Več naporov za razumevanje novih družbenih odnosov komunisti Gradisa po ustanavljanju in združevanju TOZD v GIP Gradis Zadnja seja sveta Zveze kotnuni-st°v GIP Gradisa je bila precej bur-J^a Navzoči so analizirali stanje v '~"'adisu po podpisu samoupravnega Sp°razuma. Sejo je vodil sekretar SVe,a ZK Vinko Koleto. ® Premalo časa za razprave Qri sprejemanju notranjih samoupravnih aktov Način sprejemanja precejšnjega tl?v'ila samoupravnih aktov ni priden, ker neposredni delaVci na °°rih nimajo niti časa, niti sposob-*psti se spoznati s predloženimi akti, ' naj urejajo njihov položaj v c Rženem delu. . 'lfevilni predlogi aktov se zasnu-o in pripravljajo tako, da nepopit nim sodelujočim praviloma ne stane dosti časa, da bi lahko tvorno ^delovali pri njihovem sprejemanju Taki akti tudi niso tako poda-,l da bi jih lahko neposredni sprejemalci razumeli, niso izdelane in P'1 nravi j ene kratke, bistvene razla-p vsebini in o delovanju predlo-]jjn'h sprememb, To vnaša med de-Bvce zmedo in nezaupanje, celo od-l0°f Pri razpravah, ko sprejemajo do-' pne interne akte Temu smo bili s lca posebno v letošnjem letu, ko Jto°- morali v sili časa sprejemati V|!ne akte o medsebojnih raz- merjih. Komunisti v podjetju, tisti, ki delajo na pripravah osnutkov raznih aktov, ali ki sodelujejo pri njihovi zasnovi zunaj naše delovne organizacije, se morajo zavzeti, da do takih pojavov ne prihaja, sicer bomo diskretirali osnovna načela ustave. Pri izvajanju sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov konkretno v naših TOZD, smo doslej in še danes naletimo na različne koncepte pristopa h konkretnim izvajanjem Konkretno si nismo na jasnem, ali izvajati določbe sporazuma za konkretno TOZD ali se bomo v podjetju tudi znotraj sporazumevali in sporazumeli o medsebojnih odnosih • Zakaj tolikokrat poudarjamo solidarnost? Komunisti v TOZD in v podjetju kot celoti morajo imeti za smoter in cilj temeljne zahteve ustavnih določil, tj, da vpeljemo v združenem delu take medsebojne odnose, ki bodo omogočali razvoj posamezne TOZD ter podjetja kot celote. Če smo tako tezo zapisali v našem samoupravnem sporazumu o združitvi. potem moramo tudi delovati v tej smeri. Moramo se že enkrat zavedati, da smo se združili v združenem delu v podjetju z zavestjo medsebojne odvisnosti (s solidarno | Ob dnevu gradbincev Slovenije 3. juniju iskreno Destilarno vsem članom kolektiva | Uredništvo Gradisovega vestnika | BiiiBt*euMwwiMiwiBiasetMie iimissaamiimeHiME odgovornostjo), ter da medsebojni ekonomski odnosi niso tako urejeni, da omogočajo popolno -avtarkijo« naše TOZD Zaradi tega tudi menimo, da težnje, da se vse določbe samoupravnega sporazuma, ki se nanašajo na celotno gradbeništvo, ne moremo -direktno« aplicirati na razmere v sleherno TOZD. Stvar nas samih pa je. da se dogovarjamo, kako bomo v podjetju sprejeli notranja merila tako, da bomo kot celota tudi spoštovali določbe samoupravnega sporazuma, S tem pa nikakor ne mislimo poudarjati -podjetniško« miselnost, temveč želimo poudarjati medsebojno usklajevanje in sporazumevanje v naši širši skupnosti združenega dela, ter tudi pravico sleherne TOZD, da se opredeli tudi tako, da sprejme znotraj podjetja taka merila, ki omogočajo ne samo ohraniti, ampak celo povečati možnosti za razvoj posamezne TOZD in podjetja kot celote. -Vsiljevanje« meril, izračunanih za celotno panogo gradbeništva za določitev razmerij pri delitvi dohodka posamezne TOZD samo zavirajo izvajanje in sprejemanje sporazumov, sploh pa, ker v podjetju še nimamo popolne evidence nad rabo določenih sredstev (predvsem obratnih sredstev), zaradi česar je še večji odpor proti direktni uporabi elementov sporazuma za posamezno TOZD in je to še bolj problematično Komunisti v podjetju bi se morali boriti zato, da se za sleherno TOZD čimhitreje ugotovi uspešnost, poslovanja po vseh elementih uspešnosti in šele nato zahtevati da se uporabljajo obiektivna — natančna merila za delitvena razmerja, (nadaljevanje na 2. str.) lil GRADNJA NOVE sč* II XCEMENTARNE fitt listi , •"* ** *• * i«i" lr%wf. ni E. mm E ; ./ - MILIJON TON \ : :r Vgradnji nove cementarne v Anhovem sodeluje tudi naše podjetje. m tov&h.CŠ Jlto / Delegati — samoupravi,laici iti predstavniki družbenopolitičnih organizacij GIP Gradis, Ljubljana, zbrani na V. seji delavskega sveta podjetja, Ti ob Tvojem 82. jubileju iskreno čestitamo - z željo, da bi nas še vrsto let tako uspešno vodil kot doslej. S ponosom ugotavljamo, da smo pod Tvojim neumornim in vztrajnim vodstvom v vsem našem obdobju dosegli izredne uspehe, tako pri graditvi gospodarskih temeljev naše družbe, pri razvijanju novih socialističnih odnosov med ljudmi in narodi sveta. Ob tej priložnosti vsi Gradisove! obljubljamo, da bomo še bolj strnili naše vrste, ter vse svoje sile usmerili k uresničitvi skupnih socialističnih ciljev. Še enkrat Ti, dragi tovariš Tito želimo vse najboljše ob Tvojem velikem prazniku. Predsednik delavskega sveta podjetja I-ado Janžekovič =; ~~~— '====■ HmllHlIljillHIIII Integracija - Gradis - Slovenija ceste Delavci kolektivov Gradisa in Slovenija ceste večkrat sprašujejo, kako potekajo integracijske priprave za samoupravno preoblikovanje obeh kolektivov. Nobenega dvoma ni, da je integracija obeh podjetij življenjskega pomena, ter da so naši delavci zelo zainteresirani za nadaljnjo združevanje sil v okviru GASTA, ker pač v lem vidijo napredek nadaljnjega razvoja obeh podjetij. Končno pa želimo tudi v praksi uveljaviti ustavna načela in smernice 10. kongresa ZKJ, med katere spadajo tudi integracijski procesi. Zakaj torej zastoji a a tem področju? Minilo je skoraj leto dni od pričetka skupnih dogovorov in pogovorov. Razumljivo je in preveč preprosto bi bilo, če bi se lahko integracije izvršile kar preko noči, ali z enim samim sklepom organov upravljanja. To pa je v danih pogojih nemogoče, kajti vsaka integracija zahteva obilo priprav in končno pa se morajo za integracijo odločiti vsi delavci obeh kolektivov. Ugotovljeno je bilo, da so bila do-sedaj izvršena obsežna dela v zvezi z integracijo. Izdelane so bile, teze za sporazum o združitvi obeh podjetij, ki so bile tako pri SGP Slovenija ceste kot pri Gradisu obravnavane. Iz vseh teh razprav pa je bilo mogoče, kot so ugotovili na zadnjem sestanku komisije za integracijo SGP Slovenija ceste m GIP Gradis dne, 16 5. 1974, "naslednje: V Gradisu se vsi delavci v celoti strinjajo z integracijo Slovenija cestami, v že predlagani obliki, po tezah, ki so bile dane v razpravo Pri Slovenija cestah, pa so načeloma. vsi za integracijo v obliki sestavljanja integracije združenega dela in sicer po osnutku tez samoupravnega sporazuma o združitvi. K tej organizaciji naj bi se vključilo tudi Primorje Ajdovščina, seveda v kolikor to tudi sami želijo. Nadalje predlagajo da morajo biti pred integracijo jasno določeni razvojni programi v vseh TOZD, za dobo 3 do 5 oz do 10 let in jih je usklaHPi v bodočo organizacijo. Vsi samoupravni organi ki so nadgradnja, bodoče sestavljena organi-(nadaljevanje na 2. str.) Č&kjbtUiŽHO »Hoteli” v Getih Samske domove gradbenih delavcev bi nekateri najraje stlačili v nekakšne gete Razmišljanja ob pismu ing. Kuga Keržana Pismo je bilo v bistvu namenjeno organizatorjem proizvodnje in tistim, ki v imenu TOZD odločajo o organizaciji in poslovanju podjetja kot celote. V pismu je vsekakor vrsta spodbudnih načel in predlogov, ki izhajajo iz koncepta VII. kongresa ZKS in ki pomenijo verifikacijo te politike. Nanizano je tudi nekaj novih organizacijskih in idejnih zasnov za nadaljnji bolj enoten organizacijski pristop k uspešnemu reševanju protislovij pri upravljanju in vodenju poslovne politike v podjetju. Enotnejši pri akviziciji del in nastopu na tržišču, bomo uspešnejše premagovali nasprotja in protislovja, ki jih objektivno poraja ustanovitev TOZD oziroma napredek proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Komercialna služba svoje naloge vestno izpolnjuje, zato se mora pri obsežnejših delih poslužiti širše afirmacije vseh TOZD, ki naj to delo izvedejo. Pri tem mora seveda upoštevati vse težnje posameznih TOZD, delitve dela, cen in ne nazadnje tudi predvidenega »dobička«, o katerem je običajno največ govora. Prevzeta dela so za Gradis, kot celoto vsekakor obveza, ki jo moramo v okviru odgovornosti, ki jo imamo drug do drugega dosledno izvrševati. Pogoji v katerih programiramo naš nadaljnji razvoj so zelo zahtevni. Označuje jih vse večja aktivnost in samostojnost TOZD. ki včasih objektivno vodijo k zaostrovanju medsebojnih odnosov in gledanja posameznikov do skupnih nalog in ciljev, ki jih imamo pred seboj. Tovariš Edvard Kardelj je v svoji knjigi »Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi« predvideval porajanje nasprotovanja samoupravne preizobrazbe in glorifikaeijo tako imenovane čiste tržne ekonomije, kjer je dobiček temeljni motiv gospodarjenja in razvoja. Tako včasih v borbi za dinar (pa četudiprislužen na račun ene TOZD do druge) pozabimo na širše družbene, socialne in skupne interese. Spoznanje, da TOZD ni nikakršna vase zaprta in izolirana, niti sama s trgom povezana institucija združenega dela. prihaja vse bolj do izraza, saj se lahko in mora v skupnem interesu ter na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov združevati dela in sredstva za doseganje skupnih smotrov in skupnih razvojnih ciljev, tako podjetja, kot družbe kot celote. V dinamični dobi v kateri živimo, se nam zelo hitro spreminjajo cene gradbenih materialov in uslug, kar zahteva od nas zelo precizne pogodbe, dobro zbrano dokumentacijo in seveda vztrajno delo, da se te razlike uveljavijo Zato moramo biti pri gradnji objektov zelo natančni, ker nam le to omogoča izboriti dodatna sredstva, do katerih smo upravičeni. K temu je še treba dodati ažurnost obračuna in uspehi bodo vsekakor večji kot doslej. OSNOVNI NOSILEC PLANIRANJA JE DELAVEC V PROIZVODNJI Po večletnem nihanju glede vloge in pomena planiranja v naši samoupravni družbi in pogostega razvrednotenja te vloge smo zopet prišli v obdobje, ko smo politično in ustavno jasno opredelili potrebo in principe planiranja. Tudi pri nas opažamo, da se je na planiranje v veliki meri pozabilo, ali pa se sploh ne dela. Kot posledica pa nastajajo skrajno urgentna naročila, cesto podkrepljena z grožnjami ali podcenjevanjem strokovnih služb, ki so za to zadolžene, k planiranju dosti sovpada tudi držanje določenih pogodbenih rokov. Ne gre pri tern le za naš odnos pri gradnji za investitorje, ki nam ob neizpolnjevanju terminov rušijo naš ugled, temveč se moramo časovnega programa držati tudi pri lastnih investicijah. Cesto se dogaja, da neko s var pričnemo, do realizacije. tj, stavljjania v pogon pa iz razno raznih vzrokov, še bolj pa izgovorov zlepa ne pride. Tako nam vložena sredstva leže mrtva, naše kalkulacije postajajo nerealne in cene nam beže v vrtoglave višine Temeljno izhodišče planiranja je vsekakor delavec v TOZD, medtem ko je vsebina celote vseh interesov, tako za razvoi TOZD in podjetja kot celote. Gospodarski načrt za leto 1974, ki bo v kratkem šel v razpravo že predvideva nekaj temeljnih planskih izhodišč, katere bo pa seveda treba dopolnjevati in tudi zavestno izpolnjevati SOLIDARNOST IN ZOPET SOLIDARNOST Kdor je pazljivo prebral predlog Zveznega izvršnega sveta SFRJ »Temelj skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do leta 1985« bo lahko ugotovil, da nas čakajo še ogromne naloge, ki pa jih bomo lahko reševali le v skupnih interesih Brez povezovanja in sintetizacije posameznih in posebnih interesov, bi bilo uresničevanje nalog nepopolno in ekonomsko nesmotrno Zato je solidarnost. v vseh pogledih tembolj pomembna. Solidarnost pomeni intenzivno dogovarjanje o vseh problemih, ki se pojavljajo, vendai ne samo razgovore ampak tudi rešitve, hitre in dokončne Taki kontakti pa ne pomenijo vsiljevanje neke volje drugemu, trmasto vztrajanje na nekih načelih, ampak v veliki meri iskanje kompromisov za vse še užitnih rešitev in to dovolj ekspeditivno in učinkovito Take solucije je treba tudi najti, kadar se pojavljajo »prizadeti«, kadar govorimo o raznih ključih za razdelitev stroškov in podobno Vsako odlaganje rešitev ne vodi do uspešnega poslovanja in vzbuja nezadovoljstvo, predvsem pa slabi našo skupno udarno moč. Zaradi tega pomeni solidarnost in skupna razvojna politika nujno potreben okvir vseh interesov, kar je pogoj za uspešno urejanje vseh materialnih, človeških in družbenoekonomskih odnosov v podjetju. To velja tudi že za sprejete obveznosti, ki smo jih ali pa jih še bomo skupno prevzeli (Tehnogradnje. Anhovo, gradnje samskih domov, izobraževanje itd.) Isto seveda velja tudi za nabavo nove mehanizacije in opreme. Pri tem bo seveda treba razmisliti, kakšna investicija bo najbolj koristna za Gradis kot celoto in kaj je morda interesantno same za posamezno TOZD. Razvoj obratov v sklopu Gradisa ne more torej biti sam sebi namen, je v pismu dejal glavni direktor, temveč mora biti cilj za boljši in cenejši plasman naših skupnih startov na gradbenem tržišču. Vsi se končno moramo podrediti neki skupni politiki in razvoju, kar zagotavlja maksimalni uspeh celote. OMEJITI LASTNE INVESTICIJE Razmišljati bo potrebno tudi o lastnih investicijah. Za vse se bomo morali sporazumno in plansko dogovarjati. Investicije izven planskih predvidevanj zmanjšujejo naše skupne uspehe. Razvojna politika sicer mora računati z vzratnim vplivom materialnega območja na družbo in samega človeka. Zato si je treba prizadevati k sorazmerjem v proizvodnji, k razdelitvi dohodka, k porabi in takim investicijam, ki bodo sprejemljive za vse. S politiko delitve moramo uskladiti načelo delitve po delu in uspehe dela z načelom solidarnosti. Istočasno pa sprejeti tezo, da morajo biti naši prejemki v prvi vrsti odvisni od rezultatov dela Misli glavnega direktorja ing. Keržana so vsekakor v skladu z našim gospodarskim in družbenim političnim razvojem, zato jih moramo upoštevati in tudi izvajati. L. C. Pod temi naslovi je časnikar »Dela« poročal (16. maja 1974) s tiskovne konference medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev za ljubljansko področje o gradnji samskih domov v Ljubljani. Znano nam je, da po letu 1975 ne bo smel noben gradbeni delavec stanovati v baraki v naseljenih krajih, kjer daljši čas izvajamo gradbena dela. Postaviti bomo morali samske domove v skladu z določili družbenega dogovora o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev (Uradni list SFRJ št 28/71 z dne 30. junija 1971). Zavedajoč se te obveznosti, smo se posebno v zadnjem času resno lotili gradnje samskih domov — pa ne le v Ljubljani. Do zasaditve prve lopate, to je do začetka gradnje pa pride pri vsakem samskem domu do skoraj nepremostljivih težav. Težave imamo zlasti pri zbiranju denarja in pri pridobivanju lokacij. Za samske domove banke r,e dajo denarja, ki se pri njih zbira (več deset milijard starih dinarjev je neizkoriščenega denarja) za stanovanjsko gradnjo. Samski dom. samska stanovanje v naši družbi očitno ni stanovanje za delavca!? Naši delavci svoj denar — 6«/« od osebnih dohodkov — ne moreio koristiti za svoje potrebe. Ce pa že uspemo zbrati denar bodi tako (da ne vlagamo dovolj v druge prav tako potrebne namene) ali drugače (da rečemo oslu konj. temu pa ne pogledamo v zobe), pa nam Ljubljana -(pa še kje drugje) ne zagotovi zemljišča ali pa ga ponudi daleč zunaj strnjenega naselja. Počasi se bomo gradb rzi naveličali igrali vlogo pastorka Naš sindikat, pa še kdo drug se ne more več sprijazniti s takim odnosom. Končno gre tudi za političen, medrepubliški problem, kajti večji del delavcev je iz drugih republik. Delavci naše socialistične skupnosti — od kjerkoli so, so nam gradbincem v Sloveniji in celi družbi ravno tako nujno potrebni kot naš vsakdan. Nedavno (17. maja 1974) je v Beogradu komisija za družbenoekonomske odnose pri svetu zveze sindikatov Jugoslavije obravnavala načrte resolucije za X. kongres ZKJ. Enoglasno je sprejela naše dopolnilo k resoluciji o nalogah ZKJ v razvoju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske politike. To dopolnilo zahteva, da se samsko stanovanje, samski dom ali samski hotel v celoti izenači i družinskim stanovanjem, pa naj gre za kreditno ali urbanistično politiko. V kolikor bo X, kongres ZKJ tako dopolnilo sprejel v resolucijo (ob pisanju tega sestavka še ne vemo), se bodo morale odpreti tudi pipice v bankah, hkrati pa se bodo morali komunisti v urbanističnih zavodih, v občinskih skupščinah in v krajevnih 'Sklonjeno »obnašati« do upravičenih zahtev gradbenih delavcev in njihovega sindikata. V akciji »26.000 stanovanj« za delavce v Sloveniji bo moraio biti tudi dovolj denarja in zemlje za samske domove gradbenih in njim sorodnih delavcev v komunalnih organizacijah. gozdarstvu, v IGM in še v nekaterih industrijah. Stane Uhan Zadnja seja sveta Zli GIF Gradisa je bila precej burna NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRA.Nl — NADAL Več naporov... © Za zavestno disciplino V naši konkretni praksi izvajanja samoupravnega sporazuma (bodisi o združitvi, bodisi drugih dogovorov m sklepov) smo dosiej naleteli na več kršitev sprejetih dogovorov. Po podatkih APS so v letu 1973 v nasprotju s sprejetimi internimi merili presegle izplačila OD skoraj vse gradbene enote in tudi nekaj obratov. Po istih podatkih sta dve gradbeni enoti in dva obrata ter en biro (GE Ljubljana. GE Nizke gradnje. KO Maribor in LIO Škofja Loka ter Projektivni biro Ljubliana) presegli dovoljene najvišje OD Ne moremo se spuščati v primernost ali neprimernost samih sprejetih meril Dejstvo je. da smo v podjetju preveč orientirani na to, da smo pri sprejemanju meril preveč indiferentni, da jih nato kršimo, potem pa po inerciji spreminjamo kriterije o katerih smo se predhodno dogovorili Komunisti se bomo zavzemali za spoštovanje sprejetih dogovorov. Za kršitve sporazumno sprejetih odloči- tev in odgovornost posarnenzikov, pa bomo obravnaval! 'in razčiščevali na sestankih osnovnih organizacij ZK. Sicer pa se moramo komunisti na področju delitve osebnih dohodkov natančneje opredeliti do načelnega vprašanja ali se najvišji OD določa po TOZD v odvisnosti od najnižjega OD v isti TOZD? © Delež privatnikov je previsok Drugo področje kršitve sprejetih dogovorov in veljavnih internih aktov je pri dogovorih o izkoriščanju naših kapacitet, V analizi poslovanja za leto 1973 je med drugim mogoče ugotoviti, da nekatere naše enote, v nasprotju s konkretnimi določili poslovnika o koriščenju sredstev SPO (da se -zlasti ne smejo uporabljati prevozne storitve privatnikov«) to vendarle počenjajo. Tako je npr delež privatnikov v stroških koriščenja sredstev težke mehanizacije in prevoznih sredstev zaskrbljujoč. Navajamo le nekatere: Enota Težke Znesek v CCO din De jež privatnikov mehanizacije v stroških Prevoznih Znesek v 000 din storitev Celje 3 925 6.5 4.503 23.0 Koper 2.850 239 2.100 51.9 Ljubljana 2.406 3.6 1.846 52,8 Ljublj. okolica — — Ul« 59.3 Tukaj gre za grobe kršitve sprejetega poslovanja o koriščenju sredstev SPO Zanimivo je, da so pojavi najemanja sredstev od privatnikov najbolj razširjeni prav pri enotah, ki niso dosegle posebno uspešnega poslovanja v preteklem letu. Še bolj problematično pa je. če hkrati ugotavljamo, da SPO posluje z Izgubo deloma tudi zaredi neizkoriščenih kapacitet. Menimo, da bi morali pri omenjenih TOZD osnovne organizacije ZK do tega pojava zavzeti stališče, pozvati na odgovornost komuniste na vodilnih mestih in vztrajati, da organi delavske kontrole nekoliko natančneje razišče te pojave. © Dohodek, ki ne izvira iz dela se ne sme preliti v osebne dohodke Tudi v konkretnem poslovanju marsikje grobo kršimo sprejeta temeljna načela o medsebojnih poslovnih odnosih. V podjetju imamo primere, da posamezna TOZD odstopa določen delež svojega trga fprnlc.t)-ljenih del) drugi enoti za ceno določene provizije Prav tako imamo pojave, da posamezne enote s sredstvi SPO ustvarjajo dobiček, ki ga potem, po sedanjem mehanizmu ugotavljanja dohodka prelivajo v sfero delitve osebnih dohodkov. To so celo grobe kršitve ustavnih določil, saj se dohodek, ki ne izvira iz dela ne more in ne sme preliti v osebne dohodke, temveč je namenjen samo za reprodukcijo, O teh pojavih bodo v bodoče morale razpravljati osnovne organizacije ZK in do njih zavzeti svoja stališča. Za uspešnejše urejevanje medsebojnih odnosov bi morali veliko bolj prevzeti oz. vpeljati institucijo planiranja, posebej perspektivnega planiranja. s katerim bi v naprej $e medsebojno dogovorili o razvoju posamezne TOZD in o razvoju podjetja kot celote. Kmunisti v podjetju se bodo v bodoče morali bolj zavzeti za koncept planiranja v podjetju- Reševanje zadev od danes na jutri vodi k anarhičnemu poslovanju, v katerem se odločitve nujno prenašajo na neformalne skupine. p4 čemer naletimo na pogoste kršitve medsebojno dogovorjenih načel o poslovanju. Zavest o solidarnosti je premalo prisotna, če že je, je samo tam ih takrat, kadar posameznemu de.u ne .sre najbolj uspešno. Le s čvrsto določenim konceptom razvoja in s sprejetim perspektivnim programom bomo lažje urejevali skladno poslovanje in z manj medsebojnih trenj dosegali boljše rezultate, so zaključili razpravo komunisti Gradisa n® zadnjem sestanku. Integracija Gradis... zacija združenega dela. morajo biti voljeni po delegatskem sistemu xe' daniih podjetij. Sestavljeno organizacijo združenega dela naj bi vodil kolegijski P0-slovodni organ s predsednikom. Na osnovi teh ugotovitev je komisija sklenila, da se začeto delo na integracijskih procesih nadaljuj®: Elaborat, ki ga bo potrebno izdela*1 bo moral upoštevati poleg posne-tk8 stanja tudi razvojne programe P° . jeti j ki se združujejo in dokaza*1 učinkovitost, ki bo lahko doseže'’9 po opravljeni združitvi, glede r,e funkcije, ki se združujejo in kafer* sedaj ni mogoče uspešno opravljati- novem Naloge Zveze komunistov Jugoslavije k socialistični preobrazbi vzgoje in izobraževanja je naslov ene od resolucij, sprejete na nedavnem X. kongresu ZKJ. 9 Človek se po naravi upira spremembam Poglejmo samo nekaj nalog iz te resolucije. Začne se nenavadno, ko pravi, da se ZKJ odločno zavzema za temeljno spremembo družbenega položaja dejavnosti vzgoje in izobraževanja. To pomeni, da nismo zadovoljni s sedanjim izobraževanjem, bodi glede na obseg in kakovost, bodi glede na odnose o financiranju izobraževanja. Združeno delo (njegovi nosilci: delovni ljudje) morajo prevzeti odgovornost za permanentno (neprestano) izobraževanje delovnih ljudi za delo in samoupravljanje — pravi resolucija. To pomeni, da morajo delavci sami poskrbeti za stalno izpopolnjevanje svojega znanja in to v enaki meri znanja, potrebnega za opravljanje delovnih nalog kot tudi znanja za opravljanje svojih samoupravnih dolžnosti (ne le pravic). • Solidarnost v izobraževanju Princip solidarnosti v vzgoji in izobraževanju mora postati vsebinska sestavina politike TOZD in cele družbe. To ne pomeni le omogočiti vsem občanom enake možnosti pri doseganju šolske izobrazbe primerne sposobnostim vsakega posameznika ampak še kaj več. Šolska izobrazba je tista pomembna vstopnica, s katero vstopa vsakdo prvič v delovno življenje kot v gledališče, eden na boljše mesto sede, drugi na težavnejše mesto stoje. Zdaj se začne drugi del izobraževanja ob delu. Resolucija pravi: »Treba je hitreje uresničevati načelo iz programa ZKJ, da se vsakemu človeku, še posebno delavcem, omogoča v času delovne dobe enaka možnost, da se odloča in usposablja za svoj življenjski poklic po svojih sposobnostih in po interesih združenega dela.«* Pri takšnem odpiranju možnosti izobraževanja pa ima solidarnost izjemen pomen. Enkrat bo prispevek inženirja (iz osebnih dohodkov) omogočil opraviti izpit za kvalificiranega delavca doslej priučenemu delavcu; enkrat bo ena TOZD vložila večji prispevek, druga pa porabila več sredstev. Drugič pa bo prispevek kvalificiranega delavca omogočil inženirju dopolnilno izobraževanje kot bo tudi druga TOZD porabila več sredstev kot, prva. Preračunavanje dinarjev pri izobraževanju ima pomen le pri računanju učinkov vloženega dinarja, nikakor pa ne pri odnosih: kdo komu daje? Napravimo samo korak v zdravstveno zaščito in si postavimo tako vprašanje, pa bomo lahko odgovorili zelo nečloveško: zdrav ne bo prispeval za bolnega. In še dalje- tisti, ki udobno stanuje, ne bo prispeval za delavca s slabim krovom nad sabo — in tako naprej. Tako mišljenje, še bolj pa morebitno odločanje — tudi s področja izobraževanja — ne vodi nikamor drugam kot v nesocialistično in nehumano družbo! O Neprestano učenje ob delu — pomembna zahteva Proti koncu pravi resolucija — ki je obveza za člane in organizacije ZK — da je ena od najvažnejših sprememb v načinu izobraževanja, ki jo bomo morali uresničiti ta, da se je treba izobraževati ob delu tudi tako, da se bodo obdobja učenja izmenjavala z obdobji dela. To velja dobesedno za vse delavce, tudi za delavce na najbolj odgovornih delovnih mestih; bržkone bo tako tudi v naših kolektivih. Prav zanimivo bo zdaj, ko smo v nekaterih posameznostih spoznali našo družbeno naravnanost v izobraževanju, spoznati nekaj resnic o izobraževanju na zahodni polobli sveta, v tako imenovani razviti kapitalistični družbi. Navedli bomo nekaj misli iz knjige, ki je bila v zadnjih letih ena naj večjih uspešnic (bestseller) v svetovnem merilu. Oblikovanje ljudi in njihova izobrazba za usmerjanje novih tokov družbenega razvoja in ki hkrati opušča tradicionalno vsebino in tradicionalne prijeme v izobrazbi, je še več kot samo dejavnik v gospodarskih procesih. Iz« obrazba tvori brezpogojno infrastrukturo (podlago), brez katere ni niti tehničnega in gospodarskega niti siceršnjega razvoja. • Bojmo se nerazsodnosti... Usodo človeštva (v velikem ali malem obsegu) je večkrat oblikovala in jo še oblikuje nerazsodnost kot pa pamet. Zato nam je za bližnjo in daljšo perspektivo bolj kot karkoli drugo potreben koncept sodobne vzgoje in izobrazbe, »investicije v človeka«. Vojna (pa tudi gospodarstvo) se nikakor ne vodi z denarjem, materialom, modernimi stroji, temveč z ustvarjalno domišljijo in organizacijskim talentom. Najmanj petnajst sposobnih in uglednih evropskih izvedencev ve že dalj časa za te stvari, pa jih ni nihče poslušal. Ko teče beseda o zaostajanju (zahodne) Evrope za Ameriko, se vpraša za vzroke. V prvi vrsti je treba omeniti prav strukturo izobraževanja. Poleg izobrazbe dijakov in študentov je še pomembnejši problem: problem nenehnega oblikovanja kadrov. Evropski industrijci in gospodarstveniki še niso razumeli, da je izobrazba kadrov absolutno potrebna. Tudi Marx je govoril o mrtvem kapitalu (denar, material, stroji) vse dotlej, dokler se ga ne dotakne sposoben človek. Nesposoben človek ne bo napravil iz mrtvega kapitala kapital ampak nič ali nekaj podobnega (kopneči se umirajoči kapital). Investiranje v stroje pri neuravnovešenem investiranju v človeka predstavlja šolski primer za rakovo pot razvoja — od male organizacije do civiliziranega človeštva. Stroj se kupi, sposobnega človeka (največkrat) ne. 9 Kdo je tehnokrat? V tej prozahodno usmerjeni knjigi piše dobesedno tudi tole: »Naj bi bili tehnokrati (v Jugoslaviji jih imamo že en čas v .obdelavi’, pa ne verjamemo, da so tudi v naših vrstah, v našem kolektivu) še tako kvalificirani, ne bodo imeli nikdar potrebne avtoritete, da bi dosegli zmago splošnih interesov nad drobnimi interesi Da se utrdi volja za uspehom, bo treba izbranih vodilnih ljudi, ki bodo znali mobilizirati javno mnenje, poklicati čez glave konservativne elite na plan življenjske rezerve (evropskih) volja, isti optimizem pojasnjuje uvajanje znanstvenih metod na področja, kjer je doslej vladala rutina. Proti pričakovanju stavi ameriška družba vedno bolj na človeka, kot da bi zapravljala čas z eksperimenti. Stalno izobraževanje (delo — učenje — delo) v Ameriki se ne šteje za človekoljubno delo, ampak kot investicija. Nič ni bolj donosnega od dobre ideje. 9 ... in pomanjkljive prizadevnosti Kaj pa naj storimo ? se sprašuje avtor Proti komu naj se borimo? Bolj kot pomanjkanje splošne volje je nevarna nejasnost te volje. Moderna znanost, tehnologija in poslovno vodstvo niso sami po sebi bistveni cilji izobraževanja Končni cilj izobraževanja je do skrajnosti razviti človekove sposobnosti. Brez napredka v organizacijski tehniki, se pravi brez napredka v izobraževanju, je svet v nevarnosti, da preprosto zaostane in izgubi ravnovesje. Govor je tudi o ameriških šolah in univerzah. Univerze se priključujejo na orjaške računalnike s sprogramiranim poukom. Pri uvedbi te noVe tehnologije bo glavna težava strah kadrov pred temeljitimi spremembami, ki jim bodo sledile. Osnovna potreba narekuje prilagoditev moderni tehniki, je torej potreba po izobraževanju. Izobrazba v klasičnem pomenu besede bo nezadostna v primeri z ritmom neposrednih sprememb — vsaj za tiste, ki se ne bodo hoteli odreči aktivnemu (in delovno uspešnemu) življenju. narodov.« Tehnokratizem — prikazan v siceršnji kvalificiranosti (tehnični strokovnosti), v dvomljivi avtoriteti, s prevladujočimi drobnimi lokalnimi, pa tudi svojimi interesi, mimo javnega mnenja in konservativen (z malo naprednih mišljenj in predvsem dejanj) ter eliten (izbranci) — to je opredelitev, ki bi jo bolje težko podal tudi naš vešč politik. Ni treba posebej poudariti, da velja ta opredelitev tako za najširšo družbo kot za osnovno gospodarsko celico — pri nas TOZD. 9 ... in birokrat? Pa še o birokraciji: »Birokracija kaže svojo dvojno opreznost: pred organizatorsko inteligenco in pred odgovorno iniciativo. V vseh poklicih so ljudje, ki bi dajali neprimerno več, če bi jim pustili iniciativo in če bi jim obenem z večjo odgovornostjo vzbudili veselje in dali možnost za učenje, izmišljanje, delovanje. Elita črpa svoje pravice in če je treba svoje privilegije iz človeške nesposobnosti in nespremenljive neenakosti 9 In kako drugje? Primer: Znana družba za računalnike IBM se je že pred desetimi leti spustila v tekmo za tretjo generacijo računalnikov, slovito serijo 360. V štirih letih je IBM investiral 5 milijard dolarjev, to je toliko, kolikor znaša celokupna investicija ZDA z zvezno vlado za osvojitev vesolja. Hkrati je IBM reorganiziral vso strukturo vodstva in uprave. Odstranili so vodstvo, ki je dve leti zamudilo, preden se je pozanimalo za integrirano vezje in njegove industrijske možnosti. Ob tej spremembi vodstva si je morala družba IBM z zlatim denarjem pridobiti najboljše strokovnjake konkurence. Istočasno pa ameriška podružnica_ IBM v Franciji porabi za nadalnje izobraževanje svojega vodilnega kadra 10 "/« (deset odstotkov) vseh plač. In evropski obiskovalci potrjujejo, da so ameriške univerze preplavljene z odraslimi, ki se hodijo tja pripravljat na dodaten poklic. Ista ljudi.« 9 Treba se je razsodno prizadevati tudi za izobraževanje Da končamo z odgovorom na vprašanja: 1. Kako uresničevati v začetku omenjeno resolucijo X. kongresa ZKJ? 2. Kako odpravljati človeško nesposobnost in neenakost ljudi? Samo z neprestanim izobraževanjem. V naši družbi smo prejkone lahko zadovoljni, da partija zahteva neprestano izobraževanje — za delo in za samoupravljanje. To zahtevo bomo komunisti uresničevali pa četudi bo trd boj okoli odstotkov dohodka ali osebnih dohodkov namenjenih za izobraževanje, pa četudi bodo kakšni vplivneži videli samo svojo plat, svoje interese ali še kaj slabšega. S, U. Kruta smrt ugasnila življenje Stanetu Kramarju Po dolgi in mučni bolezni toda mnogo prezgodaj je kruta smrt iztrgala iz naše sredine Staneta Kramarja, delovodja, rojenega 24. 11. 1924. Stane je bil dolgoletni član kolektiva, saj je bil zaposlen pri TOZD GE Jesenice od 16. 5. 1951 dalje. Vseskozi je bil zelo aktiven družbeno politični delavec in tako ostal v ospredju in se boril za pravičnost ter napredek našega kolektiva- Vse do takrat, ko je resno zbolel, je pretežni del prostega časa vložil za opravljanje številnih funkcij v kolektivu in to v OOZK, v OOS, DS, raznih komisijah ter tudi v občinskem merilu. Kot prekaljen revolucionar ter neutrudljiv borec je znal Pravilno usmerjati družbeno politične tokove v kolektivu, pri če- Stane Kramar mer je dosegel lepe uspehe za napredek in razvoj kolektiva. Bil je pošten, iskren ter dober so tovariš, zato je bil v kolektivu priljubljen. Prav zaradi teh vrlin ga bo kolektiv ohranil v lepem spominu in ga toliko bolj pogrešal. Stane je bil tudi dober mož in oče dveh otrok, ki ga bodo zelo zelo pogrešali. Počiva naj v miru in lahka naj mu bo domača slovenska zemlja' Kolektiv »Gradis« TOZD GE Jesenice izreka svojcem pokojnika globoko sožalje. T. L. Z gradbišča nove hladne valjarne (Kaj pišejo drugi o nas) V času od 26. februarja do vključno 15 aprila je bilo na površinskem izkopu odstranjenega že 62.400 kubi kov materiala Izvajalec del, GIP Gradis je povečal dnevno kapaciteto izkopa od prvotnih 1.300 do 1.400 dnevno na približno 1.800 «.u~ bikov dnevno Povečanje kapacitete so dosegli s podaljšanjem delovnega časa in z boljšo organizacijo dela na gradbišču. S takim načinom dela bo do prvega maja dokončan predviden izkop po mrežnem programu — 73.000 kubikov izkopa. Delavci GIP Gradis so petega aprila pričeli z izkopi za temelje proizvodnih hal in za temelj sendzimir ogrodja — grobi izkop, in je bilo do vključno 15. aprila opravljenega 5.800 kubikov izkopa. Za temelje hal so že pripravljene armature, opaži in potrebna sidra Zaključujejo že tudi dela na propustu za potok Javodnik in na regulaciji. Glavna zemeljska dela na cesti Jesenice—Ljubljana bodo gotova- do' prvega maja. Na, prečni cesti Bela— Javornik so pričel! z deli za oporni zid. Promet po novih cestah Jesenice—Ljubljana, in Bela—Javornik pa bo predvidoma mogoč prvega junija. V pritličju stavbe ob samopostrežni trgovini Zarja bo trgovsko gostinski del, ob upoštevanju delne razširitve že obstoječe trgovine Zarja. Predvidena je tudi samopostrežna restavracija s kuhinjo. • prodajalna mesa itd. Stanovanjski del bo v stolpiču, ki bo imel šesi etaž v vsaki pa bo po osem stanovanj V pritličju bo še ena garsonjera in dvoje stanovanj Vsega skupaj bo 50 stanovanj. Iz Glasila delovnega kolektiva ŽELEZARNE Jesenice Josip Švorca Josip Škvorca 60 letnik Skoraj neopazno je minil jubilej enega naših starih gradisov-cev Josipa Skvorca, skladiščnika naše mariborske enote, ki je 28. januarja letos praznoval 60-let-nico. Pri Gradisu se je zaposlil leta 1951 na takrat našem največjem gradbišču v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Z marljivostjo pri delu je kmalu napredoval na delovno mesto skladiščnika. Čeprav invalid od posledic delovne nesreče leta 1959 je s svojo doslednostjo in požrtvovalnostjo vzgled mlajšim. V 23 letih svojega službovanja je sodeloval pri izgradnji mnogih objektov v Kidričevem. Mariboru. Ptuju in Slovenski Bistrici. Najraje se spominja gradnje blagovnice »Merkator« v Ptuju, ne samo zato, ker je delo organizirano in hitro napredovalo, temveč predvsem zato, ker se je med so-_ delavci, kakor tudi v sodelovanju' z vodstvom gradbišča, ter z zastopniki investitorja počutil kot član velike družine O svojih težavah nikoli ne toži. tih in skromen je naš Jože kot ga kličejo sodelavci na gradbišču. Ob jubileju mu v imenu kolektiva iskreno čestitamo ter se mu zahvaljujemo za ves trud pri opravljanju službene dolžnosti. Prav posebne čestitke oa mu sporočajo sodelavci iz gradbišča steklarne »Boris Kidrič« iz Slovenske Bist,-i»e ter mu kličem »še na mnoga leta«. m d. Pravice in dolžnosti brigadirjev in delovodij Od časa do časa ugotavljamo, da nekateri neposredni vodje delavcev, delovodje — brigadirji ne odigravajo svoje vloge v pogledu varnosti pri delu, kakor jim to nalaga Temeljni in republiški zakon o varstvu pri delu ter pravilnik o varstvu pri delu podjetja Gradis (čl. 47 in 48). Takšni in podobni prepusti pa mnogokrat terjajo ne samo poškodbe, ampak tudi težje poškodbe. Pa poglejmo nekatere pravice m dolžnosti neposrednih vodij delavcev. Neposredni vodja je predstojnik neke skupine delavcev, ki mora imeti sposobnost in znanje o vodenju delavcev, Zato pa mora biti poznavalec delavcev, odločen, čustveno trden in sposoben samostojnega odločanja in nastopanja. Le-ta mora znati vnaprej predvideti, organizirati, voditi in kontrolirati. Dober, sposoben in pravični neposredni vodja je večkrat nepogrešljiv v skupini katero vodi in nadzira. Vedeti moramo, da neposredni vodja ne upravlja samo z delovnimi pripravami in napravami v svoji skupini, ampak predvsem z delavci katere vodi in nadzira pri delu. On je delavcem najbližii. zato mora svoje delavce poznati ne samo po sposobnostih ampak tudi po slabostih, to pa zato, da jih lahko pravilno zaposluje z ozirom na njihove sposobnosti in nesposobnosti oziroma zmogljivosti. V glavnem je naloga neposrednega vodi e skrb za nemoteno proizvodnjo ne samo po količini ampak tudi po kakovosti Vse to pa dosega le, če upošteva čim boljšo zaščito delavcev pred poškodbami in boleznimi. Zaradi tega je dolžan skrbeti za varno delovno okolje in varstveno vzgojo svojih delavcev Da doseže zeljem in planirani uspen v pioizvoanji mora neposredni vodja smotrno pripravljati in organizirati delo na deiovišču tako da: — vnaprej določa pravilne delovne metode katere tudi izvaja po programu, — skrbeti in v redu vzdrževati delovne priprave in naprave, — delavce zaposluje produktivno in razporeja na delovna mesta po njihovi strokovni, fizični in zdravstveni sposobnosti, — jih poučuje in sistematično navaja k pravilnemu načinu dela, — jih pri delu nenehno nadzira m popravlja zapažene napake, — zavestno skrbi za urejene medsebojne odnose in disciplino pri delu ter pravično rešuje pritožbe, — vzbuja in upošteva koristne pobude delavcev v pogledu dela in varnosti pri delu, — skrbi za primeren red in organiziranost na delovnih mestih. Navedene osnovne naloge neposrednih vodij dela pa zajemajo tudi skrbi za varnost pri delu, tako da preprečevanje poškodb pri delu ne pomeni nekih bistveno dodatnih obremenitev neposrednih vodil dela. Naravno je. da se ne more otresti skrbi za varnost de'avcev katere v o di in nadzira pri delu, ker bi se s tem odpovedal bistvu funkcije, po kateri mora zagotavljati nemoten, neoviran potek dela. Odgovornost pa teče vzporedno z avtoriteto neposrednega vodje. Neposredni vodja je torej tisti, ki naroča delavcem, kaj naj kdo dela ter tudi kdaj, kje in kako, zato je tudi odgovoren za poškodbe in materialne okvare. To pa torej ne pomeni, da mora za vsak prekršek izvajati sankcije, ampak mora nenehoma opozarjati delavce, da je prekršek opazil in da ga ne s mati a za nepomembnega čeprav posledic ni bilo — lahko pa so kdaj drugič. Pri izvrševanju osnovnih proizvodnih nalog mora neposredni vodja del vedno upoštevati tudi zahteve varnosti pri delu. Zato mora: — biti vzor svojim delavcem v pogledu varnosti, discipline in dela, — pred pričetkom dela pregledati delovna mesta in delovno okolje, — odstraniti z dela tiste delavce, ki bi utegnili biti ogroženi ali ogrožati druge zaradi njihovega neustreznega telesnega ali duševnega stanja, — med delom nenehno kontrolirati, če delavci poznajo varen način dela, če spoštujejo varnostne predpise in uporabljajo varnostne naprave ter sredstva za osebno varstvo, — avtivno sodelovati pri varnostni analizi delovnih mest in odstranjevati ugotovljene nevarnosti preden bi utegnilo priti do poškodb. — raziskovati vzroke poškodb v svoji skupini, ustrezno seznanjati delavce z rezultati raziskave in primerno ukrepati, — kontrolirati požarnovarnostne ukrepe, skrbeti za urejene dohode in prehode ter — navajati delavce, da za vsako najmanjšo poškodbo iščejo prvo pomoč, da opustitev le-tega ne rodi resnejših posledic. Neposredni vodja, kateri želi zboljšati kvaliteto dela in povečati količino izvršenega dela, se mora zavedati, da tega ne bo dosegel, če ne bo pridobi) delavcev za samohotno (spontano) in prizadevno sodelovanje in jim omogoča, da se uveljavljajo tudi delavci sami. Torej . se mora potruditi, da razume njihove prob’eme in težave in da se ne izolira (osami) od njih. Poznati moranjih običaje in navade, dobre in slabe strani, meje njihovih sposobnosti in nagibe, ki jih spodbujajo. Z delavci mora ravnati ne samo pravilno, ampak tudi humano in tovariško ter se zanimati ne samo za delovne, amnak tudi življenjske — privatne razmere. Delavci si vedno želijo takega neposrednooa vodjo, ki ,ie vreden njihovega spoštovanja in zaupanja. Ugled neposrednega vodje je odvisen od njegove poštenosti in sposobnosti. Ugled si mora pridobiti, ker mu le-tega ne zagotavlja (le) njegovo delovno mesto. Brez ustreznega ugleda ni nikjer možno uspešno delo. Neposredni vodja je dolžan skrbeti, da vsak delavec opravlja naročeno delo, sodeluje v delovni skupini, odloča, daje predloge in spoštuje želje in čustva sodelavcev. Disciplina ni enakovredna »-slepemu uboganju-«, ampak je dosežek pouka in zgleda človeka, katerega spoštujemo. »Pravi« neposredni vodja je tisti, ki prepričuje delavce z zgledom, ugledom in zanosom, zato tudi delavci spoštujejo njegove naloge brez nasprotovanja. Najustreznejši in priporočljiv način pri ravnanju z delavci je podpiranje njihove morale s pohvalami in spodbudami, ki dajejo delavcu voljo,-da vztraja do želj enega in postavljenega cilja. Vsaka zaslužena pohvala deluje pozitivno. Neposredni vodja mora delavcem dokazati, da jim z umestno in pravično kritiko želi pomagati, da bi delo lažje in bolje opravljali in da ne kršijo varnostnih pravil, ki so lahko njim in tudi drugim sodelavcem v škodo. Neposredni vodja mora znati oceniti isaj je namerni in nenamerni preitrsen. V ooen primerih pa mora pravilno grajati m jih popravljali preden pride do poškodbe. Zelo važna je preventivna varnost pri delu — to je vnaprej predvideno, kaj vse se lahko zgodi, če ne storimo lega ali onega. Neposredni vodje imajo največ možnosti, da sleherni dan opazujejo vedenje svojih delavcev, ter se seznanjajo z njihovimi težnjami in problemi istočasno pa kažejo razumevanje zanje. Jasno je tudi, da mora neposredni vodja biti potrpežljiv, imeti mora razumevanje do pritožb in predlogov delavcev ter jim skušati pomagati tudi iz majhnih težav, ki so lahko povod za težke in hude probleme. Skrb za preprečevanje poškodb je ena prvih dolžnosti neposrednega vodje, saj je nameščen zato, da teče proizvodnja brez motenj, katere povzročajo poškodbe pri delu. Največ poškodb povzroča strokovno nepravilno delo in nepoznavanje pravil za varno opravljanje dela. Neposredni vodja, torej tisti, ki mora delavce poučevati o strokovno pravilnem in varnem delu. Predvsem pa je njegova najodgovornejša dolžnost, da uvaja v pravilno in varno delo predvsem nove delavce pri katerih se poraja najpogosteje poškodba. Z upoštevanjem vseh navedenih momentov, dolžnosti in pravic, ki jih imata neposredni vodja, to je delovodja in brigadir smo lahko prepričani, da bomo zmanjšali poškodbe, s tem pa tudi morebitno invalidnost, povečali zadovoljstvo delavcev m s tem vzporedno tudi življenjski standard našega delavca. Pozdravljamo naše drage goste iz ČSSR Inštruktorjem in učencem več pozornosti Sodobno izobraževanje zahteva več organiziranega in enotnega dela, zahteva pa tudi večjo povezavo šole s podjetjem in obratno. Lo-Jo Namesto prvomajske zakuske -socialno šibki delavci na letovanje Sindikalne organizacije so večino let nazaj organizirale za počastitev praznika 1. maj razne zakuske oziroma veselice združene s pogostitvijo in proslavo za ta dan. Podobne proslave so se organizirale tudi za počastitev drugih državnih praznikov. IO TOZD GE Nizke gradnje pa je že v preteklem letu 1973 za 1 maj in za Dan republike namesto običajne klasične proslave, organiziral skupen obisk gledališke predstave v SNG Maribor, kjer so člani Kolektiva TOZD Nizke gradnje in Biroja za projektiranje Maribor v presenetljivo velikem številu počastili omenjena praznika. IO je v ta namen organiziral prevoz delavcev iz vseh gradbišč do gledališča, v Mariboru, V letošnjem letu 1974 pa je naš IO na svoji seji z dne 18 4. 1974 sklenil, da se sredstva namenjena za zaku« Bko oziroma pogostitev izkoristijo za plačilo letovanj najbolj socialno šibkim delavcem in njihovim družinskim članom. Delavce, ki bodo prišli v poštev za omenjeno letovanje, bo IO na predlog poverjenikov in članov kolektiva po gradbiščih poslal na desetdnevno brezplačno letovanje v enega od naših počitniških domov oziroma v sindikalni dom od sindikalnega sveta Maribor v Sečo pri Portorožu. Praznik 1. maj so naši delavci počastili s skromnimi proslavami po posameznih gradbiščih. Ob tej priliki so najboljši dolgoletni sindikalni delavci prejeli knjižne nagrade in to: Skrebiin Silva, Bregar Štefka, Pečovnik Roman, Simonič Feliks, Fla-šker Ferdo, Ramulič Smajo, Kuhar Franci, Žganec Mijo, Bašnec Lovro, Cernec Zofija. Topolnik Jožica, Gatnik inž. Franc. Pohvaljeni pa so bili naslednji delavci: Sodec Alojz, Kostanjevec Janez, Jajdinjak Anton, Zelenko Ludvik, Krhač Franjo, Jurič Ivan, Vogrinec Anica, Pintar Valentin, Vitek Martin. Po gradbiščih kolektiva TOZD Nizke gradnje, se je s prihodom pomladi precej razživelo tudi športno življenje naših delavcev. Zopet so oživela že zgrajena igrišča okoli naših naselij predvsem nogomet, odbojka, kegljanje, streljanje in namizni tenis. Pri urejanju športnih objektov so ponekod precej aktivni mladi delavci. Z večjo udeležbo naših delavcev pri športnem življenju, je z zadovoljstvom opaziti, da se je zmanjšalo oz. ponekod celo prenehalo zahajanje po gostinskih lokalih in popivanje po končanem delu kot je bila dolga leta stara navada mnogih delavcev. Moramo pa na žalost priznati, da je na nekaterih gradbiščih še vedno premalo zanimanja za tovrstno športno življenje. Za organizacijo medsebojnega tekmovanja med gradbišči in sosednjimi mladinskimi aktivi domačinov, je potrebno pritegniti predvsem naš aktiv mladih delavcev. Upamo, da je namen oziroma naloga naše organizacije pravilna in da je potrebno v tej smeri začeto delo nadaljevati. Jani Klančar Ob zadnji redni kontroli učencev, je svetovalec Poklicne šole Ivana Kavčiča ugotovil, da je v podjetju še vedno premalo poenotenega sistema in vpliva skupnih služb — centra za izobraževanje na TOZD tako, da bi bil učno-Vzgojni proces za učence in delavce bolj enoten. Pomanjkljiva je skrb za vzgojne in svobodne dejavnosti v TOZD izven Ljubljane. Pomanjkljivi so pravzaprav tudi odnosi do učencev v prostem času in zato pomanjkljivo opravljajo učenci dolžnosti in imajo slabše delovne in osebne odnose do dela, delovnih sredstev in delavcev ter do samega sebe. Po posameznih TOZD pa je bilo ugotovljeno: TOZD GE Ljubljana. Praktično in vzgojno delo je nadpovprečno. Odnosi inštruktorjev do učencev so v redu. Vodstvo je priprava dela inštruktorjev. Učni program se odvija točno po programih centra za izobraževanje in šole. TOZD GE Ljubljana-okolica. Delo in uspeh je vezan v poenoten sistem v TOZD Ljubljana. Posamezni učenci za tesarje niso v urejenem odnosu glede učno-vzgojnega dela pri praktičnem delu — pouku. Na gradbišču so med ostalimi delavci m nimajo zahtevanega inštruktorja, TOZD LIO Škofja Loka. Uspeh in odnosi pri praktičnem pouku so v redu. Tudi delovniške dnevnike vodijo učenci in inštruktorji lepo in urejeno Le delo, oziroma naloge so za učence preveč enolične, sploh pa če se vlečejo predolgo, V razgovoru z učenci smo ugotovili, da je vzgojno in svobodno delo v prostem času preveč napeto, nesproščeno, da učenci o prostem času sploh ne odločajo. Kolektivnega dela m. TOZD GE Jesenice. Delo, odnosi ter dolžnosti učencev in delavcev do njih so v redu Tudi delavniški dnevniki so zadovoljivi, le skupina zidarjev 1 letnika nima še tehnične vsebine. V prostem času TOZD ne skrbi za načrtno vzgojno in svobodne dejavnosti učencev Problemov sicer ni, treba je pa vsaj skrbeti za preventivne ukrepe. TOZD GE Celje. Gre za splošen uspeh pri praktičnem pouku, odnosi so dobri. Izobraževanje in vzgoja ob delu je v redu Učenci tretjih letnikov so pa že več ali manj ob neposrednem delu in zato svoje dolžnosti zanemarjajo. Tudi posebnega dela z učenci v prostem času ni. razen skrb za domski red. Delavniški dnevniki so zadovoljivi. TOZD GE Ravne. Praktičen pouk je v redu Razen deiavniškib dnevnikov, ki so vsebinsko še nekoliko slabi, Vzgoja ob delu je v doslednosti in odločnosti inštruktorja ter aktivnosti učencev. V prostem času so učenci sami. V vsakem primeru bo potrebno vzgojitelja, ki bo vzgajal tudi izven delovnega časa. Nedavno je bil v Ljubljani sestanek inštruktorjev vseh TOZD. Ana- lizirali so dosedanje delo ter ugotovili, da odnosi med delovodji in inštruktorji še vedno niso v redu. Na inštruktorje se gleda poniževalno m vse premalo nekateri vrednotijo njihovo pedagoško in vzgojno delo. Dostikrat inštruktor zaradi nerazumevanja sektorskih vodij in delovodij ne more realizirati učnega programa. Učenci še vse preveč opravljajo dela, ki niso v skladu s programom centra za izobraževanje in šole, Ko so razpravljali o fluktuaciji kadrov so upoštevali, da mladim delavcem, posebno tistim, ki so že opravili izpit in postali kvalificirani delavci, posvečamo vse premalo pozornosti. Običajno jih »zavozimo«, ker ga smatramo še vedno kot učenca, ne dovolimo mu samostojnosti. Njegovo delo in zainteresiranost vse premalo upoštevamo, Skopi smo s pohvalami in marsikje rajši uporabljajo kritiki, kot pohvalo. Odnos do mladih je preveč ukazovalen. Pa tudi za osebne probleme mladih delavcev se premalo brigamo niti jih vključujemo v družbenopolitično delo Vse to so osnovni vzroki fiuktuaciie mladih delavcev po vrnitvi iz JLA. Vsi skupaj smo dolžni spremeniti odnose do nTajših kadrov, pa tudi do tistih, ki kadre vzgajajo in proučujejo. AFORIZMI Ali se skriva pod razdelitvijo čistega dohodka tudi kaj motnega? Mnogokrat slišimo; »Ali jaz ali on iz podjetja!« Skoraj »edno gre — on. Človek ni nikdar ak„ zaposlen, da ne bi ime’, toliko časa, da ne bi nič delal. Kdor laže, mu ni treba še krasti, saj tudi od laži lahko spodobno živi. Vse lahko prebarvamo: lase, brke, staro obleko, preteklost, značaj . . Kar en norec zavozla, sto modrih ne more razvozlati. (Iz nekaterih podjetij.) Poštenost se na koncu izplača samo nekaterim je to malo — prepozno. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaia delavski svet podtetia Gradis Ureia ga uredniški odbor Odgovorni urednik Loize Cepuš Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubliani — Izhaja mesečno - - Sodoben transport pomeni napredek Razvite dežele s<> postale razvite tudi zato, ker so posvetile izredno pozornost manipulaciji, skladiščenju in transportu izdelkov v vseh proizvodno-prometnib fazah. Posamezna nacionalna gospodarstva vlagajo v to področje izredno velika sredstva, ustanavljajo znanstvene institute, zavode, biroje in združenja z osnovno nalogo intenzivno raziskovati organizacijo manipuliranja s proizvodi, racionalnejše vsltladiščenje potrebnih surovin, sodobnejšo dostavo teh surovin do delovnih mest v obratih, oblikovanje enot za transport gotovih izdelkov, njihovo vskladiščenje in cenejši prevoz do potrošnika doma in v tujini. Potrebe gospodarstev po najsodobnejših metodah notranjega transporta so spodbudile proizvajalce sodobnih manipulativno- skladiščnih in transportnih sredstev ter opreme, da dajejo gospodarstvu vsa novejša in najbolj popolno mehanizirana sredstva za racionalnejši tok proizvodov od proizvodnje do potrošnika. Tudi naše gospodarstvo, čeprav z manjšo zamudo proti drugim državam, koncentrira vse več svojih moči v reševanje manipulativnih skladiščnih in transportnih problemov, da bi zmanjšali razliko med sodobno, pogosto popolnoma avtomatizirano proizvodnjo in zastarelimi načini manipuliranja, skladiščenja in transporta. O avtomatizaciji proizvodnje brez najsodobnejše notranje transportne opreme sploh ne moremo razmišljati! Žal velik del našega gospodarstva še preslabo pozna sodobne racionalne metode notranjega trans-, porta in zato sta se Zavod Stadion-Mariborsko sejmišče in Združenje embiažerjev, skladiščnikov in transporterjev Jugoslavije odločila pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja JEKLOTEHNE iz Maribora organizirati specializirani sejem transportne opreme z mednarodno udeležbo in posvet o racionalizaciji kompleksnega pretoka materiala. Ob sejmu, ki bo na mariborskem sejmišču v Mariboru od 15. do 23, junija 1974 so si organizatorji zastavili več ciljev: — širokemu krogu gospodarstvenikov dati možnost, da se seznanijo z novimi tehničnimi sredstvi za racionalno manipuliranje z izdelki ter jih spodbudijo. da začno bolj energično reševati manipuia-tivno-skiadiščne in transportne probleme v svojih gospodarskih organizacijah, — omogočiti proizvajalcem razširitev možnosti plasiranja in vzpostavljanja direktnih stikov s kupci, — ekonomistom, inženirjem in arhitektom, transportnim racionaiizatorjem, vodjem transportnih in skladiščnih služb v gospodarskih organizacijah omogočiti seznanitev s sodobnimi uspehi in elementi za racionalno projektiranje sodobnih organizacijsko-tehnienih načinov notranjega transporta in skladiščenja izdelkov. Na sejmu bo nekaj desetin vodilnih jugoslovanskih proizvajalcev notranje transportne opreme razstavilo svojo najboljšo tehniko, ki dejansko v ničemer ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi dosežki. Tako bodo obiskovalci sejma videti paleto kontinuiranih transporterjev gravitacijske, tračne, verižne, polžne, vibracijske transporterje in etevatorje. Pisan bo asortiment žerjavov, prevoznih dvigal, skladiščnih dvigal, škripcev in vitlov, poseben razred pa so industrijska vozila — ročni vozički, ročni viličarji, industrijski vlačilci, viličarji in priključki. Med vozili nas bodo na tem področju tudi zanimali kamioni, kamionski vlačilci, prikolice, tovorni vagoni in posebna, specializirana vozila, pri tem pa seveda potrebujemo še transportno embalažo, palete, box-palete, kontejnerje, rampe, industrijska vrata, dvižne mize in skladiščno opremo Proizvajalci bodo seveda pokazali tudi elemente transportne opreme kot so reduktorji, verige, transportni trakovi, akumulatorji, elektromotorji, kolesa, pnevmatike, hidravlike itd. Vsekakor bo mariborski sejem transportne opreme vreden ogleda ter bo prispeval svoj pomembni delež k razvoju te panoge ali bolje rečeno znanosti, pri nas. —: < 'X!.. ^ J Mariborsko športno dvorano bodo napolnili sodobni stroji za transport in skladiščenje Ko odhajamo v gozdove Gozd je naravna dobrina kot voda, zrak in zemlja, s katerim motamo gospodariti, ne pa ga samo izkoriščati! Brez lesa je možno živeti, brez zraka ne! Gozd proizvaja les, ki je zaradi svojih gradbeno-tehničnih lastnosti eden od najboljših gradbenih materialov, kar jih poznamo. Bes daje prostoru in stavbi posebno 'x>*>t vu ki ga ne more dati nobeno drugo gradivo. Oživimo stare domače običaje in posadimo drevo v sttomin pomembnejšega dogodka v družini ali v podjetju. Posajeno spominsko drevo na primernem mestu učinkuje na lepoto okolja in zdravje človeka. Naš gozdnat gorski svet je bil v osvobodilni vojni velik zaveznik borcev za svobodo. Ne zapustimo ga danes. ko ga ponovno potrebujemo za rekreacijo in oddih delovnega človeka! Gradimo funkcionalno iz avtohtonih materialov ter preprosto, da ne bomo z novogradnjami preveč posegli v krajinsko harmonijo. Delovni človek! Izkoristi svoj prosti čas v naravi. Opazuj njeno nastajanje in odmiranje. Sooznaj borbo za obstanek in zakonitosti narave. Čuvaj in varuj zelenje. Aktivno se vključuj v društva, ki so povezana z naravo. Mladina, spoznavanje rastlinskega in živalskega sveta ti bistri dar opazovanja, razvija čut za razmišljanje in raziskovanje. Bivanje v naravi ugodno vpliva na oblikovanje značaja- . Naravni zakoni in biološka načela morajo biti podlaga pri poseganju v pokrajino in njeno oblikovanje. £a- 1 - mam Stanovanjski blok v Slovenski ulici že obdelujejo obrtniki Stanovanja vseljiva že letos O stanovanjski gradnji v Slovenski ulici v Mariboru smo že nekaj pisali, Kor je minilo že precej časa, naši gradbinci iz TOZD GE Maribor pa niso držali križem rok, smo jih ponovno obiskali, da bi izvedeli vse o njihovem uspehu oziroma neuspehu med samo gradnjo. 2e zunanji videz nam je prikazoval vložen trud. ki so ga delavci vložili v zgrajen objekt Po posameznih etažah smo lahko videli le še obrtnike. ki so opravljali še finalizacijo objekta. Naši delavci so se tokrat ukvarjali z. izdelavo armirano betonskega skeleta za drugi trakt lega stanovanjskega stolpiča, ki bo ime! prav tako kot objekt v Slovenski ulici poleg kleti, pritličja in mezzanina še šest etaž. Le v pritličju se bo trakt v Gospejini ulici nekoliko razlikoval, ker bo na tem delu podvoz za celoten objekt. Tako kol v prvem traktu bodo tudi tu v pritličju lokali, v etažah pa stanovanja in sicer od garsoniere do 4-sobnega stanovanja. Skupno bo v obeh traktih 87 stanovanj. Po besedah vodje gradbišča Franca Štuheca je 60 % stanovanjskih površin, že prodanih, medtem ko lokali še niso. Glede na različne faze gradnje posameznih traktov nas je še nadalje zanimalo, če bosta oba trakla res gotova do vselitvenega roka. to ie decembra letos Vodja gradbišča je bil glede tega dokaj optimističen in je dejal: »Tlorisna površina trakta v Gospejini ulici ie precej manjša, zato ni bojazni, da ne bi bila oba trakta gotova do konca leta. Drugače bo z lokali in z zunanjo ureditvijo, ki bodo morali počakati do druge spomladi,«- je povedal Franc Štuhec in nato nadaljeval: -Po izdelavi obeh traktov bomo na dvorišču napravili še 47 garaž in sicer v višini kleti, tako da bo plošča garaž služila kot dvorišče. Tako bo investicijska vrednost, ki je za oba trakta s tlorisno površino 1357 m2 40 mio din, še nekoliko večja. Načrte tudi za ta objekt pa bodo napravili v našem biroju za projektiranje v Ljubljani,« je zaključil Franc Štuhec. Drugi trakt v Gospejini ulici že pridobiva na višini Drobne iz žemzobrivnice 1. Železokrivnica kadruje vedno več vajencev kajti potrebe po kvalificirani delovni sili stalno naraščajo tako potrebe naše TOZD kot tudi potrebe ostalih TOZD. V medsebojnem dogovoru s Centrom za izobraževanje ter s šolskim centrom v Ljubljani, smo se dogovorili za strokovno izpopolnjevanje vajencev — železokrivcev v Ljubljani, kar je bilo dosedaj v Mariboru. blonsKi tehnični ukrepi niso združljivi z negovano pokrajino. Varujmo gozdove, ; delovnih razmerjih [TZDRI). Temelj za iaku razvrstitev je v 2. odstavku 45. člena zveznega zakona in v 54. členu republiškega zakona. Republiški zakon namreč uveljavlja deloma drugačen sistem sankcij za kršitve delovnih obveznosti, kot ga je poznal prejšnji TZDR (glej spodaj), in omejuje delovne ljudi v medsebojnem dogovarjanju v tem smislu, da lahko izrečejo najstrožje sankcije (to je: začasno razporeditev delavca na drugo delovno mesto. za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke, odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu (prej: izključitev delavca iz delovne skupnosti) samo za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki jih je že vnaprej, to je v samoupravnem sporazumu, opredelila kot hujše (3. odstavek 54. člena republiškega zakona). 4. Samoupravni sporazum mora določiti vsaj temeljne postopke, v katerem se ugotavljajo kršitve delovnih obveznosti oziroma se ugotavlja delavčeva odgovornost (2. odstavek 45. člena zveznega zakona). Med temeljne pravice, ki jih ima delavec glede na svoj status v takem postopku, in ki morajo biti določene v samoupravnem sporazumu štejemo. a) vnaprejšnjo določitev organov, ki sodelujejo v posameznih fazah tega postopka (glede organov glej podrobneje spodaj). b) / zagotovilo delavcu, da zoper njega ni mogoče izreči ukrepa zaradi kršitve delovne obveznosti preden ni zaslišan, razen če se delavec ne bi brez opravičenega razloga odzval vabilu (56. člen republiškega zakona). Kršitev te določbe bi utegnila pomeniti nezakonitost celotnega postopka za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti in s tem izrečenega ukrepa (delovni spor!). c) kateri ukrepi in ob katerih pogojih se lahko izrečejo zoper delavca, ki je kršil delovno obveznost (podrobneje glej spodaj!). č> zagotovilo, da bo izrečen ukrep zaradi kršitve delovne obveznosti samo zoper tistega delavca, ki je kriv (krivda: namen storitve ali malomarnost), ki je torej osebno odgovoren za očitano kršitev d) med materialnopravne pravice delavca v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti štejemo tudi: zastaranje postopka in kršitve ukrepa (glej spodaj!), pravico, da zahteva ponovni preizkus izrečenega ukrepa in pravico do sodnega varstva zoper dokončno odločitev temeljne organizacije (glej spodaj,) itd. Procesnopravne pravice delavca v takem postopku, se pravi način, kako delavec uresniči prej navedene pravice v temeljni organizaciji, pa lahko (ni nujno) temeljna organizacija uredi tudi v svojem splošnem aktu, če je tako določeno v samoupravnem sporazumu (3. odstavek 4. čiena zveznega zakona). Ce temeljna organizacija ne bo imela posebnega splošnega akta, v katerem bo določila način izvrševanja delavčevih pravic, bo morala način izvrševanja pravic delavca v postopku za ugotavljanje kršitev obveznosti določiti že v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu, 5. Samoupravni sporazum določi tudi organe, ki začnejo in voditi postopek ter izrekajo ukrepe (2. odstavek 45. člena zveznega zakona): a) organi za uvedbo postopka in za pripravljalni postopek: zvezni zakon je v 79. členu obdržal v veljavi 2. odstavek 89. člena TZDR (ki pa je veljaven samo do uveljavitve republiškega zakona!), ki je upravičeval temeljno organizacijo., da lahko pooblasti za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in za vodenje pripravljalnega postopka tudi »pooblaščenega posameznika« (torej izjema načela kolektivnega odločanja). Novi republiški zakon institucije »pooblaščenega posameznika« ne pozna, Dejstvo, da republiški zakon ne omenja institucije »pooblaščenega posameznika« pa po našem mnenju ne pomeni, da ne bi mogla temeljna organizacija v samoupravnem sporazumu pooblastiti posameznika ali več posameznikov, da uvedejo postopek v procesnotehničnern smislu zoper odgovornega delavca. Tak posameznik seveda ne bi mogel odločati o tem, ali bo zoper odgovornega delavca začel postopek ali ne. pač pa bo moral uvesti postopek že po »uradni dolžnosti«, čim bo dobil prijavo zoper odgovornega delavca oziroma, čim bo zvedel, da je določeni delavec kršil določeno obveznost. Tak posameznik torej ne odloča o ničemer, pač pa le izvaia jz samoupravnega sporazuma. Razlog da republiški zakon pooblaščenega posameznika« ne omen/a. je po našem mnenju v drugačni zakonodajni tehniki. ki jo zahteva samoupravno u-cinrde medsebojnih pravit- in obvevnosti \ združenem delu: medlem ko so prejšnji zakoni (tudi TZDR) izhajali iz -zhodšča. kaj oziroma kako. -sme« delovna skupnost urediti določena vprašan hi. morajo novi zakoni izhajati iz izhodišča da «e delovni ljudje v temeljni organizaciji povsem samostojno dogovarjajo o medsebojnih pravicah in obveznostih v združenem delu, zakon ds le podrobneje opredeljuje posamezne ustavne prav ee delovnih ljudi v takem dogovarjanju. Ce torej zakon o določenem institutu ničesar ne določa, še ne pomeni da ga cie-lovni ljudje v temeljni organizaciji ne bi smeli sami dogovoriti seveda v okviru ustavnih načel (kar v konkretnem primeru pomeni, da ne bi mogli pooblastiti določenega posameznika da odloča o kakšni pravici ali obveznosti, torej tudi o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, (ne more odločali) b) organi, ki ugotovijo delavčevo odgovornost za kršitev delovne obveznosti in ki mu izrečejo ukrep: Tudi v tem pogledu ne zvezni in ne republiški zakon ne postavljata temeljni organizaciji nobenih omejitev, razen te, da mora biti tak organ (če ne odločajo o tem vsi delovni ljudje v temeljni organizaciji zveznega zakona) kolektiven in da so ga neposredno izvolili delovni ljudje v temeljni organizaciji (glej 2. odstavek 6 člena zveznega zakona). Ker v pogojih medsebojnega dogovarjanja glede vseh pravic in obveznosti, ki izvirajo iz združenega dela ne moremo več govoriti o »odločanju« v klasičnem smislu, ie zato tudi jasno, da ne moremo govoriti več o hierarhiji posameznih organov v temeljni organizaciji, tako tudi ne o »moči« posameznih organov, ob pogoju da imajo svoje podlago v samoupravnem spor a >-u mu. Zn to tudi ni mogoče dajati »recepta«, kateri organ nai v temeljni organizaciji odloča o kršitvah delovnih obve-znosti c) organi, ki preskušajo zakonitost (-z pravilnost odločitve prvega organa na delavčevo zahtevo (prej: organi druge stopnje) V tem pogledu velja vse. kar smo navedli zgoraj v točki b). Delavci v temeljni organizaciji se v samcupravrnem sporazumu svobodno dogovorijo, kateri organ bo preskušal na delavčevo zahtevo odločitev prvega organa. Ker ne gre več za klasično odločanje po našem mnenju tudi ne bo vedno potrebno, da bo drugi organ vedno različen od prvega, možno bo torej, da bo isti ovgan »odlo-^ čal« o isti stvari dvakrat (zlasti na primer takrat, kadar bo že prvo cdločnje o kršitvi delovne obveznosti v pristojnost celotnega zbora delovnih ljudi temeljne organizacije). Ne glede na to, ali gre za prvo ali za ponovno odločanje (prej: na prvi in na drugi stopnji) in ne glede na sestavo organa (neposredno delovni ljudje ali neposredno izvoljeni organ), pa je treba upoštevati tako imenovane izločitvene razloge posameznih delavcev, ki odločajo (pri odločanju namreč ne smejo sodelovati delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu ali ki so z njim v kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu in pri drugih delavcih temeljne organizacije dvom o nepristranosti njihove odločitve, 70. člen republiškega zakona). Podrobnosti glej v referatu o varstvu pravic! 6. V samoupravnem sporazumu morajo biti določeni tudi ukrepi, ki jih temeljna organizacija lahko izreče za odgovornega delavca. Republiški zakon uvaja v tem pogledu v primerjavi z dosedanjo ureditvijo novost z deloma drugačnim sistemom ukrepov. Samoupravni sporazum ne more uvesti novih ukrepov, to je tistih, ki jih zakon ne pozna (npr. denarne kazni), sistem ukrepov lahko uredi le v okviru zakona. Ukrepi, ki se smejo izreči delavcu: a) opomin, b) javni opomin (enako kot za časa veljavnosti TZDR. n: pa več ukrepa »zadnji javni opomin«), c) začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke, V samoupravnem sporazumu mora biti določena, koliko časa lahko traja taka »začasna« razporeditev, v nobenem primeru pa ne more trajati dlje kot. eno leto (3. točka 1, m 2. odstavka 54. člena republiškega zakona). Tudi sklep o ugotovitvi odgovornosti za kršitev delovne obveznosti in o izrečenem ukrepu mora povsem konkretno navesti, na katero delovno mesto je delavec razporejen — kot ukrep zaradi kr-š:ive delovne obveznosti — in koliko časa ta razpored tev traja (na primer: 6 mesecev od dne dokončne odločitve); Torej nova sankcija, ki jo s slem TZDR ni poznal. č) odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta (4. točka i. odstavka 54. čiena republiškega zakona) Nov ukrep, ki ga prejšnji TZDR ni poznal, Kot sledi iz formulacije zakona, ta ukrep ni začasne narave, kot. ukrep začasne premestitve n-= drugo delovno mesto {točka c)] pač pa ie tra;ei Tudi ta ukrep je mogoče izreči san h za hujšo ne pa za lažjo kršitev delovne obveznosti, d) prenehanje lastnosti delavca v združenem delu zaradi takšne kršitve obveznosti. ki huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije (5. točka 1. odstavka 54, člena republiškega zakona), prej imenovan »izključitev delavca i? delovne skupnosti«. Glede pogojev za izrek tega ukrepa v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni sprememb, s tem da lahko delavci v temeljni organizaciji izrečejo ta ukrep tudi pogojno (novost, glej 2. odstavek 54, člena republiškega zakona). Cas, za katerega se odloži izvršitev tega ukrepa, mora biti vnaprej določen v samoupravnem sporazumu (v razponu), ta čas pa v nobenem primeru ne sme biti daljši od enega leta (zakon). Doba, za katero je pogojno odložena izvršitev ukrepa, mora biti povsem določno navedena tudi v samem sklepu, s katerim je delavcu izrečen ta ukrep. Republiški zakon sicer ne določa, kakšna mora biti nova kršitev obveznosti, M ima za posledico preklic pogojno odloženega prvega izrečenega ukrepa, po našem mnenju pa bi morala biti nova kršitev obveznosti, ki bi imela za posledico preklic pogojne odložitve izvršitve ukrepa, vsaj enako huda ali hujša od tiste, ki je imela za posledico izrek pogojne izključitve delavca. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, da bi bila preklicana pogojna izvršitev ukrepa že pri vsaki najmanjši novi kršitvi delovne obveznosti (na primer zamuda prihoda na delo). Pogojno je mogoče odložiti izvršitev samo tu navedenega ukrepa, ne pa tudi ostalih ukrepov. Opozoriti še velja, da ne bo mogoče izreči ukrepa »izključitve delavca« za vsako hujšo kršitev obveznosti (kot je bilo doslej), pač pa samo za takšno kršitev obveznosti, ki huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije, kot sedaj določa republiški zakon v 5. točki L odstavka 54. člena. Pogoj za izrek tega ukrepa je torej predhodna ugotovitev, ali je delavec huje kršil »skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije«. 7, V samoupravnem sporazumu je treba določiti, katere okoliščine mora pristojni organ upoštevati ob izreku ukrepa (2. odstavek 45, čena zveznega zakona in 55 člen republiškega zakona), Ob izreku ukrepa mora pristojni organ upoštevati »zlasti« (to je poleg drugih tudi: težo kršitve in njene posledice, stopnjo delavčeve odgovornosti, okoliščine., v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo in vedenje delavca, pomen dejanja in podobno. Glede te obveznosti v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni nobenih sprememb, Ce navedene okoliščine niso prišle do izraza v izrečenem ukrepu, lahko to pomeni bistveno kršitev delavčevih pravic in s tem nezakonitost, odločbe o izrečenem ukrepu (delovni spot), 8. Kot doslej je treba tudi v bodoče delavcu omogočiti v postopku za ugotavljanje kršitve obveznosti, da ima lahko pooblaščenca (73, člen republiškega zakona) Pooblaščenec je lahko vsak polnoleten nbčan (poklicni odvetnik, predstavnik sindikalne organizacije itd). 9 Ko pristojni organ ponovno odloča o delavčevi zahtevi zoper izrečeni ukrep (orej: organ druge, stopnje), mora ta organ pred odločitvijo o delavčevem za-htevku obvezno dobiti mnenje sindikalne organizacije o upravičenosti delavčevega zahtevka (6. odstavek 61. člena zveznega zakona). V tem pogledu v republiškem zakonu ni novosti. 10. Samoupravni sporazum mora vsebovati določbe o zastaralnih rokih. Sistem zastaralnih rokov v postopku za ugotavljanje kršitev obveznosti je sicer ostal v načelu isti, vendar z določenimi modalite-tami: a) rok za zastaranje uvedbe in vodenja postopka: po dosedanji ureditvi (do uveljavitve republiškega zakona) je sicer temeljna organizacija sama določila dolžino zastaralnega roka. vendar ni smel biti daljši od šestih mesecev, odkar je bilo dejanje storjeno. Ta zakoniti, absolutni rok je republiški zakon podaljšal na eno leto (1. odstavek 57. člena republiškega zakona). Samoupravni sporazum lahko rok skrajša (ali določi različne roke za lažje oziroma za hujše kršitve oziroma lahko določi, da začne teči zastaralni rok, odkar se je zvedelo za dejanje), v nobenem primeru pa roka ne more podaljšali nad leto od dne, ko je bila kršitev storjena (ne: odkar se je zvedelo za kršitev). Zastaralni rok enega leta pa začne izjemoma teči šele od dne, ko se je zvedelo za kršitev (ne: odkar je bila kršitev storjena) v primeru: — če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev obveznosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, s tem da postopek v vsakem primeru zastara, ko zastara kazenski pregon (3, odstavek 57. člena republiškega zakona). — za delavce, ki so člani ladijske posadke ali posadke kakšnega drugega prometnega sredstva, m za delavce, ki so na delu v tujini, začne zastaralni rok teči tistega dne, ko se delavec vrne v domači kraj dela (torej ne glede na to, kdaj je bila kršitev storjena in ne glede na to, kdaj se je zvedelo zanjo) (2. odstavek 57, člena republiškega zakona). V tem pogledu V. primera vi s prejšnjo ureditvijo ni sprememb b) rok za zastaranje ukrepa: po dosedanji ureditvi je zastarela izvršitev izre-čenega ukrepa v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izvršen. Republiški, zakon ta rok podaljšuje na 60 dni od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izvršen (l. odstavek 57. člena republiškega zakona). 11. Ce delavec zahteva preizkus odločitve o izrečenem ukrepu, nova odločitev (prej: na drugi stopnji) ne sme biti zanj manj ugodna kot je bila odločitev, glede katere je delavec zahteval preizkus (2. odstavek 69, člena republiškega zakona). Pomembna novost. Podrobnosti glej v referatu o varstvu pravic. 12. Glede vročanja pisanj (odločitev itd.) prizadetemu delavcu v postopku za ugotavljanje kršitev obveznosti glej referat o varstvu pravic. Enako glede pravnega pouka, ki ga mora vsebovati vsaka odločba, kakor tudi glede pravice delavca do sodnega varstva. Začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ali iz temeljne organizacije Sistem suspenza je republiški zakon ohranil v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, vendar z določenimi bistvenimi novostmi. Glede vrst suspenza ni novosti: — začasna odstranitev delavca z delovnega mesta, na katerem dela, na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim, — začasna odstranitev delavca iz temeljne organizacije. V oberi primerih morajo biti pogoji, za delavčevo suspendiranje v naprej določeni v samoupravnem sporazumu, sicer je suspenz nezakonit (58. člen republiškega zakona), Obe obliki suspenza pa sta po novi ureditvi lahko ali fakultativni ali pa obvezni za temeljno organizacijo: a) temeljna organizacija »lahko« premesti delavca na drugo delovno mesto ali odstrani iz temeljne organizacije v primerih, ki so vnaprej določeni v samoupravnem sporazumu (fakultativni suspenz), b) temeljna organizacija »mora« delavca premestiti na drugo delovno mesto ali odstraniti iz temeljne organizacije, če od* stranitev zaradi varovanja .lokazcv ali f interesu kazenskega postopka nasploll zahteva pristojni organ (2. odstavek 58, člena republiškega zakona), (obvezni suspenz) . Na tak način uvaja republiški zakon glede suspenza naslednje novosti: — odpravlja prejšnje obvezne minimalne pogoje za odstranitev delavca iz de-lovne organizacije (prejšnji 2. odstavek 93. člena TZDR), — uvaja obvezni suspenz, kadar ga zahteva pristojni organ, različen od temeljne organizacije (ki ga prejšnji TZDR ni poznal), — možnost, da zahteva suspenz delavca ne samo temeljna organizacija, pač pa tudi kašen zunanji'organ (na primer sodišče) , — o suspenzu ne more več odločati pooblaščeni posameznik (kar je bilo prejf mogoče, če je imel tak posameznik pooblastilo v splošnem aktu delovne organizacije)* Suspenz je vedno (naj bo fakultativen ali obvezen le začasen. Traja: najdalj do dokončne odločitve o kršitvi obveznosti in delavčevi krivdi (to je do izreka ukrepa), — v vsakem primeru pa more suspenz trajati do izteka zastaralnega roka, v katerem zastara postopek za ugotovitev delavčeve odgovornosti, to je najdalj eno leto od dne, ko je bila kršitev, zaradi katere je delavec suspendiran, storjena (3. odstavek 58. člena republiškega za- Osebni dohodek delavca, ki je suspendiran: — če je delavec začasno premeščen na drugo delovno mesto, dobiva osebni dohodek, ki ga dejansko ustvari, to je z delovnega mesta, na katero je suspendiran (kar sledi iz 59. člena republiškega zakona), — če je delavec začasno odstranjen iz temeljne organizacije (in torej ne dela), ima za čas odstranitve z dela pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enak polovici povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka, ki ga je imel v preteklih treh mesecih (1. odstavek 59. člena republiškega zakona). Brejšnja ureditev, ko je delovna organizacija sama določila dobo. po kateri naj bi se izračunalo povprečje delavčevih osebnih dohodkov) 5 odstavek 93. člena TZDR). torej ne velja več. Če se je izkazalo, da je bil delavec neutemeljeno suspendiran (z delovnega mesra ali iz temeljne organizacije), ima delavec pravico do razlike med osebnim dohodkom oziroma nadomestilom, ki ga je prejemal med suspenzom, do polnega zneska * akontacije osebnega dohodka ki bi jo dobil, če bi bil ostal na svojem delovnem mestu (2, odstavek 59. člena republiškega zakona). Do take situacije bo prišlo v naslednjih primerih: — .če je kazenski postopek zoper delavca ustavljen s pravnomočno odločbo — če je delavec s pravnomočno odločbo oproščen obtožbe ali če je obtožba zavrnjena (vendar ne zaradi nepristojnosti), ali če mu ni bil izrečen ukrep za hujšo kršitev obveznosti (če je bilo ugotovljeno, da ni odgovoren za kršitev obveznosti ali če ni prišlo do izreka ukrepa zato, ker je postopek pred tem zastaral). Če je bil torej delavec spoznan za krivega, da je samo lažje kršil delovno obveznost (zaradi katere je bil suspendiran), ima delavec pravico do vrnitve osebnega dohodka, kolikor je bil zanj prikrajšan zaradi suspenza. Iz navedene določbe pa lahko tudi sklepamo, da je mogoče delavca suspendirati (z delovnega mesta ali iz delovne organizacije) samo za tako kršitev obveznosti, ki jo je temeljna organizacija vnaprej označila kot hujšo Tudi zoper odločitev o suspenzu ima delavec polno pravno varstvo predračun za izobraževanje Upravni odbor centra za izobraževanje je predložil delavskemu svetu podjetja v potrditev predračun stroškov za izobraževanje za' leto 1974. Po dokaj burni razpravi je delavski svet potrdil, da sme center ža izobraževanje, za izobraževanje kadrov koristiti le 70 % predvidenih sredstev s predpostavko, da bo o tem delavski svet podjetja ponovno razpravljal na eni izmed sej v drugi Polovici letošnjega leta Ne bi se spuščal v utemeljenost tega sklepa oziroma mnenja nekaterih posameznikov. Se vedno trdim, da izobraževanje ne moremo izločiti Iz našega družbenega sistema Res P® je da moramo izobraževanje prilagajati spremembam v procesu dela 'n perspektivni potrebi po določenih kadrih. Pri načrtovanju dolgoročnega razvoja kadrov in izobra- ževanju pa moramo upoštevati, da je človek v naši samoupravni družbi, hkrati tudi poglavitni nosilec vsega dogajanja in končni cilj sleherne gospodarske in druge aktivnosti. Obseg in vsebina strokovnega, kot družbenoekonomskega znanja se bo neprestano spreminjala, vzporedno z razvojem družbe, materialno osnovo in tehničnotehnolo.škim napredkom. Na drugi strani pa potrebujemo vedno več strokovnega kadra. ki ga zaenkrat dobimo le, če si ga sami vzgojimo. Mogoče bo prihodnja leta boljše, takrat pa bomo tudi spoznali naše potrebe po kadrih in naše predračune. V nadaljevanju objavljamo predračun centra za izobraževanje za leto T974 in poraba sredstev za leto 1973. Plan 1974 Poraba 1973 Indeks 74/73 ■" Štipendije Poklicne šole 15,9 1.583.400,— 1.028 663,40 154 odrasli 5,6 555.158.— 520.712,70 107 Šolnine 2,7 270.000,— 270.582,30 100 Izobr. na DM 6,1 608.620,— 548.496,15 111 Dopolnilno izobraž. Izobr. v zvezi 6,7 668.100.— 214.248,75 312 z zak, predpisi — Družbenoekon. 10,5 1.036.950 — 252.400,25 411 polit, izobražev. 6,1 605.750,— 163.141,45 371 ~~ Tuji jeziki 0,6 60.000,— 17.512,00 343 ~~ Pripravniki 3,8 380.500,— 566.928,15 67 ~~ Razne raziskave 0.1 10.000,— — ~~ Skripta, brošure 0,3 30.000,— 58.396,85 51 Material-oprema 3,0 300.000 — 260.522.75 115 ~~ Strokovne ekskurz. 1.5 150.000,— 145.829.60 103 ~~ Dotacije-prispevki 1,5 150.000,— 111.851,70 134 Razno 258.375,15 skupaj Stroški učencev v času, 64,4 % 6.408.478.— 4.418.661,20 145 se ti nahajajo v šoli — teoretični del pouka 35,6 % 3.539.000.— 2.051.641,— 172 skupaj 100 % 9.947.478.— 6.470.302,— 154 iVliadi so zaživeli ti maja se je sestal v TOZD Ljubljana okolica odbor sindikalne podružnice, ki je dal iniciativo za ustanovitev aktiva mladih delavcev v TOZD Imenoval ie iz vrst mladih komunistov in aktivnih mladincev 5-čianski iniciativni odbor, kateri naj bi pripravil program dela Aktiva mladih in predlog za desetčlanski odbor aktiva Iniciativni odbor je -tasoj začel aktivno delati Ugotovil je. da je v TOZD skoraj 200 članov kolektiva mlajših od 27 'et, katerim je poslal vabilo za na ustanovni zbor aktiva mladih V četrtek 16. maja je bil ustanovni zbor. katerega se je udeležilo 50 mladih Iz sektorja Novo mesto so poslali mladinci tri svoje predstavnike, ker je sektor preveč oddaljen, da bi se mogli udeležiti v večjem številu Na več sektorjih pa so zaradi nujnosti delali tudi popoldne, tako da se mladinci zbora niso mogli udeležiti v še večjem številu Na zboru so izvolili predlagani odbor in za predsednika izvolili Goričanec Stjepana. za sekretarja pa Bračun Zmaga Sprejeli so tudi od iniciativnega odbora predlagani program dela. izvolili komisije in niihove predsednike za posamezna področja dela Zboru so prisostvovali tudi predsednik SP TOZD sekretar OOZK in predsednik DS TOZD kamion Vinko kateri je zbor pozdravil in zaželel aktivu mladih dosti uspeha pri njihovem delu. Pl°meli Janez TOZD Lj. okolica UREDNIŠTVU GRADISOVEGA VESTNIKA! S temi nekaj besedami bi najpri-srčneje pozdravil vse delavce-Gradisa. jim zaželel veliko sreče in uspehov pri delu. Istočasno vas obveščam, da sem dobil prekomando v Skopje, tako da mi ne bi pošiljali Gradisovega vestnika, ki je moj priljubljen časopis na stari naslov. Ob tej priliki se vam zahvaljujem za redno pošiljanje Gradisovega vestnika. Tako sem dobro seznanjen z vsemi pomembnimi dogodki v našem Gradisu. Prejmite lepe pozdrave od vašega delavca Fadila Haskiča. Fadil Haskič V. P. 8511/3 91002 Skopje (nadaljevanje s 6. str.) NEKAJ MISLI IZ SEMINARJA, O ODfiO VORNOSTI DELAVCA V MEDSEBOJNIH RAZMERJIH V ZDRUŽENEM DELU Materialna odgovornost delavca v temeljni organizaciji Glede na dokaj podrobne določbe zveznega zakona o materialni odgovornosti v temeljni organizaciji (odgovornost delavca, 47, člen. o odgovornosti več delavcev, 48. člen, ugotovitev škode in izterjava odškodnine, 49. člen, odškodninska odgovornost temeljne organizacije za škodo, ki jo utrpi delavec, 50. člen, odgovornost za škodo, ki jo delavec na delu ali v zvezi z delom povzroči tretji osebi, 51. člen, in regresni zahtevek temeljne organizacije v takem primeru, 52. člen), ki jih na tem mestu ne navajamo, republiški zakon v tem pogledu ne uvaja nobene novosti. K sistemu materialne odgovornosti v temeljni organizaciji republiški zakon dodaja le povsem procesualno določbo, ko odpira temeljni organizaciji možnost, da lahko delavčevo odškodninsko odgovornost ugotavlja tudi v postopku >.a ugotavljanje kršitev obveznosti, če je bila obenem s povzročitvijo škode kršena tudi obveznost., lahko pa se lemeijna organizacija odloči, da to vprašanje uredi drugače v samoupravnem sporazumu (torej enaka ureditev, kot v 1 odstavku S6. člena TZDR prvotne redakcije). Kaj moramo vedeti o motornih žagah V naših temeljnih organizacijah združenega dela imamo vedno več motornih verižnih žag. Med ostalimi prevladujejo v glavnem majhne lahke in priročne motorne verižne žage HOMELITE. Te motorne verižne žage niso nevarne če z njimi upravljajo — delajo delavci, ki so jim nevarnosti in način dela s to žago poznani in. da z njimi ravnajo tako kakor je to določil proizvajalec teh žag. Neizkušenim in neveščim delavcem je delo s temi žagami zaradi nevarnosti poškodb prepovedano. Prav tako je prepovedano, da se žago uporablja na drug način kakor ga je določil proizvajalec. Delovodje in drugi neposredni vodje dela so dolžni redno zasledovati kako delavci ravnajo in delajo s temi žagami Predvsem pa so dolžni. zahtevati od delavcev da le-ti poznajo »Navodila za uporabo in vzdrževanje Homelite motornih verižnih žag« in se teh tudi pridržujejo. Če teh navodil ne poznajo ali jih na gradbišču — delovišču nimajo, jih moramo zahtevati od strojnih referentov. Navodilo je sestavni del žage in mora žago tudi redno spremljati. Nekaj najosnovnejših navodil za varno uporabo omenjene verižne žage: — Ko zaganjate (vžigate) motorno žago jo dobro držite v sredini nosilnega ročaja, predvsem pa se je prepričati, če je veriga prosta in neovirana. ker se prične veriga vrteti takoj po vžigu motorja; — vedno uporabljajte le ustrezno mešanico goriva; — pravilno in pravočasno mazanje žage je nujno — neobhodno potrebno: — pomanjkljiva namestitev letne in verige je zelo nevarna. Veriga mora biti vedno dobro in pravilno brušena. Skrhana veriga otežkoča delo in zmanjšuje varno delo; — gorivo — bencin mešajte in hranite vedno v čistih, varnih in posebej označenih posodah. Bencin- ski rezervoar polnite le na prostem in ne dovolite, da se bencin razliva po žagi ali okrog žage po tleh. Ne nalivajte bencina s prižgano cigareto v ustih' ali ko je motor v teku. Motor vžigajte vedno le v primerni oddaljenosti od bencina; — ko žagate poskrbite za varno stojišče. Delavec mora pri žaganju razporediti svojo težo enakomerno na obe nogi, da mu ne zdrsne in da se ne poškoduje, Žago je treba med žaganjem neprenehoma trdno držati z obema rokama. Odstranite vse odpadke in nepotrebno navlako, ki bi nas ovirala pri žaganju. Odstraniti je treba tudi lahko vnetljiv material; — če podirate drevje, poskrbite za prost umik v diagonali med smerjo nazaj in vstran od padca drevesa. Pri prežagovanju v strmini mora delavec stati vedno na zgornji strani; — kadar popravljate, nalivate bencin, mažete ali motorno žago prenašate, morate motor vedno ugasniti; — zaganjajte vedno po osnovnih pravilih tehnike katere je predvidel in določil proizvajalec žage; — razna umazanija, kakor zemlja, blato, žagovina. zbruski in podobno škodijo vsem gibljivim delom motorne žage. Žaga v zanemarjenem stanju je tudi lahko vzrok.poškodbe; — tisti del lesa, ki se ga namerava žagati, mora biti temeljito očiščen; — verigo naj brusi le vešč in sposoben delavec in to tako kakor je določil proizvajalec; — da se prepreči pregrevanje motorja, se mora valj in rebra vedno čistiti. Tudi glušnik moramo vedno čistiti. Nikoli ne smemo žagati brez glušnika; — popravila, regulacije in druga pomembnejša dela ne opravljaj sam, le-to naj opravi za to usposobljen strokovnjak; — vedno spremljajte in mislite na varnost pri delu. Lo-Jo Mladina o sebi in svojem delu Premalo smo povezam V četrtek 25. aprila smo se zbrali mladinci Gradisa na mladinsko konferenco, katera naj bi obravnavala dosedanja dela in vključevanje mladih v nova družbena dogajanja in življenje ter dela v naši delovni skupnosti. V samem poteku konference smo ugotovili, da je bilo naše dosedanje delo nepovezano in da so delali ie nekateri mladinski aktivi. To smo videli iz poročil posameznih aktivov mladih delavcev. Na podlagi teh poročil smo tudi določili vrstni red najboljših aktivov, Najbolj aktivni so bili v Mariborskih kovinskih obratih in GE Maribor, ker sta ta dva aktiva združena, drugo mesto je dosegel aktiv Doma učencev v Novih Jaršah, tretje mesto pa so dosegle Nizke gradnje. Na naslednja mesta pa so se uvrstili AMD z Jesenic in Raven na Koroškem, Ostala mesta od petega naprej pa nismo določali, ker so bila poročila nepopolna ali jih ni bilo Otvoritev konference se je nekoliko zavlekla, ker smo čakali predsednika. ki pa ga ni bilo. Po otvoritvi je predsednika nadomestil mladinec iz AMD KO in GE Maribor Friš Srečko. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo. Kot prva točka je bilo sestavljeno in prebrano protestno pismo. ki obsoja pretenzije italijanske vlade po našem ozemlju. Zatem je predsednik prebral poročilo MO GIP Gradisa, ki pa je bilo nepopolno in ni zajemalo celotne dejavnosti posameznih AMD, Na poročilo je bilo že takoj v začetku nekoliko pripomb s strani povabljenih predstavnikov sindikata, ZK. direktorjev TOZD. predsednikov delavskih svetov TOZD in podjetja. Kasneje so predstavniki posamenzih AMD dopolnili to poročilo tako, da so povedali kaj je bilo narejenega pri njih. Poročilo blagajnika je obsegalo poslovanje mladinske organizacije v lanskem letu in porabljena sredstva za mladinske igre Pripomba ie bila tudi, da nismo odprli svo.iesa žiro računa. Vsa sredstva smo dobili iz proračuna sindikalnega odbora podjetja. Kasneje se je razvila razprava o nadaljnjem delu posameznih AMD in celotne konference mladih delavcev GIP Gradis. Izrečenih je bilo mnogo kritičnih besed o delu in na podlagi tega so bili izvedeni naslednji sklepi: — formira se komisija, ki bo izbrala programe AMD in na podlagi tega sestavila program dela MO in konference. Sestavljen naj bo do 25. 5. 1974. — organizirajo naj se mladinska srečanja in več akcij za samofinan-ciranje, — center vseh AMD naj bo samski dom ali dom učencev, ki naj bi vključeval vse ostale mladince. ® Uvoz 700.000 ton cementa Na sestanku koordinacijskega odbora gospodarske zbornice Jugoslavije v Novem Sadu so se dogovorili za uvoz 700.000 ton cementa v letošnjem letu. Sestanku so prisostvovali predstavniki vseh republiških in pokrajinskih gospodarskih zbornic. Cement bodo uvozili iz SZ. Romunije, Bolgarije in drugod. Čeprav se je domača proizvodnja cementa v prvih mesecih letošnjega leta povečala za 24 °/o. dostava pa za 13 °/o, je bilo na sestanku poudarjeno. da je cement še naprej deficitarni material Najtežja situacija je prav v Sloveniji, medtem ko je v Srbiji stanje precej boljše. Prva količina uvoženega cementa je že prispela. T JE RAZPRAVLJAL V četrtek, 23. maja je bila že 5. seja na novo izvoljenega delavskega sveta podjetja, katerega člani izvršujejo svojo samoupravljav-sko dolžnost kot delegati svojih temeljnih organizacij združenega dela. Naloge, ki jih je opravil delavski svet na omenjeni seji, so bile sprejem sprememb skupnih splošnih aktov, katerih določila se nanašajo na dnevnice,, terenske dodatke, na priznavanje spominskih daril in odpravnin pri odhodu v pokoj, dalje na nadomestila za primer bolezni in končno še o višini regresov za stroške ob koriščenju letnega rednega dopusta. Sindikalna lista potrjena Predloge za spremembe, o katerih so razpravljali delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, je koncem aprila letos izdelala posebna komisija in sicer na osnovi popravka samoupravnega sporazuma o merilih in osnovah za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu Popravek tega sporazuma je bil napravljen na podlagi predlogov sindikatov Slovenije v takozvani »sindikalni listi«. Vseh popravkov naših skupnih splošnih aktov, ki jih bo potrebno še izvršiti, komisija še ni pripravila. Nanašajo se na priznanje dodatkov za skupno dobo zaposlitve in na stalnostni dodatek. Pričakujemo lahko, da bodo tudi ti popravki kmalu izdelani in predloženi v razpravo. Delavsi svet je na seji 23. maja sprejel predlagane spremembe po tem, ko je poslušal poročilo že prej omenjene komisije iz katerega je bilo razvidno, da so delavci vseh temeljnih organizacijah združenega dela spremembe obravnavali in sprejeli svoja stališča ter spreminjevalne predloge. Komisija je poročala delavskemu svetu, kaj je na podlagi opravljene razprave morala uskladiti in na ta način izdelala končni predlog za delavski svet. Bistvenih dopolnilnih ali spreminjevalnih predlogov ni bilo. Dnevnica 129 din Kar zadeva dnevnice za službena potovanja je bila sprejeta. varianta kot glasi tudi predlog sindikalne liste in samoupravnega sporazuma o merilih delitve sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu in sicer, da pripada delavcu, ki je na službenem potovanju nad 8 do 12 ur 80.— din in za potovanje nad 12 ur do 24 ur 120.— din. Za prenočevanje pa se bo priznavalo ob predložitvi ustreznega računa največ 130.—, če ne bo računa, pa največ 60.— din. Dodatek za ločeno življenje znaša odslej 1.000,—din na mesec. Popravek predloga je bil v tem, da bo to naj višji znesek, ki ga bo lahko u-pravičenec dobil, medtem, ko bo vsaka temeljna organizacija združe-tega dela sama določila, koliko naj posameznik prejme, odvisno pač od okoliščin, zaradi katerih se priznava ločitveni dodatek. Najprej uskladitev cen šele nato izplačila za terenski dodatek po novem. Kar zadeva terenske dodatke, je sprememba precejšnja. Doslej je biio največ možno izplačati glede na samoupravni sporazum o pogojih in merilih delitve dohodka in sredstev za osebne.dohodke v gradbeništvu na mesec po 700,— din. Sedaj je ta znesek za pribl, enkrat, višji. Komisija, ki je sestavila predlog za spremembo našega skupnega splošnega akta, ki urejuje terenske dodatke, je predlagala, da naj bi se terenski dodatek uporabil oz. priznaval v dveh delih: en del, to je pribl, polovico, odvisno pač od težavnosti terena glede več stroškov za bivanje delavca, ki dela na gradbišču, naj bi se izplačevalo v gotovini, drugi del terenskega dodatka pa naj bi služil za pokrivanje razlike v ceni za hrano in stanovanje med tisto, kolikor znaša ekonomska cena in tisto, ki jo delavec plačuje. Preden bodo pričeli v temeljnih organizacijah izplačevati po novem terenske dodatke morajo uskladiti cene prehrane in stanovanja tako, da bodo enotne v vseh delih podjetja. Spominska darila še za 30-letnike Gradisa Spominska darila delavcem za 10, 15, 20, 25 in 30 let pri podjetju in za dosego določenih let starosti urejuje poseben pravilnik. Sprememba tega pravilnika je bila potrebna, ker je »sindikalna lista« in za njo tudi sporazum v gradbeništvu predvidel izplačila za spominska darila drugače in sicer v odstotku od povprečnega osebnega dohodka v republiki Sloveniji v preteklem letu. Razmerja ali bolje gornje meje so bile določene takole: za 10 do 20 let pri podjetju (neprekinjeno) naj bi bila nagrada v višini enega (povprečnega) osebnega prejemka v Sloveniji, za čas od 20 do 30 let 1 in pol mesečnih prejemkov in za 30 do 40 let (za ženske 35 let).2 mesečna osebna prejemka. Pri nas smo že doslej imeli navado, da so se dajale nagrade za neprekinjeno delo pri Gradisu najprej po 10 letih, nato po 15 letih, dalje pri 20 in pri 25 letih, sedaj bo treba določiti še za 30, 35 in 40 let neprekinjene zaposlitve v tem podjetju. Predlog, ki je bii dan v razpravo, je doživel spremembe, kar je potem skupna komisija tudi obravnavala in sprejela popravek, ki odgovarja večini spreminjevalnim predlogom delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Tako bo že za letos priznano kot spominsko darilo za 10 let neprekinjene zaposlitve pri Gradisu zapestna ura v vrednosti pribl. 40 "/n od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu, za 15 let zaposlitve bo upravičenec prejel 60 % poprečnega osebnega dohodka, po 20 letih zaposlitve 80%, pri 25 letih 90%, pri 30 letih 100% in pri 35 letih 110"% poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. Sprememba je tudi pri vrednosti daril za 50, 60 in 70 let starosti. 90 Ve- boleznine Popravek je dalje pri odpravnini ob odhodu v k opoj. Kdor ima 15 let redne neprekinjene zaposlitve bo prejel ob odhodu v pokoj kot odpravnino 2 poprečna mesečna osebna prejemka kolikor sta znašala v Sloveniji v preteklem letu. Za neprekinjeno zaposlitev 16 do 20 let bo odpravnina 2 in pol mesečna prejemka in za delovno dobo nad 20 let pa 3 poprečni mesečni prejemki v Sloveniji v preteklem letu,. Odpravnina bo odslej izplačana tudi svojcem umrlega člana delovne skupnosti v prej navedenih zneskih. Nadomestilo za primer odsotnost' z dela zaradi bolezni bo odslej 90 % in ne 80 % kot je bilo to do sprejete spremembe. Računa se nadomestilo v odstoku od osnove, ki je po zakonu poprečni osebni dohodek delavca v preteklem letu, U poštevan socialni položaj Regres za letni dopust bo prejel vsak. Ki itn; tudi pravico do dopusta to je po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve. Višina pa je različna glede na to. koliko družinskih čiaoov vzdržuje in še kakšno ima kvalifikacijo. S tem se je zadostilo zahtevam po »sindikalni listi«, ki dolča, da naj bo regres za redni letni dopust enkrat na leto od 600.—din do 900.— dinarjev; upoštevati pa je potrebno socialni položaj delavca, poleg tega pa je v skupni masi za regrese potrebno predvideti še ev. regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih. Predlog, ki ga je delavski svet potrdil. je bil z večino članov delovne skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela sprejet in so se morali dopolnilni predlogi kot npr. naj se izplača regres vsem enako ne po kvalifikacijah, torej nekvalificirani in drugi z nižjimi dohodki več. podrediti večini, ki so se strinjali s prvotnim predlogom odbora za standard in rekreacijo. V nadaljevanju seje delavski svet sprejel sklep o plačilu pogodbenega zneska za zakupnino za gramoznico v Ljubljani, katera sredstva so združile gradbene enote in obrat gradbenih polizdelkov kot koristniki gramoza iz te gramoznice. V obravnavo nov statut podjetja V smislu določil nove ustave se poleg samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v organizacijo združenega dela, v našem primeru v GIP Gradis, sprejema tudi statu oodjetja. Predlog takega statuta daje delavski svet podjetja in ko ga potrdi večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, postane tak statut veljaven V statutu so v glavnem določila, ki zadevajo skupno organizacijo združenega dela in dopolnjuje določila, sklenjena s samoupravnim sporazumom o združitvi, ki so ga sklenile naše temeljne organizacije združenega dela že lani v maju. Mora pa biti v skladu s prej omenjenim sporazumom o združevanju. Predlog statuta, ki ga je dal delavski svet na tej seji v obravnavo, bodo obravnavali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in dali nanj soglasje ali dopolnitve in bo veljal, ko ga bodo končno vse temeljne organizacije z večino glasov sprejele. Sprejem se predvideva v juniju t. 1. Gradbena enota Celje je kot temeljna organizacija združenega dela predložila delavskemu svetu podjetja zahtevo za spremembo načina obra-čunavnja stroškov skupnih služb, dalje predlog za nov način združevanja sredstev za vlaganje v cementarne kot skupno vlogo vseh TOZD ter predlog v zvezi z delitvijo dohodka za leto 1973 in merili delitve dohodka po gospodarskem načrtu za leto 1974. Predlog oziroma zahtevo je obravnavala posebna komisija, ki je sestavila odgovore na postavljene zahteve ali predloge Delavski svet je vzel poročilo na znanje in ga dal v razpravo vsem temeljnim organizacijam združenega dela v soglasje, kajti predlogi zadevajo vprašanja delitve in o katerih morajo soglasno odločiti vse TOZD preden bo o tem dokončno sklepal delavski svet. podjetja, ker gre za t. zv. neodtujljive pravice v smislu nove ustave. Končno je delavski svet podjetja potrdil cene pensionskih uslug v počitniških domovih in odobril iz združenih sredstev zamenjavo dotrajane opreme v dveh počitniških domovih (preproge, zavese, stoli, televizijski aparat) Nam bodo priznali razlike v ceni Obširna je bila razprava v zveži s problemom, ki je nastopi! za podjetje, zlasti za. gradbeno enoto nizke gradnje v Mariboru, zaradi nepriznavanja razlik v ceni zeleza in cementa ter zvišanja osebnih dohodkov pri gradnji avto ceste. Gre za precejšnje zneske, kar povzroča neuspeh ne samo za omenjeno gradbeno enoto kot temeljno organizacijo združenega dela, temveč za vse ostale temeljne organizacije, saj je sprejeta skupna solidarna odgovornost. Pri tem ne gre za siabo poslovanje TOZD, temveč za neizpolnjevanje pogodbe s strani investitorja pri gradnji avtomobilske ceste Hoče—Levec. Posebno vlogo, ki jo je sestavila TOZD gradbena enota nizke gradnje in v kateri je strnjeno pojasnila težak položaj in posledice, je delavski svet pazljivo obravnaval in sklenil, da se ukrene vse. da bodo razlike priznane, kot je to v pogodbi z investitorjem sklenjeno. Imenoval je tud: posebno delegacijo, ki naj bi obiskala predsednika izvršnega sveta in predsednika CK ZKS, zaradi pojasnila težkega položaja, v katerem se jc znašlo podjetje pa tudi ostala dva izvajalca v poslovnem združenju GAST, s katerimi skupno gradimo omenjeno cesto in dobivamo vse priznanje za dobro kvaliteto in doseganje postavljenih rokov Delavci, ki delajo pod težkimi pogoji in izvajajo 'zelo zahtevno tehnično delo ne smejo biti oškodovani, kajti delo je bilo sprejeto v dobri veri in na podlagi pogodbe, ki je predvidevala upravičenost do dejanskih razlik v ceru dveh masovnih materialov in povišanja osebnih dohodkov, kar je nastalo zaradi splošne podražitve in se nikakor ni moglo vkalkulirati v ceno, saj je bilo to očitno tudi že pri sklepanju pogodbe. Na kraju seje je delavski svet imenoval novo komisijo za »gradisove nagrade« v smislu posebnega pravilnika. ker je prejšnji komisiji potekal mandat. Čestitka Titu Ob priliki rojstnega dne tovariša Tita je poslal delavski svet posebno brzojavko in mu čestital k jubileju z željo, da nas še dolgo vodi tako kot doslej. Z. R. Ustvarjanje in delitev dohodka — Prikazali bomo nekaj osnovnih podatkov o gospodarjenju in uedvsem o delitvi dohodka v" letošnjem letu za čas od 1. januarja do 15. aprila: Vrednost proizvodnje je znašala 361,46 mio din (36 milijard starih dinarjev), kar je 129 mio din ali 55 % več kot lani v enakem času. Ste bolj so porasla obrtniška dela in sicer od 41 rr:o din na 71 mio din, to je za 72 %' Stroški so znašali lani 167 mio din, letos pa 274 mio din; povečanje znaša 64 "/o. K tako občutnem povečanju stroškov so prispevali nekateri pomembnejši elementi kot sledi — v odstotkih povečanja: Materialni stroški 73,0 % prevozi 27,9 % amortizacija 26,6 % režija TOZD 43,3% režija sk. služb 11,8% Materialni stroški so se povečali zdaleč najmočneje Ker imajo v strukturi stroškov tudi največji delež, predstavljajo najvplivnejši element v. zniževanju dohodka, Nemalo so porasli tudi režijski stroški enot. Vslcd večjega porasta stroškov kot vrednosti proizvodnje, je znašal porast dohodka le 35 "/o. Se manj in sicer 27 % je porasel čisti dohodek, ker so porasle pogodbene in zakonske obveznosti za 142%! K čistemu dohodku v višini 77,53 mio din prištejemo še pospešeno amortizacijo v višini 2,84 mio din (po rast za 21 %) in dobimo povečani čisti dohodek — PČD v .višini 80,37 mio din. Le-ta je za 17 mio din ali za 27 °/i> višji kot lani v enakem času (1. 1.—15. 4.). V tem času smo letos zaposlovali v proizvodnih enotah 5192 delavcev (brez vajencev in delavcev v skupnih službah in v tujini; v celoti pa 6337 delavcev), lani pa 4819 delavcev v celoti 5853). Povečanje števila zaposlenih znaša 373 delavcev (484) ali 8%. Delavci v proizvodnih enotah so letos opravili 3,38 mio ur (652 ur na zaposlenega) lani v enakem času pa 3,10 mio ur (643 ur na zaposlenega letos — pri možnem fondu: 182 X 3,5 meseca — 637 ur). Vseh ur je letos več za 9,1 %. Upoštevaje porast PCD in ur dobimo porast za naš najpomembnejši kazalnik uspešnosti — PCD oa uro. Lani je znašal za proizvodne enote 20.43 din, letos pa 23,75 din, to je 16.3 % več Izplačani osebni dohodki so znašali i lani 15,46 din na uro, letos pa 18,73 i din na uro ali 21,2 % več. Zaradi močnejšega porasta OD kot PČD je i ostanek PČD domala enak lanskemu. Delilno razmerje med izplačanimi OD in ostankom PČD, ki je lani znašalo 76:24, se je letos spremenilo na 1 79:21. To pomeni, da se je delilno I razmerje poslabšalo v škodo skladov od 24 na 21 %. Čeprav se je delež OD povečal na 79 % in čeprav so OD porasli močneje kot PČD in močneje kot nam dovoljuje doseženi uspeh, so se realni OD zaradi visoke rasti cen življenjskih stroškov (prek 23 %) znižali za 2 %. | Prikazani podatki — v najbolj ; zgoščeni obliki — nam ne dopuščajo , niti mnogo razmišljanja, še manj pa ] razpravljanja o tem, kakšni OD bi ] lahko bili, če bi .. ] Izračun dovoljenih OD po obstoje- 1 čem samoupravnem sporazumu v gradbeništvu, nam za prvo trimesečje kaže, da smo preveč izplačali 763 tisoč dinarjev osebnih dohodkov, kar je predstavljalo 2% prekoračitve, Vsak mesec nam že zaradi novih obračunskih osnov odstotek prekoračitve meril obstoječega sporazuma narašča. Ob polletnem obračunu se lahko , nadejamo velikega glavobola, če ne bomo najkasneje do 15 junija poskrbeli za tri pomembne stvari: 1. zelo skrbno obračunati vsa dotlej opravljena dela, vključno z obračunom razlik v cenah; 2. gospodariti tako, da se stroški (tudi režijski) ne bodo več tako vrtoglavo večali; 3. sprejeti nov samoupravni sporazum, ki ima prilagojena merila za to leto (s porastom življenjskih stro- ] škov porastejo sorazmerno tudi OD)- i •s : Na gradbišču TOZD GE Maribor v Gospejini ulici je potekal naš razgovor s VIC strojnikom Antonom Šafaričem. Naš sogovornik je postal povsem slučajno. Med čakanjem na šefa giadbišča nam je bil najbolj blizu pa smo mu zastavili nekaj vprašanj. — Koliko časa ste že pri Gradisu? — Moj delovni staž pri Gradisu je že kar zadovoljiv, saj že od leta 1961 delam po raznih gradbiščih. V Gornji Radgoni, kjer sem doma, ni biio pravega zaslužka. Pa ne samo tega, V Gradisu sem videl možnost napredovanja. — Kakšen napredek ste s tem mislili? — Svoj osebni na prvem mestu. K podjetju sem prišel kot navaden delavec, zdaj pa sem že VK strojnik. Vso kvalifikacijo sem pridobil pri Gradisu. — Kako ste pa na splošno zadovoljni s TOZD v kateri delate? — Če bi povsod tako skrbeli za delavce kot. pri nas, potem se nebi mogli tako pritoževati. Smatram, da v vseh naših TOZD posvečajo dovolj pozornosti delavcem, zato imamo nekakšno prednost pred drugimi. Če upoštevamo še dobro sodelovanje s predpostavljenimi, potem res ni vzroka za negodovanja. O osebnih dohodkih pa nima pomena govoriti, saj ne poznam nobenega, ki bi bil nezadovoljen, če bi mu jo dvignili. — Kaj pa prihodnost? — Glede te ne razmišljam veliko-Pri Gradisu bom ostal verjetno kat še precej let, če ne morda kar do svojega penziona, pa čeprav še ne bo tako kmalu. Menjavanje služb mini prav nič všeč, sicer pa sem vezan na Gradis, ker sem leta 1969 dobil stanovanje, ki bi ga v tem primeru moral vrniti. Ob tej stanovanjski stiski pa si kaj takega ne bi mogel privoščiti. Anton Šafarič Učimo se nemški | WIR LERNEN DEUTSCH 60. Lektion. Viele Verba erfordern ein Objekt mit Praposition und diese “rapositionen bilden mit ihrem Verbum eine Einheit. (Mnogi gla-g°li zahtevajo predmet s predlogom in ti predlogi tvorijo z glagolom neko enoto.) Z. B. Der Schiiller hoft aus ein gutes Zeugnis. ((Učenec upa na ®obro spričevalo.) Denken an A Der Auslander denkt an seine Heimat sich erinnern an A Der Grossvater erinnert sich an seine Ju- 6end. warten auf A Der Reisende wartet auf den Zug sich freuen auf A Der Arbeiter freut sich auf den Urlaub (Der "daub wird erst kommen) danken fiir A Der Schiller dankt fiir das Buch fragen nach D Ich frage nach der Ankuft des Zuges . anfangen, beginnen mit D Die Kinder fangen mit dem Spielen an alch beschaftigen mit D Der Študent beschaftig sich mit der t*eutschen Sprache sich freuen iiber A Das Kind freut sich liber das Geschenk 'Das Kind hat schon das Geschenk) , sich Argern iiber A Die Gaste argern sich iiber das schlechte Wetter sich wundern iiber A Der Fremde wundert sich iiber die “phen Preise "•tten um A Der Kranke bittet um Hilfe Anmerkung: »D« bedeutet Dativ (dajalnik ali 3. sklon) »A« bedeutet Akkusativ (tožilnik ali 4. sklon) »G« bedeutet Genitiv (rodilnik ali 2. sklon) Vervvenden Sie in den oberen Satzen auch andere Zeiten und anderen Personen. Bilden Sie die Satze aus folgenden VVortern im Priisens, Im-®,erfekt und Perfekt: 1. Schiller, sich freuen, Anfang der Ferien, ®lch argern, Ende. 2. Studentin, sich beschaftigen, Kunstgeschichte. fremder, fragen, Weg zum Bahnhof. 4. Die Mutter, sich erin-?®rh schone Jugcndzeit. 5 Wšr wurdcn uns oft. Dummheit der "fenschen. 6. Kinder, warten, ungednldig, die Sommerferien. 7. Jvonzert beginnen Gesang der Sangei knaben. 8. Frcmder, bittcn, Deamter, Auskunft. 9. Der alte Professor, denken, Studienzeit. 10. "esucher sich freuen, schone Bilder im Museum. leiden an D Der Mann leidet an einer Erkaltung sterben an D Der Autofahrer starb an der schweren Verletzung erkennen an D Der Hund erkennt seinen Herrn an der Stimme teilnehmen an D Der Freund nimmt an der Auslandsreise teil zvveifeln an D Wir zweifeln oft an der Wahrheit des Gehdrten sich gevvohnen an A Der Nordliinder gewohnt sich an das Klima sich verlieben in A Der Professor verliebt sich in die Sangerin befreien von D Der Arzt hat mich von den Schmerzen befreit . sich fiirchten vod D Die Krankenschwester fiirchtet sich nicht °r den Ansteckung schiitzen vor D Der Hund schiitzt und vor den Einbrechern Warnen vor D Die Polizei warnt uns vor den Taschendieben Bilden Sie Satze im Priisens, Imperfekt und Perfekt: v, 1. Dichter, leiden oft, Geldmangel. 2. Kaufmann, zweifelt, bhrlichkeir, sein Kassierer. 3. Viele Menschen, teilnehmen, Reise J*ach Deutschland. 4. In Europa, viele Menschen, leiden und ster-***, Herzkrankheit. 5. Viele Auslander, nich gewiihnen, unser Kli- 6. Die Eltern miissen, schiitzen, Kinder, Gefahren. 7. Frau, .rkennen Brief des Mannes, Handschrift. 8. Held. nicht furchten, t,°d- 9. Wohlstand, breifen, Menschen, Hunger. 10. Arzt, warnen, tanker, Alkohol. schreiben an A Die Mutter schreibt an die Tochter einen Brief hoffen auf A Der Mann hoff auf eine bessere Zukunft rechnen auf A Die Mutter rechnet auf die Hilfe des Arztes . sich besinnen auf A Der Lehrer besinnt sich auf die Namen Schiller verzichten auf A wir verzichten gern auf dein Geld sorgen fiir A Der Sohn sorgt fiir seine Mutter kampfen fiir A Die Soldaten kampfcn fiir das Vaterlanii sich irren in D VVir hahen uns im Charakter des Schiilers geirrt schreiben iiber A Der Professor schreibt iiber seine Reise an A Die Tochter schreibt einen Brief an die Mutter q reden, sprechen iiber A Der Direktor spricht iiber die Firma S A :: s sich bemuhen um A Der Ingenieur bemiiht sich um eine bes-re bemuhen Stellung sich kiimmern um A Die Eltern kiimmern sich um ihre Kinder Bilden Sie Satze im Prasens, Imperfekt und Perfekt: Vj . i- Kranken Mensch, hoffen, Heilung. 2. Alte Freund e, sprechen g,.. Semeinsame Jugend. 3. Zeugc, sich nicht besinnen, Antoun-(erc*- 4- Arbeitslose, rechnen, Hilfe des Staates. 5. Fleissige Arbei-jjj. sich kiimmern, ihre Arbeit. 6. Schiiler, schreiben, Aufsatz. ri>-*auf116 Geschichte. 7, Frau, schreiben, Brief, ihr Mann. 8, Wett-ha ®r_> kampfen, der Sieg. 9. Viele Menschen, verzichten, Dank-keit. 10. Eltern und Lehrer, sorgen, Erziehung der Kinder. Worter — Besede *»™.n"r- r" sde na beschaftigen n sich -3riati se s arSern iiber — wundern iibei se na e v, a , nnstgeschichte t “nietnostna zgodi ,e'denang ~ petie (at,, an — trpeti leiln»uen an — SP 'nehmen an — e * cesa uslandsreise — ^,lnozemstv° $ieh eln an — dvi gevvohnen an -r ^ na b4>aSnder " P e a*"*1*" von — op » ^bsteckung - c *W»recher - vi-r ’Ta,n,Vor — svari aschendieb — ž r Geldmangel — pomanjkanje denarja e Ehrliehkeit — poštenost e Herzkrankheit — srčna bolezen r Auslander — inozemee e Handschrift — rokopis r Held — junak r VVohlstand — premožnost r Hunger — glad rechnen auf — računati na sich besinnen auf — spomniti se verziechten auf — odpovedati se čemu sorgen fiir — skrbeti za sich irren in — zmotiti se v e Stellung — služba, namestitev sich bemiihen um — potruditi se za sich Kiimmern um — brigati se za e Heilung — okrevanje gemeinsam — skupen r Zeuge — priča arbeitsios — brezposeln r Aufsatz — članek r Wettlaufer — tekmovalec e Erziehung — vzgoja Naši delavci so v rekordnem času zmontirali zgornjo konstrukcijo ov most čez Sočo v Anhovem SGP PRIMORJE IZ AJDOVŠČINE IN NASA TOZD GE NIZKE GRADNJE USPEŠNA PRI IZGRADNJI MOSTU V ANHOVEM — MOST BO PRVI IZMED OBJEKTOV ZA NOVO CEMENTARNO, Zaradi vse večjega povpraševanja po cementu so se v cementarni Salonit v Anhovem odločili za izgradnjo nove cementarne Vzrokov za tovrstno odločitev je več. toda tokrat iih ne bi naštevali. Pomembno je edino to, da bo proizvodnja cementa po dograditvi vseh objektov dosegla milijon ton. Eden izmed pomembnih objektov nove cementarne bo tudi nov most, ki je tema našega sestavka. Cementarno bo povezoval s cesto in ostalim svetom nekoliko severneje od starega oz. tik ob visečem mostu. Le-tega bodo po dograditvi novega mostu podrli Tako kot večino mostov ob premostitvah preko rek v Jugoslaviji, so tudi ta most pričeli delavci Geotehnike iz Zagreba, ki so se specializirali za betoniranje pilotov. Imajo dobro mehanizacijo (Benoto), tako da jim tudi i/ečrhejrski piloti ne delajo težav. Tako so morali tu za dve vmesni podpori napraviti pilote v globino 11 m. Ko so Zagrebčani končali svoje delo, so z vso vnemo zagrabili delavci SGP Primorje iz Ajdovščine. Po načrtih, ki so jih izdelali v našem mariborskem biroju za projektiranje so bile tako opore kot tudi podporni stebri končani v predvidenem roku. Nato so naši delavci TOZD GE Nizke gradnje v izredno kratkih štirinajstih (14!) dneh zmontirali celotno zgornjo konstrukciio. Le-to so izdelali na obratu v Pobrežju. jo naložili na vlak iz vlaka pa na nosilne stebre in opornike (element za elementom), kar je edinstveni primer v gradbeništvu. V takšnem stanju ie bil most ob našem obisku na gradbišču. Ker so naši delavci ravno prejšnji dan končali z montažo, so delo za en dan prekinili in jih nismo našli na gradbi- šču. Zato pa smo povprašali delovodjo SGP Primorje iz Ajdovščine Pavla Manfredo ki nam je rade volje postregel z osnovnimi podatki o izgradnji objekta in tudi o objektu samem Med drugim je Manfreda dejal — »Z deli na mostu smo že na začetku malo zakasnili. Vaši fantje so to zamudo nekoliko ublažili, toda do roka vse ne bo gotovo. Sam most verjetno bo, saj imamo na razpolago še dober mesec, ne vem pa, kako bo s priključki. Za krila na levem bregu še vedno nismo prejeli načrtov, tako da bomo morda malo kasmli. Most bo dolg 71 m. širok pa 10.40 metrov, Samo vozišče bo široko 8 metrov, ostalo pa bosta pločnika na obeh straneh po 1,20 m. Na 16 m visokih podpornih stebrih so montirani vzdolžni enkrat lepljeni nosilci z razpetino v sredini 23,85 m. medtem ko je razpon od podpor do steb- rov za l.ao m krajši. Vsi vzdolžni nosilci so že prednapeti, pa tudi montažne plošče so položene že preko celega mostu, tako da v zgornjem ustroju manjka le še zalitje plošč in finalizacija objekta« Ko smo se zanimali še za investicijsko vrednost za ta objekt je Manfreda nadaljeval: -Skupna investicijska vrednost, gradbenih del za most je 5.234 mio din. medtem ko je vrednost del. ki jih izvaja TOZD GE Nizke gradnje nekaj manj kot polovica in sicer 2.346 mio din.« Omeniti še velja, da tik ob mostu gradijo delavci SGP Primorje še nosilne stebre za transporter, ki bo za 7 m višji od mostu Dolgoletne želje cementa rjev iz Salonita so se torej začele uresničevati. Uspeh bo za nas še toliko večji, ker bomo prispevali svoj delež tako finančno kot tudi s samim delom. Iz vlaka direktno na most mski dom Kdaj nov v Mariboru Med našim obiskom po Mariboru smo se ustavili tudi v samskem domu. Z dolgoletnim upravnikom Ivanom Kovačičem smo se pogovarjali o trenutnih težavah in problemih, ki jih imajo. -Vsekakor je slej ko prej glavni problem premajhna kapaciteta doma«, je začel naš pogovor Ivan Kovačič in nato nadaljeval: -Poleg tega pa bi bilo nujno malo modernizirati našo kuhinjo Pred 15 leti. ko je bilo vse to zgrajeno in opremljeno, je dobro služilo svojemu namenu, sedaj na ie vse že v preče' slaben stanju Nujno bi bilo potrebno obnoviti, to pa se zaradi pomanjkania prostorov ne da Upam. da se bodo mariborske enote kmalu odločile ?a prepotrebno investicijo, da zgradijo nov samski dom in to stanje malo izboljšajo. Kljub temu. da je kapaciteta menze le 80 sedišč, pa se 450 delavcev kolikor jih je v obeh stavbah in baraki zvrstijo na kosilo brez večjega čakania Niihovi prihodi z dela in odhodi na delo in v šolo (učenci) so tako razporejeni, da kosilo traja kar od 12. do 17. ure. To pa seveda samo ob delavnikih Glede hrane, za kar tudi sam skrbim, iman tudi kar srečno roko. Kakšnih posebnih ugovorov glede kvalitete vsej svoji dolgoletni praksi še nisen doživel. To mi, po mojem, uspeva predvsem zaradi zelo raznolike in v zadostnih količinah pripravljene hrane.« Kaj pa ostala dejavnost v domu? -V naši kuhinji pripravljamo tudi malico za vsa gradbišča po Mariboru Vozimo jo ceio v Ruše. Pole; tega nam uspešno deluje tudi pralnica., v kateri peremo tudi kuhinjsko in posteljno perilo iz našega doma na Pohorju Dobro 'e založen tudi naš vrt. ki v veliki meri prispeva k izboljšanemu jedilniku.« Poročilo o natečaju za najboljši AMD GIP Gradis Na prvo mesto se je uvrstil AMD KO in GE Maribor. Na podlagi poslanega poročila se ukvarjajo z vsemi dejavnostmi ki so značilne za mladinsko organizacijo. Na področju političnega dela sodelujejo v družbenopolitičnih organizacijah in delavskem svetu kot delegati. Na športnem področju so aktivni, saj sodelujejo na mladinskih športnih igrah, občinskih tekmovanjih in tudi drugod. Prav tako tudi kulturno področje, strokovne ekskurzije, protestna zborovanja, delovne akcije, in povezava s počitniško zvezo. Poleg tega imajo organizirano domsko skupnost. Drugo mestu je pripadlo Domu učencev v Novih Jaršah. Tu je nekoliko manj aktivnosti na političnem področju dela, zato pa so na drugih področjih bolj aktivni Tretje mesto so zasedle Nizke gradnje iz Maribora, ki imajo prav tako močno razvito mladinsko dejavnost na vseh področjih. Četrto uvrščeni aktiv je iz Jesenic, ki pa je delaven, vendar ni poslal pravočasno poročila in ga komisija ni mogla oceniti v celoti. Peto mesto pa je zasedel aktiv mladih delavcev iz Raven na Koroškem. Aktivnost je tu nekoliko manjša, vendar so delavni na vseh področjih. Za ostale AMD pa nismo določili vrstnega reda, ker so poročila poslali le nekateri in tudi ta so prikazala premajhno aktivnost. Komisija za ocenjevanje je določila kriterije za razvrstitev aktivov. Komisijo so sestavljali Plemelj Vesna, Ida Meglič, Murn Dominik. Za politično delo in udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah smo določili 40 točk. Za športno udejstvovanje je bilo določenih 15 točk, za udeležbo na kulturnih akcijah 15 točk, udeležba na tekmovanju in prireditvah 10 točk, množičnost na sestankih 10 točk in sodelovanje v Gradisovem vestniku 10 točk. Praktikanti med izpitom Mladim Gradisovcem Ko prebiram časopise drugih delovnih organizacij, opažam, da mladi v njihovih glasilih mnogo bolj sodelujejo, kot mladinci pri nas. Že zdavnaj je znano, da smo v Gradisovem vestniku rezervirali za mladino kar dve strani, toda vedno se moramo za članke boriti ali pa jih kar sami napisati. Želeli bi, da v našem glasilu eimveč sodelujete s svojimi prispevki. Vsi prispevki bodo nagrajeni, še posebno pa tisti, ki bodo opisovali lastna doživetja bodisi iz proizvodnje, dopusta, srečanja ali kjerkoli, kjer delajo in prebivajo mladi Za začetek objavljamo črtico mladinca iz Velenja. ki naj služi kot vzor Avtorji objavljenih zgodb bodo poleg rednega honorarja prejeli tudi knjižno nagrado. Srečanje z goro Nikdar nisem odhajal na dopust z željo po kakšnih posebnih doživetjih. Kdor veliko pričakuje, je ponavadi razočaran, pravijo Prijetnejša so presenečenja, Ob njih spoznavamo, da to naše ljubo življenje ni le gola preračunljivost Umetnost lepote živeti je v tem, če zna biti človek zadovoljen Letošnja spomlad nas nekoliko izziva s svojo razigranostjo. Sicer pa, kaj bi nam zamerili, saj vsi vemo, da za dežjem pride sonce, Tudi tole moje srečanje z goro je pravzaprav! naključno. Ko sem že ždel v njenem naročju, sem se zavedal, da me je zvabila v svoj objem. Prijatelji, v katerih spremstvu sem se odpravil na pot, ki je sicer dokaj neznana, torej še neoskrunjena, so jo dobro poznali. Avtomobile smo parkirali ob bukci, na kateri se je bohotil napis KOROŠICA Tukaj v razkošni tišini s priokusom vonja po macesnih se nam ni bilo bati gangsterjev iz pariškega podzemlja. Nekakšen nemir, kot negotovost pred prvim sestankom z drago deklico, me je prevzel, ko sem se vzpenjal v hrib. Bolj ko smo se približevali njej, pravi, beli, veliki gori, bolj nam je bila narava naklonjena. Razkladala nam je svoja čuda, Minila nas je vsa klepetava razposajenost, v naša telesa in dušo se je naselil neznan, a topel občutek. Korak je postal sigurnejši. Z goro smo postali eno. Z vso svojo prvobitno dobrotljivostjo nas je sprejela vase. Vrnila nam je tisto daljno občutje, ki je napolnjevalo naše otroštvo, ko smo biii še trdno prepričani da se imajo vsi ljudje na svetu radi Zdaj, ko že dolgo vem. da vsi ljudje le niso dobri, sem si zaželel, da bi bil ta delček domovine samo moj in morda še nekoga drugega. Tisti, ki pogosto odhajajo v hribe, pravijo, da se vrh Ojstrice le redkokdaj odkrije izpod tančice lahnih meglic. A glej: Tako nepričakovano je stopila pod nas in se priklonila. Meglice so se spustile v dolino in zaplesale vilinski ples, ONA pa je nenadoma vztrepetala, Dvignila se je k zvezdam in jim pritajeno šepetala pravljico o deklici, ki je sto let dolgo nestrpno pričakovala, in o kraljeviču. ki je prišel in jo zbudil iz sanj. Oprosti mi gora. nisem te bil poznal! Verjemite mi, zvezde! Rahel večerni hlad me je nežno opomnil, da sem zemsko bitje in da potrebujem prenočišča in hrane Odhitel sem za prijatelji h Korošici, ki nas je gostoljubno sprejela. Naslednje jutro je močno deževalo. Planinci so drug za drugim počasi odhajali in se razkropili na vse strani. Vračali smo se. Encijani so še mirno spali, Murke so zaspano povešale glavice. V travi se je lesketala rosa. Sonce je v gorah večje. Narava se je prebudila. Nekje v daljavi se je pod nebo vzpel pisan lok. Bila je mavrica. Franci P. 1* I Utesnjeni prostori mariborskih kovinarjev Kaj dela j o učenci vKO Maribor V nadaljevanju sestavkov o naših učencih bomo tokrat pisali o kovinarjih iz Maribora. Kaj in kako delajo smo se pogovarjali z njihovim inštruktorjem in mojstrom Francem Klinetom. V utesnjenih prostorih mariborskih kovinskih obratov imajo svoj prostor tudi učenci. Majhna delavnica. ki pa vseeno ni tako majhna, da se učenci, ki bi radi postali strojni ključavničarji ne bi mogli usposobiti za svoj poklic, dobro služi svojemu namenu. Tu smo začeli naš razgovor z njihovim vodjem Francem Klinetom, ki je dejal: »Trenutno imamo v d? av-n.ci učence iz drugega letnika. Po 9 mesecih, ki jih učenci prebijejo v šoli v I. letniku, pridejo nato k nam le na enomesečno prakso Tudi v začetku drugega letnika gredo najprej za 4 mesece in pol v šolo, nato pa v delavnico za prav toliko časa. V prvem letniku imajo poleg splošnih predmetov tudi strokovne in sicer obdelajo iako imenovani A kovinarski program. Le-tega srno imeli včasih tu pri nas. sedaj pa se je industrijska kovinarska šola malo razširila, dobila svoie delavnice, pa opravljajo ta program učenci kar v šoli Njihovo delovanje v drugem letniku se že nekobko klasificira '-noj o VSi r"—c'i: 1-tr.,A0r—- - .0- Štejan Rebernik gram. Le njihovo deio je že b >lj praktično. Posebno pr. na-: upu.-.o-l.l a mo tak način, da se um,A ne u- i-jo na raznih maketah m šolskih primerih. ki bi jih nato lahko vrgli proč Predvideni praktični program oziroma vse njegove stopnje obdelajo s koristnim delom V : faze dela — vrtanje piljenje, varjenje, brušenje, prebijanje kovanje opravijo na raznih elementih ki jih naši obrati izdelujejo. Tak način dela te izredno spodbuden za učence, saj je viden končni rezultat. Tako se v pravem pomenu počutilo koristne pri delu m jih je zelo lahko zainteresirati ?s določeno de!o.<- ie poudaril Franc Kline in nato nadaljeval ■ -Seveda pa tak - način dela še ni garancija, da bodo vsi prizadevni Po enomesečnem uvajanju na delo pokažejo svojo zainteresiranost. V dosedanji praksi sem ugotovil, da so učenci iz podeželja boljši, se bolj zavzameio za vsako stvar Vsako delo vzamejo enako resno in jim ni vseeno, kakšen je končni rezultat. To pa ne bi mogli trditi za mestne, ki pa jih tako ali tako ni veliko,« je zaključil Franc Kline. V nadaljevanju smo se pogovarjali z učenci in vsakemu zastavili po ne- kaj vprašanj, ki so se nanašala na izbiro poklica, šolski uspeh in splošno zadovoljstvo. Prvi naš mladi sogovornik je bil Zdravko FRIC, doma iz okolice Čakovca, ki je z veseljem sprejel povabilo na razgovor in začel: -Za poklic strojnega ključavničarja se nisem odločil slučajno, temveč zavestno. saj mi ta poklic zelo odgovarja. To sem dokazal tudi že v šoli, ■ sem bil prav dober. Ker mi gre praktično delo še bolj od rok, bom svoj uspeh še popravil Zdi se mi, da bi lahko delali malo več bolj kompliciranih del. Sicer sem pa v Mariboru zelo zadovoljen tako glede nastanitve kot tudi pri samem delu.« xuai ju.ica uji/AK je iz okolice Čakovca. Na naša vprašanja pa je odgovoril takole: -Bratranec, ki je trenui.no pri vojakih, sicer pa strojni Ključavničar pri našem podjetju me je navdušil za ta poklic. Ko mi je povedal tudi vse o pogojih za učenje in delo nisem okleval. Rad sem pr.šel v Maribor m m mi žal, V son sem bil prav dorer m upam, da bom vsaj tak tudi pn delu, Čeprav je v samskem domu, kjer preči varno po štirje v sobi zeio dobro, p_ grem vseeno prav rad v petek domov na obisk k staršem.« Ed, o najboljših je Stefan RE-BERNi-f iz Remšnika na avsuijsko-jugoslov ...iški meji, Tako kot ustali je bil tudi on zelo zgovoren in začel: -Za poklic strojnega ključavničarja sem se navdušil že v osemletki in ker so bili tu še ugodni pogoji za učenje, se mi ni bilo težko odločiti Delo imam rad ne zanemarjam pa tudi teorije. Komaj čakam, da bom v III, letniku, kjer se bomo vsak po svoje ukvarjali z bolj konkremim in zahtevnim delom. Zadovoljen sem tudi s samim bivanjem tako, da se n'mam kaj pritoževati « Naslednji naš sogovornik je bi! Rok SKSTANJ, doma iz hrvat.skega Zagorja, O svojih kovinarskih za-:efkih nam je povedal' -Najsrarejši brn. ki je tudi zaposlen pri Gradisu se ie že izučil za strojnega ključavničarja. Ob pripovedovanju o svojem delu me je tako pritegnil, da sem se še sam odločil za ta poklic-Ni mi žal. Rad imam tako praktično delo, kot tudi šolo Vse pa je odvisno od trenutnega razpoloženja. Včasih bi bil raje v šoli, včasih pri delu. Toda kjerkoli že sem, se trudirTi da bi se kar največ naučil in bi postal dober strojni ključavničar. Ker so tudi ostali pogoji dobri, bom v tem gotovo uspel.« Naš naslednji kovinar je bil Mladen KUTNJAK, doma iz okolice Varaždina. Edini od ostalih bolj zadržan. toda vseeno nam je povedal ° svojih začetkih: -Za poklic strojnega ključavničarja sem se odločil zato, ker so se mi zdeli pogoji za uk zelo dobri. Priznati moram, da sem se dobro odločil. Poklic mi vse bolj ugaja, tako da se kar dobro počutim. V začetku sem imel malo težav, zdaj pa sem se že privadil.« Z razliko od ostalih, ki vsi prebivajo v samskem domu, nam je naš zadnji sogovornik Kemal SARANOVIČ, naturaliziran Mariborčan povedal naslednje: v cntvni šoli sem imel izredno veselje do sestavljanja raznih kovinskih stvari. To je bilo odločilno Pr’ izbiri za moj bodoči poklic. Ker s° bili tudi pogoji ugodni, sem se odločil. V šoli sem imel spodrsljaj, ki P3 ga bom kmalu popravil Glede dela pa me moti predvsem to, da nam učencem dajejo tudi dela, ki ni maj0 nobene zveze z našim poklicem. Mislim. da bi čas, ki ga porabimo za razna čiščenja lahko bolj koristno uporabili in delali bolj strokovno. Glede inštruktorjev nimam pripomb, saj nam pokažejo toliko kolikor n&m lahko.« Toliko so nam povedali učenci. Vsi so zelo zadovoljni tako z delom kot tudi s svojim mojstrom Francem Klinetom, Le-ta nam ie ob zaključit0 povedal še mnenje o prizadevnosti naših sogovornikov: -Priznati moram. da ie skupina, s katero ste vodili razgovor, zelo dobra. So zel0 prizadevni tako pri delu, pa tud' njihov šolski uspeh to potrjuje Nji' hovo oceno kvari le zadnji sogovornik, ki nekoliko odstopa od ostalih" ie zaključil Franc Kline. V perspektivnem razvoju kovinskih obratov v Mariboru se tore' obetaio poleg novih prostorov m0' dobri kadri. S svojo pr;-sdevnost'° pri debi in uspehom v šoli so učenč* garancija za tako trditev mk Joviča Novak, Mladen Kutnjak, Rek Šestanj in Zdravko Fric — bodoči strojni ključavničarji, perspektivni kader Kovinskih obratov Tudi uradno republiški prvaki Z našo zmago nad mariborskim Branikom v Mariboru se je uradno tudi končalo letošnje republiško moštveno prvenstvo v ke-gljanju. Čeravno so Mariborčani dosegli na svojem kegljišču tudi svoj rekord, pa so naši vrli fantje zmagali s 7.249 :7.191 podrtimi keglji. Junaki tega izredno zanimivega in napetega dvoboja, ki je bil odločen šele v zadnjih 100 lučajih so bili Česen 999 kegljev, Bel-cijars 947 in Farkaš 903 keglje. Tako so naši kegljači naredili še piko na »i« in samo s tremi zunanjimi porazi v celotnem tekmovanju zasluženo osvojili naslov slovenskega prvaka, pred mariborskim Konstruktorjem, kranjskim Triglavom, ki je bil sedemnajst let republiški prvak in drugimi. Kot smo že zadnjič zapisali, je naše moštvo v disciplini 8 X 200 lučajev prvič zmagalo na tovrstnem republiškem prvenstvu pri tem pa kar trikrat •izboljšali republiški rekord v ekipnem in posameznem merilu, Kako prepričljiva je bila tokrat naša zmaga nam povejo rezultati posameznikov, saj je bil Česen najboljši tekmovalec celotnega pr-' venstva s povprečkom 1031.2' keglja, drugi je bil Belcijan s povprečkom 1018.4, peti Farkaš 1008,1 sedmi Zdešar 997.2. pa tudi ostali so se odlikovali s solidnimi rezultati In če dosežke posameznikov razčlenimo se naprej pridemo do naslednje zanimive ugotovitve: po rezultatih na tekmah v gosteh te bil spet najboljši Česen s povprečkom 1.021.5 pred Oranima reprezentantoma Strta jem 'n Turkom, na tekmah na domačem terenu v Ljubljani na katerem treniramo pa je bil najboljši Belcijan s povprečkom 1.058, pred Kačičem Iz Žalca, našim Zdešarjem in Česnom. Prav je. da ob tei priložnosti omenimo vse tiste kegljače, ki so s svo- jimi nastopi prispevali k našemu velikemu uspehu. To so bili: Česen, Rupar, Belcijan, Mitar, Zdešar, Mezgec, Farkaš, Janša, Tomažun, Fortuna, Karun, Curk in Nemanič. In ko smo že pri tekmovalcih, naj omenimo, da se je prav te dni v Zahodni Nemčiji končalo svetovno prvenstvo v kegljanju, na katerem je za našo reprezentanco nastopal tudi Tone Česen Ta je bil v moštvenem tekmovanju drugi najboljši Jugoslovan in je njegov delež velik pri osvojitvi bronaste medalje In za nas še iz nerazumljivih vzrokov, pa Česen v tekmovanju dvojic ni nastopal z najboljšim Jugoslovanom Draga šem prenašal cevni teter. je hote) pod-c4hi komad lesa poti njega, prt tem pa le zahotelo v hrbtenici " Hasaoovaič Omer. PK Železo kri vre ^ri polaganju armature Je stopil na ‘cn.ik, pribil v deski in se ubodei v slo-desne n one ^ Maksimovič Sondo, NK delavec opa&enju plošče se je $ kladi vom '•tiari) po palcu leve roke. T°zd ge JESENICE M poškodbe) " Radanič Marija. PK kuharica e V t4u3rbe Jo jje peljal sin z osebnim '^'Trobilom po Prešernovi oest.1. S ^krnske ceste je pripeijal voznik lovor-t ^ 8