album How The Mighty Fall je produciraJ legendarni Tony Hotter, posneli pa so ga v Los Ange-lesu. Na njem pa je mogoče slišati tudi glasbeni talent nekdanjega bobnarja zasedbe R.L.M. Jo-evja Watonkcrja, ustanoviteljev zasedbe Jellyfish Rogerja Manninga mlajšega, Grega Kurstina in Dana Rothschilda, seveda skupaj z Markovo spremljajočo skupno. Album se kaže kot do sedaj najbolj dozorel Ow-nov izdelek, o čemer priča prav njegovo lirično in glasbeno zaupanje vase, s čimer je album zagotovo eden odličnejših v trenutnem glasbenem dogajanju. Poleg 10 pesmi so na albumu še 4 ekskluzivne akustične verzije pesmi: MakinOut, Beleiveln The Boogie, Hail Mary in Wasting Away. Goran in Sunčane skale Malo po tem, ko je praznoval zmago na letošnjem splitskem festivalu, kjer je v končni konkurenci z Massi-moni Savičem z glasovi občinstva s skladbo Ružo moja bila osvojil Grand Prix Splita 2003, ima Goran znova vzrok za veselje. Na enajstem zaporednem in najprestižnejšem festivalu Srbije in Črne gore Sunčane skale v Hercegnovetn je v finalnem, tekmovalnem večeru, prepričljivo zmagal prav on, za seboj pa med drugimi pustil Tonija Cetinskega in Ivano Ban-fic. Skupno se je žiriji predstavilo 26 skladb. Tokrat se je Goran pred tamkajšnjim občinstvom pojavil že drugič, lani skupaj z Ivano Banfič v skladbi Ljubav trebam svaki dan, letos pa s Tutičevo Ružo moja bila. Se en dogodek torej, ld se odi ično sklada z izidom novega albuma Od srca do usa-na, Ivi je že na prodajnih policah. Katere barve je tvoj dan? Zasedba Dan D, ki je s svojim po-vratniškim albumom Katere barve ie tvoj dan? prijetno presenetila tako dolgoletne privržence kot tiste, ki so jih spoznavali na novo, se tokrat predstavlja z novo izdajo omenjenega albuma, na katerem sta kot poseben dodatek elektronski različici singlov' Cas in Le naprej. Oba remiksa sta bila izbrana na natečaju za najboljši remiks, ki so ga Dan D razpisali na začetku letošnjega leta in s katerim so na svojevrsten način zaznamovali eno leto od izida albuma. Odziv- na natečaj je bil večji od pričakovanega, kar pomeni, da je skupina imela precej težko delo, da je izbrala najboljšega. Na koncu sta svoje mesto na ponatisu našli dve skladbi, ki Nova medijska politika "Novi zakon o RTVS, teze za novi zakon o medijih, zamenjava na Delu in prevzemi medijskih hiš bodo teme nocojšnjega Žarometa," je uvodoma napovedal voditelj Boštjan Lajovic. Kar debelo sem pogledala. A bo res vse to, sem vse vprašala in na koncu ostala praznih rok, kar zadeva Koširjevo zamenjavo na Delu. Zasedba je bila pa dobra. Minister Simoniti, zadnje mesece najbolj obdelovana stranka, Danilo Slivnik, Branko Pavlin, Darijan Košir in Peter Jančič. TVS je zagotovila le Borisa Berganta. Kadar je gost oddaje direktor Štakul, tako ali tako ne pride do besede. Prva beseda je veljala ministru. "Ali je v zraku nova medijska politika?" se je glasilo vprašanje. Minister se je takoj branil. "Ne, ne, ne gre za naskok na medije, že deset let se ve, da je zakon o RTVS slab!" Hvalabogu je bil tam Slivnik, ki je to skromnost hitro popravil. "Seveda gre za novo medijsko politiko," je dejal, "saj so bili mediji najbolj transmi-sijska sredstva, kar jih je!" Takoj sem laže zadihala. Zdaj vem. Boris Bergant je bil po stari maniri malo "za" in malo "proti". Pavlin z Dnevnika je izrazil bojazen pred novimi časopisnimi mediji, kar je iz njegove pozicije logično, Peter Jančič pa je praviloma zadel žebljico na glavico. "Prejšnja vlada je večinsko obvladovala svet RTV, nova si tega še ni zagotovila, zato je spisala nov zakon," je dejal Jančič, ki je med drugim član zloglasnega Kocijančičevega sveta RTV. On že ve! Darijan Košir je zmogel le namigniti, da so eno sistemski posegi v medije, drugo pa zunajsistemski, katerih zakulisje je manj prijetno. Lajovca je zanimalo le, ali so slovenski mediji res nepluralni. Slivnik je udaril z odkritostjo. "Mag je pristranski, ima drugačno medijsko politiko, ker smo ena mala protiutež drugim časopisom." Razumem. Jasno kot beli dan. Upam le, da bi, če bi v studiu sedel urednik Demokracije, prostodušno izjavil. Mi smo časopis, ki podpira Demokrate. In naklonjeni smo jim bili tudi takrat, ko jih ni podpiral noben drug medij." No, potem pa se je prebudil tudi lastnik Dnevnika Pavlin in izrekel dva stavka za zgodovino. Prvi je bil, da je samo ekonomsko neodvisna medijska hiša lahko neodvisna. Sprašujem pa se, zakaj potem tak ni bil tudi Dnevnik. In drugi stavek za zgodovino. "Mi imamo kolumniste, leve, sredinske, desne, ekstremno desne, celo paleto." Drži. Zadnjih nekaj mesecev. Prej pa so imeli desedetje same ultralevičarje, ki jim še danes kot politiki pod krinko novinarstva skačejo v časopis, kadar koli se jim zahoče. No, malo sem zašla od oddaje same. Pa ni nič hudega. Druga polovica je bila namreč dolgočasna, voditelj pa je rinil z merili za dodeljevanje sredstev iz medijskega sklada tako dolgo, da mu je moral minister Simoniti končno le prebrati, koga je ministrica za kulturo Rihteijeva imenovala v komisijo, ki je doslej dodeljevala sredstva iz sklada. In bilo je kaj slišati; Rino Klinar (nekdanjo ministrico ZLSD), Jureta Pengova, ki ga je skupaj z Urošem Lipuščkom odneslo v znamenitem upora novinarjev na nacionalki, Borisa Dolničarja, nekdanjega direktoija Radia Ljubljana, ki seje proslavil z rednimi jutranjimi komentarji v času demokratizacije slovenske politike, v glavnem z razmišljanjem, ki novim strankam ni bilo najbolj naklonjeno... Tako je to. Upam, da ima minister Simoniti nekaj tovrstnih argumentov še na zalogi. V bitki za refendum o RTVS jih bo krepko potreboval, saj se s stavkom: "Prepričan sem, da je zakon dober!" ne bo mogel vedno izvleči. Magična gledalka horosko Lev (22. julij - 21. avgust) Ste se izgubili v premišljevanjih? Dobro bo, če začnete spet od začetka. Veselje bo prišlo samo od sebe, če boste le dovolj dolgo vztrajali. Vsakega novega dne se je treba veseliti, veselje je vedrina duha in čista vest. Devica (22. avgust - 21. september) Začetek tedna bo zaznamovan s skrbmi za dokumentacijo, ki ste jo nekomu obljubili. V petek se boste počutili, kot da vas je nekdo grdo izkoristil. Premislite in vzemite nazaj, kar je vašega. Delo vas bo počakalo. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Poskusite biti potrpežljivi. Kmalu si boste vse uredili po svojem okusu in se vselili v novo (opremljeno) stanovanje. Vsi, ki bodo te dni prišli od vas, bodo izjemno dobre volje in polni življenjske moči. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Postavite si velik, ambiciozen cilj, saj imate dovolj energije, da bi ga dosegli. V četrtek in petek se boste zalotili, da rinete v konflikt, ki si ga pravzaprav ne želite. Paziti boste morali, da komu ne stopite na prste. Strelec (22. november - 20. december) Ne računajte, da boste skozi turbulentne vode pripluli brez posledice. Če drugega ne, se boste morali vsak močno držati. Kakšna napaka vas bo samo utrdila v vaši odločitvi, odločilna za vas pa bo seveda sreča. Kozorog (21. december - 19. januar) Do skrajnosti se boste trudili, da bi poskrbeli za vse, kar leze in gre na tem svetu. Vrzite trapasto prepričanje, da lahko določene reči naredite samo vi, kar čez ramo in si privoščite določeno mero počitka. Vodnar (20. januar - 18. februar) Morda boste v zgodnjem jutru le zagledali tisti del dneva, ko je mogoče največ postoriti. Okoli poldne si je vedno najbolje vzeti prosto. V sredi tedna pričakujte nekoliko nenavadnih, a nepomembnih pripetljajev. Ribi (19. februar - 20. marec) Pripravite se na novo izkušnjo, ki jo boste deležni v začetku tedna. Romantična perspektiva bo morala zbledeti in se prevesiti v kaj bolj realnega. Kmalu se vam bo uresničilo, kar si želite že lep čas. Oven (21. marec - 20. april) Ste pripravljeni na izstrelitev na vrh? Morali boste najti primerno čustveno oporo za to, da boste lahko izvedli vaš načrt. Dnevi bodo navdihujoči in razveseljujoči. Imeli boste obilo časa za vse, kar ste si kadar koli želeli. Bik (21. april - 21. maj) Ne zadržujte se! Če se mora nekaj zgoditi, se pač mora. Tudi razjeziti se je treba v pravem času, da se slabe reči ne nadaljujejo v nedogled. Nekdo vas bo prosil za prijateljsko pomoč, potrebuje pa predvsem pozornost. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Sestavite raje nakupovalni list in mu sledite, sicer boste spet zapravili več, kot ste načrtovali. Vaš partner vam bo zagotovo stal ob strani. Konec tedna poskusite ujeti koga, ki vam bo naredil nujno potrebno uslugo. Rak (22. junij - 21. julij) Pričakujte veliko eksplozijo dobre volje in veselja, ko boste prinesli neki osebi obljubljeno darilo. Kmalu se boste zavedeli, koliko ljudem pomenijo vaša pozornost in prijaznost. Bodite prijazni, vendar do neke meje. - Nova obzorja , d.o.o. Komenskega 11 1000 Ljubljana MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani 6.200,00 SIT Svobodo ipgjp j p^' "rdečo zvezdo IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani 2.200,00 SIT Janez Janša Pot sjarenafcedrfare 1991-1994 PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani 2.200,00 SIT Janes Janša PREMIKI V M „••14 f J ^ , i 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT 1 S i . Д. • i Pučnikova znanst* in politična misel MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani 6.510,00 SIT > o Q O 'o Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si -w^ k n j i g a r n a Demokracija 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov sestavil: miran erceg geslo tropska papiga. ara rrimski cesar mark ayrelii Samorog 3 g Ш Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, žive teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1. 1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: vvvvw.samorog.com glavno mesto senegala orac (zastarelo) mesto v texasu nino robič žensko oblačilo it. režiser sergio rimski ■ naselje jeklen kar je ob kemijski bog prvobitnih i nosilni krajl', i znak za ljubezni prebivalcev element okraj evina : nobeli! slovenski narodni buditelj, duhovnik slovenski gledališki igralec ujeda sršenar potica okrogle oblike linda bans hlod (narečno) reka v vzhodni sibiriii držaj ročaj pogorje v fokidi paul newman manj kot ena k.am.politik lon uradni spis namizno pregrinjalo oblikovalec rabane ludolfovo število olga kacjan pilotiranje luknja pri vrtanji' kraj pri sarajevu vrsta svedra (izpreča! revež. sirom.ak iBi ''ШШ 1 kraj v občini radovljica slovenski igralec romunski denar sl. igralka bernarda 4. in 11. črka it, pisatelj umberto iitalijansko moško ime norveško mesto nizek ženski .ali moški glas prvi tisk manjša miza ibs it, boksar dulio ulica domovina čarovnice kirke opus nejasnost misli kemijski i alfi natrij 1 nipic ш po i površina po kateri hodimo valeč nožev hudodelec vvelem. podzemlju rešitev prejšnje križanke II naaraienci 29. številke DAMAS, ONAGER, LAREDO, NT, NOJ, JEROME, LEMUR, MARJAN KOLAR, TL, OPOZORILO, POR, TAK, NALOŽITEV, ORO, IVO, IKAROS, RAM, PENA, ERP, ITEM, OLE, I SNA, SUTOR, NI, OSNIK, TRANI, DEBELINA, AŠIK, SRAKA 1. nagrada: JGŽE GERKMAN, Zgornji Brnik 53, 4207 Cerklje 2. nagrada: MARINKA LANGERHOLC, Tugomerjeva 76, 1000 Lj. 3. nagrada: FRANCKA TROBEVŠEK, Zikova4, 1241 Kamnik Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. nanrade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1 i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i II. 8. 2005 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 včeraj, danes, jutri... • 1.8.1619 je nastal prvi načrt Kopra. Nastal je v času mrzličnega utrjevanja obzidij beneških istrskih mest zaradi uskoških napadov. • 1. 8.1664 je vojska cesarja Leopolda I. zmagala v znameniti bitki nad Turki pri Monoštru. Pri tem je odigral pomembno vlogo član znamenite družine Valter Leslie, ki je leta 1656 kupil ptujski grad. • 2.8.1868 so ustanovili v Mariboru delavsko izobraževalno društvo, prvo na Slovenskem. • 2. 8. 1901 se je v Smartnem pri Litiji rodil slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi. • 2.8.1934 je po smrti nemškega predsednika von Hindenburga Adolf Hitler prevzel njegovo funkcijo in jo zlil s funkcijo kanclerja ter tako v svojih rokah združil vso oblast v Nemčiji. • 3.8.1882 se je v Medani rodil slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. • 3. 8.1893 je bilo ustanovljeno ptujsko Muzejsko društvo in Mestni muzej, ki je bil pod njegovim varstvom. Muzej je pazil, da se najdeni-ne niso odnašale iz mesta ali poškodovale. • 4.8.1704 je angleška mornarica zasedla Gibraltar. • 4.8. 1956 je s pomočjo začasnega oddajnika z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi slovenski javni televizijski spored. • 5.8.1584 je bilo v Kopru ustanovljeno apelacij-sko sodišče za beneško Istro. Vodili so ga mestni župan, kapitan in dva sodnika. Tako je postal Koper glavno mesto Istre. • 5. 8. 1895 je v Londonu umrl Friedrich Engels, soutemeljitelj marksizma. V časopisu je Slovane - Čehe, Slovake, Hrvate in Slovence - razglasil za "odpadna ljudstva", ker se v revoluciji leto prej niso odrezali tako, kot bi se po njegovo morali. • 6.8.1809 se je rodil angleški pesnik Alfred Tennyson, predstavnik meščansko-viktorijanske dobe. Ko je nekoč nekdo dejal, da esejist Thomas Carlyle in njegova žena Jane nikakor ne sodita skupaj in se ne bi bila smela poročiti, mu je Tennyson ugovarjal: "Če bi se poročila vsak z drugim partnerjem, bi bili nesrečni štirje, tako pa sta samo dva." • 6.8.1881 se je rodil mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin. • 7.8. 1759 se je rodil francoski matematik in pesnik Charles Simon Thevenesu. Nekoč seje pritoževal, da nima več prijateljev in da je sam na svetu. "Kako to?" ga je vprašal eden od navzočih, "So mar vsi vaši prijatelji pomrli?" -"Ne," je odgovoril pesnik," vsi še živijo, vendar so obogateli." • 7. 8.1895 so postavili Aljažev stolp na Triglavu. ■ Illllll Tržaška Edinost Slovenske in hrvaške meščanske stranke v zasedeni Julijski krajini tržaško Politično društvo Edinost, ljudska in agrarna stranka z Goriške ter Politična stranka za Hrvate in Slovence v Istri so se 3. avgusta 1919 združile v enotno politično društvo Edinost s sedežem v Trstu pod predsedstvom slovenskega politika Josipa Vilfana. Ohranile so si nazorsko individualnost in sprejele skupni program, "da se pomore našemu ljudstvu", da se doseže, "da italijanske oblasti dajo ljudstvu, kar mu gre... predvsem pa, da se nam prizna naša kultura..." Enotno društvo Edinost se je imelo za "formulacijo naše narodne osebnosti in obenem za oni organ, ki mu je poverjeno vodstvo celokupnega naroda in obramba njegovih interesov". Glasila društva so bili dnevnik Edinost ter tednik Goriška straža, v Istri pa Pučki prijatelj in Istarska riječ. Sredi leta 1920 je krš-čanskosociaina struja zahtevala program, prilagojen sodobnim razmeram in potrebam kmečkega in delavskega sloja: "Narodna stranka mora iti k ljudstvu: eden od vzrokov je, da ne smemo boja proti kapitalizmu puščati za monopol socialistom..." Varšavska vstaja Ko seje Rdeča armada v zadnjih dneh julija 1944približevala Varšavi, so sovjetske oblasti njenim prebivalcem ponudile pomoč in tako spodbudile odporniško gibanje, da seje uprlo Nemcem. 1. avgusta 1944 seje začela splošna vstaja proti okupatorju, ki pa so jo Nemci po dveh mesecih zagrizenih bojev zatrli. Poljsko meščansko odporniško gibanje, znano kot Domovinska vojska, je bilo nestrpno, saj je SZ že zavzela ozemlja vzhodno od Varšave in na njih vzpostavila oblast pro-komunističnega poljskega komiteja za narodno osvoboditev. Ker je Domovinska vojska hotela prevzeti oblast v Varšavi, še preden bi jo "osvobodili" Sovjeti, in si tako zagotoviti boljši izhodiščni položaj za pogajanja o državni ureditvi po vojni, se je odzvala na pozive k uporu. Pod vodstvom generala Tadeusza Komorowskega so njeni oddelki, ki so šteli kakih 50.000 mož, napadli razmeroma šibke nemške enote in v treh dneh vzpostavili nadzor nad skoraj vsem mestom. Nemci, ki so medtem dobili okrepitve, so Poljake kmalu potisnili v defenzivo. Rdeča armada je sicer dosegla varšavsko predmestje in se ustavila. Domovinska vojska se je morala vdati Nemcem, ki so Varšavo zravnali z zemljo. Sovjetske oblasti so se s tem znebile glavnine vojaške organizacije, ki je podpirala poljsko meščansko vlado v izgnanstvu v Londonu. Ko je Rdeča armada dokončno zasedla Poljsko, je zaradi zatrte varšavske vstaje naletela na skrajno šibek odpor pri vzpostavitvi svoje politične dominacije v državi. Nova Slovenija Na ustanovnem kongresu Nove Slovenije, krščansko-ljudske stranke, je bil 4. avgusta 2000 za prvega predsednika izbran dr. Andrej Bajuk. Do ustanovitve nove slovenske politične stranke je prišlo, potem ko je SLS+SKD, sedanja SLS, podprla spremembo ustave, ki jo je predlagal poslanec ZLSD, sedanje SD, Miran Potrč. Z njo so vnesli v ustavo določilo, da je v Sloveniji proporcionalni volilni sistem. S tem so skupaj z ZLSD, LDS in DeSUS izigrali odločbo ustavnega sodišča, ki je potrdilo na referendumu sprejeti sklep o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. SLS+SKD se je znašla pred obtožbami, daje izdala svoj politični pol "slovenske pomladi". Padanje ugleda med lastnimi volivci in zmedo v volilnem telesu so poskušali popraviti s povabilom Francetu Arharju, takratnemu guvernerju Banke Slovenije, naj prevzame predsedniško mesto, vendar ta povabila ni sprejel. Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DeMOF Ijamo v skladu z ИИ , načelom profesi- •»?«« onalne novinarske Bq etike, katere na- LDS 4 men je služiti inte- vodil resom javnosti ne » glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli ■* drugo prepričanje. Demokracija .....iL во ^УЉ LDS Љ vodil ^ VS w^wk m \ Dva primera dvojne morale. Prvi iz slovenskega parlamenta pred kratkim, ko poslanec poslankama iz druge politične stranke priporoča ginekološki pregled mednožja. Poslanec se za te besede tudi opraviči. Mednožje se razširi v vse slovenske medije. Nastane medijski vik in krik proti porednemu poslancu. Podpisniki izjave Sovražni govor se siri po državi zahtevajo še dodatna opravičila. Ambasadorka Unicefa igralka Milena Zupančič, akademkinja dr. Alenka Šilih in več kot 370 uglednih ljudi s področja znanosti, kulture in medijev so se postavili v bran užaljenima poslankama. Vsi slovenski mediji so vztrajno in neprenehoma poročali o tem t. i. škandalu, do katerega je prišlo v parlamentu. Drugi primer. Podoba Marije, latere božje, ki drži v naročju podgano. To gnusno, ponižujoče dejanje so slovenski mediji poimenovali umetnost, matere pa so ga spremljale z zelo čudnimi občutki. Ob taki medijski in politični obravnavi so bile ogorčene, ponižane, osramočene in razočarane. Če primerjamo oba primera, ugotovimo, da je v prvem prišlo do žalitve dveh oseb, kar je bilo le povračilo za neprimerne obtožbe in žalitve z nasprotne strani. V drugem primeru smo bile prizadete matere, ker matere ne rojevamo podgan. Tudi mnogi očetje so bili prizadeti, ker v moških zarodkih ni podgan. Še več. Ena od prizadetih poslank iz prvega primera je imela podobo Matere božje s pod- gano v naročju obešeno na vratih svoje sobe kot v zasmeh materam. Očitno ta poslanka ni mati. Javno sprašujem, kje so bile takrat ambasadorke, aka-demkinje in več kot 370 uglednih ljudi s področja znanosti, kulture in medijev. Kje so bile takrat, ko je slovenski varuh človekovih pravic Hanžek izustil "pičkin dim" na TVS? Kje so bile takrat, ko je v navzočnosti predsednikov držav Kučana in Mesiča naš "umetnik" koalicijo Slovenija ozmerjal s "pičkami"? Kje so bili takrat, ko so v parlamentu levi poslanci desnim očitali, da so nestrpneži, šovinisti, rasisti, ksenofobi...? Iz tega sledi, da je eni politični opciji dovoljeno vse, drugi pa mnogo manj. Vprašanje je, koliko časa bo še tako. Marija Iurjec, Zg. Polskava Zločin brez kazni. Zanikanje genocida je zadnja faza genocida. Največji zločin po koncu druge svetovne vojne. Ob Srebrenici potrto mislim na Štrigovo, na zločin brez kazni. Tam se je leta 1946 dogajal pomor, podoben srebreniškemu, v majhnem obsegu, a nie manj strahoten, nič manj zločinski, s posledicami, ki po šestih desetletjih niso odpravljene kot ne tiste v Srebrenici po desetih Letih, V nasprotju s Srebrenico se danes Štrigove nihče ne spomni ne s svečami ne z besedami. Ne spomni se je zato, ker je zločin težji od srebreniškega, ker se globlje in do konca neodpuslljivo zajeda v našo vest. Štrigova je bila z agresivno strahovlado kot tudi s sedanjo politično pragmatičnostjo na silo potisnjena v pozabo, kjer pa noče in ne more umreti, kajti zanikanje zločina bi bila zadnja faza zločina. Takrat, leta 1946, je hrvaški CK ZKJ (drugi ni mogel biti!) dosegel, da se slovenska Štrigova priključi Hrvaški. Štrigovčani so se temu uprli / vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago. Branili so svoje slovenstvo in svoje slovensko ozemlje. Hrvaška oblast se je odločila to "učinkovito" končati, kar naj poleg tega še pouči uporno ljudstvo na vsej mejni črti, kdo je oblast in kako se ji moraš pokoriti. Tako sta hrvaški Knoj in milica ob pomoči slovenske milice po-lovila najupornejše in jih na strigov-skem griču zverinsko pomorila z noži, s krampi, z motikami - tako zato, da bi bila lekcija učinkovitejša s čimer sta tudi potešila svoje temne strasti. Storjen je bil največji zločin med drugo svetovno in zadnjo balkansko vojno. Po petdesetih letih so nekatere priče, osvobojene strahu, pripovedovale: " Tiste, ki so bežali, so polovili, pobijali v ceb-rili, jim iztikali oči, rezali ušesa, izrezovali spolovila, parali trebuhe, lomili čeljusti ... Še drugo noč po pokolu so se na pol žive žrtve, ld so se ovedele, plazile po travi in med grmovjem." Vseh žrtev je bilo okoli trideset. Cilj je bil dosežen: Štrigova je ostala v Republiki 1 Irvaški. Strahovlada in etnocid sta zavladala po vsej južni meji in se razbohotila tam, kjer so se kljub jasnim opozorilom pojavila nezadovoljstva zaradi nasilno postavljene meje. In tako se je tudi na Dragonji potegnila meja kljub zahtevam Savudrijčanov, naj bi se ohranila stara meja piranske občine. Vsak odpor je bil zadušen v kali. Vsi, ki so danes kakor koli vpleteni v slovensko politično "mašinerijo", priznavajo, četudi z olepševalnimi in kozmetičnimi floskulami, tisto mejo, ki se je začrtala na podlagi zločina v Štrigcjvi. Odmaknjenost vesti in politični interesi jim ne dovoljujejo obuditi spomina na Štrigovo in odpraviti krivice, kiet" je to še mogoče. Da bi ta prepad prekrili, govorijo o Srebrenici, "da se ne bi več zgodilo". Prižgirrjp sveče za luč pravičnosti v sebi. To je edini pogoj, da se podobni zločini pri nas in v svetu ome- jujejo; odpravljeni ne bodo, kajti politični interesi jih sproti krojijo. Frane Goljevšček, Izola V članku z naslovom Medijski borzni mesetarji, objavljenem v Demokraciji 21. julija 2005, avtor Aleš Kocjan med drugim navaja: "Vodstvo RTV s predsednikom lanezom Kocijančičem zatrjuje, da so se za prodajo delnic odločili zato, ker obstaja bojazen,da bo njihova vrednost padla, naši viri pa pravijo, da bi lahko slo v ozadju za provizije, ki bi jih od Satbirdsa dobili nekateri, ker mu za delnice ne bi bilo treba odšteti toliko denarja, kot bi odštel na prostem trgu." Avtor sklene članek s stavkoma: "Sklep, s katerim je svet RTA' sprejel odločitev, da odproda svoj delež v Eutelsatu, je bil sprejet v nenavadnih in skrivnostnih okoliščinah, kar pomeni, da v ozadju nekaj močno smrdi. Kaj je to, je za zdaj težko reči, dejstvo pa je, da bi za 20 milijonov evrov, kolikor naj bi jih s poslom izgubila javna RTV, nekdo moral odgovarjati. V pivi vrsti v. d. generalnega direktorja Aleks Stakul, ki je takšno idejo vseskozi podpiral, nato pa svet RIA', ki jo je na koncu sprejel." Novinar Aleš Kocjan v članku podaja zapise, iz katerih bi bralec lahko sklepal, da se je RTV Slovenija v primeru prodaje delnic Eutel-sata obnašala povsem samovoljno, ne da bi pri tem upoštevala obstoječo zakonodajo in predpise. lavni zavod RTV Slovenija je pri razpolaganju s finančnim premoženjem dolžan upoštevati zakon o zavodih, zakon o javnih financah in na njegovi podlagi sprejeto uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin. Generalni direktor RTV Slovenija je v skladu s 35. členom statuta RTV Slovenija, z 8. členom uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in s sklepom Sveta RTV Slovenija z dne 21.7. 2004 že 11. 8. 2004 imenoval komisijo za vodenje postopka prodaje delnic v družbi Eutelsat. V komisijo sta bila poleg treh predstav nikov' RTV Slovenija že od vsega začetka imenovana tudi predstavnika ministrstva za kulturo in ministrstva za finance, torej predstavnika vlade. Odločitev za začetek postopka prodaje delnic družbe Eutelsat je Svet RTV sprejel z namenom, da javni zavod zmanjša zadolženost, do katere je prišlo zaradi poplačila davčnega dolga. Poplačilo je bilo kasneje izvedeno iz vrnjenih zamudnih obresti, ki smo jih prejeli na podlagi odločbe ustavnega sodišča, kljub temu pa je imenovana komisija nadaljevala postopek prodaje iz dveh pomembnih razlogov: 1.) postopek prodaje v skladu z navedenimi akti lahko poteka tudi več kot leto dni, medtem ko priložnost za prodajo v primernem trenutku in po najugodnejši ceni lahko traja samo nekaj tednov, in 2.) JZ RTA' Slovenija v prihodnjih letih čakajo velike investicije v digitalizacijo, eden od virov za financiranje pa bo prav denar od prodaje delnic Eutelsata. Nadaljevanje dela komisije v tem primeru še ni pomenilo prodaje delnic, saj odločitev o tem sprejme Svet RTA' Slovenija. V aprilu 2005 je RTA' Slovenija prejela konkretno ponudbo za odkup delnic Eutelsata. Komisija je v imenu RTA' Slovenija na podlagi postopka javnega naročila pridobila strokovno mnenje, ki ga je pripravil finančni svetovalec z mednarodnimi referencami in dobrim poznavanjem trga satelitskih storitev. Ponudbo je RADI о„д 96,4 MHz J iTlsy Slovenske gorice te rodboorfaro ig «rinite 5,2230 lernt, tet 02/72МИ 20,720.73 24, fee 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA , INTERNET STRAN: 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz nato generalni direktor skupaj s poročilom finančnega svetovalca in vključno z vsemi podrobnostmi posla predstavil članom RTV Slovenija, ti pa so se odločali na podlagi vseh informacij o predlaganem poslu. Vse aktivnosti v okviru postopka prodaje delnic Eutelsata se torej izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, RTV Slovenija pa se odloča na podlagi strokovnih analiz in se vede po načelih dobrega gospodarja. Za boljše razumevanje "nenavadnih" in "skrivnostnih" odločitev moramo pojasniti tudi naslednje. Pred začetkom pogovorov o morebitni odprodaji delnic Eutelsata je javni zavod RTA' Slovenija s ponudnikom podpisal dogovor o varovanju zaupnih podatkov. V tem dogovoru smo se zavezali, da bomo vse podatke, ki so vezani na prejeto ponudbo, varovali kot poslovno skrivnost in je ne smemo razkriti tretjim osebam. Prav zato podrobnejših podatkov o samem poslu ne moremo posredovati, vse dokler posel ni sklenjen, kar se bo predvidoma zgodilo v mesecu oktobru. To je pri takšnih poslih povsem običajno. Sabrina Povšič Stimec Služba RTV Slovenija za odnose z javnostjo V zvezi z vašim zapisom (Demokracija, št. 29) o domnevni spornosti iz- bire programske skupine "Edukacij-ske raziskave" med najboljše raziskovalne skupine lahko samo obžalujem tendencioznost vašega pisanja. Gotovo je, da mi ne bi namenili toliko pozornosti, če ne bi sodil med tiste, ki jih štejete med politične nasprotnike (ali naj rečem sovražnike?). Glede vaših trditev samo nekaj kratkih pojasnil. 1. Mojo bibliografijo (na agenciji so upoštevali zadnja tri leta) ste očitno pregledali precej površno in je tudi niste primerjali z bibliografijami drugih raziskovalcev na podobnih področjih, pri čemer bi najbrž ugotovili, da moja nič kaj ne odstopa navzdol. Niste opazili poglavij v tujih in domačih monografijah itd. Skratka, vaš prikaz mojih bibliografskih podatkov je očitno hoteno ten-denciozen in je ob tem, da meri na občinstvo, ki najbrž slabše pozna okoliščine v raziskovanju, namenjen osebni diskvalifikaciji. Navsezadnje pa to niti ni tako pomembno, saj so na Agencij i za raziskovalno dejavnost merili uspešnost celotnih skupin in ne samo vodij skupin. Teoretično bi bil jaz lahko najslabši raziskovalec, pa bi skupina lahko še vedno bila najboljša. (Ce me spomin ne vara, je celo bilo nekaj primerov nižjega dosežka vodje, sama skupina pa je bila visoko uvrščena.) Ne nazadnje pa je treba upoštevati, da v objavah merjena produktivnost vsakega raziskovalca niha iz leta v leto. 2. V letu 2001 smo v skupini res imeli nekatere težave, ki pa smo jih uspešno odpravili. 3. Vaše nekorektne domneve o vplivu na ocenjevanje kratko malo ne držijo, saj je to potekalo po zelo formaliziranih, merljivih in neodvisnih postopkih. Nacionalni koordinatorji smo bili iz razprav o lastnih skupinah izključeni. 4. Očitek, da se na Pedagoškem institutu ne ukvarjamo s "svojim področjem", je v dobi razvejene interdisciplinarnosti in komunikacije med različnimi vedami precej smešen. Res je, da se ne ukvarjamo samo z ozkimi vidiki pedagogike kot take, ampak nas zanima tudi vrsta epistemoloških problemov, vprašanja, povezana z družbeno reprodukcijo, kakor jih tudi v navezavi na šolstvo opredeljuje npr. Pierre Bourdieu, itd. Očitek nam je znan, saj ga izrekajo tudi nekateri kolegi v stroki. Taki različni pogledi na "meje stroke" so seveda normalen po jav. Ni pa normalen pojav to, da se taki različni pogledi politizirajo. 5. Svoje družbeno in politično delovali je opravljam v prostem času kot tudi številni kolegi, ki delujejo v vts-tah vam bližjih političnih opcij. Nočem se sklicevati na to, da so mi spričo obsodbe na političnem procesu in zaradi klavzule o "moralno politični primernosti" v nekdanjem režimu zaprli vrata za polno nagažiranost v lastni stroki in sem se moral usmeriti v novinarstvo, s katerim se priložnostno ukvarjam, odkoder izvira nekaj več poljudnih zapisov iz časopisja v bibliografiji. Upam, da je vaše pisanje osamljen primer in da smo vendarle izšli iz obdobja "strokovnih" diskvalifikacij na politični podlagi. Dr. Darko Štrajn, Ljubljana na 88,9 in 95,9 MHz Odprto pismo ministru za oko- lie in prostor Janezu Podobniku! Zaradi drugih obveznosti se nisem udeležil tiskovne konference, ki jo je sklicalo vaše ministrstvo v zvezi s potekom po potresne obnove v Posočju. Pozorno poslušanje posnetka tiskovne konference pa meje privedlo do odločitve, da vam napišem odprto pismo, in to ne kot predsednik občinske komisije, temveč kot občan, v svojem osebnem imenu torej. Izvajanja odgovornih na omenjeni tiskovni konferenci precej nedvoumno pritrjujejo ugotovitvam, da je bila popotresna obnova po letu 1998 napačna oziroma popolnoma zgrešena. Krivec za napake pa naj bi bila gradbena zakonodaja!!! Lepo vas prosim! Če povzamem gospoda Tauzesa, je zdaj pomemben pristop k "skrbnemu projektiranju" in odločilno je "skrbno odločanje", ali gre v posameznem primeru za rekonstrukcijo ali za nadomestno gradnjo. Ta skrbnost je bila leta 1998 premalo izrazita (vendar za to nihče ne odgovarja, o. p.), zato je to merilo oziroma ta skrb vključena v celotni postopek državne tehnične pisarne;DTP)! Večina nas še dobro pomni, kako je DTP vztrajala pri sanaciii in rekonstrukciji tudi popolnoma razpadlih in uničenih objektov. Pri tem se je zagotavljalo, da bodo obnovljeni objekti brez težav zdržali tudi močnejše potresne sunke. Gospod Beguš je navedel, da se je zakon o graditvi objektov dvakrat spremenil in to je razlog, da se bo vse zamaknilo za pet, šest in več mesecev. Razvidno je tudi, da se bo naslednje obdobje oziroma leto do dve predvsem in samo projektiralo. Vprašajmo se, zakaj je potrebnega toliko časa za projektiranje, saj gre za obnovo poškodovanih hiš in ne za projektiranje vesoljskih plovil! Najbolj "zanimiva" so bila pojasnila gospoda lanežiča, ki trdi, da je po potresu leta 1998 zakonodaja omogočala priglasitev del, zaradi česar so ojačali objekte, ki so bili manj poškodovani, za eno stopnjo, Zakoni so narejeni tako, da preprečujejo rušenje, ne preprečujejo pa večjih poškodb! Zakonodaja naj bi tudi omogočila, da so se dogovarjali z investi- torjem, katera dela bodo izvedena!!! To je pa res višek. Zakon oziroma upravni status (priglasitev del) naj bi bil kriv za malomarno in nestrokovno delo, kot je sanacija brez utrditve temeljev, enostransko injek-tiranje na slepo skozi omet, nikakršen nadzor itn. Navedenih je bilo še veliko podatkov, ki so več kot zgovorni in veliko povedo o ekipi, ki vodi popotresno obnovo. Očitno ji zmanjkuje argumentov za obrambo svoj ih pozicij, zato trosi več kot za lase prevlečene podatke. Na vprašanje, kako naj zaupamo nespremenjeni ekipi, ki je po letu 1998 ravnala neskrbno na področju projektiranja in odločanja o sanaciji ali nadomestni gradnji in zdaj zagotavlja, da bo ravnala drugače, "zelo, zelo skrbno", ste odgovorili, da ekipa ni ista, da je drugi minister. To je že res, vendar ne verjamem, da boste vi določali strokovne smernice in ravnanja, ampak bodo to še naprej počeli gospodje, ki ostajajo na svojih stolčkih, čeprav niso bili dovolj skrbni. Seštejmo strošek že doslej znova obnovljenih objektov, ki jih je v celoti plačala država in so se sesuli zaradi zgrešene in zanič obnove, pa bo takoj razvidno, kakšno škodo so povzročili. Seveda škoda še ni dokončna in se bo še močno povečala. V Posočju že dolgo vemo, da nas gospodje, ki vodijo popotresno obnovo, vlečejo za nos z lažmi in izmišljijami, upam pa, da ste po tej tiskovni konferenci, spoštovani gospod minister, Ugotovili, da enako počnejo z vami. Zato vam predlagam, da nemudoma zamenjate celotno ekipo, ki vodi popotresno obnovo, in sprožite postopek za ugotovitev njihove krivdne odgovornosti. Pri tem se ne bi smelo zgoditi, da se morebiti žrtvuje posameznik med njimi, zato da vse ostane nespremenjeno, ampak mora biti zaradi ogromne škode, ki jo je povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem in delom, zamenjana celotna ekipa. Prepričan sem, da boste uspešno opravili to nehvaležno nalogo in tako najbolj pripomogli k nadaljevanju in uspehu popotresne obnove. V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam. Siniša Germovšek, Bovec Kaj je pluralnost? Pluralnost ali raznovrstnost je politična, socialna in ekonomska koncepcija - sprejemljivost različnih mnenj, usmeritev itd. Danes govorimo o pluralnosti medijev, to je sposobnosti pisati o vsem, kar se dogaja na političnem ali državnem prizorišču, brez tako očitne novinarske pristranosti oz. naklonjenosti samo nekaterim političnim strankam. V slovenskem medijskem prostoru volje in tudi sposobnosti za pravo pluralnost ni. Večina dnevnega časopisja še vedno piše tako, kot je pisala v totalitarnem režimu, pogosto pa še bolj pristransko. Že naslovi člankov nakažejo, kam "pes taco moli". Zato tudi tak uglašen odpor proti zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je sprejel državni zbor. Nasprotniki zakona so vložili zahtevo za referendum, ki bo potekal 25. septembra. Vprašanje je, ali so pobudniki in vlagatelji zahteve za referendum brali zakon, ki obsega 54 členov in katerega večina slovenskih državljanov ne bo prebrala. Tudi v tej rubriki ne moremo objaviti vsega, poglejmo samo 5. člen, ki med drugim navaja: "Novinarji in uredniki RTV-programov morajo spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij - spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma - nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj - spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev- profesionalna etika poročevalcev - dosledno razločevanje informacij in komentarjev - varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki lahko škodljivo vplivajo na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote." Kateri urednik ali poročevalec vidi v tem zakonu kaj nesprejemljivega? Morda tisti skrajni liberalci, ki oznanjajo, da je dovoljeno prav vse, da ne sme biti nič prepovedano, čeprav tak način omejuje svobodo drugega. To pa je že anarhija, tista anarhija, ki je pripeljala do današnjega svetovnega kaosa. Morda nekateri želijo, da bi tudi v Sloveniji nastala splošna zmeda, saj je v takem najlaže delovati. Pri TV-soočenju med ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem in novinarjem Boštjanom Lajovcem je bilo jasno, da je B. Lajovic prepričan, da na RTVS prakticirajo pluralnost, zato je dvakrat z ogorčenjem postavil tako vprašanje ministru. Ne le Boštjan Lajovic, temveč vsi poročevalci TV Dnevnika in Odmevov poročajo in komentirajo zelo pristransko. Vprašanje je, ali je to po "naročilu" ali po lastnem prepričanju. Verjetno eno in drugo. Prav tako Lajovca moti sklad za medije, saj po njegovo časniki in televizije poročajo objektivno in spremembe niso potrebne. Že samo njegov, brez dvoma tudi naročen odziv je dokaz, da MORA priti končno do sprememb na področju medijev. Kdor tega ni sposoben sprejeti, se bo moral lotiti drugega posla. Njemu in vsem poročevalcem svetujemo, naj preberejo celoten zakon o RTV. Referendumu o njem poskuša LDS priključiti tudi vprašanje o protikorupcijski komisiji, ki jo vodi Drago Kos, znan po raznih aferah: nedovoljeno prisluškovanje novinarju, poskus krimi-naliziranja osamosvojitvenih bojev na mejnem prehodu Vič-Hol-mec in tamkajšnjih veteranov, Depala vas. Za šefa protikorupcij-ske komisije ga je imenovala prejšnja vlada oz. LDS in ga hoče za vsako ceno obdržati na tej funkciji. Kdo pravzaprav stoji za človekom, ki razen "zainteresiranim" ne vzbuja nobenega zaupanja? Izjava eldeesovega funkcionaija, naj "ljudstvo" odloči o D. Kosu, je skrajno ironična. Če bi ljudstvo o tem vprašali že prvič, Drago Kos ne bi bil nikoli šef protikorupcijske komisije. Marija Vodišek Pokončno in jasno Ena najbolj prepoznavnih organizacij naših rojakov onstran Karavank Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je izvolil naslednika dosedanjega predsednika Jožeta \ Vakouniga. Novi predsednik je postal dr. Matevž Grilc, ki je dobil štiri petine glasov, kar kaže na precejšno enotnost, ki jo NSKS po notranjih sporih v preteklosti vsekakor potrebuje. Grilc, ki je po poklicu odvetnik, že dolga leta sodeluje pri delu organizacije in ji je med letoma 1976 in — -1995 tudi predsedoval, tako da mu izkušenj ne manjka. Medijem je že predstavil smernice prihodnjega delovanja organizacije. Grilc je med drugim naglasil možnost ustanovitve enotne organizacije koroških Slovencev, v kateri bi bile zastopane obstoječe krovne organizacije. Enotno nastopanje navzven je namreč potrebno, saj gre, kot je dejal, za vprašanje preživetja narodne skupnosti. Novi predsednik se je dotaknil tudi vprašanja dvojezične topografije in napovedal tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, če se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke.__ Med poslance državnega zbora z najdaljšim poslanskim stažem prav gotovo spada Franc Kangler, ki je po zaslugi svojega uporništva eden najprepoznavnejših poslancev Slovenske ljudske stranke. Po nekaterih izjavah naj bi bil nezadovoljen z delom predsednika SLS Janeza Podobnika (proti njemu je predvsem 1.1, štajersk del stranke, ki ga moti, da ima na Janeza prevelik vpliv njegov brat Marjan, k seje prek predsedovanja narodni zvezi spet vrnil v vrh stranke), kar pa ni nobena novost, saj je bil Kangler nezadovoljen tudi s Podobnikovimi predhodnik, zaradi česar je postal nekakšen "mladoheg-lovec" v vrstah SLS, a brez pomembnejše funkcije. V času ko je bila SLS članica vladnih koalicij, kjer je imela vajeti LDS, je bil Kangler najglasnejši opozicijski glas znotraj koalicije, zaradi česar se je zelo zameril tudi predsedniku LDS in nekdanjemu premierju Antonu Ropu. Slednji je Kanglerju celo po telefonu grozil in ga ozmerjal. V zadnjem času pa se je Kangler pojavil v zgodbi o policijskem nadzoru nad celjsko dopisnico POP TV, in sicer kot član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, saj naj bi bil policijo povprašal o delu omenjene novinarke, kar pa sam zanika. RADICj ZELENI VAL 33.1 s 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o.. Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplie Neizpolnjena želja Mitja Klavora, eden od direktorjev družbe Petrol in detektiv", je tudi soustanovitelj družbe Value, k deluje na Cesti na Svet je 9 v Iv [edvo-dah, registrirana pa je za svetovanje, izobraževanje in posredništvo. Družbo sta 5. maja 1992 ustanovila skupaj z nekdanjo ženo Vlasto in jo še vedno oba upravljata. Takšni so uradni-- podatki iz baze podatkov Agencije za javne evidence Slovenije (A) PES). Mitja Klavora že nekaj let živi in deluje v Kopru, kjer ima na Šolski ulici registrirano dejavnost 1 itia Klavora -1 Jetektiv. Po naših podatkih je njegova nekdanja žena Vlasta zaposlena v Pošti Slovenije (v Ljubljani1 in se s poslovanjem družbe Value ne ukvarja. Torej z njo upravlja le Mitja Klavora. O njeni smo v zadnjih dneh slišali zgodbice, da je v pretekih letih želel postati minister za notranje zadev e. Zanimivo ie, da ga ie Lotrič na Petrolu "podedoval" od prejšnjega direktorja Premka, njegovo imenovanje za izvršnega direktorja pa se ni zdelo prav posrečeno niti Miranu Mejaku, nekdanjemu predsedniku nadzornega sveta Petrola. - Smejal se je sam Medtem ko so svet pretresale novice o terorističnih napadih, ie lažni alarm doživela tudi Ljubljana. Pred dnevi je namreč življenje v neposredni okolici Trga republike za nekaj ur zastalo, saj so pred poslopjem Nove Ljubljanske banke opazili sumljiv sveženj. Čeprav _ se je izkazalo, da gre za lažni poplah, so bili Ljubljančani - navsezadnje tudi policija in novinarji - precej vznemirjeni. "Teroristični" alarm je zakrivil humorist in novinar Tone Fornezzi-Tof, ki ie z ekipo skrite kamere pripravljal reportažo o pazljivosti Slovencev, Gre Seveda za slab izgov or za skrajno neodgovorno ravnanje, še posebej v luči mednarodnih dogodkov. Nobeden si seveda ne želi, da bi do bombnega napada v resnici prišlo, vprašanje pa je, kako resno bodo ljudje zdaj jemali tovrstne alarme, tudi če bi bili resnični. Kot kaže večina odzivov na spletnih forumih, so se poleg Tola smejali le redki, medtem ko se večini zdi Fornezzi čedalje manj zabaven. Kriminalistična policija je medtem sporočila, da bodo ustrezno ukrepali, tako da se bo Tot v prihodnje verjetno bolj kislo smejal. Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si -w-v k n j igarna Demokracija „Ribičič je izvajal praktično vse." Albert Svetina (Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205) UMTS internet: hitrost do 384 kb/s. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobitel.si UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij