ŠteV. S35
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v sredo 15, septembra 1920
Posamezna številka 20 stotink
letnik XLV
Ure d lištvo:
IiLiJa — Uvzemli ponedeljek — vsak dan zjutraj. Frančiška Asiškeg« Štev. 20, L nadstropje- - DopUI naj s- ^ uIRvj. — Neiranklrana piama se ne sprejemajo, rokopis*	—
iz-Jajateij In odgovorni urednik Štefan O od i na. — '	-jsoiclj lista
Ed"ino6ii. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zna* na mesec L 6.—, pol kta L In celo leto L 60.—. — Telefon uredn .va In uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se racmafo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln obrtnikov' mm po 40 sto t > osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — OgU»i, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulšea sv. Frančiška Aslškega Stev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva ta upcave 11-57.
Tega pa ne!
Kakor smo poročali v nedeljski številki, dcgnaH iz privatnega vira,, da namerava £*aKj mska vlada otvoriti slovensko gimnazijo v Ajdovščini, ki .bi bila združena s konviktom? kjer bi dijaki proti primerni odškodnini dobivali hrano Ln stanovan ,e.
Na ta vladen načrt odgovarjamo kratko: mi primorski Jug oslov eni ne sprejmemo nikdar tak« iciilvel Ne sprejmemo je. ker je polovična in zato krivična. Viada je spoznala, da nam ne more št: r.adaJje odrekati naših zahtev na Šolskem pol u in je hotela .poiskati izhod iz muč-r.ega položaja, ki io sramoti pred vsem svetom. Iskala ga je in našla :>primeren- kraj: Ajdovščino. Tam v vasi naj imafo slovenski sredn tšolci sicer poduk, a brez prepotreb-nega mestnega ozračja, ki bi jih osposobilo za javno življen e, brez širžega obzorja in kulturnega razvitka. Tam ni nič, ni uradov, ni knjižnic. ni tisoč drugih stvari, ki so ozko spo ene s srednješolskim zavodoma če hoče uspevati in vzgajati zdrav naraščaj razum-ništva v prospeh naroda in države. Ali pošiljajo naše gimnazijce v Ajdovščino, kjer > dober zrak? Zakcj ne na Otlioo ali na Šentviško goro, kjer je zrak še boljši?
Mi želimo, hočemo in zahtevamo vse naše srednje Sole v mesta, kjer smo jih imeli že prej! Trideset let smo se borili pod reakcionarnim avstrijskim režimom, za svo'e Šole in dosegli smo že jako lepe uspehe. Upravičeno trdi dnevnik >11 Cittadino di Brescia*, da so st -Slovenci priboril: vse tipe ljudskih, srednjih in strokovnih šel in manjkalo jim <e edino še vseučilišče.« In zdaj? Potem, ko >e vlada — ludi sebi v na.večjo škodo — pozaprla vse naše aredntie šole na zasedenem ozemiju in nam ip^jtila nesrečen surogat g?jnnazi!je v Idriji in fce nesrečnejse zmašilo ^učiteljišča« v Tolminu, ki ne zasluži niti iimena sredn e šole. na^ se radovoljimo z Ajdovščino? Izključeno! Mi po-navijamo zopet naše zahteve, ki smo jih napisal* že tisočkrat, glasno in jasno in brez ovinkov: apeliramo na liberalnost italijanske vlade, naj njeno zgodovinsko tradicijo in kullurnost, kr jih je v zasedenem ozemlju zata lia: »Dajte »aan vse šole nazaj, ki ste nam jih vzeli in otvorite nam iih tam, kjer so bile prej! Naš narod vam bo hvaležen, kljub temu. da bi* ne {prr-.jel r rben h milosti, ampak samo i z poln.* pTaivičnih zahtev!«
Ohinnaz.fo iv AijcJ^všć'Jn.! 'pa toclV, a mo t"
sledečih vzrokov:
1.	Srednje šole se, kakor vse višje šole, otvorijo samo v mestih, kulturnih središčih. ItaJsjmi' nimajo svojih srednjih šel v Pontebbi ali v Krminu, ampak v Gorici, v Tr^tiu, Kopru, Puli itd. V A dovščini bi študent ostal Ajdovec, mi pa hočemo, da se dijaštvu nudi prilika do višje izobrazbe. Zato zahtevamo, da otvori vlada r^še srednje šele v mestih, kjer so bile prej: v Gorici, v Trstu in v Pazinu.
2.	V vasi ali trgu kot je Ajdovščina ne more na ti stanovanja do tiseč d-jakev (goriška gimnazija je štelo do 1300 dijakov), to se more zgoditi le v mestu. A priori tudi odklanja mp tH gatbio konvtktovsko vzgrflo* Iki ]ni l>ila nikdar kaj prida. V mestih — Trstu. Gorici in Pazinu — pa dobi vlada -fin to je vprašane -.amo d-^bre volje) prostetra koMccr ho&e. In .iroresCTT. ? Ali bo^o mogli zadosti« ti -težnjami >o kult ur n: izpopolnitvi v Ajdovščini, »potem.
ko so dovršili vseučilišča svetovnega siovesa, kakor Dunaj 'n Paniz?
3.	Piškav je vladni Izgovor, da stsa Trst in Gorica rlaii.anski me«*;? (o Pazinu a? govora,
mt so tam Italijani v absolutni jnar.jišni, a ludi Gi ca in Trs* <ta naredno mešani mesti!) £31 da c'.cvenske šele spadajo v slo venske krajre. Ce so v teh mesttih koncentrirane vse oblasti, ki uradujejo tudi za nas narod, ki ,je v zasedenem ozeml u v večini, naj bodo tudi tu naše šole! Poleg tega stojimo na stališču neobhodno potrebnega zbližanja obeh plemen ob Adriji, delujemo z vsemi našimi močmi za potmi rjenje in m rno soživlien'e v pce-peh abeh narodov in tudi vsled tega vzvišenega cilja, ki £a mora p odpira bi vsak pošten Italjan. predvsem na vlada, zahtevamo, da naj bodo naše srednje šele v mestih, da bode naše di-Jastvo in.elo najlepšo priliko spoznavati in se vživeti v emiko sosednjega naroda!
Zato ponavljamo: zahtevamo otvoritev vseh tiaših srednjih šol v kra;j h, kjer so bile prej on odklanjamo vsjko drugo rešitev našega perečega srednješolskega vprašan-ja!
Seja Mmm predstavništva
V Bslštddu
Izvolitev novega pred?edn:ka.
BELGRAD, 14. 121. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 16. uri 45 min. Tajnik Manolovič prečita zapisnik prejšnje seje, ki 6e odobri brez pripombe. Prošnje in pritožbe odkažejo odsekom.
Pi:s3. 2u;ević (neodvisna rad'ikaiec) Ivpraša oirJiistra za pol•jedelst^o glede razdelitve živine in paljedel '.tega oredja. Minister za pol edel-stvo dr. Janković čita nadaljnje podatke o ži-\Lrii in oTodju, ki se je razdelilo v (posameznih okrosž ih v Srbiji. Skupno je bilo razdeljenega poljedelskega orodja v vrednosti 15 milijonov dinarjev.
Posl. dr. Subetič (radikalec) povpraša mi-tilstr. predsednika glede dogodkov na Hrvatskem ob žigosanju živine. Ministrski predsednik dr. Vesnič prečita uradna poročila, ki so došla vladi v Bežigradu in katere j« poslala pokra inska vLada v Zagrebu. Ministr. predsednik nato izjavi: Kakor vidite, so to suha poročila. Že iz njih vidite, da je vlada cd prvega trenutka, ko je izvedela za te dogodke, >ic-rila vse, kar je smatrala za svojo dolžnost in kar e bilo v njeni moči, da se ta pokret ustavi. Vlada je izdala jasne odredbe banu Hrvatske
ia Slavon.je in poveljništvu IV. armade, da ialno skrbslvo in da ie odvetnik
sporazumno ukreneta vse potrebno, dai se pokret čimprej zaduši in mir vzpostavi Toliko morem v tem trenutku izjaviti in Va® prosim, da se za sedaj s to zjavo zadovoljite.
Zbornica preide nato na dnevni red: volitev predsedništva začasnega narodnega predstavništva. Po izvršenih volitvah objavi podpredsednik uspeh: Glasovalo je 174 poslancev, 150 glasov je bilo oddanih za dr. Manojla Vukčeviča, piraznih glasovnic je bilo oddanih 20, dve ste bili oddani za dr. Medakoviča, ena za Joca Nesrtroviča in ena za Stojana Ribarca-Izvoten je torej dr. Manojlo Vukčević. (Ploskanje.) Podpredsednik dr. Ivan Ribar izroči predsedstvo dr. Vukčeviou. Poda mu reko in se odstrani od predsedniške mize.
Dr. Manojlo Vukčević prevzame predsed-ništvo in pravi: Gg. poslanci! Predvsem dovolite, da se Vam zahvalim za zaupanje, ki ste mi ga izkazali z današnjo izvolitvijo. Potrudil se bom, da opravičim Vaše zaupanje, obenem pa Vas prosim, da mi pomagate pri delu. Ko smo se tu sestali pred letom dni, prviič v te, hiši, takrat je v Parizu mirovna konferenca sklepala mirovne pogeje med bojujočimi se državami. Tedaj so bile vse naše misli, vse naše želje in nade uprte na mirovno konferenco in na naše zaveznike. Pričakovali smo od n ih pravične obsodbe krirvoev, ki so povzročili to nesrečno krvavo vojno. Mislili smo, da bo mirovna konferenca reševala mednarodna vprašanja na podlagi načela narodnosti in samoodločbe narodov, na osnovi onih principov, ki jih je formuliral predsednik Wilson, katere-nvu bc(di čast in slava (Burni klici': Živio Wilson) in da se bedo vse naše in drugih malih narodov pravične zahteve rešiie na tpodlagfi teh principov. Ali, gospoda., zdi se, da smo se prevarali. Mirovna konferenca, ki jo bila v početku močna in silna in ki je prišla v Pariz z veliko svetovno avtoriteto, bi lahko rešila nai-ša obrne na vprašanja*, pa tega ni storila. Pustila ie odprto jadransko vprašanje in vprašanje Albanije, Ona ni ugotovila naših mej, še danes nimamo definitivno določenih mej in vsled tega je nia naših mejah nemir in nered. Meja med nami in Bolgarijo je določena nepravičnoj, ostala je skoro ista, kaketr je bila določena na berlinskem kongresu. (Burni klici: Tako je!) Albanske -čete so oborožene s tujim orožjem, vodijo jih -tiu-i čaistniki, napadajo naše meje, udira.jo v našo zemljici, pleni o, ubijajo in *	n>aše nedolžne državljane v suženstvo.
Na zapadni naši meja Je Italija razen tega, da ie početkom okupacije zapirala, gonila in mučila naš narod (Klici: Še danes se to dela!) in ga deportirala v Italijo, v zadnjem času začela narod še na druge načine mučiti. Italija je začela paliti in rušiti privatno posest ter uničevati kulturne ustanove našega naroda.
Predsednik Vukčevič, nadaljujoč svoj go-\or: Gospoda! Ako bi bile meje po mirovni konferenci že preje določene, ne bi bilo tega. (Tako e!) Naš narod je mnogo trpel, vendar pa mora biti tudi tega trpljenja konec. (Viharno odobravanje. Tako je! Živio!) Naš narod orlčakuje pravične rešitve, in ako bi se to »prašar je rešilo na škodo našega nareda in države, bi to ne bila rešitev v zmislu mira, marveč taka, ki bi povzročila nove nemire m zmede. B;la bi taka, kakor glede Alzaci e in Lorene leta 1871 in kakor rešMev balkanskega v prašanja leta 1878 na berlinskem kongresu. (Burno odobravanje. Tako je!) Mislim, da je minul čas, ko so velike države prodajale narod in podjarmi ale male države. (Viharno cdobravan-ie.) Meje med Jugoslavijo in Romunijo niso pravilne. Nad 50 vasi, v katerih pre-biva naš narod prisoja o R-canuniji. Mi še ne vemo izida. Meje med Jugoslavijo in Madžarsko začasno niso pravično dc-ločene, ker je bil velik del Baranje pirisojen Madžarski. I tali a nam hoče vzeti poleg velikega dela Slovenije tudi Hrvatsko Primorje, Trst Reko, Dalmacijo z otoki. V vseh teh krajih prebiva velika večina jugoslovenskega nareda. Ako tudi bi ie sedaj ne megli združita vsa plemena našega naroda, mora vendar enkral priti do popolne osvoboditve in združitve našega naroda. To je gotovo. (Ei mo odobravanje, ploskanje.) Gos-ooda! Na dnevnem redu je volitev pi vega podpredsednika narodnega predstavništva. (Voli se z listki tajno.) Ta nik Pera Jovarovič bere seznam poslancev. Za prvega podpredsednika je izvoljen dr. Ribar, za drugega podpredsednika g. Adcif Ribnikar. Predsednik zaključi sejo ob 20'30.
Ministrski svet
ZAGREB, 14. »Jutarnji List- poreča iz Bel-grada: Včeraj popoldne je imel ministrski svet seo, ki ie trajala od šestnajstih do poluenoin-dvajsetih. Na seji so razpravljali o poslednjih dogodkih in o merah, ki se morajo zaradi teh dogodkov odrediti.
Število mandatov za volitve v konstituanto
BELGRADr 14.. Število voHlnih okrožij in mandatov za volitve v konstituanto jc sledeče: Srbi a 31 volilnih okrožij, 146 mandatov, S še ; neujedinjenimi kraji na vzhodni meji dobi Srbija dva mandata več, Črnagora 1 vol, o-krežje. 8 mandatov. Bosna - Hercegovina 6 vol. okraev, 62 mandatov. Dalmacija 1 vol. okrožje, 10 mandatov in sicer do demarkacijske črte. Cela Dalmacija do-bi 21 mandatov, Hrvatska Slavonija 9 vel. okrožij, 93 mandatov, Z Istro do Lloyd Georgeve linije 2 mandata več. Sloveni a 3 volilna okrožja, 40 man-catov, Z A-cono na Koroškem vred mandatov, do Wilsonove 'linije pa dva .irtar.da a več. Vojvodina 5 vol. okrožij, mandatov 44 ali 45 (še ni natančno preračunjeno). Vsa država je razdeljena na 57 volilnih okrožij m na 405 mandatov v najsia.bšem, v najboljšem slučaju pa 421 mandatov.
Premembe v zagrebški vladi
ZAGREB, 14. Današnji službeni li«t objavlja, da je z ukazom prestolonaslednika sprejeta demisija dr. Dežmana kot poverjenika za soci-
dr, Štefan
Merkuim imenovan zm poverjenika za socijalno skrbstvo.
Ljudsko »M«
BELGRAD, 14. V mMtrstvu za socijalno politiko se viie priprave za ljudsko štetje po vsej državi. Ljudsko ttetf« s» vrta 1. januarja 1921.
Oboroževanqe Arnavtov
SKADlAR, 14. Pred kra-tikim je dospelo iz Sv. Ivana Medovans-kega v Skadar 30 voz s hidroplani, 500 it ali/a® ski mi puškami, 300 zaboji municije in šestimi strojnicami, V Kastra-tih se nahaja vojska, ki iteje približno 4000 mož. Glavna voditelja i* vojske sta Stdoe beg in Bajramcur.
SKADER, 14. 3. t. m. Je dospelo v Ska-der sedem vagonov municije. Dos«daj je došlo v Skadar 550 Arnavtov pod vodstveni Ca-n.i Lole. V noči od 3. na 3. t. m. je Ahmed beg rekviriral na levem bregu Bojane živino.
KonTSdeiacIIa metf Jugoslavijo in Bolgarsko
BELGRAD, 14. Današnja »Politika« priob-ču e razgovor s Kesto Todorovdčem, bolgarskim poslanikom na jugoslovenskem dvoru. Kosta Todorovič je izjavil, da je prišel v Bel-grad, da- vzpostavi stare zveze in prijateljstvo med obema sosedn ima državama. Današnja bolgarska vlada je za čim najiskrenejše prijateljstvo in za eventuelno konfederacijo med Jugoslavijo in Bolgarsko. Koje bil on leta 1914, aretiran, je na policiji izjavil, da ni ne Bolgar, ne Srb, marveč Jugcsloven. Vpalde bolgairskih čet na teritorij kraljevin« SHS smatrajo v merodajnih krogih za vpade roparskih tolp, ki nimao s politiko Bolgarske napram državi SHS ničesar skupnega. Bodgarijta je doslej vrnila državi SHS ie dober dtel vojnega ipiena, oatalo pa bo vrnilai taikoj, ko bo stopila v veljavo neuvillska mirovna pogodba.
SOFIJA, 14. V poMčnih krogih se zatrjuje, da se v kratkem napoti v Belgracf ministrski predsednik Stambmlir&ld v spremstvu več odličnih bolgarskih politikov in diplomatov, da predloži jugoslovenski viadi podroben načrt za pK>litičen in gospc-tdsarsk: sporazum med Bolgarsko in kralje vino SHS. Sfcambttlinski je pripravljen skleniti z Jugoslavijo, ako treba, tudi tesnejšo konfederacijo. V bolgarskih političnih krogih* ne taje, da ta miLsija začasno nima še mnogo nade na uspeh, vendar pa je gotovo, da pride med obema sosednima slovanskima državama že medalj do takšnega zbližanja, da bo v doglednem času mogoče zapiočeti resno delo za konfederacijo. Stambulinski namerava obenem tudi zaprositi jugoslovensko vlado, da podpre prošnjo Bolgarije za sprejem v zvezo narodov.
Vest o zasetiiri RaUo. Krha in Cresa s sirani D' Annunzljevili tet neresnične
RIM, 14. (S.) — Ne ateri listi so objavili vest o zasedbi Raba, Cresa in Krka s strani D' Annunzijevih čet. Ta vest je brez vsake podlage.	_
Jugoslovenska razmejitev z Grčijo in Bolgarsko
PARIZ, 14. 15. t. m. se odpelje iz Pariza jugoslovenska, bolgarska in grška komisija za določitev južnih mej. Jugoslovenska in bolgarska komisija odpcitu eta 20. 4. m. na tri točke grške meje. kraljestva. SHS in Bolgarskega, tam se se.sitaneta z grško konrsijo, ki dospe iz Soluna. Vsa komisija ima sestanek tik mesta Tulbe.	_
Uspeh Glomtijevesa sestanka z Miiierandom
Uradno poročilo.
AIX LES BAINS, 13. Its^anski m francoski ministrski predsednik sta na najbolj zaupen in prijateljski način izmen'ala s veje misli o evropskem položaju in o političnih ter gospodarskih cdnošaj'ih med Francko in Italijo. Srečna sta bila, d>a sta mogla ugotoviti skupnost .interesov obeh držav, -interesov, ki se lahko strinjajo v vseh točkah. Sklenila sta proučevali {popolnoma sperazummet rešitev težkih vonih vprašanj, 'ki prorzhajajo iz vojne in ki jih mir 5e ni popolnoma rešil. Glavni cali, ki se mora doseči, je splošen mir. Gospoda Gioliiti in Millerand sta ugotovila, da je glavna podlaga takega nvmi, če hoče biti pravičen Ln trajen, popolna sloga zaveznikov na svetu, posebno pa Anglije, Italije m Francije v Evropi.
Pcnovitlev političnega lin moralnego; reda temelii na pravični in iskreni izvršitvi velikih pogodeb, ki so naredile konec vojne, kakor tudi onih, ki se morajo še skleniti, da se končno zajamči Evropa mir. T« pe.godbe so ena od dTuge odvisne in morajo biti temeljni kamen novih mednarodnih odnošajev. Zmagovalci m<?xajo vliti v n4ih Wvh dobrohe^nje zavednosti in neomejene lojalnosti. Splošno pomirjen je in vzpostavitev rednih odnošajev in slikov, ko mora skupnost koristi kontno zopel zvezafci vse narode, se morete doseči saTno pod tem pogoj en*.
Izvršitev versa-illeske pogodbe jte za Francijo žitvljenska potreba ah s.po*iovanpe obvez je za narod« glaivm pogci^ za vstop v Zvezo narodov Ce se loče to doseči, je treba prej narediti konec veni, kakor oni, ki je stavil Ruse nasproti (Poljakom, in sovražnostim, ki ločijo turške macijonaliste od carigrs/j&ke vlade :n zategujijjo iz vrši; t ev turške mirovne pogodbe.
Glede teh toček sta francoski in italijanski ministrski predsednik izmenjala misli in ugotovila, da se popolnoma strinjata. Neodvisnost Pc-ljske In jomsrtvo proti vsakemu napadat na njene etnografske meje sta dva {ril a, kli ju hočeta doseči obe vlada, ki ste prepričani, da bc» plemenita polj&ka država dokazala v mirovnih predlogih sovjetski vladi pri svoji moči tciiko zmernosti, toUco spoštovanja neodvisnosti narodov, kolikor odločnosti je po-
kazali pri obrambi svoje svobode. Poljska bo tak.7) zadostila pričakovanjem vlasfi; ki so že pozdravile z veseljem nfeno vstajenje.
Gospoda Giolitti in Millerand sta ugotovila, da sa njuni politični »Lalršči nasproti Turči>i in njeni celoknpmosti strinjata, kakor se strinjata) tudi glede sredstev za zagotovitev izvršitve sevreske pogedbe. UgotoVIla »ta, da se morajo razvijati italijanski m francoski interesa v Mali Aziji vzporedno, v prijateljskem (sodelovanju in izogibanju konkurence njenih državljanov po sklenjenih dogovorih.
Splošni mir se ne more popolnoma izvršiti, če se ne reši o še velika nerešena evropska vprašanja. V prvi vrsti stojita vzpostavitev rednih ednošajev z Rusijo in rešitev jadranskega vprašanja. 11 albanska in francoska vlada spošL-ujele prostost svojega delovanja, kar se tiče sovjetske vlaide in želite, da bi nastopilo v Rusifi stan !ef fef bi omogočilo veliki državi zopetno pridružitev v mirno zvezo narodov in vzpostaivčttev izmenjavanj gospodarskih proizvodov, tako potrebnega njenemu lastnemu življenju, kakor žiivl'eniju sv»ta.
Gospod Mričerarji ijie poudj.^rjal važr-osti, ki jo pripisuje hitri rešrtVi jadranskega vprašanja potem direktnega sporazuma med prizadetima strankama tako, kakor ga predlaga italijanska vlada in tako trajnega, da bo za-jamčdl zakoni te i tali janske zahteve kakor tudi vse prizadete interese in da se bo vzpostavilo med sosednima narodima sitanje, ki bo moglo priviesti do interesnih in prijateljskih cdjr.ošajev med njčma. Fraaici;a bo sprejela z globoko simpatijo tak sporazum, na katerega pristaja že sedaj.
Francoski in italijanski ministrski predsednik s*a globoko proučevala prijaitelske edno-šaje med' obema državama, tcfcko iz gospodarskega, koliko političnega stališča. Prepričana o .potrebi sporazuma na podlagi vzajemnega spoštovanja narodmega čuvstvovanja, stsa' določila ukreniti vse mogoče, da se zsav ez-n'iiški odnošaji1 mod Itali/o m Francijo stavijo na potMago bega zaupanja in vzajemne dobrohotnosti -dveh velrikih narodov, ki srta se skupaj 'berila! in zmagala.
Giolitti odpotoval v Italijo
AIX LES BAINS, 14. Giolitti je danes ob 10 odpotoval s posebnim vlakom v Italijo. Pred odhodom so mu bile Izkazane vojaške Časti.	___
RusRo-nnsteflia posojanja Končno pramena
Nove volitve na Angleškem — Vlada zgubila glavo Iz strahu pred rusko propagando — Grozeča sploSna stavka
PARIZ, 13. Londonski] dicpisrv'k lista »Le Temps« brzojiavlja svio emu uredništvu, da se bedo vršile na Angleškem splcšne vetlitve najbrže v mesecu novembru. Lloyd George meni —' piše rečeni dopisnik — da "je nastala potreba obrniti s-e do naroda radv tega, ker je spravila dielavskia stranka, ki jo podpira neizravno moskovska vla-da, s svojo agitacijo angleško vlado v velilco zadrego.
LONDON, 13. Zraven grozeče stavke rudarjev se predvidja tudi stavka železničarjev in prometnih delavcev v znak solidarnosti. Ravno tako grozi kriea v bombaževi industriji radi spora glede pfač. Govori s« o splešni stavki za h koncu tega tedna. Prebi tudi stavka električar ev, ki pravijo, da so žrtev izpora. Slednjič zaznamuje neki list vren-c ttidi med poštnimi uslužbenci',
Kamenev o poltiki Llouda Georgea nasproti Rusiji
LONDON, 14, V nekem pismu, naslovljenem
nekoliko članom angleškega parlamenta, pravi Kamenev, da pomenijo izlave Lloyda Gecir-gea, ki jih j« podal dan pred njegovim odhodom, da misli angleška vlada, da bi bilo zastonj nadallevalii imlrovne pogeje s sovjetsko vlaido. Kamenev trdi, da je porabil Lloyd Ge-orge ob času njegovega prebivanja v Angliji vsa sredstva, da bi zavlekel mirovna pogajanja in da skriva seda^ pretrgan-e teh pogajanj v nekako meglo obdolži te v, ki jih je zalučal proti njemu. V odgovor na te obdolžit ve izjavlja Kaimenov, da ni bil nikakor udeležen v predaji ruskih kronskih dra'gul ev in pravi, da n'ma nič <c(praviti ts iponudbo podpore listu *Daily Herald«. Res je, da sem sprejel člane izvršilnega odbora delavske stranke*, toda nisem nikakor skušal vpHvaiti nanje. Pravi da se omejil le na golo in enostavno sporočitev dogodkov. Ruski odposlanec tizjavlja, da jc bila opustitev zahteve po ustanovitvi delavske milicije na Poljskem plod njegovih nastojanj pri moskovska vladi. Za tem dostavlja: Najbolj pa mi je žal, da ni imela angleška vlada poguma odkrito priznati izpremembo svo)e politike.
Kaj očita LIoyd George Ksmenevu
LONDON, 13. Glasom lista »Da% News« obdoliirje Lloyd George Kamentva: 1, da se je pogajal o predaji ruskih carskih 'draguljev na Angleškem; 2. da je podpiral list »Daily Herald» s 75.000 funtev; 3. dia je imel stike z odbori laburistične (deLavske) stranke rn 4. da je ponovno prevaril angleško vJado glede vprašanja civilne me'lici je na Poliskem.
flnsleJRo zflolkanle
LONDON, 14. Neko poluradtio poročlo pravi«: Posebni tajnik angleškega ministrskega pired^sednikaj je rekei, da so izjave Kameneva popolnoma nasprotne resnici.
Angleški ukrepi na Irskem.
LONDON, 14. Vlada .je sklenila 'imenovati za Irska še enega državnega tajnika, čigar urad bo v Belfastu in ki bo imel skrbeti za rešitev vseh vprašanji, ki se \£\čejo Ulsterja. V kraitkem bo obdavijena naredba, vsebujoča
predpise za nabiranje civilsitov, ki ielho j>o-magati ohlastim.
Z rusko-poMa Hojilin
Rusko poročilo.
CURIH, 13. Neka radlobrzojavka ia Moskv* z dne 11. t. m. vsebue sledeče poročilo: V grodenskem predelu smo zasedli Kusmico io nekoliko krajev 15—20 vrst jugozapadno od G rodna. V brest Id lovskem predel« se nadaljujejo borbe. Sovražnikovi napadi 10 vrst /»igp-vzhcdno od Opalina so bili odb«ti. Pri Lvovii »e nadalfifjejo srditi bo;i z nestahrbni uiocJii.
Poljsko poročilo.
VARŠAVA, 14. Uradno poročilo z ckie 13. t. m. pravi: Severno od HruJbešova so prekoračili naši oddelki Bug in zasedli kraje Bon-d:ki, Bistraki. Lubomal, Horodno in Rutnea\ Dosegli so PcmiN-an', V brestlitovskem predehi smo zasedli Kabrki in ujeli 180 mož, s^adaio-čih k 47, in 57. sovjetski dš\Vz'iji'.
VARŠAVA, 13. 'Poročilo javnega fctabA pravi: So^deluoč z ukrajinsko k-oavjico 2,1110 zavizeli Nukeevice, Bnrtyn in Nasta&7.yn in zajel: 200 mož in 4 srtrc^nice. Ponovni sovražnikovi napadi na drugih tcikah f ion te so biif odbiti. Pri Brest Litovsku za nas povoljni bc^i, Naši sprednji oddelki s»o zasedli cb reki Osf-povki mesta Wielkcryta, Malorviu in Niširvkt. Močan, na.pad bolj še viške peh-otc -;ev erno cd J^iadorkcA, »pcdpir)3*i \z. okl>C!pni<mi Juv^tfCimobCJi. je bil odbit. Sovražnik je imel ogromne izgube j.ia mrtvih in ranjenih. Zajeli smo vse avto-, mobile, 26 strojnic in 50 mož, ki so bili vsi pi ani. O d bdi smo studi nekoliko napadov proti železnišlti postaji Sapnnka in przadejali sovražniku velike izgube. Na ostalem delu fronte praske in živahno' dekvanie izvidnik:.
Spor med Litovci in Letonci.
LONDON, 14. Daily Tel*graphu poroča .0 iz Kovna: Radi izgetnia iz Litve gotovega števila Letoncev, je prišlo do spo^a med Litvo rn Letonijo.
Rusija potrdila mirovao pogodbo z Litvo.
LONDON, 14. Daily Telegraphu poročajo U Rige, da je sov-jetska Rusiia potrdila in'ravno pogodbo z Litvo,
Mirovna konierenca v Rigi
PARIZ, 14. Kakcar sc poreča »Tempau« "iz
Londonu, se je ruska sovjetska vlada odločila, da ne pošlje k novi mirovni konfercnci v Rrgo zastopnikov.
Misija Rdečega križa v Kovnu.
LONDON, 13. • Daily Telegia.ph- je prekl iz Kodanja: Dr. Nansen, ki je na čelu važnu mednarodne misije Rdečega križa^ je prispe! v Kovno«.
Povsod je ljudi strah pred Rusi.
KRISTJANI J A, 13. Člani ruskega ^indrka-lističnega odposlanstva so odpotovali iz Kri-stij'a.nijc na Nemško, Ob času svetega p«rebi-vamja na Norveškem so se držali nazaj, kot fm je bilo priporočeno. Norveški list vetdi gonjo proti prisostvu ruskih agitatorjev na Norveškem,
Radi ustavljenega ententenega vagona.
KRFURT, 13. Po zahtevi francoske vliade je tuvedla nemška vlada preJslcavo glede en-tentinega vagona, ki je bil ustavljen v Erfurtu. Neki agitator je bil aretiran, V soboto ,e priredila gruča kemunističnih že^lezni5."rj«v demonstracijo pred justično palačof, da lz*ilć osvoboditev aretiranega. Gruča se je po>U:m napotila k ječi, da ga poskusi osvcibcd'.tri. Demonstrante ]e razpršila vajnesina policija.
Vrenje med oficirskim zborom sotijsKe posadke.
SOFIJA, 12. Opaža se živahno vrenje mtd vojaškimi Itrogi sofijske posadke. 150 častnikov je protestiralo pri vojnem ministru proti {nekaterim imenovanjem v glavni štab. Inie-1 ovane častnike so prisilili, naj cidstopijo. — V^lada je sklenila, da ne bo trpela takšnega po-stopana. Verjetno je, da bodo nepokorniki odpuščeni.
Gibanje kovinskih de!aycev v Italiji traja ie vedno
RIM, 14, Kovinski delavci so še vedno sami gospodarji v tvornicah, ki so jih zasedli'. Pogajanja z industri alci vedi v .imenu kovinskih delavcev splošna delovna zveza, ki je 6tavila kot predpogoj vstkega sporazuma spreje«! zahteve po dovrolitvi delavske 4cctr.trole nad produkcijo v tvornicah.
Medtem so bile po nekaterih mestih zasedene nove tvornice, pri čemer le ponekod pri<šlo do hudih spopadov. Delavce so začeli posnemati tudi kmetje, ki so se ponekod poHstčli zemlje, dvignivši v znak izvršenega dejstva rdeče zastave na polju.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 13. Lira 26'50, marka 11*225, avj«ar. krona 3'025, angjl. funt 21'52, fr. frank 40'85, dolar 6'14.
ŽENEVA, 13. Rim 26 025; BeroKn 10; Dunaj 3 25, 2'725; London 21; Pariz 48*39; Ncw-York 8*06.
Dom sle vesti
Sedemdesetletnica biskupa Mahnlča
Dr. Anto-n Mahnič, škof na istrsko - kvar-', nerskih otokih, slavi danes 70 lotnioo. Jubilant ima nevenljive zasluge za verski in moralni preporod našega ljudstva, kakor si je spletel venec ča^bečih ga pridobitev za pravice našega naroda; mej drugimi zasegami Štejemo zlasti ustanovitev Staroslovenske akademije s sedežem v Trstu in pa uzakonitev starodavne navade glagoljenja »pri sv. maArj danes se po vseh cerkvah nierfove sktsfiie
meabiej mora čMati sv. obmi t st& tleveaakeni jtz&u. (N^^o-v krejmftfti nastop
■V obtfki pfjmrtečeg& proetsta proti vladn u pravice zatiranega naroda* je bil vzrok, da »o
g« Italijani aretirali In čute mir ali. Po dolgih jnaseoh se ^c vrni, & telesno stri. Kakor gor4 srca vseli vernikov za1 Wskr '	tako
s=* tisett im kot pripadniki jtv< venskega nareda klanjamo n|ej*ovr časti'1 osebi!
*Eeco le canfessfone!« (Priznali so!) vzklika br*t«r x Goldonifevega trga v nedeljski" izdaji evc*je£& glasila po dolgem uvodu, v katerem W hotel dokazati, da so mladi slovenski delavci, izpreha anoč se z rdečo ruto v žepu in prepevajoč otožne slovenske pesniš po srcu Trsta, dali povod onemu c^abnemu epilogu na Obendanov-em trgu, ki se z navadnimi besedami imenuje požiganje in ropanje tuje lafitf. Raz.vi^a;oč tok svoiiii razmotri vanj., prihaja »Picoolo* do zaključka, da so priredili izgrede pri Sv. Jakobu isti mladi slovenski delavci z rdečo nrto v žepu, ali kakor izraza Piccoio« blagohotno r elementi dvomljivega siarodnega pokolenja;«. ki so so pod Ljen;inovo icrrnlio trn cele <kii najj.vditejse upirali oboroženi stii s ponosnimi klici in napisi: »DoH z JtrfJof« »PiccoAo* smatra, da ije našel dokaz <a to svoo trditev v poročilu * Edinosti«, jugo«-siovenakega lista, 'ki se tiska' v Tr^tu in ki se
pravimo mi, tiskal v Trstu, ko je »Piccolov« oče še sedel pri kramarski mizi nekje v starem mestu, in se o »Paccoiu« še vedelo ni .. o šentjakobskih dogodkih z dne 11. t. ni., katerega začetek je njegov prevajalec, ki ga je bržkone nalašč najel, da mu preva>a brez giave in repa posame2ne odstavke iz člankov v naSem itstu, ki jih potem servira svojim (ubogim črtatelero, kateri, seveda, nimajo pojma
0	tem. v kakšni zvezi je stal detični odstavek v našem listu, in jemljejo zato zahrbtno ped-tikcaje vedno zahrbtnega lista za najbol čisto zlato. Tudi v nedeljo je prinesel ta list samo začetek našega dvainpolkolcnskega porečila, ki se ie glasil: -^Boj pri Sv. Jakobu Se ni dokončan. Se vedno so pekove ulice pclne groze, £e vedno se sliši streljanje, še vedno se Odvažajo aretirane L še vedno padajo ranjenci; 4o je obupna borba zatiranega naroda, ki hoče Živeti. Pri Sv. Jakobu je seda} koncentriran ves ogorčeni, doslej pritajeni odpor tržaškega prebivalstva pjoti predstavnikom novega reda, Iti je tukc-išnjcmu -narodu tu) in ki mu ostane tu. Tržaško prebivalstvo in prebivalstvo vsega zasedenega ozemlj-a jc doslej čutilo na sebi samo pest, in s\ oboda, ki se je ob-
1	ubijala njemu, je bla dana posameznim, organiziranim in; z vsemi sredstvi podpiranini tem nlm skupinam v obliki prestesti, da morejo delat:, kar hočejo, da morejo vpiri zarja ti nekaznovano na huiše grozote, da mere^o nekaznovano podirati, pleniti, zažigati tujo last ki cgrožati tuje življeoie.« Zakai si nisi, dragi boter, obrisal svojih krmežljhih oči in citat tudi kar smo pisali dalje? Razumemo, dragi boter z Goldonijevega trga, da ti je bilo težko čitati na5e spomine o požiganju naše lasti, za katero imaš velik del odgovornosti tudi ti na s voli kosmati vesti; razumemo, d« b: bili tvoji ubogi, zapeljani čitatelji začuden.» čitali naSe ic-zadevne besede, ki bi ;ih jim bil ti prinesel s pcmočjo svojega prevajalca v svojih kolo-aal«. katere so izbruhale po požigu * Narodne ga doma toliko laži in blata, da se človeku studi, studi bolj cd nabolj umazanega Žida; r-azum-livo je, da bi ti bilo neprijetno, dragi boter, ko bi čitai da te smatra vsak pošteni človek za list, ki se valja v blatu in živi od laži... razumemo, da bi ti biio neprijetno, ker resnica bode v oči, toča preskočil bi bil lahko ta odstavek in čitul dalje, kar smo pisali o boju pri Sv. Jakobu:
*Naša nalojja bi ne bila seda/, ne da mirimo, ne da hujskamo: ker boj, ki se sedaj bije, se nc bije v našem imenu. Naša naloga je le, da promatramo dogodke ob strani in da izrazimo o njihovih vzrokih svoje mnejc. Ves Trst in vsa, I tali, a ve. da se je vnel tukaj boj socijalnodc-aiokraUke stranke proti zasedbenim oblastim in njihovim službenim dn neslužbenim organom, ves Trst in vsa Italija ve, da če se slučajno socij ali etične zahteve strinjajo seda; z nLšimi, ker to, kar morajo trpeti oni, moramo trpeti mi v podvojeni meri, da ima n^-hov boj pc-polnoma drugačne cilje nego jih ima na§, le glasila onih, ki hočejo živeli z glavo v vreči noče;o tega \edeti ali hllnijo, da tega ne vedo in ne vidio «
Vidiš, dragi boter, če bi si bil ti obrisal svoje krmežljive oči in nataknil, da bolje vidiš, kake stare naočnike na r.cs, potem bi gotovo ne bil napisal: ^Priznali so!« Kaj smo priznali, pri Bogu?! Priznali smo, ugotovili in ponovno ugotavljamo, da imajo Piccolo« in a|emu podobni listi ter eni, kogar zastopajo največji <!el krivice za zadnje dogodke, ker so vili s svojrm
bdfskantejA te *av$aojet& resnioe 9m nadrijnfre
podobne dogodke pod krinko pcuncrjeretcenr;
ugotovit uno in ponora ugtavljfcno, d« so »-Piccolo% ki njemu podobni list* c UdU fauj-skali ca nadaljnje zločine v času, -ko smo ml, ki srrko bili upravičeni na najbolj oster nastopi, vlagali vse svo'e sile, da pomrrtmc na3 upravičeno ogorčeni narod; ugeto-vifi smo fai tsgtv tavljamo, da nismo bili nikdar tako umazani, kakor so oni. Toda drugega nismo prizneTi. najmanj pa to, na kar cika »Piccolo«, ki prav dobro ve, da bi se sjugoslovenska vstaja« ne bila omejila nia... par til e pri Sv. Jakobu. In še nekaj! Če ^Piccolo« ne ve, snu povemo mi, da naš nared na zasedenem ozemlju ne namerava iti v klavnico njemu v veselje, ker se zaveda svoje zmožnosti, svojega števila m svoje zrelosti, ki m« dovoljujejo, da mirno gleda v svojo bodočnost, ker se zaveda svojih peteptanih pravic in ker brdno zaupa v zmago pratvice in resnice nad krivico in lažjo.
Srednje šole v Jugoslaviji prično 19. septembra. Vsi dijaki, ki imajo že potni list, naij ga prineso ali pošljejo v Trst v vizum ,jugo-slovenskemu delegatu. Če priložijo ubožnd list, je vizum brezplačen.
Pokojnina učitellstva Prejeli smo: V »Edinosti« od 9. t. m. ste objavili članek »Plače učiteljstva v zasedenem ozemlju* o krivičnem Bereninijevem zakonu. Ta zaken je tudi po-niankliv v tem, ker ne določa in ne pozna pokojnine učiteljstva. Zato se godi učiteljstvu, ki odhaja v pokoj, velika krivica, ker veljajo še sedaj prejšnji zakon in prešn e plače, upokojencu se deda le miio.vtno še kak povišek. Kako more učitelj ob taki pokojnini preživl.ati sebe in družino! Služil je morda 35 ali 40 let in nazadnje mora propasti on in družina! Kako more otroke šolati ob tej draginji? Zato e nujno potrebno, da se ^ Z veza slovenskih učiteljskih društev« potrudi pri vladi, da se uredi z novim zakonom stanu in službenim letom primerna pekojnina in s-icer popolna po 35 letih službovanja. Učite 1 em pa, ki bi služili preko te dobe, naj bi se določilo primerno odškodnino. — Učitelj.
»Zveza slovanskih učiteljskih društev« sporoča jugoirloveiiikemu učitel stvu, da ee počitniški tečaj, ki ga je nameravala prirediti v prihodnjem tednu, ne more vršiti zaradi izjemnih razmer, ki so zavladale v Trstu v zadnjem času. S pričuočim obvestilom preklicuje tedaj; sporočilo, ki je bilo objavljeno v Edinosti« cd dne 14. t. m. štev. 184. — VodsUo.
Važno za one, ki potujejo v Jugoslavijo. — Potniki v Jugoslavijo morajo v i djati polni list pri jugcslovenskem delegatu v Trstu. To vidiranje preskrbi podpisani vsem enim, ki to žele, zlasti deželanom izven Trstia. Treba e v to svrho dopcslati na spodnji naslov: 1. V priporočenem p.ismu potni! list, izdan od kc-misarijata; 2. Pristojbino za delegata 60 lir ali pa ubožni list od županstva; 3. Za tin.d, pošinino in reklamacijo 5 (pet) Lr. — Josip Šček, tspckc^enec južne železnice v Trstu, via Anneni 7.
Uradne vesti
Naznanilo o začetku šolskega leta 1920-1921 na kr. drž. višji realki in na kr. drž. nižji g.mnaziji v Idriji. 1. oktobra: Sprejemni izpiti za I. razred. Vpisovane v I. razred. K sprejemnim izpitom za I. razred tuk. realke -n gimnazije se morajo zglasiti otroci v spremstvu očeta, matere ali kakega drugega sorodnika na ravnateljstvu do 9. ure zjutraj s krstnim listom in z zadnim ljudsko šolski m spričevalom. Izprašuje se v slovenščini in v računstvu. Po uspešno dokončanih sprejemnih izpitih je treba položiti šohrke pristojbine in sicer: 4 20 L sprejmnine, 2" 10 L za učila, 1 L za knjižnico in 0'40 L za igrala, torej skupaj 7*70 L. Kdor dokaže, da je napravil zrelostni izpit na kaki ljudski šoli, se lahko vpiše v L razred brez vsakega sprejemnega izpita. 2., 4. in 5. oktobra: Pcnavl^aini, dodatni in sprejemni izpili v višje razrede. Za spce^emni izpit v višje razrede (II. - VII.) je treba plačati pristojbine 24 L. 6. oktobra.: Vpisovanje v II. - VII. razred. Oni učenci, ki so že bili na zavodu v tekočem šolskem letu, plačajo pri vpisovanju za učila 2" 10 L, za knižnico 1 L in za igrala 0'40 L, torej skupaj 3'50 L. Kdor se pa vpiSe na novo na zaved, plača iste pristojbine, kakor za vpiso\anje v I. razred, to je 7 70 L. 7. oktobra: PriČetek pcuka. Vse tu navedeno velja celotno tudi za državno niž o gimnazijo v Idriji. Na oba zavoda se sprejemajo ped istimi pogoji kakor dečki tudi deklice. — Ravnateljstvo kr. drž. viš|e realke in kr. drž. nižje gimnazije v Idriji.
Potovanje iz inozemstva v zasedeno ozemlje. Kr. kvestura javlja: V sled nove odredbe je odstranjena formalnost vizuma na polnih listih od strani kr. pooblaščencev v rnozemistvu,
zi povMtdc potarikov T čre* jinwmamo črte. Od^ej aft pokrom več, d« vt Mijn«hi podaniki, Icafccr prtpad-
nilci novih pokrajin nadgifje jiKvLjafo prs nsrfrh oblastih v uDOurojtvu za vicSšranje pobnilt H-s?v3V x>a povrat ek.
Državno blago in obutev. Mestni magistrat razglaša: Opozarjajo se vsi tisti, -ki 'ima o kupne izkaznice št. 1—3.600, da bodo lahko kupili državno blago za oblek« in državna obutev v prodajalnicah zadružne zveze Julijskega Primorja in Delavskih zadrug le do sobote 17. septembra t. 1. Po tem roku čzgubijo izkaznice svoo veljarvo.
Statistika tržaškega prebivalstva. V ttednu od 22. do 28. avgusta t. se je rodilo 106 otrok, 53 moš'kih i*n 53 ženskih, med njim4 78 zakonskih in 28 nezakonskih. V istem času je .umrlo 88 oseb, 48 moških in 40 ženskih.
Bi tržaškega iivlienia
Nevaren človek. Na ovadbo nekega Franca T&učerja je bil včeraj odiveden v aapor Čjak Just, 32 let star, delavec, bivajoč v Skednju. Čjdk ;le namreč z nožem napačni Ta-učerja in mu prizadel še precej težko rano v 'hrbet. Odgovarjati bo moral rada težke telesne poškodbe.
Poizkašen samomor. Al-varo Poggiole, 20 let star, po poklicu {manični sJtražniik, se je sinoči na neki klopi v, Miramaru ob 8 zv»ečer »pustil strel v prsa z namenom, da si konča svoje življenje. Zdravnik rešilne postaje ie nesrečnika odvede! v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
Delo neznancev. Na trgu Unita je nepoznan, a izurjen žepar ukradel go-p. Karlu Nachti-galu listnico s 500 lirami. Nachiigal je takoj, ko je zapazil tatvdno, javil bližnjim redarjem
—	teda njegovo upanje, da bi še kda. videl svcijo listnico, je majhno.
—	Trgovka Pija A:nadei ;e noč neprijeten poset. Dva aLi trije farJtallni so namreč vdrli v njeno trgovino jest»"in v ulici S. Sebastjan št. 9 in c dne sli za .približno 5630 lir živil. O vlomilcih ni duha ne sluha.
—	Na pomlchu št. 16 v prosti lu'ki je bila uprava splošnih skladišč pred davnim časom pustila šest sveta Inišldh stebrov iz j i tega železa. Stebri so bili' pc statvi j en i lepo h kraju, tako da niso bii na petu prav r-ikom-ur razen ;
—	tatovem. Ti so namreč neko noč stebre odpeljali. Uprava *kla-d'šč je slučajno drugi dan stebre rabila — toda ni j-ih našla več. — Iskali so -h po celi luki, a slednjič so se pre
P"........
Javili
je včeraj posrečilo izta'kmti dva mankajoča stebra. Našli so jih blizu stare ribje tržnice. O drug h stebrih, kakor tudi o tatovih ne ve | še nihče nič. Škoda znaša 4000 lir.
SO mati maJčkr, prite Ce deptvo, «o upri»orAli v kratkem času Se drugo vestdioo. V kake
namene uporabljajo prebitek, kaie %o, da so čisti dobiček pri pfvf veselici obnJU v |Kid tržaSkm pogorelcem, a pri drutfi za sklad »Edinostih. Igre same na sebi so ljubke otroike ifre — kratka burka ali kaj takega — aplavz zvonki otročki smeh in ploskanje rcčic. Pesmice ali deklamacije izbrane, ki jih preveva narodni duh. Razven tega. pa ljubka uredba od
ra in noš — a vse v naših barvah — troboj-nicah — tako. da ne navdušujejo src samo »majčkenim^ gledalcem, ampak tudi odrašče-nim. Ob:s.k obakrat obilen — a lahko bi bil še obilnejši, ko bi se tudi mtetogcnca udeležila zabave malčkov v obilnejšem številu — saj s tem bi jih le še bolj podžigali a obenem tudi olatjšali breme narodnega dciga z malim davkom vstopnine ubogemu slovenskemu narodu. Otroci! Le tako naprej! Vredni ste vse pohvale! Rudi Uršič, MLmi Miklavič, Zofi Mr&era, Miari.ia Volarič, Pavla Kranjc, Milka Doršček, Ol^a Ur.bančič, Marija ŠkaLin, Ana Uršič, Ana Bekš — igralco — in vsi, ki se zavedate, da ste sinovi in hčerke naroda našega. Ne bom Vas hvalil — dovolj hvale naj Vam bo veselje in navdušenost Vaših sobratcev in sestric — gledalcev — plačilo pa Vam da bodočnost.
Ob tej priliki prosimo vse zavedne Slovence in posebno Slovenke, da bi blagohotno prispevali našemu >-maleimi gledališču« z »-garderobo* — morda s kakimi odloženimi narodnimi nošami. -Prispevki« naj se dcpošljejo na naslov: Kaplanija v Kobaridu.
imela prejšnjo
da je vsako iskar.je brezuspešno in so stvar kvesturi. Agentom policije se
m tiskovni sklad „Edinosti"
Na svatbi g. Renčelj v Toniajn nabrano L 19.05, dr. Rade Kundić L 50, Anton L izar, Breginj L 10, Dragotin Stare, Barkovlje L 50, Na dekanijskoj konferenciji u Lovranu L 65, Ivan Mend< r L 10, Z vab Henrik, Skopo L 5, Len rdon Kristina L (j, Vitorček „ta malen" L 2, Karel Malalan L 2, Ante Hro-vatin L Vincenc Malalan L 1, Dekleva Fran L 2, Ferluga Jo ip L lf Perovkk Stanko L 1, Abramič L 1, N. N. L 2, Sušić Ante L 5, Vidau Jožef L 1, Ravber Rih rd L 1, Škerlavaj Viktor L 5, Pavli* Ferdo L 1, Lojze, župan iz Opein L 1, Janez iz Opčin L 3, Verižnlk >z Općin L 1, Pepina iz Opčin L 5, Mitka Trdetova L 2, Kucov Tone L 7r Ana Brišček L 2, Andrej Sosič L 1, Neimenovani L 5, Tista „g.ih' L 2, Kogov ek Fel ks, Rovte L 10. — Do sedaj izkaz mih L 8728.65. V današnjem izkazu L 280.05. — Skupn • L 9008.70.
tt AKORD AIVTT r
mm •poeatoe m kurjavo m drrtnl. irm delavci & Cičarije dot*o Apnenioa Wi3)d, Nabrcftna.

DRVA, bukova in hrastova, kupuje franka vagon, uradna teža nakladalne postaj«, tvrdka 2nideršič & zeta, H. Bistrica. (156)
MLADENIČ išče hrano in spalno sobo. Ponudbe pod -^Obrtnik« na upravo.	(232J
NOV ORKESTKON za plesne dvorane poceni se odda na Opčinah, kavarna. Beseif-njak.	(230)
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. Urar Albert Povh, ulica Mazzini 46.	204
Tršouskc-ofeftng zadrug u Gcric!
ieg. zadruge z neomejenim jamstvom v likvidaciji
Sklicuje likvidacijski odbor vnovič v smislu § 35 zadružnih pravil na dan nedelje 26. septembra 1920, ob 10. url predpoldne v „Trgovskem domu", v prostorih „Podružnice Ljubljanske kreditne banke", ker je bil občni zbor, sklican na dan 10. septembra t. 1. nesklepčen, in sicer z istim dnevnim redom, kakor sledi:
1.	poročilo iiik vi da o jsk e g a ocTc-ora;
2.	poročilo nadzorstva;
3.	petrjenje leLnih računov za lc-ti 1918 in 1915;
4.	volitev likvidacijskega odbora;
5.	dopolnilua veliteh treh članov nadzorstva;
6.	razprava in sklepan e o morebitnih predlogih posameznih članov.
Ta občni zbor bo sklepčen brezpogojno.
Letni računi so zadružnikom na vpctgl v Zadruginem uraau v Trgovskem diojna .
GORICA, dne 12, septembra 1920.
LIkuidacilski odUsr
„Trgovsko - obrtne zadruge" v Gorici rej. zadruge z neom. jamstvom (156)	v likvidaciji
1'ELIKO !KIAD1SCE KLOBUKOV
UGOSLOV£Nf II
dežnikov, belili in robcev, možklh
pisanih, žepuih nogavic itd.
Dopis!
43:
I* Brejta. V nedeljo dne 29. avgusta' je priredilo »Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Borštu- javno tembelo. Bilo je tu naroda iz vsega Brega:, Trsta in okolice, z bližn ega Krasa in drugod'. Vzlic temu je prireditev potekla brez najmanje nepriličnosti, kar je najlepši dokaz., da naše 'ljudstvo no potrebuje v fiakih sluča ili ne orožnikov, ne vojaških patrul. To nekako za uvod. Glavno, kar sem hotel cimeniti, pa je to^ da je godba (Bcr-štanska) pred in med tombolo svirala -več lepih narodnih komaidov:, da so se potem pri plesu (ta je mendu »neizogiben«. No, ei tem morda v drugem dopisu), oriie le naše mrle pesmi in da je zlasti zbor deklet — iz Drage in bližnjih vasic — ubrano pel ven ček slovenskih narodnih. Stal sem zraven, pioslulad ganjen. Čast! Da1, vsa čast ki priznanje vs«> iiaki mladini, ki dokazuje s tem, da je v nji čuta 1 ubavi do te krasne slovenske pesmi in rodne grude, do te naše zemlje, napojene z našim znojem in — sobami. Čast taki mladini, ki s takim vedenjem odločno zavrača razne kla-farije, ki' ye jih — žafrbog — le prepogo^tca-iia sliši po mnog% naf-ih »zavednih^ kraih. Vi, dekleta, mladeniči naši, ostanite vredno in povsod, — vklijub vsemu zapeljevanju — zvesti naši pesmi — našemu narodu, da nam po doigem črnem petku zašije lepši dan narodne in kulturne svobode. Zdra%o>J — Tmičev.
Iz Štanjela. Dne 8. septembra so našli v tukajšnji občini v železniškem predoru mrtvega od vlaka, razmesarjenega človeka 50tih let, srednje velikosti, s postriženimi brkanu, temno-sivo obleko, rjavkastim klobukom in črnimi čevlji. Pri sebi je imel 1 L 30 st., računski listek gostilne Fabčič na Opčinali in železniški vozni listek Opčine - Štanjel od 7. 9. 20.
Iz Kobarida. 2e pred čitalni&ko veselico je uprizorila naša zavedna deca svop> »veselico«.
Zbirajte pridno za „T^S-KOVNI SKLAD ESSNGSTi".
PODLISTEK
Branka,
Avgust Šenoa, — Fosl. M. C—Č-
(45)
Da.« je odvrnil ^ref, --to vam jc ka^ čudna zgodbica. Potoval ^ein na parniku po Reni in tu se je našel Hrvat, trgovec iz Primorja, ki se zni je pridružil. Ko 'c čul, da sem iz Hrvatske, začel je seveda govoriti hrvatsko; ali, na ža-ioivfu nisem ma mi>gel c jjjovoriti, marveč sem Z^iČel gOvxirili itulijan-.ki. S priniorskim trgovcem je bil tudi ruski pcmoiski kapitan. Ko je čul na^wr iUali;anjki raz^o\x>r, m.i je rekel por.-5eni lakcnično: •<iPro; di vas, gospoda, kaka čaadca nv^da je to, da ne -govorite v svojem materinem jeziku, marveč v tujem; pri nas je to re«s nerazuml ivo. Srajn me je bilo in reči mo-TViii, da sem na Reni trdno sklenil priučiti si sve} materiji jezik; uveril sem se, da je prava sramota, če ga ne znaš. tPovrnil sem se na Dunaj, na<jel izvrstnega dijaka Hrvata, ki me je marljivo, teoretično in pralotiLčno poučeval v hrvatskem jeziku, da ©em — kolfkor sem mogel soditi 6aro — napredoval precej dobro; čitam marljivo in razumem skoro vse; samo jezik ma ni Se toliko razvezad. da bi smel snobodno govoriti.«
Po teh besedah je stari župnik izvalil oči tako čudno od veselja *n nav<k*šec«, da 9» bcio skoro njttoo gledati.
»V«, gospod groi, da tt« se u6iH hrvatstkii
Kolika tolažba, kolika radost za mojo staro glavo! SocLaj vidam, da ste na najboljšem potu.«
-Da se kesam svolih smrtnih grehov,« se je zasmejal grof od srca.
x.Tako j«,c $e rek«el župnik, -da se poibolj-Saie.«
Bomo videli,« jo odvrnil grof* »izvolrite samo v jedainico.«
XX.
Splošna hvala, -ki je ž njo vsa okolica povzdigovala mlado učiteljico, naglašujoČ njene zasluge in njeno marljivost, je zadala nasprotnikom, posebno pa vredni rodbeni Siličevi, smrtno rano. Zavist in m rž na ste zakipeli še hujše v teh nečits-tih srcih hi začeli so razmišljati, kako bi deklico zi-stem^tično preganjali, in, če Le možno, odpravili iz Jalševa. Trebalo je paziti na vsak migljaj uboge deklice, ne bi se-ii mer da naftLa ka'ka kl.ukica, na kateri bi se mogla zapeti. Nn žalost pa ni bilo take prilike, ali vredni tajnik Mi^oci in očitni prijatelj Siličevih |e m<<nil enostavno: »E, če že ni vzroka za gra^o in pi^ovor, pa si izmislimo karsibedi in vrzimo med lfudi, pa bo to veljalo kakor da resnica.«
».Povsem prav,« je rekel Siiič, ^objavimo to potom časopisov, da se javno mnenje ras-^reje proti deicicAu.«
In o pravem časa je obiskal &&ća oeld daljni sorodnik, za#reb*ki ®črtelj»čnik, sicer M pti«v«	precej mam človek tik čado-
vito naobraien, »nsetrs^oe esbe s« AsMrteU ali mi Astme Kumsnrffngs, (Hm strast
M&U ©GLAS
se računajo po 20 stotick bcseJa. — Nujmanjča pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo plača polovično ceno.
K. rnm. Trst, te l L1!!. itn. U.
NOV DOHOD
stiskalnic za grozdje in plugov Bacher
po najugodnejših cenah.	(14*)
Ing, P.igiii l M. Uidovlch, Trst, u!. !anrta S.
DVA MIZARJA se
neo št. 4.
iprejme-ta v ul. Dell'
Ere-237
SOBA se odda v ulici Coroneo št. l/V. 1236)
SLUŽKINJO, zmožno v kiu/hamju iiče petčlanska družina brez otrok. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi.	(238)
VOZ (nov, težek) se proda. Več se izve v gostilni na I van jem graaiu pri Komnu. (235)
IZREDNA PRILIKA! Šivalni stro§ »Singer« zajamčen, volnene žimnice in pohištvo po
ni'/ki1 ceni. Sclitario l, skladišče.
(239)
MODISTKA se priporoča cenj. damam \ v okolici. Ulica Alessandro Volta 2 ljudskem vrtu).
mestu in V. (pri 212
KA BANKA
De!, glav.: K 3;',OK).000 Rezerve K 10.0<K). 0<> Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče po«le. Sprejema vlage
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3V*V a v baneogiro prometu p° ^ '/«-
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti pre:l-hodni odpovedi, sprejemi po posabno : # linij pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes> Bančni prostori v Trstu se nahajajo : u!« Cassa dl ftisparmio, ul. S. Nicolo
Telefon : štev. 14«4H, 179t, 2676
Blagajna posluje od 9 cfio13
ZAHV
-ti-
če je moglo kaj ublažiti našo bol ob si nem udarcu, ki nas je zad:l s smrtjo našega nad vse ljublje ega sina oziroma brata
tega človeka je bila ptišarjenje po časopisih m marsikak već sdi manj neumen članek je prihajal Iz njegovega peresa, Na^rajie pa je pisal o poedinih osebah, Id jih fe napadal, £h Črnil pred svetom -ter jim zastrupljal življenje, kolikor je le mogel. To človeče fe sestavilo v Jalševu vwto člankov proti Brsnki pod naslovom: »Poizkus ml«tde učiteljske «le v Jal-5evu.« Mladi uirteijiAčnlk je bil velik rodoljub in krasen govornik pri Čaši vina; ali, £e je bito potrebno, je znal svoje pero obračaiti »a v«c možne načine, -tako, da tudi nafhujSi nazadnjak ne bi mogel tekrocvati i njim. Od -takega re-akci onamega duha so bili navdahnjeni ti članki proti Branki, a pihano je brlo v n^th približno tako-ie: »V oovejSem času se delaš v naši domovini {ako mnogo folstvo, kar bo gotovo milo in drago vsakemu rodoljubu, ker ljudsko Šolstvo je vsekako temeij nada3fnega izobraževala; aii, rodol?ob mora. brzdati svo$o preveliko radost m meriti, da-li povsod ea-d odgovarja semenu, ki ve i* porafciflo. Na žalost moramo reči, da to ni vedno taico, da se četo včasih faodd po aamo jtadni, ali krhrfi poli, a to ye -zlo, kmx fraaod mor^o	samo ena
nadela poda^ngHtr; aić pri aaa nd povsod temu tadoo. Fmaii	iiihitlfi drl Je zadobila raz-
maha. Ce fe kdo otepeft s aehe prah ioU klopi tor se dotisal An toieeg* mesteca, pa zataji trfoo^ fradM svoj po&elmi zi&tem, mo-dbovatl aa ddbcb Id iešofei gM^iitfiiMr vzgajati airomašne kmečke ntrniat, Id kaa+o dovolj da bt ee o£fti a
g. Tavčarju, gg. gosp. lekarnarju so
so bili to nešteti dokazi sočutja od strani naših soroj'akov.
Iz globine duše se zahvaljujemo vsem posebno pa zdravnikom Davanzo, Massopust, Gandusio in Pollacco, K Ičiču, vel. gosp. Cinku ter gospe Kariževi, kakor tudi vsem onim, ki spremi-i nepozabnega pokojnika na zadnji poti ter vsem darovateljem vencev in cvetlic.
Bog plati vsem!
(is5)	Družina BANEU.
Usnjen s c@vlla la zimo
Učne in trpežne, za vsak stan in sfarost od najpriprostejše cio najfinejše vrste, iz samo dobrtgt usnja brez vsake druge primesi Izdeluje
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Sprcjmajo se naročila na drobno in debelo. Ceniki se pošiljnjo na pismeno zahtevo.
čevffe prodala na drobno
V	GORKI la**"* Prod*ialna w ht§i Centralne posojilnic« Corso Verdi fftev. 32.
V	TUSTU lastna prodajalna Via Retttori ftttv. I.
V	VIPAVI trgovina A. Beltram.