S. številka. V Ljobljaii, v pMrtljrt, S. januarja 19IZ. i ____ --_ ___ XIV. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........12 — četrt teta na mesec 6 — 2-— v upravništvu prejeman: celo leto.......K pol leta . četrt leta....... na mesec . . • • • . 22«-11 — 550 1-90 Dopisi naj se franki raja Rokopisi se ne vrača io. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličja levo) clsfon it 34. likala vsak ama svsssr tavzsaasl asaslls in Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvaknt po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. - Posamezna številka veli« IS vinarjev. - .Slovenski Narod* velja po pošti: Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna" telefon it 88. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 28 — pol teta......., 13-— četrt leta....... 6*50 na mesec . • • • . . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28*— za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpravaiStvo; Knaflova ulica it 8 (spodaj, dvorišče levo), telefon it.85 mm mrirn*. ĐežBlnozbopsha kampanja. Dunaj, 7. januarja. Tekom prihodnjih deset dni se sestanejo vsi dosedaj še ne zborujoči deželni zbori. Izvzeti so le trije: češki, istrski in bukovinski. o katerih so sploh dvomi, bodo li mogli biti sklicani v pred velikonočnem času. Situacija na Češkem je znana: Nemci avoje obstrukcije ne opust:jo, dokler se potom spravnih pogajanj ne doseže njim ugodna reforma deželnega reda v smislu njih nacijonalnih zahtev. Dosedanja posvetovanja de-želnozborskih komisij kažejo sicer, da vlada med treznimi elementi tako na češki, kakor na nemški strani precej miroljubnosti, toda v oč;gled radikalnim g'eslom, ki jih razširjajo politiki Wolfove struje, bi bilo vsako optimistično naziranje glede končnega uspeha teh posvetovanj in konferenc neutemeljeno. V petek so zborovali v Pragi nemški poslanci ter sklenili resolucije, ki so navidezno spravljive in ki se tvorijo, kakor da bi bila poštena volja Nemcev, da pokažejo spravna pogajanja skorajšnje ugodne rezultate. NemSki poslanci dolžijo Čehe, da ti umetno zavlačujejo ugodno rešitev spornih vprašanj ter s tem uspešno delovanje češkega deželnega zbora. Pri teh spravnih konferencah morejo Nemci le pridobiti. Čehi so pripravljeni jim devoliti primerne narodne koncesije v upravi dežele, zahtevajo pa na drugi strani upravičeno, da se jim dajo tam. kj^r so dr sedaj sami krivično zapostavljani vsaj najpotrebnejše pravice enakopravnosti. Tako je s sporom obeh narodov v samospravi združen boj Čehov za narodne pravice pri državnih oblasteh in tak<"zv. dunajska spravna komisija, ki ima urediti jezikovno vprašanje pri državnih uradih na Češkem je v komiteju. Nemci to dejstvo negirajo in s tem nikakor ne prispevajo k zboljšanju situacije in k ublaženju diferenc. Na češki strani pa ozlovoljajo zlasti nemška izsilje-valna sredstva, katerih rajglavne^š.e je, da se čehe v dunajskem parlamentu ne sme pripustiti v večino in se jim ne sme dati jim pristojrčega vpliva na državno upravo, dokler ne ugode nemškim zahtevam na Češkem. Posebno pa otežkočuje spravno akcijo dejstvo, da se Nemci ne morejo odločiti za trezni avtonomi-stični program, ter se po svoji večini udajajo radikalnemu geslu po popol- ni delitvi češkega kraljestva, kar po-raenja seveda najhujšo žalitev močno razvitega češkega historično pravnega naziranja. Vse to pa so več ali manj zunanje oblike onega globoko segajočega boja, katerega je Iro je pred vsem gospodarsko. Češka ekspanzija se zajeda vedno bolj tudi v takozv. nemške dele dežele, češki delavec, obrtnik, podjetnik izpocIr:va nemškega in Nemci, ki se boje za svojo dosedaj skoraj neomejeno narodno gospostvo, se hočejo obdati z za kopi iz paragrafov in zidovi iz papirja, misleč, da se jim na ta način posreči petrificirati narodnostni položaj ter ohraniti vse predpravice, ki so j*h nezasluženo toliko stoletij (od bitke belogorske) na Češkem vži-vali. V Bukovini gre v najnovejšem času vse narobe; dežel a je vrhu teo:a brez načelnika. Rusini, Nemci, Runi uni, ki so dolga desetletja gospodarili v dež. zboru precej složno in brez posebnih sporov, so danes razprti in needini. In ker nobena narodnost nima večine je postal položaj skrajno labilen. Polom rumnnskcgs zadružništva povzročen po naravnost nezaslišnih špeknlneijak in neredno-stih. kitere so zakrivili nekateri ru-munski politiki, načelu jim posl. Lupu, v zvezi 1 nemškimi krščanskimi socijalei (posl. HvnsehV«) boj černoviških Nemcev proti Rnsirom za nadvlado v občini ter šolsko vprašanje ogr< žnjo v tej najvzho me;*' avstrijski deželi redno delovanje sa-mospravnega parlamenta. Istrski spor je splošno znan. Ve-rolnrnnnst italijanske večine oneron-goča vsa1* o sod lova nje slovanske manjšine, ki pa v resnici zastopa večino prebivalstva, pri dež^nozbor-skem delu. Za istrski deželni zbor si bo morala na«a delegacija najbrž tudi še v bodoče pridržati kot edino bojno sredstvo proti italijanskemu nasilju — obstrukeijo. Tržaški namestnik knez Hohenlohe se sieer trudi doseči potom ponovnih konferenc z istrskimi dežejnozborskimi politiki nekako premirje, ki bi omogočilo vsaj izvršitev omejenega delovnega programa, toda do danes Se ni dose gel nikakega uspeha in je i udi več, kakor dvomljivo, ga li bo mogel doseči. Z včerajšnjim cesarskim patentom je bi1 o sklicanih 9 dež Inih zborov. Tudi med temi pa se ji i; nahaja cela vrsta, o katerih se ne ve, bodo-li mogli 7borovati. V Štajerskem se je položaj poslednje dni zopet poslabšal. Baš da- nes prihaja iz Maribora poročilo, da je dež. odbornik prof. Robič v Šent Ilju proglasil nadaljno obstrukeijo klerikalcev, katerih taktika je torej krenila zopet na ostrejšo pot. Zdi se, da računajo klerikalci tako-le: Delo-zmožnost dež. zbor^ jim skoraj ne prinese nikakih strankarskih koristi, narobe pa imajo za volilni boj prav uspešna ge^la: proti zvišnnju dež. doklad, proti nemški nasi'nosti, s katero »hoče paktirati slovenska napredna stranka« itd. Po znova za-dobljeni »zaupnici volileev« in zasi-guranih 61etnih mandatih, se bo dalo komodnejše in manj žen i rano »pogajati«. Smatrati je torej, da bo pri obnovitvi klerikalne obstrukcije štajerski deželni zbor odgođen in razpuščen. Skoraj neurnljivo je slicanje goriškega deželnega zbora. Razmere v tem parlamentiču so pravi kurijo-zum, nad katerim strmi tudi vseira navajeni avstrijski državljan. Volilna reforma je dala Italijanom 16, Slovencem 15 mandatov. Ker je deželni glavar Italijan, je v deželnem zboru narodnostna večina nemogoča, ker bi stalo proti 15 Slovencem 15 Italijanov. Narodnostno razmerje se bo spremenilo še le tedaj, kadar si Slovenci izvojujejo trgovsko in obrtno zbornico. Sedanja večina je pravi parlamentarni unikum, ker je sestavljena p polnim preziranjem ne le narodnostnih, temveč tudi gospodarskih in kulturnih načel, lahko se reče, da laško - liberalno ciovensko-klerikalno majoriteto veže edino Ie nasilie, zlasti proti slovensko-na-prednim poslancem. Nečuveni dogodki lanskega leta 60 še v živem spominu, anulirarje slovensko - naprednih mandatov, češ. da njihovi nosilci niso vredni biti poslanci, je bil parlamentarni zločin, ki mu ga avstrijska politična zgodovina ne pozna enakega. Vlada se iz neumljivih vzrokov ni mogla odločiti za edino remeduro-razpust, odgodila je sicer deželni zbor ter skušala pozneje med strankami tudi posredovati — toda brezuspešno. Če je sedaj sklicala goriški deželni zbor, ker ji večina zatrjuje, da bo delazinožen, se bo morala kmalu prevereti, da ni bila — dobro informirana. Dalmatinski sabor ogrni* pravaška obstriikclja. Pravaška stranka si domneva, da ima po deželi ngodno pozicijo in da mora v eventualno novih volitvah le pridobiti. Priznata se mora, da so neklerikalne stranke v Dalmaciji organizatorično precej za- nemarjene in da jim manjka enotnosti; od dr. Ivčevioevega konzerva-tizma do demokratizma drja. Smod-Iake je dolga pot, na kateri se nazori dostikrat ostro križajo. Pravaši imajo konzolidirano stranko, pridejali so si za agitacijske potrebe celo vrsto popularnih gesel in skušajo z uspehom vplivati tudi na učiteljstvo, zahtevajoč hitro rešitev reformne učiteljskih plač. Od namestnika gTofa Attemsa sklicana spravna konferenca se je ponesrečila in zdi se, da zapada tudi dalmatinski sabor v brezupno nedelnost, ki je predhodnik razpusta. Kako daleč segajo pravaški upi, je spoznati iz vesti o odstopu drja. Ivčevića od deželnozborskega pred-sedništva, ki se lansirajo od pravaške strani. Tudi usoda tirolskega deželnega zbora je še nejasna. Italijeni so proglasili »maščevanje za Dunaj«, kjer so baš tirolski nemški poslanci naj-ostrejŠe nastopali proti italijanski fakulteti. Poleg tega igrajo razna gospodarska vprašanja med njimi zlasti železniška, veliko vlogo. Ponovne konference grofa Sturgkha z italijanskimi in nemškimi poslanci težkoč niso odpravile in kakor na Štajerskem, Goriškem, v Dalmaciji je sklicanje deželnega zbora tudi na Tirolskem le poskus, o katerem se lažje reče, da se ponesreči, kakor pa pokaže uspeh. Za podoben poskus gre tudi v Galiciji. Sklicanje gališkega deželnega zbora je pravzaprav le poljski justa-ment, ki noče priznati, da je z nadaljevano rusinsko obstrukeijo vsako deželnozborsko delo onemogočeno. Obstrukcija v gališkem deželnem zboru je (podobno kakor ona v češkem) dalekosežnejšega političnega pomena. Škoduje namreč nele poljski deželni napravi, temveč tudi poziciji in prestižu Poljakov v dunajskem parlamentu. Poljski politiki so bili dosedaj navajeni igrati med raznimi narodnostmi vlogo posredovalca ter nastopati kot edino od nacijonalnih sporov nedotaknjeni, nad njimi vzvišeni politiki. Sedaj imajo v svojem lastnem parlamentu bakljo razpora in njihova državniška umetnost jih zapušča, ko gre za njihovo lastno stvar. Podobno kakor na Češkem stoji tudi v Galiciji spor glede novega deželnega reda v ospredju. Gališki deželni zbor šteje sedaj 149 poslancev, po reformnem načrtn naj bi jih imel v bodoče 180; Poljaki ponujajo Rusinom 25% -fl mandat, kar ti brezpogojno odklanjajo, češ, da si upajo že po sedanjem volilnem redu priboriti 46 okrajev, če bi se volitve vodile objektivno. Rusini so, kakor znano, izstopili iz tozadevne komisije za volilno reformo ter naznanjajo r »Dilu«, da pričnejo 11. t. m. zopet z obstrukeijo... Delamožen moremo torej imenovati od včeraj sklicanih deželnih zborov Ie solnograški, koroški, tržaški in predarlski. Toda tudi v Trstu so se nasprotja med našo delegacijo in italijansko majoriteto vsled dogodkov v tržaškem mestnem sveto znatno pomnožila. Bilanca političnega položaja v avstrijskih kronovinab je na začetku deželnozborske sesije skrajno neugodna. Od 17 deželnih zborov se trije sploh ne sestane jo, pet jih je ogroženih od obstrukcije in 6e mora nad njih delazmožnostjo resno dvomiti, pa tudi v ostalih ne gre delo po volji. Na Moravskera se je le s težavo doseglo nekako premirje, na Kranjskem streže klerikalna večina deželnemu parlamentu po življenju, in le na Nižjem in Gorenjem Avstrijskem ter v Šle-ziji se razvija mirno delovanje. Pod temi okolnostmi ni čudno, da hoče vlada deželnozborsko kampanjo kolikor mogoče skrajšati, ker se boji, da bi spori in prepiri v deželnih zborih imeli usodne posledice tudi v parlamentu. Govori se, da prične državni zbor že sredi februarja zopet delovati. _ »Slovenec" in trgovska in obrtna zbornica. Torkovi »Slovenec« se zaletava neokusno in z zelo prozornimi nameni v edino se nepolitično, temveč le svojim osnovnim načelom služečo institucijo, v rrgovsko-obrtnisko zbornico. Povspel se je do izvedenca v stavbnih zadevah in »svetuje« na, dolgo in široko, da naj zbornica opusti nakup Waldersteinove palače v Beethovnovi ulici št. 3 kot uradno poslopje. Vsak poznavatelj te hiše in oni. ki se je zanimal evt- sam za nakup tega poslopja, mora vzeti »Slo-venčeva« modrovanja le z ironičnim smehom na znanje. Da pa zvedo tudi o tej zadevi nepoučeni a vendar tangirani krogi resnico, navedemo naj sledeče: Kupna cena za to hišo znaša 120.000 K. Hiša je enonadstrop-ns, krasne reprezentativne zunanjosti, leži v sredini mesta, blizu pošte, bank in uradov, dež. vlade, na mir- LISTEK. Rienzi, zadnji tribuno«. Zgodovinski roman, Spieel EdVard Lvtton - Bulver. Prva knjiga. Čas, kraj in ljudje. I. Brata. Že slavno ime, ki daje temu deht naslov, kaže čitatelju, da se zaeeaja moja povest v prvi polovici štirinajstega stoletja. Nekega poletnega večera je bilo na obrežju Tibere videti dva mladeniča, ki sta se šetala nedaleč od tistega mesta, kjer vijugasta reka moči vznožje hriba Aventina. Pot, ki sla jo izbrala, je bila oddaljena in mirna. Samo v daljavi je bilo videti na obrežju raztresene, umazane hiše, med katerimi so se temno in številno dvigali visoka streha in velikanski stolpi, trdnega gradu rimskega plemiča. Na enem bregu reke se je za ribiškimi kočami vzpenjal hrib Ja-nikul s svojim gostim temnim lesov-jem, skozi katero so se na več mesiib prikazovali sivi z;dovi mnogih s stolpi opremljenih palač in stolpni vr- hovi in stebri stotin cerkva; na nasprotni strani se je dvigal narrlo in strmo zapuščeni Aventin. pokrit z gostim zelenjem, dočim je z vrba iz skritih ali številnih samostanov donel čez mirno pokrajino in kodra ve valove ne neharmočni spev svetega zvon*. Starejši pravkar omenjenih mehkih, ki je mogel imeti dovršenih dvajset let, je bil visoke in spoštovanje velevajoče postave. V tem, kiko se je nosil, je bilo nekaj pozornost vzbujajočega, skoraj plemenitega, navzlic skromni obleki, obstoječi *z dolge prostorne vrhne suknje in preproste tunike, ki sta bili obe iz terr.nosivega blaga, kakršno obleko 6o takrat nosili ponižnejši učenci, ki so obiskovali cerkvene šole zaradi onega navadnega znanja, čegar osvojitev je v tistih časih dajala za naporno delo boren zaslužek. Potez? njegove so bile lepe in bi bil njihov izraz prej vesel kakor zamišljen, dn ni bil pogled negotov, raztresen in sanjav, kar tako pogostoma naznači "je nagnenje za sanjarenje in rsa-mišljevanje in izdaja, da preteklost ali prihodnjost čute bolj zavzema, kakor uživanje ali dogodki sedanje ure. Mlajši, še deček, ni imel niti na postavi niti na obrazu kaj posebne omembe vrednega, če naj se tnko ne imenuje nežni in prijazni izraz; v mehki udanosti, s katero je poslušal svojega spremljevalca, jc bilo skoraj nekaj ženskega. Nosil je obleko, navadno med nižjimi sloji, četudi je bila morda nekoliko novejša in čed-nejša: nežna materinska nečimer-nrst se je spoznala po skrbnosti, a katero so bili počesani dolgi svileni kodri in tako razdeljeni, da so silili izpod Čepice in na pol padali na rameni. Gredoč tako, drug drugemu držeč roko okrog pasn, ob sumIjajočem bičevju kraj reke je bilo ne le po vodenju in po hoji, marveč po mladosti in očitni ljnbezni obeh bratov — ker to sta bila — spoznati toliko ljubkost in čustvenost, da ju je dvigala iz nizkega stana, kateremu sta pripadala. »Ljubi brat,« je rekel starejši, »ne morem ti povedati, kak užitek imam ob teh večernih urah. Čutim, da si ti edini, ki me ne smatra za prenapeteža in sanjača, če govorim o temni prihodniosti in zidam svoje gradove na oblake. Starši me poslušajo, kakor bi jim pravil lepe stvari iz kake knjige in moja draga mati, naj jo blagoslavlja nebo! si otira solze in pravi: Poslušaj, kako j« učen Ce dvignem pogh»d od svojega Livi-js in zakličem: Se enkrat naj pitane R;m tak! se čudi to menihi, sija jo in gubančijo čela, kakor da sem iz-natil nekaj krivoverske notranjosti. V pritličju so krasne« svetle sobe za pisarne ki bi zadoščale za daljaVi dobo. V prvem nadstropju so dvorane po 7, š in 10 m dolžine in skoro iste širine. Ptleg je Se stanovanje za hišnika, posebno zidano poslopje na kra nem dvoriščn (sedaj shramba za vozov* in hlevi), prostorno podstrešje iu kleti. Iz dveh prvonadstropnih sob bi se dalo prenr diti krasno dvorano, ki bi zadoščala ne le za odsekove. temveč tndi javne plenarne seje, ki so sedaj na magistrntu. Hiša je zidana z lo masivno in bi se dala pri potrebi, ki pa pri kranjski trg. in obrtniški zborn:ci pač nikdar ne bo nastala, dvigniti za eno nadstropje. Če se upošteva današnje stavbne razmere s ceno. ki je zahtevana za to h»Šo. mor« vsakdo, izprevideti r^ntahilite-to te kupčije že v naprej. Res je, da uživa nova stavba nekaj let davčno olajšavo, res je pa tudi, da stane taka hiša, ki bi bila prikladna za to institucijo svojih 200—300 000 kron. In to niso mačje solze! »Slovencu« je to pač vseeno, kajti njemu ni niti od daleka mar, da bi se brigal res 7a interes obrtnikov! Njegovi nrmeni s*> vidni! — Našteva tudi celo vrsto društev in knrporacij, ki bi naj imela svoje lokale in shode, posvetovanja in predavanja v zborničnih prostorih !To bi ne bilo ničesar škodljivega, vsaj želie so le želje — če ni5o pomembne. Izmed vs°h društev (dr profesorjev, zdravnikov, tehnikov itd.> ki jih navaja, ne plačuje niti en član obrtnega davka, niti eden ne prispeva z vir»arj*m k dohodkom zbornice. S stališča resničnih interesentov zhornice je tudi zelo Čudno stališče »Slovenca« pri taki zahtevi. Obrtnik, ki se muM eel dan in marsi-k&ko noč, naj plačuje s svojimi žulji prostore Ijndem, ki ne store zanj pnč nir-esar podobnega? Dvomimo, da bi bilo to v skladu z nazori nasVh trgovcev in obrtnikov. Ali pri vsem tem je treba vprašati: Zakjrj pfše »Slovence« sedaj toliko o težnjah obrta, o nalogi zbornice in podobno?! Kakor že rečeno, namrn je prozoren! Bližajo se dopolnilne volitve v trgovsko zbornico in sedaj hoeeio z lažmi ir. vsemi prinomočki doceči nezadovoljnost v vrstah volilcev, zberrati jih in p^dob'ti za svoie umazane namene! In glavno, kar jih v!eČ3 je denar! V drželnem odboru so zngosp^ dovali in pobrnli vsene»lišk: sklad, pri zbornici hočejo sk?- d za trffo^sko akademijo, razstavo itd. Le tisočakf dfse tem pijavkam, ne pa interes ljudstva. n-***rr»auj na obrtnikov! Slovensko Ijndstvo hočejo okrasti sedaj v drug'e na polju izobrazbe, a posrečiti se jim ne sme! Vse stotere rrklamaeiie, ki so jih baje že vložili proti volitvam ne bodo pomagale, slovenski obrtnik naj govori sam in ne po komandi farjev! Le svrj:m In Ham se ima zahvaliti vsemu, kar ima. ne pa jezikom klerikalnih pisnčev in pa pijavk, ki ira hočejo zm^ls*i do skrajnosti in ubiti duševno! Zato razlrjte nade klerikalcem že sedaj, poteptajte v pnh zlobne nakane proti našemn narodn in nrega svetiniim ter rokaž-te on volitvah, da ste samostojni, zavedni in napredni! Ucitelislia tiskarna in narodno-napredna stranka. Razmerje med tistimi gospodi, ki odločujejo v »Učiteljski tiskarni« —- s katerimi pa nikakor ni identificirati vsega naprednega učiteljstva — in med narodno - napredno stranko se mora naposled vendar enkrat pojasniti in razbistriti, zakaj tako, kakor sedaj, ne gre več in ne sms iti dalje. »Učite)jsks tiskarna« ima zdaj dva lista. Za svoj dnevnik »Den« iače podpore pri naprednjakih. V tem lista obeta, ds bo delovala za narodna in napredna načela, da h** podpirala narodno - napredno stranko in se zanjo bojevala. V drugem listu, imenovanem »Učiteljski Tovariš« pa meče narodno • napredni stranki bombe v hrbet, Sčuje proti nji in ji skuša podkopati tla. Treba je le vzeti v roke zadnje številke obeh listov in brž se spozna med njima dijametralno nasprotje. »Dan« hoče biti vseskoz bojevnik za narodno - napredno stranko, »Učiteljski Tovariš« pa je njen ©dločn* nasprotnik. Naj navedemo le nekaj izgledov. »Učiteljski Tovariš« piše v številki 52. z dne 29. decembra: »Poji-tiške stranke so nam s prizadevanji posameznih poslancev vred pokazal,* svojo naklonjenost in nenaklonjenost; a bolj spoštujemo tudi to klerikalno odkritosrčnost v zatiranju nas, nego napredno hinavsčino.« Narodno - napredna stranka stoji zvesto in nepremično na strani učiteljstva in se bori z vso vnemo za učiteljstvo in njega dobrobit, tudi kadar ji to pri kmetskih volilcih škoduje, je za to prej da na n*ta »Učiteljskega Tovariša« insulto, da uganja samo hinavsčino, ki je še grja, kakor klerikalno zatiranje učiteljstva. V številki 1. z dne 5. januarja je »Učiteljski Tovariš« nametal narodno - napredni 6tranki in njenim re-prezentantom še debelejše v obraz. Že v prvem članku »Socijalno delo učiteljstva »n njegovi uspeh!« lete strupene pšice na napredno stranko. V članku »Prcč od demagogov« pa piše »Učiteljski Tovariši«: »Zaradi tega je povsem naravno, da ne igramo učitelji v koncertu politiških vzgojevalcev slovenskega naroda niti najtišjega instrumenta. Vse v slovenskem poli-tiškem svetu se vrši preko nas in brez ozira na učiteljstvo. In vendar se ne godi to brez nas, ampak tiči povsod tudi učiteljsko delo. Kako tedaj to, da vkljub svojemu delu ne dosezamo uspehov? Kako to, da pripoznajo vsi odkritosrčni ljudje, da je naše delo vrednejše od drugih, a da smo pa učitelji manj vredni od drugih? Kako to, da smo sposobni skoro pri vseh društvih in korporacijah za tajnike in blagajnike, pevovdje in knjigovodje itd., a nesposobni za predsednike? Kako je to, da je nemalo učiteljev, ki so sotrudniki raznih politiških časopisov, a da je uspeh učiteljstvn naklonjene politike enak — ničli? Kako to, da je kronano vsako šar-latanstvo z uspehom, da pa žanje-mo mi za svoje rodoljubno delo le nehvaležnost, ali kvečjemu v staniol zavit kup fraz? Taka vprašanja nam silijo neprestano v glavo, razburjajo nam živce, motijo duševno ravnotežje, revolucijoni-rajo našo lojalnost do vsega obstoječega, deprimira jo nas psihično in vplivajo de moral izu joče na naš karakter. Na vse to bi vedel le en odgovor: Naše delo ni smotreno, ni organizirano. Ker če bi bilo, bi ne stavilo učiteljstvo svojih moči na razpolago narodnim šarlatanom in demagogom. Zadnja faza našega Prava in neprava ljubezen. (Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) l Dalje.) Od takrat sem se je izogibal, kolikor sem mogel. Pisarila mi je kilometrska pisma, v katerih :ni je pripovedovala, da je njen oče bil sodnik in da je ona torej boljšega stanu, da noč in dan na mene misli, da mi da vse 6voje premoženje v vrednosti več tisočakov, da lahko zapustim bogo-slovnico in grem na vseučilišče ter njo poročim.Ko bi mi bilo dekle, ki bi jo ljubil, stavilo tako ponudbo, bi jo bil sprejel, saj sem šel v lemenat zaradi maternih solza. A da mi je po* nudila ta ženska svoj denar, tega ne bi mogel vzeti, vsaj za to oono ne. Zato sem ji ponudbo tako odločno odklonil in ji zapretil z nekimi pos bne vrste kaznimi na tem in onem svetu .— ženska je precej praznoverna — da mi je odslej dala mir, to se pravi, mir sem imel do letos. Letos se je primožila sem na Golo. Kje jo je Borec iztaknil, ne vem; ko sem izvedel, kdo je njegova druga žena, mislil sem si pač, da niti mladi, 6e manj pa stari ne poznajo ženske. Taka - le bo pa ljubila sivca! In res ga ni in ga ne! Pač pa sem jaz dobil križe in težave nase. Borčevka je vedno čepela pri moji spovednici, tako da so se ljudje že spogledovali. In ker mi je pošiljala sem šopke lepih cvetlic ter parkrat kokoši in jajca, jelo se je govoriti to in ono. Ko upanja in hrepenenja govori dovolj glasno, ds je res tsko. ialibog taks in nič drugače. Slepci smo; politički elepei in ravno to je na vsem dejstvu najžalostneje. Žalostna Js fSllss šslostaa, ds mossja čela Mil »naklonjeni« šarlatani, prisiljeni po interesih lepa, sprav. Ijati laske s oči* Ni njihovs zasluga, ds delajo tako, s hvaležni smo jim vsndarle. Pospešujmo tudi sami to njihovo delo zbujanja učiteljskih Trst iz letargija! Sursuin sor-da tovariši.« To js tako vnebovpijoča krivica in ob enem tako krvavo žaljenje na-rodno-napredne strrnke in njenih poslancev, da popolnoma opravičuje našo zahtevo, naj pride do popolnega pojasnila med Učiteljsko tiskarno In med narodno-napredno stranko. Potrebno je toliko bolj, ker bi se Učiteljska tiskarna na eni strani rada s »Dnevom« zasidrala med naprednim občinstvom in si pridobila med njim vpliv in dohodke, na drugi strani pa dela tako očitno na razdor v stranki in ščuje s krivičnimi obdolžitvami in z insultami proti narodno-napredai stranki in njenim poslancem. Italijansko - turška vojna. Italijanske in tnrŠke represalije. Italijanska vlada je dala zapreti »Neodvisno telegrafično agenturo«, ki ima filialke v vseh glavnih mestih evropskih, tako tudi na Dunaju. Vzrok temu je ta, da so bila poročila te agenture z bojišča za Italijo neugodna. Tri časnikarje, nameščene pri tej agenturi, rodom Švicarje, je italijanska vlada izgnala, ker so razšir-jevali v Švico, Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko poročila, ki so v škodo itah-janski državi in v katerih so ostro obsojali bojevanje v Tripolitaniji. Berolinska »Deutsche Tagesztg.« poroča iz Rima: Ker je kardinal Va-nutelli pred nedavnim ostro govoril proti Turčiji, mu je sultan odvzel visoki turški red, ki ga je Vanutelli dobil pri nekem svojem diplomatienem poslanstvu v Carigradu. Boj pri Ajnzari. »Agenzia Štefani« poroča dne 5. t. ro. iz Tripolisa: Danes proti opoldne so se približale arabske kolone in regularne turške Čete od juga in zahoda Ajnzari. Italijanska artilerija je začela na nje streljati, nakar so se umaknili. Kavalerijske patrulje so s rekognoseiranjem dognale, da se je sovražnik umaknil. V Benghasiju, Derni in Tobrukn ni nič novega. Izgube Italijanov. Italijansko uradno poročilo pravi, da so izgubili Italijani do zdaj 5000 mož. Večina teh je pa lahko ranjenih. 1800 mož je mrtvih ali trajno nesposobnih za vojno. Rita;ska republika. Sangaj, 7. jan. Cesarska kitajska vlada je razpisala volitve v narodno skupščino na severu, med tem ko organizira volitve na jugu republikanska stranka. Cesarska vlada organizira volitve razen v Mandžuriji še v Turkestanu, Tibetu in Mongoliji. Volilni red računa z možnostjo, da se država razdeli v slučaju, da narodna skupščina ne pride do soglasnega sklepa. Sunjat-sen, predsednik nove republike, je izdal manifest na vse mednarodne obveznosti, ki jih je sklenila dinastija pred začetkom nemirov, vse poznejše obveznosti ps ne bo priznala. Manifest obljublja tujcem varstvo oseb in pravic. Republikanska vlada je nadalje sklenila reformo civilnega kazenskega zakonika, reformo uprave in financ, utesnitev trgovino in versko toleranco. Onim Mandžu jem, ki ne bodo kalili miru in ki se podvržejo repu-1> ikonskemu režimu, obljublja manifest enakopravnost in varstvo. Konec samostani države. Wasbington, 7. jan. Predsednik Zedinjenih držav Taft je podpisal proklamacijo, glasom katere se sprejme država Nova Mehika kot sedem Ingtirideseta država v okvir Zcdinjenih držav. Petdesetletnica ljubljanske Narodne čitalnice. Narodna Čitalnica v Ljubljani je v soboto na najslovesnejši način obhajala svojo petdesetletnico. Njena jubilejska slavnost se je obnesla sijajno in udeležba je bila tako ogromna, da je prekosila najsmelejše nade. Od vfi'h strani slov nske domovine je prihitelo redoljubno občinstvo na to slavlje in ob sebi je umljivo, da se je tudi naprrdna Ljubljana v impo-znntnem številu udeležilo slovesnosti. V proslavo čitalnične petdesetletnice je bila v petek v deželnem gledališču slavnostna predstava, o kateri govorimo na drugem mestu. V soboto, dne 6. t. m. je bilo slavnostno zborovanje. Odbor se je potrudil zborovanje prirediti kar najbolj slavnostno, k čemer je izdatno pripomogel moški zbor r.Glasbene Matice« z dr. G. Krekovim »Bratje v kolo se vstopimo!« Predsednik, sodni nadsvetnik in poslaneo Višjiikar je pozdravil dc.šle goste in zastopnike društev, zlasti zastopnika čitalnice v Celju, dr. Ser-neca in zastopnika tržaške Čitalnice dr. Stareta. Čitalnica v Trstu je poslala na slavje poleg dr. Stareta še 8 članov, med njimi 2 dami. Po vrsti slede nato v predsednikovem pozdravu čitalnice pri Sv. Jakobu pri Trstu, pri Sv. Luciji, v Goici, v Celju, v Š'ški, Kranju, Kamniku, Škofji Loki, Novem mes*u, Mokronogu, Simon - Gregorčičeva ljudska knjižnica, izmed drugih društev Sokol, ustanovljen kot Južni Sokol 1. 1863, Žensko telovadno društvo z naeelnico dr. Tavčarjevo, SoloŠno slovensko žensko društvo, Matica slovenska, Dramatično društvo, Gledališko društvo. Glasbena Matica, Zveza slovenskih pevskih društev, Zdravnško društvo, družba sv. Cirila in Metoda. Branibor, Društvo slovenskih profesorjev, Pisateljsko podporno društvo, akademična društva Tr;glav, Slovenija, Ilirija, S^va na Dunaju, Ferijalno društvo Sava v Ljubljani, Organizacija narodno - naprednih dijaških društev. Zveza napredne mladine iz Gornje Radgone. Klub slov. akademikov v Celju, Zveza slovenskih akademikov v LiubUani, pevsko društvo Ljubljanski Zvon in Izobraževalni klub. Brzojavno ali pa pismeno so pozdravili Čitalnico ob njenem slavju č'taTnici v Podcrradu in Tolminu, akad. dr. Sava na Dunaju, Ilirija v Pragi, Presveta. Zveza jugoslov. akademičnih društev v Pragi in Lipa v Zaerebu. Predsednik oriše nato v daljšem govoru delova- nje »Narodne čitalnice« v preteklih 50 letih. »Za svoj postanek se ima zahvaliti oktobrskemu diplomu iz leta 1861. Sicer smo imeli Slovenci že leta 1848 v Gorici nekako slovensko čitalnico in v Ljubljani Slovensko društvo, tudi leta 1849 v Gradcu slovensko druitvo, toda vse to je utonilo. Leta 1868 so ustanavljali v Trstu Slavjansko čitalnico in leta 1860 je dobil Slovenji Gradec svojo »Bu-kvarnico«. Od leta 1861 pa se je ustanovilo v kratkem času kar 57 čitalnic. Prva je bila ustanovljena Narodna čitalnica v Trstu 29. januarja 1861 in se je konstituirala 9. marca 1861. Glavne zasluge pri tej čitalnici imajo Cegnar, Lego in Levstik. Danes šteje Primorsko 113 čitalnic. Druga čitalnica je bila Narodna čitalnica v Ljubljani in skoro istočasno se je ustanovila čitalnica v Mariboru. Slede nato Celje, leta 1852. Celovec, Gradec, Tolmin, Škofja Loka in leta 1863 Kranj. Izmed najbolj b^godušnih podpornikov Čitalnice v Ljubljani je imenovati šikofa Strose-majerja, Trpinca, Kollmanna, Sou-vana, Kalistra in Kotnika. Slava njih spominu! Častnih članov je imela Čitalnica 8, od katerih živi samo še baron VVinkler. Čitalnica pa Šteje med svoje člane tudi danes še može, ki so sodelovali ob njeni ustanovitvi, ti so: Ivan Fabjan, vitez Peter Grasselli, Valentin Krisper, Josip Martinak, dr. Fran Munda, Vaso Petričič, Friderik Schmied, Friderik Souvan in Luka Svetec. Takoj od začetka je sodeloval tudi Fran Drenik. Tekom 50 let je imela Čitalnica samo 4 predsednike in sicer od začetka 3 leta župana Ambroža, nato 18 let Janeza Bleiweisa in 27 let Karla Bleiweisa ter doloro vrsto let ces. svetnika Mur-nika. Iz Čitalnice je izšel leta 1863 Sokol, istega leta Slovenska Matica, leta 1866 Dramatično društvo in teta 1872 Glasbena Matica. Nato govore v imenu svojih društev dr. Scrnec iz Celja, v imenu Celjske čitalnice, risoč postanek in razvoj Čitalnic v Celju in Mariboru, v imenu Čitalnice v Trstu dr. Stare, bodreč k smotrenemu demokratičnemu delu, dr. Murnik kot starosta Sokola čestitajoč starejši sestri, Glasbena Matica pa je zapela pod vodstvom mojstra Hub^da Cita'nici v pozdrav in bodrilo »Bratje v kolo se vstopimo!« Sledil je nato viteza Petra Gras-sellija slavnostni govor. V svojem govoru je orisal dobo pred ustanovitvijo Čitalnice, v katerem času Slovenci niso nastopili samostojno, marveč so se zbirali skupai z Nemci v Kazinskem društvu, v StreHškem in Filharmoničnem društvu. Tako je pri Vodnikovi slavnosti leta 1858 sodelovalo tudi Filharmonieno društvo in je nastopila celo nemška gledališka igralka v slovenski igri, seveda samo v nemi vlogi. Ta slavnost je prebila led, začel se je preobrat na bolje. Ko je bila Čitelnica ustanovljena, se je naselila najprej »Pri Mokar-ju«, pozneje pa se je preselila v Sou-vanovo, preie Turkovo hišo. Tam jo preživela Čitalnica svojo zlato dobo. Vodnikova beseda leta 1863 je raznesla glas o Čitaln'ci po vsem S'o-vemkem. Tam se je rodil Sokol, vzniklo je Dramatično društvo iu ustanovila se je Glasbena Matica. Društvo se je preselilo v Narodni dom, ostalo je zvesto svojim ciljem, toda izprevideti mora vsakdo, da je treba preustroja čitalnice in Čitalnic sploh, da bodo tudi v sedanjih časih lahko služile popolnoma svojim namenom. pa sem šel nekoč na sprehod in sva se tam v sredi Gorjuše sešla — ona je očividno čakala name — završalo je po fari, saj naju je videla občinska pismonošinja, Frantarjeva Liza, pač največja klepetulja pod našim škofom. Takrat sem vzrojil. Vzrojil sem tako, da sem Borčevko enkrat za vselej ugnal in da me odslej pusti pri miru.« »Kakor vidim, Borčevka ni tako nevarna, ampak bolj usiljiva,« reče Sedmič, ki je prav pazno poslušal prijateljevo pripovedovanje, »no, zagotovim ti, da bo pri meni ravno toliko opravila, kot je pri tebi.« »Upam,« je dejal kaplan, »samo to glej, da ti ne napravi kakega škandala, da boš ti grešnik v javno-sta. ona pa čista. Spominjam te na egiptovskega Jožefa in Putifarko!« »Tako daleč pač ne pride!« se je smejal Davorin. »Le pazi se!« Prijatelja sta trčila in spet pila, Znoj kot hud kadilec si je prižgal drugo smotko. »Da pa ne boš mislil, da si prišel v same nevarnosti na Golo,« je nadaljeval kalpan, »ti pa spet moram povedati, da je Borčeva hči Justina prav simpatično dekle. Osemnajst let je stara in Še dosti pametno vzgojena, kot so sicer otroci, ki jim pomagajo matere v njih mladih letih, navadno bedasto vzgojeni.« »Ima kaj ženinov Justina?« vpraša Sedmič malomarno. »Ima, pa še kakšnega!« rede ka- plan in se zasmehne veselo. »Neki trgovec z vinom, senom in vsem mogočim se slini okrog nje. Mrkač se piše, otroci mu pa pravijo merkuca. Mož je tako čuden v obraz, da se moraš takoj zasmejati, če ga pogledaš, pa če si se tako slabe volje. — Okrog ust je strašansko skremžen, kot bi bil oklan, ko pa odpre usta, pa bobni iz njega kot iz soda, pa trebuh se mu neizrečeno smešno trese. Največja zabava njegova je migati z ušesi, kar zna tako kot nihče. Možakar je Borcev prijatelj — tudi midva se razumeva — in zdaj misli napraviti neumnost kot Borec: oženiti se, dasi je staj* tndi že blizu petdesetih, ter misli in upa in hoče, da bi ga ljubila osemnajst letna deklica! Jaz bi take ljudi poslal v blasnico!« »Ne sodi prehudo!« de Sedmič. »Ali misliš, da je mogoče ljubiti osemnajstletni deklici petdesetletnega človeka kot zakonskega moža?« vpraša Znoj. »Zakaj bi ne bilo mogoče t« oporeka Davorin. »Mogoče, mogoče, ni mogoče!« razbudi se kaplan, »nikdar ni mogoče. Saj vendar tak mož ne more nuditi svoji mladi ženi, ki j« proti njemu se otrok, onega, kar potrebuje ta kot zakonska polovica. Govorim čisto odkrito in iz prepričanja! Saj so vendar čuvstva takega starca vse drugačna kot ona mlade deklice, po kateri polje sveža, čista živa kri, po enem se pa leno preliva zvodenela rdečkasta tvarina brez moči in ener- gije. Ali naj tak mož potem da ženi tistega razvedrila, kot ga ta potrebuje? Mladi ženi postane dolgčas poleg m^ža, niemn je vse prej mar kot žena, ker misli, da mu ne more uiti, posledica je pa zakonolornstvo od strani žene. To je splošno pravijo, redke izjeme ga ne predrugačijo nič.« »Sodim, da bi tega Mrkaču ne i pevedal v obraz!« menil je Sedmič nasmelinivši se. »Tudi komu drugemu ne smem,« delal je Znoj, »ker bi bil prestopek in pregrešek zoper vse mogoče predpise, če bi katoliški kanlan imel kako svoje lastno mnenje. Toda je res tako. Ako se čuje včasih, da kaka mlada žena — recimo gospa — ki ima starca za moža, silno m°li in da je zelo pobožna, potem le misli, da v tistem zakonu ni vse prav in da si »pobož-f c ženica skuša dohiti razvedrPa ujugod- A. ne misli, da v molitvi! Molitev in pobožnest je samo sredstvo v dosego drugih ciljev. Navadno je žrtev v takem slučaju kak kaplan, ker no nobenega moškega nekatere ženske nimajo večjega zaupanja, da jih ozdravi njih zakonske nesreče, kot do njega.« »Toda jaz bi si vondar upal trditi, da je mladih žena, ki žive srečno na strani svojih postaruih mož,« ugovarja Sedmič. »Če je med 6to ena, je veliko.« odvrne Znoj, »ženska se omoži, da uživa živ^j-nje in k-ko si žens^n živ-* ljenje predstavlja, vsš mends. Ne r trpljenju, pomanjkanju, nezadovoljnosti in jezi, ampak v veselju, zado-vcljnosti in sreči. Z zakonom hoče vsaka profitirati in če zna takoj spočetka zavladati nad možem, se ji to tudi posreči — le pri oni je razlika, če dobi starca za svojo zakonsko polovico. In tndi Justina se bo Že kesala, če bo Mrkač njen tešim kn-bo pa pač moralo biti, ker tako hoče njen oče Borec« »Dovoli samo eno vprašanje: Se je Justina vzgojena pametno, kot praviš, potem ni nič razvajena in po mojem mnenju bo na strani Mrka-čevi dobra žena, ki ne bo zahtevala vsosra onega, kar zahteva kaka drugačna vzgojena ženska in z drugačno preteklostjo!« opomni Sedmič. »Se vidi, da Cisto nič ne poznaš ženske krvi« zavrne ga kaplan, »se tako vzgleduo vzgojena ženska zvili ra v svojih čnvstvih. ko pride dotični čas in jvbra toliko bolj, čim bolj in prej spozna, da svojega namena ne doseže in ne bo dosegla. Zato tndi nune ne smejo iz samostanov, menihi pa smejo 1 Moška kri je drugačna in če naravnost ne dobi moč-nrga impulza, ne zdivja. V tem ozirn si ne dam oporekati n!č\ ker sem v življenju sam vse to opazil in doživel. Pij prijatelj!« Menila sta se nato Še o tem in onem, tako da je kaj kmalu potekel čns In da je moral Sedmič oditi. Znoj ga je s* ""mil kos pota, potem je pa ta sam stopal proti domu. (Dalje srisooajie.) S kratkim zahvalnim govorom je nato zaključil predsednik g. sodni nadsvetnik in poslanec Visnikar to zelo zanimivo zborovanje. Popoldne se je vršila ob nekoliko pičli udeležbi, ki pa se da opravičiti s tem, da si je zaželela večina rednih obiskovalcev počitka, v telovadnici Va rodnega doma telovadba »Sokola«. Zelo zanimivo in z vso preciznostjo je izvajal »Sokol« proste vaje, ki so predočile gledalcem zgodovinski razvoj Sokolstva od II. vsesokol-r-kega zleta v Ljubljani do danes. Težavnost vaj se je stopnjevala od leta do leta ter dosegajo svoj vrhunec v ajab za HI. vsesokolski zlet v Ljubljani leta 191 o, ki zahtevajo od vsakega poedinega telovadca že skoro -krajno, kar je mogoče doseči železni disciplini in stavi kar največje zahteve na energijo in napenjanje duha uri vsakem posamezniku. Starosta Sokola in vrli telovadci so želi za -voja precizna in brezhibna izvajanja mnogo zaslužene pohvale. Zanimive in z vso mogočo eksaktuostjo je bila izvedena tudi orodna telovad ba na drogu, bradlji, konju in v krogih. Sest članic »Ženskemu telovadnega «irnšrva<; je nastopalo v rajalni telovadbi ter izvajalo svoje zelo težavne vaje ob zvokih oddelka : Slovenske Filharmonije« s priznano eleganco. Jubilejni ples. Konec slo vednosti j ob oOicinici Narodne Čitalnice ljubljanskem je tvoril veliki in sijajni jubilejni ples v vseh prostorih Narodnega doma. Ob zvečer so pričeli dohajati gostje in v pol ure »o se popolnoma napolnili vsi prostori obširnega Narod-n»njra doma. Stopnjišee, kakor dvorane so bile krasno in zelo okusno okra-c drevesci in zelenjem. V veliki dvorani je bilo središče življenja« Tu je ifrral poluoštovilni <>rk«?^te.r »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika g. Tartarja [epe koncertne točke izmed katerih bujamo muzikalno - interesantnoga P. Strausovega :>Ro^enkavalier-ju«. Pred otvoritvijo plesa so došli ; irostevilni honoraeijorji, med katerimi smo videli gospoda deželnega •T^d.-ednika barona Schvvarza, dvor-^•era svetnika grofa Chorinskega, e. kr. deželne vlade, svetnika viteza bana, deželnega odbornika in '.nibljanskega župana gospoda dok-•^rja Ivana Tavčarja, dež. poslau-iii. dr. K. Trillerja, prof. Reisner-.Turka. Rihnikarja.zastopnike ljubljanskih oficirskih zborov in štabnih i umikov ter vs*o odličnejše ljubljan-ske meščane. Tndi slovenska mesta in trgi so bili zastopani in na plesu smo srečala nce iz vseh krajev. Slavnostna poloneza, ki jo je "tvoril predsednik Na rodne Čitalnice ;.inhljanske deželni poslanec in dezel-sodišea nadsvetnik gospod Visnikar z gospo županjo Franjo dr. "carjevo je bila ouvertura k plesu, ki se je nato z vso živahnostjo razvil in trajal z nezmanjšano ude- □ do 5. zjutraj. Posebno krasni so Ml i finali pri eetvorkah, katere je aranžiral z znano spretnostjo gosp. ►aneni uradnik Počivalnik, v stranskih prostorih so imeli >vojo zabavo neplesalei in t ti so bili aa razpolago bifeji. Tako je bil v mali dvorani veliki buffet za jestvi- □ sladčice ter desertna vina v upravi gospoda veletržca T. MeDcin-zrrja. Od cvetlične trgovine A. Wi- n od trgovine s hisjm opravo J. Naglas krasno dekorirani, šampanjca viljon pa je bil v rokah dam, iterim sta načeljevali gospe t^tefi kj ma in Pepina Ozmec. Enako je njo pri kavarni, kjer sta imeli s turnimi preprogami okrašen paviljon ► Katiea Bernatovieeva in Dasaka Črnetova. Pri vhodu v veliko dvorano je stal cvetlični paviljon >'ospe kontrolor Trstenjakove, kate-je bilo prideljeno večje število lepih LTospodičen kot cvctličarke. V 7»rostorih levo od velike dvorane je stal končno drug, enako od veletrgovine T. Mencinger oskrbovan buffet. Vso noč je bi J o najživahnejše življenje v plesni dvorani, kakor v h ostalih dvoranah, vse je bilo za-Ijno in veselo in zadnje obisko-to^ra plesa je šele dnevna luč ločila od Šampanjskega paviljona, ^udenea poplesnega veselja. Štajersko. 1 soda štajerskega deželnega zbo-Uradoma Dunajčanka je priobčila fiefiarski patent, ■ katerim se sklicuje In i zbor štajerski dne 16. janu- 'fmulirali (vkolikokrat že!) in do-M"ili svojo taktiko za deželnozborsko Usedanje, ki se prične dne 16. janu-^.ia. Po izvajanjih deželnega odbor-jjjka Robiča na nekem zakotnem shojen y Št. Ujn soditi, nameravajo kle- rikalci obstrurrati naprej, kar bo po splošni sodbi povzročilo razpust štajerskega deželnega zbora. Pogajanja med grofom Clarvjem in klerikalci se sicer vrše naprej. Grad Novo Celje pri Žalcu z obsežnim vrtom vred je kupil konvent usmiljenih bratov v Gradcu ter bode tu osnoval veliko bolnišnico, ki bode v prvi vrsti namenjena Savinski dolini. Bode 11 ta naprava dolini tudi v vsakem oziru hasniva, pokazala bode prihodnjost. Celjski kapucini, -znani propagator ji »ljudske naobrazbe«, so minole praznike pridigovali med drugim tudi o tem, kar najbolj ugaja in dopada fantom in možem ter dekletom in ženam. Ljudje so se o tej kapucin adi kar javno smejali in res zanimivo je bilo slišati, kako prosto ljudstvo take »izobraževalne« govoTc interpretira. »Zakaj pa pobožni in dobro rejeni očetje niso nič pravili o tem, kaj njim najl>olj ugaja, he?« Tako se je slišali povprek. Nadučitelj Iglar v Loki pri Zidanem mostu, ta veliki najnovejši spod-njestajerski »Nemec«, je dobil za tekoče šolsko leto od deželnega šolskega sveta dopust zato. da »poučnje« slovenščino v nemških zavodih celjskih. Seve, v vsem Celju ni nikogar, ki bi bil v to sposoben! — O tej zadeVi še spregovorimo občini ej i i. Drobne novice. Tz M a r i b u r a. Društvo nemških učiteljev in učiteljic za mariborsko okolico je sklenilo izstop iz vseh društev, torej tudi iz Siidina-rkc in Scbulvereina. To je izvršitev znanega graškega sklepa. — lz Celja. Za prvo zasedanje porotnega sodišča ju bil irneuovan predsednikom dvomi svetnik dr. Ataks Bouvicr, namestnikoma pa Franc Garzarolii in dr. Roschanz. — Iz Podčetrtka poročajo: Na Staro leto je zgorelo domovje posestnika Smreka rja v Imenem.Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Živino so rešili. Škoda je za posestnika tem občutljivejša, ker je bil zavarovan le za nizko vsoto. — Iz Konjic izročajo: Dne 2. januarja je padel nekoliko vinjen hlapec Mihael Pevec v Ločah tako nesrečno z lestve na skednju, da je z glavo priletel na nek kamen in bil za nekaj minut mrtev. — Ii Hrastnika poročajo nemški listi, da je stopil ravnatelj kemične tovar- j ne, Otmar Diermavr, po 401etnein i službovanju v pokoj. - Iz G r a d c a, Kaznilnični paznik. Ratb,čigar beg z vjefim bančnim goljufom Sobwarzein je pred nekaterimi meseci vzbudil toliko pozornosti, je dobil za svoj čin 10 mesecev težke ječe. Sehvvarz je Ratha v Berlinu pustil brez vseh sredstev ] in pobegnil na Francosko, odkoder je j šel najbrže v Ameriko. — Iz Grad-e a. V petek večer sta se izvršila v notranjem mestu dva vloma; pri trgovcu s fotografičnimi aparati i Gnauschu in Pri tvrdki Kastner in Oehl^r. Pri Gnauschu je neki mladi Madžar odnesel tri aparate, a ga je stražnik že v mestu z aparati vred prijel in odvede! v zapor. Pri Kast-nerju in Oehlerju so tatovi vdrli skozi streho in odnesli prilično 500 kron denarja. O teh uzmovičih še ni*pravega sledu. — Iz Š m a r j a p r i Jelšah nam pišejo: Župniku Zdolšku je nekdo že večkrat pokradel vina, sli-vovke, perotnino, perilo in druge reči. Celo posvečene škofovske sobe ni tat pustil pri miru. Končno se je pokazalo, da je tatvine izvršil — mež-nar Ratej. — TT m r 1 a je v Mariboru 5. januarja vdova po stavbarju rlol-zerju, gospa Beti Holzer. — V Slovenski Bistrici je pri okra jm m sodišču razpisano mesto pisarniškega pomočnika. Prošnje do 10. januarja. — Zborovanje učiteljskih p e n z i j o n i s t o v se vrši dne 14. januarja v Gradcu, Farborgasse 11 (dekliška ljudska šola »Ferdinande-um). Na dnevnem redu so različna gospodarska vprašanja. — Šoštanj S k o graščino je kupil s posestvom vred neki zasebnik Lang iz Gradca, — Iz Ptuja poročajo: Te rine sta neka dva fanta iz Rogoznice streljala z rogozniškega mosta na št. 208. K sreči so krogle zadele le lokomotivo. To je že skrajna podivjanost. — Iz Maribora. Mestni urad naznanja, da je došlo leta 1911 v naše mesto 16.064 tujcev (■+ 397). Sli:* jih je bilo z Dunaja, 3575 iz ostalih avstrijskeh pokrajin. 1451 iz Hrvaške in Ogrske, 177 iz Bosne in Hercegovine, 239 iz Nemčije, 408 iz Italije in ostanek iz ostale Evrope. Koroško. Napad na postajenačelnika. Kakor smo že poročali, je ustrelil v Gu-mernu pri Beljaku gostilničarjev sti, marveč bo bržkone okreval. Dalje je dognala preiskava, da je napadalec brezumen, in je posebno, odkar mu je umrla mati, popolnoma zmešan. Samomor policijskega stražnika. Predsnočnjim se je ustrelil na Ce- sarja Jožefa trgu v Celovcu službujoči stražnik Bus. Izstrelil je iz službenega samokresa 6 strelov. Zadel je z vsemi kroglami, vendar so poškodbe lahke. Najnevarnejšo poškodbo je dobil Rus na očesu, vsled katere je oslepel. Sicer pa bo bržkone okreval. Vzrok poskušenega samomora je ljubosumnost. Primorsko. Iz politične službe. Okrajna glavarja sta postala namestniški tajnik v Trstu Rudolf pl. Goricuti in začasni vodja okrajnega glavarstva v Lošinju okrajni nadkomisar Pavel Mozetič. Iz carinske službe. Carinski inšpektor Evgen Marinkovič je imenovan za carinskega nad inšpektorja za okrožje deželnega finančnega ravnateljstva v Zadru. Izboljšanje železniških zvez iz Tr. sta državni kolodvor v inozemstvo. Evropska železniška konferenca za vozni red na evropskih železnicah, ki se je vršila dne 29. in 30. novembra 1911 v Trstu, je sklenila, da se izboljšajo železniške zveze iz Trsta državni kolodvor v inozemstvo. To izboljšanje se izvrši v poletni sezoni a 1. majem 1912. 1., iu sicer na državni alpski progi Trst - Gorica - Jesenice - Beljak in Celovec. Sedanji, trikrat na teden vozeči mednarodni direktni ekspresni brzovlak »Torski ekspres« Trst državni kolodvor - Solnograd-Monakovo -Pariz, bo vozil vsak dan tja i n nazaj. Sedanja direktna zveza Trst - London preko Vlissingena (Nizozemsko), se pospeši in skrajša za a*/a ure tako, da bo vlak prevozil to črto v 32vj urah mesto v 36 urah. Poletna brzovlaka št. 507 in 508 se tudi pospešita in vožnja precej skrajša. Popoldanski brzovlak št. 2/102, ki odhaja sedaj iz Trsta točno ob 5., bo odhajal 40 minut pozneje in sicer ob 540 popoldne. Na novo se uvedeta •ova dnevna direktna brzovlaka št. 709 in 710 (iz Trsta državni kolodvor ] z i Bohinj - Karavanke po Poster-ški dolini preko Brennerja - Arlber-u-a in Švice na Francosko v Pariz) Trst državni kolodvor - Beljak-Fran-eesfestc - T n mu ost - ZuHh - Pariz, ki bo imel /vezo z na novo uvedenim ekspresnim medarodnim brzovlakora Dunaj - Pariz (preko Amstettna-Solz-tbala - Bisehof shojen a - Inomosta-Arlberga - Buehsa - Zuriba v Švici). Ta nova brzovlakova zveza po državni bohinjsko - karavanški progi bo imela direktni voz I. in H. razreda Trst - Pariz in jedilni voz Trst-Fran-zenfeste. Na drž. bohinjski železniški prog! bo vozilo v poletni sezoni začenši s 1. majem 1912 dnevno 12 brzovlakov. Trst. največji trgovski emporij Avstrije ima po novi državni alpski progi najkrajše in najhitrejše direktne zveze z največjimi glavnimi mesti evropskih držav, kakor London. Pariz, Borolin. Dunaj, Petro-grad, Amsterdam. Bruselj. Zurih in Monakovo. Veliki, z •najlepšim komfori oni urejeni brzoparniki avstrijskega Llovda. posredujejo najhitrejšo in najkrajšo zvezo iz Trsta v Dalmacijo, Carigrad, Grško. Sirijo, Aleksandri jo, Indijo in Kitajsko. Po državni alpski železnici v Trst prihajajoče potujoče občinstvo ima ugodne zveze z najvažnejšimi zdravilišči, posebno prezimovališči na krasnih obmorski !i pokrajinah in rimskih starinah bogate avstrijske revijerc kakor so: Gradež, Oglej, Portoroze, Pulj, Opatija. Veliki in Mali Lošinj, Brioni, Dubrovnik in dalmatinsko otočje. Iz Tolmina. Promet pri v. kr. poštnem in brzojavnem uradu v TolminVi leta 1911 bil je sledeči: Na pošto danih ter naprej ek spod i ran i h 13.364 priporočenih pisem, 5486 paketov vštevša denarna pisma, 1721 brzojavk. 6861 čekov in drugih pošt-nobranilničnih vlog, teh za skupno vsoto 791.597 K 74 v, 7778 poštnih nakaznic za sfcupno vsoto 361.908 K 67 v. Dospelo je: 13.461 priporočenih pisem, 9597 paketov in denarnih pisem, 2140 brzojavk, 7730 poštnih nakaznic, za katere se je rabila in izplačala vsota 321.212 K 85 v, ter 2720 poštnih povzetij. Izplačil pošl-no-hranilničnega prometa je bilo 1893 za skupno vsoto 567.115 K 96 v. Prodanih je bilo za 12.318 K poštnih vrednotic, odposlanih na glavno poštno blagajno je bilo 513.300 K, ker je presegalo določeno vsoto, katero sme urad obdržati; za izplačila pa, dospelo, je 236.640 K., ker ni vplačana vsota zadostovala za pokritje izplačil. Splošni denarni promet znašal je 2 milijona 814 tisoč 093 K 22 v. Leta 1909 bilo je 52.720 jednot., leto 1910 pa 73.588. V enem letu je naraste! promet za 20.868 delavnih jednot, primanjkuje torej šVs Placer. Ko je bil voz že skoro naložen, se je nagnil in je nenadoma padel. Drva so podsnla Plaeerja, ki se je zadušil, še prodno so prišli domači na pomoč. Zadobil je tndi precej težke zmečkanice. a- Tragedija na ŠkorkljL V soboto so našli v malem gozdiču pri Skorklji pri Trstu ustreljena 241etno zasebni-oo Terezijo Erjavec iz Kamen j v Vipavi in njenega ljubimca nekega pekovskega pomočnika Josipa Fortu-no. Oba sta bila še živa. Fortuna je izpovedal, da sta sklenila z Erjavčevo skupno umreti, ker se njiju poroki stavijo nepremagljive zapreke. Erjavčeva pa je bila že nezavestna. — Fortuna je tudi povedal, da je ustrelil najprej njo v prsi, nato pa sebe v usta. Oba so odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je Erjavčeva že drugi dan umrla. Tudi Fortuna bo le težko okreval. Natančnejši podatki o njunih razmerah niso znani. Požar na Gradu pri Mirni. V petek je izbruhnil ogenj na Gradu pri Mirni. Ogenj je nastal v cerkovniko-vi hiši, in sicer v dimniku. Razširjal se je silno naglo in že se je vnemala cerkev, ko so prišli gasilci. Pogorelo jc popolnoma cerkovnikovo poslopje z vsemi letošnjimi poljskimi pridelki. Rešili so Jo nekaj hišne oprave. Škoda veliko presega zavarovalnino. Dunajski defravdant. V Trstu na kolodvoru so aretirali nekega Josipa Mulačka z Dunaja. Poneveril je namreč svojemu gospodarju 900 K in pobegni! v Prago in od tam v Trst. Pri njem so dobili denarja še — 8 K. Nezgode. Prijazen samaritan je neki 211etni mehanik Ernest P. v Trstu. Predsnočnjim namreč se je zastrupila v kavarni »Fabris« z opijem neka 3oIetna Ivana Hulka is Beljaka. Postrežljivi Ernest je takoj naročil izvoščeka in je spremil nesrečnico v bolnišnico. Hulka jc že drugi dan okrevala, toda pri odhodu je zapazila, dn ji je prijazni kavalir izmaknil med vožnjo denarnico, v kateri je imela 8G K. Ernesta P. so včeraj aretirali. — Pod električni tramvaj v Trstu je hotel skočiti 19Ietni R. Ma-hovič. Rešili so ga pa še pravočasno; \*zrok blaznost. Reka - Avstralija. Z novim letom se je uvedla tudi redna paro-J plovna proga med Reko in Avstrali-" jo. Kot prvi parnik otvori to redno I vožnjo parnik - Attila«, ki odpluje iz i Reke dne lO. januarja. >Attila« bo \ obiskal -»-se večje luke na potu. seve-J da po potrebi in bo pristal vedno tudi ] v eni Inki na otoka Javi. ; Najglobokejše mesto Jadranske-j £Ta morja. Komisija naravoslovnega društva za Jadransko morje, ki je dovršila letošnje jesensko znanstveno potovanje ua parniku • Najada«, je konstatirala, da je najglobokejše nie-I sto Jadranskega morja med Novim j in Kotorom, oziroma Dubrovnikom. I Morje je na tem mestu 1300 metrov globoko. Dnevne vesti. 4- Volitev v trgovsko in obrtno zbornico delajo klerikalcem že silne preglavice. Noč iu dan so se na delo, da bi izvojevali svoji stranki zmago tudi v tej korporaciji. A ne gre se jim samo za zmago, marveč še za nekaj drugega. Pokazati hočejo, da imajo toliko trgovcev in obrtnikov na svoji strani, da lahko zmagajo pri volitvah v trgovsko in obrtno zhor-nico brez vsakih — sleparij. Ker se doslej klerikalcem še ni posrečilo oprati Kregarja in Štefeta pred obdolžit vi jo, da sta z najdrznejšimi sleparstvi in goljufijami spravila v trgovsko in obrtno zbornico par klerikalnih Mi mol likov, hočejo sedaj pri novih volitvah vladi dokazati neutemeljenost in absurdnost onih obdolžitev. Klerikalci iruajo baje za ta slučaj od vlade zagotovilo, da bo ob koncu koncev poskrbela, da bosta Krega r in Štefe lahko utekla roki pravice. Na trgovcih in obrtnikih je sedaj, da onemogočijo klerikalcem ta »dokaz«. Zato je treba, da pri bodočih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico kot en mož glasujejo za kandidate, ki jim jih priporoča na-rodno-napredna stranka. Somišljeniki, na delo, nihče naj ne drži rok križem, vsak naj gre z vnemo na posel, zakaj čisto gotovo je, da bodo klerikalci napeli vse sile, da rešijo Kregarja in Štefeta kriminala in si pribore obenem dva deželnozborska mandata! -f- Eseles ni klerikalna. Ako reče kdo Zajcu, Peganu ali Štefetu, da so klerikalci, ker so pristaši klerikalne stranke, so v dno duše užaljeni ter protestujejo slovesno proti temu, da bi bila Eseles klerikalna. Eseles je ljudska, demokratska stranka, — tako pravijo ti grapodje —, ki ne trpi nadvlade in premoči nobenega stanu, najmanj pa duhovniškega. Sedaj pa poglejmo, v koliko odgo- Andrej Kalan, dr. Lampe, dekan Ri-har, Luka Smolnikar, kanonik Šiška, kat Čatež, Janez Kalan, dekan Lav-renčič, kanonik Zlogar, župnik Abram, župnik Skubic in dekan Kr-žišnik. Torej med 23 člani vodstva 1R duhovnikov! Kaj se to pravit Da v vodstvu odločujejo duhovniki in da stranka dela samo to, kar je po volji duhovnikom. In to naj bo ljudska stranka, stranka, ki se bori za blagor kmeta? Saj ni v njenem vodstvu nobenega kmeta, marveč sami duhovniki, dohtarji iu takšni »profesorji«, katerim je naučno ministrstvo prepovedalo i*abiti profesorski naslov. In ti ljudje pravijo, da delajo ljudsko in kmetsko politiko. Da, ljudsko in kmetsko politiko zu svojo bisago in za svoje vsikdar prazne malhe! -f- Iz Hribarjeve županske dobe- Človek, čegar politično prepričanje je bilo vedno tako pestro, kakor je pestra mavrica, ki je pa kljubu temu s hinavstvom znal prislinit se v. krog narodno-naprednih občinskih svetovalcev, da je med njimi vršil vlogo ovaduha za klerikalno stranko, dobil je pri »Slovenčevem« uredništvu dovoljenje, da pod naslovom »Iz Hribarjeve županske dobe« od časa do časa mlati v tem listu prazno prosenico. Bilo bi pod častjo bivšega župana Hribarja, da bi odgovarjal na take tendencijozne, iz nizkotnega maščevanja izvirajoče napade, katerim se že od daleč pozna pečat neresnice ali da se izrazimo po klerikalni maniri, »ostudne laži«. 01x-inski svet ljubljanski z bivšim županom Hribarjem vred nimata ni-kakega povoda sramovati se svojega delovanja, pa naj Terziti še tako skušajo iz nizkotnih strankarskih nagibov vleči vse v blato, kar se je v težki popotresui dobi storilo za Ljubljano. Zgodovina bode o tem pravično sodila; njej torej bivši župan Hribar in občinski svet, kateri je s nym vedno v vzornej slogi sodeloval, lahko mirno prepuščata sodbo. — Na očitanja glede strahovanja občinskih svetnikov po bivšem žirianu, »S!o-venčevemu« političnemu značajnikn ne moremo jasneje odgovoriti, kot če koiistatujemo, da se možjo strahovati ne dajo; da pa so na svetu subjekti, ki mislijo da so možje, pa imajo manj samostojnosti, kakor otroci. Morda je »Slovencev« poštenjak našel to svojstvo pri sebi. Klerikalno zadružništvo so hoče vredno izkazati milijonske deželne i>odpore, pa nastopa s skrajno strankarsko zagrizenostjo. Tako so se pred kratkim vršile v neki vasi občinske volitve, pri katerih so po hudem boju podlegli klerikalci. Svoj poraz so hoteli maščevati nad nasprotniki. Da klerikalci v svoji maščevalnosti niso obzirni, je dobro znano. Nekemu naprednemu posestniku je brez najmanjšega povoda klerikalna ^ljudska« posojilnica v do-tičnem kraju odpovedala nekaj sto kron posojila. Res je sicer, da dotični posestnik vsled te odpovedi posojila ne bo gospodarsko uničen, ker bo dobil drugod posojilo, vendar klerikalna zagrizenost napravlja dotičnomu posestniku nepotrebne stroške, ki so zvezani z novim posojilom. In. ker je pri današnjem splošnr-m pomanjkanju gotovine težko dobiti takoj drugje posojilo, so klerikalni ljudski prijatelji vložili tožbo iu tako naprednemu posestniku naprtili še velike tožbene troSke. Tako postopa klerikalno zadružništvo, kateremu l>odo vsi deželani spravljali skupaj ogromno deželno podporo. Tako poj-mijo klerikalci zadružno misel. In v take nizkotno egoistične namene so ugrabili deželni vseučiliščni sklad, namenjen celemu slovenskemu narodu! + Radi pregreška proti zakonu v varstvo volilne svobode je v kazenski preiskavi znani klerikalec davčni asistent Maver v Kamniku. Maver je bil predsednik kamniške godbe. Kot tak je ob času občinskih volitev poklical k sebi kapelnika Novotnega ter mu zagrozil, da bo društvo razpustil, s čemer bo on —■ kapelnik izgubil službo, ako ne bo volil s klerikalno stranko. Kapelnik Novotnv se ni dal ustrahovati in je volil po svojemu prepričanju napredno. In po volitvi je Maver res izvedel svojo grožnjo ter godbo razpustil. Stvar so ovadili sodišču in Maver s* bo imel v kratkem zagovarjati pred sodiščem radi pregreška proti zakonu v varstvo volilne svobode. Nadejamo se, da bo sodišče Maverja poučilo, da velja zakon tudi za klerikalce. O obravnavi bomo seveda poročali. . + Okrajni glavar Schitnig, — prijatelj učiteljstva. Na Bukovici nad Škofjo Loko je bila razpisana učiteljska služba. Prosila sta zanjo dva: g. Stupica, učitelj v Dražgožah in učiteljica gdč. M. Grobovšek od Sv. Lenarta. Klerikalnemu krajne-imT jW'čkfW\^m\~M$ :poHr. podpise proti Stupici. Res sta se dva uda krajnega šolskega sveta močno trudila, da bi nabrala kaj takih podpisov, kar se jima je tndi posrečilo. Videli bomo, kako bo odločil deželni šolski svet, ^f7 Pri deželnem odboru hočejo nastaviti kot ravnatelja deželnih električnih central inženirja g. Dušana Sernca. — Pokopali so v soboto gospo Marijo Debevec, hišno pocestnico v Trnovem. Pokojnica je bila izredno blaga žena, ki je vživala v vseh slojih velik ugled in spoštovanje. O njeni priljubljenosti je pričala velikanska udeležba pri pogrebu. Pokojnica je vzgojila vse svoje otroke v strogo narodnem duhu. Bodi ohranjen blagi gospe trajen spomin, rodbini Debevčevi naše iskreno so-žalje! — Poročil se je g. Avgust Sedlar, c. kr. finančni komisar v Krškem, z gdč. Mici Soossovo iz Ljubljane. Čestitamo! Poroka. Danes se je poročil odvetniški kandidat g. dr. Ivan Z a -bnkovšek v Lovranu z gdč. Anico Zarnikovo iz Doba pri Ljubljani. Čestitamo! Iz Novega mesta. Hudomušni oče Štembur se je usmilil klerikalnega značajnika Severja in mu je izkazal malo uslugo. Pomagal pa mu ni s tem nič. Pribijemo torej: res je, da oTe Štembur ni Severja iz svoje gostilne ven vrgel, res pa je, da ga je Štembnrjeva žena ven vrgla, seveda ne z brahijalno silo, nego z besedami in res je tudi, da oče Štembur svoji vrli gospodinji zaradi tega ni delal prav nobenih očitkov. G. Jožef Poschl naj se te dni dopoldne oglasi v uredništvu »Slov. Naroda«, kjer dobi za svojo torbico 11 kron, katero vsoto je zanj deponiral v uredništvu neki neznanec. Elcktroradiograf »Ideal«. Le danes še se vidi krasna pretresljiva tragedija iz norišnice »Celica št. 13.« katera vzbuja veliko zanimanje med občinstvom. Jutri drama »Pravica mladosti«, krasno delo tvrdke Nor-dick film Co. Drobiž. V soboto zvečer je po Dunajski cesti v Šelenburgovo ulico pridirjal konj, ki je imel na sebi še vso opravo in pred hišo št. 4 padel, kjer ga je prijel Maverjov kočijaž in od vedel domov. Konj se je bil baje lastniku nekje na Jezici splasil, se odtrgal od voza in pridirjal potem v mesto. Kolikor je znano, se ni druge nesreče pripetilo, kakor da je konj na stojišču na Dunajski cesti poškodoval dva fijakerska voza. — Ob Gruberjevi cesti so ponočnjaki odtrgali dve vrsti ograje, zadnjič so jo pa poškodovali ob Kuhnovi cesti pri vrtu Lichtenturnovega zavoda. — V gostilni v Cerkveni ulici št. 3 je bil ukraden štirivoglat nabiralnik »Narodnega sklada«. Storilcem so že na sledu. — Po Resljevi cesti je peljal neki loletni fant naložen voz. Ker ni bilo pri vozu zavore, je konja voz posmal in je pri tem stopil z nogo pri tam stoječemu mesarskemu vozičku med kolo in ga je zamogel mladi voznik rešiti le s pomočjo dugih ljudi iz mučnega položaja. — Na Poljanski cesti je neki mesar z vprežeiim vozom zadel v 641etno Marijo Strletovo, jo podrl na tla in na tilniku lahko telesno poškodoval. — V Konpišni ulici ae je srečalo več razgrajajočih ponočnjakov, izmed katerih je eden rekel svojemu nasprotniku: »Če hočeš, pa pojdi, ti pokažem orožni list,« nakar je ta dobil tako zaušnico, da je sfrčal v neka vrata in se pri tem telesno poškodoval. — »Pri brvi« sta se srečala dva hlapca in je pri tem eden skočil brez vsakega povoda v svojega znanca ter ga tako treščil ob tla, da je *a zadobil na levem ušesu telesno poš!:odho. — V neki gostilni na Sv. Petra nasipu so se bili pri skupnem omizju fantje Poljančanje sprli. Pri tem eden plane pokonci ter pripelje svojemu nasprotniku krepko zaušnico, naposled pa mu vzame še klobuk in raztrga lepe dvojnate krivce, nakar je nastalo premirje. — Na Poljanski cesti je neki ponočnjak brez povoda zabrusil po cesti nekega krojača, nato pa zbežal na dvorišče. Ko je krojač začel kričati, so pritekli na pozoritče pogumni fantje Poljančanje, ponočnjaka na dvorišču izsledili in ga kremenito naklestili. Aretiran tujec. V noči, dne 26. na 27. decembra je bil na južnem kolodvoru, kakor smo že poročali, ukraden delavcu Ivanu Piberniku 50 K vreden lodnast zimski suknjič, podložen z belo volno. Policija je dognala, sporazumno z dunajskim zaklepnim društvom, ki ima tudi na južnem kolodvoru svoje organe, da je tatvine sumljiv neki tujec, ki je govoril nemško in je nosil športno čepico. Le-tega je takrat iz kritičnega prostora pregnal navedeni zaklepni organ, ko je imel že Pibernikov suknjič ogr-njen, a temu tatvina še ni bila znana. V četrtek je bil pa osumljenec v mestu zasačen in aretiran. Aretiranec pravi, da se zove Dragotin Baum-holz, da je rojen v Virovitici, pristojen pa v Sttibico na Hrvaškem. Mož pripoveduje, da jo vpokojen sodnij-ski kancelist, da ima ženo v Zagrebu, on pa da je bil sedaj polir v Opatiji. Vse to pa je dvomljivo, ker ima v delavski knjižici vpisano, da je delavec. Oddali so ga sodišču. LJubeznjiv mož. 501etni občinski sluga iz Polzela na Štajerskem, Leopold Kunst, je vzel dne 5. januarja svoji ženi hranilnično knjižico za 2200 K in jo popihal od doma, popusti vši ženo in otroke njihovi usodi. V Celju je dvignil v hranilnici 1000 K, potem se pa zopet odpeljal dalje. — Kunst je baje namenjen v Ameriko, če ga preje ne ho dohitela roka pravice. Poskusen samomor. Železničar J. Š. je bil pred kratkim prestavljen iz Št. Petra v Ljubljano in se je naselil v železni carskih hišah na Res-ljevi cesti št.27. Zena je bila tukaj že preje, Š. je prišel semkaj pa v petek. Proti 9. zvečer sta se začela v stanovanju nekaj prepirati in ko se je v prepiru žena baje možu zaklenila v drugo sobo, je ta vzel samokres, šel na dvorišče ter si tam zadal v desno stran glave štiri strele, nato se pa nezavesten zgrudil na tla. Takoj so poklicali rešilni voz ter ga z njim opasno ranjenega prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je upati, da še okreva. Zlata ura ukradena. Glasom nekega orožniškega obvestila na tukajšnjo policijo, je bila na Vranskem v soboto ukradena zlata Anker - ura z dvojnima pokrovoma, pri kateri je bil kazalec nekoliko odlomljen. Tatvine je sumljiv neki okoli 40 let star popotni rokodelski pomočnik, ki je imel suknjo in velike plave brke. — Kjer bi jo utegnil prodajati, naj se o tem takoj obvesti varnostna oblast. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Makedoncev in 4 Hrvatje, nazaj je prišlo pa 16 Hrvatov in 5 Slovencev. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 11 Slovencev, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in 30 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Marija Berčičeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja — Kuharica Angela Erbežnikova je izgubila denarnico, v kateri je imela 4 K denarja in dva listka. — Prodajalka Marija Breznikova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 kron in jubilejni tolar srebrne poroke. — Neki uslužbenec je izgubil zlat prstan z diamantom. — Stotnik Karel baron Reichlin je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Učenec Viktor K veder je našel otroško čepico. — Krojač Lovro Sernic je našel srebrno zapestnico, katero dobi lastnik pri najditelju v Križevniški ulici št. 9. — Pečar Jakob Kalar je izgubil listnico, v kateri je imel iz-pustnico in domovnico. — Našla se je na jubilejnem plesu narodne čitalnice v Ljubljani črna pahljača iz želvo-vine in nojevimi peresi. Več se poiz-ve pri tajniku narodne čitalnice g. Milku Nagliču v Ilirski ulici 25, pritličje. — Pozabljenih je bilo v petek zvečer na glavni pošti več šolskih knjig IV. letnika učiteljišča. Lastnik jih dobi pri najditelju Rado Štautu v »Narodni tiskarni«. Brivski znak odnesli. Brivcu Hinkotu Dolencu so na sv. Treh kraljev ponoči odnesli brivski znak. Do-tienik. ki je odnesel znak, naj ga pošlje nazaj, ker sicer bo naznanjen sodišču. Njegovo ime je znano. Telefonska in brzojavna poročila. Potrditev ljubljanskega ži?r»ana. Dunaj, 8. januarja. Sobotni ministrski svet se je bavil s potrditvijo ljubljanskega župana ter sklenil, priporočati dr. Ivana Tavčarja v potrditev. Akt je že predložen kabinetni pisarni ter bo najbrže že jutri rešen in bo potrditev dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana že jutri razglašena. Ministrski svet. — Kranjski deželni zbor. — Novi deželni glavar. Dunaj, 8. januarja. V sobotnem ministrskem svetu se je bavil notranji minister baron Heinold tudi z razmerami v kranjskem deželnem zboru. Opozarjal je na to, da so na Kranjskem razmere posebno težavne. Zlasti ker se zdi,d a sedanja večina noče rednega delovanja deželnega zbora. V vladnih krogih se mnogo opaža dejstvo, da hoče izzvati večina opozicijo k ohšt rakci ji, ter vsled tega odpora izsiliti razpust deželnega zbora* Vladni krogi so si na jasnem, kake cilje zaslednje ta taktika. Ministrski svet se je razgovarjal tndi o vprašanju deželnega glavarja. Našemu dunajskemu uredniku se zatrjuje Iz zelo verodostojnih virov, da je vlada odločena, predlagati za deželnega glavarja poslanca Povšets. Njegova oseba pa klerikalcem ni popolnoma po godu. Posredovanja in naporu klerikalcev se je posrečilo, da je vlada opustila namen, predlagati za deželnega glavarja poslanca Povseta in je baje bila v sobotnem ministrskem svetu sprejeta kandidatura dr. ŠustcrŠiča. Ta predlog je odšel že na kabinetno pisarno in bo imenovanje dr. Šnsteršiča za deželnega glavarja najbrže že jutri publicirano v uradni »Wiener Zeitung«. Dr« Šusteršič ob- drži še poleg tega svoj dršsvnosbor* skl mandat. Goriški deželni zbor. — Šusteršičeve makinacije* — Raspust deželnega sbora* Gorica, 8. januarja. Zastopniki Italijanske ljudske, to je klerikalne stranke, so imeli včeraj shod, na katerem so z ogorčenjem protestirali proti sklicanju goriškega deželnega zbora. Italijanski klerikalni poslanci so ob tem povodu sklenili odložiti svoje mandate, in so svoj sklep oficijelno sporočili deželnemu glavarju. Italijanski klerikalni poslane! so izdali pri tej priliki tudi komunike, ki se glasi: »Deželnozborska večina je začela svojo moč zlorabljati na tako nečuven način, da zastopnikom manjšine ni več mogoče ostati v deželnem zboru. Deželni odbor je postopal proti svojim predpisom, in se je posluževal deželnih sredstev v strankarske svrhe. Deželni glavar pa je zlorabljal poslovnik. Nasilje večine je postalo tako veliko, da manjšina niti svojih mandatov ni varna. To pa zaradi tega« ker je italijanska liberalna in slovenska klerikalna večina delala na to, da zločinsko razveljavi neljube mandate, ter na ta način prepreči v deželnem zboru vsak odpor. Vlada je to uvidela in meseca februarja 1910 odgodila deželni zbor. Vlada pa je tndi na Dunaju priporočala razpust deželnega zbora, ker je to edino sredstvo za sanacijo razmer na Goriškem. Sedaj pa je dr. Šusteršič prevzel vodstvo slovenske klerikalne in laške liberalne stranke na Goriškem, ter je zagrozil s parlamentarnim! komplikacijami, da izsili na ta način sklicanje goriškega deželnega zbora, ne da bi se vršila kaka pogajanja z manjšino. Manjšina odklanja tedaj vsako odgovornost za vse te neznosne razmere. Gorica, 8. januarja. Slovenski napredni poslanci na Goriškem so imeli včeraj sestanek, na katerem so sklenili abstinenco na goriškem deželnem zboru. Noben goriški slovenski napredni poslanec se tedaj ne bo udeleževal deželnozborskin scj. Dunaj, 8. januarja. Kakor izve naš dunajski urednik iz zelo ve rod o-stojnega vira, je bil dr. Sustersič pred nedavnim časom z italijanski, mi liberalnimi poslanci pri ministru Heinoldn, ter je zahteval, da se skliče goriški deželni zbor. Ker je opozarjal ministra na razmere na Goriškem, ki jasno kažejo, da je goriški deželni zbor nezmožen za delo, je dr. Šusteršič zagrozil z represalijami v narlamentu in izsilil sklicanje goriškega deželnega zbora, češ da hočejo že italijanski liberalci in slovenski klerikalci napraviti v goriškem deželnem zboru red. Šusteršič je bil nato tudi pri ministrskem predsedniku Stiirgkhu, ter je stavil sklicanje goriškega deželnega zbora za predpogoj svojih nadaljnih pogajanj za zbližanje k vladi. Temu pritisku se je ministrski predsednik udal in proti svojemu boljšemu prepričanju predlagal sklicanje goriškega deželnega zbora. Dunaj, 8. januarja. Na vladne kroge so napravili dogodki v Gorici globok vtisk. Računa se z razpustom deželnega zbora. Najbrže bo deželni zbor že po prvi seji odgođen in ga bo vlada potem v kratkem razpustila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 8. januarja. Avstrijski državni z*fH>r začne sredi tega meseca zopet svoje delo. Dne 16. januarja bo zboroval pododsek socijalno - političnega odseka, in sioer odsek za obrtne in industrijalne zadeve. Novi statut krščansko-soci jalne stranke. Dunaj, 8. januarja. Na precej številno obiskanem shodu po novem statutu izvoljenih zaupnikov dunajske krščansko socijalne stranke je nastopal deželni maršal princ Liech-tenstein proti takozvanim šlagerjem »draginja in korupcija«, ki da sta » ozirom na krščansko-soeijalno stranko v zadnjem času neopravičena. Referent dr. Weisskirchner je govoril o novem statutu in ga priporočal, med tem ko je razvijal dunajski župan dr. Neumever komunalni program, ki se blesti same ljubezni do nižjih slojev. Zlasti interesantno je, da je obljuboval nadaljevanje akcije za uvoz argentinskega mesa. V drugi vrsti je omenil oddajo velikih komunalnih del, da se olajša beda in da brezposelnim slojem priložnost za zaslužek, nato je govoril o mestnih železnicah. Strankarski statut je bil seveda sprejet brez ugovora. Nova namestnika. Dunaj, 8. januarja. Dosedanji voditelj zadrskega namestništva grof Marij Attems je imenovan za namestnika v Dalmaciji. Dunaj, 8. januarja. Voditelj okr. glavarstva v Černovicah, grof Rudolf Meran, vnuk nadvojvode Ivana je bil imenovan za namestnika v Bukovini. Zrakoplov »Salzbnrg«. Spittal ob Pvrrhnu« 8. januarja. Izletniki so videli balon »Salzburg«, ko je visel med velikim in malim Pvrrnora v soteski. Videli so tudi, da ima balon še gondolo, toda zelo verjetno je, da je zrakoplovec Werner padel v prepad. Rešilna ekspedicija je odšla proti soteski. Tatvina v kraljevi palači. Sofija, 8. januarja. V kraljevi palači so prišli na sled veliki tatvini s rebrn ine iz zakladnice. Jezikovna naredba praškega korne-ga poveljnika. Praga« 8. januarja. Glasom »Češkega slova« je izdal poveljnik VIII. kora, general infanterije K o 1 i e r sledečo naredbo civilnim uradom, katerim ima seveda toliko ukazovati kakor civilist vojaku: »Deželnoknežji uradi v češkem kraljestvu so obvezani dopisovati vojaškim uradom v nemškem jeziku. Tudi ni mogoče dvomiti o tem, da se morajo posluževati občine z lastnim statutom na Češkem (tedaj Praga in Liberce) kot politični uradi prve instance pri agendah, ki se tičejo vojaštva armad nega, t. j. nemškega jezika. Na tuuradni poziv je namestništveno predsedstvo na Češkem opozorilo praškega župana na to določbo. Ce se vam v pošlje v zgoraj navedenih vojaških zadevah češki dopis, so vojaške oblasti primorane postopati tako, kakor je razglašeno v naredbi z dne 13. avgusta 1910 v zadevi čeških dopisov deželnoknež-jih uradov. Koller m. p.« Odgovor na ta »ukaz« do ure še ni znan. Italijanske banke na Turškem. Carigrad, b. januarja. Turški ministrski svet je dovolil vsem italijanskim bankam zopet poslovati. Volitve v francoski senat. Pariz, 8. januarja. Pri volitvah v francoski senat, ki so se to pot vršile pod vtiskom francosko-nemške pogodbe zaradi Maroka, je bilo izvoljenih 5 realistov, 21 progresistov, 12 republikancev leve. 31 radikalcev in socijalnih radikalcev ter 1 socijalni republikanec. Poleg tega je treba še 28 ožjih volitev. Pridobili pa so pro-gresisti 1 mandat, republikanci leve 2 mandata, med tem, ko so izgubili radikalci in socijalni radikalci po 2 mandata. Nov angleški Gibraltar. Pariz, 8. januarja. Angleško vojaštvo je zasedlo polotok Sinaj med Suezom in zalivom Ataba. Že delj časa obstoja spor med Anglijo in Turčijo zaradi tega polotoka, o katerem pravi Anglija, da je njen. Polotok Sinaj so imenovali od otvoritve prekopa vedno novi Gibraltar, ker vlada nad prekopom in je jasno, da je Angleška samo iz tega vzroka zasedla ta polotok. Angleška bo baje na tem polotoku zgradila močne utrdbe. Kako se to strinja z mednarodnim pravom, ki proglaša prekop kot nevtralen, seveda Angleške ne briga, toda ravno v tem slučaju lahko računa i močnim odporom vseh velesil ker je Sueški prekop za trgovino Evrope največjega pomena. Bivši francoski zunanji minister o zunanjem političnem položaju. Berolin, 8. januarja. Bivši zunanji minister, senator Pichon se je izjavil napram nekemu poročevalcu »Berliner Tageblatta« v pogovoru o zunanjem položaju med drugim sledeče: »Po mojem mnenju se novo leto ne začne v nkolSčinah, ki bi odločne pristaše miru, med katere tudi jaz spadam, popolnoma pomirile. Horicont se mi zdi oblačen in v daljavi vidim mnogo težkoč, morda celo zapletaje.« Revolucija na Kitajskem. London, 8. januarja. Rusija zbira svoje moštvo v Charbinu in ob mongolski meji, da je pripravljeno vsak čas udreti v Mongolijo. Vreme. Dunaj, 8. januarja. Vreme je tu skrajno neugodno. Mnogo oseb se je ponesrečilo. Iz Rusije prihajajo poročila, da dosega mraz —25° C, v Fin-landiji celo —32° C. Iz Londona poročajo, da je vsled mraza včeraj v New Jorku in okolici umrlo več sto ljudi. V New Jorku samem so zmrznile na ulici 4 osebe. Zavetišča za brezstrešne so prenapolnjena. Mestna uprava je dala odpreti brezstrešnim celo mrtvašnice. Akademija. Opozarjamo še enkrat na velezanimivo predavanje zagrebškega vseučiliškega profesorja dr. A. Heinza o razploditvi rastlin, ki se vrši danes in jutri, vsakokrat ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. lažne stvari. * Samomor iz strahu prsd zakonom. Lvov, 7. jan. Pred par dnevi so našli na železniškem tiru na postaji Rzedžina kose človeškega telesa. Preiskava je dognala, da je bilo to truplo 22 letne lepotice Marije Labno, ki se je umorila, ker se ni hotela poročiti na povelje svojega očeta* * Oča fn sin utonila. Praga,7. jan. Sin mesarja Vesnička je peljal 2 konja, ki sta bila vprežena v voz, v Vltavo napajat Ker ni dobro konj vodil, je zašel v pregloboko vodo, ki ga je odnesla. Ko je oče, ki je stal na bregu videl, kako se sin bori z valovi, mu je skočil na pomoč. Sin se ga je pa tako oklenil, da oče ni mogel plavati. Utonila sta oba. ■ Železniška nesreča. Iz Pariza poročajo: Na avsterliškem kolodvoru je neki osebni vlak zavozil v lokomotivo, ki mu je prišla nasproti. Sedem vozov je bilo popolnoma razbitih. Število ranjencev je 53, vendar ni nobeden smrtnonevarno ranjen. * Rafaelova „Sveta družina". Petrograd 7. januarja. Pri nekem starinarju v Moskvi so našli slavno Rafaelovo sliko „Sveta družina*, ki so jo že dalj časa smatrali za izgubljeno. Italijanska vlada je prosila rusko vlado, naj zapleni sliko. ■"• Hiša se je podrla. Iz Madrida poročajo: V Sevilli se je podrla neka stara hiša. Pri tem je bilo ubitih se-1 dem oseb, med temi vodja neke privatne šole in tri učiteljice. * Duhovnik in poslanec Murri se je oženil. Iz Rima poročajo: Bivši duhovnik posl. Murri se je zaročil z Ren-hildo Lund, hčerjo nekega norveškega senatorja. * Nesreča v peščeni jami. Iz I Jene poročajo: V Kumbergu je v neki I peščeni jami zasulo pet otrok, ki so I se tam igrali. Štiri so mrtve izvlekli, I peti otrok je v smrtni nevarnosti. * V jezi si odsekala roko. Lon don 7. januarja. V Morlaixu si je neka 251etna deklica, ki se je skregala -svojima bratoma, v jezi s sekiro odsekala levo roko ter jo vrgla na gno jišče. * Železniška nesreča. Rim 7. januarja. Blizu Rocca San Cascian sta trčila dva vlaka. 5 oseb je bilo ubitih 17 ranjenih. * Zastrupljenje s pokvarjenimi klobasami. Pariz, 7. jan. V neki vasi blizu Malage je zbolelo trideset oseb. ker so jedle pokvarjene klobase. Ena žena je umrla, dve drugi osebi Ste v v smrtni nevarnosti * Grozna smrt strojevodje. K a tovice, 7. jan. V rovu premogokopa „Cleofas" je strojevodja nekega vlaka s premogom pogledal iz lokomotive. Pri tem je zadel ob skalovje z glavo. S popolnoma razbito glavo je obležal na stroju. * Oropan sluga. Sem niča. 7. jan. Na nekem jako obljudenem tukajšnjem trgu je izvršil neki 181etm delavec drzen napad na slugo neke tvornice za stroje, ki je nesel dve vreči s srebrnimi novci za 8000 mark. Slugi je šiloma iztrgal obe vreči ter pobegnil. Ker ste bili pa vreči pretežki, ju je proč vrgel. Policija ga je prijela, * Milijonska gol ufija. London. 7. jan. Iz New-Yorka poročajo: Sin znanega pisatelja Julian Hautorne in in prejšnji župan v Bostonu Quinc sta bila zaradi velikanske goljufije aretirana. Prigoljufala sta kake tri milijone dolarjev. ■ 18O0 km v zrakoplovu. Dra-ždane, 7. jan. Zrakoplov „Elbe", ki se je tu vzdignil, se je v Jekaterino-slavu blizu Azovskega morja spustil na tla. Zrakoplov je preletel daljavo 1800 km. * Roparski umor odvetnika Pariz, 7. jan. V Nenilly so neznani roparji umorili in oropali odvetnika Benonime ter vrgli potem njegove truplo v Seino. * 100.000 lir ukradel iz žepa. Milan, 7. jan. Poslanec grof Morando je šel k „Banci popolare", da tain dvigne 100.000 lir. Blagajniški prostor so bili prenapolnjeni. Pri blagajni dobil grof Morando denar v dveh za vojih po petsto stol irskih bankovcev Zavil je oba zavoja v papir ter jih vtaknil v žep svoje zimske suknje. Ko je prišel do vrat, se je pred njim pri-pognil neki mož, da pobere časopis ki mu je padel na tla. Pri tem je loputnil vrata proti grofu. Grof vzdignil roko, da bi ga vrata ne udarla V tem trenotku mu je pa neznanec izmaknil iz žepa denar. O storilcu ni' majo sledu. * Napad na bančnega slu:-' Berolin, 4. januarja. Danes popoldne je bil v eni izmed najobljude najših ulic napaden 511etni banem sluga Hans Klein, ki je zaposlen pri banki za trgovino in industrijo. N» padel ga je uradnik, ki ga je sprem; ljal, Julij Rihe, ki je bil pred par leti še bančni sluga in ki je postal šel« pozneje uradnik. Rihe je dobil ukafc naj se pelje z bančnim slugo K = nom k darmstadtski banki in naj dvigne tam 40.000 mark. Ko sta taj avtomobilu vračala, je Ribe nala^ vrgel par novcev na tla avtomobil* Klein se je pripognil, tedaj ga je P* Rihe zgrabil za vrat ter ga skušal * vrvjo zadaviti. Klein je otvoril avtomobil ter začel klicati na ponioć* Avtomobil se je ustavil ter na to o& peljal obadva na policijo. Rihe / priznal, da je že dalj časa namerava izvršiti napad, da si prisvoji večj* vsoto denarja. Pri sebi je imel tud1 ostro nabrušeno sekiro, da bi Kleifl1 eventuelno ubil. a * Zopet ogMfali. V Koblanen m prijeli nekega zakotnega advokata, hi je vee let služil v francoski tujski legiji. Osumljen je, da je bil ogleduh v službi Francije. * Ogenj v palači grafa Batthjr-anyja. Iz Budimpešte poročajo: V palači grof Ludvika Batthyanyja je iz dozdaj neznanih vzrokov izbruhnil egenj, ki ga je požarna hramba kmalu lokalizirala. Navzlic temu je zgorelo mnogo dragocenih slik, med njimi ena od van Dycka, nadalje gobelini in preproge v vrednosti pol milijona kron. ■ Poljski odvetniki nočejo sago* varjati Maczocha. Iz Varšave poročajo: Vsi poljski odvetniki so odklonili zagovarjati meniha Maczocha in njegovo ljubico. Zagovarjali ju bodo ruski odvetniki. Razprava se bo vr?i-'a sredi meseca februarja. * Požar tovarne za sladkor, tz frankobroda ob M. poročajo: Blizu Halleja je popolnoma zgorela velika tovarna za sladkor tvrdke Wus+efeld jo sin. Kakih 14.000 stoto v sladkorja je uničenih. Skoda znaša dvainpol-rmlijona mark. * Zastrupljen ja v Berollnu. Policija je dognala, da je drogi*! Scharmach razpečal mnogo več me- ThvlalkohoJa, kakor se je to prvotno nsislilo. Več balonov z methvlalkoho-lom so konfiscirali. Aretirali so tudi izdelovalca žganja Gastrova, ki je tud] žganju primesaval methvlalko-hol. Dvema večjema odjemalcema v Charlottenbnrgu so zaprli lokale. V mestnem azilu je zopet ena oseba zbolela. Prosveta. Slovensko gled lišče. S slavnostno predstavo v slovenskem gledališču se je začela vrsta jubilejnih slavnosti, ki jih je priredila ljubljanska čitalnica v proslavo svoje petdesetletnice. Tako je dramatično društvo prvo izkazalo svoje dolžno in udanopočaš-čenje matici našega narodnega razvoia, središča in žarišču našega rodoljubnega stremljenja, odkoder izhajajo domačega vsi začetki sedanjega narodnega preporoda. Slavnostno predstavo jc otvorila grandiozna ouvertura Dvofa-kove .Libuše" in takoi izzvala visoko svečano razpoloženje. Občinstvo je bilo naravnost elekrizirano z veličastnostjo le mogočne ouverture, ki jo je bri-iantno proizvajala »Slovenska filharmonija", pomnožena s profesorji in učenci „Glasbene Matice", pod vodstvom g. Talicha. Občinstvo se je s ;renetičnim aplavzom zahvalilo za to prekrasno točko. Sledila je „Alegorija": Slovenska prosvetna pevska, dramatična društva, Sokol, družba sv. Cirila in Metoda i. t. d. se klanjajo svoji materi ..Čitalnici*'. Skupina je bila nad vse dostojno in zelo slikovito sestavljena ter se ji občinstvo ni moglo nadiviti. Gromovit aplavz je donel po gledališču, kipela je navdušena radost ob zvokih naše jugoslovanske himne MLepa naša domovina". Nad vse vzorne in prisrčne so bile dalje proste plesne vaje ki so jih izvajale devojčice ,.Ženskega so-kolskega društva". Elegantno, elastično je bilo njihovo gibanje, in polna poezije je bila vsa slika, polna mladostne sve-iosti, oblita zdaj z rožno, zdaj vijolično ali solnčno jasno lučjo. Predmet simpatičnim ovacijam so bile vrle Sokoliće. Tudi „Prolog", ki je pojasnjeval in našteval v lakoničnih besedah zasluge in vrline naše slavljenke, je bil na mestu. Govoril ga je s toplim poudarkom g. Nučič. Slavnostno predstavo je zaključila ouvertura in drugo dejanje Smetanove „Prodane neveste". Eno kot drugo je bilo izvrstno. Uprizorjena je bila ta večer tudi izvirna enodejanka. Ne bomo te igrice ocenjevali, pribijemo pa, da je ravnatelj Go-vekar storil skrajno breztaktnost, da je to igro postavil na program slavnostne predstave na čast „Nar. čitalnice" in odločno protestiramo proti temu, da se je pri taki priliki uprizorila igra take vsebine. Slovensko gledališče. V soboto popoldne so peli lepo opero „Carmen". Predstava je bila jako animirana in dobro obiskana. Zvečer se je vršila repriza Finžgarjeve »Naše kri-. Avtor je nekaj črtal in popravljal, vendar je stvar bleda, brez dramatskega življenja in brez umetniške krvi. Igralci so reveži, ker ne vedo, kaj početi s slabimi vlogami. Tragična mesta jim postajajo nehote komična. Obisk je bil sređen. — V nedeljo popoldne so ponavljali Shakespearjeve .Vesele žene windzor-^kea, zvečer pa Heubergerjevo opereto »Ples v operi*. Obe prestavi sta bili popolnoma povoljni. P. Koncert Glasbene Matice dne 14. t. m. se vrši v znamenju najnovejših modernih skladb, ki so jim tvaritelji zaslužni možje starejše in mlajše generacije. Pa tudi simfonični del koncerta je izvirna, domača Ust. Priliko smo že imeli ocenjevati t hana dela na tem koncertu zastopamo slovenskih skladateljev in reči moramo, da se razvijajo v svojih skladbah do vedno večje popolnosti. Občinstvo opozarjamo na ta koncert m smo prepričani, da se ga udeleži polaaitavilBo, kakor ja it pri Matičnih koncertih navada, in dokumentira a tem, da ume pomen glasbenega napredka v našem narodu, da mu je volja podpirati takisto proizvajajoče kakor ustvarjajoča sila a trojim posetom. Vstopnice ta dobivajo v predprodaji v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici, sedeži po 4, 3 in S K, stojišča po 1 K 20 v, dijaške vstopnice po 40 v. Društvena naznanila. Društvo Narodni dom ▼ LJubljani ima svoj občni zbor jutri (torek) ob 6. zvečer v hiši »Slov. Matice«, Kongresni trg št. 7./II. Sokol I. velika predpnstna prireditev se vrši v soboto 13. t. m. v Mestnem domu. Sokol h in Sokol II. pričneta ■ začasno telovadbo v Narodnem domu v torek 16. t. m. (ne v torek 9. t. m.) Sokol v Logatcu ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 14. t. m. v gostilni br. Fr. Korenčana v Dol. Logatcu. Obletni večer, ki ga je priredila »Čitalnica« v Novem mestu svoj«m članom v prostorih Narodnega doma, je nudil nenavadno mnogo zabave in veselja. Predvsem gre hvala in čast slavnemu odboru, ki je skrbel, da se točno odzove kulturnemu in zabavnemu namenu »čitalnice«. S ponosom zre lahko odbor na letošnjo bogato setev in plodonosno svoje delovanje v prid narodni stvari. Večer je otvoril koncert, kateremu so sledile senčne slike z zabavno vsebino in humorja polno razlago, kar je vzbujalo mnoj^o zadovoljnega smeha. Alegorija staro in novo leto je bPo nekaj novega in nepričakovanega na našem odru. Te krasne devojke v bejnobojni luči sredi tenmozelenepa gozdnega miru, ki se namah zaziblje-jo in zavrte v lahnem plesu skoro nedotikaje se tal v siiaju krvavo-rdeče in bledo zelene luči ob sladkih zvokih nežnih melodij. Do popolnega vspeha jc brezdvomno doprinesel največ g. fil. Jakšn. Tudi predstava kot predzadnja točka, precizno in dovršeno izvajana, je zelo ugajala. V vseh prostorih je hilo natlačeno polno f beinstva, tako da 6o se morali pozneje prišli gostje zabavati stoje. Jfisno je zopet pokazalo občinstva, kje je glavna žila našega kulturnega in zabavnega življenja in sto in sto src. ki se jim je v nreteklem letu ogrevalo srce ob žnrkih narodneera navdušenja, je b*lo odločno in zavestno, da bo tudi odslej iskalo utehe in znbave v kulturnem Narodnem domu. gospodarstvo. — Semenj v Kotredešu rrt Zagorju ob Savi se vrši v sredo 17. t. m. na sv Antona dan, kar naznanjamo, da se bo občinstvo vedelo ravnati. Borana poročita. „Krcatu kuka v LjnMjaBi« & jsaaaja «11 ta I. It** i/f • • avte te 1. ic M potočne dan. toomnahot avotr. kredita! . IJablfansfce . . tvstr.rdet. krila 91*20 94-55 9M0 90-35 M «2-90 434- 608 — 295 — 29 -276 50 24750 90150 507 — 82-69-46 25 35-40 249-25 465 — 654 25 347-25 !12 15 732-75 S«9-382*-283'— CettiH.....i i • J 1137 Marice........(j H760 PranM........I 95 50 Vlro.........I 9495 Rabljf.........J 25375 tttd'ffka ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditne«* zavode . Dunajske bančne družbe . Jalne fdeznlce , • • . Orfaviie f desnice • • • Atpfne-Motita« .... Češke sladkorne družba . Zlvaoatenaka banke. . . 91-40 9475 «1 30 90SS «3-2 S 9390 620 — 307-301 -2*2 50 253 0 M5 50 519 — 88 -75 — 50-25 3940 25225 467w 65V25 M8 2*> 113 15 733 75 «90-390-284-— 11-40 117 80 956 9515 254 80 Žitna) oene v Budimpešti. Dne 8 januarja 1912. T o r na I «• PSenlca za april 1912 . . za 50 kg 11-71 RZ za april 1912..... za 50 kg 10 22 Koruza za maj 1912 . . . aa 50 k* 8'M Oves za april 1912 ... za 50 kf 9*70 Meteorolog no noroillo. Vttiad mU Mrjra SO0"t Sred.i! vafcrt Mak S0.70 ki rt =3 c čas opaze-vaajo Sun je barometra m tj < s 2 > g j Nebo -"3 y mm 6 • 2. pop. 9. av. 725 3 721-8 91 a-6 ar. jizah. pol oblač. ar. jzah. j . 7 7.zj. 7IS9 70 sr. jog oblačno o * 2. pop j 9. xv. 713 0 711 4 97 36 p m. zah.Ml oblać. ar. zah. j jasno 8 7. zj. 725-7 rt mol szahi jasno Srednja predvčerajšnja temperatura f»Oe, norm 27* in včerajšnja 7*4\ norm. — 27 Padavina v 24 urah 00 mm in 0-0 mm 3šče se posojilo Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslem*>k. proti vračilu v enem letu in z zelo ugodnimi pogoji Varnost: vknjižba na prvem mestu obsežnih stavbisč okrog 37000 m", od katerih je okrog 15000 mJ že odmenjenih za odkup po državni železnici; odkupnina se pred vsem porabi v odplačilo posojila. Po-sobno ugodna priložnost za stavbenske podjetnike. 104 Ponudbe soretema uprav. »Slov Naroda« pod znamko »Domačina pomagaj domaćin r~ se!" Zavod za gradbo milno▼ f«111 FlaclU, o. kr. trgoTSko ©bi. zaprl- | sezoni isvodonoo, Dana II 2, Lfehtenanorgaaso it 1 iprolmo pro '■ i visoki proviziji pliit dn. Več pismeno. ii li Milit a 90 Več pismeno šole Berlitz. Otvoritev kurza v LJoblJanl In okolicL Za dame in gospode. Francoski učitelji iz Francije. — Angleftki učitelji iz Anglije. io narodni la akadaauUo laoaoatooi otltolfl. Vsak ecltelj (ki mera »iti rofen Franeom ezirema Amglei) pomtaje po zaaai „metoall Berlltm* Iskliutao v svojem naaternem fasika la bras preateee. Takoj od prve ..... are govori in t lisi učenec samo jezik, kl te ga baca aaadtt. mm 04 -.ammo--— S te« ee eazaaaja. aa namerava ravnateljstvo tnal v Ljatttaat te okolici otvoriti francoski In angleški pouk. Da se ,aaalata aterltts* ta vpelje, tate arlketaji petek, 12. januarja 1912 javna ara za poskušajo v fratioookooa Joslk« In olooo f salonu mol karala Mvt i Lio!d)ul t ali mttr a an ii amjox Vstop jc prost ia bron onvoioostli aa tek arak ta petkataja te gesaet u Dnffort onim. ki se sate zaaioajo. tajal pojasnila ia ee a prejemal priglasitve. Poak aa prlcae taaio|. — Sa satatalka temeljni pešk. — Kteverzadja oae, ki so napredovali. Literatova la trg. korespoeleaea. - aV" *~ Vsakdo aaj si zapomni posebno, ta sme vsak aciteU poečevatl tar. iaslka, tale jc nčeaca sasigvraae, aa 00 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi nase nad vse ljubljene matere, stare matere in talce, gospe JKUrije Dcbcvc kilne aesestslce izrekamo vsi m sorodnikom, prijateljem in znancem za Izraženo sočutje, tolažila, darovane krasne vence in za mnogoštevilno pogrebno udeležbo, naj-okrene jo zahvalo. LJubljana, dne t. jen. 1912. Žalujoči oslali. 105 Redka prilika. ™ Redka prilika. Skoro oo? planino se aooo proda aa vogla Ov. Patra ceste vhod Badeckega cesU IL 2, L nadstr. Oenono I a oskrbo ali brea nje, ? sredini mesta se iščeta takoj. Ponupbe z navedbo cene pod ,|29" na upravniltvo »Slov. Naroda«. 93 Pozor! Pozor! Prodam nov mlin na 5 tečajev, dobro idoč ter posestvo t vsem gospodarskim poslopjem, ki obstoji iz lepega vrta, zidane hiše, mlina, obširnega hleva, svinjakov, kozolca vezanega ter kozolca samca z 10 branami. Poleg vrta velik ribnjak Posestvo obstoji iz travnikov, njiv in gozdov, skupaj 45 oralov. Vse leži pri Radovljici. Cena po dogovoru. Franc Dro I, Vo&če, posta Radovljica. 103 Gimnazijski učitelj podučuje za inteligenčni izpit :: in gimnazijce. :: Naslov pove upravni&tvo »Slovenskega Naroda«. 107 Itnainji obstoječe sz 3 sob, kuhinje 106 :: in pritiklinami :: se odta za februarjev termin. Poizve se v upravništvu :: »Slov. Narodac. - in okusne porabne in darilne predmete vseh vrst dobite v najbogatejši izberi v mojem glavnem katalogu s okoli 4000 slikami, ki se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko. C in kr. dvorni dobavitelj JAB KONRAD, lost itn. 1174. Cifr WM| moderno opremljen* SOBA v novi hiši, v najugodnejši legi sa odda O 1. februarjem. Električna loč, kopalnica, eventualno tudi klavir na razpolago. Cena mesečno 40 K. Naslov pove upravniltvo slovenskega Naroda*'. 91 Hotar. Kandidata sprejme u notar jdidovernik v Ijnbljanl Gospodična samostojna kuharica, 9* ki je zmožna voditi tudi sama gostilno* želi primernega mesta« Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. zmožna tkalnica cevi ia tvornica ne-premoči ji vin blagor a kenf kcijo (plahte, dežni plašči itd) — Ponudniki, ki so v tej stroki že delali in so uvedeni, naj svoje ponudbe pošljejo na upravnic vo »Si™ epskega Naroda« pod „Nepremočljlv". 92 ' splošno trgovsko naobražen, z večletno prakso in znanjem slov. nemškega in italijanskega jezika, 100 išče mesta kot knjigovodja ali pis. vodja. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. V najem se Išče 73 le vpeljana gostilna ali prostori* ki bi se predelali za gostilno ali vtno-toč (kot prizemna vinska klet). — Ponudbe je takoj poslati na upravništv© »Si. Nar.« pod ,Gostilaiski prostori1. Učenca sprejmem tako} w Jos. Prestar, trooviaa z mešanim niagoi. Zreče pri Konjicah, Stafersko. Red Ha prfllia! Proda se iz proste roke v Ljubljani, v bližini južnega Kolodvora ležeče 87 lepo posestvo. obstoječe iz pritlične hlse ln likega vrta, katerega se lahko razdeli v več stavbi-iskih parcel. .\ Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. Dražbeni oklic. £ 1896 10 Dne 27. januvarja 1912 ob 9. uri predpoldne, bo pri spodaj navedeni sodniji v izbi št. 1. dražba nepremičnin, ulož. št. 938 kat, občine Opric (Lovran) stavb, parcela 242 (Vila Santa Marija) in zemlj. parcele 1707T, 17087, (park) s pritiklinami, sestoječih iz hišne oprave. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi je določena vrednost K 250.354-40, pritiklino na K 15.564-50. Najmanja ponudba znaša K 132.959*45« Pod tem zneskom se ne prodaje. C kr. okrajna sodnija Volosko - Opatija ođd. IV. dne 22. decembra 1911. Odprto pismo. Gdtpool UbatM pl. Trnk6ozy, lekarnar v Ljubljani« Imam 6 mescev staro dete, katerega je do drugega meseca dojila mati. V dragem mesecu ga le začela moja lena hraniti s Sladinom (doktor pl. Trnk6czyja osladnim čajem«) Kakor hitro je začel otrok vlivati Sladin, ga nismo mogli več Eripraviti do tega, da bi vžival materino mleko. Od tistega časa dobiva le Sladin i je tako dobro rejen, da ga*vsakdo občuduje, kdor ga vidi. — Ker sem trdno prepričan, da je Vaš Sladin dobro redilno sredstvo za otroke, prosim, pošljite mi še 30 zavojev, ker ga hočem se drugim priporočati. — Z odličnim spoštovanjem 21./L 1909. Fraao Beblera, trgovec. Slavina (Prest r a nek) Notranjsko. Varčne gospodinje I Dočlm daste ta vsa druea otročja redilna sredstva 1—3 K, velja HSlaaW ali dr. pl. Trnkocty-ia «Sla4ai dal« I zavojček z t kg samo $■) vin. Na tisoče otrok s« zaviiva z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge • v Ljubljani lakanta Tiafcčlltl. zraven rotovža; na Dunaja v lekarnah Trnkdczv: VIII, Josefstadter-strasse 25; 111» RtdctakyplaU 4; V, Schčnbrunncrstr. 19; v Gradcu Sackstr 3. FUE 993078 80 9875 I&eo se 7« trgovski lokal oziroma prostori, ki bi se predelali ta lokal, aa prometnem krt ju ▼ Ljubljani Ponudbe takoj pod „Trgoraki lokal" aa uprarništro »Slovenskega Naroda«. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje ta smrt t manjsajočimi se 101 vplačili. so NAVIJA" at jat tat ato> zatoatre^oailnai bainkai v Prateji« • K savTia.iaa-a4. — laplaeeoa eeaa^OoJee to kapitali)« S U3,3t0.603«l. velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države i vseskozi slovansko-narodne opravo. 1 »aa BOlaaoita oajos i r Mh »tulili i LiiUiai SSySSSyw f iosaal olld itn. 11 -oa Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in naikulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje It čistega,dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Kupujte bi xakteva|ta edino to v [II in je najboljši. i\im zaloga pri Prvi sin, zalegi taja it nima na itMt i Ljflljffli, Rama Bika Itn. 41. 47 P S4/10 29 71 il usta i si. m Dne 25. januarja 1912, ob 10 predpoldne lil. ti fl tt tat IcMt m zinit* aegavaaja tale. slasti M kmlt .dpravIH ftmt kak.r tarfi dsMti i« obraniti aela« ■eaka kata, te umi** Its lilijiain mlečaim oiilom s konjičkom (Zuata leta kaajICak). Serf nam O Ca„ Detia a. L. Kanta! M Si f te i«M t nek tataraaa. OOJerijaa la :: ttfOffoaa ■ aartaai. ~ vršila se bode pri c. kr. okrajni sodntji v Marobergu prostovoljna dražba zemljišča vlož. štev. 69. kat. obč sv. Vid (St. VeitM. Cenilna vrednost 14.096 K. Vadium 2.000 K. C kr. okrajna sodnija v Marenbergu, odd. L, dne 6. decembra 1911. :: cventuelno :: s ttanovac'em pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trga St. 13 se odda ? nap takoj sil za 1912. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 Kartu! Št. 407. 62 V založitev troškov za občinske namene se bodo oa podlagi § 39 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano pobirale od 1. Jfnuarja 1912 aaprei cd vseh vrst neposrednega davka, izvzernši osebno dohodarino, tedaj: boljša moi, s* išče za preBdslavca za neko zagrebško tvrd ko. Prednost imajo takt, ki govore hrvaški ali slovenski jesik in znajo deklica navaditi tega dela. Ponudbe z naredbo dosedanjega pošlo anja in zahtevo piače pod Šifro „100" na uprav. »Slov. Naroda«. 1. od domarine, 2. od zemljarlne, 3. od konttngentovane orldobnfne, 4. od aekontliigeatovaaa piisiob-nina, 5 od pr2dobn«ne iavnessn ra£m