P KOROŠKI ČASOPIS 95 Leto V, 07. julij 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem dOM$Q3 GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti Hoče - Arja vas A GH/tDiS Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO ! vsak dan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel,: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 D I? AVO GV A D tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici l(\ ICUPCe NflČZniJEMO MESEČNE P^ODfiJNE fiHCUE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano WsO m® 3tl®WQB3fti® - Kje je zdaj tisti pesek, ki sta mi ga obljubila, da se bom lahko igrala?! NA VRSTI SO CELJANI Letošnja četrta obletnica ob dnevu državnosti je potekala pod vplivom samoupravljalskih sil, ki so državo razdelile na male občine in nejasne pristojnosti županov in svemikov. Povsod so se kresale ideje o skromnem ali bogatem proslavljanju. Dežela je ob deževnih kresovanjih praznovala skromno in brez škandalov. Za okroglo peto obletnico pa se je treba začeti pripravljati takoj. Razmisliti je treba, kaj bi pritegnilo Slovence, da bi nastopili enotno kot v desetdnevni vojni. Za svečano proslavo se spodobi le en govornik, ki bi mu vsi prisluhnili, ne pa navijali vsak za svojega strankarskega prvaka. Iz zgodovine so znani le posamezniki, ki so se za časa življenja izkazali s hrabrimi dejanji. Zob časa jim običajno doda še pametne besede, ki da so jih izrekali. Slovenci pa lahko delamo obratno! Poiščimo govornika, ki bo sčasoma postal legendama hrabra osebnost, vredna zgodovine. Vendar ni vseeno, iz katerih krogov ga izbrati. Vsekakor mora biti Janez' Iz zgodovine jih je kar nekaj, vendar rabimo za današnjo rabo živega Janeza. Sicer sta Janez Izlaški in Janez Turjaški zelo trdoživa, vendar ju vsi Slovenci enotno le ne poslušajo, če bi se želel kak Milan, Igor ali Jelko prekrstiti v Janeza, bi jih poslušalci izžvižgali. Treba je najti neobremenjenega izvirnega Janeza, po možnosti s koreninami iz zgodovinskih plemiških vrst. Slovenci smo sicer lastne grofe že davno pokopali, pa vendar obstaja možnost, da je še kje nezakonski potomec (v okolici Celja) z modro krvjo. Le poiskati ga je treba in ugotoviti, koliko zaslug ima za našo osvoboditev. Že podpora borcem preko TV bi morda zadoščala, saj malenkosti res ne sodijo v zgodovino. V govom tako ne bi smel govoriti o sebi, to je naloga drugih. Kot je naloga sosedov Hrvatov, da povišajo svojega Franja v plemiča in mu zagotovijo nesmrtnost. Le taki so vredni stolemih spominov. Ni čudno, da si Makedonci prisvajajo srbskega kraljeviča Marka in bodo menda morali Turki povedati, kdo in kaj je bil. Če bomo mi uspeli najti plemenitega osvoboditelja Janeza Celjskega, ga bomo morali ohraniti zanamcem brez afer. TIK lj srečna), da sta domova postavila ob slovenski obali, to je v Portoržu, Lesna Slovenj Gradec pa v hrvaškem Filip Jakovu v bližini Zadra. V najbolj neprijetnem položaju sta sedaj prav lesnopredelovalno podjetje Lesna in Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Ko se je lesna pred leti razdružila na dve omenjeni podjetji, so si v delitveni bilanci razdelili tudi počitniške zmogljivosti na Hrvaškem. Stari del doma je dobilo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ki ima še manjšo počitniško hišo v Bemardinu, novi del pa Lesna. V starem delu doma so danes begunci, novega pa zaseda hrvaška garda. Hrvatje pa so si poleg te zasedbe privoščili še takšen cinizem, da so na Lesno in GG Slovenj Gradec dolgo pošiljali račune za telefon in vodo. Predrznast je šla celo tako daleč, da so iz sosednje države dobili tudi “zahtev” (ne “molbo”, kar bi bilo kljub vsemu lx)lj civilizacijsko) za obnovitev vodovoda in nakup avtomobila. Lesna in GG Slovenj Gradec sta svoj počitniški dom na Hrvaškem zaenkrat odpisala oziroma čakajo na razplet pogajanj med obema državama, GG pa je svoj dom tudi skušalo prodati, vendar niso našli resnega kupca. Gozdarji pa imajo še hišo v portoroškem Bemardinu, ki pa so jo oddali v najem hotelskemu podjetju Bernardin. Ta pa v zameno za najemnino nudi gozdarjem za polovico cenejše letovanje. Vendar je tudi ta polovica cene Bernardina za večino delavcev previsoka. Lesni ostaja tako le počitniška hišica v Čatežu, Gozdnemu gospodarstvu pa prikolica v Čatežu. Nekdanja železarna Ravne je v družbneni standard nedvomno največ vlagala, tako imenovani turistični objekt Korotan pa je že pred tedni odprl vrata in Korotan je povsem zaseden do 23. septembra letos. V Korotanu je 165 postelj, sedemdnevni polni penzion v predsezoni znaša 182 mark, v glavni sezoni pa 349 mark. Za delavce družb nekdanje železarne Ravne je De profundis v Korotanu namenil desetodstotni popust. Ti Bomo imeli srečo in bomo lahko ludi mi med njimi... V ospredju delavci so se morali prijaviti do konca februarju in letos bo v strukturi gostov le slabih osem odstotkov železarskih. Tudi Rudnik Mežica ima v Portoržu svoj dom, ki so ga zadnji dve leti oddajali v najem in tako bo tudi letos. Vendar s to razliko, da je občina Piran zaradi nevzdržnih sanitarnih razmer prepovedala sprejemanje gostov. Rudnik je dom oddal v najem hotelskemu podjetju Metropol, ki bo po vsej verjetnosti vanj naselil svoje sezonske delavce. To podjetje pa je v zameno v svojih hotelih za rudniške delavce ponudilo nižjo ceno letovanja. Ta dom je potreben temeljite obnove, odločitev o njegovi nadaljni usodi pa še ni sprejeta. OSTANEJO AGENCIJE In tako večini Korošcev ostanejo agencije, kjer je ponudba raznolika in zelo bogata. V turistični agenciji Koraturja na Ravnah pravijo, da je bilo izjemno veliko zanimanje za slovensko obalo, ki je skorajda razprodana. Koratur pa je med drugimi ponujal Umag in Poreč in za pokušino objavljamo nekaj cen: za tedenski polpenzion v hotelu Sipar v Umagu v sobi, kjer je tudi barvni televizor, je potrebno odšteti 328 mark, za hotela Aurora in Istra 319 mark, v Poreču velja aranžma v hotelu Delfin 302 marki, v Albatrosu 320 mark, hotelu Galeb 286 mark itd. Na Rabu so pripravili posebno ponudbo, ki so jo poimenovali “plitvi žep” in sedemdnevni polpenzion v hotelu B kategorije velja 280 mark. Cene veljajo za obdobje od 24. junija do 8. julija oziroma od 26. avgusta do 2. septembra. Pred in po tem datumu so cene nižje, med tem obdobjem pa nekoliko višje. Za polni penzion je potrebno doplačilo med devetimi in enajstimi markami.O Miro Petek Anketa: dopusti ZDAJ GRE PA Anita Pogorelčnik, Ludvik Klinc, Ana Merkač, Borut Godec Karolina Sešel, Milan Kac, Polonca Oder Kako bomo preživeli letošnje počitnice ali dopust, o tem smo letos že pisali. Mnogi so takrat rekli, da si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dopusta sploh ne bodo privoščili in bodo raje ostali doma. Ker pa je tu poletje in cas počitnic, smo med naključno izbranimi zopet povprašali, kje bodo preživeli dopust. ANITA POGORELČNIK, Dolič: "Končala sem šolo in sem tik pred zaposlitvijo. Čeprav ni dovolj denarja, si bom privoščila nekaj dni dopusta na morju. Kot otrok sem med počitnicami rada hodila s starši na morje. Mislim, da je ravno morje tisto, ki človeku v času dopusta nudi veliko užitka". LUDVIK KLINC, Šentjanž pri Dravogradu: "V železarni Ravne sem bil zaposlen 32 let. Spričo težkega dela sva si že takrat z ženo v času dopusta skoraj vsako leto privoščila moije. Tudi letos bova odšla na dopust v Portorož, kjer ima ravenska železarna svoj dom. Na stara leta človeku moije zelo prija". ANA MERKAČ, Slovenj Gradec: "Vsako leto sem dopust dobro izkoristila. Velikokrat sem šla na morje, privoščila sem si tudi potovanja po Grčiji ali Italiji. Letos bom dopustovala kar doma. Ker sem vrtnarica in imam v vrtnariji veliko dela, bom dopust odložila in se posvetila svojemu delu". BORUT GODEC, Mežica: "Svoj letošnji dopust bom izkoristil večinoma za potovanja. Odšel bom na Slovaško, Češko in v Nemčijo. Že od nekdaj imam željo, da bi videl zanimivosti teh držav. Če pa bo ostalo še kaj časa, ga bom porabil za rafting na reki Soči. Dokler je človek še mlad, mora vse to izkoristiti.” KAROLINA SEŠEL, Šmartno pri Slovenj Gradcu: "Čeprav je bil moj mož nekoč progovni delavec in je slabo zaslužil, sva vedno prištedila toliko denaija, da smo si kdaj pa kdaj z družino lahko privoščili dopust na moiju. Na dopust radi gremo tudi sedaj, čeprav smo že v letih. Letošnji dopust bova z možem nekaj dni preživela v planinah." MILAN KAC, Legen: "Po napornem delu v pisarni se človeku še kako prileže zasluženi dopust. Svoj dopust bom seveda izkoristil na morju. Šel bom v Mali Lošinj, ta kraj je zame na morju najlepši. Že nekdaj sem hodil tja. Ker pa je letos bolj muhasto vreme, si želim vsaj za dopust veliko lepega vremena". POLONCA ODER, Mislinja: "Šolska vrata so se zaprla in nastopil je čas počitnic. Vsakih šolskih počitnic se veselim, ker ni več skrbi za šolo. Očka nam je obljubil, da bomo letošnji dopust izkoristili na moiju. Dopustovali bomo v Fiesi in jaz se najbolj veselim, da bom lahko plavala in uživala v toplem morju".□ F.Jurač ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM Vabikho vse, k! jih saninta NALOŽBA V ZDRAVKE: «togotnih s<(r«vstvenih z«iv«irov«mj WADSTAV1DA1ÌC A BK1EVNA ODŠKODK1IK1A NADSTAWDARD B 3DRAVICIŠKA 3AVAROVAW3A KDE: 2AV0D ZA 2DRAV5TVEM0 2AVAR0VAM3E SCOVENOE OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM, OB SUR111 B nasproti reševalne postaje RAVNE ìCÙAdi V TOREK, 11. 3ULOA 1995 OB 1?. URI Aktualno SPODNJI DEL MEŽIŠKE JAME JE ŽE POD VODO V najnovejši zgodovini mežiškega rudnika - ta ima sicer več kot 300-letno zgodovino - je več datumov, ki so v kroniki rudnika podčrtani z rdečo. Prvi je gotovo leto 1988, ko je Slovenija sprejela odločitev o postopnem zapiranju tega edinega slovenskega rudnika svinca in cinka in je bil sprejet tudi ustrezen zakon. Leta 1991 so se začela intenzivna zapiralna dela, 22. decembra lani pa so v jamah mežiškega rudnika svinca in cinka ustavili črpalke in pričel seje proces potapljanja rudnika, eden od najzahtevnejših delov zapiranja tega rudnika. Tačas poteka ekološka sanacija balde v Žerjavu. ZMOTA STROKOVN- JAKOV Strokovnjaki Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko (IGGG) iz Ljubljane, ki so pripravili hidrogeološko študijo, so predvidevali, da bo potapljanje trajalo 3,2 leti. Vendar so se krepko ušteli in že po nekaj tednih so strokovnjaki mežiškega rudnika napovedali, da bo potapljanje rudnika od najnižje kote +275 metrov do dvanajstega obzorja, to je do kote 417, trajalo le nekaj mesecev. In ta del jame je že potopljen, saj je voda v vodnem rovu na Prevaljah pritekla na dan 19. aprila letos. Danilo Pudgar, direktor Rudnika svinca in cinka, pravi: "Res se je izkazalo, da so bile naše napovedi bolj natančne in zaradi pospešenega zalivanja smo v vodnem rovu pospešili delo. Že prej smo postavili pregrade, ki varujejo pitno vodo pred onesnaženjem, iz globin smo odstranili ves ekološko sporni material in opremo, v vodnem rovu smo sanirali nastale razpoke. Zalivanje je potekalo po vseh predvidevanjih, to je brez kakšnih posedic za okolje. Pod globino vodnega rova, to je okoli kote 300, pa imamo instalirane črpalke in tako vsakodnevno spremljamo kvaliteto te vode." Sicer pa ima rudnik svinca in cinka z vodo tudi velike načrte. Pod Peco so namreč neizmerne količine pitne vode, za katere imajo opravljene tudi analize in eden od projetkov prestrukturiranja je tudi polnjenje pitne vode. Na občinah Čma in Mežica pa so tudi vložili prošnjo za koncesijo za iz.koriščanje te vode. SANACIJA HALD Tačas največja dela na projektu zapiranja rudnika pa je sanacija hald. Program zapiranja namreč predvideva sanacijo hald v Igrčevem, Topli in v Žerjavu, kjer sanacija tudi že poteka. Danilo Pudgar: "Halde je potrebno najprej mehansko stabilizirati, saj mora imeti vsaka halda naravni naklon. V Žerjavu smo opravili mehanično izravnavo brežin, uredili odvodnjavanje in ob vznožju naredili škarpe, da halda ne bi mogla drseti. Drugi del sanacije pa je rekultivacija teh hald, to je nanos zemlje in posaditev s travo in avtohotnimi drevesnimi vrstami, to je smreko, borom, jelšo in drugim. Večino del opravljamo sami, z mehanizacijo nam pomaga podjetnik Marjan Slemenšek, pri pogozdovanju pa Gozdno gaspodarstvo Slovenj Gradec. OKLEŠČEN PRORAČUN Slovenska skupščina je 3- februarja leta 1988 sprejela Zakon o zagotavljanju sredstev za postopno zapiranje rudnika svinca in cinka Mežica. Rudnik naj bi fizično zaprli leta 1999, nato pa naj bi tri leta še potekal tako imenovani monitoring. Zapiralna dela so v precejšnji meri odvisna od sredstev države, saj proizvodnja v Mežici ne poteka več. "Zadnjih številk okrog proračuna še ni, okvirno pa je znana vsota za mežiški in idrijski rudnik. Gre za rudnika, ki sta pod okriljem ministrstva za gospodarske dejavnosti, za oba pa je v proračunu predvidenih 836 milijonov tolarjev. To pa je kar za 650 milijonv SIT manj, kot sta predvidevala programa zaprianja za oba rudnika za letošnje leto. Samo za naš rudnik bi za zapiralna dela potrebovali v tem letu 730 milijonov tolarjev. Kaj to pomeni za naš rudnik, še ne morem dokončno povedati, saj gre v tej predvideni proračunski vsoti za oba rudnika in še ni znano, koliko bomo dobili v Mežici. Ker je naš projekt zapiranja obsežnejši, predvidevam in upam, da se ta vsota ne bo delila na polovico in da bomo v Mežici dobili več državnega denarja," pravi Danilo Pudgar. PRESEŽKI Program zapiranja mežiškega rudnika je sestavljen iz treh področij, to je projekta zapiralnih del, geoloških raziskav in reševanja kadrovske problematike. To krčenje denarja gre na račun zapiralnih del, kajti za sredstev za geološke raziskave in kadrovsko prestrukturiranje se pogovarjajo na drugih ministrstvih. Na projektu zapiranja bodo letos torej naredili manj, kot so načrtovali, o kadrovski problematiki pa je Danilo Pudgar povedal tole: "Mežiški rudnik je v najlepših letih že zaposloval 980 rudarjev, ob sprejetju zakona leta 1988 nas je bilo 465. Sedaj nas je natačno 200 in v letošnjem letu je v programu zapiranja predvidenih 21 presežnih delavcev. Prihodnje leto je predvidenih 57 viškov, leta 1987 dodatnih24, leto za tem 20 in zadnje leto zapiranaja bo ostalo v podjetju še 65 delavcev. Od letošnjih predvidenih viških bomo osmim delavcem delovno dobo dokupili, dva se bosta Danilo Pudgar, direktor Rudnika svinca in cinka Mežica upokojila, za 15 rudarjev pa načrtujemo prezaposlitev na novih programih." NOVA DELOVNA MESTA Lani je mežiški rudnik ustanovil novo podjetje Gradbeni materiali, letos pa načrtujejo ustanovitev še enega podjetja. "Zelo daleč smo že s pogovori o novem podjetju Eksploklad. To podjetje v mešani lasti, ki bo do jeseni verjetno ustanovljeno in bo zaposlovalo deset delavcev. Gre za nov projekt eksplozijskega varjenja surovin za specifične izdelke, predvsem za večje kose, kjer se zvarijo cele plošče in za različne legure. Ta program bo potekal v jami in ekološko ni sporen. Za program gum v Mežici pa bi naše podjetje sofinaciralo pet delovnih mest. Gledamo pa že v prihodnje leto, ko bo 57 presežnih delavcev. Tu računamo, da se bo okrog invali-dov-rudarjev opredelil tudi zakon. Imamo 25 invalidov, ki se bodo morali upokojiti, saj jih ni mogoče nikjer zaposliti in podobne težave imajo tudi drugi rudniki v Sloveniji. Za ostale pa bomo Iskali podobne rešitve kot letos. Prvo podjetje, ki je naslalo v okviru presturktuiranje, je podjetje Gradbeni materiali, kjer že dela 14 delavce. To podjetje v prvi fazi nudi osnovne gradbene materiale za betone in tampone. Podjetje pa nameravamo širiti z novimi dejavnostmi: načrtujemo proizvodnjo suhe malte, imamo pa že pilotsko linijo za izdelavo okenskih polic in na teh programih bi laliko dodatno zaposlili delavce, ki bodo prihodnje leto višek. Zalog materiala je pet milijonov kubikov, kar bi naj zadostovalo za 36 let, " dodaja direktor Rudnika svinca in cinka Mežica.□ (mp) gD(£)[|@D5© Cn)@l8 Cm}© (](£)(£)85 Godbeniki Mute, tukajšnji ljudje in mnogi drugi glasbeniki, so na pihala proslavili stoletni» svojega dela. 25. junija na svečani veliki paradi trinajstih godb Domači godbi je ob jubileju čestital župan Mute Ivan Draušbaher V tukajšnjih ljudeh je globoko zasidran običaj, da pomembne trenutke obeležimo s kulturo, kar je nekakšna stalnica našega naroda. “Pri nas se kultura še posebej udejanja v glasbi, petju, v plesu, v sliki, kot tudi v pisani besedi”, je dejal župan občine Muta Ivan Draušbaher v svojem nagovoru godbenikom in ljudem. In res, obdržali smo se, pa četudi mnogokrat kljub nemogočim razmeram, le malokje se je zgodovina tako močno vpisala v glasbeno kulturo kot v tem in teh krajih. Ob stoletnici in ob razvitju prvega godbenega praporja pada na ramena godbe in njenega kapelnika Vojka Tmjeka tudi odgovornost, da častno nadaljujejo delo prednikov, mladi rod je samo začel novo stoletje. Na veliki slovesnosti so izrekli zahvalo ljudem, od nekdanjih kapelnikov, godbenikov in do navadnih občanov, ki so svoji godbi vedno znali priskočiti na pomoč. Posebno zahvalo in čestitko je godbi izrekel tudi občinski svet. Prispeli so mnogi telegrami odsotnih godbenikov in drugih, ki so v preteklosti sodelovali v godbi, kakor tudi čestitke številnih orkestrov. Na svečani paradi in čudovitem skupnem nastopu so sodelovali: najprej godba Muta, nato Pernice, Vuzenica, Trbonje, Mežica, Ruše, Šentjanž, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Eibiswalt, Deutschlandsberg, Radlje in godba Freilassinga iz Nemčije. Vodenje godb je opravila domača folklorna skupina, tokrat v oblekah naših prednikov, nekako v modi v času izpred stoletja. Tudi zanimivo soočenje s pričetkom nastanka organizirane godbe na Muti. Vsekakor pa vsi organizatorji, tudi tisti, ki so pisali lep bilten, pa do tistih, ki so dostojno opravili gostinsko ponudbo, zaslužijo Itesedo zapisane pohvale. Vse do Radia Radlje, ki je poskrbel za javno predstavitev prireditve, do sodelavcev kabelskega TV programa, obrtnikov in kmetov, ki so pripravili marsikatero zanimivost, da so bili na Muti kljub slaltemu vremenu trije zares lepi dnevi.□ K. Valil MRAW POD mo simo ■■O IZOLACIJSKI MATI RIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na -osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. 62380 Slovenj Gradec s—v Stari trg b.š. ((O) Tel : 0602 42 659 1rr. V--y Fax: 0602 43 795 KU-òl d. ». o. TeleX: 33 450 (CDlffe Tiskarna ODTIS - tiskarna z odličnimi referencami! Ravne, Javornik 13, 'n' 0602 23 101 Do Koroški ma iM®w«a sw®B&ew)ss» §?k®=!i® a®a§? vm = p Po dolgo pričakovani posodobitvi tiskarne Odtis (v kateri se tiska naš časopis) je tokratna številka Prepiha kontno zagledala lut sveta z novega dvobarvnega tiskarskega stroja DOMINANT 725 - P (označba P pomeni obojestranski tisk naenkrat) starega in preverjenega češkega proizvajalca strojev ADAST. Naj povemo, da novi tiskarski stroj omogoča celoten tisk našega časopisa (3800 izv.) v samo osmih urah in to v dveh barvah naenkrat. Šef tiskarne g. Dani Obrni, je ob zagonu novega stroja povedal: “Mislim, da smo s to posodobitvijo postali tiskarna številka 1 na Koroškem. Z novim strojem se lahko kosamo tudi z večjimi tiskarnami, tako po kvaliteti kot po ceni. Z novim strojem so se skrajšali odzivni časi do naših strank. Naša ponudba je celovita, od oblikovanja (design) do pripraave (DTP) in končnega tiska. Tesno V tiskarni so zaposleni štirje Heidelberg GTO - 52 nemškega sodelujemo z Grafičnim studiom delavci, ob povečani proizvodnji proizvajalca, s katerim se vodst- Šef tiskarne Odtis si ogleduje prve testne izvode našega časopisa IVKO, ki pripravlja in oblikuje tudi časopis Prepih. Pri nas imamo tako celovito ponudbo tiska, od navadnih do zahtevnih barvnih tiskovin, tisk knjig, prospektov, katalogov... Upamo, da bodo lahko bodoče stranke odšle zadovoljne od nas. ” pa bo prostih še nekaj delovnih mest. Naj ob tem dodamo še, da je tiskarna to posodobitev rešila z lastnimi sredstvi, v kratkem pa prihaja v tiskarno še štiribarvni tiskarski stroj znamke vo tiskarne že nekaj časa dogovarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kam z vsemi temi stroji, verjetno bodo potrebne prostorske razširitve na novi lokaciji, ki je menda že pripravl-jena.O -jk nmmmtti ©Arno Poklicna enota Gasilskega zavoda Ravne je znova najboljša v Sloveniji. Na letošnjih 13. po vrsti športnih igrah slovenskih poklicnih gasilcev v Sežani so Ravenčani že četrtič zapored zmagali v specialni gasilski disciplini. Potem ko so bili najboljši že pretekla tri leta, na Ravnah, v Lendavi in v Novi Gorici ter prejeli prehodni pokal v trajno last, so letos znova potrdili, da so se za tekmovanje izvrstno pripravili. Kot je povedal vodja gasilskega zavoda Beno Kotnik, so se fantje pod mentorskim vodstvom Janka Osojnika pripravljali za tekmovanje več kot mesec dni in uspeh seveda ni mogel izostati. Naslov državnih prvakov so osvojili: Vinko Salčnik, Jože Gruber, Srečko Grobelnik, Bojan Zavratnik in Miran Korošak. Poleg omenjene gasilske discipline, kjer je nastopilo 15 ekip, so na letošnjih igrah s Sežani tekmovali še v nogometu in v namiznem tenisu. Prihodnje leto bodo organizatorji iger gasilci v Krškem.□ I. M. V teh dneh je v treh krajih Mežiške doline - na Ravnah, v Mežici in Žerjavu - potekala krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. Tokrat je bil odziv boljši kot leto poprej: na Ravnah je darovalo kri 366 krvodajalcev, v Mežici 197 in v Črni 170 krvodajalcev, skupno torej 733 krvodajalcev, kar je za okoli šest odstotkov več kot ob lanskoletni akciji. Letos so na akcijo povabili tudi vse župane. Ob tem je zanimivo, da je bilo kar 10 odsototkov takšnih krvodajalcev, ki so prvič darovali kri. Ob krvodajalskih akcijah so podelili še 50 izkaznic potencialnim darovalcem človeških organov.O ek DS® tS? Medtem, ko se dravograjski gasilci skrbno pripravljajo na svojo častitljivo 120-letnico, so polepšali tudi svoj gasilski dom. Tako je nastala podoba Sv. Florjana na gasilskem domu. Pisati o tem, da ima gasilstvo v Dravogradu tradicijo in ugled delovnega društva, je povsem odveč. O njihovi podobi govorijo sadovi dela, tu je strokovna usposobljenost gasilcev in gasilk, njihova oprema, res da ne najsodobnejša, vendsar še primerna za osnovne naloge in varstvo ljudi. Tu je tudi njihov lep gasilski dom, ki ga prav ta čas temeljito prenavljajo, za poslikavo, ki sedaj že krasi pročelje, pa so povabili celo mojstra, našega rojaka, J.Stefana iz zamejske Koroške.O -k iv I Z JAVA V članku ravnateljice Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika g. Majde Kotnik - Verčkove “Premalo spoštovan biser Koroške”, objavljenem v Prepihu 9-6.1995, podaja avtorica sledeča dejstva o delu Sveta in o svetnikih Občine Ravne - Prevalje: “Kdo so naši občinski svetniki? Samo oblastniki?... Smo volili naše svetnike (tudi) zato, da bi lahko ti ustanovi (Gimnazija Ravne in Študijska knjižnica) še bolj zaživeli ali zato, da bodo edinima kulturnima ustanovama krnili sredstva, ki jim po (strokovnih) merilih ministrstva gredo... Predvsem rušijo možnost izobraževanja in temelje za kulturna in umetniška prizadevanja svojih otrok. Ali se zavedajo, o čem odločajo?” Na svetu Občine Ravne - Prevalje smo svetniki o Gimnaziji Ravne razpravljali na 2. seji, dne 2.2.1995, o letošnjem proračunu olrčine pa dvakrat, in sicer o osnutku proračuna na 5.seji, dne 13.4.1995 in o predlogu proračuna na 7. seji, dne 24.5.1995. Občinski svet ni o citiranih ustanovah sprejeli nobenih sklepov, ki bi lahko bili podlaga navedbam g. Kotnik - Verčkove. Nasprotno so svetniki soglasno podprli prizadevanja Gimnazije pri njenih predlogih za njen nadaljni razvoj in krepitev. Ob proračunski razpravi pa so svetniki, izhajajoč iz znane občinske gospodarske situacije, zahtevali od vseh proračunskih porabnikov usklajeno in analitsko pregledno planiranje in skrajno finančno racionalnost. Gospa Majda Kotnik - Verčko je v podkrepitev svojih stališč o delu Sveta in stališčili svetnikov o kulturnih ustanovah v olrčini Ravne kot ravnateljica Koroške osrednje knjižnice dne 14.6.1995 (številka 127-80/95) poslala kopije članka tudi svetnikom. Izjavljamo, da zaključki citiranega članka v Prepihu niso v skladu z dosedaj sprejetimi sklepi in stališči Sveta občine in niso le neresnični, ampak so tudi žaljivi. Predsednik Sveta Občine Ravne - Prevalje Marjan Berložnik ing.org. Krajani hribovske vasice Završe nad mislinjo so vec desetletij čakali na gradnjo vodovoda. V sušnih obdobjih je primanjkovalo vode, da so jo morali po vec mesecev voziti s cisternami. Završe nad Mislinjo so hribovit milijonov tolarjev, zaselek in prav zaradi tega tu ni Voda je pritekla v 62 gospodi- Župan občine Mislinja, Mirko Grešovnik je vodovod na Završali predal svojemu namenu njstev in glede na majhno število uporabnikov je to najdražji vodovod v Sloveniji. Ker država ni poravnala obljubljene tretjine stroškov, je morala olrčina Mislinja oz. nekdaj skupna občina Slovenj Gradec zagotoviti del manjkajočih sredstev. Svoj delež so v gradnjo vodovoda vložili tudi krajani sami, saj so prispevali vsak po 5.150 mark, 3-000 v gotovini, ostali so opravili z delom.O vodnih virov. Pravi izvir vode so našli v dolini. V Janini so uredili zajetje iz vrtine, globoke čez 20 metrov in takt) črpajo vodo po skoraj treh kilometrih primarnega voda do 276 metrov višje ležečega vodohrama. Od tam je skoraj 17 kilometrov sekundarnega razvoda do posameznih hiš. Pod investicijo še niso potegnili dokončnega obračuna. Stroški izgradnje so znašali okoli 70 milijonov tolarjev, dejanska vrednost pa je še višja in bo veljala okoli 80 FJ. ©OSSIŽKIA tP®IS®(K& ®l[L®^M0[K®^aM V najlepšem mesecu sta slavila v krogu številnih potomcev svoj biserni jubilej IDA in JOŽE OSLOVNIK iz Goriškega vrha nad Dravogradom. Že tretjič sta si pred matičarjem obljubila zvestobo. Čeprav visoko v bregeh Goriškega vrha, v skromni bajtici, je bilo njuno življenje pestro in zanimivo, okronano s trdim delom. Ko sem ju ob deževnem vremenu obiskal, 86 letni Jože ni miroval, ampak je pridno sekal drva. Le Stiri leta mlajSa Ida je potožila, da so jo številne bolezni začele obiskovati že zelo zgodaj. Nikoli si ni mislila, da bo dočakala tako visok jubilej. Jože je povedal, da je bil celih dvaindvajset let kurjač pri železnici, na delo je hodil peš in se poleti cvrl od podvojene vročine. Pozimi mu je nekaj te toplote kar prav prišlo, je pa bila hoja na šiht toliko bolj težavna v snegu in mrazu, saj je imel do delovišča kar pošteno dolgo pot. Ko so modernizirali železnice in jih nekaj ukinili, je zmanjkalo dela in jim je bil odveč. Da bi prišel do penzije, se je že precej izčrpan pridružil gozdnim obkrožil svet. delavcem. S hrano in moštom v Kako in kje sta se spoznala z nahrbtniku ter gozdarskim orod- Jožetom, sem pobaral slavljenko jem na rami se je pomikal za Ido. delom pod vrh Košenjaka. Tedaj "Ah, kje je že to, prav gotovo, ko še ni bilo prevozov in hodili so smo hodili mladi od maše skupaj peš. Nekdo je celo izračunal, da domov. Ker je bil Jože kmečki bi Jože s svojimi prehojenimi sin, pa še simpatičen povrhu, kilometri lahko nekajkrat sem gotovo zapeljivo metala oči za njim. Sicer pa tudi njega ni motilo, da se druži s kajžarsko punčaro, kar je bilo za tiste čase sicer poniževalno. Jožetu ni šlo za bogastvo, ampak za srce in to mu je prišlo prav, ker je doma pri Kupljenu prevzel grunt njegov starejši brat. Čeprav življenje v bajtici ni prizanašalo z življenskimi preizkušnjami, je bilo vseeno lepo, dokler otroci niso začeli zapuščati naše toplo družinsko ognjišče. Vedno sva upala, da bo kateri od dveh fantov in treh deklet nasledil naš skromni domek, a so si spletli gnezda drugje. Trije so si ustvarili družinska ognjišča v dolini, ena hčerka in sin Jože pa sta se poročila na kmetiji. In k slednjemu sva se preselila pred štirimi leti, ko je mene vse pogosteje začela obiskovati bolezen", je povedala Ida. Sin in snaha z vnuki lepo skrbijo zanju. Ošlovnikova sta tako že tretjič izrekla svoj biserni da pred matičarjem in oltarjem, v navzočnosti številnih prijateljev, sosedov, sorodnikov, vnukov, in pravnukov. Potem je sledila še ohcet, na kateri je biserni ženin zaplesal prvi ples s sedemnajstletno mladenko. Še na mnoga leta!Q Ludvik Mori V počastitev dneva državnosti in občinskega praznika se je v Slovenj Gradcu na svečani seji sestal Svet mestne občine in podelil tudi občinska priznanja za leto 1995. Nagrado mestne občine Slovenj Gradec za leto 1995 je prejel profesor Tone Turičnlk za izjemen prispevek k razvoju kulture v občini Slovenj Gradec. Plaketi mesta Slovenj Gradec pa so podelili Mariini Kolar in mag. Andreju Golobu. Za področje kulturne dejavnosti že vrsto let podelujejo Bernekerjeve nagrade in priznanja. Za letošnje leto so nagrado podelili folklorni skupini Pastirji iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, ki s svojo dejavnostjo ohranja ljudsko izročilo. Bernekerjeve plakete so prejeli Blaž Prapotnik iz Slovenj Gradca, Vinko Lenart iz Podgorja, Milena Zlatar iz Radelj ob Dravi, Marija Prednik iz Podgorja in Kulturno društvo šmiklavž. Vrunčeve nagrade podeluje slovenjgraška občina za področje vzgoje in izobraževanja. Za letošnje leto je mestni svet podelil Vrunčevo nagrado predmetni učiteljici Heleni Horvat iz Slovenj Gradca, Vrunčeve plakete pa so prejeli Jelka Popič iz Slovenj Gradca, Jožica Škorjanc in Apolonija Borovnik ole iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. □ ek ANTON VOCOVNIK, Završe, Mislinja: "Ko smo leta 1993 na Završali pričeli graditi vodovod, so me krajani izvolili za predsednika gradbenega odbora. Gradnja vodovoda je bil izredno zahteven projekt in ves čas me je skrbelo, ali bomo sploh lahko zahtevno gradnjo izpeljali do konca. Zavihali smo rokave in resno poprijeli. Danes sem vesel, da smo z gradno končali in da je 62 gospodinjstev dobilo zdravo pitno vodo. To je najlepša nagrada za dan državnosti". partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrti 25a 62370 Dravograd tei: 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR fTALUA - PAR MOSKVA - PAR MINSK lek Upblpinia PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE Q§) lek d.d. OpfeOjjainiffl tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 ^ MIEIRX TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK Dravograd vabi na NEPOZABNE VEČERE OB GLASBI NA TERASI RESTAVRACIJE KAISER v trgu Dravograda. V prijetnem okolju, ob pestrem izboru pijač in okusno pripravljenih jedeh boste ob zvokih DUA ALBATROS preživeli lep večer. Na terasi restavracije Kaiser vas v mesecu juliju in avgustu pričakujemo vsak petek in soboto od 20(l®gj)g®*w m Mčy©@(y: Župani vseh koroških občin so v in državnih tekmovanjih dosegli drugi polovici junija pripravili dorè rezultate. Župan Mirko sprejeme za tiste učence, ki so Grešovnik je učencem čestital za vseh osem let osnovnega šolanja dosežene uspehe, zaželel pri- končali z odliko. Objavljamo sliko iz Mislinje, kjer so se zbrali odlični učenci Osnovne šole Mislinja in tisti, ki so na regijskih jetne počitnice ter mnogo uspehov v srednji!) šolah. Ob srečanju pri županu je tale posnetek nastal za spomin. □ (fi) mm »SCL& ^ §(L®»,J)©(imÌK0 ©®M§M0(ŠG Prvega maja leta 1929 so v slovenjgraški bolnišnici posvetili špitalsko kapelico, v kateri so opravljali verske obrede do osmega marca leta 1948, ko so jo tedanje oblasti ukinile. Ponovna postavitev kapelice v bolnišnici se je začela uresničevati ob naklonjenosti sekretarja v ministrstvu za zdravstvo prim. dr.Janeza Zajca in ob veliki prizadevanjih vodstva bolnišnice, posebej njenega direktorja prim.dr. Plešivčnika. Idejna zasnova in načrti nove kapelice so delo arhitekta Franca Kvaternika in Mateje Zupanove. Novo hišno kapelico v slovenjgraški bolnišnici, ki je posvečena svetemu križu, je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. □ (FJ) Obrazi Kjer rož ni, mož trpi.. ... pravi star ljudski glas. Če to v resnici drži, potem mož gospe ZVONKE HERGOLD zagotovo ne trpi. Kajti gospa Zvonka, (vetlicarka na Muti, ima rože resnično rada. Ne samo rada, zanje ogromno naredi. To se v zadnjih nekaj letih pozna tudi na Muti in v okoliSkih krajih, kajti s pomočjo prijazne cvetličarke je veliko ljudi nasadilo in uredilo zelenice in cvetlične gredice po njenih nasvetih. Zlasti radi jo imajo otroci, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom, saj jim je Zvonka Hergold lepoto cvetja in zelenja znala pokazati na način, ki jim je blizu, jim je drag in na način, ki od njih zahteva skorajda nič jim pa nudi ogromno zadovoljstva. Morda je tudi zato cvetličarka Florinine trgovinice na Muti pred dobrimi štirinajstimi dnevi dosegla deseto mesto na državnem tekmovanju naših cvetličarjev. Tekmovanje je ocenjevala stroga mednarodna komisija v sestavu avstrijskih, hrvaških in nemških ocenjevalcev in je bilo zato ocenjevanje zares nepristransko. Gospa Zvonka, o delu s cvetličarji vemo bore malo. Prodajajo in ponujajo nam cvetje. “Ja, res je” se simpatično nasmeline, “nismo več tiste prodajalke vijolic, kot nas morda kdo predalčka. Že zdavnaj rož ne samo prodajamo, marveč o njih veliko vemo. Ogromno moramo vedeti; o mnogih vrstah lončnih. Nekatere zares niso zahtevne in jim ni treba nuditi posebne pozornosti. A večina rož rabi ljubezen in pozornost. Ne samo pravilno nego, predvsem veliko ukvarjanja z njo. To zlasti vedo tisti, ki z rožicami klepetajo, te pa jim pozornost vračajo z bujnim cvetenjem in z va, smo morali narediti fantazijski šopek - ta je bil letos vezan na Zvonko Hergold ima rože sila rada bogastvom zelenja." Na Muti vas poznamo tudi kot odlično aranžerko šopkov. To se je potrdilo tudi im nedavnem tekmovanju v Novi Gorici “Šopki so moja velika ljultezen. Z veliko pozornosti se jih lotevam in nolrenega ne naredim z levo roko. Selx; dam vanje, svojo pozornost, v šopke vgrajujem moj odnos do cvetja. In: rože imam neizmerno rada. Povedati moram, da je bilo tekmovanje v Novi Gorici odlično organizirano in da sem se od kolegov in od ljudi, s katerimi sem tako ali drugače v teh dveh dnevih sodelovala, tudi veliko naučila. Da, samo tekmovanje je trajalo dva dni V prvem delu, ki je potekal v soboto in brez prisotnosti občinst- temo kraj. Na temo domačnosti sem naredila šopek na starinskem stolu, pogrinjek je bil povezan s časom nežnosti, ki na koncu popelje morda tudi k poroki, za kar je potreben tudi poročni šopek. V drugem delu, v nedeljo, je bilo prisotno tudi občinstvo. Tekmovanje je potekalo v prostorih gledališča. Izdelane in nagrajene šopke ste pripeljali tudi s seboj na Muto. I^epi so! A- kot vidim, ste uporabili samo tri vrste cvetja Je tako? “Da, res je. Vrtnice, zelenje in še kak cvet. Kombinacijo cvetja sem si izbrala v našem centralnem skladišču. Nesla sem ga s seboj. Komisija je ob lepoti aranžiranja pazila predvsem na spodrezanost cvetja, cvetličarjev odnos do rož ter seveda skladnost barv.” Med rožami ste radi To opažamo mi ki Živimo okoli vas in vemo, da ob koncu delovnega dne nikoli nepreklicno ne zaprete vrata, marveč tudi vse zamudnike prijazno sprejmete. So vaši domači hudi? “Ko sem prišla na Muto, je bilo res hudo. Sama sem se težko privadila na delovni čas, ki traja do četrte ure in še dlje, težko so se privadili tudi moji domači. Prej sem namreč bila malo čez drugo že doma... A veste,” se prikupno nasmehne” vsak po malo je potrpel, pa vsi skupaj veliko. Dogovorili smo se, si marsikaj razdelili; danes nimamo težav. Kljub temu, da pridem pozno domov, smo veliko skupaj. Z dobro voljo vse grel’O TRepnik-Vrlmjak. JOŽE-SILVA KREUH tD/VAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Kultura JESENICNIKOVE BRAZDE Likovni salon KOK dr.Franca Sušnika je prejšnji teden odprl prvo samostojno fotografsko razstavo Toma Jesenirnika iz Črne na Koroškem. Razstava bo odprta do sredine julija. ■ ■ \ '\V \ •- > ' • X' X- • ■ ■■ X.'\ - : X'X \ "l ; '■ ■ . ■ XXV '-A • ■ XvV A /■Nx \ ' \ Av . \ 'X\Xm; \ TAKSONOMIJA KRAJINSKIH PODOB odličnih fotografov, zato le še s težavo najdemo izdelke, ki nas mimo splošne, pozunanjene estetskosti in ilustrativnosti pritegnejo s subtilnejšo, individualnejšo noto ter manj običajno odbiro motivov. Ciklus fotografij Toma Široko odstrta panorama prizorov iz narave je odslikana v premnogih opusih bolj ali manj JESENIČNIKA z naslovom Brazde svetlobe dokazuje, da lahko tudi v detajl usmerjeni pogled v enaki meri ali pa še bolj natančno označi posebnosti krajinskega ambienta. Izrezi skodlastih streh, pod na-pušč hribovske kmetije zloženih polen ali ritmično nanizanih letev kmečkega plota, v tehniki zoomi-ranja ali mikrofotografije, približajo snovnost krajinsko pogojenih materialov v prvobitni obliki, a hkrati v obliki vzorca, ki je posledica človekove intervencije, njegove domišljije in tradicionalne veščine. Podobe torej učinkujejo na dveh nivojih: kot dvodimenzionalne modernistične slike, ujete v koherentno zaokroženo slikovno polje, ter kot izraz duhovnih vsebin vsakdanjega življenja v okolju, v katerem se je v dolgih stoletjih na način “genius loči” človek povezal z naravo in snovnim svetom, ki ga obkroža. Prvič kot efektne likovno estetske entitete, drugič potopljene v - / \ : «tóàx X ' X Xv '\5\ \ V' . > ' - -,T; x s ’ - Xx x abstraktno grafično mrežo, ki pa še vedno odraža plemenitost teksture materiala. Fotografije Toma JESENIČNIKA so kljub temu sproščene in nepre-tenciozne, zabeležene so spontano in mimogrede. Morda nastajajo v veliko premajhnih serijah, da bi bilo med njimi brez truda moč izluščiti tiste najboljše in najbolj uspele. Vsekakor pa učinkovite barvne podobe izžarevajo avtorjevo občutljivost in zmožnost pronicljivega zapisovanja likovno že izdelanih motivov iz narave, ki jim s perfektno realizacijo skuša nadeti avrò simbolnega znaka pokrajine, v kateri živi in ustvarja.□ Marko Košan iPtwO? m [R50(§ m® V Trbonjah je bilo že VI. srečanje koroških godb na pihala, prvič pa smo zabeležili tudi udeležbo vseh naših godb, kar jih ta čas dela v pokrajini. Verjeli ali ne, ampak tu imamo kar enajst pihalnih orkestrov. Sicer pa kot vedno. Preprosta, toda odlična organizacija, odlično razpoloženje godbenikov, saj ne gre za tekmovanje, pač pa za preprosto, morda bi lahko rekli stanovsko srečanje. Na lepi ravnini pri gasilskem domu se je zbralo skoraj šeststo godbenikov in vsaj še trikrat toliko poslušalcev. Znali so poskrbeti za parkiranje, kakor tudi za vse drugo, kar spada k takšni prireditvi, ki je v Trbonjah vsaki dve leti in se jih godbeniki in obiskovalci radi spominjajo. Seveda smo v Trbovnjah ob tej priložnosti videli in slišali tudi Adija Smolarja in Marjana Smodeta. Oba sta po koreninah domačina. Tu je bila Irena Vrčkovnik, pa še kdo, ki v svetu Ker jim je na koncu zabavni del glasbe kaj pomeni. prireditve pokvaril naliv, v pri- Skratka, organizatorji so svoje hodnje že razmišljajo o srečanju delo opravili, kot se sp>odobi. pod šotorom.O K. Vaiti nÉgniti ìÉél > izje možne cene oni Dm KREDlin ICflEGA POIUH trt O 20% popu/t ob gotorin/kem pločilu O (rime#očno obročno odpločilo brez popu/to O petmesečno obročno odpločilo z 12% fiksno obrestno mero P «oaStf i lì •¥fl il V wsm k i 1. ^£SS5?^\\ : . ■-■:■.................... i "■::: noyn opRcmn novem GRADEC ^€1^1 ■ SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 novem gimidcc ČEČOVJE 5 62390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel.: 0602/20- 165 NAJVEČJA IZBIRA NAJBOLJŠIH KOLES NA KOROŠKEM! * KOLESA: GORSKA, TREKKING, DIRKALNA * ZNAMKE: SCOTT, MARIN, SCHWINN * ZAGOTOVLJENI KVAUTETEN SERVIS! IZ ŠPORTNEGA PROGRAMA SVETOVNO ZNANE FIRME REUSCH PA VAM NUDIMO: * GOLMANSKE ROKAVICE * KOMPLETNA OPREMA ZA NOGOMETNE EKIPE * OBLAČILA ZA REKREACIJO IN PROSTI ČAS OBIŠČITE NAS! Kultura PRVA KASETA PIHALNEGA ORKESTRA SLOVENJ GRADEC Pihalni orkester Slovenj Gradec se opravil mag. Oto Vrhovnik, približuje 50 obletnici delovanja. Tako lahko rečemo, da je kaseta v Priprave na jubilej pa so seže celoti rezultat dela Korošcev, začele. Tako je orkester letos pos- Kaseta Pihalnega orkestra Slovenj nel in izdal svojo prvo kaseto. Ljubitelji tovrstne glasbe lahko na kaseti najdejo zelo pester program, od klasičnih maršev, simfonij in priredb kot so Bohemiam Rhapsody skupine Quin in podobne. Pod vodstvom dirigenta Petra Waltla so glasbo posneli v slovenjgraškem studiu GEC, lastnika Rudija Jeseničnika. Kot glavni producent je svoje delo strokovno Gradec pa je že drugi tovrstni koroški projekt. Prvega je konec lanskega leta podobno izvedel Pihalni orkester Rudnika Mežica. Zdaj že lahko trdimo, da Korošci ne premoremo le izvrstnih glasbenikov, ampak tudi dobre producente, tehnike, profesionalno opremljen studio, organizacijo. Prepričani smo, da bodo svoje muziciranje ovekovečili tudi drugi .□ Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre. Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure. Tel: 063 857 558 [to® V Osnovni šoli Muta (tudi v počastitev stoletnice godbe) je svojim domačinom pripravil lepo razstavo akademski slikar Karel Pečko. Slikar je namreč lep del svojega življenja previharil v tem kraju. bo na ogled še ves mesec. Za prijeten kulturni užitek ob otvoritvi sta poskrbeli Karolina Šantl -Zupan s flavto in Sonja Pogač pri klavirju. Razstavo in umemika je predstavi- Prav po svoje se je spomnil tega la kustosinja slovenjgraške umet-dela preteklosti in mu namenil nostne galerije Milena Zlatar, lep prispevek v obliki razstave, ki -kw Tudi dela REPNIKOV Svoja vrata je po izjemno kratkem času s skoraj povsem novo razstavo odprla tudi družina Repnik oziroma njihova likovna galerija. Kakšnih štirideset povsem novih del očeta Antona ter sinov Branka in Janeza je prava paša in užitek za oči in dušo. Repniki ostajajo zvesti sebi in svojemu izpovednemu načinu in tukajšnji krajini - ljudem. To je galerija, ki obiskovalcu ponudi nekaj več. Tu je numizmatika, kamenine in še kaj. Poiščite nekaj časa in oglejte si to razstavo. Za kulturni uvodnik so poskrbeli domačini - "Kvartet11 -sax".Q -k. waltl Dm ìjimi wmm\ B]£iQ3] m sPMTOao amm SLIKfiRSKfì KOLONIJfi PRI MfiTIfiZa ©SKipraara min KdlKIPKSS Slikarske kolonije v Podpeci se je kajpak udeležil tudi akademski slikar Benjamin Kumprej. Za Kumpreja se je pod Peco šušljalo, da bi lahko bil tisti, ki še najbolj spominja na Oskarja von Pistorja. Tako kot Pistor je tudi Beno je imel Grad (galerijo), tako kot Pistor je tudi tudi Beno akademsko izobražen slikar, tako kot Pistor je tudi Beno boem. Za Pistorjem pa zaostaja le po številu otrok. Pistor jih je imel ducat in Beno se bo moral krepko potruditi, da bo Pistorja ujel tudi po tej plati. Zoran Ogrinc, alfa in omega slikarske kolonije v Podpepd, si je poleg organizacije vzel čas tudi za slikarijo. Ko je videl, koliko slikarjev se je odvzalo na kolonijo, si je zadovoljno prižgal tudi cigareto, kajti kolonija je uspela. M® Luka Popič je tokrat ustvarjal sam. Sramežljivi Luka se je doslej več ali manj skrival za imenitnimi uspehi otrok na slovenjgraški tretji osnovni I šoli. V Podpeci pa je pokazal, da ni samo odličen mentor, ampak tudi I dolrer slikar. (Posnetki: Tomo Jeseničnik) mm oKi um Božo Metelki>, slovenjgraški radioamater, ki je skupaj z drugimi na noge postavljal tudi Koroški radio, ima zavidanja vredno zbirko tonskih zapisov. V svojem arhivu hrani intervju s ksaverjem Meškom, pogovor z Josipom Brozom Titom, posnel pa je radio signal z Lune pri nedavnem vzpostavljanju zveze njegovih klubskih kolegov. Slišati je, da Metelko že ima ponudbo za odkup pogovora s Titom. Za s\oj komunikacijski trening in izpopolnjevanje v govorništvu naj bi ga potreboval hrvaški predsednik Franjo Tudman. 3Q \m UD©?!]® Med elitne dogodke junija ’95 v Slovenj Gradcu zagotovo sodita predstavitvi knjig domačih avtorjev Andreja Makuca in t j Toneta Turičnika v Mladinski knjigi. Na prvi predstavitvi je v voditeljski vlogi nastopil tudi naš stari znanec Franc Jure Juričan, ki ga prihajajoče poletje ponovno skomina na preživete počitnice pred 20 in več leti in nanje-govo priljubljeno znanost - seksologijo. VPRfiŠfiJ z Gortine in še od kod Tako se sprašujejo številni koški za smeti, nameščeni na avtobusnih postajališčih, kjer čakajoči še vedno mečejo vse, kar jim je odveč, mimo koška in kar po tleh. Le kdaj se bomo navadili odlagati smeti in navlako na pravo mesto? Z malo dobre volje in več truda bomo ohranili naše okolje lepo in čisto. Hvala vsem, ki se za to potrudite.O LM ijtafeQjjQinaiì) Ko je gospod Mihael Slemenik ugotovil, da se vrata v hišo na Francetovi 4 v Slovenj Gradcu zelo pogosto odpirajo in da obema ženskama očitno gre poslovna dejavnost dobro od rok, je sklenil to okoliščino malo izkoristiti. Pred vhodna vrata je dal privleči osebni avto častitljive starosti, z eno registrsko tablico, polomljeno notranjo opremo in zarjavelo zunanjostjo ter še lx>lj zarjavelo avtomobilsko prikolico. Na vozilo je dal zapisati, da je naprodaj. Vozilo se tako prodaja že dva meseca in stanovalci v hišah Francetova 4 in Francetova 4a so že zdavnaj ugotovili, da je njihovo dvorišče uporabil za odpad odrabljenih vozil in so že vložili tožbo na sodišču. Le tistim, ki naj bi v centru mesta skrbeli za red in čistočo ter urejenost in ki naj bi preprečevali divja odlagališča, to še ni postalo jasno in še vedno verjamejo velikemu napisu "NA PRODAJ! Informacije pri Mihaelu Slemeniku"! Mogoče čakajo, da bo nesnago pokril sneg, na grozo prebivalcev in obiskovalcev mesta Slovenj Gradai in tamkajšnjega kulturnega hrama. KJ. Kika in dopust Iz neuradnih virov smo izvedeli, da si je naša sodelavka KIKA privoščila dvomesečni dopust. Menda je na vprašanje, kako si to predstavlja, odgovorila: “Če si Ivan Praprotnik lahko privošči neobjavo Solzic v počitnicah, si lahko tudi jaz privoščim svoj zasluženi dopust!” I-----------------------------1 No, in kaj nam zdaj drugega ostane, kot da gledamo belino, ki bi jo sicer krasila njena “umetnina”. 1 .............. i ŽE PRflSKfiJO PO MOSTO To, da je most čez Dravo v Podvelki že vrsto let dotrajan, da je postal nevaren, da ovira promet in posredno tudi življenje in proizvodnjo na tem predelu desnega brega Drave, smo v Prepihu že pisali. No, po večmesečnem čakanju in ovirah v prometu so končno le pričeli vsaj praskati po mostu. Pravijo, to je začetek in kjer je začetek, je enkrat tudi konec. Podvelčani in številni drugi si takšnega konca želijo čimprej. Financerji pa o tem ne porečejo nič. Prepihovci Umetnost PRE- ZRTI VUZE- NIŠKI SLIKAR Slikar OSKAR VON PISTOR se je rodil 19- novembra 1865 na Dunaju, kot potomec stare plemiške družine, katere korenine lahko najdemo na Švedskem. Njegov oče Oskar von Pistor st. je bil višji državni uradnik na Dunaju pri družbi, ki je upravljala Južne železnice. Mati Ana, roj. Steinrucker, je bila hči dunajskega slikarja Leopolda Steinruckerja (roj. 18ol); slikar je bil tudi njen ded, v Alzaciji rojen freskant, delujoč na Dunaju. Pistorjevi so bili spoštovana družina svetovljanskih nazorov. Slikar je odraščal v umetnosti naklonjeni družini, zato se je tudi sam odločil za študij slikarstva. Od leta 1880 do 1890 je študiral na dunajski akademiji pri prof. Christianu Griepenkerlu ter zaključil študij v specialki pri. prof Josefu Mathiasu Trenkwaldu. Popularnost in sveži pristopi munchenske akademije so leta 1893 v risarske Atene zvabili tudi Pistorja. Decembra 1893 se je vpisal na munchensko akademijo, v razred takrat slovitega profesorja Franza von Defreggerja, avstrijsko - nemškega slikarja, enega izmed takrat najslavnejših slikarjev žanra iz življenja tirolskih kmetov in zgodovinskih podob iz časov osvobodilnih bojev. V Munchnu je Pistor študiral do leta 1897, potem se je z družino preselil v Vuzenico. Že leta 1. 1890 se je namreč poročil z Ano Verdnik, hčerjo posestnika Vrhovnika iz Vuzenice. Oskar von Pistor st. je kupil v Vuzenici ostanke nekdaj mogočnega gradu in ga namenil sinu. Slikar je delno ohranjen renesančni stolpič romantično poimenoval Goteborg, kot spomin na švedsko poreklo njegove rodbine ter sanjaril, da ga bo obnovil. V njem si ji uredil atelje in skromno bivališče za družino. Komaj štiri leta po njegovi smrti, umrl je v Vuzenici 1. 1928, je gradič skoraj povsem uničil požar. Pistor je bil slikar, zazrt v preteklost, saj je njegovo slikarstvo imelo globoke korenine v realistični tradiciji 19. stoletja, ne glede na to, da se je njegovih skoraj trideset ustvarjalnih let časovno umeščalo v 20. stoletje. Kot odličen portretist je s portretiranci vzpostavil pristno vez in jih je znal odlično okarakterizirati. V široki paleti človeških usod je videl tudi sebe in svojo lastno usodo, zato se je s pravo strastjo prepustil poglabljanju v človeško notranjost, včasih tudi na škodo likovnih odkrivanj. Pistorjevi žanrski motivi, kjer je iskal vzore pri tirolskih slikarjih, ne dosegajo mojstrstva portretov in ostajajo na ravni solidnega akademskega znanja, ki sta mu ga dali tako dunajska kot munchenska akademija. Nekatere sveže poskuse pleneristične krajine je Pistor zapisal v skicirkah, slike v tehniki olja, pa so ostale vpete v realistično tradicijo. Slikal je tudi tihožitja in motive z nabožno vsebino, ki pa jih ni veliko ohranjenih. Pri slednjih gre pogosto za kopije motivov znanih mojstrov. Naj večjo konstanto in stilno enotnost je dosegel v skicirkah. Risal je z izurjeno mojstrsko roko in v skicirkah, tudi s tehniko akvarela, puščal opazno likovno sled in zgodbo svojega življenja. To so usodno zaznamovale okoliščine, ki jih je diktiral prelom stoletja, njegova ljubezen do preprostega kmečkega dekleta, življenje na periferiji, izoliranost in osamljenost, ki sta se spremenili v likovni monolog senzibilnega umetnika, kateremu moremo iskreno prisluhniti šele danes. Njegova dela, ki jih je čas neusmiljeno razredčil, nam danes spregovorijo neposredno in živo ter nam odkrivajo slikarjevo osebno poetiko. Ta se ponekod kaže kot epska pesnitev, drugje pa zopet kot drobna misel, kakor po naključju zapisana na rob papirja, vendar globoka v svojem sporočilu. Pistor se je s svojih daljših ali krajših potovanj vedno vračal v Vuzenico na svoj gradič Goteborg. V krajih ob Dravski dolini ni bil tujec, saj si je sam izbral svoj dom, ki mu je bil zvest, čeprav za ceno lastnega slikarskega razvoja in životarjenja v provinci. Kraji in ljudje so ga usodno uročili in spletli o njem legendo, ki bo ostala živa tudi za kasnejše rodove. Pri tem ni toliko pomembno, koliko je prispeval k razvoju slikarstva v Sloveniji, niti ni potrebno tehtati težo njegovega kamenčka v mozaiku evropske likovne umetnosti. Brez ljudi, kakršen je bil Pistor, bi bil svet brez duše, človeško življenje pa prazno, brez zgodb in sanj, v katere je vpeto življenje. Živel je dvojno življenje, življenje salonskega človeka plemiškega stanu, ki so ga odličniki radi vabili v goste ter plahega vase zaprtega boema, ki mu je bila zatočišče romantična razvalina njegovega gradiča ter svet, povezan z njegovo družino. Slikal je na videz nepomembna opravila, iz katerih je znal narediti mit, ki je ponekod mejil že na pravo misterioznost. S skicirko v roki je lovil trenutke in jih naredil večne: otroke pri spanju, hranjenju in igri ter ženo pri delu, pestujočo ali doječo kmečko gospodinjo in hkrati ponosno gospodarico. Videl jo je kot Madono in kot pridno Magdo, ki vedno vse postori in daje prednost delu pred žlahtno duhovnostjo. V tej zanesenosti je umetnik pozabil, kako trdo je njihovo življenje. Njegove idilične slike kmečkega žanra so v nasprotju s slikami, ki so nastajale v ateljejih njegovih kolegov, zlasti munchenskih salonov, vajenih tirolskih slikarjev. Pri Pistorju so dobile svoj stvarni antipod. Žena in otroci mu niso bili le modeli, četudi so morali kdaj obmirovati v željeni pozi, ki ga je zanimala, temveč več kot to; ujel je igro življenja svoje družine. Kot opazovalec, ki ne more vplivati na dogajanja, je bolj ali manj neprizadeto opazoval njihovo vsakodnevno pehanje za preživetjem, pri tem pa je sam ostal zvišen nad vsem, zapisan le umetnosti.□ Milena Zlatar Novodobni kotiček mm I TRGOVSK^PODJITJ^ SLOVINJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ ORADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 4M 27, fax: 43-756 TP ŽILA GRADBENI SERVIS SLOVENJ GRADEC VAM NUDI PO IZJEMNO UGODNIH CENAH VSE ZA GRADNJO NOVIH HIŠ Ali ZA ADAPTACIJO STANOVANJ: O TERMOIZOLACIJA O HIDROIZOLACIJA O CEMENT O APNO O IN BETONSKE MREŽE POSEBEJ VAS OPOZARJAMO NA OPEKO 6/1 OGRAD ORMOŽ PO 63,00 SIT ZA KOMAD. OBIŠČITE JIH PRIČAKUJEJO VAS. ŽILA DANES ZA VAS BOLJŠI JUTRI, mm . in d.d Podružnica za Koroško Slovenj Gradec Francetova 7, 62380 SL Gradec tel.: 0602 41-591, 41-813, 41-881, 41-882 fax: 41-814 mm Mmmji mmosm mi doplačila m mm mmmm m ZA KAJ SPLOH GRE? Piše: Miša Felle Izraz nova doba ali new age je zadnje čase tako pogosto slišati tudi pri nas, da se je vredno ob njem ustaviti. Niti najbolj ortodoksni znanstveniki ne morejo zanikati dejstva, da smo pred približno petinštiridesetimi leti vstopili v astrološko znamenje Vodnarja, ki mu bomo pripisani naslednjih dva tisoč let. Ena izmed značilnosti tega obdobja naj bi bila tudi spiritualna duhovna kultura. New age ni torej nič drugega, kot uvod v duhovnost Vodnarjeve ali, kot jo nekateri imenujejo, nove dobe. Pojavil se je po letu I960, v krizni situaciji ali, če hočete, ob velikih družbenih spremembah in kolektivnem mišljenju (kar spomnimo se študenstskih nemirov, hipijstva, seksualne revolucije...). Od svoje predhodne filozofije-ideologije otrok cvetja in ljubezni, je new age danes prerasel v svetovno gibanje, ki predstavlja predvsem protiutež enostransko, materialistično in industrij-skotehnološko razvitemu Zahodu. Želja po novih duhovnih kvalitetah in vrednotah je temvečja, čimvečja je brezizhodnost iz nastale situacije, ki bi z nadaljevanjem takšnega tempa prav gotovo pripeljala v propad ne le celotne civilizacije, temveč tudi planeta Zemlje. Sicer pa so katastrofe ob prelomnih tisočletjih že od nekdaj bile in ne vem, zakaj naj bi bilo ravno nam prizanešeno. Vsaka večja transformacija vesolja se odraža tudi na nas in na planetih, pa naj se izrazi, kot so: ekološke nesreče, vojne, nove bolezni slišijo še tako grozljivo, je to le očiščevanje pred prehodom na višjo raven. Da vse to razumemo in preživimo, moramo najti v sebi Bistvo in to je namen novega gibanja, ki v resnici ni nič novega, saj ima za osnovo gnostično ideologijo, ki se je v evropski zgodovini prav tako pojavljala v kriznih obdobjih. Tokrat gre za združitev znanj in vedenj Vzhoda in Zahoda, za osebno razumevanje Boga. Tu pa se vsem obstoječim religijam slabo piše. V tem grmu tiči tudi zajec, zakaj majski projekt Pesmi ob harfi Shirlie Roden in Marigold Verity ni prodrl v cerkve. Mnoge alternativne tehnike, ki so priplavale na površje, največkrat niso nova odkritja, ampak posodobljene metode starih mističnih oziroma magijskih tehnik. Seveda sodobni človek ne bi bil to, kar je, če ne bi slumje po notranjem klicu k duhovnosti takoj prilagodil tržišču duhovne industrije. Tako imamo na eni strani duhovneže, ki to so, in druge, ki na račun duhovnosti živijo. Zrnje od plevela pa bomo poskusili ločevati v naslednjih kotičkih. Kaj se pa zamudimo, če se nove dobe veselimo! □ PREPIH 13/95-21 Podlistek AVSTRIJCI TUDI ZA ŠTAJERSKI PLEBISCIT 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (12) Piše: MIRO PETEK Celovški kotlini; teritorialna komisija se je sestala 6. junija in o tem razpravljala na dveh zaporednih sejah. Francoska delegata sta ob različnih mnenjih prodrla s predlogom, da bi eno plebiscitno cono izročili v upravo jugoslovanskim, drugo pa avstrijskim oblastem, posebna mendarodna komisija pa bi opravljala nadzor. Italijani pa so zahtevali tudi vojaško zasedbo te kotline, z zavezniškimi silami pa so si gotovo predstavljali lastno vojsko. Ker še ni bilo jugoslovanskega odgovora o času izvedbe plebiscita, je teritorialna komisija sprejela Plebiscit je v Celovški kotlini po mnogih pogajanjih postal neizogiben, zato je jugoslovanska delegacija v naslednjih mesecih svoje sile usmerila v pogovore o izvedbi plebiscita, da bi našim zahtevam čim bolj ustregli. Na drugi strani pa se je med velikimi silami barantanje s slovensko zemljo nadaljevalo. Svet četverice je 30. maja 1919 govoril o plebiscitu in sprejel ustrezne člene za pogodbo. Plebiscit naj bi bil po tem predlogu v Celovški kotlini kot celoti. Ob razpravah o plebiscitnih določbah je ameriški delegat Johnson predložil Wilsonu svoj memorandum o vprašanju Celovške kotline, ki je bil kritičen do Milesovega memoranduma in dela njegove komisije. Dasiravno je Wilson dajal prednost Milesu, pa je Johnsonovemu memorandumu vendarle toliko prisluhnil, da je to kotlino razdelil na dve plebiscitni coni. Torej v nasprotju s prejšnjim predlogom velikih sil, ki so zahtevale, da bi glasovala v Celovški kotlini kot celoti. Bistvo Wilsonovega načrta je bilo v tem, da bi bil pol leta po sklenitvi pogodbe plebiscit v coni A (gre za ozemlje južno od zelene črte), v kateri bi prebivalstvo na ljudskem glasovanju odgovorilo na vprašanje, ali hoče združitev z Avstrijo ali Jugoslavijo. Če bi v coni A zmagala Jugoslavija, bi bilo še glasovanje v coni B. Vesnič je 4. junija v imenu jugoslovanske delegacije zahteval, da bi to ozemlje brez plebiscita priključili Jugoslaviji in je za to predložil dovolj tehtne razloge. Vendar je obveljalo mnenje, da mora priti do plebiscita, o roku pa naj bi jugoslovanska stran še sporočila svoje želje. Teritorialna komisija pa je morala pripraviti še svoje gledanje na način uprave v plebiscitni coni od podpisa pogodbe pa do samega glasovanja- RAZPRAVE O NAČINU UPRAVE 5. junija je Wilson sprejel tudi ljubljansko delegacijo, ki je prav tako podpirala in zagovarjala jugoslovanski predlog, da bi Jugoslavija dobila cono A brez plebiscita. Zaman. Milesovo poročilo o enotnosti Celovške kotline je imelo na Wilsona prevladujoč vpliv. Začele so se razprave o načinu uprave v skupno sporočilo, h kateremu pa niso dali soglasja Italijani: uprava cone B naj bi bila pod avstrijsko oblastjo, ki bi jo upravljala po svoji splošni zakonodaji, uprava cone A pa pod jugoslovansko oblastjo, prav tako po splošnih pravilih jugoslovanske zakonodaje. Vrhovni svet je podprl predlog teritorilne komisije, da izvede plebiscit v coni A tri mesece po podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Če bo rezultat ugoden za Jugosavijo, pa čez tri tedne izvedejo še glasovanje v coni B. V coni B so avstrijske čete, v coni A pa jugoslovanske; število teh vojaških enot pa se mora zmanjšati na tisto mero, ki je še potrebna za zagotavljanje reda, ravnati pa se morajo po navodilih medzavezniške nadzorne komisije. To pa sestavljajo štirje člani (ZDA, Velika Britanija, Francija in Italija), pri razpravah o coni B se jim pridruži avstrijski zastopnik, pri razpravah o coni A pa jugoslovanski. Teritorialna komisija je 25. junija pripravila člene mirovne pogodbe v končni obliki in s tem sta bili dokončno določeni obe plebisicitni coni. AVSTRIJSKI POSKUS ZA ŠTAJERSKI PLEBISCIT Avstrijci pa so poskuslil z novim manevrom: poleg koroškega plebisita so zahtevali še plebiscit na Štajerskem, kjer po njihovem mnenju ni bilo mogoče določiti jasne narodnostne meje in so za naravno mejo predlagali Pohorje. Avstrijci so med svoje argumente zapisalai tudi to, da so Slovenci ob Dravi in na Ptujskem polju Vendi, ki pa so na pol Nemci. Imeli pa so tudi že v mislih, kako bi razdelili plebiscitno ozemlje: predlagali so razdelitev v tri cone, na severno in južno od Drave ter na Mursko kotlino, to je cono, ki bi obsegala Apaško kotlino in radgonski kot. Izvedenci pa so ob avstrijski zahtevi po plebiscitu na mariborskem primeru opozorili na nekaj možnih situacij. Denimo da bi Maribor glasoval za Avstrijo, okolica pa za Slovenijo. Koga bi v tem primeru žrtvovali? Teritorialna komisija je imela zelo živahno sejo o plebiscitu na Štajerskem 26. avgusta. Britanska in francoska deleglacija sta bili mnenja, da bi bil plebiscit na Štajerskem povezan s prevelikimi problemi, jugoslovanska delegacija pa je zahtevala splošni plebiscit, to je za Banat, Bačko, Baranjo, Prekmurje, Koroško, Štajersko, Dalmacijo, Primorje in Istro. Francozi in Angleži pa so Avstrijcem postavili protutež: če avstrijska delegacija zahteva plebiscit na Štajerskem, potem mora biti v glasovalno območje vključen tudi ptujski in ljutomerski okraj. Za Avstrijce pa plebiscit na tako razširjenem področju ni bil zanimiv, njihove predloge pa so končno zavrnili tudi zavezniki. (se nadaljuje) (ly H =5 & & 553 © ^ »U < i CD 0 a d o 1 y ”5 o oc < o o o _ z SI li J2 g V, ° g ex t;r ia « >cj ex >C/D s e w) 5 -o T3 2 OX) cd e >óo ex | o a> C/D C/3 O >o T3 ed ed -2 ld 2 D. C/3 O ex j2 i2 1 | S c o :z> ed C o e o g. S- - a a .s a -S T3 Oh H iX1 X ed -— —' cd > •5' 2 0) rv CX C/3 'C O ex ex 2 S 3 O •2» ex o o e cd >o ùo O X 0 iž 1 ’l o .2, c: fi .r£ a C/3 1 cd 2 3 I w _ca o S S 2 " O 3 X ■a -§ a 3 3 s >N “ ? s 3 T3 3 :=ì 3 a a •- > £3 'Č? C3 X3 a S 03 U > >C/3 # J2 š S % ^ 3 “ P ^ e OD .5 •a « "o -a O 03 S s a •a ^ C OS W O V ^ > *P ’P 'à1 => g « g .S x« >N o E >U T3 O là all > 3 Ì2 g>N — — 6 2 .3 3 . 1 2 c a •> Q 3 T3 3 f % 1 3 N a c O i s>S s g .- '31 ° '3“ ^ o 2. —■ -a C 3 O 2 iS 3 ° >S 1Š 2 « fc ^ _§ a m ° s a 03 U “ 1 H 'E1 > O 'ì? ■2 •3 > o N 3 5 e £ '2 -n :3, r -I .s a 3 ^ > (U 3 •—> m S 1 s a e > ’S< O 3 tJ 3 2 ^ X 2 •5 § ^ I, « a &.3 ^ ^ "ob £ 3= g S >o ~ e 3 2 > 33 £ 'C 2 ca x4 ‘C o a g -2 o -c iž 3 I g W) o CQ x> E 3 C/3 i >J! | .n 73 X4 i— x^ ^ 8 J2 e o -a > ! .E 8 ^ 3 >e> o ‘So > 8 c3 3 £ 3 O i X D X^ 3 •e > & 3 a1 o 'E’ -E II •-> o il 8 o o 3 'g a = ^ 3 E 3 Q 3 u. N 'a a 3 ^ 0X) OJ (D---- e •Q 3 > 3 C o e o T3 O e E P E o e 3 0> 'P >C/5 •E, .E i s I H c«e É «u 'P 3 C 3 jS o 'g .E ^E ld s s X4 ^E Id s 3 X*! 2 3 > O ’S x X u E V. I a 2 a 11 jd *3 CX > x o 3 C _3 7 O e X 2 i X* 3 a 3 13 E 3 O T3 3 O ?e: o OX) 3 *o 8 a a O C/3 oe =3 . 3 D C ^8 3 •e ~ O C ■a % e 'a E o -o e &0 •p 3 e 8 > li ■*-* C/D E ^ ^ o O C ox) .>E O 8 Q E TD 2 0X) > 3 2 E C/3 .E jd 1 X o E 8 > X 2 ^ IJ X e 3 TD C —w S'I C/3 ” N •e ex C d> >Q X 'E c3 -X 3 d> >C/3 ^ d> I e d) *P •e CX ^E 13 E a ■a >o u > ■J? e 3 a a •a 2 > a ■<À > 1 2 CD 03 C « 2 g « o, ao J2 " 03 'č? T3 3 TD C 3 3 -TD ? O e X .2 3 5 2 4 E d> c/i jd 13 u •a o co d) O e N o £ ž ^ ^ I £ 3 O D P C/3< cr. c CTQ D. P 'g I c.-S 3. 3 3 M C/3 O- 2. ? H ^ Q 1 S- < 'p' §• c 3 pr a. o ^ CL -• *-• «—. 0 - 1 2. ^ co <—. 0 rt < 0 3 £ - 3- i.3 ^ 3 s-a. £ 03 rt 0 N ^ 2. 0< pr N O Cl 00 3 c rt o* a* i- • p CT. rro 2- 3 3 ~ pr p CO< CL rt 3 g a ^ 0 p af c 1 <£ i- rt 3 D CL to5. (TO gì B < ° ^ C s "S 5' o <'5^ < o S. -• C^rra o 3 3 2. -■ c 5 r-+ C/X o r- n> s Z 5 H S c1- g, “' ^ ^ O *• c/5 P c/5 < o ^ n> (/) ^ S 'B' o. ■"' o N< o Q p O N ° OQ o 13 g. .ul J1 Ij. C2. N CTQ O O. ž 7? 3 O TD S Q- <• O- o> 3. O) CTQ P CTQ P <7d' 3 £. O) 3 a K s & CTQ 3* a-p 3 3 g< *5* 3 o 3- 3 p 0Q p P* O p 'O C/5< o < Td 5 g 5* c 3 3 o F 5-0- 6 CL È P < dj 8< 0 3 rt- ^ CO* 3 Q c 3 8“ o ij 3 co a» o 1 7T s- o C o CL ^ o' S T3 3! 3. 3. 3* • £. £L p ■s ! on < 5. o 3 ct> 0Q P 3 o N< P T3 O^ O N< £t 3 o 3 SL O rS 'H’ 2 co TD 3 ? 3 3 3 N p* 2 3 a. 3 ?! s 3 I ? II 3 o g. S- < O) 7T P a. O) o< s p 7T O CTQ P a. o v. o B (TQ P o< 3. P ‘ a. T3 P 0 ^ c. ^ 01 '-Z' ty> O I -S N o a. 3 C- O o < 3 K g ^ p* ‘B' CO o 3 s< (D -D. 31 n ?*r O- 3 p O p p 3 ^ 3 "S i S£5 g- 3 3 o< 00 0"lll 1 ?.& s S * s I S g ^ 3 s: « o' g. 3-. O co p !: % 3 'g I o o 3 I I g 1 3 § 1 3 ^ s. •§ 2 J s 11 p p- I *3- O 3- 3 3. TD P N ^ i: ^ co ? o’ =T g P '75- I# sf 3 p 7T (TQ S I. P 3 'g 3 P 1.1? 1- C s ^ S J 3“ co 3_ S-' g. (« -■ " 3 & g P' (Tt3 _ || < cr. « & B* 3 & o_ & ! 7T TD “ P co TD ^ 5. S' š ni 13 13 3- 3 < CL b; £. S 3 ^ 3 .3. P 3 P B o 3 X o 3 o CL O p 5. n 3 a> 3 o 3 13 p "B' 3' 2. p 3' # P 3 co ^ 0 ^ C CTQ O ^ g *• g- p c:. — p s. «“ 3“ co O ^ < '—i- o o c CTQ O p <4 a. ii?#ii 05 a «—.rti o - — 0 — S! co< 3 •* 3 p B < 3f 3 3 ^ H. Q- 3 3 3 £ s- cs. p E g- P — ‘B' ^ M 0 g < 3 P „ p p O 5 2. 3 'E. # 13 «—. ■_<. r^i rt) 'T n> 3 13 < a -i N P g 2 g F S 3 o- 3. o C3 ri CO< 3: ^ rt 1 sr. o' rt r. pr a* rt 2- — • rt g ° g O rt 5. o< 3* N o g- B.'S 2 ° -• crq &£. SL B a 2 3J P’ CL P o< rt CTQ .. a V) rt rt SL 3* F ! aa P ‘g: F ~ ZT S2. a ,i co< O CTi K) \J pr rt ero p g p CL P TD O 00 B CL SL sr £ ! ! 3 _ o 0 “B' 1 £ B £• B a- I 3 'B' 3 o. a B* B- I 3 a 13 a. < n< s £ 'S §. to 3 er. D. 5 ' = C .__ - rt rt G® Z 3 < pr p p “ «—. o ^ ^ St 1.1 a. b p H a a < H 3 TO 3 ^ g •£• a. (to n B 3 *< a. * rt < 00 D P O er rt p 2 I ^ P- p CL gr n <ÌZ. p 1 pr o 2 co p a bove gozdu so se pojavile, matere ali žene so 1 Tekstilna Industrija Otiški vrh TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234, Fax: 0602/85-279 T ©(pOSiM) ofù®^a3 i Gril<ì3[riMJ©§<ì boste našli v izdelkih Tekstilne industrije Otiški Vrh, ki je za vas odprla novo QGaE>d)8tfR[)ra Miro Truntič, ki je zlasti v finalu “zablestel” z odličnim rezultatom 935 podnih kegljev in tako iz rok župana slovenjgraške mestne občine Janeza Komljanca prejel nagrado in lep prehodni pokal. Drugi je bil Celjan Stane Gmajner, tudi član Konstruktorja, tretji pa kegljač Fužinarja Jože Lasnik. V finale se je uvrstil tudi Slovenjgradčan Marjan Penšek in na koncu pristal na 8. mestu. Med kegljavkami je zmagala reprezentantka Mira Grobelnik iz Celja pred Slovenjgradčanko Nado Ermenc in Ivanko Sabljar iz Korotana Prevalje. Peta je bila domačinka Irena Oder, šesta Marjana Hojan iz Šoštanja in osma Nada Korbus iz Slovenj Gradca. Čeprav prvič, so kegljaški turnir odlično izpeljali delavci slovenjgraškega kluba pod pokroviteljstvom mestne občine. ATLETI KAK RAVNE USPEŠNI V FINALU SLOVENSKEGA POKALA Finale Al’ Slovenije za absolutne članske kategorije je bilo dva dni v Ljubljani, atleti in atletinje iz ravenskega kluba pa so dosegli zelo dobre uvrstitve. Izkazala se je zlasti moška štafeta Koroškega atletskega kluba 4 x 4oo m, ki je v postavi Kobovc, Štern, Verhovnik in Leitinger osvojila 1. mesto, z novim klubskim rekordom 3 ;18, 27. Med posamezniki je znova izstopal Janez Štern, ki je pred dnevi odlično tekel na Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu in v konkurenci svetovno znanih atletov osvojil 7. mesto na 800 m. Tokrat je bil dvakrat drugi, na 1500 m ga je premagal reprezentant Bekim Bahtiri iz Velenja, na 800 m pa je bil hitrejši od njega Marinič iz Nove Gorice. Ostali koroški atleti in atletinje so se uvrstili: v teku na 1500 m - 7. Gorazd Podržavnik, 10. Andrej Repanšek in med Članicami 6. Mojca Leitinger. V teku na 800 m: 3. Luka Leitinger, 5. Uroš Verhovnik, 7. Marko Kobovc in 9. Gorazd Podržavnik. Mojca Leitinger je bila znova šesta. V teku na 400 m je bil Leitinger 5., Kobovc pa 10. in še 100 m - pionirka Mojca Vavče se je v konkurenci članic uvrstila na 12. mesto. Ženska štafeta KAK Ravne 4 x 400 m v postavi Šegel, Videtič, Vavče in Leitinger je osvojila 6. mesto. MEDNARODNE ŠPORTNE IGRE ŠOLSKIH OTROK V Celju so bile 17. junija_ že 25. mednarodne igre šolskih otrok. Zbralo se je sedem mestnih reprezentanc iz petih držav, med njimi tudi ekipi iz Slovenj Gradca in Raven. Mladi športniki do 15 let starosti so nastopali v atletiki, rokometu in tenisu. Poglejmo si uvrstitve športnikov iz obeh koroških mest: ATLETIKA - loo m : 2.Mojca Vavče (Ravne), 3. Vesna Kette (Sl. Gradec) in Gašper Kugovnik (Ravne), 800 m: 2. Metoda Videtič (Ravne), 4. Mojca Beliš (Sl. Gradec), 1500 m: 1. Rok Lakovšek (SI. Gradec), daljina: 3. Dimitrij Štajmec, 5. Mojca Vavče (oba Ravne), 6. Tjaša Borovnik (Sl, Gradec), višina: 3. Boštjan Plohl (Sl. Gradec), 4. Dimitrij Štajmec in Ivana Matoševič (oba Ravne), met krogle: 2. Peter Repotočnik (Sl. Gradec, 3- Gašper Kugovnik (Ravne). Na teniškem turnirju je bil med fanti drugi Ravnečan Borut Štor, sedmi pa Slovenjgradčan Miha Javornik. Med dekleti je bila šesta Saša Koželj iz Slovenj Gradca in sedma Petra Mikeln iz Raven. V rokometu so bili Slovenjgradčani tretji, Ravenčani pa sedmi ali zadnji. GRABNRER ŠE V VODSTVU Na kartodromo v Luciji pri Portorožu je bila v nedeljo 25. junija tretja dirka v kartingu za državno prvenstvo, V najmlajšem razredu, v kategoriji, kjer nastopajo vozniki z go - karti do 6o kubikov, je Ravenčan Dejan Grabner, ki tekmuje za klub iz Portoroža, osvojil 2. mesto. Prvi je bil tokrat Ivan StojšiČ iz ljubljanskega kluba Moste, medtem ko je drugi Ravenčan Miha Kadiš, ki vozi za AMD Ravne, tokrat osvojil 8. mesto. V skupnem seštevku vodi po tretji dirki še vedno Ravenčan Dejan Grabner, ki je bil doslej enkrat prvi in dvakrat drugi. Tik za njim je v razredu N 1 60 ccm Ljubljančan Stojšič, medtem ko je Kadiš na 7. mestu. Četrta dirka za prvenstvi} Slovenije bo v avgustu na karto-dromu v Hajdošah pri Ptuju. ZMAGI BLATNIKOVE IN LUŽNIKOVE Skupina naših tekačev in tekačic je nastopi la na 3. mednarodne m gorskem teku za pokal Avstrije v kraju St. Filippen pri Bruklu. Na 10 km dolgi progi z višinskoraz-liko 500 m se je pomerilo preko 80 tekačev in tekačic iz Nemčije,Avstrije in Slovenije. Med ženskami sta v svojih kate-gorijah zmagali Hedvika Blatnik iz Mežice in Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, pri moških pa so bili: Ravenčan Drago Laznik tretji, Mežičan Vili Blatnik sedmi in Radeljčanjože Lesjak enajsti. KEGLJAČI ELEKTRARNE DRAVOGRAD PRVI V INNSBRUCKU Lep mednarodni uspeh so zabeležili kegljači Elektrarne Dravograd, ki so na tradicionalnem turnirju v Innsbrucku v Avstriji osvojili 1. mesto med kar 35 ekipami. Nastopile so tudi kegljavke Korotana Prevalje, ki so bile med 15 ekipami druge, potem ko se jim je zmaga v zadnjih metili izmuznila iz rok. Med posamezniki sta največ kegljev podrla Dravograjčan Fišer 449 in Prevaljčanka Verlxiletova 407. GOLOGRANC ZNOVA USPEŠEN V AVSTRIJI Tretjega tradicionalnega gorskega teka za pokal Murtal v bližini Zeltwega v Avstriji sta se udeležila tudi dva koroška tekača. Alojz Gologranc z Raven je med 91 tekači iz Avstrije, Madžarske in Slovenije na progi dolžine 6500 m in višinsko razliko 490 m zmagal v starostni kategoriji nad 60 let, medtem ko je bil Mežičan Vili Blatnik sedmi med tekači od 50 do 60 let starosti.Q Koroška cesta 2 62360 RADIJE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 MS Mtf* VAL RADIA RADLJE ni®*1* i*** ***** Odpeli smo p^odajal^o 2 živili/ TRGOVSKI C^AJT^R S^edi Mežice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA O MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABLJ<£A]|! gorenjese/v/s 6.0.0. S 63320 Velenje, Partizanska12 @ 063 853 231, 854 030 fi 063 852 821 S PARO NAD U MAZAN UO ! Brez kemičnih ali drugih čistilnih sredstev, z varčno porabo vode odstranjuje umazanijo z vseh površin, iz skritih kotov in nedostopnih mest. Para je pri 120'C izredno učinkovita. S paro pod močnim pritiskom, prihranimo pri likanju polovico časa. Tudi najobčutljivejše tkanine, ob upoštevanju navodil, zlikamo hitro in brez bojazni, da bi jih poškodovali. V stanovanju, kjer ni ostankov kemikalij, je ozračje prijetnejše. To še posebej občutijo ljudje z alergijo in občutljivimi dihalnimi potmi. ČIŠČENJE BREZ KEMIKALU - PRUAZNO LJUDEM IN OKOLJU iiiiii ( BOJAN MLAKAR Najprej je kazalo, da bo zelo dober plavalec. Kot osnovnošolec je pričel trenirati pri ravenskem plavalnem klubu, se udeležil tudi nekaj tekem po Sloveniji, nato pa odnehal. Očitno so mu preglavice delali jutranji treningi, pred poukom, ko je bilo treba seveda zelo zgodaj vstajati. Toda, kot vsi mladi, se je Bojan Mlakar kmalu navdušil za drug šport - za odbojko. In odločitev je bila pravilna, kajti ta športna zvrst ga je povsem prevzela, postal je dober igralec, reprezentant, eden najboljših, kar jih Koroška premore. Bojan je danes z odbojko povezan že več kot poldrugo desetletje. Na odbojkarsko pot ga je pravzaprav popeljal oče Ivan, ki je kot športni dopisnik vselej spremljal tekme odbojkarjev Fužinarja. Najprej je vadil pri trenerju Damjanu Pogorevčniku. ki ga je naučil prve odbojkarske abecede, predvsem pa ga uvajal v igro kot podajalca ali tehničarja, kar je Bojanu v kasnejših letih, in tudi sedaj, ko nastopa v vlogi tolkača, izjemno koristilo. Že s 15-timi leti je dobil prvo priložnost in zaigral nekaj minut v članski ekipi Fužinarja v tekmi takratne II. zvezne lige z Radničkim iz Slavonskega Broda. Leto pozneje, ko je bil njegov trener Adi Umaut, je bilo priložnosti za igranje v prvi postavi vse več. Skupaj s trenerjevim sinom % PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE Andrejem sta zaigrala tudi v mladinski reprezentanci Jugoslavije, katere selektor je bil Makedonec Taki Džikov. Bojan se spominja številnih nastopov z reprezentanco na evropskih in balkanskih prvenstvih. Prepotoval je domala pol Evrope, odigral za reprezentanco kar 85 tekem, od tega šest tekem v jugoslovanski olimpijski vrsti, skupaj z igralci kot so Žarko Petrovič, Dejan Brdjovič, Andrej Umaut in drugi, ki so danes nosilci igre v svojih klubskih ekipah ali reprezentancah. Vse do leta 1987 je Bojan igral pri Fužinarju, nato pa je za eno sezono odšel v Maribor, k takratnemu Stavbarju, kjer je igral tudi Igor Filipančič. Po letu dni se je vrnil v svoj Fužinar in ob trenerju Radu Krenkerju in s soigralci veliko pripomogel k temu, da se je ravenski odbojkarski klub pričel znova “pobirati”, potem ko je po dolgih letih igranja v najvišjih jugoslovanskih ligah izpadel v republiško ligo. V sezoni 1989/9o so fantje že osvojili 1. mesto v ligi in se znova vrnili v II. zvezno ligo - zahod. Sedaj Bojan že četrto leto uspešno nastopa pri avstrijskem prvoligašu Dobu, klubu iz male vasice blizu Pliberka, ki se je pod strokovnim vodstvom trenerja Branka Goloba z Raven, prebil v sam vrh avstrijske odbojke. V pretekli sezoni so Dobljani zabeležili največji uspeh kluba, potem ko so osvojili 3- mesto v I. državni ligi, Bojan pa je bil po ocenah trenerjev in novinarjev med najboljšimi napadalci lige. Bojan Mlakar se je rodil 21. 2.1966, stanuje na Ravnah Javornik 51 (kar) Po zaključku nogometne lige A in B ONL Dravograd so izvedla moštva še pokalno tekmovanje, kjer je sodelovalo 19 moštev. V finalu je ekipa GO-GO Šentjanž premagala ekipo BISTRO AMADEUS iz Meže z 2:0, z zadetki Šalovena in Pavliča. VRSTNI RED: A UGA B UGA 1. DOBRAVA 1. GO-GO ŠENTJANŽ 2. KUHINJA UPUŠ 2. BOŠTJAN - OKREPČEVALNICA UPA 3. ČRNEČE 3. REKREATOKJI Najboljši strelec A lige je Ervin OZANIČ, B lige pa Bogdan ROŽEJ. Pokal za FAIR PLAY sta prejeli ekipi SAVA TRADE in BUKOVSKA VAS. Marijan Pušnik v ^ V letošnjem krogu državnega prvenstva šolskih ekip v košarki je na odličnem drugem mestu pristala ekipa mladih košarkarjev Osnovne šole Dravograd. Njihov trener je Vlado Nachbar, mladi športniki pa bodo, tako vsaj upamo, svoje delo nadaljevali. Prepričani smo da bomo zanje ali vsaj za posameznike iz te uigrane ekipe iz Dravograda še slišali.□ -kw Ekipa košarkarjev OŠ Dravograd s trenerjem Ghsirana črna kronika Podiralec v tujem gozdu Prometna nesreča, ki se je pripetila 18. junija na Maistrovi cesti v Slovenj Gradcu, je lep primer, ki opozarja na kampanjski značaj nekaterih naših akcij. Običajno namreč v času pričetka šolskega pouka na mnogo načinov opozarjamo na povečano previdnost v prometu zaradi prvošolčkov in otrok nasploh. Pozabimo pa, da je prav tako nevaren čas, ko "izbruhnejo počitnice", če lahko tako rečem. Pogosto so namreč otroci med igro še bolj nepazljivi in previdni. Zato moramo biti pazljivejši mi, odrasli udeleženci v prometu. Nesreča na Maistrovi ulici je značilen primer: otrok je nenadoma stekel na cesto mimo parkiranih vozil, ne da bi se prepričal, če lahko to stori varno. Pri tem ga je s sprednjim delom osebnega avtomobila zadel voznik Z.R., ki je sicer močno zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Hitrost Druga promema naesreča, ki sem jo zasledil v policijskem poročilu za minulo obdobje, pa opozarja, da je Se vedno veliko voznikov, ki menijo, da je pedal za plin v avtomobilu pač zato, da pritisneš nanj, kolikor je le mogoče. Vendar: tehnično ni težko voziti avtomobil, veliko težje ga je obvladati! S to - velikokrat bridko resnico, je imel "bližnje srečanje tretje vrste" tudi voznik osebnega avtomobila D.K., ki je 22. junija ob 20,20 vozil is Slovenj Gradca proti Mislinji in je zaradi neprilagojene hitrosti v levem, nepreglednem ovinku zapeljal s ceste, se prevrnil in z zadnjim delom trščil v drevo. Kot že velikokrat v podobnih nesrečah, jo je najhuje skupil sopotnik, ki se je hudo poškodoval. Gmotna škoda znaša kar okoli miljon tolarjev. Obstrel In tretja stvar, na katero bi želel opozoriti v tokratnem uvodu, je spet poziv k previdnosti. Tokrat je - morebiti brezskrbnost, češ, meni se že ne mora kaj primeriti, ker sem pazljiv - botrovala dokaj nenavadni, vendar ne tako redki nezgodi. Čas ob prelomu pomladi v poletje je tudi čas lova in pogosto tudi obstreljenih lovcev ali gonjačev. Neredko pa ob tem pride tudi do samopoškodb, ki so največkrat zares plod nepazljivosti. O tem priča tudi tale dogodek: I.K. je bil 28, junija okoli 18,30 na lovu na območju Oljševe. Pri tem mu je zdrsnilo na skali, z desno roko pa je pritisnil na sprožilec in si prestrelil prstanec na levi roki. Med potjo nazaj proti avtomobilu je srečal drugega lovca, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Mahnil ga je In zdaj k vedreje in po moje zašpičenem delu tokratne črne kronike. Neznani storilec (NN) je dne 17. junija med prepirom v gostinskem lokalu v Kotljah s pivskim vrčem udaril po glavi F.L. in takoj zatem zapustil lokal, ali bolje rečeno: pobegnil je! Nezanesljivi "uhoslišci" vedo bojda povedati, da je konec prepira med obeme potekal nekako tako: "Poslušaj ti, a veš, da sem jaz najmočnejši v Kotljah", naj bi bojda dejal F.L. "Čuj ti", naj bi mu bil odgovoil NN, "a veš, da sem jaz najhitrejši v Kotljah!" In ga je mahnil s "kriglom" ter ročno pobral šila in kopita. "Policijski" nogometaš Posebne vrste "nogometa" se je želel iti D.F. iz Šmartna. Utemeljeno je osumljen storitve poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja. Dne 17.6. ob 21,10 naj bil namreč poskušal policistoma iz PP Slovenj Gradec, ki sta zbirala obvestila v zvezi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari, s silo preprečiti, da bi ga kot osumljenca odvedla v uradne prostore. Med postopkom je grozil policistoma z uporabo orožja in s pestmi ter nogama udarjal proti policistoma. Uporabljen je bil plinski razpršilec, nakar je bil D.F. v "plinskem agregatnem stanju" prepeljal v uradne prostore. Seveda ga zdaj čaka še srečanje s kadijo, ki bo kazen najbrž izrekel za zeleno mizo in brez piščalke. "Prosti strel" pa najbrž ne bo dosodil v korist D.F., ki naj bi policista - to je seveda povsem neuradno - napadel in "fauliral" iz čistega ofsajda! Čeladar Ljudje se naklepno spravijo nad marsikaj. Temu se potem uradno reče "poškodovanje tuje stvari". Najbrž pa ni tako pogosto, da bi se nekdo spravil nad čelado. Pa ne morebiti nad takšno na sovražnikovi glavi, marveč na nič hudega slutečo motoristično. E.H. je tako utemeljeno osumljen omenjega kaznivega dejanja. Dne 20. junija naj bil namreč na terasi gostišča v Mežici naklepno poškodoval motoristično čelado, last M.M. iz Mežice. Gmotna škoda znaša okoli 10.000 tolarjev. Kje je bila v času kaznivega deja- nja glava lastnika čelade, pa iz policijskih virov ni moč razbrati! Pranje s smodnikom Na mejni prehod Holmec je 20.6. ob 11.25 z avstrijske strani prišel možak poslovnega videza. Bil je to S.S., ki je - kot se je pokazalo kasneje - v svojem poslovnem kovčku imel zares vroče ali "eksplozivno gradivo. V njem je namreč poskušal neprijavljeno prenesti prek meje 60 komadov lovske municije. To pa še ni bilo vse: gospod S.S. imel s seboj tudi pralni prašek, ki prav zares "eksplozivno" opere perilo. V pralnem prašku je namreč bilo kar dodatnih 510 komadov lovske municije. Kot je zapisano v policijskem poročilu, so S.S. municijo zasegli. S čim zdaj pere perilo in kaj nosi v poslovnem kovčku, ni znano. Nič čudnega pa bi ne bilo, če bi - po tem, kar zdaj vemo - na prihodnjem lovskem pregonu kakšen lovec na jelene streljal s pralnim praškom. Šivilec Dva zanimiva zapisa iz policijske kronike: Neznani storilec je 15.6. iz prostorov blagovnice Tima v Radljah ob Dravi odtujil šivalni stroj znamke Fina, vreden 114.015 tolarjev. Neznani storilec je v dneh od 13-do 16.6. iz prodajalne TP Ojstrica v Dravogradu odtujil šivalni stroj znamke Elna, vreden 71.760 tolarjev. "Vsaka, še tako zabita buča, mora ugotoviti, da sta ta dva dogodka bržkone povezana ali, kot bi rekel moj René, oba nosita isti prstni odtis," pravi moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Seveda je zgodba tudi povsem prozorna: NN je najbrž šivilec, saj bi sicer ne ukradel šivalnega stroja. Logično, mar ne? In drugič, povsem jasno je, da je najprej ukradel dražji stroj v Radljah ob Dravi. Potem pa je v Dravogradu videl, da obstajajo tudi cenejši stroji istega tipa. In si je najbrž mislil, ne, tako me pa ne boste nategovali. Ponujate mi drage stroje, četudi obstajajo cenejši. Tole zadnje pa priča še, da gre v primeru NN ali za Gorenjca ali Škota - in krog se zapira. Takole bi ta zaviti primer v Črna kronika rešil moj Rene, preden bi odšel -kot pravi Francoz - na dunajski zrezek, s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem," je končal prijatelj Miran. Najemnik K.S. iz Otiškega vrha je gospa v pravem pomenu besede. Tudi za najbolj običajna dela najame najemnika ali sezonskega delavca. Nekaj povsem običajnega je namreč oditi v gozd in posekati drevo. In prav za takšno delo, sečnjo treh dreves, je omenjena gospa najela delavca. Napaka je bila le v tem, da gozd in seveda s tem tudi drevo, nista bila njena, ampak last H.Š.. prav tako z Otiškega vrha. Najemni "sekač" ali "podiralec" je delo korektno opravil, gospa pa je drevesa prodala za 40.000 tolarjev. Zdaj je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja tatvine. Njena možna obramba pred kadijo: "Pokažite mi trupla, pa bom priznala!" Seveda: priznaj in pol se ti Fotografiji, ki so nam ju tokrat ljubeznivo posredovali z UNZ Slovenj Gradec, sta ponovno iz prometne (ne)vamosti. Na prvi so vidne grozljive posledice neprevidne vožnje skozi rdečo luč. Nesreča - v kateri je bil vpleten tudi alkohol - se je pripetila 2. junija ob 17,20 na Celjski cesti in je terjala hude telesne poškodbe kolesarja. Tudi v drugi nezgodi, ki se je pripetila 20.6. ob 14,25 na Gortini, je bil vpleten kolesar. Do nje naj bi bilo prišlo zaradi vožnje preblizu roba vozišča. Poškodbe kolesarja so bile tokrat na srečo le lažje. Foto: arhiv UNZ Slovenj Gradec odpusti. Vendar sodobni kadije ne delijo odpustkov. Tudi ne za napol priznano delo! Zobošintar O naivnosti nekaterih ljudi najbolje priča tole policijsko poročilo. "P.T. Raven na Koroškem je dne 24.6. na PP Ravne prijavil, da ga je v mesecu februarju letos neznanec ogoljufal tako, da se mu je predstavil kot zobozdravnik. Za storitev, katere pa ni bil deležen, je plačal 13.000 tolarjev predplačila." P.T bo o svoji naivnosti moral krepko razmisliti. Pripeti se mu namreč lahko, da se mu bo kdo predstavil za avtobus in mu zaračunal vožnjo do Ljubljane in nazaj. Pa še to: svetoval bi P.T., da dobro pogleda v svoja usta. Morda pa mu je nesojeni "zobošintar" le zamenjal kakšen zob ali zobno protezo. Sodobni zobozdravniki namreč delajo hitro in nebolečeO TI. pika na 1 vašega doma - vhodna vrata JELOVICA • MASIVNA VHODNA VRATA - različni tipi vrat - varnostna zapora - različna izolacijska ornamentna stekla - možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo - izvedba v hrastu ali smreki • LETVICASTA VHODNA VRATA liKtUSij - različni tipi vrat - izolacijsko ornamentno steklo - odkapna pločevina - možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS ^ JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261__ Ravne na Koroškem ^ 0602 20 175 prepih 13/95-31 Vaš Prepih ^3 ifear a® m©\m Pravo opustošenje delajo v teh dneh delavci Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana, enota Otiški vrh, ki so se z bagerjem in ostalo "moderno" mehanizacijo spravili v nedrja struge reke Mislinje. Prav ta reka, ki teče skozi kraj Mislinjo, je še ena redkih, ki jih je doslej obšel ones-naževalni tok različnih odplak in je po čistosti še pravi biser. V takšno strugo se zlepa ne bo vrnilo življenje Pa vendar se včasih stvari obrnejo nekoliko drugače. Saj ne, da bi podjetje za urejanje hudournikov ne smelo posegati v reko, tokrat v dolžini dobrih 300 metroc, toda ne za vsako ceno. Z njihovo regulacijo se velikokrat poruši ravnovesje, ki je v vodi. V tem primeru so strugo po svoje krojili in spreminjali jezove, ki so jih pred skoraj štiridesetimi leti naredili takratni "hudourniki11, kot so tiste delavce imenovali. Njihovi pragovi so vzdržali in vseskozi blažili deročo vodo reke Mislinje, ki sodi v kategorijo hudourniških in zna velikokrat tudi presenetiti. Ribiči početje PUH-a lahko samo nemo opazujejo, čeprav to še zdaleč ni samo njihova stvar. Takšne posege bi morali spremljati tudi ekologi in ostali ljubitelji čiste ter neokrnjene narave. Prav bi bilo, da bi kakšno rekli tudi svetniki mislinjske občine. Kajti jutri bo lahko že prepozno, ne samo za ta del reke Mislinje, temveč še za kakšno drugo vodo, kjer bodo delali tašne regulacije strug .□ Silvo Jaš To sta dve gospodični, ki se ne morata in si neprestano skačeta v lase. Sprehajata pa se med preprostimi ljudmi, pa tudi med pravimi razumniki. Ko se kje na samem in brez vednosti pristojnih občinskih organov prikaže neko moderno čudo, namenjeno opravljanju obrtne dejavnosti, se kar nenadoma pojavi od nekod "taprava" MODA in tako nastane iz POSLOVNEGA OBJEKTA skriv-nostna "VRTNA HIŠA". Ko si v teh naših ne preveč dobrih časih mladi nogometaši zaželijo in hrepenijo po novem športnem objektu, se verjetno v marsikaterem občanu naše občine prebudi kulturna zavest, češ, saj se lačni in basi - vsled nizkega živl-jenskega standarda - ne bodo mogli poditi za žogo. Ko se na novo priseljenemu sosedu posreči dobiti slovensko državljanstvo, se mu ta v hipu izpolnjena želja zdi že kar samoumevna, nemara celo "moderna", čeprav se z "NJEMU" neznano kulturo ne da seznaniti. "Jok, toga on neče učiniti!" Tudi glede varovanja okolja mu je prav malo mar, zato kar po svoji zamisli spreminja "stoletne" zelenice tako, da pripelje par sodov betonske malte in jo polije po pravkar vzcvetelem travniku. Na to betonsko "OAZO" potem postavlja svoja kovinska čudesa, odnosno dotrajana vozila. Ko se po zadnji modi oblečena gospa R., nova soseda starih vaščanov, nenadoma odloči za prestavljanje obcestnih zabojnikov za smeti, ker ji delajo težave pri njeni "vzvratni vožnji", ji je naša olrčanka obljubila "lekcijo" - direktno iz zabojnika, kamor se ima namen pripraviti. Ko in če se ozreš po polju in travnikih, se ti nenadoma zdi vse drugače, kot zaničevanje narave, ali opuščanje mode. Na tresočem se traktorju, na katerem sedi lepa mlada gospodinja, zagledam par svetlikajočih se uhanov, ki bingljajo z njenih ušes; ob vrtenju njenega težkega vozila pa so se na prstih obeh rok bleščali številni obročki, ki jim pravimo tudi prstani. No, pa naj jih ima, da jo le ne ovirajo pri njenem delu. Če pogledamo v samo mestno jedro, kjer se sprehaja pisana paleta ljudi različnih manir, kulturnega obnašanja, modernega oblačenja, pa smo kljub temu priča nekemu prizoru, ki se naj ne là zgodil na ulici V kopalke oblečena in z modernim slamnikom na glavi se sicer prijetna občanka znaša nad svojim najstnikom in ga neusmiljeno zmerja s "PROPALICO". Mar bi take probleme raje reševala doma - v dialogu. Ko zagledaš na ulici ali navadni cesti žensko, v dolgem-težkem krilu, si kar ne moreš misliti, da spada v sam vrli mode in kulture, vendar svojega krila ne mara zamenjati, vse dokler si občani ne ogledamo filma "ANA KARENINA". Ko se začne poletje in z njim težko pričakovane počitnice, se spomnimo naših MATURANTOV, ki so se ob težkih in komaj rešljivih nalogah morali potiti po več dni, čeprav jim naši šolniki radi prisluhnejo in pomagajo. Še večje uspehe med učenci in še več volje do dela pa bi se dalo doseči tako, kot pravi maturant iz štajerske metropole: "Učitelji naj bi že končno prejemali težko zaslužene osebne dohodke!" Ko si vzamemo čas za ogled MODE in kulturnega življenja na naših TV ekranih, pa se vsaj na začetku, skupaj z vsemi gledalci odločimo za najlepšo med vsemi lepimi, vendar se komisija nazadnje odloči za... Kar se pa tiče kulturnega dogajanja pri nas in po svetu, pa nas na hitro seznani in odpravi glavni kulturnik s televizije, ki bi mu mirne duše lahko očitali, da govori kot "Hudiček", čeprav se v resnici piše "HUDEČEK".Q Marija Knez Razvedrilo SRBSKO MOŠKO IME AMERIŠKA UPRAVA ZA AERONAVTIKO IN VESO-gSKE RAZISKAVE SMOLA S PRIJETNIM VONJEM Hitra poroka Marička vpraša prijateljico: -Je res da sta se z Lojzetom poznala le nekaj ur, pa sta se kar poročila? - Da, resje. - Dobro, pa zakaj vendar tako na hitro? - Da se ne bi prej streznil. Vzrok - Je res, da je Zvone prodal stanovanje? - Da. - Pa zakaj, saj je bil v njem kar pet let? - Šele zadnjič je opazil, da nima kopalnice. Zaroka - Slišala sem, da sta sc z Markom zadnjič zaročila. - Da, resje. - Zakaj se pa nista kar poročila, saj sta dolgo skupaj? - Marko pravi, da nima rad poročenih žensk. ___________________________> Tokrat vam branje v koroškem narečju ne bo več delalo preglavic, zato preberite za slovo - Prepih menda odhaja na kratek dopust -še eno koroško ravbarsko pripoved, ki jo je povedala Rozka Časi z Leš, zapisala Marta Repanšek. Ta in še dobrih dvesto vam bo na voljo v knjigi Bajže s Koroške, ki bo v zbirki GLASOVI izšla v septembru tega leta kot deseta knjiga ljudskih pripovedi, zbranih po Sloveniji. ANA SVEČA NI GOREVA Što je rrini mama prajva, da je bvo p'r Abaco na Prevalah. Prišli so raubarj' in so joh hoti' oraubat. Se je pa adn od njih za žensko g'r naprajiv. Lep je biv, pa fajn g'r naret, pa si je najev sobo. Predno je zv'čer prišu u sobo, se mu je pa an moški pod postélo skriv, ko je mislu, da je goni ženska. Pride ženska, ropar, u solx>. Ne vem, a je biv vem - če so roparj' lahko vèmi - si je pa na vsak prst svečo pržgav, pa držu na rokah. Taj pa - ana sveča ni goreva. Je pa reku: "En človek še ne spije u š'ti hiši," pa gledu, pa gledu na sveče. Spoda so pa čakal' drugi, koda bo vse spavo, da bojo vdrl' pa poraubal'. Taj pa skoči gòni spod postele, pa ga porine skozi okno. Š'ti se je pa ubiv. M'nda so mel' raubarj' navado, da če so ànga ub'li, so vse vkop posti', pa šl'. In t'k se je p'r Abaco zgodvo. Marta Repanšek V. V žepu Oče se huduje nad sinom: - Spet si se z nekom stepel, dva zoba si izgubil! - Ni res, v žepu jih imam, odvrne sin. Iz ljubezni Oče kaznuje sina za storjeno napako, pa mu pravi: - Ker te imam rad, sem te kaznoval. - Takšne močne ljubezni si pa ne zaslužim, ves v solzah odvrne sin. Nasvet Kmet Jure pravi prijatelju: - Kupil sem bikca, je rad, vode pa nikakor noče piti. - To pa res ni kaj takega. Če noče piti, imam predlog. - Res, povej! - Gasilsko čelado mu natakni na glavo. Z.Š. 13/95-33 Objave Kupim samo računalnik brez monitoija in tipkovnice: 386 DX 40, 4Mb RAM, 80 Mb disk, VGA, po možnosti 3,5” floppy disk. ® 20 342 Družine južnoameriških činčil ugodno prodajamo. Nudimo kooperacijsko pogodbo, garantiramo odkup živali in strokovno pomoč pri vzreji. ® 062 778 123. Prodam PC 386 SX 33 Mhz VGA, čmobeli monitor, oba disket-nika, joistick, miška: cena 550 DEM. ® 41 823. Ugodno prodam Zastavo 101, letnik 1987, reg. do 12.6.1996, možnost kredita. Uroš Marsel, Ob Meži 28, Prevalje Prodam Volkswagen hrošč, letnik 1975, ugodna cena. ® 56 100 DOMINO Pri nas si lahko izposodite vse vrste poročnih oblek z vsemi pripadajočimi dodatki. Delovni čas: Po - pe .: 900 do 1800 sobota: 900 do IB00 Janka Ulriha 40, Pesje pri Velenju ® 063 857 379 (H&!?[]© M 0 ©UdfllDQ® QW5S® Čečovje 6, Ravne, ®0602 20 342 Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje SALDOKONTIST, ekonomski tehnik, tri leta delovnih izkušenj kot saldokontist, delo na osebnem računalniku, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. LESNA TIP OTIŠKI VRH, 62373 Šentjanž pri Dravogradu. MONTAŽNA DELA V PE LJUBNO. NK delavec, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. ISKRA FERITI d.o.o.. Stegne 29, Ljubljana (061)576-928 PE Ljubno. PRODAJALEC - POSLOVODJA, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. PLANINŠIČ d.o.o. Trgov, in avtoserv. podjetje. Mladinska 1, Vuzenica (0602) 64-403. MONTAŽA TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV, elekt. elektronik ali ITT monter, vozniški izpit B kategorije, starost 22 - 30 let, dva meseca poskusno delo, za nedoločen čas, rok prijave 30 dni. ODZIV d.o.o., Na produ 45a, Prevalje, PE Janeče 3, Ravne. DELAVEC V SKLADIŠČU, izpit B kategorije, izpit za viličarja, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. TP JAMNICA, Trg 40, Prevalje. ČISTILKA, NK delavka, za določen čas, rok prijave 8 dni. DINAMIK d.o.o., Trg svobode 17, Ravne na Koroškem (0602) 20-363. UČITELJ GLABENE VZGOJE, predmetni učitelj glasbe, delovni čas 11 ur na teden, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. OŠ JURIČEVEGA DREJČKA, Čečovje 24, ravne na Koroškem. DELOVODJA VZDRŽEV. ELEKTRONIKE, elektrotehnik za industrijsko elektriko, tri leta delovnih izkušenj, za rok 6 mesecev, rok prijave 8 dni. JOHNSON CONTROLS, Pod gradom 1, Slovenj gradeč (0602) 42-611. VODJA RAČUNOVODSTVA, ekonomist, vozniški izpit B kategorije, pasivno znanje angleščine, za 12 mesecev, rok prijave 8 dni. SPOT d.o.o., Vorančev trg 3, Slovenj Gradec (0602) 43-875. ČISTILKA, za 12 mesecev, rok prijave 8 dni. OŠ ANTON AŠKERC Velenje. DELO PRI STROJU, III. ali IV. stopnja - oblikovalec kovun ali podobno, starost 18 do 30 let, za 12 mesecev. SKAZA MARTINA Plastika, Selo 17, Velenje. SALDOKONTIST, ekonomski tehnik, tri leta delovnih izkušenj kot saldokontist, delo na osebnem računalniku, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. LESNA TIP OTIŠKI VRH, 62373 Šentjanž pri Dravogradu. Pričakovanje bogate ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav Mnogi se za rentno zavarovanje odločijo takrat, ko sredi poti pogledajo naprej. Kaj še skriva življenje? Kakšne radosti me še čakajo? Si jih bom znal vzeti? Si jih bom lahko privoščil? Z rentnim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav so odgovori na ta vprašanja jasni. Rentno zavarovanje vam daje premišljeno možnost, da povečate svojo pokojnino in zato brezskrbneje pričakujete prihodnje dni. Dni prijaznega počitka, sproščenega veselja, zanimivih stvari, za katere danes nimate časa. Pričakovanje jeseni. Zakaj ne bi bilo to pričakovanje bogate jeseni? zavarovalnica triglav [p®K]ffl©s^ kb au: " tobak ET PI IA(Y,K KOZMETIKA, PARFUMI NAKIT IN ZLATO ^ ČOKOLADA, BONBONI IGRAČE e»* ŠPORTNI ARTIKLI MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST gostinstvo Vabljeni! ZLATARNA CELJE BOUTIQUE PRIZMA O GALERIJA PRIZMA Trg 4. julija 43 O Glavni trg 29 Dravograd Slovenj Gradec Tel.: 84 - 739 o Tel.: 42 - 861 ročne ure "LORENZ" izdelki iz kristala in kristalina izdelki iz domače in umetne obrti umetniške slike PO VASI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST ■=> ■=> <^> O: O: ■=>[ VELIKA PONUDBA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA ZLATI NAKIT TUDI DO 30% POPUSTA uhani od prstani od verižice od obeski že za 2.400.00 SIT 6.700.00 SIT 4.800.00 SIT 1.050.00 SIT PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE