AccapUaca for »«iliag at apacial nt« of
mM) «i
PRO

LETO-YEAR XXIL
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
.r^JTST Chicago IU., petek, 15. novembra (November 15), 1929.
	
	T'raëaiikl is apravsliki proaiarti
L	SSST S. Lavada I« Ara
	Office al FabUcaUost
	MST Bas Ik Lawmdala Ava, j Tain Ii ail» BednraU 4SS4 |
dTBV.—NUMBER 269
Polom h ameriških ■ borzah je vedno večji
Vodilna delniška tedanja padaj« nižje in nižje ter prinašajo špekulantom vedno večje izgube. Rockefeller spet mail luknje; zagnal je petdeeet milijonov dolarjev na trg. Skrahirani magnat jevnonapravne družbe izvrši) samomor; dva druga samomora v Chicagu
Rochester, N. Y. — Robert M. Searle, predsednik Rochester Ga« & Electric korporacije, je v sredo izvršil samomor. Zadušil se je i plinom. Kakor poročajo, je izgubil milijon dolarjev na borzi.
Chicago. — Herman T. Fel-genhauler, 4400 N. Racine »ve., poslovodja Capital Flour Mills, inc., je v sredo isvriii samomor s plinom. Vzrok: velike izgube na borzi.	S
Arthur Niles, 2060 Powell ave., se je pred štirimi dnevi u-strelil. Njegovo truplo so našli šele v sredo. Sorodniki pravijo, da je veliko igral na boni.
New York. — Delniške cene na borznem trgu še vedno padajo. V sredo so padle v nove globine. Petsto vodilnih izdan j je padlo povprečno $80 na delnico. Nekatere delnice, ki so imele visoko vrednost, so padle celo za $80. V običajni paniki je bik> prodanih približno osem milijonov delnic.
Borzni magnatje v Wall Streetou, prepadeni vsled panične situacije, Id se kljub vsem njihovim prizadevanjem nikakor noče izboljšati, so v sredo konferirali, kako bi ustavili poplavo borze z delnicami, ki dan za dnevom odnaša milijarde do-
Kdor zna, ta zia, kal
je rakel Ribnican
Kompanija prisilila delavce, da prispevajo sa Y. M. C. A.
larjtv v kvotiraftih^ YCO^IafitalklftP.5P®n®aParski^. iwtereeov
Dogovorili so se aa prvo silo» da Ženska organizacija Young
Women's Christian Association je na drugi strani veliko naprednejša v socialnem odru kot je prva. Razlog za ta kontrast j 3 najti v dejstvu, da so na čelu lokalnih organizacij v mnogih mestih ženske in dekleta progresivnih nazorov, česar'je nemogoče najti v moški organizaciji.
morajo vsi borzljanski ji predložiti yodstvu borze vse podrobnosti transakcij z odjemalci delnic v naprej.
Veliki finančni in industrijski kralji so spet priskočili na pomoč z mašenjem lukenj. Tako poročajo, da je John D. Rockefeller ml. kupil milijon delnic »voje oljne družbe po $50 delnico; zslotfl Je torej 60 milijonov dolar jev.H
Sovjetski letalci dobili lep
New York. — V soboto dne 9. novembra so bilj sovjetski letalci priča velikih demonstracij, ki vršile na Polo Oroundsu. Demonstracij se jc udeležilo 80,-^ oseb, po večini komunisti in 'impatičarji, ki so prišli sa to «lavnost v New York Is raenih «»•»„lev vzhoda.
Na slavnosti je govoril tudi Koger Baldwin, ki je med dru-*m rekel letalcem: "Ako niste P^jeli pozdravov od Ameriške «Hsvske federacije in od National Civic Federation, vam radi ni treba biti užaljenim. A-*mka počaai priznava sovjetsko UN|j° >n njen napredek, kar bo * kratkem prisiljen storiti tudi «rtavnl department. Svet se po-'«"ma zaveda, da je delaveka klwitrola strojne tehnike edino povilo, da bo stroj postal au-£nj človeka in ne njegov goepo-
''rohibiéalk kriv umera; »0 let
'"handler, Okla-^Jeff D. Har-["¡. «5-letnl (ieputislrani tede-prohibitMfc ki J« 4. julija 1 ""tre!« farmarja Oscarja '^-ryja, ne da bi bil našel pri Pijače, Je bil 12. t m.
r^ss*ib -
zaaaeveet v Jmžmi Afriki ' Town, JuftnoafriŠka uni-
£ K nov. _ v okrakju Dur-
Ï"? r M «prli zamorski demr
"'k, J^LvladJI ^ **
Z! i Vladm * poslala «00 «torvè*» policije s lahld.
Buffalo, N. Y. — Delavcem, ki delajo v tovarnah Lackawana železnice, je družba odtrgala po tri dolarje od zaslužka. Odtrgano vsoto so morali prispevati v prid Young Men's Christian Association, ki ima podružnice in u-rade skoraj na vseh progah.
Delavcev niso vprašali, da 11 so pri volji prispevati za to institucijo, marveč so bili enostavno obveščeni, da to store. Tisti, Id so se skušali upirati, se bili obveščeni, da bodo iskali delo drugje, ako niso pripravljeni "prostovoljno" prispevati.
Razlog za forslranje je najti v dejstvu, da delavci nieo orga nizirani, razen v kompanijski liniji, ki je dekla družbe. Radi tega je med njimi nastala tudi večja nezadovoljnost, posebno v tovarni v East Buffalu.
Y. M. C. A. je na splošno jako konservativna organizacija. V njej imajo glavijp besedo podjetniki in jo v mnogih krajih sub-vencirajo potom prispevkov in predvsem s nasveti. Ta institucija predstavlja jako važno fajan-
Domač drobiž
—	V Chicagu je umrl 12. t. m. Andrej Kordeš, star 60 let in doma iz Jamnika prt Kranju. Bil je več ko 20 let član društva Slavija št. 1 SNPJ. Umrl je za pljučnico in zapušča družino.
_V Clevelandu je avto smrtno povosil rojakinjo Jennie Zupančič, <00j. Nose, staro 49 let in doma iz Tiaovca pri Strugi. Zapušča soproga, sedem hčera in dva alnova.
—	V Pittsburgh u je umrj George Fortun, star naseljenec. Zapušča leno, tri sinove in tri hčere.
—	Forest City, Pa., ima slovenskega župana. Izvoljen je bil Martin Muhich na republikanski listi. Dalja sta bila izvoljena Josip Podboj za mestnega odbornika in Matt Kamin za šolskega nadzornika.
—	Mr. Svetozar Banovec, naš odlični pevec, se je v sredo pripeljal v Chicago po opravkih in gredo* je obiskal uredništvo Prosvete, da nam je povedal o svojih velikih uspehih s koncerti % Penney Ivani jI in Ohlu. Od tu Je odkitel v Milwaukee, nakar pojde še te teden v Barberton, O., kjer Je njegov prihodnji koncert.
Delaveka beaks m adruilla s
Butlegarska gostilna ~ na pokopališču
Peabody, Masa. — Te dni je policija odkrila butlegar-ako središče v kapeli na pokopališču. Miza aa rakve je služIla sa točilnico in prodajali so dva vrčka piva po 26c. Ko Je policija vpadla v kapelo, Je našla IS kvartev pijače na mizi in v kleti pod kapelo Je bilo 25 galon piva. V kape« Je bila velika dražba moških in deklet; 25 moških In 9 deklet Je bilo aretiranih, 20 moških in 15 deklet Je pa
Eaaka učne ka jiga za vsa daiala zaktavaja
Reformo
priporoča Graham
Montreal, Kanada. — V Kanadi obstoja enak sistem v zvezi z izdajanjem šolskih knjig kot v Združenih državah. Vsak šolski odbor izdaja knjige za svoj o-kraj, vsaj to pravico ima, starši pa morajo plačati račun sa ta kaotičen in drag sistem.
K akciji za izdajanje enakih šolskih knjig za vso deželo se je pridružil tudi poslanec George P. Graham. Njemu se gospodarska stran tega vprašanja ne vidi toliko važna. V večjem obsegu se zanima za posledice duševnega obzorja šolskih otrok ki je po njegovem mnenju podvrženo' provincialnosti radi različne vsebine šolskih knjig.
On urgira okrajne in vladne šolske departmente, da ai osvo-Je nov sistem izdajanja šolskih knjig, ki naj bodo enake sa po-ntsene razrede za vso Kanado. To bi bilo velikega pomena tudi Iz gospodarakega in ne samo iz naučnega razloga, ker bi masna produkcija šolskih knjig pomenila znižanje cen najmanj za polovico.
V tem opiru bi bilo potrebno nekaj ukreniti tudi v Ameriki, kjer kaos v zvezi z izdajanjem šolskih knjig gotovo ni manjši kot je v Kanadi. Ta sistem na splošno kontrolirajo veAlki Izdajatelji šolskih knjig, ki v mnogih slučajih kontrolirajo šolske odbore. Kot marsikatera druga stvar, aluži tudi Izdajanje šolskih nkjig v prvi vrsti privatnim interesom.
To lahko opaeijo starši, ki I-majo večje družina, ker Jih o-troci vsako leto in tudi tekom šolskega leta nadlegujejo sa nakup novih knjig. Ako ao knjige resnici izboljšane, so pogoste nove izdaje lahko potrebne. Radi tega je tudi cena knjig veli-(0 vprašanje, oziroma bi moralo biti pri vaeh šolskih odborih.
¿enaka izvlekla 9179,000 Is
New York. — Olga N. Edwards, lepa brunetka, Je bila IS. t. m. aretirana na obtošbo že-ezniškega in Industrijskega magnate Nathans L. Amaterja, da je k nJega ievlekia že $170,. 000 in še vedno zahteva denar. Amater Je priznal, da Je oče njenega otroka In poleg tega Ima ženo in otroke. Olga mu Je vedno grozila, da pove njegovi ženi, če ne bo plačal. In on je plačeval In plačeval, dokler se ni zdaj naveličal ne glede na posledice.
Angleško
al osvojilo
— Tukajšnja delavska banka, ki Je bila v rokah štir{Ji bratovščin železničarjev, Je bila absorbirana po Marquette National banki. Glavno besede pri upravi banke Je I-meU bratovščina strojevodij, ki se skuša isneblti svojih bank. Po združenju bodo najbolj prizadeti njeni bančni uslužbenci, za katere ne bo prortora v nov organizaciji.
Nemčija se
v Rasi J i.
Berlin, 14. nov. — Kakor javljajo listi, se Je nemška vlada začela zanimati za krizo meno-nitritih km#ov nemfkega po-koljenja. katerim sovjetska vlada ovira Izeeljevanje Iz Rusije. V okolici Moskve tabori okrog 11,000 kmetov, potomcev nemških menonkov in iuterancev, ki so se pred več ko sto leti nase-lili v Rusiji, zdaj pa ne morejo obstati Um. ker Jih aovjetl preganjajo versko in gospodarsko.
Ljudska loMja zahteva, da ko*, gres odpravit davke na potrebščine !
Washington. — (F. P.) Vladna pomoč konzumentom je najnovejša zahteva v Waahing-tonu. Vlada Je sicer navajena pomagati temu in pomagati o-nemu, predvsem tistim, ki so pomoči najmanj potrebni. Vedno lajša breme rasnim korporaci-jam in kapitelfctom potom carinske zakonodaje in potom subvencij rasnih vrst ter s zakoni, od katerih imajo naj vaš je ali e-dine koristi privilegirani aloji.
Le navadni konzument, tista ogromna masa ljudi, ki gara v tovarnah, rudnikih in producira bogastvo na 4j)ošno ter ; hodi vsakih- par let «u» volišče ne da bi vedela zakaj, je v Washington u ln v ameriških zakonodajnih zbornicah Jsredno slabo zastopana, "Ljulski" zastopniki na njo navadno pozabijo takoj po volitvah. Rezultat tega je, da nosi naš tihi ln ponižni konzument relativno največjo butaro vladnih stroškov.
Ljudska lobila, katero je or-ganisiral pokojni senator Im Follette in katere predsednik je profesor Deweg, namerava pri prihodnjem zasedanju kongresa dvigniti gk|a v interesu tihega konzumettta. Zahtevala bo, da kongrss zniža davka na kon-zum ali na raahe potrebščine in s tem olajša bataro pretežni večini Ijudakih mas.
Zahtevala bobi da kongrea zniža indirekins davka na potrebščine za poldrdgo milijardo dolarjev, kar Je bo mnenju ljudske lobije potrebno v očigled po-
_JB| a J.Sk. jt_lj—ll It,
rocii o < eon ornima in tt na v* in
Razbreroenenje ljudskih bum bi pripomoglo do višjega življan-akega atandarda, kar pomeni izboljšanje trgovine, več Živahnosti v industrijah in isboljšanje delavskega položaja.
Davčno razbremenenje širokih Ijudakih maa. sa poldrugo milijardo dolarjey bi pomenilo zvišanja dohodkov In večji dogodki pomenijo komodnejše in popolnejše življenje. In potrošl-£V poldruge milijarda dolarjev več na leto sa žlvljenake potrebščine bi gotovo imelo poživljajoč vpliv na trgovino ln industrijo na splošno.
Ako vlada zniža davke konzumentom, kje naj dobi dohodke za vzdrževanje svojega ogromnega aparata? Ljudaka lobije pravi, aaj vlada te dohodke doji s povišanjem davka na velika dohodke. V svrho svojega argumenta je anallelrala poročilo zaklad niŠkega departmente o dohodkih tistih alojev, ki plačujejo dohodninski davek.
Lete 1987 Je injelo 913,697 o-aeb nad pet tisoč dolarjev letnih dohodkov vsaka. Od teh Je ime-nad deset tisoč dolarjev letnih dohodkov »45,897 oseb. Bku-pni dohodki zadnja akupine so znašali okrog enajst milijard dolarjev ali okrog ena milijarde dolarjev več kot so znašali dohodki 6,871,000 farmarjev. Dohodki te relativno male skupina Judi so saašali pol mlljarde do-arjev več kot Je znašal letni zaalušek 13*1,2*7 tovarniških delavcev.
Bogatini toraj lahko plačajo večje davke. Vprašanje ieveds Je, ako Je ameriška vlada "po ljudstvu In sa ljudstvo" ln slo bo hotela rszi>r*men!tJ 99 odstotkov prebiva 1stvs In nakitlti vačjo davčno butaro bogatinom. Velik opUmiat Je Usti, ki misli. Tla se bo to zgodilo brez večjegs boj s ali dokler bo na krmilu vlada milijonarjev.
O tem vprašanju bo veeeno orlšlo do boja v kongresu. Pri- vsistvo lahko vsllko aauči od nesla gs bo pred zbornico mala .ameriških farmarjev, ki so priai
ZMAGA LABO-RITOV « OBČINAH ANGLIJE
ah upi na progresivnih aenator, jev. Id se stritte s to zahtevo ljudske lobije Cae Je, da ee ne koo požene tudi za nemega in
tem odru as
London. — Pri zadnjih občinskih volitvah v Angliji je bila delaveka stranka sopet zmagovita. Prisvojila si je 117 novih sedežev v rasnih mestih dežele. Laboritje so odvzeli konservativcem 68 sedežev, liberalcem 27 in neodvisnežl so Izgubili
Volitve ae niso vršila v vaeh mestih Anglije, temveč le v gotovih krajih. Med prvimi mesti je tudi "London, kjer so bile volitve le v gotovih ^pniimeatjlh. V najnovejšem londonskem predmestju Walthamstownu ao bili laboritje zmagoviti na celi črti, rasen v enem okraju, kjer so zmagali protldelavakl kandidati, Šeat po številu. Od oatallh 30 konservativcev in liberalcev ni niti en kandidat zmagal.
Pri letošnjih volitvah so Imele ženske kandidatlnje večjo srečo kot v preteklosti. Kot konsar-vstlveem ln liberalcem sa je ala-bo godilo tudi komunistom, ki so dobili man] glasov kot pri zadnjih volitvah. Prvič v zgodovini so dobili laborltja kompletno kontrolo nad mestno vlado v Uradfordu. a
Za volitve le vladalo veliko zanimanje v vseh krogih radi ra-dovednoatl, v katero smer pt*e politični veter. Rezultat je Jaaen tudi torijcem ln liberalcem ln Je nedvomno m/iogo pripomogel, da ni prišlo do obetajoča nezaupnice v parlamentu radi vlad*
občinske volitve sa politični barometer, ki je v tem slučaju naklonjen laborltom.
V deželi vlada splošno mnenje, da bi laborltja dobili abaolutno večino v parlamentu, ako bi prišlo v kratkem do vladnega poraza ln do novih volitev. Konser-vstivci in liberalci so primora-nI čakati ugodnejšega trenutka za prevrat vlade. Kdaj pride do tega, poatoje različna ugibanja. Izgledi so vseeno dobri, da bo MacDonaldova vlada na krmilu vaaj eno lato.
Odlok preti tajim državljanom Sen Dfego, CaL — Državno
sodišče je odločilo, da Ima vlada pravico določiti v>ontraktth sa vladna dela, kdo sme delo uprav. Ijati. V tem slučaju Je vse! neki kontraktor, ki po večini uposluje Mehikance, prlslv na sodišče proti določbi, ki pravi, da morajo oprsvljstl v kontraktu predvideno delo "le državljani", oziroma Je Iskal sodnljske prepovedi proti teki določbi. faCJSč«* Je prepoved odklonilo In Jevob«nem izreklo, da ima vlada pravico favorizirati državljana v primeri z nedržavljani.
Kršijo osemaral zakon Kan Deigo, CaL — Gradben!
kontrabtorji se dosti ne ozirajo na delaveka (»stava. Mizarska unija zahteva, da se kontraktor-jl drže osemume postave tudi pri gradbi šolskih poslopij Ob-lastem Je predložila 94 slučajev prestopkov postave, ki so ss izvršili samo na enem poslopju.
Znižali bodo zvezne davke
Waahington, D. C. — Zvezni sakladnlčar MeUon Js na-snanil v sredo, da adminiatra-cija v kratkem predloži kongresu načrt snižanja dohod-nlnakaga davka sa $160,000,-000 letno. Predsednik Hoover priporoči znižanje prihodnji mesec, ko ae otvori redno zasedanje kongresa. Dohodki aveane vlade ao teko naraatlt, da ae lahko anlžajo davki.
Paakviaja a trlagla-
Aa narek n lalaraiss
iv vvvanu ivimnnvu
Katoliški, proteetantovaki In ju-
dovskš duhovni konferirali
Cambridge, Mass. — Vač ko 400 katoličanov, protestantov in Židov, med katerimi Je bilo mnogo duhovnov vseh treh religij, je ta teden konfarlralo na tu kajšnjl harardskl u nI verni \ svrho, da poiščejo pota in sred stva sa medaebojno toleranco (strpnoet) v ameriškem Javnem življenju. Zborovski so al naj prej brali dolge lavite in ai oči taU ' grehe netolerantnosti. Glavno besedo^so imeli duhovni. KatoljšKi govornik Ja pribil graha političnih suhačev na rovaš protestantov, Židom ja pa očital, da ha rešpoktirajo katoliških dogem. 2ldJe so očitali katoličanom, da jih še danaa dolže, da ao umorili Kfistusa. Tako Je tekla robate debate dva dni.
Končno so sa sporazumeli, da poskusijo s deklaracijo "tolerantnosti." Sestavili so Isjavo, v kateri pravijo, da politične, socialna In ekonomske diskrimi naclbazirajo na verskih
amarižko ustave In ameriško republiko v nevarnost. Dalje so Izjavili, da so "temelj na razlike med tremi verami sedava vasti med Individualno dušo In njenim stvarnikom (karkoli to^pomeni!) in vslad tega ae morajo te razlike v
splošnem re-
<M*iktirati In na smejo ovirati kooperacije vseh treh cerkva pri podvsetdih, ki so v korist blagostanju občinstva"
Ko so si to povedali in zapisali, so aa raašl|, da — nadaljujejo staro politiko netoleranae. V "večnem" Rimu že na podpišejo te Isjsve. Tam ža ni rešpek-ta za proteatantovska In Judovska rsallka.
GRAJENJA NEBOTIČNIKOV
Varjenje želesnega ogrodja Izpodriva atari sistem ropotajočega ablJanja. Pri tem ao prlaadetl delavci
Chlcago. (F. P.) — Največje priče Induatrijake Amerike dvajaetega stoletja so nebotlčna poalopja, ki raatejo po vseh večjih mestih. 2lle in kite nebotičnikov tvori močno železno ogrodje, katerega Iznajdba Ja v prvi vrati odgovorna sa gradnjo več sto metrov visokih poslopij.
Tudi v gradbenih Industriji Je prišlo v zadnjih dvajaetih letih do velike revolucija, predvsem s sestavi jen jem želesnega ogrodja. Pri tem igra glavno vlogo 'Vel-dar" ali varilec želesa, ki s električnim aparatom Izpodriva ro-I«otajočega "riveterja" in njegove pomočnika, ki abijajo skupaj močne Jeklene trama ln tračnica.
O tej najnovejši Iznajdbi ima članek v novemberski številki revija "Popuiar Sčlentifjo Month-lv" pod naakivom "Weldlng The Sllent Bullder." Ta članek največjega pomena sa gradbene delavce, ki gotovim strokam napoveduje amrt Prlaadetl so v prvi vrsti rivsterjl, sa ka-tore nI maate na poalopju, ki Je zgrajeno po novem načinu.
Radi velikega ropota v s vasi s ubijanjem železnega ogrodja Jih gotovo ne bo nihče pogrešal. Pokušati kladivo na stisnjeni srak je sadnje, ki prlja ušesu. Tudi nI iirijetno za Šlvoe, ki ae ob poalu-AanJu vznemirijo ln človeka delajo nervoznega.
Dedič milijonov poročil deklo
New York. — William W. Willock. 22-letnl sin Urfkege magnate, ki Ima podedovati ato milijonov dolarjev, Je zadnje dni pobegnil z doma s očetovo hišno In potem Je aporečll očetu, da se je t njo poročil. Stari Je hud, ds kar poka Jeae.
■ inpM nimi Is^sm^vMa
Tovorne ladje bodo plule v ruskih vedah
Wsshlagtea, D. C. — Vladni plovbnl odbor Ja 18, t. m. prodal aovjetskl Rusiji 80 tovornih parnlkov iz flote vladnih ladij, ki teže v ameriških lukah že od časa vojae. Parnlki, ki so bili prodani sa $1,165,000, bodo pluli med Leningradom in Črnim morjem ter med VladivosU&om ln Petropavloskom na Pacifiku.
Kupčija ae nI isvršila direkt-no med ameriško vlado In aovjetl, kajti oflclelni Washington še vedno "ne pozne" sovjetske Rusije, pač pa a^ bUa ladje pro-done John G. Ohsolu, direktorju Amtorg Trading koippanije (Ameriško ruake trgovske druš-be) v New Yorku. Ohaol Je natural izlran ameriški dr*av)jan In tranaakcija Je bila toref pravilna v vaeh oslrih.
lili vlado, da ae Je prlšele zanl mati za njihov goepodaraki položaj In da Je napravila prvo geato za odpomoč. Privilegiranim slojem aluži ameriška vlada že vo-volj dolgo.
Tlpograflčna unija se praaiH v Wemhlngton7 Washimgtom. —- Tlpograflčna u«i(ja ss Je obrnile za Informacije na avojo tukajšno postojanke t ozirom na udolimiati v slučaju, ako preseli svoj glavni stan Is Indianapoliee v Washington. Lokalna eaija je predsedniku odgovorila ugodno. Radi tega postaja »•ožnoet, da bo Waahington v SlHInJI bodočnosti glavno mesto tudi ti|><«z*f«r.
telesnega ogrodja nI aplicirana samo na grajeeje nebotičnikov
In drugih "flreproof" poslopij, marveč tudi na grajenje želes-nlh mostov. Jeklarske delavce bo mogoče zanimalo dejatvo, da so pri grajanju moate pri Chicopee Fallsu, Mass., porabili radi novega sistema polovico manj Želesa kot bi bilo potrebno, ako bi bil most zgrajan po atarem načinu.
V tem ozlru nov sistem torej pomeni tudi veliko vsrčevsnjs, ki bo Jsko prizadel Jeklarska delavce. Manj železa pomeni manj dela In manj dela pomeni vač brezposelnosti in več pomanjkanja ter skrbi, ki ste v svesl s prisilnim brezdeljem. Clsnek napoveduje velike spremembe v gradbeni Industriji, kadar pride nov sistem v splošno veljavo,
Državna federacija apeNra sa
Kafelgh, N. C. — Rkseku'iva državne delavske federacije a-pellra na aenatorja Simsona in Obermana is North Carollne, da podpirate WheelefJevo resolucijo za prslskavo tekstilne Industrije. Da ni že prišlo do pretakava, ata največ odgovorna te dva senatorja, ki v aenatu zastopate tekatllne barona. Kkaekutlva pravi, da nima federacija nobenih zvez s komunisti, ki so aktivni s svojo unijo na Jugu.
Zahtevajo podržavljen Je cest sik Mesnic
ft. louis. — Centralna delavska unija Je naložila upravnemu odboru, da izdela načrt sa podr- . žavljenje cestne železnice. Vzrok zu to zahtevo Je velika nezadovoljnost med delavstvom proti privatni železniški družbi. V zadnjih treh letih Je povišala voa-ne cene že Jrlkrat, pred kratkim pa so bil! želsaničarjl opeharjeni po razsodišču, ki Js odločilo v mezdnem sporu v prid drušbi.
Cerkvsae knjižnica zgorela
Montreal. Que., Kanada. — 60.000 knjig Je zgorelo, ko Je potar uničil 12. t. m. katoliški seminarij Hv. Jošefa s veliko knjižnico vred v Three Rlver-su ftkoda ae eeai na pol milijona dolarjev.
Glasovi iz naselbin
in
PROSVETA
thk enughtkwmknt u asilo n lssfwwa	«aeodms rouros-
1.I. AJIIIAJ a»	MJE jtuKOTB
tMT-M
,-j „umiri fcr Hw *>■■»—
TSTÏTitT JmT- HhU.
" w Ju WU>, •*« ■ H W.1 « i-
m, ter Im	i
PtOSVKTA UwMste Aw.. CMmwm
MEMBER of tks MCDEKATEU
■■ n « —
M »rUMT (0«fct 11*») K, fc « I» •
Kaj pomaga!
Svsrilo
Zmaga našega kandUlaU
Krayn, Pa.—V Prosvetl je bilo že poročano, da Je bil br. rr. Naglič kandidat za okrajnega nadzornika, ko je dobil nominacijo v primarnih volitvah. Pri splošnih volitvah 5. novembra Je zmagal, kar je dokaz, kaj vse se lahko napravi in doseže, ako se združimo in delamo složno. Bes je ta zmaga le mal drobec, vendar pa tudi to nekaj šteje, kajti, ako se ne motim, je naš br. Fr. Naglič prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v tem okraju v javni urad. Da Je bilo potrebno precej agitacije in stroškov, da se je dosegel U uspeh, je razumljivo Bratje ln sestre, na dan volitev ste pokazali svojo zavednost hi ste se zayzeli za svojega kandidata, kar je popolnoma pravilna Vsake volitve so za nas pomembne, kajti naš g!ae šteje ravne toliko kot glas privilegiranega sloja, ako se ga pravilno poslutimo.
Br. Frank Naglič je bil kan dldat na republikanski Usti, ker nismo imeli socialistične. Mor da b? kdo rekel, da smo precej čudni socialifti v tem kraju, ker
p«i Ali
kakor pi-
«The Advance," glasilo krojsške unije, svari delavce pred igranjem ^ borzi LiHt pi-še. da Je delniški polom zadnjih dni dobra šola «i vse <one mezdne garače, ki nosijo svoje prihranke borznim mešetarjem. "črnim torkom* — ko je bi ne pomagalo dosti, kajti iL janec — se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Danes pa, ko jih toliko leti v Jami na "dnu bor-ze", bo morda pomagalo. In listtfcttčei "Kap out of Wall Street I" "Proč od Wall Streeta! Tam ni mesta za delavce."
Težko če bo kaj pomagale. Pijanec se res sprsobrne, ko se v Jsmo zvrne, ampak to pomeni, da mora Iztegniti pete — in tedaj Je šele trezen. Ako to velja tudi za borznega Igralca, sa bo streznil šele potem, ko izvrši samomor.
Dokler ostane ksplUllstiČni sistem pri živ-ljenju, ostane tudi špekuliran e ln igranje vseh	HS	On
vrst. Dokler so veliki kapitalisti na svojih vi- f^^^nXwredno šokih tronih, toliko čaaa bodo nezavedni milijo- ^
ni napenjali vae avoje moči, da se zavlečejo na i «MOPUHtt do ostai moz oeaeo višji klin. Povprsčni ameriški delavec sanja, da Js tudi on lahko kapitalist — ali vsaj pol kapltalleta. Drugega Ideala nima. To Je njegova neereča.
omenjeni listi. Ali temu ni tako i 9^0 bi bili postopali drugače nai kandidat bi ne bil . zmagal ker *je republikanska stranka najmočnejša v Cambria okraju Drugega nam ni preostajslo, kakor poalužlti se republikanske liste, da je bil uspeh mogoč.
Našemu kandidatu Frank Na-gllču čestitam na izvolitvi in mu želim veliko uspeha v uradu, katerega je dobil. Njegovo prepr čanje bo oetalo kakršno je hllo
B3 je lep pogreb
Včeraj Je Proeveta beležila dejstvo, da Je med onimi, ki so skrahirali na b^rsl ln si potem pognali kroglo v glavo, tudi newy©rški bankir James J. Riordan, oeebni prijatelj Al Smt-tha In velik steber demokratske stranke.
Poročilo o njegovem pogrebu nam pove, da Je bil Riordan tudi dober katoličan. Pokopali so ga s peto črno mašo v cerkvi Sv. Bernarda v New Yorku ln slovesen pomp na poko-psllšču je opravilo več duhovnov. Bivši governor ln predaednlškl kandidat Smith je tudi šel za pogrebom. Voditelji cerkve so pojasnili, da si je Rlordsn vzel življenje v "hipni blas-nostl," zato je bil deležen cerkvenih čaatl ln obredov. Po naukih katoliške cerkve je aamo-mor smrtni greh, nI pa neben greh, če se katoličanu "zmeša", da ne ve kaj dela.
Stvar je v redu. Vprašanje hipne blaz-noetl je postransko. Lahko je ln nI. Verjetno je, da bankirju, ki safučka milijone na borzi, ni lahko pri srcu niti pri pameti. Teorija modernih peihologov tudi je, da človek, ki lsvršl samomor, ^ mora hiti kolikor toliko abnormalen.
Važno je le to, da še od nekdaj vaak katoličan — posebno, če Je bogat, vpliven In pro-minenten — znori, ako el sam vzame življenje. Naaprotno pa agnoetlk ali atelat ne znorl 1 Ako al ta vzame širjenje, Je to storil aamo zaradi tega, kar ni imel prave vere! Ta piaana logika rimskih gospodov je važna.
ker je mož na mestu. Rojaki, m ns smemo spati dalje, temveč pojUjimo svoje zmožne ljudi v u-rade, kjerkoli se nam nudi prilika. Res je, da je vsak začetek težak, a vse ss premaga, treba je le vztrajnosti pri našem delu. Pustiti moramo na strani vse mržnje in dosegli bomo marsikaj s pomočjo nsših slovanskih bratov, kar je bilo dokazano pri volitvah 6. novembra.
Ljudje slovanskih narodov so postavili Ameriko na noge, ker so opravljali najtežja industrijska dela, vsled tega pa so tudi upravičeni do besede v javnih
zaslovela po vsem svetu, ker smo majhni po številu, moramo biti hvaležni našim u-roetnikoro. ki prihajajo iz stare domovine in nam s svojo pesmijo pridobivajo ugled med drugi -i narodi.
Umetnik je ain slovenske matere in ne potrebuje nobene agitacije, da bi ga kdo poveličeval potom časopisja, kajti vsak, ki se je udeležil njegovega koncer ta, more pisati le resnico, kakršno pevec tudi zasluži. Banovec nas je posebno očaral s pesmami Ko so fantje proti vasi šli," "Moje ženke glas," "Sem se o-ženil se keeam" ln "Sem fantič Iz zelenega Stajerja." Ko je končal te pesmi, je žel velikanski aplavz in odobravanje. Občinstvo se ni moglo pomiriti in moral jih je ponavljati. Dvorana je Lila napolnjena in vsi smo z našim umftnikom vred uživali krasoto naše pesmi.	* ,£il
Ne smem pozabiti gostoljubnih rojakov iz Beseemerja, Pa, ki so se udeležili kongarta stoodstotno. Takoj po koncertu so se pogovor^ z Banovcem in ga povabili v Svojo noselbino. Do-kandidaU na ločili so, da se koncert vrši na
™ " 111 1111 '»—"	-	„__t «__m m
starega leta večer, ako bodoTlo-
bili dvorano za ta večer. O tem bodo pozneje poročali v javnosti. Omenim naj tudi, da se nas je nekaj rojakov odpeljalo a pevcem v Library, Pa, na koncert. Prireditev je bila uspešna in tudi tukaj je bil naš narod navdušen, ko je slišal lepe slovenske pesmi. O. Banovec je moral spremeniti svoj program ln je zapel nekaj pesmi, katerih ni imel na vsporedu, in nekatere je moral ponavljati. Tukaj smo doživeli nov dokaz, kakšnega pomena je naša pesem, ako jo poje umetnik.
Po koncertu smo se ustavili pri g. Ambrožiču, kjer smo bili izvrstno postrešeni. Tam smo se tudi sešli z rojakom Erženom in njegovo družino. Eržen je velik ljubitelj naše pesmi. Hvala vsem zs gostoljubnost ln postrežbo.
Odpeljali smo se zopet nazaj v Oirard in g. Banovec je bil gost nuie hiše. V družbi našega u-metnika se človek dobro pdčuti in pozabi na vse skrbi. O. Banovec je zelo dober družabnik in mi ga ne bomo kmalu pozabili, lutkor tudi on ne nas, kot se je Izrazil. Naša naselbina se mu je
AL DlchU-lgaatus:
Kak« |s dssst z rszvojss
Metale je dokazal v nekem primeru, da je bil na Kummerjevih preparatih izsledek poslikan s tušem: Bertalanffy pravi, da ni meči dvomiti o Kummerjevi poštenosti, ni pa znano, kako je V zgodovini naravoslovja je j nastala ta prevara. Kummer je bil velik trenutek, ko je Darwin po tem razkritju	J»™*
objavil svojo znamenito knjigo mor. Kljub vsem n^spehom, s •O razvoju vrst". To delo i» katerimi so se končali dosodanj» uoznejši spisi njegovi in njego- poizkusi, pa ne moremo reči, da Tnaslednikov (Haeckla l. dr.) bi bil lamarekizem že premagan, so utemeljili in mogočno izpo- Njegova največja prednost jc oolnili razvojno (evolucijsko) to, da je poudaril razvojno zmož-sa dalje ob- «ost organizmov ; razvoj "od o živalstvu I "menjačice (amoebe) do človeka" je neprestano grmadenje dedno pridobljenih lastnosti.
Dalje se je v novejšem času tf-veljavila teorija o mutacijah.
i teorijo, ki od tega časa dalje ob- nost organizmov; razvoj vladuje vse vede o živalstvu1	*-^ ;
in rartUnstvu. -aa
Razvojna teorija, namreč nauk o stopnje vitem razvoju in u-sovrševanju vseh organskih živi, je po članku Bertalanffyja v Zanimivo je, da je nastala prav
PETEK, 15. NOVEMBRA.
Clevelandske opazke
Beleži Tone Podgoričan
Sclentia" logičen posledek vseh -¿otoških in rastlinoslovsklh spoznanj, tako da danes ni več dvoma o tem, ds je ta teorija pravilna in resnična. Vidimo, da novi poedinci (individuji)
za prav zaradi nepravilnega U-l mevanja dejstev. H. de Vriesl je našel v Hilversumu na Ho-l^ndskem neko rastlino (Oeno-I thera lamrackiana), čije potomci so se silno izpremlnjali; te iz-5
vznikajo s ploditvijo, da so za- premembe so se pokazale dedič-radi krvnega sorodstva podobni ne. Na tej podlagi je razvil de starlšem, a da se vendar do ne- Vries teorijo o mutacijah, iz-
kc mere razlikujejo med seboj To razlikovanje, neznatno
premembah, ki se čeato pojavljajo pri potomstvu in ki so Kot!
majhnem času, ki ga preživlja nove vrste takoj dedne. Pozne-človeški rod, je pomemben čini- je se je pokazalo, da je bila ta telj v vsej zgodovini žive priro- živ potomec, mnogovrstnega kri de in nas vodi k spoznanju so-|žanja in dozdevne mutacije so
Al Smithov poraz pri minulih predseda. ških volitvah je baje mnogo pripomogel k ffcji aku slovenske politike v cleveland.sk. m 4 * striktu. Vsaj A. D. tako pravi. KarbiJaiIJ vedel, je to, kaj ima Al Smithov poraz opraviti s slovensko lokalno politiko v Clevelumiu? Tn ditev A. D. se mi zdi preveč neverjetna.
Kako nas je mogel doleteti tak poru, I zdaj vprašujejo naši poklicani in nepoklicn i voditelji- In zakaj je skoro polovica slovenski!1 volilcev ostalo doma, mesto da so se udeležili J volitev? Čudno vprašanje! Ali ni naAe lokal-f no časopisje že mesec vnaprej trdilo, da nobJ den od slovenskih kandidatov v 4. distriktu nt bo zmagal, da je to nemogoče? "Volite vse m. j še kandidate, izvoljen tako ne bo nobeden* bližno tako so 'spodbujali' naše ljudi v 4. | striktu. Ali je potem čudno, če so ljudje i j
bili vero v zmago t^r se vzdržali volitev? . —
Naša, delavstvu "naklonjena" E. se je zel«) slabo postavila v prošli volilni kampanji. Izd«.j dalo je, da je popolnoma izgubila glavo.
"Satirik" pri A. D. je pokazal, da zna originalno — ogaben. Ali je to dokaz, da A. &] smatra njene čitatelje za take živali, ki so pri. I pravljene požreti vsako, še tako ogabno nemuJ nfjo, kI se jim.servira? Moji ženi se\je A. D.i| z dotlčno "satirično" packarijo tako zagni
.odnosti in razvoja raznih vrst | bile samo cepitve na prvotno vr-1 J*	fe nf V*™ 1?lkJdar več 71
Izsledki proučevanj in raziska- sto. Vzlic temu se je podmena Mao vsi ljudje tako trdtt^Jd^evkotgj vanj embriologije (veda o razvo- o mutacijah dolgo držala. V nje- dJe o*0" A- D!
ju zarodkov), v primerjajoči a- nem smislu organizmi sami išče-natomiji in palaeontologiji (ve- jo okolje, za katero ao jih pri-1 dl o izumrlih, prastarih živalih pravile mutacije. Tako so n. in rastlinah) tudi potrjujejo jamske Živali alepe. Toda njih razvojno misel, tako da je danes slepota ni nastala po tej teoriji | ta teorija na osnovi zbranega tako, da bi se te živali naselile
gradiva logično nujna.,
v jamah in ondi ¿bog 4olgotraj-
Drugače pa je s tako zvanimi nega življenja v temi dedno is-1 specialnimi razvojnimi teorij^ ffuMle vid, marveč narobe: po-1 mi Tu je še vse polno vrzeli, Javila se je slepa mutacija 1n nejasnosti in negotovosti. Razi- «vali so našle jame kot za se
skovalci so skušali napraviti nekake rodovnike razvoja, t j. določiti vsaki dahes obstoječi živalski ali rastlinski vrsti njene davne prednike, iz katerih se je razvila do oblike, ki jo poznamo danes. Po «Abelu pa imamo
primerno okolje.
Pozneje se je pokazalo, da' so I mutacije majhne ln malo pomembne razlike, ki nam lahko I razložijo kvečjemu nastanek [ stalnih zvrsti ali vrst, ne morejo pa nam pojšsniti nastanka več-1
zgolj S—7 rodovnikov, ki so ko- jih sistematičnih skupin. Muta-llkor toliko zanesljivi. Vzrok je cije tudi težko razločijo nastanek | v tem, da se je izmed posamez- bolj kompliciranih organov, n. nlh organov razvijal vsak sko- pr. očesa. Tu so se morali vsi ( raj po .svoje, tako da je n. pr. sestavni deli (mrežnica, roženi-rodovnik kitov drugačen, če ga|ca, leča i. dr.) razvijati harmo-|
Rev. Trunk postaja radoveden. — Ti J mi je povedal Joža. Izgleda, da bi se rad osebno seznami) z mojo malenkostjo. Well, men pa ni prav nič za njegovo poznanstvp. Takih čvekačev in zavijačev kot je on že tako pre-več poznam. Cleveland jih je poln in sem njihovega čvekanja že davno sit. Na vprašanj«, kaj sem, pa lahko odgovorim, da sem potot delavec, ki živi od dela svojih rok in ne parazit; ki živi od tujega dela. Sicer pa vse to g. Trua. ka prav nič ne briga!
G, Trunk tudi pravi, da je moja kritiki pod vsako kritiko. Haha! Kritika, ki je pol vaako kritiko, pa je le vredna poldrugo koloni Trunkove kritike! Ne vem, če je še kje na »ve-tu kak podoben 'filozof, ki bi se znal tako imenitno česniti po butici kot se zna mr. Trunk? Malo verjetno. Vse kaše, da ae je častiti gospod popolnoma skregal z vsako logiko.
SPOMIN NA PASTEURJA
uradih. Sicer Je res, da bo po- priljubila. Rojaki so ga prosili, polna zmaga prišla Šele a socl- naj priredi pri nas še en koa» alrtlm preobratom,'alt to se ne cert, predno se poda v staro dobo Izvršilo s enim skokom. Tre. moylno, kar Je pevec tudi oblju-
Heakcionarni senator Moaes je rekel, da so "radikalni" senstorji osli. Moses ni mislil demokrstov, ki imajo oala za simbol svoje stranke, temveč Je mislil takozvane republikanske re-bele kot so Borah, Brookhart itd. TI so bili seveda užaljeni ln v senatu ao grmeli protestni zaradi oalov,
Humorist Will Rogers vprašuje, kako morejo biti šele oall užaljeni. Ameriški osel na zapadu drži veliko na avojo čaat....
Vatikan je izdal nov Indeka prepovedanih knjig v Italijanščini. (Mogoče bo zdaj italijanščina uradni jealk avete cerkve!) &000 knjig je pre(K>vi*danih. Danea to ne pomeni nič. Vča-si Je taka prepoved pomenila, da ae mora knjiga zapleniti pri trgovcu ali v knjižnici In aež-gatl. Cele knjižnice ao Šle v pekel. Pravkar čl-tamo citat Iz dnevnika nekega Apanskega mlet-jonarja. ki je zaplaal. da je v Mehiki "Sbral 4000 hudobnih knjig ln Jih setgal na Javnem trgu v Tikalu na veliko Žaloet domačinov."
Zgodovinarji, ki tožijo o izgubah zapiskov, imajo vedno |«*|vko eodbo o Vandallh b\ vanda
ba bo še veliko dela in šrtev, da se to uresniči. Gotovo je, da bo enkrat prišel dan preobrata, da bo ljudetvo pričelo misliti s svojo glavo. Kolikor v večji meri se bomo družili z drugimi narodnostmi, toliko hitreje se bo naš cilj uresničil. Za sedsj ns vtdin> druga poti do napredka kot da se v lokalnih volitvah pridružimo večini in potienemo naše delavske Kandidate v urade. Dru gega Izhoda nI in javnost naj nam bdpuat! naš mali greh. 1
Glade dela ee ne morem posebno pohvaliti. Rovi so pričeli obratovati nekoliko bolje in kakor po večini premogarskih naselbin, amo bres organizacije; kljub temu smo mirni, ker ni • imtre poti ln ker naši bosa je ni so preveč hudobni. Tudi v društvenem Življenju ni poeebnih sprememb. Kampanje za nove člane ne moremo voditi, ker v tem kraju ni velike Industrijs. Dela se le v par premogorovlh.
Baš ko sem pisal te vrstice, sem prejel poročilo, da se je pri Ucmanovl družini oglaaila štor kija In je tam pustlls krepko hčerko. Iskrene čestitke družini Henrik Pečarič
lih.

Kritik Trunk je napisal dolgo kritiko neke kritike, ki Je "pod vaako kritiko". )(er smatramo. daje Trunkova kritika pod vaako kri-tik o — naredimo takoj piko.
Glrard, O. — Koncert našega «Mlličnega opernega pevca Sveto-zarja Banovca v tej naaelbinl ie imenitno uapel. Takoj s prvo pesmijo "Kje Je moj mili dom • a* Je oavojll arca poalušalcev Publika ae Je vživela v melodijo kraane peaml, ki Jo Je zapel naš umetnik. G. Ha novcu ne prihajajo peaml aamo Iz grla, temveč tudi Is njegovega arca In duše Prišel Je med naa Iz stare domovine ln nam prinesel hieere naše narodne peaml. na katere siho lahko ponoenl, ker ee lahko koaajo a peemaml drugih nartv dc.v. Ako bi bil naš narod večji, ako bi štel milijone, bi naša
bil.
Rojaki širom Združenih držav, povabite našega umetnika v svojo sredo, dokler je še čaa, in prepričan sem, da bo vsakdo zadovoljen, kdor bo slišal petje našega slavčka. Mi ne smemo dovoliti, da bi se nsše umetnike preziralo, temveč moramo gledati, da dobe ugled tudi pred A-merlčanl. S tem jim bomo lahko pokazali kaj vse premore naš narod.
2upan našega mesta se je Jako povoljno izrazil o Banovcu, ko aem ga mu jaz predstavil in dejal je, da emo lahko ponoenl, ker premoremo take pevske moči. Rekel je, da se bo prav gotovo udeležil drugega koncerta, ako ga priredimo v naši naselbini. Pozabiti ne smem rojslta J. Matekovicha, ki je prišel iz dalj-ne Gowande na koncert. Vsa čaat mu.
Dne 23. novembra bo imel g. Banovec koncert v Barbertonu, O. Tamkajšnjim rojakom bi I riporočal, naj ne zamudijo pri* like ln naj pridejo na koncert, ajer bodo dobili veliko duševna-ga užitka. Končno želim umetni* ku še mnogo uspehov. Naša p#» sem naj doni v čaat slovonska» mu narodu po veeh naših naael» binah v Ameriki. Na evidenje v Barbertonu l
John Dolčlč.
sestavimo po kltovih okončinah in drugačen, če se oziramo n. pr. na ofeobje.
Vzroke razvoja nam skušajo pojasniti trj glavne teorije: dar-\vinlzem, lamarekizem in muta-cionizem. Darwinlzem uči, da so med potomstvom istega para razlike; Če so le-te koristne v boju za obstoj, tedaj dotični po-edinec preživi svoje sorojence in prenese posebno dobre lastnosti na svoje potomstvo; tako se v nadaljnjih rodovih te lastnosti čedalje bolj izpopolnjujejo ln dovršujejo.
Ta podmena se danes močno pobija. Tako n. pr. navajajo, da v boju za obstoj gre bolj za poedinčev položaj (situacijo) nego sa telesne lastnosti. Nave-dlmo tale primer: Ce se dogodi železniška nesreča, ne ostanejo nepoškodovani ljudje, ki imajo najmočnejše kosti, marveč tisti, ki so sedeli v vlaku na najbolj u-godnih mestih. Dalje se ugovarja, da majhne razlike (in za
nično, tako rekoč v eni smeri, I soglasno; noben del ni smel prehiteti druge ali zaoetati za njimi. Ce pa proučujemo izumrle | vrste, vidimo, da v razvoju ni bilo takih skromnih stopenj, ka-1 kor so nam jih pokazali razni poizkusi z mutacijo (n, pr. Bau-| rovi poizkusi ali Morganovi z! Drosaphile).	*
V splošnem lahko trdimo s| Filipčenkom, da nam doeedanje teorije morejo razložiti kvečjemu nastanek drobnih razlik, ne j morejo pa nam pojasniti, kakoj so se razvile sistematične skupine. Tega nam ne more pove-1 dati niti nauk o dednosti (genetika), ki se takisto bavi zgolj z manjšimi razlikami. V zadnjem času se pojavljajo teorije, da je vsa raznollčnost organskih oblik j nastala s kombinacijami neka-! terih dedičnih lastnosti, kakor n. pr. pestrost blaga vsega svetal razlagamo z nekolikimi (9Vi) shematičnimi prvinami. To pa|
Veliki učenjak je potrkal pri vdovi Bo» cicautovi, lastnici trgovine Bon Marche. Tu pa ne vedo, naj ga 11 sprejmejo ali ne. "Neki star gospod je," reče dekla. "Je U tisti Pasteur za pasjo steklino r Dekla gre vprašat. "Da,H pritrdi Pasteur. Nato vstopi. Razlaga, di
snuje inatitut. Polagom oživi, se razgovori u
se oduševi. "Vidite, za to sem si nstrdil nalogo, da bom nadlegoval debrotvorne osebe, k* kršna ste vi. Najmanjši prispevek ..." .
"I seveda!" izusti Boucicautovs v enalo zadregi kot Pasteur. In med brezpomembni«! besedami vzame zveščič, podpiše ček, ga Pogane ter pomoli Pasteur ju. "Hvala, g<*pt preljubeznivi ste!"
Ozre se na ček in zaihti. Zdaj pa še <** v jok! Cek je bil zk milijon frankov.
TULVČ RIBNIK
Eifel, gričevje ognjenlškega izvorajr!Pj renju, ima slikovita jezerca v divjih n pe«trw okoliših. Eno, ki nosi značilni naziv mar (Mrtvaška mlaka), ima sedsj neko polnost, ki plaši stanovništvo tiste kra ine. £ mrzlo do dna po cele ure strahotno r ove ^ mnevajo, da gre za prepih pod ^JemU «
vm,jm, ub iimjhuc 1BtllRC v,tl bi pomenilo, da bi morali razvoj-.------- — , .	.
te gre vsaj v začetkih razvoja) «o teorijo sploh savreči, zakaj veter povzroča peklenski trušč, k1 kp nimajo posebnega pomena v bo- nekaj drugega je razvoj in ne-| jakost in kakovost ln se sliši ns kiiomeirr
ju za obstanek. Naposled je
1» let ječe radi SS
New Bedford. Maaa. — Pet-najatletni deMc Harold W. Cul» ha ne Je bil te dni obsojen na lt let sapora, ker je udaril neko ženeko po glavi s kosom cevi in jI vzel 36 centov Iz ročne tor» btee.
Prestonburg. Ky. — Štirinajstletni lamorček Bennie Hal je bil lt. t. m. obsojen aa 21 let zapora, ker je v družinskem prepiru uetretU aoaeda.
res tudi to, da vse lastnosti nekega organizma niso zanj zmerom koristne. Isti cilj se lahko doseše s raznimi srsdstvl; konj in prežvekovalci ae hranijo s travo, toda samo prežvekovalci imajo bolj kompliciran želodec. Teh In podobnih primerov nam Danrinov nauk o naravni izbiri ne more pojaaniti. Nauk o dednosti je nadalje pokazal, da o-tegne Izbira prinesti v neki populaciji premoč is vestnih ras, toda te rase morajo še Imeti svoje dadne lastnosti: tu torej naravna izbira odbira, toda nove-ga as ustvarja.
Lamrtkizem. trdi, da se or-rsnaka bitja prilagojujejo n ravnost svojemu okolju, se pod njegovim vplivom ispreminjajo In prenašajo te izpremembe na ]>otomatvo. Spor zaradi lamar-cklzma ae prav sa prav vrti o-koll spora o tem, ali ae laethoetl, ki al jih pridobi neki poedlnec. prenašajo dedno na njegovo potomstvo. V zadnjem času js delal take polzkuae tragično preminuli P. Kummerer. Njegovi poltkuai pa so MU podvrženi strogi kritiki In ponovljeni; obnesli so se aamo delovat G. V.
kaj drugega kombiniranje izve-] stnih lastnosti.
Ce pa je razvojna misel logičen posledek vsega, kar vemo o | organizmih je umljivo, da mora | biti v teh kritikah razvojne misli neka napaka. Ras vidimo, da da tako svana mikroevoluci-ja, t j. razvoj manjših razlik, razložiti z vsemi doslej uveljav-ljenimi razvojnimi teorijami (t j. z izbiro, prilagojevanjem in j mutacijo), da pa ta razlaga ne zadostuje pri tako zvani makro-evotgslji, t j. pri razvoju vsega Živsnkaga in rastlinskega sveta. Ne preostaja nam potemta- j kem nič drugega nego da smatramo stopnjeviti razvoj življe-| nje za osnovno lastnost življenje sploh. Pri tem, kakopak, ne gre sa mistiko, marveč sa pri-rodnl zakon, Id bi se dal statistično dokazati.
Genetika naa uči, da prenašajo lastnosti na potomstvo teles-1 ca, ki jih Imenujemo geni. Pol vsem tem smemo misliti, da ti geni niso nič stalnega, marveč da se (spreminjajo in ustvarjajo novi. Tako na novo ustvar-j jeni geni pa povzročajo t organskem sveto nove večje razlike I (Dalja aa S. etraaL)
ljubezen Je vredna tisočak le H Mrs. Anna Williams je mladi. Vdova dolgih let se Je že dolfO»£ svoji stari in temni hiši. Zato je m.jl l^ aolnce posijalo v njene sobe, ko je zsčeM»^ ti k njej v vas Peter Felde, mM K j* g je poeedal na njeni mehki zofi. odb.ja ^ ^ piplce in govoril zelo lepo in modro _ cele dve leti je prihajal vsak veft* J tamkaj? lepo in modro govoril, kadd n^ in obraz se mu svetil kakor sUr krožnih p je vdova vsakokrat postavila na mit^ je povabila k večerji. Dve leti Je ta* redno večerjal pri stari vdovi.	^
Ces dve leti SU se pa sešUpred ' 3 Vdove je e solzami v očeh pripovedovan,^ ^ lepo mu je kuhala la stregla vsakjecr JI je Peter obljubil. *¡Jsffl čas. Cas pa nI hotel priti, čeprav je dve leti. Zdaj ae bo več čakala.	&
"L)vt\\ sem njene več«-je, to jr sem ljubil", se je sagovarja stsriMa-pj "Njene jedi so bile dobre - in to Je ^ je bilo dobrega pri njej "	^ i
Porotniki pa so «JS^Jdi »
potem na staro in so zaključili, <!•	^
večerje s starim srcem vdove ^ r. $1500 Plačaj, Peter! —
PKbBVBTX
smolo,
vsem
izijonisti hodijo na sprehod in pogovarjajo o cenah slanine kave ter zabavljajo Čez me-li magistrat*, ki je podražil vo-
»od i. t. d.
fokaj jesen letošnja je mno-doletela brez vsega. Nimajo ii stanovanja niti službe, v Za-pu jih je nad 36.000 brezpo-ph. A kljub temu ni treba klo-' - pravi Zyr Xapula v Ju-
gospodičen. ki bi si želele službe, «talne službe. Vse bi odgovorili na ta inserat, A pogoj je težak: kavcija 10.000 Din. Te bi dobile le one, ki imajo dober glas in do-bre znance, 4e bi si lahko izpo-aodile 10.000 Din, da jih vložijo podjetniku. ,
No — na ta oglaa se je javila pri objavitelju inserata gos-
četa, katerega je zelo ljubila. peč. U cacha ae prinese na mizo Ko je oče izvedel, kaj se Je topla ■ «vežo ametano, mlekom zgodilo, se Je Iztrgal iz naročja U» raboutno omako. Ja II to za-prijateljev, 1(1 so alutlll nekaj res Judovska Jed? Ime ka«e na hudega, in stekel k mrtvaški po- »lovanski Izvor, steijl svoje hčerke. Vzel Je s se Pajki proti stenicam. -- Orš' boj samokres, ki gs Je sprožil ob kb preetollca Atene je bila od ležišču v sence. Zgrudil se Je hI- vselej mesto, ki Je hudo trpelo poma in smrt Je nsstopila še radi stenic. Ze slavni Aristofs-preden so ga pripeljali v bolni- nes nam Je priča za to, a fhu-
Ta zagovor pa ne bo držal, če ne bo mogel drugače dokazati svoje nekrivde. Lahko je res, da ga je hlapec ovadil, ker ga jo bil Ramadan odpustil, lahko pil tudi, da je vsa zadeva resnica in da Je hlapec molčal ker je bil pač hlapec in ker Je bil Ramadan gospodar, poleg tega pa še posla-
>ETEK, 15.
NOVEMBRA.
KO l ISTJ® PADA
mo j, Zagreba — o moitu, ki . |>oleznl trgovine
(Irnrao.l Prav koncem oktobra.
fcj bi pisalU Zagreba? Jesen ptice so šle od nas, m za pti-^ s0 šli še mnogi dovčerajn
KAKO JE DANES Z RAZVOJ. NO TEORIJO?
(Nadaljevanja a S. strani.)
Pokopani fakir
ti izumil električno žarnico. Pa	pri njem, in kavcijo naj prine-
tudi za* to ne bi bilo treba Edi-	se, pa bo imela službo in bo slu-sona, saj zdaj vsi vemo: nobena Uila. Tudi na plačo bom gledal,
"kunšt" ni, spustiti strujo v ste-	da bo pri količkaj marljivosti
kleno hruško, iz kater«, je izse-	napredovala...."
san zrak. A ne? Zdaj ie vsak	I. t. d.
gimnazijalec ve ttj, Dvojko dobi,	Tako ae je slinil "goapod rav.
če ne hj vedel odgovora na vpra-	n&telj", ki je bil — bolj pravil-
šanje, kako je sestavljena žarni-	no rečeno — gospod slepar. ,	.........
"L .. . , . . . .	Mater p. je akrb*o »
Pravijo, da so stvari ob nvi-	ko in ni bila tako kratke
(večje mutacije), ki so začetek 1 Naj privlačnejša točka na pro-razvoja večjih sistematičnih gramu vsakega sodobnega fakir skupin. Te "velike mutacije" ju je pokop Živega ln njegova bodo raziskane šele kdaj v boJ obuditev v življenje. Nekaj fa dočnosti. Alverdes želi, da bi kirjev je te poskuse plačalo .z se vsa pozornost znanstvenikov glavo, n. pr. oni pustolovec v osredotočila okoli proizvajanja Verneuillskem gozdu poleg Pa-umetnih mutacij. To ne bo saj riza in neki Italijan v Argentina- velikega pomenu za reševa-Jnt. Zato publiko ta fakiraki eks-nje teoretičnih vprašanj, mar-1 perlment vedno zanima.
Indijski fakir Thawara bej,
rezultate v Živinoreji, poljedel "
>gi oovvci«jh- xi«viju, u« »u »Ivan uu uvi-iro in ni bila tako kratke parne-1	L ""T2""' ---»^f M if W ustavil v punaj
sedaj na Du- jeri t. j. blizu savske obali vse ti, kakor je mislil sleper. Šla je stvu in vrtn»rstvu-	Novem mestu, se je tudi
Naposled bo treba rešiti še e- produclral s to točko. Imel pa je
koč nima	. -
« življenja. Radičev nasledki dr. Tone Maček sedi v svoji
Ivokatski pisarni in tuhta, k*-. Toda ^ pAr dni je bn že noy , bo na sodni razprav branil	ki ge je glasil uko.k:
ikega tatu alimorilca kako bo	.
*Dil en° 0)ostav 1 jati kajor nt la8tnik zaprt. ua ^' odvetnika vsega hrvat- Jesen pravijo, da je čas za ta-|S"tem to^ratom	smolo!I^	ni v tem, da le-ta| Bojsč se škandala. Je dejal fa-
naroda Teh časov ni več. ke epidemije, ki so huje od na- ker je naletel na pametno gos- živi lalje in udo5>neJe»	klr napoaled: "Nu, zdaj pa poj-
- " ' 1—k pred- p0t 8iCer bi bi, ^ dnl „otovo do. je v tem, da na#tajajo vedno no- de zares", in je legel v rakev
, t,im, ._______ ______,	V lastni- t, j j kje "pisarniško moč" s kav- v* in yUje V*1**»' R»*v<>i »H tretjič. Toda niso ga niti pokrili
.Ltu zagovorništva hrvats- ki morajo potem zapreti štacu- cijo. Pisarniško moč bi pustil, P*0' d* *? n?vi ^J1"} vedn* s peakom ln gemlj0t še se je o-«naroda je moral postati no in gredo kam sedet.	8 kavcljo pa bl pobegnil ter jo tako U8ir°Jen,»l bi ^ organi- giaailo trganje po pokrovu v t
Mk samo zagovornik kakega Tako piše Zyr Xapula in na porabil. Tako pa mu je policija H V	okoljem. Te tJe oglasilo trkanje po pokrovu
enca	kpncu pravi: Nekdo me je v pi- onemogočila nadaljnje sleparije. P«>bn»me bo mogla raz- v tretje. Razočarana publika je
n kaj bi potem človfek pisal'/ smu vprašal, zakaj pišem samJ Pr| policiji pa ne bo veljalarTHfV*	S®dan i P^redila faktrju zelo neprijeten
j napišem, da mora imeti vsa- neaktualne stvari; saj je ven- nobena kavcija.	| poizkusi, n.pr.mnemičnateor^| sprejem po tretjem "vstajenju*,
'o izmed meščanov, ki hodijol^r jesen hud* aktualna. O dr«-1 Loi-i po mestu, legitimacijo, iz- gem pa nalašč ne maram pisati. |n6 od policijske direkcije, si- (Ker tudi ne smem vsega vtak-r se kaj lahko zgodi, da ga ob niti v časopis). Saj ima prav nad ciji zapro? Ali bi pisal o tem? hrvatski pregovor, ki pravi:
preveč skrito je vse to in	čemo> sto čemo>
j bi človek iz noči vlačil na kad je kiša> blato je
,n te stvari?	(Kaj bi, kaj bi, če dežuje,
Rajši kaj o jeseni? To bo bo-	pač blato je);
,fali v Berlinu, ali v Italiji, drugačne. Tam se je baje neke- y hančne zavode v mestu ter se
Makedonci. Zagreb tako ga jutra pojavil na vratih neke informirala o gospodu. Povsod, * - , , L . .	, ^ . . .. .
več svojega politič-1trgovine napis: , | Ho ji povedali, da je "gospod rav-h00*06®' da ** Pri razvoju ohra-	pretesno rakev. Dvakrat je legel
^^m^^m natelj" navaden pustolovec, sle- ™ ^rmonlja med organizmom	vanjo in vsako pot obljubil, da
par, ki mu nobena banka ne za- P okoljem duai posUjajo or-	se bo ^zbudil" čez četrt ure. Pa
upa niti beliča Gospa je vedela nanizmi bolj komplicirani? Se	ni obakrat minilo niti par ml-
dovolj Stvar je prišla Doliciii vei: hariponija med organiz-	nut, ko Je potrkal na krsto in
v roke, ki je "gospoda ravnate- mom in okoljtim p01,Uj,l iedalje prosi1' njlJllldv/lEfJ0*.P0kr0^ da Ija" aretirala ter tako prepreči- fopolpejša. Sapper razlaga to se ne zaduši|e za-
11», da bi še dalje sleparil'ljudi. tttko* dtt n' m,voj ^ dlvja- \Mo 8P°*I,,dov«t! ,n «rmratl.
Radi bolezni lastnika, trgovina zaprta.
____^_______ , . Ja. ki daje Veliko vlogo sporni- laka j prepričala se Je, da fakir
Bival poslanec — morilec? njanju, ki se prenaša v rodove n| )e zlorabil njene potrpelljl
Beograd, 27. oktobra 1921). in uporabljš nekdanje izkušnje vostl, %nrpak je tudi sa prst oid V Prištini je bil dnfc 25. to- Ua bodoča dejanja, so le poizku-Laknfl pokrov na krsti, da se ni ga meseca aretiran Ramadan "i in nič več.	zadušil med Šlvljenako nevarno
Fejzula Ramblak, bivši narodni Bertalanffy, čigar misli ao| produkcijo, in oblastni poslanec. Policija ga nas najbolj vodile pri tem član-je aretirala na zahtevo kasacij- ku, pravi, da ima vse to zgolj i	Krizanteme
skega sodišča v Beogradu. Ra- Upekulatlven značaj. Vse nove Tw cy<)tka fjj§fni4fea se ime-
»««mmmsm «A Anu »t 1	«J M • i» M M.t .'4 I AM MM AM A MA l il IVI t%/	/I/vir i. 1	"'J" •••••V.v.«
ii ioii« \r nr kakor so	rnadan je osumljen da je pred podmene na tem področju doka-iit,	-mrdela
m je dal domačo nalogo o4 du jeseni" ter nam za prime
Din kavcije*	I !eta 1915., ko se je srbska voj
Ljubljana, 28. oktobra 1929. Uka morala umikati pred avstrij	„
^pripovedovati, kako naj I Gornji naslov je povzet iz o- sko-nemško armado ter naato-lda samo	prehaja na nova poUT^ie7jaTsvoj^hlipUlh.r A sedanji
mo In je začel: "Po poletju glasov naših velikih meščanskih pila svo o težko pot.preko £lba-	nsziv je še mlad in pomeni v gr
ihaja lepa jesen. Zjutraj se dnevnikov. Za takimi oglasi se nlje Bilo je torej takrat, ko J^UJar	mil zla« cvet, dočim JI otro-
i gosta megla po dolini...." In po navadi skrivajo sleparji, ki avstrijska vojska' zasedla vso ejo ali	Nebeškega carstva pravijo:
oje učitelj vsako letorazli, se izdajajo za kake "šefe, rav- Srb oTedaj	^Jl^t kZr lung kokU^aponcUo^
ii učencem, naj v nalogi napi- natelje, podjetnike" ali podob- Um«i na^ dom v vasi Blace neki ^ obsežna diskusija	myuumiil „ „mmuw --------
o, da za poletjem pride jesen n0 ter si med najbednejšiml, srbski oficir, njegova mlada go- ono se da kritizimU. . Sigurno	i0 U te družine celo vr-
se gosta megla vali po do- brezposelnimi iščejo žrtev za «pa in trije železničarji. Prosi- e la, da n. «^ljdji znan-tve- ^ novl d|^ ^ L lg76t
1 Leto za letom, vsem u- svoje sleparije. V časopisih da- 1 ao prenočišče Ramadanjih je	je mikado usUnovil krizantem-
H Sli skozi njegove jo inserat, da iščejo uradnika a-huajno pogostil in jim dal na vodno vrš| v luči razvojne «t»» ^ red> ob-toJoč u xiate krtin|.
Kal o tej lepi ja- Ii pisarniško moč, ki pa mora razpolago prenočišče Ponoč pa	f ,^0'^^® "	>trft4Uft ce na rdečem traku. L. 1764. so
položiti toliko in toliko tisoč di- Jih je v ¿ružbi z nekim Hajru-	idejnih nazadtijakov.	^^ ^ proizvodnje se vi-
ato pa raje pišem o jeseni, nar j ev kavcije. Človek, ki je žeMinom Memetovičem oropal in u-	' t ' t . di v brlUkem mnseju. Poznejši
lahko začnem,-ne da bi mno- dolge časa brezposeln in bi rad hjoril torej^pobil pet oseb.	J?'' poskusi se niso obnesli, zato se
gruntal: "Jesen je prišla, dobil službo, si na kakršen koli Trupla je pometal v slamo kjer	- V Budimpašti se je «odigra s u kultura ^^ L noB
or vedno tudi letos, in sicer način dobi denarja, kolikor za- hih je videl Ramadanov hip*.	P«tmyiv^ /pdbMjJ^U« Jf Maraellec Blanchard prinese
poletjem. Zjutraj se vali go- hteva kavcija, izposodi si kje - ^.^Pec je zdaj po 14 letih od-	knnima sKpro nič ^Upnega -L KiUjskega številne sadika lr
megla po dolini, ki jo aoln- kdor pač more - a dotični rav- kril ta umor in ga naznanil obU-	podobnimi damami v sodobnem od	krltmnttma ^
iele opoldne prodre. Na trav- Uatelj ni ravnatelj, ampak nava-1 stem. Te so uvedle P^^avo ter| življenju. ^ ^ ^ ^ ^ jbolj napredovala.
cem, ki so Dke" je razlagal
Í^Si"pódíeskí....| to ¿oliuV; W mu je ¿ do.kav-1^¿J«»«.,trupe. jM|
ne tako ne „re ve« naprej, ci je. Kakor hitro ima kavcijo-"»tanke trupla, ki je no.Uo o- ku 1Emeatu Omrta,■«J«' »'I	»donk.
je drugaie, nii po uiiteljbvo. j„ popiha a ti^akl in ni .ledu P«nke n of.cirake «nake Trup- J« pripadal ». m m	■
¿0 dra»ie dajmo: "Vsakega «, „jim.' Tako ln,erati ne delajo fe p» Je bilo bre,. glav, i„ br« telj,k «truj o r^ «mm* u-	o mwnt
' "nako lUtje, moit v«, »merom tega, kar pUejo v rekla- roke. Ortallh grobov nljo na- mrla »e na^ Iivrlll, j. mnomor, kuharji knjlj^kl Jo Je mmv i,ti pečeni k«Unji,Lni «aaopial: Kdor oglaiuje, ta «>. 1« «rob « truplom oficlrjeve ker je lfgubila v.o vero v llv-|no objavila go^>.
pada enako lUtje, mošt Vre.f xmerom tega, kar pliejo v rekla
marvei «o'^dobroti ¿ne',"m katerem ^troplu pa ñí bV-1 ¡jen/e. Te'dni je pobrala «mrt tu-| hanow.ka. Med I.nlmivlmi JI
ino no
m pesem o jeseni (zdaj od-1 napreduie" -	I [o'opasti znakov ¡K I dVČsvarto^o hč^rkoadlnko A-1 dovsklml recepti ponatisknja na
8e H Hrvatje bolj razGme- došli inseratni prostori tudi sle-L'"	, „ a i u u L.»a ku« i,rtnw. i* noanešlla vodilo za kašo "Razcvri oemin
in imamo več stikov Ž nji- par jem H svoje nakane.	Obtoženi Ramadan taji vsakogato.	U
oz. z njihovimi kaaarnami, Tftko je pred kratkim "Slove- Mvdo ter ae aklicuje na to, da Jrtflia. Dekla, ^ mu Je Mto k^ to pn>W «M»""
Ijejo tudi Slovenci prav radiL^ pribil v malih	I^'hTT&^tt	-
to hrvatsko: Oj jesenske duge kle InBerat: "Iščem g<**>M»o	SMWiiS« ni nomil Preden je izvrši- dobro opr^T Dodaj soli in kro-
fi, rekao dragi da če doči, ču- M piaarnI|ka dela. Potrebna ka- tudI oblastnega. Ce bi bil zloči- mu^ nl pomoči, n^n^gvr«	pram. J
in i	HiiKIm fini \ ti aaa ni«» itaHUa	pravi, ga gotovo ne bi izvo- Ma samomor, pa ae je ncerga na pa, uoracaj ae oaij«,
|UJ, tuj me ljubica čuj....),| vcijt io,ooo Din . — Kollkoj«|H^ ^ ■	pretrealjlv način poalovlla od o- kuhano. Za trenutek poatavi ■
J6
zaS Veite Pa I XIZIJSTnTki^ plvež^ goapodsr - zda »nico, kjer i> ¿a hoteli op^irati. zejaki ravnatelj dr. Plttakis J
z J J rf' Werkí TÍd T lif« ;« ie Da prišel z reanicTna dan. U- ———- dal Atenam celo Ime Koreopol
ka nam počaai jo- b, bila pripravljena položi, to J« «^Pr «ei « reaniao na oan. mm ^^^^^^^^^ I	„^t^. Poe/bno hi
-pravi'	PinicopzU:í J	mmmmmm U j. »>..0 „>. 1,22, Jf ,>f
pji-m listu |?rna tehnika
F vw in l)omo ______________
iiveti tudi brez jela. In bjjo vaoto. aamo da bi njena nico zlagal. Mo I^zpoaelni med nami J€rka doblla dobro in aUlno Vsekakor paaoaeza čaaa umi-Ni^iv.ji. saj imamo da- ^Eo Dotični. ki je objavil ln- ka arbake vojake s srbakeg. o-
lerst in ki ae Je napram gospej zemlja in ob natopanju sri>ske t bre, alkohola,	S za ravnatelja, je bil pri- vojake godile stvari, kakor se
'^¡n tobak brez nikotina, pravljen, d. dodeli službo nje- ^ vodijo v v^kl vojnl ko vla-hrez kofeina,	nI hčerki Miri, za kavcijo pa, da" v^	^
telefon brez žic. ki Jo bo mati položila, na s« Novi oksri^ ki no znajo svojih vlog,| vendar nikar ne boji, zakaj on | krožnih Inšpektoratov so že ime-ki nimajo pet, 0 brez krav, ^ brez o^eta, r" ^r« razuma Itako (lalje....
l,rl"Jav in telefon bre, "Saj verte. go.pa. v	■tfVlSTtaZlL m h"
»«.J ne bi I kor amo, Je toliko neM^J^ ^^'«¿¡^
,la Je in.n «lovek, ki Im. pri novanl/Za marlbor.kl okrotni vaeh bankah v Ljubljani kredit in.pekt«ri.t Je Imenovan M in-Mikor g. hoie, zlaati pri Uj "" «PeWWrj. do^» ' « 'ki tupan nni hnnkl i t d. On «m m po- marlborake oblartl dr. Behau-•luje nlkak«. denarja, ,„„h. - D<-~UnJI veliki lupa»
1.1 «T ima IT.I i« ^n.-llJuM^^.JUterM^]
Wall atriat v Naw Yorlra. kjer aa kaaaeatrlra aaiarlšk® bagaatve.
■MM
Teleban
1 ZA KRATEK CAR
Pogled v bodočnoat
"2ena, kje Imaš otlračo? Roko sem si umll, pa se nimam kam obrisati". — MVse perilo Je mo čsno, Jutri bom prala, Kar skosl okno drži roks, ae bodo že n» vetru posušile." — "No, danes še grn. Ali kaj bo Jutri, ko al mislim privoščiti sedešno ko-peirr ;
. a .
Dober rnčunar. — Učitelj: "Hiša ima štiri nadstropja, vsaki) nadstropje ima 18 stopnic, koliko stopnje moram prestopiti, da pridem do podstrešja r — France i "Vae t"
Adelo, 80-letno devico, vpraša mlajši gospod: "Ali bl hoteli po-stati moja šenaT" — "Ah, rada," dahne vzhlčeno samujoča mladenka. — "To bl se vam pri-luglo," se porogljivo zasmeje sa-govednež In zasnubi njeno 20-letno sestro.
e
tausun
Vojvoda De Uuzun ji pred svojo smrtjo v Ječi šs prav z ve-aoljom zaJutikoval. Ko ga 'Je prišel krvnik priganjat, naj so turi, mu je dal dober salogaj in čttšo vina, češ: "Na, potreben si okrepčila za tako važno opravilo/'
Mini Mlistitkl družbe Ii «pran
g aadanjo kon«ano raadaHtvlJo šelnlo m«l «»luškand in daUvd aadaja «aaa pri Rlrhman dlrotihar. (3o., v Clavalandu, O., wo*kl I« lan*k«, W la4alaja)o In prodajajo ladalka la drutU IkmIo Irnall tadl finantnl lalaraa pri trgovini In upravi te dražba.
Ifelavatvo ta drufltM Maja 8*00 In ako. 90 vaak lak ja «>laalMlk v i' .<Hrt)u, M la-delaj* In prodaja moik« ablaka. Zkupna mdnart dalsk. ki Jih laatujaje aaluSbaaal, anaa« flS^tlO^Hi. Ta drulka ja lajataa v voiikih lndi*thMJdk podj^pk a vela, k» obmtuja avoj« tovarna In urada kraa pun-ianja ura In braa Ukotvanlk boa^r.
/,«MlaJ v tam polatju ob aUvl)wJu p^ oajatlatnla. od aaUaovttva uga HMM » Clavalandu, ao dlraktorjl podjatj. odlaSIII M,M> dalnkr v prodajo •vajini dalavea« v vradnoatl po m vHka dalniaa.
To pa nI Mlo nlkako darilo, kol poMa prodaotlitik R. O. ai#kaM*i, tawv^ Ja kila InvtMla aa produkalja. Oa pravi, da Ja rfralba «paaaala, da ja n«Jk«lj#e la najaa-bhu4e-.nl, In laaianih da|awlk, ki
Nefon aH pa brzojav tudi ljudi. Koliko aem jar radi^J^A Kew Votrk, M. Y/—(FLPA.) tev bllso, Jo omamijo t vbodlja-MParatov na obeh itraneh? teh ljudi že izgubil. In pa: J" 'i^^J^t^J^l- Mr. F^hO^ehaeMa-HeodeJja» v zadek In tako omamljen. Lr ^ to izumili, tedaj bJša hčerk, bo imela opraviti z de-	ubijam aL i generalni prometni portovodja počaka, da Jo pride pajek Uar
C?.1. k,;*>uk X glave pred l-J nar jem, kaj ncTNo *™*Jnm\ JtgMj^^ft}	L^francJki liniji. - j. pravkar kat. Ne U način poepngliM
N» IMem ko ne bo ne gol obraz jaz vendar ne m«*m lleazlafsc lz	1 f| ^kmo**™ pemlke 110-40 stenic na dan. Pajkova
i^M-taJ ae maMn In vedeti, kakšen Je človek, ki gajce.	*	^¿tJl*. „Amn ko m Je aamle. Izleže HO Jajčec. Is ka*-
iek sprejemam v službo. Zato je po- meaar m
■ahafmI na dalfšem ootovanitt po rih ss po It. drn»h izvalijo mla
^ — lK«tleJ bo šele višek I «prejemam
ts£wi j.
bežalo aem na tisoče In tisoče Iv guncev is Male Azije in so bila deslnfekcljska sredatva prsiib-ka, da bl premagala poplavo átenle, ki so se priselile s temi begunci. Čm nekoliko let pa ao o-pazili, da njlji število, rapM r, pada in čim dalje hitreje. Ko preskovaB vzroke temu pojavu I so ns letel i na neko vrsto pa j
kov, ki so speciJallzlranl na lov	uvpA-M4, i«kua^>ih m ia^« nin a.»a»™, .. «
átenle. TI pajki so dolgi poldrugi»^
pa aanimajo aa ruiprodafc la aa dokro la»a drutba la ajeatk
centimeter, široki do O.Ti mm . ..	,
a . - - -- — l,MfJJ^' . raadflil« In razprodala mad arojiml 4;Uvrt ša trikrat pra|a I^J^JtaSTMU, da Ima dan.. v^J. éUrlIo .tarajélk 4¿Z mZm* v^ta pHhrankov V^Ja Itavtlo nJM. Ja odél« lalaa V tMthoii h U laaUi jkJo nad ISO/Wü v»ak Tora) napfdok toga aadtaa aa la-íSrV^, t	aHLr. «V ja narasla I. W.700^ "<"ln«ga M"
?3a v Ui- IPZI o. pod jat J», ki ja vrlino gM^SO V ts» IftSjm.
g«t aoMm-r». anoU )a to na>va#Ja lada^valnlea molka oklaka v^ ll J^h-uZTlSr tovarna v Hovalandu In f/»ral«u. «klo. in 40 pr«da|rt.a ÍÍ ra^h ma.Hk M^V ^prodala ajano klago SCO aa^opidk^. ^ tO* oa v«*k h rojih MmUnik drŠav.
In si ne spletajo mrel. OorJe pa muhi sli stenici, ki Jim pride v bližino. V hipu se zalenejo va-njo In JI IzsesaJo kri. Ce Jim pride v tem časa kakdna druga ftr-
™'-*kaj to, kar Je zdaj'rebna kavcija. V slučaje, na uu pn	TTal^irriŽ klor se Je v več glavnih \<\M. ki se letijo že v prva«
; t- bl lahko va£ ba- kaj izgine - Imam kavcijo Mo | .pa MariJa MaJos^ ^^l^^^dtfl vašnlh konfr U vsake dum. Tako al iad
¡lr»
ik.
r^tow lahko vaak Izu- kaj Izgine — imam m™,- -"i -h-	^ . ¿ . rni^lh udrlažll važnih konfe* pu
"ploh brsa aparato*»' I je podjetje potuje pošteni».,	: ^. katera » ^ <*drž.val. no,
^ n^J. ZdajTSTol ljudi, v«de. ,-pa ^^tT^	'' SS5S5K M 'S
ki ie prod M le- naj se kar brifz akri>t pngUat trgovat*	.
da Je atenlčja tanah sedaj precej
v A
•traja« Is draga oprava.
SEST DWI PREKO og
¿SaSEžs ■	mi
FRANCE, 22. no».-lla
osr.io (<7
II« k Fram, 6. dec, -17 u
(MP M) ¿1
PARIS - 24, ianim
zločin in kazen
Zopet eo tu prave domače klobase, ravnotako kakor sta jih oče in mati doma delala. Cena je 38c funt Denar se naj poilje s naročnino. Poštnina plačana. Pišite ha:
JOSEPH LESKOVAH 632 High Street, Sactee, Wie.
Rojaki, tudi letos razpošiljam na vse kraje domače suhe klobase, šunke, plečeta, želodce in danke po 38c funt, poštnine prosto. Se vam priporočam za obi-la naročila.
FRED JAZBEC
1561 E. 49 Street, Cleveland, O.
tU N. Miehiiu i
CUcmo. m.
NEKAJ NOVEGA
Zimske suknje in obleke |
se moike ia mladenke vseh in vsoh barv. Odprto vsak v nedeljo dopoldne. V p
domu aa: 2025 So. Karlov /
NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLO^TSNCL"
Agitirajte za Progvet
USTANOVLJENO 1879
RICHMAN BROTHERS
ZNAČAJNOST
KROJ - TER UGODNOSTI
... RICHMANOVE
- - ' i
dvojno-prsne BOKS
SUKNJE
Možje in mladeniči dobe v
teh dvojno-prenih boks krojnih pravo suknjo, za boljšo ali pa vsakdanjo splošno noftnjo ... eo zelo ugodne eakaje ln mnogo jih lahko vidite pri raznih žogometnih Igrah.
Narejene eo Iz nove vrste nijavega, sivega in drugih aMšaaih, plavih ln Oxford Meltone barv, imajo n*očne zaponke, tweede la fleece« in drugega blaga aa auknje ... vee eo narejene brez napak, vam pristajajo popolno-
Veake vrete obleko, eaknjo att praznično oblake, lahko dobiU r vaakl RICHMAN BROTHERS prodajalni r U.S. in POVSOD JE ENAKA CENA.
RICHMAN BROTHERS
•• i
114-118 SOUTH STATE STREET
NASMtem PALMER HOUSE
CHICAGO, ILL
m-
r