f«iERi$k/t Domovina p?l€RICAM IN SPfRff IN UMOUAO« OfCV HO National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 5, 1969 MOftNINO H€W$I>AJfN£§ ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII Hixon predloži! nove predpise m rudnike Predsednik se je zavzel za večjo varnost v rudnikih in za varovanje premogarjev pred “črnimi pljuči”. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Richard M. Nixon je poslal Kongresu poslanico s predlogi za večjo varnost v rudnikih tako pred nesrečami kot tudi pred hudo škodo na zdravju rudarjev. Posebej je opozoril na Varstvo pred “črnimi pljuči", ki jih dobe premogarji, ki delajo v rovih s preveliko količino premogovega prahu v zraku. Včeraj je Domov odbor za Vzgojo iri delavstvo začel o predlogih razpravo. Načelnik odbora Carl Perkins, demokrat iz Ken-tuckyja, je sam med predlagatelji novih določil, oziroma zakonskega predloga za varstvo v Bela hiša ni navdušena za nove odgovornosti WASHINGTON, D,C. — Ko se Velika Britanija pripravlja na umik s področja Indijskega oceana, si vodstvo pomorskih sil ZDA ogleduje prostor za večje oporišče v tem delu sveta. Vod stvo vojne mornarice ZDA je iz delalo že nekaj zadevnih predlogov, toda Bela hiša ne kaže nobene volje, da bi ZDA prevzemale nove odgovornosti. V Beli hiši bi rajše pregovorili Veliko Britanijo, da bi ohranila vsaj del svojih oboroženih sil “vzhodno od Sueza” po letu 1971. Zavedajo se svojih odgovornosti za jugovzhodno Azijo, Avstralijo in Novo Zelandijo v okviru obstoječih pogodb, pa bi te vendar radi omejili. Avstralija in nova Zelandija sta se med tem odločili vzdrževati nekaj svojih oboroženih sil v Maleziji, sočlanici britanske gati pri ohranjanju notranje in zunanje varnosti. Vse tri so prepričane, da jim bosta v slučaju resne nevarnosti od zunaj prihiteli na pomoč Amerika in Britanija. Hudnikih. V načrtu so posebni Skupnosti narodov, in ji poma-Predpisi za varnost obratovanja, ki jih v sedanjem zakonu ni. Njihov cilj je preprečiti vsakodnevne ‘male' nesreče, ki imajo veliko več žrtev kot velike nesreče, ° katerih javnost sliši. O “malih nesrečah” se redkokdaj v javnosti kaj sliši ali bere. Premogarji v Zahodni Virginiji štrajkajo dalje in zahtevajo od državne zakonodaje izglasovanje strogih zakonov, ki naj poskrbe za varnost premogarjev pred “črnimi pljuči”, ki so najbolj znana in najbolj neznosna bolezen premogarjev. štrajk premogarjev se je iz Zahodne Virginije razširil tudi v Pennsylvanio. V Zahodni Virginiji štrajka že 15 dni okoli 20,000 premogarjev. J- Edgar Hoover ostane, dokler bo sposoben WASHINGTON, D. C. — J. kldgar Hoover bo ostal na čelu k’Bl, dokler se bo čutil sposobnega za delo. Mož je zdrav in čvrst kljub 74 letom in nima Prav nobene želje, da bi spregel in šel v pokoj. Predsednik R. M. klixon ga visoko spoštuje in ga ko pustil • na njegovem mestu, dokler bo hotel. Kadar se bo J. E. Hoover le °dločil za pokoj, trdijo, da bo Predložil za svojega naslednika Sv°jega nekdanjega glavnega podočnika Allena Belmonta, ki je sedaj na Stanford univerzi v tlerbert Hooverjeveme inštitutu. Henry J. Friendly bo nasledil E. Warrena! Pri avtomobilski dirki 11 mrtvih, 50 ranjenih COVINGTON, Ga. — Dirke “smešnih avtomobilov” so se v nedeljo zaključile s hudo nesrečo. Avtomobil, ki ga je vodil Houston Platt iz Atlante, je nenadno zavozil z brzino preko 180 milj na uro s proge in treščil v gledalce. Na mestu je bilo 11 o-seb mrtvih, 50 pa ranjenih. Guv. L. Maddox je pozval državno zakonodajo, naj določi, da mora biti tudi pri te vrste av-todirki občinstvo zavarovano s primerno ograjo. Po sedanjih I predpisih to ni obvezno. Predsednik R. M. Nixon ^ za bolj konservativna stališča zvez nega vrhovnega sodišča, taki bodo tudi čla ni, ki jih bo vanj imenoval. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je hotel postaviti na mesto vrhovnega sod nika namesto E. Warrena člana vrhovnega zveznega sodišča A Fortasa. Senat mu pri tem ni šel na roke, svoj načrt je moral opustiti. Delno zaslugo za to so imeli tudi republikanci, ki so bili na stališču, da pripada imenovanje novega vrhovnega sodnika ZDA novemu predsedniku, o katerem so upali, da bo republikanec. E. Warren in Nixon si nista bila posebno na roko, čeprav sta oba doma v Kaliforniji. Vendar se je Nixon z njim pomiril in mu predložil, da ostane na svojem mestu do konca sedanje poslovne dobe Vrhovnega zveznega sodišča. Tedaj bo šel Warren v pokoj in Nixon bo imenoval novega vrhovnega sodnika po svoji želji. V poučenih krogih trdijo, da ima največ upanja na to mesto sodnik zveznega prizivnega sodišča Henry J. Friendly v New Yorku, ki ga na splošno visoko cenijo kot pravnika in odvetnika. Priporočajo ga pravniki, pa tudi predsednikovi osebni prijatelji. Ko se bodo ponudile nove priložnosti za imenovanja na zvezno vrhovno sodišče, napovedujejo, da bo Nixon, imenoval Fidel Castro bo moral izpolniti preje pogoje WASHINGTON, D.C. — Nekateri se zavzemajo za postopno obnovo stikov med Združenimi državami in Kubo. V državnem tajništvu so na stališču, da bi bilo to koristno in na mestu, toda šele tedaj, ko bi Castro izpolnil določene pogoje. Gre v glavnem zato, da Kuba prekine vse tesne vezi s Sovjetsko zvezo in vsemi ostalimi komunističnimi deželami ter obljubi, da ne bo več organizirala in podpirala rdečih revolucij v državah Latinske Amerike. Prva zahteva je v okviru znane Mon-roeove doktrine, ki jo uradno in javno nihče več ne omenja, ki pa jo še vedno skušajo uveljaviti, druga je pa v skladu z osnov ni m načelom OAD , ki prepoveduje vsem članicam vmešavanje v notranje zadeve drugih članic. Fidel Castro je Še vedno tolikšen revolucionar, da teh zahtev noče sprejeti, pa četudi Kuba zato trpi gospodarske posledice in osamljenost. Sovjetska zveza za sedaj Kubo še vedno vztrajno podpira in jo zalaga z vsem, kar je nujno. Ker je na Kubi precej ruskih vojaških in drugih strokovnjakov, bi nemara “ločitev” ne potekala brez vseh težav. NIX0N POSVARIL HANOI Predsednik ZDA je sinoči na tiskovni konferenci v Beli hiši dejal, da Združene države ne bodo trpele nadaljevanja nove komunistične ofenzive v Južnem Vietnamu. Če bodo rdeči z napadi na mesta nadaljevali, bodo ZDA na te napade primerno odgovorile. WASHINGTON, D.C. — Rdeča ofenziva v Južnem Vietnamu je nekam zastala, Voda ameriški vojaški vodniki v Južnem Vietnamu so mnenja, da je to le mal zastoj, ko se rdeči pripravljajo na njeno drugo razdobje, katerega začetek naj bi bil predviden za konec tega tedna. Predsednik Richard M. Nixon je včeraj v Beli hiši na tiskovni konferenci dejal, da Združene države ne bodo mirno gledale nadaljevanja rdeče ofenzive, ampak bodo na njo “primerno” odgovorile, če se bodo rdeči napadi na mesta nadaljevali. Nixon ni nič povedal, v čem bo ta odgovor obstojal, je le Hanoi posvaril, naj ne hodi predaleč, če noče dobiti odgovora, ki mu ne bo ljub. -..... ^ 1 ~ Armada želi izstrelek, ki ne ubija Washington, d.c. — stro- {tovnjaki armade se že dolgo pe-eajo z načrtom, kako bi sestavili 'Zstrelek, ki bi svoj cilj le ranil, pa ubil. Čeprav je verjetno, takega idealnega projektila bodo nikoli iznašli, se vendar rudijo, da bi se vsaj približali idealu. hiekaj načrtov so že preskusi-i’ toda pravega uspeha ni bilo. a to vprašanje se pa veliko bolj kimajo varnostni organi, ki bi krvavo rabili v bojih za red lfl mir v naših mestih in trgih. Prispevajle V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE končno in hladno. 'Najvišja etTlperatura okoli 38. CAPE KENNEDY, Fla. — Pri izvajanju programa Apollo ‘J se je pojavilo nekaj težav in zakasnitev, vendar so pri NASA prepričani, da bo ves spored v redu izveden in da bo vesoljsko vozilo ostalo na poti okoli Zemlje predvidenih 10 dni. WASHINGTON, D.C.— Obrambni tajnik Laird je danes odletel v Južni Vietnam, da si tam položaj ogleda z lastnimi očmi. Mafija še ne odmira MIAMI, Fla. — Glavna organizacija zločincev, znana pod imenom “mafija”, k r je organizirana po italijanskem vzorcu in je v njej včlanjeno tudi dosti zločincev italijanskega porekla, je za]pred kratkim pokopala svojega njegove člane Charlesa S. Rhy- voditelja Vita Genovesa. Ker ne no, svojega šolskega tovariša z' more ostati brez poglavarja, je Duke univerze, in Johna Mi-'vodstvo sklicalo v Miami sesta- - - - tchelsa, sedanjega pravosodnega nek, da povabljeni veljaki izbe- dr0čiu rdečim več škodovala rejo na njem novega voditelja. W Iz izjav ujetnikov in iz drugih virov je znano, da naj bi imeli rdeči v načrtu zimsko-pomladan-sko ofenzivo, katere končni cilj naj bi bila zasedba Saigona. Ta načrt in njegov cilj je brez dvema namenjen javnosti in i m a izrazito propagandni namen. Nihče ne verjame, da bi imeli rdeči dovolj sredstev in moči, da bi ga mogli doseči. Ameriški vojaški vodniki označujejo načrt za “smešen”. Od 34 dni, kolikor naj bi rdeča ofenčiva trajala, jih je preteklo 10 in rdeči niso dejansko dosegli nobenega uspeha, imeli pa so že preko 7,000 mrtvih. Zavezniška obramba je tokrat joljše organizirana, kot je bila lani, ko sb rdeči začeli svojo znano Tet ofenzivo, pa še ona se je v vojaškem pogledu za nje izkazala na dolgo roko kot poiaz. Ker je izpostavila v precejšnji meri podtalno rdečo politično organizacijo, je tudi na tem po- bližnji bodočnosti. Razkril pa je, da je naročil proučitev potreb števila teh čet. O sedanji rdeči ofenzivi v Južnem Vietnamu je predsednik Nixon pripomnil, da naj bi imela tri možne cilje — lahko je naperjena proti vladi v Saigonu, lahko proti ZDA kot pritisk na razgovore v Parizu, lahko pa tudi za kako vrsto vojaške zmage. “Ta ofenziva je odpovedala na vseh teh treh področjih,” je ugotovil predsednik R. M. Nixon. Nasprotnike je opozoril, naj ameriške zadržanosti ne smatrajo za slabost. tajnika, ki zastopata bolj konservativne nazore v nasprotju z Warrenom in njegovo sedanjo večino v vrhovnem sodišču. Novi sneg prinesel nevarnost poplave BOSTON, Mass. — V teku treh tednov je dobila New England že tretjič debel nov sneg. V ponedeljek so imeli ponekod do poldrug čevelj svežega. Debela plast starega in svežega snega se utegne začeti naglo topiti, ko nastopa pomladansko vreme. Tako se je iz Kansas Cityja pripeljalo z letalom 14 znanih članov mafije, ki seveda niso povedali nikomur, čemu so prišli. Pa jih je na letališču čakalo 30 iederalnih detektikov in jim dostavilo vabila na porotno sodišče. Verjetno bodo zaslišani, počemu so prišli v Miami. Podobni “delegatje” iz Detroi-to, New Yorka, Chicaga in Bostona so prišli že preje. Kot se vidi, FBI dobro pozna to tovarišijo; drugače je ne bi mogla čakati že na letališču. kot koristila. Rdeči so včeraj napadli taborišče posebnih sil 6 milj od tromeje Laosa, Kambodže in Južnega Vietnama z 10 tanki sovjetskega izdelka. Tanke so zapazili, ko so streljali na taborišče iz oddaljenosti 3 0 0 jardov. Ameriška letala so jih napadla in dva od njih uničila, na kar so se ostali umaknili verjetno preko meje, od koder so prišli. Na tiskovni konferenci je dejal Nixon, da ni nobenih načrtov za umik ameriških oborože-I nih sil iz Južmega Vietnama v Arabski komandosi so pisana družba z raznovrstnimi cilji in željami nx ir1 vevt.a'wn n_-mis- _ » , , ___v . CLEVELAND, O. — Bližamo se novi dobi pogajanj za mir v arabskem svetu. Vemo le to, da bodo pogajanja trajala dolgo, da pa ni še nobenega znaka, da bi se srečno končala. Pri pogajanjih bo dosti debat tudi o arabskih gverilcih, zarotnikih ali kakor jih že hočete imenovati. So namreč že sedaj politično močnejši od vladarskih hiš in vojaških diktatorjev, pa tudi od rednih vlad. Ne bojijo se zaenkrat nikogar, ker jim nihče ne more vzeti ničesar, pa tudi jih ne kaznovati ali preganjati. Glavne arabske gverilske organizacije so sledeče: Al Fatah je tipična arabska organizacija, ki vse njeno življenje in delo odreja vodstvo. Prejšnje vodstvo je le veliko govorilo in pisalo, toda storilo le malo. Sedaj je to vodstvo prevzel Yassir Arafat. Je to izobražen, zelo razgledan terorist, ki mu ni dosti za načela in gesla. Živi le od prepričanja, da je treba pobiti čimveč Izraelcev in. njihovih somišlje- nikov, šele potem bo mogoče misliti na mir. Terorja praviloma ne uganja proti civilistom, pa vendar dela izjeme, kadar mu drugače ne kaže. A-rafat je zelo živahen, podjeten in delaven. Še pred kratkim ga ni poznal nihče, zadnjič se je pa dal z njim skupaj fotografirati sam jordanij-ski kralj. To spada med izredne časti, kar jih navaden arabski človek more doseči. Splošno mnenje je: dokler bo Arafat vodil svojo organizacijo, bodo arabski antentati na dnevnem redu. Palestinska osvobodilna organizacija nabira svoje člane med rojaki Palestinske osvobodilne fronte, ki je le privesek iraške armade v Jordanu. Menda šteje 1200 mož. Njeni komandosi so pod kontrolo organizacije Al Fatah in imajo svoje ideologije. Saiqah. Palestinska osvobodilna fronta je deloma in-korporirana v sirijsko armado. Iz te fronte dobiva Svoje moštvo tudi organizacija Saiqah. V njej se zbirajo palestinski socijalisti, ki simpatizirajo s Sirijo. Pri svojih terorističnih podvigih se pa pri vsem tem opirajo na Al Fatah. Palestinska ljudska osvobodilne^ fronta spada med najbolj levičarske arabske organizacije, napada z bombami vse, kar ji pride pod roke. Si “lasti” zasluge za atentate v Zuerichu, Atenah, Beirutu, se nič ne ozira na civilne žrtve. Zato prireja atentate tudi na navadne trgovine, kjer zgub-lajo življenje povprečni kupci. Je to prava zbirka fanatikov, ki ne poznajo nobene morale, ampak le nasilje. To gverilsko skupino vodi skrajni levičarski komunisti ki iščejo svojo tolažbo v naukih tovariša Mao ali pa tovariša Castra. Jim je glavno za revolucijo. Habaash trdi, da jih ima pod svojo kontrolo, Fronta sama pa trdi, da se je ločila od njega in postavila svojega voditelja v osebi Ha-watmeja. Kot smo omenili, nimajo te gverilske organizacije le namena pokončevati Izraelce, imajo tudi svoje ideje, kako je treba reformirati arabsko družbo. Imajo torej neke vrste političen program, pa ga zaenkrat ne propagirajo. Vsemu temu je treba dodati še arabsko domišljavost in nestanovitnost. Zato se gornje tt„v >T. * . ' organizacije neprenehoma ^ Nj™ cllj !e TT prelivajo med seboj. Veže jih stičen na arabsk. nama: hoie le dlvJe do Izraele,-.' Kitajci demonstrirajo v Peipingu proti Rusom Demonstranti v stotisočih že drugi dan oblegajo sovjetsko posl aništvo. Peiping dolži Moskvo, da pomaga ZDA obkrožati Kitajsko. HONG KONG. — Radio Peiping je objavil, da desetine milijonov vojakov in civilistov že drugi dan demonstrira po vsej širni Kitajski proti Sovjetski zvezi, med tem ko okoli 400,000 demonstrantov oblega sovjetsko poslaništvo v Peipingu. Poslopje poslaništva samo puščajo demonstranti v miru v nasprotju z onimi pred dvemi leti, ki so nekajkrati vdrli na sama tla poslaništva. Kitajci dolže Sovjetsko zvezo, da povečuje svoj pritisk na 5,000 milj dolgi meji s Kitajsko z namenom, da bi “pozvročila vojno”. Radio Peiping je izjavil: Če nas bodo drugi napadli, bomo u-darili nazaj! Prvič so Kitajci imenovali v tem sporu predsednika ZDA. Trdijo, da se Rusi “zelo prizadevajo, da bi zadovoljili Nixonovo vlado in sklenili z j njo dogovor”. Tass poroča istočasno iz Moskve, da so imeli v Habarovsku in v Blagoveščensku ruski delavci množična zborovanja, na katerih protestirajo proti “oboroženemu izzivanju”. Britanski London Express poroča, da so Kitajci streljali s strojnico na rusko mirovno poslanstvo na kraju spopada v nedeljo. Vodnik delegacije, neki krajevni sovjetski uradnik je bil pri tem ubit, prav tako njegova spremljevalca, ko so šli z belo zastavo proti sredini zamrzle reke Usuri. preprečiti vsemu svetu, da bi “rešil palestinsko vprašanje”. To pravico naj imajo le arabski gverilci. Ljudska demdkratska fronta za osvoboditev Palestine so in fanatična vera, da bodo končno vendarle zmagali, ako-ravno so do sedaj doživljali le poraze. Na konec dobe a-tentatov torej še ne smemo u-pati. Štirikrat več telefonov v Aziji ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Po statističnem pregledu ZN se je število telefonov v Aziji tekom zadnjih. 12 let početvorilo, kar je brez dvoma znak gospodarskega in posebej tehničnega napredka. Iz Clevelanda in okolice Šaliisti, pozor!— V nedeljo 9. marca, popoldne, ob dveh bo igral mednarodni šahovski mojster Milan Vukce-vich simultanko v Masonic Temple, 3615 Euclid Avenue. Kdor želi, lahko z njim igra proti plačilu $2.00, ki pojdejo v blagajno Cleveland Chess Centra. Ta je zašel v finančne težave in mednarodni mojster M. Vukcevich se je odpovedal vsaki nagradi v njegovo korist. Starši odgovarjajo — Po spk šno veljavnih pravnih načelih edgovarjajo starši za škodo, ki jo napravijo njihovi mladoletni otroci. Senat Ohia je te dni izglasoval posebni zakonski predlog, ki to ua novo in podrobno določa. Prijeten obisk— Včeraj sta obiskala urad Ameriške Domovine dolgoletna naročnika lista, g. Janez in ga. Lojzka Tratnik, iz Calgary-ja v Alberti, Kanada, kjer je naseljenih manjše število naših rojakov. Pieko Florido sta priletala v slovenski Cleveland, kjer ostaneta nekaj dni, nato pa se po-dasta z letalom v Evropo. Prijaznim" rojakoma iz daljne Kanade kličemo p isrčno dobrodošlico, da bi bil njun obisk Clevelanda lep in prijeten! Nove tablice— Nove tablice za avtomobile bodo začeli prodajati 15. marca. Lani so jih začeli prodajati že 1. marca. Vsakdo jo mora imeti do 15. aprila. Na St. Clair Avenue bodo na razpolago s Sršenovi čevljarski delavnici. Le 230!— Od okoli 1200 oseb, ki so se prijavile za nove policaje v Clevelandu, jih je opravilo uspešno izpite in vse druge preskušnje le okoli 230. Ti bodo predvidoma sprejeti v službo v nekaj tednih. Zupan C. Stokes je napovedal, da bo mesto najelo 400 novih policajev. Moralo bo torčj iskati nove. ‘J V . John Hay še zaprta— j Spori okoli John Hay višje šole še niso razrešeni, zato je ta ostala zaprta tudi danes. Tožba umaknjena— Clevelandski škof C. Issen-mann je umaknil obtožnico proti rev. Beginu in rev. Meyersu, ki sta 26. januarja brala “protestno mašo” v stolnici sv. Janeza. Oba duhovnika sta suspendirana in ne smeta opravljati duhovniških opravil. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je na tiskovni konferenci sinoči dejal, da ne pričakuje resne berlinske krize. Govoril je o izboljšanju odnosov z Moskvo, namignil na njeno pomoč pri reševanju napetosti na Srednjem vzhodu in morda celo v iskanju končanja vietnamske vojne. Obisk zaveznikov v Evropi je bil potreben pred razgovori z Moskvo, je dejal Nixon. Povedal je tudi, da je bil razgovor s papežem Pavlom VI. zanj zelo poučen. BERLIN, Nem. — Vsi volivci so prišli srečno v Zahodni Berlin in volitev novega predsednika Zvezne republike Nemčije se je danes zjutraj v redu začela kljub vsem rdečim grožnjem. Ameriška Domovina -/%-IVl' E 1G Ak’ (U— HO IVI E MwanCAMMW lili? St. Clan Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18 00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 45 Wednesday, March 5, 1969 Preporodne bolečine NATO ker si zahodni Nemci sami še niso na jasnem, kako naj u-redijo svoje stike z vzhodno, komunistično Nemčijo. Članice NATO morajo dalje vpoštevati, da ima Amerika danes precej več interesa na političnem ravnovesju v vzhodni Aziji, kot ga je imela do sedaj. To bo čisto gotovo vplivalo tudi na ameriške vidike glede Evrope. Tega Evropa ne more ali pa tudi noče zmeraj uvideti. Končno stoji Amerika pred pogajanji z Rusijo o omejitvi proizvodnje raket in nuklearnega orožja. To je za Ameriko veliko bolj važno kot pogodba NATO. V Evropi pa to ameriško stališče še ni prišlo do veljave. Še zmeraj se od tam slišijo glasovi, da hoče Amerika “prodati” Evropo, da kupi sporazum o omejevanju proizvodnje raket in atomskega orožja z ZSSR. To so glavne točke, ki jih bo morala Amerika razčistiti z Evropo, predno se bo mogla z njo pogoditi o novi vlogi oboroženih sil NATO. Dodati jim je treba še precejšnje število manj važnih problemov, ki pa ne bodo mogli biti zanemarjeni. Ako bi jih zanemarjali, bi lahko postali nevarni za mir. NATO preporodnih bolečin ni torej malo in tudi lahke niso. Nixon bo lahko srečen, ako bo mogel vse urediti v štirih letih svojega režima. I. A. SMBBSMBBSMtfSMMSiSMMBSai BESEDA IZ NARODA omagamo. Zajtrk nam bo pripra- Vašimi nekdanjimi župljani povilo Društvo Najsv. Imena Jezu- miriti. Ne stopajte v tej neslogi sovega. Podrobnosti bodo še ob- pred Večnega Sodnika, javljene. Ne zamudite! Zdravko Novak So se prvič pojavile že takrat, ko je De Gaulle zapustil vojaški del NATO, pa ostal še član političnega dela te o-brambne zveze. Ker ve ves svet, da se z generalovo trmoglavostjo ne kaže bosti, so članice NATO sklenile kar na tihem, da o stanju, ki ga je v NATO ustvarila francoska politika, ne bodo dosti govorile, saj se bo hitro približal čas, ko bo treba o bodočnosti NATO govoriti tudi brez De Gaulla. Ta čas je sedaj prišel, kajti pogodba NATO poteče v aprilu. Debata o prihodnjosti NATO je torej postavljena na dnevni red. Trajala bo dolgo in bo precej zapletena. Zato je dobro, da imamo pred očmi sledeče dejansko stanje: Najpreje je treba misliti na Severno-atlantsko zvezo kot politično obrambno skupnost, ki so v njej združene vse e vropske države, ki so se po drugi svetovni vojni zbale Stalinove zahrbtnosti in napadalnosti, posebno po komunističnem prevratu na Češkoslovaškem v 1. 1948. Te pogodbe ni tekom 20 let nihče napadal, tudi pri De Gaullu je našla milost. Zato je verjetno, da bodo vse članice in podpisnice te pogodbe pristale, da se pogodba podaljša. Seveda bo pa njeno besedilo nekaj spremenjeno. Pogodba je bila naperjena proti takratnemu komunizmu, komunizem pa danes ni več tak kot je bil pred 20 leti. Predvsem je smer njegove napadalnosti dobila obliko, ki je ni nihče pričakoval. Vsi so mislili do lanskega poletja, da se bo moskovska napadalnost obrnila proti zahodnemu kapitalizmu, v resnici se je pa proti češkoslovaškemu socijalizmu, odnosno komunizmu! S tem seveda gornja pogodba ni računala. Ni računala tudi s tem, da si bosta Moskva in Peiping skočila v lase in da to sili Moskvo, da da svoji politiki do svobodne Evrope čisto novo vsebino. Od te politike je odvisna vsebina gornje obrambne zveze, dočim je obstoj zveze sam po sebi še zmeraj potreben, saj nihče ne ve, kako bo še nihala zunanja politika v Kremlju. Gornja pogodba sama po sebi ne pomeni veliko. Recimo toliko, kolikor podobne obrambne pogodbe kot SEATO itd. Treba ji je dodati še sporazum, kako bodo članice združile svoje oborožene sile za varstvo skupnih interesov proti komunizmu. Tak sporazum je bil pred 20 leti tudi sklenjen in tvori osnovo za sedanje oborožene sile NATO v zahodni in južni Evropi. Tega, recimo, dodatnega sporazuma o skupnih oboroženih silah se je De Gaulle naveličal. Obenem je tudi zahteval, da oborožene sile NATO zapustijo Francijo. To je rodilo precej težko krizo v NATO, ki jo je pa ta organizacija primeroma hitro preboiela, ker je Moskva imela ravno tiste čase druge skrbi in ni hotela intrigirati proti NATO ne na diplomatskem ne na vojaškem področju. O tej pogodbi bo v krogih NATO veliko več debat kot o potrebi po obrambni zvezi sami. Potrebo po obrambni zvezi vsi priznajo, potrebe po oboroženi sili v NATO pa ne. To se pravi, načelno so vse članice NATO razen Fran cije zanjo, toda v praksi predlagajo zanjo različne oblike in namene. Postavlja se torej vprašanje: kakšna naj bo skupna o borožena sila zaveznic NATO? Zaveznic je 16 in vsaka ima svoje misli o tem vprašanju. Povedala jih doslej še ni nobena. Morda v zaupnih razgovorih, toda ne javno. Zato ni vredno, da bi človek o tem ugibal. Zanimivo je le vprašanje, kaj Amerika misli o tem problemu. Nekaj osnovnih misli je že znanih. Skupne oborožene sile NATO morajo ostati še naprej to, kar so danes: varstvo proti komunistični napadalnosti. To ni le interes zahodne in južne Evrope, ampak tudi Amerike. Vsaka članica NATO mora dalje prispevati svoj delež k oboroženim silam. Tu se pa že kažejo različni vidiki. A-merika misli, da je do sedaj nosila preveliko breme, druge članice pa niso o tem prepričane. Iz tega se bo rodila debata o odstotkih, koliko naj kdo žrtvuje za skupne oborožene sile. Debata ne bo kratka, tako učijo dosedanje skušnje vlekla se bo morda cela leta. Ravno tako ima sedaj vsaka članica NATO svoje poglede na komunistično “napadalnost”. Vse mislijo, da jo je danes manj, kot jo je bilo pred 10-15 leti, presojajo pa vsaka po svoje bodočnost te napadalnosti. Od tega je odvisna pripravljenost vsake članice NATO žrtvovati za skupno o-brambo. Amerika misli, da je napadalnost že zelo splahnela in da je treba, da se NATO z naše strani in “Varšavski pakt” z druge strani začneta pogovarjati, kako ustvariti v Evropi ravnovesje političnih in vojaških sil, ki bo omogočalo mir v Evropi. S to idejo se pa še ne morejo sprijazniti nekatere evropske države umirri "\m----r»"7~-Mr~ Društvo liU. v župniji Marijinega Vnebovzetja CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 9. marca, bo zopet nedelja mož in fantov. Zberemo se kot običajno ob 7.45 v prostorih pod cerkvijo, da skupaj odidemo k sv. maši ob osmih. Po sv. maši bo pa zajtrk in kratek sestanek. Vse moške v župniji vabimo, da se udeleže sv. maše ob osmih in sestanka. 1. SEDAJ V POSTNEM ČASU imamo vsak večer ob sedmih sv. mašo. Udeležba je dosti dobra, a bi bila lahko še boljša. Porabimo postni čas, da nekoliko več storimo za svojo dušo in božjo čast. 2. SALEZIJANSKI DUHOVNIK DR. JERKO GRŽINCIČ je gost naše župnije, sicer pa deluje kot misijonar v državi Ekvador v Južni Ameriki. Morda je prav, da ga predstavimo tudi kot avtorja znane operete ‘Miklavž prihaja’, ki smo jo imeli že večkrat priliko videti in slišati v priredbi g. Rudija Kneza, ki je vse stare in mlade spravila v dobro razpoloženje. 3. MISIJONSKA ZDRAVNICA DR. TEREZIJA ŽUŽEK iz reda ‘Medical Mission Sisters’, ki ima svoj glavni stan v Philadelphiji v Pennsylvaniji, je imela v soboto, 1. marca, misijonsko predavanje o Pakistanu; kjer je delovala kot zdravnica zadnjih deset let. Predavanje je bilo zelo zanimivo in nam je odkrilo marsikaj o Pakistanu in o delu misijonskih zdravnic tam in v splošnem. Imenovana je iz velike Žužkove družine. Oče je bil pred drugo svetovno vojno v Ljubljani ravnatelj Delavske zbornice. Imeli so 13 otrok, od katerih so štirje duhovniki in štiri redovnice. C. sestri Tereziji se za njeno tako lepo predavanje prav iskreno zahvaljujemo. Lepa hvala pa tudi vsem, ki so jo povabili med Slovence v Cleveland in ji šli v vsem na roko. 4. SLOVENSKI MISIJON bomo imeli v naši župniji in sicer v velikonočno razpoloženje. Pridite! 6. ZAJTRK Z OMLETI bo pa na Tiho nedeljo zjutraj in vse dopoldne dobrota za naše telo, ker se nam ponuja že toliko duhov nih dobrin, da tudi telesno ne Kov ženski zbor Zarja se bo v nedeljo predstavil CLEVELAND, O. — Pred do-orom letom dni je bil ustanovljen nov ženski pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zve-V njem je 35 pevk, članic podružnic SŽZ št. 14, 25, 32 in 50. Vaje imajo enkrat na teden. Zbor je ustanovila Mary Bos-tian, vodi pa ga znani koncertni pevec, zborovodja in pianist Mr. Frank Gorensek. Ta novi zbor priredi svoj prvi koncert v nedeljo 9. marca ob 4h popoldne v Domu Slovenskih Društev na Rehar Ave. v Eu-clidu. Za ples po koncertu bo igral John Grabnerjev orkester. Lahko boste dobili tudi slastno večerjo in druga okrepčila. Vstopnina je $1.50. Vstopnice dobite pri vseh članicah zbora in pri vsek tajnicah clevelandskih podružnic SŽZ. Mr. Gorensek je izbral take pesmi, ki jih je večkrat pela vaša mama, ko ste bili še otrok. Prosimo pridite! Frances Nemabich je bila sprava med rev. Hribarjem in njegovimi nekdanjimi župljani. V cerkvi je bilo tedaj dosti ljudi, ki so privreli in začudeni šepetali: Hribar je prišel! Sprava med nekdanjim župnikom msgr. V. Hribarjem in njegovimi nekdanjimi župijani sv. Vida CLEVELAND, O. — Te dni je Tako sem poleg moje “Sloven-izšla zanimiva in prav lepa knji- ske knjigarne” dodal še nabožne ga Saint Vitus Church, bogato predmete, križe, kipe, rožne ilustrirana, tiskana v angleščini vence, veliko zbirko molitveni-in slovenščini. V njej je med kov v slovenščini dn angleščini, drugimi priobčena zgodovina v hrvaščini, slovaščini in celo v cerkve sv. Vida v Clevelandu. V,poljščini. Pri tem sem se lotil njej je v podnaslovu “Nesloga'prodaje raznih cerkvenih po-med župljani” omejen nespora-1 trebščin, tudi kelihov, ciborijev zum med župljani in tedanjim'in podobnega. V tem poslu je župnikom Sv. Vida rev. V. Hribarjem. Ta spor je bil tako oster, bilo treba imeti stik z duhovniki. Tako sem šel enkrat k rev. da malo, da ni propadla župnija Omanu, kjer mi je naročil nov ' kelih, drugič sem moral iti k rev. Hribarju, kjer sem dobil naro- sv. Vida. Jaz sem o tem sporu že dosti slišal doma iz raznih pisem, pa tudi iz tedanje “Nove Domovine”, prednice današnje Ameriške Domovine, katere lastnik je bil moj bratranec John J. Grdina, sin mojega strica Johna Grdine. On je pošiljal N.D. svojemu stricu, mojemu očetu Matiji Grdini. Spominjam se, da so stara mati večkrat jokali, ko so slišali, kaj počne njih sin Anton v Ameriki. Eden od naših žup-Ijanov iz Preserja, ki menda ni bil v kaj dobrih odnošajih s stricem Antonom, je menda v svojih pismih pretiraval. To je, da je povedal več, kot je bilo res in stara mati so jokali in molili za “izgubljenega” Toneta. To mi prihaja večkrat na misel in tega sem se domislil, ko sem čital zgodovino župnije sv. Vida. Ljudje so dosti vedeli o tem sporu in še vedo, ne vedo pa, kako je nastal in zakaj. Prav nič ne vedo, kako je prišlo po dolgih letih do popolne poravnave med župnikom Hribarjem in nekdanjimi župljani sv. Vida. čilo za nov ciborij, tretjič k rev. Bombaču radi velikega kipa Presv. Srca Jezusovega. Tako sem imel posla ne samo z našimi slovenskimi duhovniki, pač pa tudi s srbskimi in ukrajinskimi. Med tem mojim poslovanjem sem ob neki priliki obiskal v collinwoodskem župnišču tudi mladega kaplana rev. Ludvika Kužnika radi nabave nekih svetilk, ki jih rabijo ob slovesnih procesijah. Po daljšem razgovo-rn o “biznisu” sva nekako prišla na rev. Hribarja in njegove nekdanje župljane pri Sv. Vidu in na tisti veliki nesporazum med njimi. Ko se tako razgovarjava, pravi rev. Kužnik: In tale spor, ki ga še danes ni konec, se mora enkrat nehati. Župnik Hribar se vozi, kadar gre v mesto, po Superior Avenue in se nikakor noče peljati po St. Clair ju. To ni lepo, je sramota za vse. In jaz bom temu naredil konec. Z veliko pozornostjo sem poslušal do- Po teh besedah se rev. Hribar zamisli in nekaj časa molči, potem pa pravi: Imate prav. Se po-|čast Bogu! ravnam, če me sprejmejo tako, Ko sem potem obiskal rev. kot so me spodili. To se pravi,!Hribarja v njegovem župnišču, po mene naj pridejo. je dejal: To ste pa imenitno na- Težka zadeva! Da bi po njega pravili in se mi iskreno zahvalil prišli? Ne bo šlo. Vendar led je za trud. Silno je bil vesel, kar bil prebit. Pa mu sežem v bese- se je takoj videlo na njegovem do: Gospod župnik, pa bi Vi šli, obrazu. Nič več se ni vozil po ako bi prišli po Vas? Bi, mi od- Superior, ampak po St. Clairju, vrne rev. Hribar. Če pridejo po- se pripeljal v slovensko naselbi-me, grem z njimi. Nato pravim: no, obiskal cerkev sv. Vida in Gospod župnik, velja. Vse drugo šel na obisk k Mr. Antonu Grdi-prepustite meni. Segla sva si v ni, s katerim sta si bila odslej roke in jaz sem odšel. najboljša prijatelja. Tak je bil Prvi, ki sem ga obiskal in mu izid te ©prave, katero je zamislil povedal o celi stvari, je bil stric rev. Kužnik, izvedel sem jo pa Anton Grdina. On ni bil med u- jaz. ustanovitelji župnije, ker je pri- Mene je imel rev. Hribar pošel v Ameriko 1. 1897, bil pa je v slej zelo rad. Če sem se mudil po vrstah onih, ki so bili proti Hri- opravkih v Collinwoodu in sem barju. Ko mu vse razložim, je se ustavil v župnišču, to me je že dejal: To je dobro, ako se to do- rev. Hribar povabil na kosilo, ali seže. Jaz sem za to. Potem mu pa na večerjo. Zelo mi je bil svetujem, da bi se sešli vsi tisti, hvaležen za spravo. Tako je, če ki so biili ustanovitelji župnije je dobra volja. Že zdavnaj bi se ter bili proti rev. Hribarju. Do- ti ljudje lahko pobotali, če bi ne govorila sva, se, da se izberemo bilo tiste “kranjske trme”. Saj pri njem, jaz pa vse te može so bili vsi dobri in pošteni, am-obvestim, da pridejo na sesta-1 pak trmasti, nek. Res so prišli. Ko smo delali pri Jugoslovan- Ko jim vse razložim in jih skem kulturnem vrtu ter skenili, vprašam, če bi bili pripravljeni da izdamo Spominsko knjigo za iti po rev. Hribarja, se je prvi slavnost odkritja Baragovega oglasil Jernej Knaus in dejal: spomenika, smo narodu obljubi-Jaz že ne! Drugi možje so veči-lli, da bodo v tej knjigi priobče-noma molčali. Oglasil se je Mike na vsa imena darovalcev in, da Setnikar, ki se je strinjal, da še bo v tej knjigi popisana zgodo-gre po Hribarja. Možje so prir vina slovenskih župnij v Cleve-trjevali, rekli pa nič. Tedaj se landu, so mnogi prispevali denar oglasi stric Anton Grdina in pra- ne radi Cankarja in ne radi Ba-vi: Možje, mi vsi smo grešili in rage, ampak, da bodo dobili knji-čas je, da se to popravi. Jaz sem go, v kateri bo popisana ta zgo-za to, da gremo. Temu moramo dovina in priobčena njih imena, napraviti konec. Delali smo na- Na tak način pravzaprav smo mi pake in naša dolžnost je, da jih uspeli. popravimo. Vsi so soglasno pri- y težkočah sem bil, kje dobiti trdili njegovim odločnim bese- gradiVo za slovenske župnije. Pa dam. Tudi Jernej Knaus je bil se nap0tim do rev. Hribarja. Goža to, da gremo po Hribarja. To- Sp0Cj župnik, prošnjo imam do rej možje: Ali boste šli? jih Vas. Zgodovino župnije sv. Vida vprašam. Vsi so pritrdili: Da, bi rad. Vi jo poznate. Da, pravi gremo. Nato jim naročim: Poj- re'v. Hribar, prav rad. Da bo vse dite z avtomobili, čim več avto-l[Q5n0j bom jaz dobil vse podatke mobilov, tem bolje, tako, da bo | naravnost iz škofije. Ko je to do-res nekaj izgledalo. Po razgovoru smo se poslovili z obljubo, da gremo ob času, ki bo določen.|sv. Vida. Za župnijo sv. Lovren-Po tem sestanku grem zopet v Collinwood k rev. Hribarju ter mu povem, kaj sem dosegel. Vid- bil, mi je spisal in osebno povedal vse, kar je vedel o župniji Zato se mi zdi prav, da ob 75- brega, res modrega rev. Kužni-letnici župnije, ko je bila izdana ka, potem pa dejal: “Gospod ta knjiga, vedo tudi to, kako in Kužnik, veliko delo boste napra- vili, če boste to storili. Je že skrajni čas, da se s tem neha.” “To bom naredil,” je končal zakaj je po dolgih letih le prišlo do poravnave tega hudega spora. Povod za to je dal tedanji newburški rojak rev. Ludvik' razgovor rev. Kužnik. I Kužnik, ki je po svoji novi maši Nesreča je hotela, da je rev. Cvetnem tednu. Vodil ga bo mi- pri gv Lovrencu prišel k Devici Kužnik utonil in z njim je uto-sijonar rev. dr. Jerko Gržincic MariJi Vnebovzeti v Collinwoo- nil ves načrt za spravo med žup-in se bo pričel na Tiho nedeljo, du za kaplana, kjer je bil za žup- nikom Hribarjem in župljani sv. 23. marca, cb sedmih zvečer, ko^a rev Hribar. Rev. Kužnik, Vida. Meni je bilo zelo žal, da bo prvi govor in blagoslov. Osta-|Zelo dober in prijazen duhovnik, dobrega Kužnika ni več. Resno le dneve Cvetnega tedna bo pa pristen Newburzan, s katerim sem razmišljal o tem, kar mi je vsak večer, kot običajno sedaj v sem ge ve£krat razgovarjal, mi j pravil rev. Kužnik in se nekoč postu, sv. maša ob sedmih, nato pa govor in blagoslov. Pred in po opravilu bo pa tudi prilika za jem in župljani sv. Vida. velikonočno spoved. Vzemimo čim več od gastva, ki nam Veliko noč podarjeno! je ob neki priliki povedal, kaj misli o sporu med rev. Hribar- , . k Ko sem kupil od Franka Kur- lega duhovnega bo- rti:ka ^ je oo za os o i!njjg(_. .n gramofonske plošče, sem uvidel, da samo s knjigami vprašal: Kaj pa, ko bi to, kar je imel v načrtu Kužnik, storil jaz. Po resnem preudarku grem v Collinwood ter zaprosim v župnišču, da želim govoriti z rev. Hribarjem. Ta me je sprejel ter mi velel, naj sedem. Sprva mi je “ZMAGA SVETEGA KRIŽA” glesati v listih. To pa stane. Za je naslov velikonočnega koncer-! Glas Naroda v New Yorku in za ta, ki ga prireja naš cerkveni Amerikanskega Slovenca je bilo Na stanje skupne obrambe ima močen vpliv tudi ta ko'pevski zbor pod vodstvom g. j to lahko, ko sta polnila kolone imenovano “nemško vprašanje”, vprašanje združitve obeh [Martina Rakarja na Tiho nede- svojih listov s tem, dasta ponu-Nemčij v eno državo. Zato mora imeti obrambna zveza kotd.io, 23. marca, popoldne. Kon-ljala slovenske knjige. Jaz pa te-taka skupne poglede na ta problem. Do sedaj ga še nima, ceri bo uvod v naše letošnje ga ne morem. ne bo šlo, ker je treba veliko o-1 bilo zelo nerodno, kako naj začnem. Po krajšem razgovoru se pa le ojunačim, pa pravim: Go- spod župnik, umreti bo treba in ca sam naprosil pa rev. Omana in za sv. Kristino rev. Bombača. Za župnijo Marije Vnebovzete no zadovoljen je bil rev. Hribar,!mi jo je spisal g. Leskovec. Tako nakar sva se dogovorila, za kdaj. sem dobil gradivo za Spominsko V nedeljo popoldne ob dveh bo- knjigo ob odkritju spomenika dite pripravljeni, da boste šli z škofa Baraga. Ker sem rabil tudi možmi, ki pridejo po Vas. Do- tozadevne slike, sem hotel na-bro, kam bomo šli? V cerkev sv. praviti izjemo za župnijo sv. Vi-Vida. Dobro, ampak treba je go- da. Naročil sem vsem ustanovi-voriti z rev. Ponikvarjem, mu leljem ustmeno in potem v li-vse pojasniti in ga prositi za do- stih, da se dajo slikati. Ko sem voljenje. Prav, če je tako, potem to uredil, pa hajdi k rev. Hribar-grem k njemu jaz. Ko se vse do- ju. Ko mu povem, kaj namera-govoriva, grem nazaj, potem pa vam in ga povabim, da bi prišel takoj k rev. Ponikvarju. k fotografu Berosu na St. Clair, Prav nerad sem šel k rev. Po- da se z njimi slika, mi je takoj nikvarju. Toda, ker sem začel, obljubil in tudi izpolnil. Tako so sem moral tudi ©končati. Ko rev. Ponikvarju povem vso zadevo' in ga prosim za dovoljenje, da sme rev. Hribar z možmi v cerkev, mi prav osato odgovori: Jaz ga nisem pojal. To me je neprijetno dimilo, pa mu odgovorim: Father, vem, da ga niste poj ali in tudi se ne gre za to, kdo ga je pojal, gre se zato, da se napravi pošteno spravo! Za božjo voljo, saj smo vendar kristjani! Kaj bo pa Bog rekel, če bomo taki? Rev. Ponikvar nekaj časa molči, potem pa pravi: Ja, hm. ja, le naj pridejo. Kakor, da ni dovolj, ga še enkrat vprašam: Torej lahko pridejo. Da, da, pravi rev. Ponikvar, rekel sem, le kar pridejo naj. Vse v redu. Zopet sem šel do rev. Hribarja, potem pa do mož ter jim povedal, kdaj naj gredo, da bodo ob dveh popoldne pred župniščem v Collinwoodu, kjer jih bo čakal rev. Hribar. V nedeljo bolj pozno proti popoldne se pripeljejo pred cerkev v. Vida rev. Hribar in možje. Točno so vsi držali besedo, prav tako rev. Ponikvar. Šli so v cer- brez poravnave stopiti pred kev, nato v zakristijo, kjer se je Večnega Sodnika ni dobro. To rev. Hribar opravil za službo Vi kot duhovnik sami dobro ve- božjo, nakar je rev. Hribar dal Ste. Zato Vas prosim, dajte se z blagoslov z Nasvetejšim ... To se zbrali v nedeljo popoldne pri Berosu še živeči župljani-ustano-vitelji župnije sv. Vida z rev. Hribarjem na čelu. Prej je moral vsak povedati poleg imena in priimka, od kod je doma in kdaj je prišel v Amerik, ter če je bil res med ustanovitelji župnije. Vse te podatke sem zapisal in tako točno ugotovil, od kod je kdo. Nobenega nismo pustili na sliko, ki ni bil u-ustanovitelj župnije, pa bil to mož ali žena. Ta fotografija je bila potem priobčena v tisti knjigi, katero omenja prof. Sever, ki pa ne pove, da je to knjga Jugoslovanskega kulturnega vrta. Ko je bila ta knjiga dotiskana in jo je pregledal rev. Hribar, je dejal: Dobro ste napisali. Ta zgodovina, katero je podal rev. Hribar, je v glavnem z gotovimi dodatki priobčena v novi, zares lepi knjigi župnije sv. Vida. Moje čestitke msgr. rt. rev. Bazniku in vsemu vodstvu župnije sv. Vida za tako lepo urejeno knjigo! Jože Grdina Vsako leto sveže rogovje 'CHEYENNE, Wyo. — Srnjak izgubi vsako zimo svoje rogovje, preko poletja in jeseni mu zraste novo, bogatejše in večje. \ti GOSTAC MATEVŽ VE STI Spisal F. S. Finžgar Ko je prijel za kljuko, se je mo- klobukom Matic. V duplu tiste ^al zbrati, da je veselega lica lipe so vsako leto gnezdile sove. “topil skozi vrata in voščil do- Taka sova je na nočnem lovu ber večer. Vsa družba ga je glasbo sprejela. Novak sam se je °dmaknil pri mizi in povabil ^evža, da je sedel. Grede je Tevž ujel pogled Vide, ki jo je °blila živa rdečica. “Ho, nocoj bomo pa zapeli, ko bftamo Tevža,” se je prvi oglasil Rožičev Janče. “Ne bodi tako tiščinast in po-lrPi, da si prej ogleda naše lepe Predice. Morda se mu oči le katere primejo,” ga je zavrnil mla-dega Triplata brat. Fantje so se zasmejali. Vida pa je hitreje P°gnala kolovrat. “Vedno delaš še v pozno noč,” 11111 je rekel Novak. “Kaj hočem? Na najinih nji-Vah z materjo nič ne pridelava, 'testi pa le morava. Čič ne da nič.” “Brnjalo pa premalo,” ga je Pohvalil Novak. “Lepo je, da si teko priden. Vsi te občudujemo in hvalimo.” “Gostač je gostač. Vsak dan §a lahko postavijo pod kap.” ‘Tebe že ne. Brez tebe bi bila ^ajžarica Maruša prava reva. In ite bi bil kdaj pod kapom, bi se Vsi> ki te poznamo, spopadli zate. Kimamo oči, da bi mežali.” Vida je bila presrečna, ko je °Pazova]a, kako ljubo kramljata °^e in Tevž. Fantje so vnovič silili v Težva, da bi zapeli. Sto-Pil je mednje. Triplatov je zapel haPrej. Tevž se je z lepim gla-Som dvignil čez. Ko so prepeli Prvo, je družba zahtevala še 'teugo in potem še tretjo. Po od-Peti zadnji, je Tevž potegnil iz tepa knjigo in jim jo pokazal: Glejte, tu so pa pesmi, ki jih ie zložil naš Vrbovec, Ribičev dohtar Prešeren. Primož Lazar tel jih je posodil. Dvakrat sem te vse prebral.” “Se nam jih preberi,” so proste predice. Tevž je začel: Luna sije, kla-dv° bije .. . , Ko tej še drugo: Padala nebela mana... Za tretjo si je izbral: Da ne &1hem, si ukazala... Kolovrati so obstali, vse je utihnilo. Tevž tudi in je knjigo teprl. “šej še!” so v en gias pr0_ Site predice. Za nocoj je dovolj, saj bo ju-ri še preja, ali ne?” “Pridi Prosile. in nam beri!” so vse’ spet zabrneli, Kolovrati so k ^t j e so prosili Španca, naj jim aJ pove o strahovih. Vedeli so, ^ take štorije najrajši pripove- uJe in da sam vse Zares verja- tee. Špane se je odkašljal, naslonil a Palico in začel. ugledala petelinji šop in pograbila s kremplji šop in klobuk. Na lipi je spoznala svojo pomoto, razkljuvala klobuk in šop in vse raztresla po tleh. Tak je bil Matičev strah.” Špane je užaljen utihnil. Še marsikdo je potem kaj povedal o strahovih. Oglasila se je celo Vida in trdila: “Strah je samo hudoben človek. Drugega strahu ni. Če bi bilo kaj strahu, bi ga bila jaz prav gotovo že srečala, ko sem tolikokrat sama in ponoči hodila iz planine.” “Nič se ne ve,” ji je segel v besedo Rev. “Noč ima svojo moč. Pa pojdi sedaj gorle na Kres, če si upaš.” Kres je bilo sedelce nad strmo gmajno. Tam so vsako leto vaški fantje kurili na kresni v‘e-čer velik ogenj. ,v “Da bi si ne upala? Še prileglo bi se mi, ko sem tako. zasedena ob vedni preji.” “Jaz bi ne šla, jaz tudi ne,? so po vrsti povedale predice. “Jaz pa nalašč pojdem. Tevž, pripravi mi količek, da ga na Kresu zabijem v tla in pokažem, da sem bila res gori.” “Ne nori, Vida!” jo je ustavljala mati. “Nič ne norim. Kvedrovčke nataknem in pojdem.” “Zal, da je oče že v postelji. Ta bi ti že pokazal, kaj se pravi s tako trmo noreti v sneg in noč,” ji je vnovič branila mati. Toda Vida si je že obula kvedrovčke, si oblekla kočemajko, si zavila glavo v volneno ruto in kar šla. Tevž ji je zunaj podal količek, sama je segla po sekirico in odhitela. “Preveč je pogumna,” je rekel Tevž vasovalcem in odšel od daleč za njo. “Sama trma je je,” je nejevoljna rekla mati. Ker je bilo ob luni svetlo, se je Tevž ob grmih tik pod kresno strmino prikrival, da bi ga ne opazila Vida, ki je šla ob strmini po stezi. Kadar se je ta približala robu strmine, je za hip celo opazil njeno bežečo senco po trdnem srenu. Na sedlu, ki je bilo poglobljeno, je senca zginila. Kmalu je zaslišal udarce sekire, ko je zabijala količ skozi sneg. Po glasu udarcev je spoznal, kdaj je količek začel riti v zemljo. Potem je vse utihnilo. Tevž je gledal, kdaj se prikaže njena senca na robu Kresa. Namenil se je, da jo na dnu strmine počaka in nekoliko ostraši. Takrat se je pa razlegel nerazumljivo obupen klic: “Marija, po- I Z Izhodne vize SO odpravili 1 vila rabi. O rabi slovenščine pa Jugoslavija je odpravila izhod-'je bilo že veliko napisanega in ne vize za svoje državljane. To-^prav je, da so taki primeri, kot da ti še vedno ne morejo iz dr-'jih omenjam, čedalje redkejši, žave, če nimajo potnega lista in Če potrošnik nekaj kupi in plača, želi tudi, da je postrežen po njegovi volji.” V prometnih nesrečah 468 mrtvih Tajništvo za notranje badeve v Ljubljani je objavilo poročilo o prometnih nesrečah na cestah v Sloveniji v letu 1968. Vseh nesreč je bilo 7,760 ter je v njih izgubilo življenje 468 ljudi. Hudo ranjenih je bilo 3,646, laže pa 4,904 ljudi. Prometne nesreče so povzročile m a t e r i a 1 ne škode 34,461,250 dinarjev. Do njih je v največ primerih prišlo zaradi prehitre vožnje, prehitevanja, ali kakor sedaj doma temu pravijo, zaradi izsiljevanja prednosti ter zaradi vinjenosti voznikov. viz za vstop v države, s katerimi Jugoslavija nima dogovora o medsebojni ukinitvi viz. Radi bi močnejše ZN Dr. Anton Vratuša, ki zastopa Jugoslavijo kot poslanik pri ZN, je poročal zunanjepolitičnemu odboru zvezne skupščine o položaju v ZN. Dejal je, da je glavna skupščina zasedala v slabšem mednarodnem položaju. Posebej je opozoril na Srednji vzhod in na Češkoslovaško, pa seveda na Vietnam. V svoji razlagi je pokazal na to, da se ZN ukvarjajo posebno veliko z Južno Afriko, da pa ne igrajo skoraj nobene vloge v najbolj perečih vprašanjih, kot je npr, še vedno Vietnam.-Na Srednjem vzhodu se ZN tfudijo ž iskanjem poti k,miru, pa niso mogli v tem pogledu storiti nič. Film snema na Hvaru Znani filmski dirketor Arthur Marx iz ZDA je začel snemati ta mesec v sodelovanju ameriške filmske družbe Cerberus iz Hollywooda in Triglav filma v Ljubljani svoj novi film “Intimnost” na otoku Hvaru v Dalmaciji. V filmu nastopajo George Hamilton, Peter Lawford, Olyn-ka Berova iz tujine in domači Ljuba Tadic, Vera Cukic, Mojca Planter in drugi. še o zapostavljanju slovenščine V slovenskih listih pogosto naletimo na pritožbe, če prihajajo iz osrednjih državnih uradov v Beogradu v Slovenijo obrazci raznih listin v cirilici ali latinici in samo v srbo-hrvaščini. Prav naj sveti večna luč, njenim do- Zopei grobova v Lorainu LORAIN, O. — Same žalostne novice objavljamo iz našega kraja. Pretekli mesec je smrt trikrat posegla v našo sredino in odvedla s seboj sorazmerno mlade ljudi. V soboto, 22. februarja, je po dolgi bolezni umrla v bolnišnici 49 let stara Frances A. Jere, hčerka Mrs. Mary Jere. Oče ji je umrl pred 19 leti. Zapustila je poleg matere sestri in brata Franka. Pokojna je bila članica Društva sv. Alojzija št. 6 ABZ. Pred leti je bila zaposlena pri Allen Cleaners v Bay Village, nato pa je bila gospodinja v župnišču sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Pogreb je bil 25. februarja ob 9.30 dopoldne iz cerkve sv. Cirila in Metoda na pokopališče Kalvarija. Dragi pokojnici tako pa tudi na pritožbe, da slovenska podjetja objavljajo reklame in navodila za uporabo svojih izdelkov samo v srbohrvaščini in ne tudi v slovenščini. Podržajev Matic se je v me- magaj!” Tevža je prešinila prva zasedel. Preveč rad je gledal ^ kozarček in v družbi pozabil, .a te treba domov. V trdi noči je kresal po stezi čez grofov-^ a Blata. Ko je bil že blizu lipo-§a loga tam pod Rodinami, , lvrši strah in mu sname klo-k ^ z glave. Matic, ki se ni zlepa .°§a ustrašil, je segel na glavo ^ se ozrl, kdo bi mu bil tiho Jtel klobuk. Žive duše ni bilo. ^klica! ‘ Kič, je: ‘Ahoj! Kdo si božji?’ misel: Sekirica ji je izpodletela. Usekala se je! V nakovanih čevljih je stekel v strmino. Dvakrat je rahlo ujel Vidino ječanje. Hudo se je morala raniti, ga je spreletelo. Spešil je, prek izbuhnjcnih robičev kar po vseh štirih, da je bil v nekaj minutah pri njej. “Vida, ljuba Vida, kaj pa je?” Vida je zgrbljena tičala na snegu. Ko je zaslišala Tevža, je mačim pa naše iskreno sožalje! Komaj so položili k večnemu počitku Frances A, Jere, je smrt odpeljala drugo rojakinjo, 50 let staro Mrs. Jennie T. Tomažič s 1616 W. 30 St., rojeno v Barber-Ena takih pritožb je objavlje-J tonu, živečo v Lorainu od leta na v Delu dne 12. januarja. Na- 1941. Pokojna je bila žena Rudy-pisal jo je neki Birsa iz Ljubija- ja, mati Mrs. Joseph Kovach, ne. V njej navaja: j Mrs. Fred Montalto in Jamesa. Pred kratkim sem v trgovini ki študira na Ohio State Univer-na Prešernovem trgu v Ljubija-|sity v Athens, 4-krat stara mati, ni kupil uro. Kot ponavadi pri hčerka Mrs. Albine Trenta, se-takem nakupu sem dobil tudi pri stra Louisa, Anthonyja, Franka “Uri” garancijski listek, a žal v in Edwarda Trenta (vsi v Bar-cirilici; le-te se nisem nikoli učil bertonu) ter Mrs. Anthony (A1-’morejo, najdejo lokalne razloge svoj konec, svoj izliv v morje večnosti. Kot so nekatere reke kratke, druge pa dolge, tako so tudi nekatera življenja kratka, druga dolga, ena polna živahnosti, razburljivosti, druga umirjena. V naši naselbini je še vedno precej življenja, fara še živi, narodni dom je še vedno zbirališče slovenskih ljudi, četudi je slovenska beseda danes tam manj doma, kot je bila v starih časih. Vsem slovenskim rojakom in rojakinjam prisrčne pozdrave! Louis Balant Panamska republika se ne more umiriti PANAMA CITY, Pan. — Pa- tivno osobje pride iz Amerike, namska republika se kar ne Družba kot taka je pa že dolgo more umiriti. Lansko jesen so kritizirana po vseh levičarskih tam imeli predsedniške volitve, gibanjih kot izkoriščevalka de-Zmagal je levičarski kandidat lavcev-domačinov. Družba seve-dr. Arias. Njega niso marali ofi- da trdi, da so kritike neupravi- glavnem mestu Gvineje, kjer žl-| vi Nkrumah kot gost predsednika Sekou Toureja. Kapitana ruskih ribiških ladij sta to zanikavala in izjavljala, da sta priplula v afriške vode lovit tune in da sta se na poti ustavila le v Abidžinu, kjer sta dopolnila svoje zaloge. Gana ju je obsodila na plačilo globe po $2,000, pa ju ta teden pustila odpluti. cirji, zato so ga 11 dni po prevzemu oblasti strmoglavili in sami prevzeli vlado. Vodila sta jih polkovnika Martinez in Torrijos. Prvi je bil Martinez, ki je mislil, da mora res izvajati to, kar je revolucija nameravala: uvesti zakonitost in napraviti red in mir v deželi. Seveda se je Martinez kmalu zameril drugim oficirjem. Nezadovoljstvo je rastlo, oficirji so pretekli teden pregnali Martineza in ga poslali v begunstvo. Vojaški režim je torej ostal isti, le Martinez mu več ne ne načeluje, Režim je sedaj napovedal, da bo prihodnje leto razpisal volitve in vlado izročil izvoljenemu kandidatu za predsednika. Do takrat pa bo preteklo veliko časa in nihče ne ve, kaj se med tem lahko zgodi. Amerika je na vrnitvi ustavnega stanja zelo zainteresirana. Ima namreč že napisano in podpisano pogodbo s panamsko republiko glede novega pravnega položaja Panamskega kanala. Ta pogodba pa ni še ratificirana ne od ameriškega senata ne od panamskega kongresa. Kongresa sedaj v Panami sploh ni, ker je ustava začasno razveljavljena. Nov parlamment mora torej v prihodnjem letu biti izvoljen in potem ratificirati pogodbo. Naša diplomacija se bo sedaj morala truditi več kot leto dni, da pripravi oficirje, da bodo držali besedo in razpisali volitve. Potem bo treba novo civilno vlado pridobiti, da bo pogodbo priznala in jo predložila parlamentu v ratifikacijo. Zato je verjetno, da nove pogodbe ne bodo ratificirali pred 1. 1971. čene, toda ne more javnosti prepričati, da ima prav. Vse to je študentom za demokratsko družbo dobro znano, zato so slab glas, ki ga družba uži-o v ameriški javnosti, izrabili kot povod za demonstracije. Ko se je gornji agent pojavil v univerzitetnem a d m i nistrativnem poslopju, so ga takoj obkolili le vičarski študentje in mu preprečili, da bi navezal stike s kandi dati za službe. Univerzitetna u-prava ni mogla agentu storiti druge usluge, kot da ga je zdravega pripeljala na ulico. Uvedena je preiskava, da dožene resnično stanje. Slučaj sam po sebi ni pomemben, je pa načelne važnosti. Ako bo šlo tako naprej, bodo študentje lahko preprečili dostop in delo na univerzi komurkoli, ki jim ne bo po godu. Študentje za demokratsko družbo postavili nov cilj! CLEVELAND, O. — Študentje za demokratsko družbo so glavna organizacija, ki skrbi za nemire in izgrede na naših univerzah in srednjih šolah. Kjer le in menda ni potrebno, da bi se zdaj na stara leta. Velikanska večina kupcev pri “Uri” je gotovo slovenske narodnosti in zakaj zato trgovina ne bi mogla poskrbeti ganacijskih listov v slovenščini? Ob tej priložnosti bi omenil, da imajo tudi nekatere tovarne zdravil navodila za uporabo samo v cirilici ali morda tudi v latinici, ne pa v slovenščini. To je napačno, ker marsikateri bolnik ne zna srbohrvaščine in je zato večkrat v zadregi, kako naj zdra- bina) Gradisher. Pokojna je bila članica KSKJ in faranka Sv. Cirila in Metoda. Pogreb je bil v soboto, 1. marca, ob 9.30 iz cerkve sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. A. Rupar opravil sv. mašo, na Kalvarijo. Naj v miru božjem počiva, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Življenje je kot reka. Izvira, raste, doseza v srednjem toku moč in ohranja živahen tok, nato pa se vnese in se počasi izliva v morje. Vsi smo začeli svoj tok in vsi vemo, da bo tako dosegel za nemire in demonstracije, kjer pa takih zmanjka, iščejo nove. Nov povod so na primer našli na univerzi Washington v Seattlu. Tam je neki agent znane kompa-nije “United Fruit Co.” nabiral kandidate za službe v njihovih podružnicah v Latinski Ameriki, posebno v Gvatemali. United Fruit Co. ima tam velike plantaže za banane; od tam je svoj sistem plantaž prenesla tudi na ostale republike srednje Amerike. Na plantažah je zaposlenih dosti domačinov, le administra- Gana izpustila ruski ribiški ladji AKRA, Gana. — V preteklenf oktobru so ganske oblasti prijele dve ruski ribiški ladji in ju obdolžili, da sta sodelovali z napori Nkrumaha, pregnanega diktatorja Gane, na vrnitev na oblast. Njihovi ladji naj bi se bili pred lovom rib ustavili v Konakriju, MALI OGLASI Naprodaj V okolici sv. Vida se proda zidan apartment, ima 8. stanovanj, po tri sobe v dobrem stanju. Cena zmerna. Vpraša se na 1196 Norwood Rd. (47) Hiša naprodaj Enodružinska, 6 sob, v okolici Marije Vnebovzete. East 169 in Grovewood Ave., dvojna garaža. Kličite 944-5478. (47) Veleposestvo naprodaj Naprodaj je veleposestvo na Boričevem pri Novem mestu, Slovenija. Za podrobnosti pišite na Mrs. Mary Rosenberger, 1013 Kennedy Dr., Ambridge, Penn. 15003. (47) Delo išče Mlad, zdrav in priden rojak išče kakršnokoli delno zaposlitev od h. zjutraj do 2. pop. Kličite od 12. do 2. pop.: 881-2594. (47) Lastnik prodaja hišo Enodružinsko, 5 sob, prav blizu cerkve sv. Lovrenca v Newbur-ghu. V dobrem stanju. Kličite: 661-7693 ali 388-1356. — (52) Tudi oči preiščejo CHICAGO, 111.. — V večini držav ZDA preiščejo pri izpitu za izdajo voznega dovoljenja za motorna vozila prosilcem tudi oči. Kdor je barvno slep, ima v nekaterih državah hude težave za pridobitev voznega dovoljenja. Za šalo Šofer taksija potnici: “Teh 15 centov nagrade je pa res žalitev.” Potnica: “Res, koliko pa bi moralo biti?” Zopet šofer: “Vsaj še enih 15 centov.” Potnica: “Moj dragi, ne bi si vas upala dvakrat žaliti.” Moški dobijo delo NASTAVLJAVCI ZA: Stožčaste, strojne stružnice DflOBILNE STROJE STOŽČASTE STRUŽNICE STROJNE STRUŽNICE VRTALNE STROJE Morajo znati nastaviti in obratovati stroje in citati načrte. Prva in druga zmena. Prazniki, počitnice, življenjsko zavarovanje, bolezenski dopusti, polno plačani pokojninski načrt, starost neomejena. ELWELL-PARKER ELECTRIC 4205 St. Clair Ave. 881-6200 Pisarna odprta od 8. zjutraj do 5.30 pop. SESTANKI PO DOGOVORU Nepristranski delodajalec (47) ....... .........................' - a. jv; a. V- V j v; k k^,° glasu ne St0pinje-‘Strah I dvignila roko, pokazala proti tegel Ja,je P1^6,310/ Se,fU€ šopu mladih smrek in izjecljala: lasje na glavo; klobuka nikjer, so mu pa stali kvišku kot u bodice. Spustil se je v tek i 0c* Potu ves premočen pribe-