ANDREJ ŠALEHAR Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz Ivančna Gorica, Rodica, 2018 Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Ivančna Gorica, Rodica, 2018 Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz Avtor in urednik: Andrej Šalehar Lektoriranje: Roman Rozina Prevodi izvlečkov in povzetka: Alkemist, prevajalske storitve, d. o. o. Branje rokopisov: France Baraga, Primož Debenjak Prevodi: Doris Debenjak, Andrej Šalehar, Miha Genorio Fotografije: Andrej Šalehar Raziskave: Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Strokovni pregled: Anton Tomec Tehnična urednica: Maja Lampret Financiranje: Občina Ivančna Gorica Založnik: Zavod Prijetno domače Tisk in oblikovanje: PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o. Leto izdelave: 2018 Kraj izida: Ivančna Gorica Cena: 16 EUR Naklada: 500 izvodov Slika na naslovni strani: Grad Podsmreka s čebelnjaki (1875) CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 638.1(497.4)(091) 929.52Rothschütz ŠALEHAR, Andrej Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz / [besedilo, fotografije] Andrej Šalehar ; [prevodi Alkemist ... et al.]. - Ivančna Gorica : Zavod Prijetno domače, 2018 ISBN 978-961-94308-3-5 294742528 Ob 150. obletnici ustanovitve prvega Kranjskega trgovskega čebelnjaka na gradu Podsmreka pri Višnji Gori Kazalo Knjigi na pot ............................................................................................................................ 5 Brez čebel ne bo življenja ......................................................................................................7 Spremna beseda ......................................................................................................................9 Izvleček ................................................................................................................................... 12 Abstract – The Carniolan bee and the beekeepers of the Rothschütz family ..............13 Abstrakt – Krainer Biene und die Imker der Familie Rothschütz ................................. 14 1. Slovensko čebelarstvo in čebelarji družine Rothschütz ..........................................15 2. Družina Rothschütz in biografija Emila Rothschütza ............................................ 17 3. Nova vas pri Radečah, prva objava o kranjski čebeli in pomen za njeno ohranitev, pričetki trgovine s kranjskimi čebelami ................................. 23 4. Ustanovitev Kranjskega trgovskega čebelnjaka, čebelar Jakob Portmann, sodelavec Alojzij Toman, izvor, nakupi in vzreja kranjske čebele ......................... 32 5. Zapisi o kranjski čebeli, trgovina s kranjsko čebelo in čebelarsko opremo, ceniki in oglasi ..............................................................................................47 6. Sodelovanje Emila Rothschütza z dr. Pollmannom, znanstveno poimenovanje, priznanje in vpis kranjske čebele v sistematiko medonosnih čebel ........................................................................................................67 7. Kranjska kmetijska družba in pospeševanje čebelarstva – predlogi in delo Emila Rothschütza ..........................................................................77 8. Po sledeh zapuščine čebelarjev Rothschütz .............................................................97 9. Zbor čebelarjev v Salzburgu (1872) ........................................................................... 101 10. Ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo .........................................104 11. Predlog za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1873–1874) .....121 12. Slovenska čebela ............................................................................................................132 13. Die Krainer Biene ......................................................................................................... 136 14. Imkers Rundschau (Čebelarski razgledi) ..................................................................... 143 15. Prispevki k bibliografiji čebelarjev družine Rothschütz .......................................149 16. Spominska plošča Emilu Rothschützu na mestni hiši v Višnji Gori ...................183 17. Zaključki in sklepi ...................................................................................................... 188 18. Povzetek – Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz ..............................190 18. Summary – The Carniolan Bee and the Beekeepers of the Rothschütz Family ...................................................................................................... 193 18. Zusammenfassung - Krainer Biene und die Imker der Familie Rothschütz ............................................................................................. 197 19. Dodatek – Rothschützeva sorta krompirja, odporna na krompirjevo gnilobo .............................................................................................201 20. Zahvala .........................................................................................................................203 Knjigi na pot … Občina Ivančna Gorica ima številne naravne in kulturne danosti. Imamo čudovite kraje z izjemno kulturno dediščino. In imamo tisto nekaj več – ljudi s srcem in pripadnostjo. Ljudi s sposobnostmi in ki jim je mar. Eni takšnih so naši čebelarji. Njihova vloga in delo pri skrbi za čebele sta izjemna – tako, kot je izjemna zapuščina Emila Rotschütza. V Podsmreki pri Višnji Gori je imel svoje čebelarsko podjetje, njegovo strokovno in organizacijsko delo pa je pomembno za celotno slovensko čebelarstvo. Po njegovi zaslugi je po celem svetu zaslovela kranjska čebela kot skromna, delavna, odporna ter prilagodljiva vrsta. Številne podrobnosti in zanimivosti so opisane v pričujoči knjigi. Odkar pomnim, je čebela simbol vztrajnosti, modrosti in izjemne organiziranosti. Je žlahtna metafora za velika prizadevanja in dosežke človeka. Kranjska čebela ali sivka, kakor jo mnogi imenujejo, je s svojo marljivostjo in pridnostjo zgled mno- gim. O vplivu naše kranjske čebele priča tudi Kranjska čbelica, drugi slovenski pesniški almanah, katerega urednik je bil naš rojak, Miha Kastelic. Tako ni naklju- čje, da imamo v občini knjižni kljub Kranjska čbelica, ki pridno dela na branju. Zaradi vsega naštetega še toliko bolj čutim dolžnost, da Občina Ivančna Gorica podpre pričujoče delo, ki razkriva bogate zasluge čebelarjev družine Rothschütz za slovensko čebelarstvo in nenazadnje pomeni pomemben doprinos k ohranjanju dediščine naših krajev. Zahvaljujem se avtorju, dr. Andreju Šaleharju, za neprecenljiv trud, ki ga je vložil v to delo in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je to delo ugledalo luč sveta. Tebi, spoštovani bralec, pa prijetno branje. Na nas je, da dediščino družine Rotschütz spoštljivo ohranjamo. Naj nam bo pri tem kranjska čebela s svojo marljivostjo svetel zgled. Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica 5 6 Brez čebel ne bo življenja V Sloveniji imamo zelo znano Slakovo pesem, ki je »ponarodela« in jo zna »zamr- mrati« skoraj vsak Slovenec. Refren gre tako: »Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar.« Čebela, tako majhna in tako zelo pomembna. Ali se danes velikega pomena čebele sploh zavedamo? Prepričan sem, da v veliki večini ne ali najmanj premalo! Še mi čebelarji vse prepogosto pozabljamo, kaj je osnovno poslanstvo medonosnih čebel. Prevečkrat »pod- ležemo« pritiskom sodobnega sveta po želji izkoristiti vse in še več, tudi od čebele. Pa vendarle smo čebelarji skoraj edini, ki skrbimo za ohranjanje medonosne čebele ter opozarjamo javnost na njihov pomen in ogroženost ter s tem svojemu planetu omogočamo prav poseben servis – servis opraševanja, ki je v veliki večini sveta še vedno brezplačen in ki ga velika večina ljudi sploh ne vidi ter se ga zato niti malo ne zaveda. Treba je poudariti, da medonosna čebela seveda ni edina opraševalka in da so zelo pomembni tudi drugi opraševalci (čmrlji, samotarske čebele, muhe, metulji, ptiči, netopirji …), vendar pa je medonosna čebela najpo- membnejša med njimi. Brez opraševanja skoraj ni zelenja, ni cvetenja, ni velike večine HRANE! Kdor se pomena čebel zaveda, ve, da je »kraljica« živali naša mala pridna ČEBELA! Misel, da najprej izumrejo čebele, kmalu zatem pa je na vrsti tudi človek, je po mojem mnenju popolnoma na mestu. Sam to utemeljujem s tem, da če okolje ni primerno za življenje čebele, kmalu ne bo niti za druga živa bitja na tem planetu. Drži, da je človek med njimi najbolj prilagodljiv, vendar če na planetu ne bo živih bitij, potem tudi človeka ne bo. Prav SVETOVNI DAN ČEBEL je namenjen temu, da se bomo najmanj enkrat letno spomnili pomena čebel in tudi drugih opraševalcev, predvsem pa pogledali vase, da nehamo s svojimi nespametnimi ravnanji — uničevati čebele in druge opraševalce ter s tem celotno verigo življenja na svetu. Svetovni dan čebel mora postati gibanje za ohranjanje našega planeta – zelenega, cvetočega in predvsem takega, da bodo lahko vsi ljudje imeli hrano! Brez čebel hrane ne bo! Čebelam je treba zagotoviti tako okolje, da bodo lahko preživele in opravljale svoje osnovno poslanstvo – opraševanje! 7 Čebelarstvo je posebno poslanstvo, čebelarji smo ambasadorji zdravega načina življenja in skrbi za čisto okolje. Včasih bi si čebelarji zaslužili tudi besedo HVALA. HVALA, ker opravljamo to plemenito dejavnost! Naj vsem v ušesih zveni pesem: »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice …« Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije 8 Spremna beseda Pričujoča knjiga ponovno razkriva, da ima slovensko čebelarstvo pestro pot razvoja in bogato ter ugledno zgodovino. O njem je v Slavi Vojvodine Kranjske obširno pisal Valvasor s poudarkom na razširjenosti, veščini in gospodarskem pomenu čebelarstva na Kranjskem. V dobi razsvetljenstva v drugi polovici 18. stoletja je nastopila zlata doba našega čebelarstva, ki jo s svojimi deli zaznamujejo Peter Pavel Glavar, Anton Janša, Giovani Antonio Scopoli, Anton Humel in Matej Furlan, ki so veliko prispevali v zakladnico slovenskega in svetovnega čebelarstva. Med prvimi na svetu so opisali pri preprostih slovenskih čebelarjih poznano praho čebeljih matic, način prevažanja čebel na pašo in nakladni način čebelarjenja v kranjskem panju. Prvič in podrobno so opisali stanje v kranjskem čebelarstvu s predlogi za izobraževanje čebelarjev, zakonodajo in šolo ter strokovno čebelarsko čtivo v slo- venskem jeziku. Slovenec je postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, pridobili smo prvo slovensko čebelarsko knjigo, pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu ter poučevanje v slovenskem jeziku, in še bi lahko naštevali. Te prido- bitve so posredno in tudi neposredno vplivale na ustanovitev dunajske čebelarske šole in tudi izdajo čebelarskega patenta leta 1775. Podobna zlata doba je v slovenskem čebelarstvu nastopila pred sto petdesetim leti, ko je bil ustanovljen prvi Kranjski trgovski čebelnjak na gradu Podsmreka pri Viš- nji Gori. Ustanovili so ga čebelarji družine Rothschütz, ki so na ta način široko odprli trgovino s kranjskimi čebelami in čebelarsko opremo ter prispevali k širje- nju kranjske čebele v Evropi in svetu. Začetnik je bil dr. Philipp Rothschütz, ki je leta 1856 kupil graščino Nova vas pri Radečah, kjer je bil tudi čebelnjak. Opazil je, da so tu čebele drugačne, kot so nem- ške, ki jih je poznal. Leta 1857 je dr. Philipp Rothschütz v reviji Bienen-Zeitung objavil sestavek Aus Unterkrain (Z Dolenjskega), kjer je opisal našo čebelo, ki je bila v pripisu uredništva k članku poimenovana Krain‘sche Biene (kranjska čebela). Z objavo sestavka Aus Unterkrain se je pričela cvetoča trgovina s kranjsko čebelo širom po Evropi. Vpeljal jo je dr. Philipp Rothschütz in z velikim uspehom nadaljeval njegov sin Emil. Na gradu Podsmreka so gojili kranjske čebele in jih kupo- vali tudi na tedanjih čebelarskih sejmih (v Kranju in vasi Studenec pri Igu), pri čebelarju Porenti v Bohinju, v Kanalski in Zgornjesavskih dolinah, po Dolenjskem in drugod po Sloveniji, kjer so gojili čisto kranjsko čebelo. Trgovanju s kranjsko čebelo so se kmalu pridružili drugi kranjski čebelarji, med njimi graščak Franc Langer iz Poganic pri Novem mestu (1870) in Mihael Ambrožič iz Mojstrane pri Dovjem (1872). Vsa pozornost je bila usmerjena na našo domačo kranjsko čebelo in njeno čistost. To je nedvomno preprečilo večji pohod italijanske čebele v naših krajih. Emil Rothschütz je bil na področju čebelarstva zelo razgledan in izobražen, kar mu je omogočalo, da je o kranjski čebeli napisal številne in poglobljene stro- kovne objave ter tako odločilno prispeval k njenemu priznanju. Sodeloval je tudi 9 z docentom za čebelarstvo, dr. Augustom Pollmannom, na kmetijski akademiji v Poppelsdorfu, ki je zapisal: »Najlepše kranjske čebele pošilja baron Rothschütz.« Znanstveno ime za kranjsko čebelo Apis mellifica carnica je bilo prvič zapisano leta 1875 v prvi knjigi dr. Pollmanna, še obširneje pa jo je predstavil v svoji drugi knjigi leta 1879. Takrat je bila kranjska čebela dokončno priznana in kot podvrsta vpisana v sistematiko medonosnih čebel. Njeno zdajšnje znanstveno ime je Apis mel- lifera carnica, Pollmann 1879. To je najpomembnejši doprinos čebelarjev družine Rothschütz slovenskemu čebelarstvu. Emil Rothschütz je bil član Kranjske kmetijske družbe. Zastopal jo je na števil- nih tujih in domačih razstavah čebelarske opreme in kranjskih čebel ter na čebe- larskih zborovanjih. Prejel je številna priznanja in odlikovanja, tudi na svetovnih razstavah na Dunaju (1873) in v Parizu (1878). Njegov je tudi predlog za premije ljudskim učiteljem čebelarjem. Kranjski kmetijski družbi je predlagal ustanovitev čebelarske šole na gradu Podsmreka pri Višnji Gori in zanjo napisal podroben pro- gram. Kljub velikemu zanimanju predvsem učiteljev njegov predlog ni bil uresni- čen, ker niso bila odobrena zaprošena sredstva za postavitev učnega čebelnjaka in za štipendije za slušatelje. Skupaj z duhovnikom Josipom Jeričem in posestnikom ter odvetnikom dr. Razla- gom je dal pobudo ter tudi soustanovil (30. julija 1873) Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, ki mu je predsedoval v letih 1873–1875. Z ustanovitvijo društva sta pričeli izhajati reviji Slovenska čebela (1873–1882) in Die Krainer Biene (1873–1875), ki jo je tudi urejal. V letih 1890–1893 (1–6) je družina čebelarjev Rothschütz na gradu Podsmreka pri Višnji Gori v samozaložbi izdajala revijo Imkers Rundschau. Pomembna je tudi njihova druga publicistična dejavnost. V njihovo bibliografijo je uvrščenih 21 mono- grafij in tiskov (skupaj s ponatisi) in 177 objav v periodičnih publikacijah. Odkrita so bila tudi malo poznana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli ….). Posebno brošuro Imkers Rundschau naj bi izdajali enkrat letno, a še ni najdena. Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz izdajali po letu 1866 vsako leto, nekatera leta tudi četrtletno ter tudi v drugih jezikih. Čebelarji družine Rothschütz, ki so bili tudi umni kmetovalci (Rothschützeva sorta krompirja), imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. So začetniki trgovine s kranjsko čebelo in tako so neposredno vplivali na ohranjanje njene čistosti. Njihova zasluga je v strokovni in vsestranski popularizaciji kranjske čebele ter posredovanju genskega materiala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana in vpisana v zoološko sistematiko medonosnih čebel kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica, Polmann 1879. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Najzaslužnejši je EMIL ROTHSCHÜTZ, ki bi ga lahko imenovali tudi OČE KRANJSKE ČEBELE. 10 Čebelarji družine Rothschütz so bili sposobni gospodarstveniki in trgovci, vendar pa za slovensko čebelarstvo pomenijo veliko več. Njihova zasluga je, da lahko kranjsko čebelo poimenujemo naša čebela, da se tudi danes zavedamo njene neprecenljive vrednosti, njenih odličnih lastnosti, odgovornosti za njeno ohranja- nje in vzdrževanje zanjo primernih življenjskih pogojev. Zato gre prav čebelarjem družine Rothschütz zasluga, da smo v drugi polovici devetnajstega stoletja imeli drugo zlato dobo slovenskega čebelarstva. Velika zahvala gre avtorju knjige, zasl. prof. dr. Andreju Šaleharju, ki nam s svojim poglobljenim, sistematičnim in vztrajnim raziskovanjem razkriva manj znane oz. skoraj pozabljene osebnosti slovenskega čebelarstva, njihova dela in doprinos k našemu in svetovnemu čebelarstvu. Avtorju se tudi osebno zahvaljujem za zaupa- nje in sodelovanje, da sem mogel napisati to spremno besedo. Anton Tomec 11 Izvleček Izvleček Čebelarji družine Rothschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. Objavili (1857) so prvi opis kranjske čebele, v katerem je tudi prvič poimenovana, in jo pričeli izvažati. Ustanovili so prvi Kranjski trgovski čebelnjak (1868). Tako so na široko odprli trgovino s kranjskimi čebelami in čebelarsko opremo ter prispevali k širjenju kranjske čebele v Evropi in svetu. Vsa pozornost je bila usmerjena na našo domačo kranjsko čebelo in njeno čistost. To je nedvomno preprečilo večji pohod italijanske čebele v naših krajih. Emil Rothschütz je bil od leta 1865 član Kranjske kmetijske družbe in veliko je prispeval k pospeševanju slovenskega čebelarstva. Skupaj z duhovnikom Josipom Jeričem in s posestnikom ter odvetnikom dr. Razlagom je dal pobudo ter tudi soustanovil (1873) Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, ki mu je predsedoval v letih 1873–1875. Z ustanovitvijo društva sta pričeli izhajati reviji Slovenska čebela (1873–1882) in Die Krainer Biene (1873–1875). Izdelal je predlog in program za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1873, 1874), kar pa ni uspelo. Sodeloval je s tujimi strokovnjaki na področju čebelarstva. Še posebej je pomembno njegovo sodelovanje z doc. dr. Pollmannom na kmetij- ski akademiji v Popelsdorfu, ki je dal leta 1875 kranjski čebeli znanstveno poimenovanje: APIS MELLIFICA CARNICA. Posredoval mu je kranjske čebele in tako prispeval k vpisu kranjske čebele v sistematiko medonosnih čebel (1879). V letih 1890–1893 (1–6) je družina čebelarjev Rothschütz na gradu Podsmreka pri Višnji Gori v samozaložbi izdajala revijo Imkers Rundschau (Čebelarski razgledi). Pomembna je tudi njihova druga publicistična dejavnost. Njihova bibliografija obsega 21 monografij in tiskov (skupaj s ponatisi) in 177 objav v periodičnih publikacijah ( Bienenzeitung – 28 objav, Slovenska čebela – 37 objav, Die Krainer Biene – 46 objav, Imkers Rundschau – 53 objav, druge serijske publikacije – 13 objav). Odkrita so bila tudi malo poznana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli …). Posebno brošuro Imkers Rundschau naj bi izdajali enkrat letno, a je še nismo odkrili. Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz izdajali po letu 1866 vsako leto, nekatera leta tudi četrtletno, ter tudi v drugih jezikih. Zaslugi članov družine Rothschütz sta predvsem strokovna in vsestranska popula- rizacija kranjske čebele ter posredovanje genskega materiala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Čebelarjem družine Rothschütz gre zasluga, da smo imeli v drugi polovici devet- najstega stoletja drugo zlato dobo slovenskega čebelarstva. Ključne besede: kranjska čebela, prvi opis, poimenovanje, čebelarji družine Rothschütz, Podsmreka pri Višnji Gori, Kranjski trgovski čebelnjak, trgovina, dr. Pollmann, znanstveno poimenovanje, publicistična dejavnost. 12 Abstract The Carniolan bee and the beekeepers of the Rothschütz family The beekeepers of the Rothschütz family were pioneers in naming, establishing, promoting and spreading recognition of the Carniolan bee. They published the first description of the Carniolan bee (1857), which also included the first scientific naming, and they began to export it. They also established the Carniolan Commercial Apiary (1868). Thus, they initiated the trade in Carniolan bees and beekeeping equipment, significantly contributing to the spread of Carniolan bees in Europe and throughout the world. All attention was centred on our local Carniolan bee and its purity. This undo-ubtedly prevented the wider spread of the Italian bee in our lands. Emil Rothschütz was a member of the Carniolan agricultural society from 1965 and contributed significantly to the promotion of Slovenian beekeeping. Together with the priest Josip Jerič and the landowner and lawyer Dr. Razlag, he started the initiative and co-founded (in 1873) the Carniolan Association for Prudent Beekeeping, which he presided over from 1873 to 1875. With the founding of the association, the Slovenska Čebela (1873-1882) and Die Krainer Biene (1873-1875) magazines were launched. He made a proposal and a curriculum for a school of apiculture in Podsmreka Castle near Višnja Gora (1873, 1874), which was, however, not successful. He worked with foreign experts in the field of beekeeping. He also cooperated with doc. Dr. Pollmann at the Agricultural Academy in Popelsdorf, who gave the Carniolan bee its scientific name in 1875: APIS MELLIFICA CARNICA. Rothschütz supplied the Carniolan bees to Pollmann and thus contributed to the enrolment of the Carniolan bee in the system of honey bees (1879). In the years 1890-1893 (1-6), the Rothschütz beekeeping family self-published a magazine called Imkers Rundschau (»Beekeepers' review«). Their other publicist activity is also important. Their bibliography includes 21 monographs and prints (together with reprints), as well as 177 publications in periodicals. (Bienenzeitung - 28 publications, Slovenska Čebela - 37 publications, Die Krainer Biene - 46 publications, Imkers Rundschau - 53 publications, other serials - 13 publications). Some less-known works were also discovered (Berichte über Krainer Biene ... - Reports on the Carniolan Honey Bee ...). The Imkers Rundschau brochure is supposed to have been published annually, but it has not yet been discovered. According to the bibliographic data in the preserved sales catalogues, the beekeepers of the Rothschütz family published it every year after 1866, and for some years also quarterly, as well as in other languages. The Rothschütz family can be attributed with the professional and all-round popula- rization of the Carniolan bee and the mediation of the genetic material on the basis of which our bees were recognized as an independent subspecies, Pollmann 1879. Its typical location is Carniola in present-day Slovenia. It is thanks to the Rothschütz family of beekepers that we have experenced a second golden age of Slovenian apiculture in the second half of the nineteenth century. Keywords: Carniolan bee, first description, naming, beekeepers of the Rothschütz family, Podsmreka near Višnja Gora. 13 Abstrakt/Abstract Krainer Biene und die Imker der Familie Rothschütz Die Imker der Familie Rothschütz hatten die führende Rolle in Bezug auf die Benennung, Einführung, Verbreitung und Anerkennung der Krainer Biene. Sie veröffentlichten (1857) die erste Beschreibung der Krainer Biene, in der diese erstmals erwähnt wird, und exportierten sie auch. Sie waren die Gründer des Krainer Handelsbienenstands (1868). Das waren die Anfänge des Handels mit Krainer Bienen und den Requisiten für Bienen- züchter, die zur Verbreitung der Krainer Biene in und außerhalb von Europa beigetragen haben. Die gesamte Aufmerksamkeit richtete sich auf unsere heimische Krainer Biene und ihre Reinheit. Diese hat zweifellos einen größeren Ansturm der italienischen Biene in unsere Regionen verhindern können. Emil Rothschütz war seit dem Jahre 1865 Mitglied der Krainer Landwirtschaftsgesellschaft und trug bedeutend zur Entfaltung der slowenischen Bienenzucht bei. Gemeinsam mit dem Priester Josip Jerič sowie dem Besitzer und Mitgründer Dr. Razlag gab er den Anstoß und war außerdem Mitgründer (1873) des Krainer Vereins für rationelle Imkerei, dessen Vorsitzender er in den Jahren 1873 – 1875 war. Infolge der Gründung des Vereins wurden die zwei slowenischen Zeitschriften „Slowe- nische Biene“ (Slovenska čebela) (1873-1882) und „Die Krainer Biene“ herausgegeben. Er schlug die Errichtung vor und schrieb das Programm für die Bienenzuchtschule auf dem Gut in Podsmreka bei Višnja Gora (1873, 1874), womit er jedoch scheiterte. Er arbeitete mit ausländischen Experten aus dem Bereich der Bienenzucht zusammen. Besonders wich-tig ist seine Zusammenarbeit mit dem Dozenten Dr. Pollmann auf der landwirtschaft- lichen Akademie in Poppelsdorf, der im Jahr 1875 die Krainer Biene auch mit dem wis-senschaftlichen Namen „APIS MELLIFICA CARNICA“ beschrieb. Er übermittelte ihm die Krainer Bienen und trug dazu bei, dass die Krainer Biene in das System der Honigbienen eingetragen wurde (1879). In den Jahren 1890 – 1893 (1–6) veröffentlichte die Imkerfamilie Rothschütz auf ihrem Gut in Podsmreka bei Višnja Gora im Selbstverlag die Zeitschrift „Imkers Rundschau“ (Čebelarski razgledi). Von Bedeutung ist auch ihre sonstige publizistische Tätigkeit. Ihre Biographie umfasst 21 Monographien und publizistische Artikel (mit Nachdrucken) sowie 177 Periodika. (Bienenzeitung - 28 Veröffentlichungen, Slowenische Biene (Slovenska čebela) - 37 Veröffentlichungen, Die Krainer Biene - 46 Veröffentlichungen, Imkers Rundschau - 53 Veröffentlichungen, weitere Serienpublikationen - 13 Veröffentlichungen). Außerdem wurden auch weniger bekannte Werke (Berichte über Krainer Biene … - Poročila o kranjski čebeli ….) enthüllt. Die Sonderbroschüre „Imkers Rundschau“ erschien angeblich einmal jährlich, doch konnte sie bislang noch nicht ausfindig gemacht werden. Den Bibliographieangaben in den aufrechterhaltenen Verkaufskatalogen zufolge gehen wir davon aus, dass sie von den Imkern der Familie Rothschütz nach dem Jahr 1866 jährlich, in einigen Jahren auch quartalsweise sowie in anderen Sprachen herausgegeben wurde. Die Verdienste der Mitglieder der Familie Rothschütz liegen vor allem in der fachlichen und allgemeinen Verbreitung der Krainer Biene sowie in der Vermittlung des genetischen Materials, auf dessen Grundlage die slowenische Biene als selbstständige Unterart Apis mellifera carnica, Pollmann 1879, anerkannt wurde. Ihre Typlokalität ist Krain, also das heutige Slowenien. Den Imkern der Familie Rothschütz ist es zu verdanken, dass wir in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts ein zweites goldenes Zeitalter der slowenischen Imkerei erlebten. Schlüsselwörter: Krainer Biene, erste Beschreibung, Benennung, Imker der Familie Rothschütz, Podsmreka bei Višnja gora, Krainer Handelsbienenstand, Handel, Dr. Pollmann, wissenschaftliche Bezeichnung, publizistische Tätigkeit. 14 1. Slovensko čebelarstvo in čebelarji družine Rothschütz V drugi polovici 18. stoletja, v času razsvetljenstva, je bila prva doba razcveta slovenskega čebelarstva. Takrat je bila aktivna skupina čebelarjev in raziskoval- cev čebelarstva v Sloveniji (Giovani Antonio Scopoli, Peter Pavel Glavar, Anton Janša, Matej Furlan in Anton Humel), ki so delovali v okolju, kjer je imelo čebe- larstvo večstoletno tradicijo (o tem je pisal že Valvasor leta 1689). Njihovi najpomembnejši doprinosi k slovenskemu in svetovnemu čebelarstvu: praha matice, čebelnjak, kranjski panj, poslikavanje panjskih končnic, odvzem medu in voska, paša čebel, odvzem pridelkov brez moritve čebel, prvi strokovni opis kranjskega čebelarstva s predlogi za izobraževanje čebelarjev, zakonodajo in šolo, strokovno čtivo v slovenskem jeziku, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, prva slovenska čebe- larska knjiga, slovensko čebelarsko izrazje, pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo na Kranjskem, prva čebelarska šola na Kranjskem in poučevanje v slovenskem jeziku, prva čebelarska bratovščina (Rodine 1781)1 … Vse to je posredno in tudi nepos- redno vplivalo na ustanovitev dunajske čebelarske šole, na svetovno čebelarjenje in izdajo čebelarskega patenta leta 1775. V letih od 1800 do 1850 smo dobili tri slovenske čebelarske knjige. Jurij Jonke je o kranjskem čebelarstvu nekaj let (od leta 1846 do 1852) poročal v tedanji reviji Bienen-Zeitung. Slovensko čebelarstvo je leta 1854 spodbudila odredba dunajske vlade, da morajo učitelji na podeželju čebelariti in učence o tem učiti ter spodbu-jati k čebelarjenju. Leta 1857 smo dobili inštrukcije za poučevanje čebelarstva za učitelje ljudskih šol na kmetih, ki jih je napisal Jurij Jonke. Učitelji so postali glavni pospeševalci čebelarjenja in z razdeljevanjem panjev ter premij se jim je pridružila Kranjska kmetijska družba. Leta 1857 je dr. Philipp Rothschütz v reviji Bienen-Zeitung objavil sestavek Aus Unterkrain ( Z Dolenjskega), kjer je opisal našo čebelo, ki je bila v pripisu uredni- štva k članku poimenovana Krain‘sche Biene (kranjska čebela). To je prvi korak čebelarjev družine Rothschütz v slovensko čebelarstvo, ki so ga vse do leta 1909 močno spodbujali in vplivali na njegov razvoj. Z objavo tega članka se je začela tudi trgovina s kranjsko čebelo, ki je za več desetletij znatno zaznamovala doga- janja in razvoj slovenskega čebelarstva. To je tudi prispevalo k ohranitvi kranjske čebele in preprečilo večji pohod italijanske čebele v naših krajih. Čebelarji dru- žine Rothschütz, še posebej Emil Rothschütz, so posredno zaslužni za vpis kranj- ske čebele v sistematiko medonosnih čebel, za ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo in še za številne druge napredne razvojne korake čebelarstva na Kranjskem. 1 Zaletel, Pavel. Prvo slovensko čebelarsko društvo. 97(1995)11, str. 304–306, Slovenski čebelar (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWPCY2RS – 24. 12. 2017). 15 Veliko je napisanega in objavljenega o čebelarjih družine Rothschütz. O svojem delu so pisali tudi sami. V zadnjih letih pa so bila izdana dela, ki so vsa dosegljiva na Digitalni knjižnici Slovenije: 1. Zapisi o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879 (elektronski vir – 2010)2 2. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska (zbornik – 2011)3 3. Prispevki k bibliografiji čebelarjev družine Rothschütz (elektronski vir – 2011, 2017)4 4. Poučevanje čebelarstva na Kranjskem (monografija – 2014)5 Vse več je dostopnih digitaliziranih virov, ki omogočajo neposredni dostop do informacij in objav. V načrtu je postavitev spominske sobe čebelarjem družine Rothschütz v bodočem čebelarskem muzeju v Višnji Gori. Njihovo delo na podro- čju slovenskega čebelarstva smo ponovno raziskali in predstavljamo ga v tej študiji. 2 Šalehar, Andrej, Gregori, Janez. Zapisi o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879. Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2010 (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VQOIPPOA – 27. 12. 2017). 3 Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Groznik, Pavel, Koželj, Anton, Šivic, Franc. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. 2011, 103 strani (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVXAJVHP – 27. 12. 2017). 4 Šalehar, Andrej, Šivic, Jasmina. Prispevki k bibliografiji. 2017, 45 strani (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:DOC-1LHZJOLW – 27. 12. 2017). 5 Šalehar, Andrej. Poučevanje čebelarstva na Kranjskem. 2014, 151 strani (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:DOC-GERFHPW7 – 27. 12. 2017). 16 2. Družina Rothschütz in biografija Emila Rothschütza 2.1. Družina Rothschütz Preinfalk (2006)6 je raziskoval družino barona Roschütza s Podsmreke pri Višnji Gori v luči afere, ki je izbruhnila koncem 19. stoletja in je povezana z njihovim prisvajanjem plemstva (oče Filip). Za predstavitev družine bomo uporabili obja- vljeni rodovnik: Preinfalk, 2006, str. 102 Kje je oče Filip rojen, ni poznano; ugiba se, da izvira iz okolice Dolenjskih Toplic. Spretno je ponaredil dokumente in si pridobil plemiško poreklo. Večino svojega življenja je preživel v Šleziji. Postal je častni doktor filozofije in častni član večih znanstvenih družb. V zapisu Verein zur Hebung der Bienenzucht (1873)7 je podatek, da je bil docent za čebelarstvo na univerzi v Breslavu. Leta 1835 se je poročil s plemkinjo Frideriko Petronelo Hungs. V zakonu se je rodil kot edinorojenec Emil Rothschütz, ki je bil krščen kot baron. Po ženini smrti leta 1874 se je drugič poro- čil leta 1877 z Ano Marijo Suwald in v tem zakonu sta se rodili hčerki: Šarlota in Eleonora. Leta 1856 je kupil gradič Nova vas pri Radečah, kjer je bil tudi čebelnjak 6 Preinfalk, Miha. Družina Roschütz – baroni, ki to niso bili. 54(2006)1, str. 95–104, Kronika (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP87LCZ4 – 17. 10. 2017). 7 Verein zur Hebung der Bienenzucht. str. 187. V: Stoehr, Hans Adam. Allgemeines deutsches Vereins- -Handbuch. Frankfurt 1873, 343 strani (http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/goToPage/ bsb11158942.html?pageNo=211 – 17. 11. 2017). 17 s kranjskimi čebelami. V reviji Bienen-Zeitung je leta 18578 objavil članek Aus Unterkrain ( Z Dolenjskega), kjer je opisana in poimenovana kranjska čebela. Po odkritju prevare s plemiškim poreklom je bil v zaporu, kjer je leta 1889 naredil samomor. Čebelarji družine Rothschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavi- tvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. 2.2. Emil Rothschütz Wiener Landw. Zeit., 1882, str. 1899 Emil Rot(h)schütz (Roschütz, Rožič)10 11 12 13 (v nadaljevanju R.), čebelar, veletrgovec s čebelami, je bil rojen 7. avgusta 1836 v Aachenu. Po končanem študiju kmetijstva se je leta 1856 stalno naselil na Kranjskem, na očetovo graščino Nova vas pri Radečah na Dolenjskem, ki jo je sin Emil prevzel leta 1859. Istega leta se je poročil z grofico Antonijo Lichtenberg. Rodilo se jima je deset otrok (glej rodovnik zgoraj).14 Leta 1866 se je družina preselila na grad Podsmreka pri Višnji Gori, ki ga je podedovala žena. 8 Roschütz, Ph. Aus Unterkrain. 19(1857)13, str. 225–227, Bienen-Zeitung (https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?view=image;size=100;id=coo.31924060935263;q1=bienen-zeitung%20 1857;page=root;seq=241;num=225 – 24. 12. 2017). 9 Emil Freiher von Rothschütz. 32(1882)24, str. 190, Wiener Landwirtschaftliche Zeitung (http://anno.onb. ac.at/cgi-content/anno?aid=wlz&datum=18820325&zoom=33 – 19. 10. 2017). 10 Adamič, France. Naši velečebelarji. XCVII(1995)5, str. 149–151, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:DOC-8RVMCITQ – 19. 10. 2017). 11 Emil Rothschütz – Wikipedia (https://de.wikipedia.org/wiki/Emil_Rothsch%C3%BCtz – 19. 10. 2017). 12 Gregori, Janez. Čebelarji družine Rothschütz. CXIII(2011)2, str. 56–57, Slovenski čebelar (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VFNLH4G6 – 19. 10. 2017). 13 Rotschütz, Emil (1836–1909). Slovenska biografija (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi520220/ – 19. 10. 2017). 14 Prvi rezultati raziskave podatkov o družini Rothschütz, ki je v teku v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ter v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in jo vodi gospa Petra Peunik Okorn, kažejo, da je bilo rojenih 12 otrok. 18 Emil Rothschütz je nadaljeval s trgovino s čebelami. Leta 1865 je postal redni član Kranjske kmetijske družbe in veliko je prispeval k pospeševanju slovenskega čebelarstva. Leta 1868 je ustanovil prvi Kranjski trgovski čebelnjak. Tako je na široko odprl trgovino s kranjskimi čebelami in čebelarsko opremo ter prispeval k širjenju kranjske čebele v Evropi in svetu. Podjetje Kranjski trgovski čebelnjak je najbolj cvetelo v letih 1875–1900. V Podsmreki je na 300 m² površine postavil preko tisoč panjev, izboljšal stare in izumil nove panje. Po vsem svetu je razposlal nad 100.000 raznovrstnih živih panjev, izdeloval čebelarsko opremo in potrebščine, veliko tega je izumil sam. Razširjal in izpopolnjeval je obrat z mizarskimi in s kleparskimi delavnicami (zaposlil je do 35 delavcev). Leta 1909 je Podsmreko in podjetje kupil industrialec P. Majdič. Dejaven je bil tudi kot umni kmetovalec. Bil je uspešen pridelovalec in izvoznik lanu, posebne odporne sorte krompirja, poimenovane Rothschützev krompir, in novega načina pridelovanja boba. Njegov izum je tudi kravajec (droži, navadno v obliki hlebčkov – kranjski kvašeni hlebčki). To je vrsta suhega kvašenega testa, ki je sestavljen iz vinske droži in pro-sene moke. Skupaj z duhovnikom Josipom Jeričem in s posestnikom ter odvetnikom dr. Raz- lagom je dal pobudo ter tudi soustanovil (1873) Kranjsko društvo za umno čebe- larstvo, ki mu je predsedoval v letih 1873–1875. Z ustanovitvijo društva sta pričeli izhajati reviji Slovenska čebela (1873–1882) in Die Krainer Biene (1873–1875), ki jo je urejal. Izdelal je predlog in program za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Viš- nji Gori (1873, 1874), kar pa ni uspelo. Sodeloval je s tujimi strokovnjaki na področju čebelarstva. Še posebej je pomembno njegovo sodelovanje z doc. dr. Pollmannom na kmetijski akademiji v Popelsdorfu, ki je dal leta 1875 kranjski čebeli znanstveno poimenovanje: APIS MELLIFICA CARNICA. Posredoval mu je kranjske čebele in tako prispeval k vpisu kranjske čebele v sistematiko medonosnih čebel (1879). V letih 1890–1893 (1–6) je družina čebelarjev Rothschütz na gradu Podsmreka pri Višnji Gori v samozaložbi izdajala revijo Imkers Rundschau. Pomembna je tudi njihova druga publicistična dejavnost. Njihova bibliografija obsega 21 monografij in tiskov (skupaj s ponatisi) in 177 objav v periodičnih publikacijah ( Bienen-Zeitung – 28 objav, Slovenska čebela – 37 objav, Die Krainer Biene – 46 objav, Imkers Rundschau – 53 objav, druge serijske publikacije – 13 objav). Emil Rothschütz je napisal monografije pod skupnim naslovom Rothschütz‘ Illu- strirter Bienenzuchtsbetrieb (prevod: Rothschützev ilustrirani čebelarski obrat). Eni je dodana obsežna študija Die Krainer Biene und ihre Zucht ( Kranjska čebela in njena vzreja). Za slovensko čebelarstvo je še posebej pomembna monografija iz leta 1902: Br. Rothschütz‘ Die Volks und Mobilzucht der krainer Biene in der Heimat (prevod: Ljudsko in prevozno čebelarjenje s kranjsko čebelo v domovini). Odkrita so bila tudi malo poznana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli). Posebno brošuro Imkers Rundschau naj bi izdajali enkrat letno, a 19 je še nismo odkrili. Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz izdajali po letu 1866 vsako leto, nekatera leta tudi četrtletno ter tudi v drugih jezikih. Duša trgovine s kranjsko čebelo in čebelarsko opremo, razvoja postopkov čebe- larjenja in čebelarske opreme ter obsežne publicistične dejavnosti je bil Emil Rothschütz. Po čebelarskem znanju je bil med najpomembnejšimi tedanjimi evropskimi čebelarskimi strokovnjaki. S svojimi spisi in z neposrednim širjenjem je dvignil poznavanje in ugled kranjske čebele in slovenskega čebelarstva. Veliko zaslug ima, da je kranjska čebela zapisana v sistematiko medonosnih čebel. Wiener Landwirtschaftliche Zeitung (1882) ga je uvrstil v dvorano časti (Ehrenhalle) zaslu- žnih za kmetijstvo na Avstro-Ogrskem. Križaj (1901)15 je v sestavku Kranjska bučela poudaril: Umrl je 21. februarja 1909 v Podsmreki pri Višnji Gori, pokopan je na pokopališču pri farni cerkvi v Višnji Gori. Kje je njegov grob, se še vedno ugiba in išče. 15 Križaj, Jožef. Kranjska bučela. Geschichte der österreichischen Land- und Forstwirtschaft und Ihrer Industrie 1843–1893, Wien 1901, str. 197-200. 20 Laibacher Zeitung, 1909, str. 37416 16 Osmrtnica Emila Ravenegga. 124(1909)43, str. 374, Laibacher Zeitung (http://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:DOC-YFCKSLKI – 17. 10. 2017). 21 Grob Emila Rothschütza?, Višnja Gora, 23. 5. 2012 (foto: Andrej Šalehar) Iskanje groba Emila Rothschütza, Višnja Gora, 23. 5. 2012 (foto: Andrej Šalehar) 22 3. Nova vas pri Radečah, prva objava o kranjski čebeli in pomen za njeno ohranitev, pričetki trgovine s kranjskimi čebelami 3.1. Nova vas pri Radečah – čebelnjak s kranjskimi čebelami Dr. Philipp Roschütz je leta 1856 kupil gradič Zavrh v Dolah pri Litiji, imeno- van tudi Nova vas (Neudorf), kjer je bil tudi čebelnjak s kranjskimi čebelami (E. Rotschütz, 1892).17 Žnideršič (1932)18 piše, da je novi lastnik kmalu opazil, da se naše čebele razlikujejo od nemških ne le po zunanjosti, ampak tudi po drugih lastnostih. Neudorf (Zavrh)19 3.2. Prva objava o kranjski čebeli – Aus Unterkrain (1857)20 Zapisi o zgodovini kranjske čebele, še posebej slovenski, pogosto omenjajo objavo članka Aus Unterkrain ( Z Dolenjskega) iz leta 1857, ker je tu kranjska čebela podrobno opisana in neposredno poimenovana. Le redkokdaj pa je pri tem ome-njeno, da je avtor poslal uredniku v presojo tudi nekaj primerkov naših čebel. To 17 Rothschütz. Illustrirter Bienenzuchtbetrieb … Anhang: Die Krainer Biene …, Weixelburg 1892, 235 strani (http://digital.zbmed.de/urn/urn:nbn:de:hbz:38m:1-21088 – 20. 12. 2017). 18 Žnidaršič, Anton. Nekaj o eksportu naše čebele. 35(1932)10, str. 146–147, Slovenska čebela (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWC9B2SB – 20. 12. 2017). 19 Valvasor, J. V. Topographia Ducatus Carnioliae modernae. 1679 (https://commons.wikimedia.org/wiki/ Category:Engravings_of_Topographia_Ducatus_Carnioliae_modernae?uselang=de#/media/File:Valva-sor_-_Dvorec_Zavrh_(Neudorf).jpg). 20 V literaturi je pogosto pomotoma kot avtor te objave naveden Emil Rothschütz, ki pa ni imel dok-torskega naslova. Avtor je bil njegov oče Philipp. Čebelarji družine Rothschütz nastopajo pod različnimi priimki: Roschütz, Rotschütz, Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R… Prav tako v članku ni potrjena splošno veljavna trditev, da so bile čebele poslane z gradu Podsmreka pri Višnji Gori. 23 je temeljna objava o kranjski čebeli, saj označuje začetek njenega pohoda v svet ter začetek poti do njene uveljavitve in priznanja z vpisom v sistematiko medonosnih čebel. To objavo je leta 1958 obširno predstavil tudi Bukovec.21 3.2.1. Članek Aus Unterkrain V 19. številki 13. letnika leta 1857 je Bienen-Zeitung objavil članek Aus Unterkrain (Z Dolenjskega), ki ga je 17. junija 1857 na gradiču Neudorf napisal »Freiherr von Roschütz, Dr. Philos. und Herr auf Neudorf in Krain« (baron Roschütz, dr. filo- zofije in gospodar graščine Nova vas na Kranjskem).22 Prevod članka je objavljen v Slovenskem čebelarju.23 Naslovnica revije Bienen–Zeitung, kjer je objavljen sestavek Aus Unterkrain. Prevod članka »Gospod urednik! Odlični čebelar, naš spoštovani gospod župnik Jurij Jonke, zdajšnji pred-stojnik podružnice k. k. kmetijske družbe v Kočevju, je v Vašem cenjenem časopisu že prej včasih objavil novice o čebelarstvu iz naše dežele, ki ste jih zelo radi sprejemali. Ker ta gospod zdaj molči, Vam sporočam nekaj o tukajšnjem čebelarjenju, čeprav vem, da se z gospo-dom Jonkejem ne morem primerjati. Čebelarstvo so tu množično gojili že od nekdaj in oblast je spoznala, da je to za deželo pomembna gospodarska veja. Marija Terezija je leta 1779 prek k. k. kmetijske družbe razde-lila dobro konstruirane (to pomeni razstavljive) panje in vrsto let so za veliko število panjev razdeljevali premije. Leta 1836 je bilo izdano popularno navodilo za praktično čebelarjenje v slovenskem (domačem) jeziku z naslovom Krajnski čbelarček, ki ga je napisal nestor raci-onalnega gospodarstva, prej omenjeni gospod žup. J. Jonke. Leta 1844 je izšel v novi izdaji, tako da ga imajo v vseh vaseh ter hišah na Kranjskem. Na deželi je malo hiš brez čebel, to pa je dokaz, da mnenje gospoda Dzierzona, češ da ni strahu zaradi prenaselitve, izvira iz 21 Bukovec, Avgust. O naši nekdanji trgovini s čebelami. 60(1958)5/6, str. 121–124, Slovenski čebelar (http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAUE1NFC – 30. 12. 2017). 22 Roschütz, Ph. Aus Unterkrain. 19(1857)13, str. 225–227, Bienen-Zeitung (https://babel.hathitrust.org/cgi/ pt?view=image;size=100;id=coo.31924060935263;q1=bienen-zeitung%201857;page=root;seq=241;num=225 – 24. 12. 2017). 23 Šalehar, Andrej. Aus Unterkrain (Z Dolenjskega) – Bienen-Zeitung (1857). 112(2010)12, str. 396–398, Slovenski čebelar (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIFF8ZVY – 24. 12. 2017). 24 izkušenj. Celo tukajšnji navadni podeželan zna ravnati s čebelami tako kot izobražen kmet in zna iz tega pridobiti veliko koristi. Številni si znajo še povečati dobiček s tem, da vzamejo v oskrbo in najem tuje čebele. Tukajšnje lokalne razmere, mila klima, dovoljujejo, da julija po prvi žetvi posejejo še ajdo, ki ponavadi cveti med 15. avgustom in 8. septembrom in je izdatna čebelja paša. To pomaga tudi k slavi našega čebelarstva, ki verjetno pogosto na leto šteje sto tisoč panjev. Med je tu znatno cenejši kot v severni Nemčiji; tako stane stot včasih samo 20–25 f, cena voska pa je od 80–110 fl. za stot. Po izkušnjah pridelajo na panj 38 funtov medu in 2 funta voska na leto in uradno je ugoto-vljeno, da 100.000 panjev da povprečni letni pridelek 38.000 stotov medu in 2.000 stotov voska v bruto vrednosti 816.000 fl. Čebelarjenje po Dzierzonovi metodi sva, kakor je meni znano, preizkusila samo gospod župnik Jonke in jaz. Kakšne rezultate je ugotovil gospod Jonke, mi ni znano, ker stanujeva daleč narazen in nimam časti, da bi tega gospoda poznal osebno. Sam pa sem bil začuden nad tem, kako zelo s tem pridobijo čebele na moči in kako poseže v njihovo življenje. Žal nisem tako kot plemeniti baron von Berlepsch, ki mu kot nepoznani pošiljam pozdrav, dovolj praktik in teoretik, da bi lahko vsestransko sledil Dzierzonu. Poročilo sem posredoval samo sosedom in prijateljem. Pri tem sem se okitil s perjem Berlepscha in je šlo. Pozneje je bilo več ‚dzierzonarjev‘. Čebelam so dali več prostora, kot je bilo to v navadi doslej. Doz-dajšnji panji so sestavljeni izključno iz polcolskih deščic, dober laket (60–70 cm) dolgi in četrt lakta (15–20 cm) visoki. Verjetno začnejo čebele zaradi tega omejenega prostora rojiti že aprila in potem to nadaljujejo do julija. Medtem ko v severni Nemčiji dobijo pozne roje, so pri nas vse do začetka avgusta, ko začne cveteti ajda, zato imajo številni čebelarji raje pozne roje kot zgodnje, ker jih ni treba krmiti, kadar je vreme proti sredini avgusta ugodno. Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Že marca, ko sneg še kje leži, začnejo svoje delo in z neverjetno močjo prenesejo pogoste nenadne spremembe vremena. Samo pred velikim mrazom varujejo uboge pridne živalice v vetrovno zračnih bivališčih, skoraj nikjer tako kot v severni Nemčiji, čeprav je tukaj mraz, ker je Kranjska gorata dežela, pozimi hujši, kot bi človek verjel. Vse, kar je povedano za italijanske čebele, velja popolnoma enako za tukajšnje: neutrudne so v vsakem letnem času, dajo veliko rojev, kljub temu pa zberejo veliko medu in tako rekoč ne pikajo; najmanj lahko dam častno besedo, da me tu ni pičila nobena (?) čebela. Moram pa potrditi, da med tukajšnjimi in italijanskimi čebelami nisem našel nobene razlike v barvi. Pismu jih nekaj prilagam in prosim spoštovano uredništvo, da ugotovi morebitne razlike. Številni prijatelji iz Italije mi celo zagotavljajo, da tamkajšnje čebele ne prekašajo kranjskih pri hitri vremenski spremembi. Če pa želijo nekateri nemški čebelarji z nakupom tukajšnjih čebel narediti poskus, sem jim pripravljen ponuditi roko. En roj tukaj stane 5 fl ali 8,33 Rthlr. Za to ceno sem pripravljen spoštovanim interesentom dobro zapakirane poslati po železnici, če bodo nakazali vsoto na gospodarstvo v Neudorfu pri Ratschachu (Nova vas pri Radečah) na Dolenjskem.« 25 Urednik je pod črto pripisal: Prevod: » Prijazno priložene čebele so bile žal strte (popoln prah), tako da presoja, ali je kranjska čebela identična z italijansko ali ne, ni bila mogoča. Zaradi tega čimprej ponovite svojo pošiljko, če je mogoče z živimi primerki, in jih pošljite Dzierzonu ali Berlepschu, ki sta hitreje dosegljiva z železnico, tako da bo zanimivo vprašanje takoj rešeno. « Poimenovanje »KRANJSKA ČEBELA« je v članku » AUS UNTERKRAIN« zapisano v nemškem jeziku kot »DIE KRAINISCHE BIENE«. Opozoriti še velja, da v članku še posebej izstopa avtorjev zapis, »da v barvi nisem našel med tukajšnjimi in italijanskimi čebelami nobene razlike«. To ni v skladu z opisi kranjske čebele, kot jo je predstavil že Janša (1792),24 pa tudi drugi, ki so pisali o kranjski čebeli. Do zdaj še ni najden zapis, ki bi neposredno potrdil oziroma pojasnil, kako je dr. Roschütz izpolnil urednikovo naročilo. V Bienen-Zeitungu pa je bil leta 1859 objavljen njegov članek Aus Krain im Oktober 1858 25 ( S Kranjskega v oktobru 1858), iz katerega lahko razberemo, da je bila njegova ponudba kranjskih čebel za nemške čebelarje zanimiva in da je dobil veliko naročil. Zaradi dopolnjevanja lastnega čebelnjaka in vročega vremena, neprimernega za prevoz čebel, vseh ni mogel takoj izpolniti, zato je prosil za oprostitev zamude. Ta zapis pa sicer potrjuje začetke trgovine s kranjsko čebelo. Na članek Aus Unterkrain in na kranjsko čebelo so opozorili tudi v Algemeine Land-und Forstwirtschaftliche Zeitungu (1857).26 24 Janša, Anton, Goličnik, Janez (1792). Antona Janshaja zessarskiga zhebellarja Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDNTQLXE – 21. 7. 2017). 25 Roschütz, Ph. Aus Krain im Oktober 1858. 15(1859)2, str. 22, Bienen-Zeitung (http://reader.digitale- -sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10228429_00032.html). 26 Bienenzucht. 7(1857)47, str. 786–787, Allgemeine Land- und Fortswirthschaftliche Zeitung (http://anno. onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=alf&datum=18571121&seite=10&zoom=33 – 30. 9. 2017). 26 3.2.2. Pomen članka Aus Unterkrain za ohranitev kranjske čebele Jan Dzierzon, oče modernega čebelarstva, je leta 1853 na Nemško vpeljal italijan- sko čebelo, ki je postala med tamkajšnjimi čebelarji zelo priljubljena. O njej so veliko pisali in napisali strokovne monografije. Tudi na Kranjsko je o njej segel glas in na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe leta 1858 je Jonke, kakor pišejo Kmetijske in rokodelske novice (1858),27 predlagal: Iz razprave Jurija Jonkeja, 185828 Članek Aus Unterkrain je zbudil pri čebelarjih, še posebej pri nemških, veliko zanimanja. Raziskava objav o kranjski čebeli med letoma 1857 in 1879 (Šalehar in Gregori, 2010),29 od poimenovanja do priznanja, je potrdila, da ta članek zače- nja številne objave (skupaj 165) s podatki o preizkusih kranjske čebele v različnih 27 Letni zbor c. k. kmetijske družbe. 16(1858)20, str. 154, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H6EZ9VP – 30. 9. 2017). 28 Prispevek Jurija Jonkeja je v celoti objavljen v Mittheilungen der k.k. Landwirtschaft – Gesellschaft in Krain aus der Allgemeinen Versammlung am 5. Mai 1858. (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer. faces?doc=ABO_%2BZ228993605 – 20. 11. 2017). Prevod: prof. Doris Debenjak » Upokojeni župnik Jonke iz Črmošnjic takole ocenjuje italijansko čebelo: Komaj bi lahko danes našli čisto pristno italijansko matico, niti v Germaniji niti v Iliriji je ne bomo našli. Vse tako imenovane italijanske čebele so najbrž samo križanci, ki se v nekaj letih povsem izpridijo in postanejo čisto enake našim dosedanjim čebelam; kajti podnebje v Iliriji ne ustreza njihovi nežni naravi tako kot veliko milejše podnebje v Italiji, kar očitno potrjuje gospod baron von Berlepsch v Seebachu v Turingiji, ki je nedvomno eden najbolj slavnih vzrejevalcev čebel, s tem da je svoje zelo veliko čebelarstvo, ki je bilo že povsem italijanizirano, razen nekaj panjev, preusmeril spet na nemške čebele, in to samo zato, ker prave italijanske matice ne dosežejo večje starosti in imamo pri njih nenehno opravka z brezmatičnostjo. In nekaj podobnega imamo tudi pri drugih žival-skih vrstah, ki pridejo iz milejšega predela v ostrejšega, npr. pri španskih ovcah, ki jih v drugih, bolj mrzlih deželah nikoli ni mogoče povsem aklimatizirati in njihova jagnjeta po četrti ali peti generaciji postanejo brez ponovnega plemenitenja povsem enaka kot jagnjeta domačih ovac, kar sem moral tudi sam ugotoviti. Ker pa se čebelarjenje z italijanskimi čebelami vendarle vedno bolj širi, bi lahko tudi v naši vojvodini naredili z njim poskus, če bi si nekaj odličnih čebelarjev priskrbelo take italijanske čebele, četudi ne povsem pristne, ki jih je gotovo težko dobiti, morda celo pri župniku Dzierzonu v Karlsmarktu v Šleziji samo za visoko ceno, pa morda križance samo za preizkus. In te bi se lahko dobro držale v večini predelov Kranjske, tudi na Gorenjskem, tam, kjer dostikrat že v marcu in aprilu cvete vresje (erika), ki ga je tam veliko, pa kjer imajo tudi nekaj kostanjevih gozdov. Pa tudi na Dolenjskem, kjer daje boljšo pašo kot najboljše vresje ajda kot drugi pridelek in že v mesecu maju lepo rdeče cvete inkarnatka s svojimi rdečimi in podolgovatimi cvetovi in ki je veliko predelujejo pri Vavti vasi in še na marsikaterem drugem koncu. Morda bi lahko hvalevredna kmetijska družba poskrbela, da bi dobili nekaj italijanskih matic.« 29 Šalehar, A., Gregori, J. (2010): Zapisi o kranjski čebeli med letoma 1857 in 1879: prispevek k bibliografiji s krat-kimi izpiski, od Roschützeve objave „Aus Unterkrain“ (1857) do Pollmanove knjige „Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimmt durch Uhrtheile namhafter Bienenzüchter“ (1879). Rodica, Ljubljana, 26. 5. 2010, 129 strani (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VQOIPPOA – 21. 9. 2017). 27 evropskih deželah. Številni so tudi menili, da so kranjske čebele pravzaprav itali- janske. Po morfoloških lastnostih bi jim morda lahko v nekaterih primerih celo delno pritrdili, ker so se populacije kranjske in italijanske čebele mešale tudi tedaj. Vendar so za naše kranjske čebele značilne še številne druge lastnosti: mirnost, pridnost, krotkost, zgodnja in pogosta rojivost ter donosnost, ki so jih kmalu spoznali in potrdili številni čebelarji v tujini ter o tem tudi pisali v svojih objavah. Velike zasluge za širitev in uveljavitev kranjske čebele ima še posebej Emil Rothschütz (sin dr. Roschütza), ki je na gradu Podsmreka pri Višnji Gori leta 1868 ustanovil Krainer Handelsbienestand (Kranjski trgovski čebelnjak). Bil je zelo razgledan in izobražen na področju čebelarstva (njegovi knjigi o čebelarstvu iz leta 1875 je dodana bibliografija tedanjega čebelarskega slovstva po letu 1850 – naštetih je 129 knjig in 14 serijskih publikacij). Znanje mu je omogočalo, da je o kranjski čebeli napisal številne in poglobljene strokovne članke ter tako odločilno prispeval k njenemu priznanju. Znanstveno ime za kranjsko čebelo Apis mellifica carnica je bilo zapisano leta 1875 v prvi knjigi dr. A. Pollmanna, še obširneje pa jo je predstavil v svoji drugi knjigi leta 1879. Takrat je bila kranjska čebela dokončna priznana in njeno zdajšnje znanstveno ime je Apis mellifera carnica (Pollmann 1879). Objava Aus Unterkrain je pomembna tudi za celotno kranjsko čebelarstvo, ker je to začetek trgovine s kranjsko čebelo, ki jo je vpeljal dr. Philipp Rothschütz in z velikim uspehom nadaljeval njegov sin Emil Rothschütz. Pridružili so se še številni drugi kranjski čebelarji, med njimi graščak Franc Langer iz Poganic pri Novem mestu (1870) in Mihael Ambrožič iz Mojstrane pri Dovjem (1872). Vsa pozornost je bila usmerjena na našo domačo kranjsko čebelo in njeno čistost. To je ned- vomno preprečilo večji pohod italijanske čebele v naših krajih. Ni pa znano, kako so zastavili in dokončali preskuse z italijansko čebelo v skladu s sklepi občnega zbora Kranjske kmetijske družbe leta 1858. Ali se je kranjska čebela v drugi polovici 19. stoletja izognila nekontroliranemu vnosu tujerodnih čebel? Zanimiva je objava v reviji Der Practische Landwirth (1869):30 Der Practische Landwirth, 1869, str. 50 30 Marktberichte. 6(1869)4, str. 49–51, Der Practische Landwirth (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer. faces?doc=ABO_%2BZ229200509 – 30. 9. 2017). 28 Prevod: » Italijanske čebele dobite pri gospodu baronu Roschützu/Rothschützu v Podsmreki, zadnja pošta Novi dvor (Weixelstein) na Kranjskem. Letošnja cena nam ni poznana.« Sodeč po gornjem navodilu o tem, kje se dobijo italijanske čebele, gre za nasvet, da pri baronu Roschützu v Podsmreki. Skoraj neverjetno, bi lahko rekli. Lahko je to povsem navadna tiskarska napaka (škrat) ali pa morda drži. Še vedno je neraz- rešen sledeči stavek v članku Aus Unterkrain (v prevodu): Moram pa potrditi, da med tukajšnjimi in italijanskimi čebelami nisem našel nobene razlike v barvi. V nobenem njegovem ceniku, oglasu ali objavi pa Roschütz tega ni zapisal oz. tega do sedaj nismo odkrili. Šalehar (2014)31 je v Arhivu Republike Slovenije odkril dokument Preisverzeich- niss (prevod: Cenik) iz leta 1874, ki ga je izdal J. Portmann, lastnik industrijskega učnega, vzorčnega in trgovskega čebelnjaka na Kolpi pri Metliki (glej uvodni del prve strani cenika). Portmannov cenik za leto 1874 – uvodni del prve strani Vir: Arhiv Republike Slovenije – Bienensubventionen SI AS 533 SB 10-5. Portmann (1874) je kupcem ponujal: kranjske čebele, čiste italijanske čebele in italijanske matice, oprašene s kranjskimi troti: popolno ter nepričakovano presene- čenje, da so na Kranjskem javno prodajali italijanske čebele in križance. 31 Šalehar, Andrej. Portmanov cenik za leto 1874. VXVI(2014)10, str. 332–333, Slovenski čebelar (https://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KKDGQL9L – 21. 9. 2017). 29 Nekaj pojasnil najdemo v sestavku Bekanntmachung und Preiscourant, ki ga je Portmann objavil v reviji Bienenvater leta 1873:32 Bienenvater, 1873, str. 28 Povzetek: Za zadostitev želja in potreb čebelarjev gojim tudi italijanske čebele in križance. Portmann ne piše, kje je dobil italijanske čebele. Dodajmo še zapis iz Rothschützeve knjige Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat (1902):33 Die Volks- und Mobilzucht…, 1902, str. 5 Prevod: » Tu na sredini dežele (trgovski čebelnjak na gradu Podsmreka) gojijo čiste kranjske čebele, medtem ko se na zgornjem Gorenjskem zaradi imigracije italijanskih sem ter tja pojavljajo rumeni obročki. « 32 Portmann, Jakob. Bekanntmachung und Preiscourant. 5(1873)2, str. 27–28, Bienenvater (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ256823605&query=%22emil%22+%22rothschuetz%22&ref=primo-search – 29. 11. 2017). 33 Rothschüt, Emil. Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat. Selbstverlag (1902), 68 strani. 30 Lakmayer (1906)34 je v obširnem sestavku Inserati naših čebelarskih trgovcev kritično presodil čistost kranjskih čebel in zapisal: Slovenski čebelar, 1906, str. 74 Ob tem se pojavlja vprašanje: Ali je kranjska čebela temu mešanju ušla? Zelo verjetno ne in v zvezi s tem dodajmo še zapis Pollmanna (1889):35 Pogosto ima rumene potomce, ker ima nekaj malega italijanske krvi. V naslednjih poglavjih bomo raziskovali tudi izvore kranjskih čebel, s katerimi je trgovala družina Rothschütz, in zgoraj napisano bo v pomoč presoji o kranjski čebeli. 34 Lakmayer, Fran. Inserati naših čebelarskih trgovcev. IX(1906)5, str. 73–74 in št. 6, str. 87–90, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LC2UBWJ7 – 21. 9. 2017). 35 Pollmann, August. Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter. 2. Izdaja, Lepizig 1889, 100 strani (http://digital.zbmed.de/zbmed/urn/urn:nbn:de:hb-z:38m:1-20350 – 3. 10. 2017). 31 4. Ustanovitev Kranjskega trgovskega čebelnjaka, čebelar Jakob Portmann, sodelavec Alojzij Toman, izvor, nakupi in vzreja kranjske čebele Gregori (2011)36 je v zborniku Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska objavil poglavje Kranjski trgovski čebelnjak družine Rothschütz. V javno dostopnih digitaliziranih in drugih gradivih zadnjih let pa so bili najdeni številni novi podatki. 4.1. Prvi kranjski trgovski čebelnjak Po objavi članka Aus Unterkrain v Bienen-Zeitungu (1857), ki ga je napisal dr. Philipp Roschütz (oče Emila Roschütza) in v katerem je prvič opisana ter poimeno- vana kranjska čebela, se je zanjo zanimanje, posebno med nemškimi čebelarji, zelo povečalo. Nastopil je čas trgovine s kranjskimi čebelami. Rothschütz (1868)37 v sestavku Krainer Biene piše, da je bilo 21. avgusta 1867 v Zwitavu generalno zborovanje moravsko-šlezijskega čebelarskega združenja, ki mu je predsedoval dr. Žiwansky. O kranjski čebeli je predaval Libor Morbitzer in predsednik združenja je v nadaljevanju zboru posredoval tudi svoje izkušnje s temi čebelami – oba sta jih dobila v letu 1867 od Rothschütza. V sestavku so zapisane dobre izkušnje s kranjsko čebelo tudi drugih čebelarjev. Poudarili so njeno dobro rojivost, mirnost, nabiralnost in druge dobre lastnosti kranjskih čebel. Rothschütz nadaljuje: 36 Gregori, Janez. Kranjski trgovski čebelnjak. str. 23–33. V: Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Groznik, Pavel, Koželj, Anton, Šivic, Franc. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Prispevki s simpozija »Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori«, Brdo pri Lukovici, 2011, 103 strani (http://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:doc-WVXAJVHP – 14. 9. 2017). 37 Rothschütz, Emil. Krainer Biene. Weixelburg, 29. februar 1868, 7 strani. 32 Prevod: » Zaradi tega in drugih pisno poslanih sporočil z naročili v letu 1867 ter na osnovi pri-vatnih ter društvenih zahtev sem spomladi 1868 odprl Kranjski trgovski čebelnjak v Višnji Gori pri Ljubljani (Avstrija). Dovolite mi vdano prošnjo, da mlado podjetje prijazno podprete, da bo uspešno. Cenik za leto 1868 bom priložil naročilom, medtem ko, v interesu samega čebelarstva, prosim, da bi te cirkularje s cenami čim bolj razširjali.« Bukovec (1957)38 k povedanemu o ustanovitvi Kranjskega trgovskega čebelnjaka dodaja: Slovenski čebelar, 1957, str. 123 Tudi Žiwansky (1873)39 v knjigi Kurze Anleitung zum Betriebe der Bienenzucht spominja na spodbude njihovega čebelarskega društva pri ustanovitvi Kranjskega trgovskega čebelnjaka: Kurze Anleitung zum Betribe der Bienenzucht, 1873, str. 68 38 Bukovec, Avgust. O naši nekdanji trgovini s čebelami. LIX(1957)5/6, str. 122–126, Slovenski čebelar (https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WTZF2BYL – 27. 9. 2017). 39 Ziwansky, Franz. Kurze Anleitung zum Betriebe der vernunftgemäßen Bienenzucht; verfaßt für die Mitglieder des mährischen Bienenzucht-Vereines Brünn. Brünn 1873, 138 strani (http://reader.digitale-sammlungen.de/ resolve/display/bsb11162187.html - 20. 12. 2017). 33 Prevod: » Naše društvo je z baronom Roschützem vzpostavilo pisno korespondenco in znatno doprineslo, da je ta gospod leta 1868 s pomembnim kapitalom ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak. Ta je dobro opremljen in lahko letno posreduje znatno število matic in družin. « O predlogu moravskega čebelarskega društva za ustanovitev Kranjskega trgo- vskega čebelnjaka piše tudi Rothschüz (1902)40 v knjigi Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat (str. 55). O ustanovitvi Kranjskega trgovskega čebelnjaka je obvestilo tudi v reviji Austria (1868):41 Austria … , 1868, str. 484 Prevod: » Trgovski čebelnjak na Kranjskem. Gospod baron Rothschütz je v Višnji Gori pri Ljubljani ustanovil trgovski čebelnjak, s katerim se s severno Nemčijo odvija živahna trgovina s temi koristnimi žuželkami . Upamo, da bo to mlado podjetje ohranjalo svojo vitalnost in obogatilo našo trgovino s tem novim izvoznim artiklom. « Baron Rothschütz je v okviru svojega trgovskega čebelnjaka ustanovil tudi veliko mizarsko, kleparsko in ključavničarsko delavnico ter satnišnico. Zaposlenih je imel 30–35 delavcev. Prodajal in ponujal ni samo kranjske čebele, ampak tudi zelo številna čebelarska orodja in potrebščine. O tem je več napisano v nadaljnjih poglavjih. 40 Rothschütz, Emil. Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat.Selbstverlag, 1902, 68 strani. 41 Handelsbienenstand in Krain. XX(1868)22, str. 484, Austria, Archiv für Consularwesen, volkswirtschaftli-che Gesetzgebung und Statistik (https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&as_brr=1&id=2Y1BAAAA-cAAJ&dq=handelsbienenstand+1868&q=handelsbienenstand#v=snippet&q=handelsbienenstand&f=false – 27. 9. 2017). 34 Kranjski trgovski čebelnjak je leta 1869 priznalo k. k. avstrijsko kmetijsko mini- strstvo. Wochenblatt für Land-&Forstwirthschaft 42 (1872) je objavil notico o Kranjskem trgovskem čebelnjaku pod naslovom Bienenzucht im Grossen (Čebelarjenje na veliko): Wochenblatt … 1872, str. 16 Povzetek prevoda: Baron Rothschütz z Malega Hudega pri Ljubljani na Kranjskem goji čebele v neverjetnem obsegu. Ima čebelnjaka s preko 500 panji, za katerega skrbi njegov poseben oskrbnik. Dnevno mora biti oprašenih in zamenjanih 15 matic. Celoten čebelnjak je razdeljen v sedem posebnih oddelkov. 42 Bienenzucht im Grossen. (1872)2, str. 16. Wochenblatt für Land-&Forstwirthschaft (http://digital.onb. ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ225735502&query=%22WOCHENBLATT%22+%22LAND%22+%221872%22&ref=primo-search). 35 Čebelnjaki na gradu Podsmreka, Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene, 1902, str. 57 4.2. Čebelar Jakob Portmann Rothschütz je v prvi številki Bienen-Zeitunga (1868)43 objavil povabilo: Bienen–Zeitung, 24(1868)1, str. 16 Še preden je Rothschütz ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak, je za njegovo vode- nje iskal zanesljivega in izkušenega čebelarja. Ponujal je dobro plačo v višini 2000 tolarjev, stanovanje na gradu in delež v podjetju. Sprejet je bil čebelar Jakob Portmann iz kraja Ruswyl v kantonu Luzern (Švica), ki je leta 1864 v Luzernu izdal knjigo Theorie und Praxis der Bienenzucht nach den gegenwärtigen Standpunkt der Wissenschaft. 44 43 Aufforderung. 24(1868)1, str. 16, Bienen-Zeitung (http://reader.digitale - sammlungen.de/de/fs1/object/ display/bsb10228438_00024.html – 24. 12. 2017). 44 Portmann, Jakob. Theorie und Praxis der Bienenzucht nach den gegenwärtigen Standpunkt der Wissenschaft. Luzern 1864, 75 strani. 36 Naslovnica Portmannove knjige V reviji Illustrirte Dorfzeitung für pracktische Bienenzucht 45 je leta 1864 objavil oglas o prodaji italijanskih čebel. Illustrirte Dorfzeitung …, 1864, str. 16 Portmann je pri Rothschützu nastopil službo meseca maja 1868. To med drugim razberemo iz objave v ceniku Kranjskega trgovskega čebelnjaka ( Bienen-Zeitung, 1868, št. 5/6 str. 74–75),46 kjer je uvodoma sporočeno, da je vodstvo prevzel sposoben in izkušen čebelarski mojster. Portmann je Kranjski trgovski čebelnjak po 18 mesecih zapustil in o tem seznanil čebelarsko javnost s sporočilom v Bienen-Zeitungu: 47 45 Portmann, Jakob. Preise für Italienischen Bienen. (1864)1, str. 16, Illustrirte Dorfzeitung für pracktische Bienenzucht (https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&as_brr=1&id=A9E6AAAAcAAJ&dq=JAKO-B+PORTMANN+BIENE&q=PORTMANN#v=snippet&q=PORTMANN&f=false – 28. 9. 2017). 46 Bienen-Zeitung, 1868, štev. 5/6, str. 74–75 (http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs3/object/display/ bsb10228438_00084.html – 20. 12. 2017). 47 Bekanntgabe. 26(1870)4, str. 48, Bienen-Zeitung (http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/ display/bsb10480626_00058.html – 20. 12. 2017). 37 Bienen-Zeitung, 1870, št. 4, str. 48 Povzetek: Portmann se v sporočilu, napisanemu v Poganicah pri Novem mestu novembra 1869, najprej toplo zahvaljuje g. Rothschützu in v nadaljevanju sporoča, da je sedaj direktor podjetja » Neuen kranische Bienen-Establishement zu Poganitz bei Rudolfswerth in Krain« pri gospodu graščaku Francu Langerju. O ustanovitvi drugega trgovskega čebelnjaka je poročal tudi Laibacher Zeitung (1870).48 G. Langer je imel v načrtu tudi čebelarsko šolo, da bi se izboljšalo domače čebelarstvo. Pri graščaku Langerju je Portmann vodil trgovski čebelnjak do 1. decembra 1872 ter je 1. marca 1873 odprl svoj trgovski čebelnjak na Kolpi pri Metliki. Kakor je bilo že zapisano (glej poglavje 3.2.2.), je tu prodajal poleg kranjskih tudi italijanske čebele ter križance. Portmann (1870) je objavil v dveh nadaljevanjih v Laibacher Tagblattu obsežen sestavek Die Krainer Biene und die Bienenzucht in Krain ( Kranjska čebela in čebelarstvo na Kranjskem).49 Kratek povzetek: Tako imenovana kranjska čebela je že od nekdaj na Kranjskem, Koroškem in verjetno tudi na Hrvaškem. Razlikuje se od nemške in italijanske čebele že na prvi pogled po posebni obarvanosti in hitremu gibanju, po dobri plodnosti matic in hitrem razmnoževanju družin ter dobri rojivosti. Čebele delavke kranjske čebelje pasme imajo zadnje obročke pobarvane srebrno sivo. V trgovskem čebelnjaku g. 48 Der zweite Handelsbienenstand in Krain. (1870)42, str. 285, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:doc-RFFMTY1M - 28. 9. 2017). 49 Portmann, Jakob. Die Krainer Biene und die Bienenzucht in Krain. (1870)156, str. 1-2 in štev. 157, str. 1–2, Laibacher Tagblatt (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJQBYFRA – 28. 9. 2017). 38 Rothschütza sem v času, ko sem tam služboval, lahko proučeval kranjske čebele in jih posebno cenim. Kot dokaz dobre plodnosti in rojivosti opisuje: » Prvega maja 1869 je bilo v trgovskem čebelnjaku v Podsmreki 350 družin (panjev); od prvega maja do 10. junija sem odposlal 800 rojev, v čebelnjaku pa je bilo 760 panjev (prirast 410 panjev); 350 panjev je dalo 1210 rojev.« Toliko bolj se mora čuditi, da je Kranjska, dežela, ki je po naravi z zaščiteno lego, milo klimo, ajdo, s kostanjevimi gozdovi in z enkratno čebelo, zelo primerna za čebelarjenje tako kot nobena druga dežela, a je zaostala v tej donosni kmetijski panogi. Še bolj pa je čudno, da je bila pred sto leti v čebelarstvu zelo napredna. Pri tem omenja Janšo, njegovo dunajsko čebelarsko šolo in sodelovanje pri čebelarskem patentu, ki ga je izdala Marija Terezija. V zadnjih sto letih kranjsko čebelarstvo ni naredilo nobenega napredka. Opiše tudi kranjski panj in potovalno pašno čebelarjenje, ko pravi, da so tudi čebelarji, ki so s svojimi čebeljimi panji na poti od aprila do konca oktobra. Na splošno pa sodi, da je kranjsko ljudsko čebelarjenje sedaj primitivno in zaostalo. 4.3. Alojzij Toman – desna roka Emila Rothschütza V letu ustanovitve Kranjskega trgovskega čebelnjaka se je pri Emilu Rothschützu zaposlil Alojzij Toman, ki je bil po besedah Bukovca (1957)50 duša podjetja celih 54 let. Lapajne (1923)51 ga je predstavil in poudaril: • uvršča ga k možem, ki so z neumornim delom pripomogli k svetovni slavi naše čebele; • rojen je leta 1839 na Koroškem v vasi Hart pri Beljaku; • bil je trgovsko izobražen; • v čebelarstvo na gradu Podsmreka se je zaposlil kot oskrbnik in poslovodja ter bil desna roka barona Rothschütza; • njegova zasluga je, da je baron Rothschütz v nemščini spisal vrsto čebelarskih knjig, s katerimi je širil slavo naše čebelje pasme in položil temelje trgovini s čebelami; • s svojim talentom in z neumornim delom je vse svoje premoženje in pri- hranke položil na oltar čebelarstva ter gmotno reševal čebelarstvo na gradu Podsmreka; • umrl je 31. 8. 1922 in je pokopan na pokopališču v Višnji Gori. 50 Bukovec, Avgust. O naši nekdanji trgovini s čebelami. LIX(1957)11/12, str. 262–267, Slovenski čebelar (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ETDBNQC – 23. 12. 2017). 51 Lapajne, A. Alojzij Toman. XXVI(1923)3, str. 44–45, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:doc-GC97ERDF – 19. 12. 2017). 39 4.4. Izvor kranjske čebele – kratek izbor O izvoru kranjske čebele je v literaturi več razprav in z izbranimi jo bomo predstavili, da bi lažje razumeli in sodili o čebelah, ki jih je gojila, kupovala in prodajala družina čebelarjev Rothschütz. V Wikipedii52 je v objavi Kranjska čebela uvodoma zapisano: »Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija), zaradi česar je svojevrsten slovenski ponos. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, zlasti umetno naseljeno še v Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.« Kranjska čebela, Wikipedia, 2017, prva stran. Gregori (2009)53 v publikaciji Acta Entomologica Slovenica predstavlja kranjsko čebelo: Acta Entomologica Slovenica, 2009, str. 138 52 Wikipedia. Kranjska čebela. 2017, 3 strani (https://sl.wikipedia.org/wiki/Kranjska_%C4%8Debela – 16. 10. 2017). 53 Gregori, Janez. Kranjska čebela (Apis mellifera carnica): vidiki njene sedanje ogroženosti v Sloveniji. 17(2009)2, str. 137–144, Acta entomologica Slovenica (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NX4ZX-FOS – 16. 10. 2017). 40 V Slovenskem čebelarju je Gregori (2009)54 objavil sledeče: Slovenski čebelar, 2009, str. 350 Engel (1999)55 je opisal podvrsto Apis mellifera Carnica: J. Hym. Res. 1999, str. 181 54 Gregori, Janez. Kranjska čebela: njena avtohtonost in ogroženost. CXI(2009)11, str. 350–351, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9R5WMKJQ – 16. 10. 2017). 55 Engel, Michael. The Taxonomy of Recent and Fossil Honey Bees. 8(1999)2, str. 165–196, Journal of Hyme-noptera research (https://ia600707.us.archive.org/23/items/cbarchive_38760_thetaxonomyofrecentan-dfossilho1992/thetaxonomyofrecentandfossilho1992.pdf – 16. 10. 2017). 41 Ruttner (2003):56 Apis mellifera carnica: zahodna in severna meja, Pollmann 1879: Gregori (2017)57 piše: » /…/ Kranjska čebela (A.m.carnica) je pri nas doma, je avtohtona, in tudi zakonsko je dovoljeno gojiti samo njo /…/« 56 Ruttner, Friederich. 2. Carnica, Apis mellifera carnica, Pollmann 1879, str. 67–100. V: Naturgeschichte der Honigbienen. 2003, Czecky Tešin. 57 Gregori, Janez. Kranjska čebela in svetovni dan biodiverzitete, 22. maj. CXIX(2017)6, str. 163–164, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJCSLWGV – 22. 1. 2018). 42 4.5. Nakupi in vzreja kranjskih čebel Zapisano je že bilo, da je dr. Philipp Rothschütz ob nakupu gradiča Zavrh v Dolah pri Litiji dobil tudi čebelnjak s kranjskimi čebelami. Emil Rothschütz (1902) piše o tem v knjigi Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat (str. 55–57): Die Volks- und Mobilzucht, 1902, str. 55, 5758 Povzetek: Prva poročila o obstoju sive kranjske čebele so prispela v Nemčijo leta 1857 od mojega očeta preko članka Aus Unterkrain v Bienen-Zeitungu. Na leta 1856 kuplje-nem posestvu Zavrh je našel čebelnjak s kranjskimi čebelami. Nemški prijatelji, ki so to izvedeli, so zaprosili za te čebele. Ko je Emil Rothschütz leta 1859 prevzel posestvo, je izpolnil naročila in poslal prvi panj v tujino.* Tako je trgovina tekla do leta 1866, ko je prišlo do zastoja trgovanja zaradi preselitve družine na grad Podsmreka. Potem se je trgovina razširila in v kmetijskem ter drugem tisku so bili objavljeni številni članki o zadovoljstvu s kranjskimi čebelami. * To ni točno. Dr. Philipp v članku Aus Krain im Oktober 1858 piše, da je prodajal kranjske čebele že v letu 1858. 58 Rothschütz, Emil. Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat. Selbstverlag 1902, 68 strani. 43 Rothschütz je imel na gradu Podsmreka velike čebelnjake in ustanovil je prvi kranjski trgovski čebelnjak. Poleg tega so čebele tudi kupovali. Laibacher Zeitung (1882)59 poroča o zborovanju čebelarjev v Tarvisu (Trbižu). Čebelar in poštni mojster Martin Dragan, doma iz Weissenfelsa (Bele Peči), je v govoru omenil sledeče: Laibacher Zeitung, 1882, str. 1340 Prevod: » Lastnik prvega kranjskega trgovskega čebelnjaka baron Rothschütz s Hudega je prve čebele za trgovino kupoval v naših alpskih dolinah, in sicer v Kanalski in Gornjesavskih. Drugi trgovski čebelnjaki pa so razširili kupovanje še na Ziljsko in Rožno dolino, kjer so nabavljali gornjekranjsko čebelo (‚Oberkrainer Biene‘). « Na Kranjskem sta bila v Rothschützevem času dva čebelarska sejma: v Kranju (1. in 4. avgusta) in v vasi Studenec pri Igu (10. in 15.(16.?) avgusta). O navadi kupovanja čebel na sejmih piše Slovenska čebela (1873):60 Slovenska čebela, 1873, str. 58 59 Versammlung der Bienenzüchter in Travis. (1882)274, str. 2339–2341, Leibacher Zeitung (https://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-25PWUBTT – 30. 9. 2017). 60 Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta. 1(1873)8, str. 57–58, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:doc-KNTNLDW4 . 1. 10. 2017). 44 Na teh sejmih je kupoval čebele tudi Rothschützev čebelar. Kmetijske in rokodelske novice, 1873, str. 27261 V poročilu o tem sejmu, ki ga je objavil Laibacher Zeitung (1873),62 so zapisali, da so bile naprodaj tudi » lebendiger sonnegger Biene« (živahne ženeške čebele). Sonnegg (Ženek) je vas na južnem avstrijskem Koroškem. Portmann je obiskal čebelarski sejem na Igu: Laibacher Tagblatt , 1870, št. 156, str. 263 Povzetek: Na Kranjskem sta v prvi polovici avgusta dva čebelarska sejma: v Kranju in na Igu. Leta 1868 je Portmann obiskal sejem na Igu. Prvi dan sejma (10. avgusta) je bilo naprodaj 1658 panjev in drugi dan (15. avgusta) 1500: večinoma drugi, tretji in četrti roj, ampak vsi brez ene same kaplje medu. Slovenski čebelar (1904)64 je v večih številkah objavil oglas, da baron Rothschütz kupuje tudi čebele: 61 Čbelni sejmi na Kranjskem. 31(1973)34, str. 272, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:doc-BYE2FGMP – 30. 9. 2017). 62 Landwirtschaftliches aus Krain. (1873)191, str. 1340, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:doc-H5UUA3FF – 30. 9. 2017). 63 Portmann, Jakob. Die Krainer Biene und die Bienenzucht in Krain. (1870)156, str. 1–2 in štev. 157, str. 1–2, Laibacher Tagblatt (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJQBYFRA – 28. 9. 2017). 64 Oglas, 7(1904)9, str. 144, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJFNGEPP – 30. 9. 2017), (enak oglas tudi v 4, 7, 11 in 12 številki). 45 Slovenski čebelar, 7(1904)9, str. 144 Leta 1909 pa je v objavi » Iz novomeške okolice« Slovenski čebelar zapisal: Slovenski čebelar, 1909, str. 13965 Čebelarji so se zbrali tudi na prvi ponedeljek po malem šmarnu na ljubljanskem sejmu na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo zaradi dogovora o ceni medu in voska.66 65 Iz novomeške okolice. XII(1909)9, str. 139, Slovenski čebelar (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:- doc-HIDHBD3E – 30. 9. 2017). 66 Laibacher Bienenmarkt. 12(1879)212, str. 4, Laibacher Tagblatt (https://www.dlib.si/?URN=URN:NB-N:SI:doc-8BY7AI4D – 1. 10. 2017). 46 5. Zapisi o kranjski čebeli, trgovina s kranjsko čebelo in čebelarsko opremo, ceniki in oglasi 5.1. Zapisi o kranjski čebeli – 1857–187967 Rotschützeva objava Aus Unterkrain (1857),68 kjer je opisana kranjska čebela, je imela velik odmev. Veliko, posebej prvih odzivov, je bilo tudi odklonilnih. Objavam o kranjski čebeli smo v knjigah, tiskih in periodičnih publikacijah sledili od leta 1857 do 1879, ko je Pollmann objavil knjigo Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimmt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter (Vrednost različnih čebeljih pasem (ras, podvrst) in njihovih različic, določena po presoji uglednih čebelarjev)), v kateri je kranjska čebela dobila svoje dokončno priznanje. Pregled objav o kranjski čebeli (KČ) v obdobju 1857–1879 Leto Monografije z Periodične publikacije: zapisi o KČ število objav o KČ Druge objave Skupaj Število Tuje Slovenske* Število objav o KČ 1857–1860 4 4 1861–1865 2 3 5 1866–1870 11 34 3 5 53 1871–1875 6 28 24 9 67 1876–1879 6 16 9 5 36 Skupaj 25 85 36 19 165 * Periodične publikacije, ki so izhajale na območju zdajšnje Slovenije. Na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije je bila leta 2010 objavljena študija Andreja Šaleharja in Janeza Gregorija Zapisi o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879. V njej so podrobneje predstavljene vse doslej najdene objave o kranjski čebeli v obdobju od njenega poimenovanja do priznanja. 67 Šalehar, Andrej. Kranjska čebela med leti 1857 in 1879 in čebelarji družine Rothschütz, str. 43–66. V: Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Višnja Gora, Lukovica. 2011, 103 strani (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVXAJVHP – 3. 10. 2017). 68 Roschütz, Ph. Aus Unterkrain. 19(1857)13, str. 225–227, Bienen-Zeitung (https://babel.hathitrust.org/cgi/ pt?view=image;size=100;id=coo.31924060935263;q1=bienen-zeitung%201857;page=root;seq=241;num=225 – 24. 12. 2017). 47 5.1.1. Monografije in tiski V knjigah s področja čebelarstva, ki so izšle med leti 1857 in 1879, se zapisi o kranjski čebeli pojavljajo v 25 monografijah (skupaj smo jih pregledali 42). Prve navedbe na podlagi Rotschützevega članka Aus Unterkrain (1857) so bile objavljene v letih 1861, 1865 in 1867, prvi podroben opis kranjske čebele pa leta 1868 (Cori, Bienenarten).69 Na strani 41 piše: Cori, 1868, str. 41 Prevod: »Čebele s Kranjskega so posebna stalna vrsta; dlačice na njihovem telesu, še posebej na zadkovih obročkih, so značilno belkasto obarvane. Njihova velikost je podobna velikosti nemške čebele, ima pa veliko bolj raskav ton letenja. Kranjske čebele je po pridnosti in nabiranju medu, kakor tudi po mirnosti, mogoče primerjati z italijanskimi, vse druge vrste pa prekaša po plodnosti matice. « Na straneh 42–43 nadaljuje: Cori, 1868, str. 42–43 69 Cori, Eduard. Bienenarten. Str. 38 –44. V: Melicher, Ludwig Josef. Die Bienenzucht in der Weltausstellung zu Paris 1867 und die Bienencultur in Frankreich und in der Schweiz. Wien 1868, 198 strani (https://books. google.si/books?id=f9E-AAAAcAAJ&dq=Cori,+Eduard.+Bienenarten&as_brr=1&redir_esc=y – 4. 10. 2017). 48 Prevod: » Ker so kranjske čebele, znane tudi pod imenom ilirsko-kranjske čebele, bolj hrapave, ker bolje prenašajo podnebja s pogostimi menjavami temperatur, so zelo pridne, pogosto rojijo in dobro nabirajo med, so primerne in priporočljive za širitev v severna okolja. Baron Rothschütz mi je sporočil: Čebelarjenje s kranjskimi čebelami se je po letu 1867 zelo razširilo; to leto je v Švico in severno Nemčijo poslal več kot 200 panjev in rojev. Vsakdo hvali plodnost matice, po čemer ta znatno prekaša rumene italijanske in črne nemške matice. « Leto pozneje je Berlepsch (1869),70 ki je bil znan kot nasprotnik kranjske čebele, v svoji knjigi omenil objave dobrih ocen posameznih čebelarjev, češ da takšnim sod-bam ni treba namenjati veliko pozornosti, ker ( Rothschütz sploh ni čebelar). Po tem letu je večina avtorjev namenjala kranjski čebeli enako mesto in podroben opis kot drugim podvrstam medonosnih čebel. 5.1.2. Periodične publikacije V periodičnih publikacijah je o kranjski čebeli veliko zapisov, opozorili pa bomo le na nekaj izbranih. Za podrobnejši pregled objav je na Digitalni knjižnici Slovenije dostopno delo Zapisi o kranjski čebeli med letoma 1857 in 1879. 5.1.2.1 Bienen-Zeitung Bienen-Zeitung je leta 186071 poročal, da so bile v Hannovru med drugimi podvrstami čebel razstavljene tudi kranjske čebele. O le-teh zelo naklonjeno piše tudi Herwig (1861).72 Rothschütz (1867)73 je objavil cenik in prodajne pogoje za kranj- ske čebele v letu 1867. V podobnem sestavku iz leta 186874 je tudi poročal, da je v Višnji Gori ustanovil Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak). Berlepsch (1868)75 je v Bienen-Zeitungu zapisal, da je na pohodu velika goljufija s kranjskimi čebelami, ki ogrožajo majavi prestol italijanskih čebel, ker so ustanovili 70 Verschiedene Bienenracen. Str. 306–311. V: Berlepsch, August. Die Biene und ihre Zucht mit beweglichen Waben in Gegenden ohne Spätsommertracht. Zweite Auflage. Mannheim 1869, 584 strani (http://digital.bib- -bvb.de/view/bvbmets/viewer.0.6.1.jsp?folder_id=0&dvs=1507091951216~162&pid=6828349&locale=sl&use-Pid1=true&usePid2=true – 4. 10. 2017). 71 Die neuente Versammlung deutscher Bienenwirthe zu Hannover am 20, 21 und 22 September 1860. 16(1860)22–24, str. 257–261, Bienen-Zeitung. 72 Herwig. Über die krainischen Bienen. 17(1861), str. 15–16, Bienen-Zeitung. 73 Rothschütz, Emil. Die krainische Biene. 23(1867)11, str. 144, Bienen-Zeitung. 74 Rothschütz, Emil. Krainer Handelsbienenstand zu Weixelburg bei Laibach, Oestereich. 24(1868)5–6, str. 74 –75, Bienen-Zeitung. 75 Berlepsch, August. Verschiedene Bienenracen. 24(1868)5–6, str. 55–65, Bienen-Zeitung. 49 Kranjski trgovski čebelnjak. Rothschütz (1868)76 je dokumentirano in strokovno odgovoril v članku Audiatur et altera pars (Man höre auch die andere Seite – Sliši naj se še druga plat), objavljenem v isti reviji. Zapisal je: » Po moje so naše čebele stalen prehoden produkt med nemško in italijansko podvrsto: posebej utrjena alpska čebela – tako pouči pogled na zemljevid; vezni člen med rumenimi in črnimi čebelami, odtod je tudi njihova barva, sivo-belkasta, nadahnjena od snega v Alpah.« Björn (1869)77 je pisal o ugotovitvah Morbitzerja, da nemške in italijanske čebele na splošno ne dosegajo kranjskih, ki v dobrih letih rojijo od 12–15-krat. Lemp (1873)78 je v primer-jalnem poskusu italijanskih, nemških (Heidebiene) in kranjskih čebel ugotovil, da so v prednosti zadnje. O burnem razmnoževanju kranjskih čebel je poročal Gosen (1877).79 Dzierzon (1879)80 je posebej opozoril na mirnost kranjskih čebel ter dodal, da sta zanje značilna tudi velika rojivost in velik donos. 5.1.2.2. Slovenska čebela V reviji Slovenska čebela je bilo v sestavku Čebelarstvo na Kranjskem 81 leta 1873 zapisano: Slovenska čebela, 1873, str. 34–35 V članku Prirodopisje (naturna zgodovina) čebel (1873)82 piše tudi: Slovenska čebela, 1873, str. 11–12 76 Rothschütz, Emil. Audiatur et altera pars! (Man höre auch die andere Seite). 24(1868)8, str. 102–104, Bienen-Zeitung. 77 Björn, R. Aus Nieder-Oestereich. 25(1869)2, str. 19–20, Bienen-Zeitung. 78 Lemp, Jos. Die Krainer Biene. 29(1873)7, str. 91, Bienen-Zeitung. 79 Gosen, F. Auch ein Beispiel über starke Vermehrung. 33(1877)8–9, str. 107, Bienen-Zeitung. 80 Dzierzon. Beitrag zum Nutzen der verschiedenen Bienenracen. 35(1879)10, str. 119–120, Bienen-Zeitung. 81 Čebelarstvo na Kranjskem. Poročilo trgovske zbornice. 1(1873)5, str. 34–35, Slovenska čebela (https://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AKOTKATU – 4. 10. 2017). 82 Prirodopisje (naturna zgodovina) čebel. 1(1873)2, str. 11–12, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:doc-4FNIJDTX – 4. 10. 2017). 50 Klimke (1873)83 o kranjski čebeli piše: Slovenska čebela, 1873, str. 31–32 Tekhaus v članku Kranjska čebela v Vestfaliji (1874)84 poroča: Slovenska čebela, 1874, str. 30 83 Klimke, C. Umno čebelarstvo in ljudsko blagostanje. 1(1873)4, str. 31–32, Slovenska čebela (https://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HIBRPWHZ – 4. 10. 2017). 84 Tekhaus. Kranjska čebela v Vestfaliji. 2(1874)4, str. 30, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:doc-Q2XDN7WF – 4. 10. 2017). 51 Zanimiva je tudi pripoved v članku Daljno potovanje slovenske čebele 85 iz leta 1877. V njem je zapisano: Slovenska čebela, 1877, str. 60 5.1.2.3. Die Honigbiene von Brünn in druge tuje revije Na zboru leta 1867 so podrobno presojali kranjske čebele in predstavljene so bile njihove morfološke in biološke lastnosti. Morbitzer (1867)86 je v daljšem sestavku Von den Vorzügen der krainischen Bienen ( O prednostih kranjskih čebel) poročal o svojih izkušnjah in ugotovitvah. Na splošno so njegove ocene ugodne, na koncu pa je zapisal: Honigbiene von Brünn, 1867, str. 121–123 85 Daljno potovanje slov. čebele. 5(1877)8, str. 60, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NB-N:SI:doc-BVBVKYG0 – 4. 10. 2017). 86 Morbitzer, Libor. Von den Vorzügen der krainischen Bienen. 1(1867)8, str. 121–123, Die Honigbiene von Brünn. 52 Prevod: »/…/ Trdno upam, da bodo kranjske čebele v prihodnje enako radi gojili kot italijanske, morda še z večjo ljubeznijo, ker z veliko pridnostjo izrabijo vse medene vire in so tudi dobro rojive.« Podrobno o kranjskih čebelah poroča članek Über die Krainer Bienen ( O kranjskih čebelah)87 v reviji Die Biene und ihre Zucht leta 1873: » Po letu dni natančnega opazo-vanja moramo dati prednost kranjskim čebelam, ker so trdne, odporne, imajo pozimi manj izgub kot italijanske, so krotke, dobrodušne, plodnejše in bolj rojive. « 5.1.2.4. Druga slovenska glasila Novice (1867)88 so primerjale slovenske (kranjske) in laške (italijanske) čebele: Kmetijske in rokodelske novice, 1867, str. 67 Dolenc (1871)89 piše: Kmetijske in rokodelske novice, 1871, str. 17 … 87 Über die Krainer Bienen. 9(1873)6, str. 42–43, Die Biene und Ihre Zucht. 88 Laške čebele. XXV(1867)9, str. 67, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:- SI:doc-RW6K5IIT – 4. 10. 2017). 89 Dolenec, Rihard. Naprej čbeloreja slovenska. XXIX(1871)3, str. 17 in št. 4, str. 25–26, Kmetijske in rokodelske novice (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID19NO1 – 24. 12. 2017). 53 V drugem sestavku O laških bčelah nekaj (1872)90 je na koncu zapisano: Kmetijske in rokodelske novice, 1872, str. 51 Slovenski gospodar (1873) je objavil zanimiv članek z naslovom Razne vrste bučel 91 in opisal tudi kranjsko čebelo. Slovenski gospodar, 1873, 282–283 90 O laških bčelah nekaj. XXX(1872)9, str. 51, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:doc-YQROAQC0 – 4. 10. 2017). 91 Razne vrste bučel. 7(1873)35, str. 282–283, Slovenski gospodar (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:- doc-XKTLWCYJ – 4. 10. 2017). 54 Novice (1876)92 so objavile zapis Slava kranjske čebele: Kmetijske in rokodelske novice, 1876, str. 325 92 Slava kranjske čebele. XXXIV(1876)41, str. 325, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:doc-ZKMHM2XJ – 4. 10. 2017). 55 5.1.3. Rothschützeva poročila o kranjski čebeli – leto 1868 Rothschütz je kupce prosil, da mu pisno sporočajo, kako so se obnesle kranjske čebele, kako so se prilagodile novemu okolju, koliko medu so nabrale in druga opažanja. Za leto 1868 je objavil petdeset poročil, ki smo jih odkrili v Narodni in univerzitetni knjižnici (sign. 27321).93 Poročila o neposrednih izkušnjah s kranjsko čebelo, ki so jih kupci posredovali baronu Rotschützu, so nesporen dokaz njene kakovosti. Poudarjajo mirnost, pridnost, krotkost, zgodnjo in pogosto rojivost ter donosnost kranjske čebele – to so tiste biološke lastnosti, po katerih se odlikuje od drugih podvrst medonosne čebele. Te strokovne ocene in hkrati baronove poslovne poteze so še danes vredne pozornosti, saj pričajo o pomembnih korakih tako k uveljavitvi kot tudi k priznanju kranjske čebele. Po spletnih katalogih smo odkrili, da je podobna objava izšla tudi leto kasneje (Rotschütz, Emil. Neue 100 Berichte vom Jahre 1869 über die Krainer Biene aus der Österreichisch-ungarischen Monarchie sowie aus Nord- und Süddeutschland). Žal dela nismo odkrili. 5.2. Trgovina s kranjsko čebelo in čebelarsko opremo družine Rothschütz Prve pošiljke kranjskih čebel so poslali v tujino že v letu 1858. Tudi v naslednjih letih so s trgovino nadaljevali in jo močno razširili po ustanovitvi Kranjskega trgovskega čebelnjaka v letu 1868. Gregori (2011)94 piše: » Podjetje v Podsmreki se je prva leta svojega obstoja moralo boriti z raznimi ovirami in težavami, saj je bila trgovina s čebelami nekaj popolnoma novega. Ljudje niso imeli nobenih izkušenj, kako je treba pošiljke pripraviti za pot v tujino, ki je včasih trajala tudi tedne. Poštne pristojbine in tovornine na železnici so bile visoke, tveganje pri poši-ljanju pa veliko. Matice je bilo mogoče poslati le kot paket v spremstvu večjega števila čebel. Vrh tega je dolenjska železnica stekla šele leta 1894. Do takrat so morali preda-jati pošiljke čebel pošti v Višnji Gori, ki jih je dnevno odpremljala s poštnim vozom v Ljubljano. Verjetno pa domača pošta ni mogla prevzemati vseh pošiljk in jih je moralo podjetje samo voziti v Ljubljano na železniško postajo (Bukovec, 1957, str. 124). V prvih letih razpošiljanja se je ponesrečilo kar 13 % pošiljk, na prelomu stoletja pa samo še 0,75 %. 93 Rothschütz, Emil. 50 Berichte aus der Österreichisch-ungarische Monarchie so wie aus Nord- un Süddeutschland über die Krainer Biene 1868. Laibacich 1868, 8 strani. 94 Gregori, Janez. Kranjski trgovski čebelnjak. str. 23–33. V: Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Groznik, Pavel, Koželj, Anton, Šivic, Franc. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Simpozij Čebelarji dru- žine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori, Brdo pri Lukovici, 2011, 103 strani (http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-WVXAJVHP – 14. 9. 2017). 56 Za trgovino s čebelami je Emil Rothschütz v Podsmreki postavil štiri čebelnjake z opeč- nato kritino, skupaj na površini okoli 300 m2, v katere je lahko namestil več kot 1000 panjev. V čebelnjakih je imel ločeno nameščene listovne panje in preproste kmečke panje – kranjiče. Ker pri taki koncentraciji panjev okolica niti približno ne zagotavlja potrebne paše in preživetja tako velikemu številu družin za daljši čas, lahko sklepamo, da je vsaj v nekatere čebelnjake nameščal družine le začasno, družine, ki so bile že raz-vite in založene z nujno hrano (medom in s cvetnim prahom). « Leta 1890 je bilo iz Višnje Gore poslanih 1200 družin v panjih s satniki, 1400 družin v kranjičih itd., več tisoč raznih čebelarskih potrebščin, nekaj sto listovnih panjev, poleg drugega blaga. Več podatkov o Rothschützevem trgovanju je zapisanih tudi v osmem poglavju z naslovom Po sledeh zapuščine čebelarjev družine Rothschütz. Statistično poročilo (1872)95 v poglavju Bčeloreja sporoča: Bčeloreja, 1872, str. 200 Trgovska zbornica je v letnem poročilu v poglavju Čebelarstvo na Kranjskem (1873)96 poročala: » Izvažujejo se tudi žive čebele iz Kranjskega; to kupčijo je zlasti vpeljal in pospeševal blagorodni g. baron Rothschütz v Smereku (p. Pösendorf). Prav išče se naša čebela zarad naglega pomnoženja (rade namreč rojijo) in pohlevnosti, in res jih naročujejo iz vseh dežel srednje Europe, celo tudi iz Batavije; v zadnjih letih se je v Dalmaciji Kranjska čebela vdomačila. « 95 Bčeloreja. str. 188 in 190. V: Statistično poročilo trgovske-obrtnijske zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870. V Ljubljani 1872, 399 strani. 96 Čebelarstvo na Kranjskem. Poročilo trgovske zbornice. 1(1873)5, str. 34–35, Slovenska čebela (https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AKOTKATU – 4. 10. 2017). 57 Laibacher Tagblatt (1872)97 je objavil: Laibacher Tagblatt, 1872, 194, str. 3 Povzetek: Kakšen ugled in razširitev je pridobila kranjska čebela s Kranjskim trgovskim čebelnjakom barona Rothschütza v Podsmreki na Kranjskem, lahko beremo v mesečniku L‘Egypte Agricole. Kranjske čebele so se v Kairu dobro aklimatizirale in v jeseni so jih poslali v Bombay in skupaj s čebelarskim orodjem tudi v Rusijo. Deželna sadjerejska in vinorejska šola na Slapu poroča, da je v šolskem letu 1876/77 potekal praktični pouk čebelarstva v novem čebelnjaku, ki ga je skupaj z vso pot- rebno čebelarsko opremo nabavila pri Emilu Rorthschützu iz Podsmreke.98 Obravnave deželneg zbora Kranjskega, 1878, str. 492 97 Verbreitung der Krainer Biene. 5(1872)194, str. 3, Laibacher Tagblatt (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:doc-2CIIYOIC – 4. 10. 2017). 98 Deželna sadjerejska in vinorejska šola na Slapu. str. 491–492. V: Obravnave deželnega zbora Kranjskega, 19. zvezek, 1878 (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ144435008&query=%22Emil%22+%22rothsch%C3%BCtz%22&ref=primo-search – 26. 12. 2017). 58 5.3. Ceniki in ponudbe, oglasi 5.3.1. Ceniki in ponudbe Ustanovitvi Kranjskega trgovskega čebelnjaka je sledila obsežna propaganda; o tem so pisali razni časopisi, tako doma kot v tujini, objavljeni so bili številni podrobni katalogi s ceniki. Eden prvih cenikov je bil objavljen v Bienen-Zeitungu (1867):99 Prodajne kataloge so najverjetneje začeli izdajati leta 1868, najprej enkrat letno, pozneje četrtletno. Ohranjenih in do sedaj najdenih je pet prodajnih katalogov. 99 Rothschütz, Emil. Die krainische Biene. 23(1867)11, str. 144, Bienen-Zeitung. 59 V nadaljevanju so posnetki štirih naslovnic: 1889 1892 60 1894 1898 61 Cenik, objavljen v Welt-Blattu (1895): 100 100 Krainer Handels-Bienenstand. 22(1895)72, str. 14, Welt-Blatt (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?a-id=nwb&datum=18950328&seite=14&zoom=33&query=%22welt%22%2B%22blatt%22%2B%221895%22&re-f=anno-search –27. 12. 2017). 62 5.3.2. Oglasi V revijah in časopisih so objavljeni razni oglasi Kranjskega trgovskega čebelnjaka, kot na primer v sledečih publikacijah: Laibacher Zeitung, 1871, str. 942 Landwirthschaftliche Zeitschrift von und für Oberösterreich, 1871, str. 31 Der Pactische Landwirth, 1872, str. 44 Der Pactische Landwirth, 1870, str. 88 63 Siebenbürgisch-Deutsches Wochenblatt, 1871, str. 96 Freie Presse von Schlesien, 1870, str. 102 Central-Blatt, 1871, str. 56 Die Krainer Biene, 1873, str. 65 Der schlesische Imker, 1872, str. 3 64 Die Krainer Biene, 1873, posebna številka, str. 8 Prager land- und volkswirthschaftliches Wochenblatt, 1877, str. 94 Slovenski narod, 1907, št. 160, str. 7 Laibacher Zeitung, 21. april 1884, str. 778 65 Laibacher Zeitung, 1870, str. 1112 Bienenwirthschaftliches Centralblatt, 1869, str. 121–122101 101 Bekanntmachung. 5(1869)8, str. 121–122, Bienenwirthschaftliches Centralblatt (https://books.google.si/ books?id=-WA2AQAAIAAJ&dq=Bienenwirthschaftliches%20Centralblatt&hl=sl&as_brr=1&source=gbs_ similarbooks – 26. 10. 2017). 66 6. Sodelovanje Emila Rothschütza z dr. Pollmannom, znanstveno poimenovanje, priznanje in vpis kranjske čebele v sistematiko medonosnih čebel 6.1. Docent dr. August Pollmann Dr. August Pollmann August Pollmann je bil rojen 13. novembra 1813102 v Alsdorfu v Westfaliji kot peti od devetih otrok v družini gostilničarja in predelovalca bombaža. Imel je okvarjene noge, večkrat je bil zaradi tega priklenjen na posteljo. Zaradi tega se je posvetil glasbi, posebej klavirju in kitari. Izobrazil se je za učitelja glasbe in po okrevanju je bil v Bonnu učitelj za klavir, kitaro in petje. Istočasno je na univerzi v Bonnu obiskoval predavanja iz naravoslovja, literature in zgodovine. Leta 1845 je promoviral na univerzi v Giessnu. Že doma so imeli čebele in tudi v Bonnu je začel Pollmann čebelariti. Od leta 1863 je bil dejaven pri rensko-westfalskem čebelarskem društvu, od leta 1864 do 1884 je bil član vodstva, od leta 1878 do 1885 pa urednik njihovega časopisa. Zaradi teh angažmajev ga je leta 1868 direktor kmetijske akademije v Poppelsdorfu povabil, da bi imel predavanja o čebelarstvu. Zaradi bolezni in starosti je moral leta 1894 prenehati s predavanji, svojo bogato zbirko (več kot dvesto zvezkov) čebelarskih knjig in revij pa je podaril knjižnici na akademiji. Obiskoval je, pogosto po nalogu kmetijskega ministrstva, čebelarska srečanja in prireditve v Nemčiji in na Avstro-Ogrskem. Napisal je veliko člankov in štiri knjige s področja čebelarstva, ki jih hrani tudi čebelarska knjižnica Janeza Goličnika.103 102 August Pollmann. Wikipedia (https://de.wikipedia.org/wiki/August_Pollmann – 1. 10. 2017). 103 Šalehar, Andrej, Tomec, Anton. Pollmannove knjige na policah Čebelarske knjižnice. 111(2009)11, str. 408–410, Slovenski čebelar (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NGBA8KI – 1. 10. 2017). 67 Die Honigbiene und ihre Zucht 104 ( Medonosna čebela in njena vzreja) – 1875 Na straneh 112–114 najdemo v poglavju »Različne pasme čebel« tudi opis kranjske čebele, ki jo Die krainer Biene poimenuje Apis mellifica carnica. Naslovnica Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter105 ( Vrednost različnih čebeljih pasem in njihovih različic, določena po presoji uglednih čebelarjev) – 1879 Na straneh 45–50 je poglavje »Kranjska čebela«, v katerem so opisi kranjske čebele, kot so jih v svojih knjigah zapisali: Berlepsch (1869), Dathe (1876), Dzierzon (1878), Rothe (1875), Pollmann (1875 – dopolnjen opis) in Rothschütz (1857 in v dopisova-njih z dr. Pollmannom). Na splošno vsi poudarjajo dobre lastnosti kranjske čebele. V Wiener Landwirtschaftliche Zeitung u (1879)106 je objavljena kratka recenzija te knjige. Avtor (Th. A.) poudarja njen pomen za prepoznavanje posameznih čebeljih pasem in omenja Rothschütza, ko piše o kranjski čebeli. Hvali jo tudi dr. Pollmann. Avtor recenzije omenja, da si je ogledal velike čebelnjake na gradu Podsmreka prav v času, ko je cvetela spomladanska resa. 104 Pollmann, August. Die Honigbiene und ihre Zucht. Berlin 1875, 229 strani (http://digital.zbmed.de/apidologie/content/titleinfo/2553786 – 27. 12. 2017). 105 Pollmann, August. Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter. Berlin in Leipzig 1879, 70 strani. 106 Th. A. Werth verschiedenen Bienenracen… (1879 )28, str. 287–288, Wiener Landwirtschaftliche Zeitung (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=wlz&datum=18790712&seite=5&zoom=33 – 27. 12. 2017). 68 Naslovnica Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter107 (Vrednost različnih čebeljih pasem in njihovih različic po presoji uglednih čebelarjev) – 1889 Opis kranjske čebele je enak kot v prvi knjigi iz leta 1879. Na str. 78–79 je dodan kratek prispevek o kranjski čebeli. 107 Pollmann, August. Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter. 2. razširjena izdaja, Leipzig 1889, 100 strani (http://digital.zbmed.de/apidologie/content/titleinfo/2553796?query=august%20pollmann – 27. 12. 2017). 69 Naslovnica 70 Wörterbuch für Bienenzüchter und Bienenfreunde 108 ( Slovar za čebelarje in prijatelje čebel) – 1885 Naslovnica Najbolj znana je druga knjiga, ki jo navajajo vsi pisci zgodovine in znanstvenega poimenovanja kranjske čebele. Že bežen pregled knjig pa je odkril, da jo je Poll- mann kot Apis mellifica carnica poimenoval že leta 1875. Pollmann je iznajditelj tako imenovanega Bienenkabinett (tj. čebelji kabinet), kjer so zbrani preparati in ostale potrebščine, ki so povezane z medonosnimi čebelami, njihovo vzrejo, s pridobivanjem medu in z medonosnimi rastlinami ( Bienenherba- rium – čebelji herbarij). Je prvi opisovalec nekaterih podvrst medonosne čebele in med njimi je kranjska čebela – Apis mellifica carnica. 108 Pollmann, August. Wörterbuch für Bienenzüchter und Bienenfreunde. Weinheim 1885, 224 strani (http:// digital.zbmed.de/apidologie/content/titleinfo/2531230?query=august%20pollmann – 27. 12. 2017). 71 Umrl je 17. maja 1898 v Bonnu. Wiener Abdendpost (1898)109 je zapisal, da je umrl eden od najuspešnejših podpornikov čebelarstva. Založba Fachbuchverlag Dresden 110 je leta 2015 ponatisnila Pollmannove knjige: 109 Sterbfall. (1898)115, Beilage zur Wiener Zeitung, Wiener Abendpost (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/ anno?aid=wrz&datum=18980521&seite=17&zoom=33 – 1. 10. 2017). 110 Fachbuchverlag Dresden (https://www.booklooker.de/B%C3%BCcher/Angebote/autor=pollmann&verlag=Fachbuchverlag-Dresden&newBooks=1 – 31. 12. 2017) 72 6.2. Prvo znanstveno poimenovanje kranjske čebele – Apis mellifica carnica – 1875 Dr. Pollman je leta 1875 v svoji prvi knjigi Die Honigbiene und Ihre Zucht ( Medonosna čebela in njena vzreja) opisal tudi kranjsko čebelo. Na 52. strani je zapisal, da je med tremi najpogosteje gojenimi čebeljimi podvrstami v Evropi tudi kranjska čebela, ki je prvotno živela na Kranjskem, posebej v zadnjih desetih letih pa se je izjemno razširila po Nemčiji. Od nemške čebele jo je zelo lahko ločiti, ker ima zadkove obročke porasle s sivorumenimi dlačicami in je občutno bolj rojiva. Na strani 52: Prevod: » Kranjsko čebelo, ki je prvotno živela na Kranjskem (Avstrija), v zadnjih desetih letih izredno pogosto gojijo v Nemčiji. Zelo lahko se jo loči od nemške, ker ima zadnje zadkove obročke porasle s sivorumenimi dlačicami in bolj je rojiva kot nemška. « Na 114. strani: Prevod opisa kranjske čebele: » Kranjska čebela, Apis mellifica carnica, je enake velikosti kot nemška in italijanska, od njiju pa se razlikuje v barvi, saj ima zadnje zadkove obročke pokrite z rumenobelimi dlačicami. Je mirna, njena posebnost pa je, da zelo zgodaj in pogosto roji.« 73 6.3. Opis kranjske čebele – Apis mellifica carnica – 1879 in 1889 Dr. Pollmann je kranjsko čebelo še podrobneje opisal v svoji knjigi Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimmt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter, ki je izšla leta 1879 in kot druga izdaja leta 1889. V poglavju z naslovom »Die krainische Biene, Apis mellifica carnica« je na šestih straneh zbral vse, kar so dotlej o kranjski čebeli pisali Berlepsch, Dathe, Dzierzon, Rothe, Rothschütz in Pollmann (po večini v Bienen-Zeitungu ali v osebnih pismih). Povzetek: 74 Prevod povzetka: » Lastnosti, ki so jih posamezni avtorji pripisali kranjski čebeli, so, povzete na kratko, naslednje: Von Berlepsch (1869) v svoji knjigi ‚Die Honigbiene und ihre Zucht‘,* II. izdaja, 308 strani, navaja različne pisce, ki so naklonjeno pisali o kranjski čebeli, češ da ni tako občutljiva na mraz, da je zelo pridna, zelo rojiva in zelo krotka. Je nekoliko svetleje obarvana, dobro zalega, je bolj medonosna kot italijanska, na splošno pa neprekosljiva. Po njegovem mnenju je kranjska čebela verjetno sorodna nižjeavstrijski. * Pravilen naslov knjige: Die Biene und ihre Zucht … Dathe (1876) v svojem učbeniku piše: ‚Kranjska čebela je siva, nekoliko svetlejša kot ‚HAIDEBIENE‘ (varieteta nemške čebele) in prav tako rojiva. Njeno pogosto razmno- ževanje je primerno samo za območja s pozno pašo, ima veliko nagnjenje k zaleganju.‘ Dzierzon (1878) pravi: ‚Kranjska čebela je varieteta naše nemške čebele. Je krotka in rojiva. Njena čista vzreja je težavna, ker je skoraj enake barve kot nemška čebela. Nagnjena je k obilnemu razmnoževanju.‘ Rothe (1875) piše: ‚Kranjska čebela ima plodno matico, je pridna in krotka, je sive barve, zadnji telesni obročki so belkasti, znana je samo ena varieteta. Ni primerna za slabe pašne razmere, ampak za območja z jesensko pašo. V sebi ima italijansko kri in je zelo primerna za osveževanje krvi.‘ Pollmann (1875, 1879) poudarja: ‚Kranjska čebela je enake velikosti kot italijanska, zadnji obročki so spremenjeni v rumenkasto bele, je pridna, krotka, zgodaj in pogosto roji. Pogosto ima rumene potomce, ker ima nekaj malega italijanske krvi. Najbolj je donosna na območjih z dobro jesensko pašo in tam, kjer prodajajo roje. Najlepše kranjske čebele pošilja baron Rothschütz, saj so njegove bolj svetlo rumene kot čebele banatsko-kranjske pasme.‘« O Pollmanovem opisu kranjske čebele so s kratko novico poročali tudi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1879):111 111 Kranjski čebeli. Gospodarske novice. 37(1879) 30, str. 235, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZRBGPMBK – 2. 10. 2017). 75 6.4. Vpis kranjske čebele v sistematiko medonosnih čebel Dr. Augustu Pollmannu (1813–1898), docentu za čebelarstvo na kmetijski akade- miji v Poppelsdorfu, je s svojimi opisi kranjske čebele v letih 1875 in 1879 uspelo, da je kranjska čebela kot samostojna podvrsta vpisana v sistematiko medonosnih čebel. To potrjuje tudi njeno veljavno znanstveno ime Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. 76 7. Kranjska kmetijska družba in pospeševanje čebelarstva – predlogi in delo Emila Rothschütza 7.1. Kranjska kmetijska družba in čebelarstvo Čebelarstvo na Kranjskem je bilo dobro razvito že v času ustanovitve tedaj imeno- vane Družbe za poljedelstvo in koristne spretnosti v letu 1767. Poudarili so ga tudi v grbu družbe. Grb Kranjske kmetijske družbe (Naslovnica: Zweyte Sammlung Nutzlicher Unterricht, 1771)112 Zapis v grbu »Omnis in hac certam regio iacit arte salutem« je 294. vrstica iz četrte knjige Čebelarstvo Vergilove pesnitve Georgica 113 in v prevodu mag. Barage pomeni: »Vsa dežela polaga svojo rešitev v to veščino«. Družba je bila na področju čebelarstva aktivna že v prvih dveh desetletjih svo- jega delovanja, ko so na področju slovenskega čebelarstva delali: Giovani Antonio Scopoli, Peter Pavel Glavar, Anton Janša, Matej Furlan in Anton Humel. O tem so na osnovi ohranjenih rokopisov v Arhivu republike Slovenije napisane številne 112 Zweyte Sammlung Nützlicher Unterrichte: auf das Jahr 1771 / herausgegeben von der Kaiserlich Königlichen Gesellschaft des Ackerbaues, und nützlicher Künste im Herzogthume Krain. Laibach, 1773, 207 strani (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ178516702&query=%22zweite%22+%22sammlun-g%22+%22krain%22&ref=primo-search – 24. 12. 2017). 113 Vergilius Maro, Publius. Čbelarstvo. Poljedelstva četrte bukve. str. 92–115. V: Publija Virgilija Marona Georgikon to je Poljedelstvo. Čvetere bukve. Poslovenil dr. J. Šubic. Celovec 1863, 118 strani (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDPSFHFU – 22. 4. 2017). 77 objave. Leta 2017 je izšla knjiga Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja. 114 Sredi 19. stoletja je Kranjska kmetijska družba sledila ministrskim spodbudam Dunaja za pospeševanje čebelarstva (odredba dunajskega kmetijskega ministr- stva z dne 14. julija 1854 o poučevanju čebelarstva na osnovnih šolah). Kranjska deželna vlada jo je zadolžila, da pripravi inštrukcije za osnovnošolske učitelje na Kranjskem za pouk čebelarjenja. Napisal jih je Jurij Jonke. Na tej osnovi je bila dne 13. septembra 1857 o tem izdana odredba kranjske deželne vlade pod številko 11144, katere kopija je v Arhivu republike Slovenije, kar je podrobno razbrati tudi iz objave: Šalehar in Jaklitsch (2012).115 Prevod odredbe štev. 11144 je v nadaljevanju. Prevod kopije odredbe kranjske deželne vlade št. 11144, z dne 13. septembra 1857 (AS 533, SB/10-5 Bienensubventionen): » Sklicujoč se na odlok z dne 5. marca t. l. , znak 4275, sporočamo visokemu konsi-storiju o načinu, kako naj bi se tukajšnji učitelji osnovnih šol ukvarjali z rejo čebel za svojo lastno korist in v korist šolske mladine z namenom oblikovati nadaljnje ustrezne inš trukcije za učno osebje, naslednje: Na pobudo Kmetijske družbe na Kranjskem je že pred leti upokojeni župnik in znani praktični čebelar Jurij Jonke izdal knjižico o čebelarjenju, ki je napisana ob upoštevanju razmer v deželi in vsebuje v lahko razumljivem jeziku kratko in jedr-nato zapisano vse, kar mora tukajšnji čebelar vedeti, da lahko iz te kmetijske kulturne panoge s kar najmanjšimi stroški dobi čim večjo možno korist. V letu 1844 je v založbi Kleinmayr izšla druga izdaja tega malega dela v obeh deželnih jezikih, in sicer pod naslovoma ‚Anleitung zur Bienenzucht‘ Jurija Jonkeja ter ‚Krajnski Zhebelarzhik‘. Ker lahko imamo Jonkejevo čebelarsko knjižico za najboljše navodilo o načinu, kako lahko šolski učitelji na Kranjskem čebelarijo v svojo lastno korist in si pridobijo zasluge za rejo čebel, bo treba učiteljem predvsem priporočiti, naj to knjižico preberejo zelo pozorno in z vnemo. Ko se bo učitelj s študijem te knjižice seznanil s splošnimi načeli naravnega čebelarjenja, bo najbolje, če se bo s praktičnim čebe-larjenjem seznanil pri kakem izkušenem čebelarju v svoji okolici. Ko bo storil tudi to, bo za začetek postavil majhno stojišče za čebele v bližini šolskega poslopja, lahko tudi v okviru zelenjavnega vrta pri šoli, za kar niso potrebni veliki izdatki. Za začetek si lahko učitelj priskrbi en panj s satjem v notranjosti in mlado plodno matico. Trud in skrb se mu bosta gotovo izplačali, saj je z izjemo nekaj visoko leže- čih pokrajin, kjer so zime izredno ostre, večina predelov v naši deželi spričo milih podnebnih razmer ob natančnem upoštevanju navodil, ki jih vsebujejo Jonkejeve čebelarske knjižice, zelo ugodnih za donosno čebelarjenje. Na ta način si bo lahko umen in prizadeven učitelj v kratkem času pridobil pot- rebna znanja za izvajanje čebelarjenja in si uredil majhen čebelnjak. Ko bo tako 114 Glavar, Peter Pavel in dr . Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja. Novo mesto in Brdo pri Lukovici, 2017, 356 strani (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PMTK8QLN – 29. 3. 2018). 115 Šalehar, Andrej, Jaklitsch, Helena. Krajnski Zhbelarzik in spodbujanje čebelarjenja na ljudskih šolah na kmetih v 19. stoletju, str. 61–72. V: Georg/Jurij Jonke – črmošnjiški župnik in kranjski čebelar. Novo mesto, Občice, Brdo pri Lukovici 2012, 132 strani (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PVTTINY – 22. 9. 2017). 78 sam imel potrebna teoretična in praktična znanja in bo opremljen tudi s čebelnjakom, čeprav majhnim, bo usposobljen, da bo lahko moško starejšo šolsko mladino poučeval v čebelarjenju. Kako naj bi s poukom začel, mu bo povedala Jonkejeva knjižica. Zlasti na začetku mora mladini na tak način predočiti naravo in način življenja čebel, da bo to lahko dojel vsak otrok, saj so te živalice, namreč čebelice, povsod priljubljene zaradi svojega sladkega proizvoda. Nato mora mladino seznaniti z rastlinami, ki služijo čebeli za hrano, ter s sovražniki, ki lahko lovijo te koristne živalice. Vse to je lahko več ali manj že v teku zime predmet pouka. Končno naj preko teoretičnega prikaza nege čebel in dela s čebelami poleti preide k praktičnemu pouku. Če na ta način ni izobrazil med svojimi učenci nobenega praktičnega čebelarja, kar v tej starosti bržkone še ne bo mogoče, jim bo pa vendarle posredoval določena znanja in obenem v mladih srcih zakoreninil ljubezen do čebelarjenja, ki bo pozneje obro-dila bogat sad. Deželna vlada želi še dodati, da bo dajala topoglednim prizadevanjem osnovno- šolskih učiteljev vedno primerno priznanje in da bo o posebno odličnih dosežkih tudi obveščala Ministrstvo za uk in bogočastje. Ljubljana, 10. septembra 1857 Posreduje se centrali Kmetijske družbe za Kranjsko z ozirom na poročilo, podano 5. junija t. l., znak 150, v vednost. Deželna vlada Ljubljana, 13. septembra 1857 Prejeto 24. septembra 1857 pod št. 347. « Prevod: prof. Doris Debenjak Kranjska kmetijska družba je v naslednjih letih pri pospeševanju čebelarstva sle- dila vsebini te odredbe, kar potrjujejo njeni razglasi in oglasi, ki jih je predstavil Šalehar (2014).116 Primeri razglasov in oglasov: Za leto 1871 so za razdelitev Dzierzonovih, prenarejenih Sumperjevih in Porento- vih panjev ter denarnih podpor učiteljem za nakup čebel (po 2 goldinarja za vsak panj) porabili 281 goldinarjev in 60 krajcarjev. Dodano je tudi sporočilo, da so se panji s premakljivimi sati dobro obnesli. 116 Šalehar, Andrej. Podpore Kranjske kmetijske družbe na področju čebelarstva za učitelje ljudskih šol (1870–1881), str. 81–84. V: Poučevanje čebelarstva na Kranjskem: od Petra Pavla Glavarja (1768) in Antona Janše (1770) do Emila Rothschütza (1874). Rodica, Novo mesto, 2014, 151 strani (http://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:DOC-GERFHPW7 – 23. 9. 2017). 79 Kmetijske in rokodelske novice, 1872, str. 67117 Za leto 1872 je bilo za pospeševanje čebelarstva na voljo 568 goldinarjev in 40 krajcarjev. Uporabili so jih za delitev premij (od 15 do 20 goldinarjev) in novih Porentovih ter Sumperjevih panjev. Prednost so imeli učitelji ljudskih šol. 117 Oklic o brezplačni podelitvi panjev iz državne podpore kranjskim ljudskim učiteljem in manj premož- nim čbelorejcem kmetiškega stanu. 30(1872)9, str. 67, Kmetijske in rokodelske novice (http://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:DOC-W70F9UWB – 23. 9. 2017). 80 Oglasnik št. 1 k 1. št. Novic (1873) 118 Za leto 1873 je bilo za čebelarstvo na voljo 414 goldinarjev in 20 krajcarjev. Od tega je bilo 200 goldinarjev namenjeno za novoustanovljeno Kranjsko čebelarsko društvo in od ostanka 214 goldinarjev in 20 krajcarjev je bila polovica namenjena za nakup Porentovih panjev, polovica pa za premije od 10 do 20 goldinarjev v prvi vrsti za učitelje, ki se praktično ukvarjajo s čebelarstvom in o tem poučujejo tudi mladino. 118 Razglas kmetijske družbe Kranjske. Ljubljana, 1. januarja 1873. Oglasnik št. 1 k 1. št. Novic (https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1887XNGJ/7cbbcf86-0083-44cf-97d2-36f88457f1ff/PDF - 23. 9. 2017). 81 Oglasnik št. 8 k 10. št. Novic (1874)119 Kmetijske in rokodelske novice, 1875, str. 19120 119 Razglas čebelarjem. Ljubljana, 11. marca 1874. Oglasnik št. 8 k 10. št. Novic. 120 Razglas čebelarjem. 33(1875)3, str. 19, Kmetijske in rokodelske novice (http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-N:SI:DOC-FZRFD6PA – 23. 9. 2017). 82 V Arhivu Republike Slovenije hranijo prošnje učiteljev za podpore (SI AS 533 SB 10-5 Bienensubventionen). Primeri prošenj – učitelji (1872–1878) Prošnja, 1875, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 83 Prošnja, 1874, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 84 Spričevalo k prošnji, 1874, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 85 Pobotnica, 1878, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 86 Spričevalo k prošnji, 1874, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 87 Prošnja, 1874, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 88 Spričevalo k prošnji, 1874, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 89 Prošnja, 1876, SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 90 7.2. Emil Rothschütz, član Kranjske kmetijske družbe121 121 Mittheilungen der k.k. Landwirthschafts-Gesellschaft in Krain: aus der allgemeinen Versammlung am 22. November 1865 (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ228994300 – 24. 9. 2017). 91 Preinfalk (2006)122 piše, da dr. Philipp Rothschütz (oče Emila Rothschütza) ni bil član Kranjske kmetijske družbe. Verjetno se je temu tudi izogibal zaradi potvorb rodovnih podatkov. Emil Rothschütz pa je bil član Kranjske kmetijske družbe. Sprejeli so ga na splošnem občnem zboru 22. novembra 1865. 7.3. Predlogi in delo Emila Rothschütza pri Kranjski kmetijski družbi 7.3.1. Pismo Emila Rothschütza kmetijski družbi o ustanovitvi podjetja Krainer Handelsbienenstand z dne 20. septembra 1868 V družbinem koledarju za leto 1869123 je obsežen sestavek, povezan s kranjsko čebelo, pri čemer Rothschütza štejejo za spoštovanega člana ob poročanju o nje- govem pismu z dne 20. septembra 1868, v katerem vodstvo družbe seznanja, da je na gradu Podsmreka pri Višji Gori ustanovil Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak). Neuer Wirthschaft-Kalender für 1869, str. 27 7.3.2. Predlog Emila Rothschütza kmetijski družbi za premije ljudskim učiteljem čebelarjem V publikaciji Mittheilungen ( Naznanila – prvi zvezek, letnik 1871; Glede izvrševanja lanskih …, 1873)124 piše, da je baron Rothschütz za pospeševanje domačega čebelarjenja po Dzierzonovi metodi določil premije za tiste ljudske učitelje, ki čebelarijo po tej metodi in imajo določeno število Dzierzonovih panjev. Premije bi se delile tri leta: 1872, 1873 in 1874. Kmetijsko družbo je prosil, da bi razglasila premije, ki bi jih sam podeljeval. Prošnja ni bila sprejeta. Za čebelarstvo je bilo za leto 1870 predvidenih 150 goldinarjev državnih subvencij. 122 Preinfalk, Miha. Družina Roschütz – baroni, ki to niso bili. Kronika (Ljubljana) letnik 54(2006), št. 1, str. 95–104 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP87LCZ4 – 20. 9. 2017). 123 Wie man die Krainische Biene auch anderwärtz hochschätz? 26(1868), str. 27–32, Ljubljana, Neuer Wirthschaft-Kalender auf das Jahr 1869. 124 Glede izvrševanja lanskih in letošnjih zborovih sklepov. Ljubljana 1873, letnik 1871, zvezek 1, str. 4–18, Mittheilungen (Naznanila) (https://books.google.si/books?id=HSmrZU4XImQC&printsec=frontco-ver&hl=sl#v=onepage&q=baron&f=false – 24. 9. 2017). 92 Faksimile objave: » /…/ Baron Roschütz je za povzdigo domače čbeloreje po Dzirzonovej metodi določil premije za take ljudske učitelje, ki se po Dzirzonovej metodi ravnajo in se izkažejo, da imajo določeno število Dzirzonovih panjev. Premije se bi delile skoz 3 leta in sicer za leto 1872, 1873 in 1874. Za vsa tri leta je določeno v vsem skupaj 12 cekinov, 30 tolarjev, 30 srebernih goldinarjev in 18 premakljivih panjev. - Z dopisom od 8. avgusta t. l. je baron Roschütz, ki si tudi pravico podeljenja pridržuje, kmetijsko družbo naprosil, naj bi omenjene premije razglasila. - Glavni odbor, ki je to hvalevredno in domoljubno ponudbo gospoda barona hvaležno pripoznal, se vendar ni mogel v to spustiti, da bi omenjene premije v družb in njenem imenu razpisal, in sicer zategadelj ne, ker je čas, v kterem se bi imele premije deliti, na tanko določen, a med tem časom bi vstanovnika omenjenih premij lahko smrt prehitela ali se kaj druzega neugodnega pripetilo, a premije s premakljivimi panjevi bi stale čez 200 gld., za ktere bi morala potem družba porok biti. Vsled tega se ta ponudba daje baronu Roschützu v nadaljno naročilo: /…/« Mittheilungen (Naznanila) – 1873, letnik 1871, zvezek 1, str. 16–18. V Laibacher Zeitungu (1870)125 je o Rothschützevem predlogu Kranjski kmetijski družbi obsežen sestavek Prämie für Bienenzucht ( Premije za čebelarjenje), s katerim bi pospešili kranjsko čebelarstvo. 7.3.3. Predlog in program za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (Glej posebno poglavje 11.) 7.3.4. Emil Rothschütz zastopa Kranjsko kmetijsko družbo na čebelarskih zborovanjih in razstavah – primeri Emil Rothschütz se je v imenu Kranjske kmetijske družbe, Kranjskega društva za umno čebelarstvo ali svojega Kranjskega trgovskega čebelnjaka udeleževal šte- vilnih čebelarskih razstav, shodov in zborovanj. Na spremljajočih ali posebnih razstavah je razstavljal kranjske čebele in čebelarska orodja, ki so jih izdelovali v delavnicah na gradu Podsmreka. Pri tem je dobil tudi številna priznanja. 125 Prämie für Bienenzucht. (1870)190, str. 1349–1359, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?URN=UR-N:NBN:SI:doc-NW97KNT6 – 23. 9. 2017). 93 Nekaj primerov iz čebelarskega in poljudnega tiska: Čebelarsko zborovanje v Salzburgu (1872):126 Slovenska čebela, 1873, str. 14 Slovenska čebela, 1874, str. 105127 Slovenska čebela (1876)128 poroča, da je baron Rožič poslal veliko stvari na čebelarsko razstavo, ki je spremljala 21. občni zbor avstrijskih in nemških čebelarjev v Bra-tislavi. Za razstavljene predmete je dobil več »pripoznanj«. Zbora se je udeleževal tudi njegov oče Philipp, ki je predlagal: Slovenska čebela, 1876, str. 84 Na XXVII. zborovanju nemških kmečkih gospodarjev v Wroclavu129 so organizirali priložnostno razstavo, kjer je bil tudi čebelarski oddelek. 126 Sporočilo Solnograjskega shoda čebelarjev. 1/1873)2, str. 14, Slovenska čebela (http://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:DOC-4FNIJDTX – 24. 9. 2017). 127 Na Nemškem v mestu Halle. 2(1874)12, str. 105, Slovenska čebela (http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-N:SI:DOC-VA4AIRP4 – 24. 9. 2017). 128 Kratko poročilo o 21. občnem zboru avstrijskih in nemških čebelarjev v Vratislavi. IV(1876)9, str. 69–72, Slovenska čebela (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZZW4YSY – 24. 9. 2017). 129 Die XXVII. Wanderversammlung deutscher Land- und Forstwirthe in Breslau. 19(1869)33, str. 315, Wiener Landwirtschaftliche Zeitung (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=wlz&datum=18690814&seite=3&zoom=33 – 24. 9. 2017). 94 Wiener Landwirtschaftliche Zeitung, 19(1869)33, str. 315 Povzetek: Čebelarski oddelek je bil bogato zastopan s čebelami in z njihovimi produkti. Posebej je izstopala kolekcija barona Rožiča, ki je predstavil kranjsko kmetijstvo tudi z drugimi pridelki, kot na primer vino, žita, ribe in drugo. Rožič je iz svojega trgovskega čebelnjaka v preteklem letu samo v Nemčijo poslal več kot tisoč kranjskih matic. Potemtakem izgleda, da imajo kranjske čebele, še posebej zaradi svoje krotkosti in marljivosti, v Nemčiji veliko bodočnost. Razstavljena je bila tudi njegova čebelar- ska oprema. V predprostoru dvorane, kjer je bila ustanovna skupščina Kranjskega društva za umno čebelarstvo, je bila razstava čebelarske opreme: Slovenski tednik, 1(1873)6, str. 6130 130 Zbor čebelarjev. 1(1873)6, str. 6, Slovenski tednik (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNKH7YKA – 25. 9. 2017). 95 Na čebelarskem zborovanju v Salzburgu (1872) je bila priložnostna razstava čebe- larske opreme: Die Krainer Biene, 1873, str. 14131 Prevod: » Razstavljenih je bilo preko 900 predmetov in med njimi 180 iz Kranjskega trgovskega čebelnjaka. « Emil Rothschütz je prejel številne diplome in priznanja, s katerimi se je javno postavljal z objavami na svojih poslovnih ponudbah in cenikih – primer iz leta 1892: 131 R. Bericht über den Bienenzüchter-Congress zu Salzburg. 1(1873)2, str. 14, Die Krainer Biene (https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QW95YXAV – 3. 10. 2017). 96 8. Po sledeh zapuščine čebelarjev Rothschütz V zborniku Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska (2011)132 je na straneh 73–86 objavljen obsežen sestavek Po sledeh zapuščine čebelarjev Rothschütz z bogatim slikovnim gradivom, ki sta ga napisala Anton Koželj in Andrej Šalehar. 8.1. Uvod Grad Podsmreka pri Višnji Gori, kjer je bil pol stoletja (1866–1910) dom čebelarjev družine Emila Rothschütza in sedež njihove firme Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak), je bil v tem času osrednje čebelarsko središče na Kranjskem. Iz Podsmreke, pozneje tudi iz drugih krajev na Kranjskem, je kranjska čebela stopila na pot v Evropo in svet, na pot uveljavitve in poznejšega priznanja ter vpisa v sistematiko medonosnih čebel. Emil Rothschütz je bil sposoben gospo- dar, strokovnjak na področju čebelarstva, ploden strokovni pisec, urednik, zalo- žnik in tudi spreten trgovec. Usoda njegovi zapuščini ni bila naklonjena. Številni novi lastniki, vojne vihre in nenaklonjen povojni čas so pripomogli, da jo je do danes ohranjeno sorazmerno malo. 8.2. Spisek in opis zapuščine 8.2.1. Rothschützeva knjižnica Na gradu Podsmreka je bila bogata knjižnica s čebelarskimi knjigami, tiski in z revijami. Spisek knjig in revij žal ni ohranjen. Za ohranitev dela tega knjižnega fonda ima velike zasluge predsednik slovenskega čebelarskega društva gospod Josip Verbič, ki je, kakor beremo v njegovem poročilu na seji dne 2. decembra 1932,133 pridobil za društveno knjižnico 98 strokovnih knjig in od tega je bilo 56 knjig iz nekdanje Rothschützeve knjižnice iz Podsmreke pri Višnji Gori. 132 Koželj, Anton, Šalehar Andrej. Po sledeh zapuščine čebelarjev družine Rothschütz, str. 73–86. V: Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je Kranjska. Višnja Gora, Brdo pri Lukovici, 2011, 103 strani (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVXAJVHP – 19. 9. 2017). 133 Poročilo o odborovih sejah osrednjega društva. 26(1933)2, str. 29, Slovenski čebelar (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BQX0KHDE – 27. 12. 2017). 97 8.2.2. Knjige in tiski, ki so jih napisali čebelarji družine Rothschütz V Sloveniji je največ knjig, ki so jih napisali čebelarji družine Rothschütz (Emil in Antonija), v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika – devet; po eno knjigo pa imajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v knjižnici Kmetijskega inštituta Slovenije in v knjižnici Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti. Posamezne knjige so v petih univerzitetnih ali nacionalnih knjižnicah v ZDA, v Evropi pa jih hranijo v osmih nacionalnih ali univerzitetnih knjižnicah. Čebelar Koželj hrani v svoji čebelarski zbirki pet njihovih knjig. 8.2.3. Prodajni katalogi podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjskega trgovskega čebelnjaka) Do sedaj jih je bilo najdeno pet (štiri hrani gospod dr. Jernej Sekolec, ki živi na Dunaju in enega Anton Koželj). 8.2.4. Berichte über die Krainer Biene (Poročila o kranjski čebeli) Leta 1869 je Emil Rothschütz izdal delo 50 Berichte aus der österreichisch-ungarischen Monarchie so wie aus Nord- und Süddeutschland über die Krainer Biene, 1868, ki ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (sig. 27321) in v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije (sig. 17914). 8.2.5. Die Krainer Biene (Kranjska čebela) – serijska publikacija v letih 1873–1875 Serijsko publikacijo Die Krainer Biene, ki jo je v letih 1873–1875 izdajalo Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (sig. 29007). Najdemo pa jo tudi na knjižnih policah Nacionalne knjižnice na Dunaju. 8.2.6. Imkers Rundschau – Fachblatt für Bienezucht (Čebelarski razgledi – Strokovni list za čebelarjenje) Serijsko publikacijo Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (sig. 34137). Najdemo pa jo tudi v univerzitetni knjižnici v Gradcu in v Wisconsinu. Prva dva letnika pa sta tudi v bavarski nacionalni knjižnici. 98 8.2.7. Zapuščina čebelarjev družine Rothschütz pri potomcih Janeza Zupančiča Pred drugo svetovno vojno je pri obnovi gradu Podsmreka sodeloval zidarski mojster Janez Zupančič (1907–1944), ki je bil domačin iz Starega trga pri Višnji Gori. Pred obnovo so grad počistili in veliko čebelarskega orodja, tiskov, klišejev in dokumentov je gospod Župančič shranil na domačem podstrešju. Prav po njegovi zaslugi in tudi njegove hčerke Marije se je ta dediščina čebelarjev družine Rothschütz ohranila: a. čebelji panji, b. čebelarska orodja – stiskalnica za med, točilo za med, parni topilnik za vosek (2), stiskalnica za satne osnove, sončni topilnik za vosek, c. stiskalnica za tiskanje, č. strešne zastavice. 8.2.8. Zapuščina čebelarjev družine Rothschütz v čebelarski zbirki čebelarja Antona Koželja Čebelar Koželj hrani v svoji čebelarski zbirki iz zapuščine čebelarjev družine Rothschütz naslednje: a. kliše slike s podpisom Emila Rothschütza, b. Bestellungsbuch (dostavna knjiga). Dostavne knjige, ki so jih čebelarji družine Rothschütz vodili za obračun dajatev tedanji nadrejeni oblasti v Stični, so najpomembnejše ohranjeno gradivo. Zob časa jih je že močno načel. Ohranjena je celotna knjiga za leto 1887 ter dva dela drugih knjig: eden je iz leta 1875, drugega pa ni mogoče časovno opredeliti. V knjigah so zapisani naslovi kupcev in kaj jim je bilo poslano (številka artikla v prodajnem katalogu in število kupljenih). V knjigi iz leta 1887 je zapisanih 1515 kupcev, v delu knjige iz leta 1875 208 kupcev in v tretjem delu 251 kupcev. V Koželjevi zbirki so tudi: c. dopisnici in štampiljka podjetja Krainer Handelsbienenstand, č. dva tovorna lista, d. ceniki Petra Majdiča. Tudi Peter Majdič je po prevzemu firme Handelsbienenstand izdajal prodajne kataloge. V zbirki so ohranjeni štirje, enega, za leto 1914, hrani tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (sig. DS 65767). In končno Koželj hrani tudi: e. zbirko raznih klišejev. Ohranjenih je veliko raznih klišejev. Enega, ki so ga uporabljali pri tisku prodajnih katalogov in na katerih so čebelarska orodja, predstavljamo v nadaljevanju. 99 8.3. Za konec Opisana je ohranjena zapuščina čebelarjev družine Rothschütz. Iz njihove čebe- larske knjižnice se je ohranilo 56 knjig, ki jih hrani Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika. Knjige, ki so jih napisali in izdali, so posamič na knjižnih policah štirih slovenskih knjižnicah. Posamezne hranijo tudi v osmih knjižnicah v Evropi in v štirih v ZDA. Ohranjeni so štirje prodajni katalogi, revija Imkers Rundschau, poro- čilo o kranjski čebeli iz leta 1868 in revija Die Krainer Biene. Pri potomcih Janeza Zupančiča so iz zapuščine čebelarjev družine Rothschütz shranjeni čebelji panji in čebelarska orodja: stiskalnica za med, točilo za med, parni topilnik za vosek (2), stiskalnica za satne osnove, sončni topilnik za vosek, stiskalnica za tiskanje in strešne zastavice. V čebelarski zbirki čebelarja Antona Koželja je kliše slike s podpisom Emila Rothschütza, Bestelungsbuch (dostavna knjiga), 4 prodajni katalogi Petra Majdiča, tovorna lista in dopisnici ter več klišejev s čebelarskim orodjem. 100 9. Zbor čebelarjev v Salzburgu (1872) 9.1. Rotschützeve pobude na zboru čebelarjev v Salzburgu V času od 10. do 12. septembra 1872 je bil v Salzburgu134 velik čebelarski zbor, ki se ga je udeležilo 412 čebelarjev in številni predstavniki takratnih avstro-ogrskih in nemških oblasti ter predstavniki mnogih kmetijskih družb. V imenu Kranjske kmetijske družbe je bil med udeleženci baron Emil Rothschütz. Kakor poroča Slo- venska čebela (1874),135 je imel na zboru referat Kako bi zamogla vlada čebelarstvo pospeševati? in pri tem je poudaril, da naj vlada pomaga pri razvoju čebelarstva: 1. z zakonom, ker »brez trdnega postavnega reda ni napredka«; 2. z ustanovitvijo samostojne službe čebelarskega poročevalca pri kmetijskem ministrstvu; nadalje z ustanovitvijo častne službe deželnih, okrajnih in srenjskih poročevalcev ali nadzornikov, ki bi bili tudi člani šolskih svetov. 3. Prizadeva naj si za »napravo čebelarskih šol in izglednih čebelnjakov pri kmetijskih šolah, napredovalnih učilnicah, učitelskih odgojilnicah … Ljudske učitelje naj zaveže, da obiskujejo poletni čas kako čebelarsko šolo, vsaj enkrat ali dvakrat na teden, potem pa tudi učijo v svojem šolskem kraju čebelarstvo vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Da se to bolj dejansko zgodi, naj se šole obdarujejo s kakimi Dzierzonovimi panjevi in posebno marljivi učitelji tudi z denarno pomočjo …«. 4. Vlada naj podpira in spodbuja ustanavljanje čebelarskih društev, čebelarskih razstav ali stalnih čebelarskih muzejev. 5. V vsaki deželi naj bi se nastavili potovalni učitelji čebelarstva, ki bi skrbeli tudi za pospeševanje sadjarstva, spodbujali saditve medonosnih rastlin in drugo. 6. Pridnim čebelarjem naj bi se delile premije za uspešno čebelarstvo, za največje število panjev, za marljivo razširjenje čebelarstva, za saditev medonosnih rastlin in dreves. Nagrajuje naj se tudi marljivo podučevanje, izvrstne knjige in objave v društvenih časopisih in drugo. 7. Spodbujalo naj bi se sejme za prodajo čebelarskih pridelkov in živih čebel ter podprlo izdelovanje enakih satnikov. Na koncu je predlagal, da naj zbor izvoli odbor, ki naj bi izdelal prošnjo za vlado. Rothschützev govor je bil sprejet z javnim odobravanjem. Predlog za odbor je bil sprejet in izvoljeni so bili: dr. Dzierzon, W. Vogel, Schmid in Rothschütz. 134 Vom Bienenzüchter-Congress in Salzburg. (1872)231, str. 1637, Laibacher Zeitung (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JXO73OEE – 12. 12. 2017). 135 Kako bi zamogla vlada čebelarstvo pospeševati? (Govor bar. Rožiča v Solnemgradu). 2(1874)3, str. 17–19, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PMYBHOUI – 15. 9. 2017). 101 9.2. Peticija zbora čebelarjev v Salzburgu Odbor je pripravil Peticijo (Prošnjo) čebelarjev, ki je objavljena tako v Slovenski čebeli (R. Prošnja čebelarjev …, 1873,136 Sporočilo solnograjskega …, 1873137) kot v Die Krainer Biene ( R. Petition der Bienenzüchter …, 1873).138 Osnova peticiji so bili predlogi iz govora barona Rothschütza. Uvodoma je poudarjeno, da se med vsemi kmetijskimi dejavnostmi dodeljuje najmanjša državna denarna podpora prav čebelarstvu, ki je gospodarsko pomembna. Zapisano je tudi: » Zraven denarnega dobička daje čebelarstvo pa tudi naravnega, kteri gotovo tudi ni manj vredin; ni ga menda dela, ktero bi človeka tako omikovalo, ga sililo k premišljevanju ter ga z ljubeznijo do narave napolnovalo, kakor čebelarstvo. Čudno, a vendar resnično: Kdor je dober čebelar, je tudi dober hišni gospodar, zanesljiv, pošten mož … Gotovo že zaradi tega čebelarstvo zasluži večo pozornost ter tudi večo podporo.« V nadaljevanju peti-cija kritično pojasnuje neurejeno zakonodajo na področju čebelarstva in poudarja, da je velika potreba, da čebelarstvo dobi potrebne zakonske pravice. Poudarja tudi pomen, da se pri kmetijskem ministrstvu ustanovi »samostojno službo čebelar- skega poročevalca«. S tem bi se rešilo tudi vprašanje imenovanja okrajnih in dežel- nih poročevalcev, kar bi pomenilo možnost za pretok znanja in izkušenj čebelar- skih izvedencev ter za zbiranje podatkov za statistiko. Posameznim poročevalcem bi se dodelilo naloge – kar pojasnjuje zapis v Slovenski čebeli (1873):139 Slovenska čebela, 1873, str. 35–37 136 R. Prošnja čebelarjev v Solnogradskem občnem zboru. 1(1873)1, str. 6–7, in 3, str. 18, in 5, str. 35–37, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IBO5KLWH – 15. 9. 2017). 137 Sporočilo Solnograjskega shoda čebelarjev. 1(1873)2, str. 14, Slovenska čebela (http://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:DOC-4FNIJDTX – 21. 12. 2017). 138 R. Petition der Bienenzüchter vom salzburger Congresse. 1(1873)1, str. 6–7; 2, str. 13–14; 3, str. 21–22; 4–5, str 32–34, in 6–7 , str. 47–49, Die Krainer Biene (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UCQTDQ63 – 15 . 9. 2017). 139 Prošnja čebelarjev v Solnograškem zboru. 1(1873)5, str. 35–37, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:doc-AKOTKATU – 15. 9. 2017). 102 Med navedenimi nalogami štejejo: » /…/ za poglavitno nalogo države in postavoda-jalstva pa stavimo še enkrat napravo deželne čebelarske šole, kjer naj bi se vsi učitelji podučevali, in kjer naj bi res strokovnjaki učili in razjasnovali še toliko temnih reči v čebelarstvu /…/« Peticija je bila napisana 12. septembra 1872 in na salzburškem zboru zbranih čebe- larjev so jo podpisali člani izvoljenega odbora: dr. Dzierzon, W. Vogel, Schmid in Rothschütz, ki je bil imenovan za poročevalca. 9.3. Nagradi kranjskima čebelarjema Laibacher Zeitung (1872)140 je z notico sporočil: Laibacher-Zeitung, (1872), str. 1554 Povzetek: Na dobro obiskanem zborovanju nemških čebelarjev v Salzburgu sta bila kranjska čebelarja baron Rothschütz in Franc Langer, ki sta zastopala Kranjsko kmetijsko družbo, nagrajena z državno nagrado. Na koncu dodajmo, da je Laibacher Zeitung (1872)141 v 231. številki objavil obširno vsebinsko poročilo o čebelarskem zborovanju v Salzburgu. 140 Bienenzuchts-Prämien. (1872)218, str. 1554, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?URN=URN:NB-N:SI:doc-GRYRPFA9 – 22. 12. 2017). 141 Vom Bienenzüchter-Congress in Salzburg. (1872)231, str. 1637, Laibacher Zeitung (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JXO73OEE – 12. 12. 2017). 103 10. Ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo 10.1. Uvod O ustanovitvi in delu Kranjskega društva za umno čebelarstvo sta napisala pre- gledna članka Debevec (1944)142 in Šivic (2011),143 ki sta dostopna na Digitalni knji- žnici Slovenije. Debevec (1944) piše: Debevec (1944), str. 30 in 31 V nadaljevanju bo dan poudarek delu glavnega pobudnika za ustanovitev Kranj- skega društva za umno čebelarstvo ter njegovega prvega predsednika v letih 1873– 1876 – barona Emila Rothschütza. 142 Debevec, Leopold. O našem prvem čebelarskem društvu . Čebelarski zbornik 1944, str. 30–39 (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZMNQWZR5 – 14. 9. 2017). 143 Šivic, Franc. Ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo. Str. 35–42. V: Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Groznik, Pavel, Koželj, Anton, Šivic, Franc. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Simpozij Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori, Brdo pri Lukovici, 17. 5. 2011 (http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVXAJVHP – 24. 12. 2017). 104 10.2. Dokumenta o odobritvi Statuta in Statut društva V Arhivu Republike Slovenije so shranjeni številni dokumenti, povezani s Kranj- skim društvom za umno čebelarstvo ( Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5 – Bienensubventionen)):144 Gre za protokolarni zapis o odobritvi statuta (pravil) društva z dne 29. 4. 1873 s strani Kranjske deželne vlade. V imenu osnovalnega odbora je zahtevo dne 20. 4. 1873 vložil baron Emil Rothschütz: Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5). 144 Arhiv RS . Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5 - Bienensubventionen). 105 Drugi dokument je Statuten des Krainer Binenzuchts-Vereins (sedem strani) – tukaj je prikazana naslovna stran nemške verzije. Statut je objavljen tudi v reviji Die Krainer Biene, priloga 1873 (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FKRDTTVF – 17. 9. 2017). Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5) 106 10.3. Pravila Kranjskega društva za umno čebelarstvo Pravila Kranjskega družtva za umno čebelarstvo (šest strani) – naslovna stran slovenske verzije - Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5): 107 10. 3. Vabila na pristop Vabilo na pristop k Čebelarskemu družtvu za Kranjsko in sosedne dežele: 108 Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5) 109 Vabilo v reviji Die Krainer Biene, priloga 1873:145 Die Krainer Biene, priloga 1873 145 Einladung zum Eintritte in den »Krainer Bienenzucht-Verein«. Priloga Die Krainer Biene, 1873 (https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FKRDTTVF – 17. 9. 2017). 110 Vabilo in dnevni red prvega občnega zbora, 1(1873)1, str. 8, Slovenska čebela: 146 Vabilo so objavile tudi Novice (1873)147 in Soča (1873).148 146 Vabilo in dnevni red prvega občnega zbora. 1(1873)1, str. 8, Slovenska čebela (http://www.dlib.si/?UR-N=URN:NBN:SI:DOC-IBO5KLWH – 16. 9. 2017). 147 Vabilo k pristopu v Društvo za umno čebelarstvo. 31(1873)25, str. 193, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZWO3IDZ – 16. 9. 2017). 148 Čebelarsko društvo. 3(1873)25, str. 3, Soča (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GKFRS984 – 24. 12. 2017). 111 10.4. Znak Slovenskega čebelarskega društva Znak Slovenskega čebelarskega društva 1873 – v slovenskem in nemškem jeziku: Znak Slovenskega čebelarskega društva 1873 – v slovenskem in nemškem jeziku: na diplomi, ki jo je prejel Jožef Lomberger. Fotografirano v knjižnici Petra Pavla Glavarja v Komendi dne 3. 12. 2013, foto: Andrej Šalehar. 10.5. O zboru čebelarjev Zbor čebelarjev – Slovenski tednik, 1873:149 Slovenski tednik, 1873, št. 6 149 Zbor čebelarjev. 1(1873)6 , Slovenski tednik (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNKH7YKA – 25. 9. 2017). 112 O prvem občnem zboru Kranjskega čebelarskega družtva so poročali tudi Novice (1873),150 Laibacher Tagblatt (1873)151 in Zgodnja Danica (1873): Zgodnja Danica, 1873, str. 232152 150 Prvi občni zbor Kranjskega čbelarskega društva. 31(1873)33, str. 262–263, Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AFKGV2ER – 26. 12 .2017). 151 Der krainer Bienenzuchtverein. 6(1873)174, str. 3, Laibacher Tagblatt (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ254068101&query=%22emil%22+%22rothschuetz%22&ref=primo-search – 28. 12. 2017). 152 V prid čebelarstva. 26(1873)29, str. 232, Zgodnja Danica (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer. faces?doc=ABO_%2BZ259528709&query=%22Emil%22+%22rothsch%C3%BCtz%22&ref=primo-search – 26. 12. 2017). 113 10.6. Pisma predsednika društva barona Emila Rothschütza Primeri pisem predsednika društva barona Emila Rothschütza – Bienensubventio- nen – (SI AS 533 SB 10-5): Dopis št. 374/IV predsednika barona Rothschütza Kranjski kmetijski družbi 2. novembra 1873: AS 533, SB/10-5 Bienensubventionen 114 Prevod: Št. 374/IV Spoštovano vodstvo c. k. kmetijske družbe! Z obvezno zahvalo v imenu Kranjskega čebelarskega društva za odobreno subvencijo 200 guldnov ima podpisani odbor čast, v skladu z dopisom z dne 9. oktobra, št. 1098, sporočiti namene uporabe tega zneska: - 100 guldnov za pokritje stroškov tiskanja društvenega lista, - 75 guldnov za plačilo članom (v skladu s statutom) za panje, - 25 guldnov za nabavo društvenih učnih pripomočkov in rekvizitov. Hkrati pošiljamo spoštovani kmetijski družbi 60 brezplačnih izvodov revije Slovenska čebela in 10 brezplačnih izvodov revije Der Krainer Biene, obe letnika 1873, da jih da na razpolago ambicioznim čebelarjem na deželi. Ko bodo izšle še druge številke, Vam jih bomo posredovali z istim namenom. Na koncu Vas še prosimo, da bodoče tekoče zneske subvencije posredujete na pred-sedstvo čebelarskega društva na Smerek-Pösendorf, ker je predstavnik društva v Ljubljani dr. Razlag 2. tega meseca odpotoval na Dunaj kot državni poslanec. Odbor Kranjskega čebelarskega društva. Ljubljana, 2. novembra 1873 Rothschütz, MP. 115 Potrdilo o plačilu z dne 29. decembra 1873 – AS 533, SB/10-5 Bienensubventionen Prevod: Krainer Bienenzuchtsverein POTRDILO O prejemu 200 (z besedo: dvesto) avstrijskih guldnov, ki jih je danes prejel, točno izplačane v gotovini, podpisani predstavnik Kranjskega čebelarskega društva kot del odobrene subvencije od c. k. kmetijskega ministrstva (Dunaj, 21. december 1873 sub Z 12034/1646) od spoštovane c. k. Kranjske kmetijske družbe. Ljubljana, 29. december 1873 Baron Roschüz – Rothschüz Prefekt društva 116 Potrdilo o plačilu z dne 30. decembra 1873 – AS 533, SB/10-5 Bienensubventionen 117 Prevod: SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŽTVO POTRDILO O prejemu 675 (z besedo: šeststo petinsedemdeset) avstrijskih guldnov, ki jih je danes prejel, točno izplačane v gotovini, podpisani predstavnik Kranjskega čebelarskega društva kot del odobrene subvencije od c. k. kmetijskega ministrstva (Dunaj, 21. december 1873 sub Z 12034/1646) od spoštovane c. k. Kranjske kmetijske družbe. Ljubljana, 30. december 1873 Baron Roschüz- Rothschüz Prefekt društva [Kasnejši pripis na levem robu:] Ker je morala kmetijska družba v skladu z navodilom deželne vlade od 29. decembra 1873, št. 9409, pri dvigu te vsote na potrdilu za deželni urad uporabiti žig, je to potrdilo od čebelarskega društva sprejeto brez žiga. Ljubljana, 12. januar 1874 Andrej Bruss družbeni blagajnik (podpis) 118 10.7. Vodstvo društva – 1873 Vodstvo društva » Krainer Bienenzuchtsvereins«, častni in dopisni člani – 1873:153 Die Krainer Biene, 1(1873)1, Priloga 1 153 Personalstand des Krainer Bienenzuchtsvereins 1873. 1(1873)1, Priloga 1, str. 2, Die Krainer Biene (http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCQTDQ63 – 17. 9. 2017). 119 10.8. Zaključki Zapisali smo že, da je imel baron Emil Rothschütz na zboru čebelarjev leta 1872 v Salzburgu zelo odmeven govor, v katerem je obrazložil, kaj lahko naredi vlada za pospeševanje čebelarstva. Posebej je izpostavil pomen poučevanja v čebelarstvu s predlogom, da se ustanovi deželne čebelarske šole. Zbor čebelarjev v Salzburgu je sprejel posebno peticijo, ki je vključevala vse Rothschützeve predloge. Tudi pri ustanovitvi Kranjskega društva za umno čebelarstvo (1873) je bil med pobudniki najpomembnejši baron Emil Rothschütz. V Pravilih društva (Pravila …, 1873) so v drugem členu med drugim zapisali: » /…/ izdajanje podučnih spisov, zlasti v družtve-nem listu; večkratni shodi čebelarjev zapored po raznih krajih in mestih sklenjeni z razstavami in darili; naprava družtvene zbirke podučnih spisov, knjig in čebelarskega orodja, ter tudi bralnega družtva; obdarovanje pridnih čebelarjev v spodbudo drugim …; preskrbljevanje pripravnih panjev in drugega orodja, kolikor mogoče po nizki ceni; delenje dotičnih semen; naprava zgledne čebelarije za poduk / …/« Die Krainer Biene ( Einladung zum …, 1873) je k prvi številki dodala prilogo: Einladung zum Eintritte in den » Krainer Bienenzucht-Verein« (Prevod: Vabilo za vstop v Kranjsko čebelarsko društvo); v vabilu je zapisano: Die Krainer Biene, priloga 1, 1873 Povzetek: Naša glavna pozornost bo namenjena pouku čebelarstva v ljudskih šolah, ki ga bomo pospeševali z delitvijo štipendij, s poukom in premijami učiteljem. Prizade- vali si bomo za dobre in poceni panje. Odbor Kranjskega društva za umno čebelarstvo, ki mu je predsedoval baron Rothschütz, je 12. septembra 1873 zaprosil Kranjsko kmetijsko družbo za denarno pomoč za novoustanovljeno društvo in za povečanje sredstev za nakup čebeljih panjev za učitelje in revne kmetovalce. V Arhivu Republike Slovenije je shranjenih še več podobnih listin – škatla: Bienensubventionen – SI AS 533 SB 10-5. 120 11. Predlog za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1873–1874) 11.1. Predlog barona Emila Rothschütza (1873) Emil Rothschütz Slika je bila objavljena v Wiener Landwirtschaftliche Zeitungu, 25. 3. 1882. Predsednik novoustanovljenega Kranjskega društva za umno čebelarstvo baron Rothschütz je Kranjski kmetijski družbi predlagal ustanovitev čebelarske šole na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Prošnja naj bi bila predložena v odobritev kmetijskemu ministrstvu (gl. Laibacher Zeitung ( Landwirtschaftliches …, 1873)).154 Glavni odbor Kranjske kmetijske družbe je na svoji seji dne 1. februarja 1874 zaprosil barona Rothschütza iz Podsmreke v zadevi subvencioniranja čebelarske šole na Dolenjskem za dopolnitve vloge, ki jo bo odbor potem poslal na kmetijsko ministrstvo (gl. Laibacher Zeitung (Der Zentralausschus …, 1874)).155 Za uresničitev tega predloga je baron Rothschütz dne 20. februarja 1874 na vodstvo Kranjske kmetijske družbe poslal podroben predlog za čebelarsko šolo ( Bienenzuchtschule) na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Rokopis je v nemškem jeziku in na 11 listih vključuje: program za čebelarsko šolo, dva predračuna stroškov, načrt in lokacijo učnega paviljona in drugo, hrani pa ga Arhiv Republike Slovenije – SI AS533, SB 10 5,156 Bienensubventionen (glej priloge 1–3). 154 Landwirtschaftliches. (1873)256, str. 1788, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:- doc-8RUU48GP – 13. 9. 2017). 155 Der Zentralausschuss der krainischen Landwirtschafte Geselschaft. 4 februar 1874, št. 27, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y74PHJYX – 13. 9. 2017). 156 Bienensubventionen – (SI AS 533 SB 10-5 - Bienensubventionen). 121 11.2. Program za čebelarsko šolo (Bienenzuchtschule) – (Priloga 1)157 158 Prevod programa čebelarske šole:159 » I. Teoretično-praktični učni tečaji čebelarstva so v poletnih mesecih in trajajo, da bi izmenoma omogočili udeležbo večjemu številu učiteljev, dvajset dni v sedmih ponovi-tvah. Prvi tečaj se prične prvega junija in zadnji konča 20. oktobra. II. Tečaj vključuje gradiva po Rothschützevem učbeniku (‚Baron E. Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuchts-Betrieb: ein Hilfs- und Handwörterbuch für Schule und Haus. 1. Vorarbeiten in Theorie und Praxis‘), in sicer so to: A. 1. mesečna opravila pri čebelnjaku; 2. čebelarska flora v Avstriji, posebej v južnih deželah monarhije, ponazorjena z zasa-jenenimi medovitimi rastlinami, zbirkami semen, herbariji in s slikami; vse skupaj je povezano z botaničnimi ekskurzijami; 3. nabiralne snovi in čebelji produkti, njihova znanstvena pojasnitev in praktična uporaba; 4. naravna zgodovina čebele, pasme in varietete, notranji in zunanji organi, tri vrste čebel, njihova delitev dela in instinkti, pojasnjeno z anatomskimi preparati, zbirkami in ilustracijami; 5. bolezni čebel in čebelji škodljivci (zbirke in risbe); 6. ravnanje s čebelami in praktično čebelarjenje po Dzierzonu v primerjavi s kra-jevno značilnimi koši ali panji posameznih avstrijskih dežel s ponazoritvami in pojasnili, o čebelnjakih, strojih in napravah; pašna vzreja skupaj s čebelarskimi ekskurzijami k sosednjim kmečkim čebelnjakom; 7. kratko poučevanje tehnike izdelave čebelnjakov, panjev in rekvizitov ter samostojna praktična izdelava v mizarskih delavnicah. B. Predavanja o strokovnih pomožnih vedah: a. geografska razširitev in zgodovina čebele, b. simbolika in mitologija čebelarstva v zgodovinskih obdobjih, c. statistika, č. zakonska določila, d. podpore s strani kmetijstva, e. dejavnost društev, f. čebelarska literatura, bibliografije in časopisi, z biografskimi skicami. 157 Šalehar, Andrej. Poučevanje čebelarstva na Kranjskem. Od Petra Pavla Glavarja (1768) in Antona Janše (1770) do Emila Rothschütza (1874). Rodica, Novo mesto, 2014, 151 strani (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:- DOC-GERFHPW7 – 14. 9. 2017). 158 Rothschütz, E. Bienenzuchtsschule. Smerek 1874, 11 strani. ( Bienensubventionen - SI AS 533 SB 10-5). 159 Rokopis je prebral Primož Debenjak, prevod in strokovna redakcija sta delo avtorja knjige. 122 III. Pouk bo potekal v obeh deželnih jezikih dnevno, razen ob nedeljah in praznikih v posebej za to izgrajeni učilnici. Dopoldne bo teorijo predaval vodja ustanove, popoldne pa bodo praktične vaje in demonstracije, ki jih bo vodil prvi čebelarski mojster. Za pot-rebe pouka bo v štirih samostojnih poslopjih na razpolago več kot 400 Dzierzonovih panjev vseh oblik in dežel, ki jih bo nudil lastnik ustanove: na voljo bodo tudi delno obstoječe, delno pa nabavljene zbirke preparatov, čebeljih proizvodov in nadomestkov, čebelnjaki, stroji in naprave, knjižnica, strokovni časopisi in drugo. IV. Vsak udeleženec dobi potrdilo o vpisu in na koncu spričevalo o obiskovanju (fre-kvenca); na posebno željo gojencev je mogoče opravljati ustni izpit pred izpitno komi-sijo, ki jo sestavljajo člani centralnega odbora kmetijske družbe in odbora Kranjskega čebelarskega društva ter vodja ustanove. V. V skladu z okoliščinami lahko ustanova razširi predavanja na kmetijstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo. VI. Prehrano in stanovanje si lahko udeleženci brez kakršnih koli problemov dobijo v bližnji gostilni ali v 10 minut oddaljeni Višnji Gori. Oddaljenost od Ljubljane je po sedanji državni cesti okoli 3 in pol ure vožnje. VII. Kar zadeva disciplino, se bo ustanova ravnala po pravilih na kmetijskih srednjih šolah. « Predračun stroškov Priložena sta dva predračuna: predračun za izgradnjo učilnice in drugo opremo v višini 3375 gld, za delovanje čebelarske šole, 2065 gld letno. Tloris učilnice (Priloga 2) V učilnici je predvidenih 30 šolskih mest. Razporeditev obstoječih Dzierzonovih čebelnjakov (Priloga 3) Skica prikazuje razporeditev obstoječih čebelnjakov in umestitev učilnice ob poti pri gradu Podsmreka. 123 11.3. V času reševanja predloga Prvo novico o reševanju vloge za subvencioniranje deželne čebelarske šole, ki jo je predlagal baron Rothschütz in kjer naj bi se šolali učitelji s Kranjske, Štajerske, Koroške, iz Gorice in Istre, je objavil Laibacher Zeitung (Locales …, 1874).160 Pisec predlog pozdravlja, ker bo šola prinesla Kranjski korist in slavo. Prav tako je zapisano, da v Avstriji ni boljšega strokovnjaka za vodenje take šole, kot je predsednik Kranjskega čebelarskega društva baron Emil Rothschütz. Slovenska čebela (Družbena …, 1874)161 je v četrti številki v rubriki Družbena naznanila poročala: »Gospodom učiteljem, kteri so za štipendije zarad obiskovanja čebelarske šole prosili, naznanujemo, da bodo njih prošnje meseca maja rešene. Reč je po zaukazu sl. ministerstva za poljedelstvo pri c. kr. kmetijski družbi, in upamo, da bo na korist dežele in učiteljev rešena.« Kranjsko čebelarsko društvo – Slovenska čebela (Proračun …, 1874)162 – je v proračunu za leto 1874 med načrtovane stroške pred-videla 350 goldinarjev »za štipendije učiteljem v obiskovanju čebelarskega poduka«. V sestavku »Posnetek iz zapisnika odborne seje v Smreku 23. marca 1874«, ki ga je objavila Slovenska čebela (Posnetek …, 1874),163 je ta strošek pojasnjen. Zapisano je: » /…/ da je močno želeti, da bi bila saj nekterim učiteljem prilika dana, o počitni-cah dejansko se učiti čebelarstva. Društvo že zdaj ne more učiteljem štipendije dajati, poskrbelo pa bode vse potrebno za prošnjo na c. kr. menisterstvo kmetijstva, da bi se v ta namen nekoliko obilniša podpora odločila. Če vis. ministerstvo prošnjo vsliši, bo učiteljem nemudoma naznanjeno, da se še letos dejanskega poduka udeležijo«. Iz zapisnika odborove seje, ki je bila 16. junija 1874 v Ljubljani (Zapisnik …, 1874),164 pa je razvidno, da so bile prošnje učiteljev za denarno pomoč, da bi lahko med počit-nicami obiskovali čebelarsko šolo, rešene. Pošiljanje odgovorov na prošnje pa so sklenili preložiti na čas, ko bo rešena prošnja za državno podporo. Na tej seji so podpisali prošnjo za državno podporo ter jo tudi oddali. Na veliko žalost in razoča-ranje kmetijsko ministrstvo prošnje ni ugodno rešilo, sporoča »Kratko poročilo II. občnega zbora čebelarskega društva v Ljubljani, 7. aprila 1875« – Slovenska čebela (Kratko poročilo …, 1875).165 160 Locales. (1874)80, str. 568, Laibacher Zeitung (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7W6PAT54 – 13. 9. 2017). 161 Družbena naznanila. 2(1874)4, str. 32, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc- -Q2XDN7WF – 13. 9. 2017). 162 Proračun za l. 1874. 2(1874)6, str. 48, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I-DOW2DU9 – 13. 9. 2017). 163 Posnetek iz zapisnika odborne seje v Smreku 23. marca 1874. 2(1874)7, str. 51–53, Slovenska čebela (https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LFUM8ZIH – 23. 12. 2017). 164 Zapisnik odborove seje 16. jun. 1874 v Ljubljani. 2(1874)9, str. 73–76, Slovenska čebela (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ODXBDTXH – 13. 9. 2017). 165 Kratko poročilo II. občnega zbora čebelarskega društva v Ljubljani 7. aprila 1975. 3(1875)4, str. 29–32. Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M7ZNY4WB – 13. 9. 2017). 124 11.4. Usoda predloga za čebelarsko šolo Poročilo o delu Kranjskega čebelarskega društva od ustanovitve 30. julija 1873 do občnega zbora 7. aprila 1875 – Slovenska čebela (Poročilo delovanja …, 1875)166 v enajsti točki razkriva posledice neugodno rešene prošnje za pouk učiteljev na področju čebelarstva: Slovenska čebela, 1875, str. 40 Rothschützeva ideja o čebelarski šoli na gradu Podsmreka pri Višnji Gori je žal tako propadla. Njegov trgovski čebelnjak je bil v tistem času na višku svoje uspeš- nosti in njegova čebelarska šola bi verjetno prerasla meje tedanje Kranjske. V svojih cenikih je o njej ( Bienenzuchtschule) obveščal že na začetku leta 1873, kakor kažeta spodnja primera: Der Bienen-Freund an der Salzach und am Inn, 1(1873)2, str. 16167 Primer iz leta 1875:168 Bienenzeitung, 30(1875)1, Priloga 2 166 Poročilo delovanja kranjskega čebelarskega društva od vstanovljenja 30. julija 1873 do občnega zbora 7. aprila 1875. 3(1875)5, str. 38–40, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6AEIZGZL – 13. 9. 2017). 167 Auszug aus dem Preiscourant des Baron Rothschützs'chen Krainer Handelsbienenstandes (und Bienenzuchtschule) zu Post Pösendorf bei Laibach. 1(1873)2, str. 16, Der Bienen-Freund an der Salzach und am Inn (http://books.google.si/books?id=JKhYAAAAcAAJ&dq=krainer+biene&as_brr=1&ie=ISO-8859-1&redir_esc=y – 23. 3. 2014). 168 Preisverzeichniss Krainer Handelsbienenstand. 31(1875)1, priloga 2, Bienen-Zeitung (https://babel. hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.%24c208412;q1=bienenzeitung%201875;page=root;view=image;size=100;- seq=29;num=9 - 18. 11. 2017). 125 11.5. Priloge Priloga 1 Čebelarska šola na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1874) 126 127 128 Program čebelarske šole: SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 129 Priloga 2 Tloris učilnice za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka: SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 130 Načrt razporeditev obstoječih čebelnjakov in umestitev učilnice na gradu Podsmreka: SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen 131 12. Slovenska čebela Gre za prvo slovensko strokovno čebelarsko revijo, ki je izhajala v letih 1873–1882. 12.1. Naslovnica prve številke Z ustanovitvijo Kranjskega društva za umno čebelarstvo je povezan tudi pričetek izhajanja prve slovenske strokovne čebelarske revije Slovenska čebela. Naslovnica 132 12.2. Dostop na Digitalni knjižnici Slovenije Revija je dostopna na Digitalni knjižnici Slovenije. Slovenska čebela: družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem Dostop do celotnega besedila: od 1873, letnik 1, številka 1, do 1882, letnik 10, številka 12. 133 12.3. Urejanje Pregled revije Slovenska čebela: 1873–1875 Prvi letnik: 1873 Tretji letnik: 1875 Naslovna stran: »Vreduje družbeno predstojništvo« Številka Odgovorni urednik Številka Odgovorni urednik 1 Vatroslav Holc 1 J. Jerič 2 » 2 " 3 » 3 " 4 » 4 " 5 » 5 " 6 » 6 " 7 J. Jerič 7 " 8 » 8 " 9 » 9 " 10 » 10 " 11 » 11 " 12 » 12 " Drugi letnik: 1874 Letniki: 1876–1882 Naslovna stran: »Vreduje družbeno Naslovna stran: »Vreduje družbeno predstojništvo« predstojništvo« Številka Odgovorni urednik Številka Odgovorni urednik 1 J. Jerič 1 J. Jerič 2 " 2 " 3 " 3 " 4 " 4 " 5 " 5 " 6 " 6 " 7 " 7 " 8 " 8 " 9 9 " 10 " 10 " 11 " 11 " 12 " 12 " 134 12.4. Prispevki in objave Emila Rothschütza Revija je izhajala v slovenskem jeziku. V njej najdemo številne sestavke Emila Rothschütza. V prvi številki je kar pet njegovih objav. Skupaj smo v letih 1873–1875 našteli 37 objav. Kdo mu je prevajal članke v slovenščino, pa nismo ugotovili. Za obdobje po letu 1875, ko je odstopil kot predsednik Slovenskega družtva za čebelarstvo, pa nismo našli nobene njegove objave. 12.5. Prenehanje izhajanja revije V zadnji, 12. številki Slovenske čebele v letu 1882 je na zadnji strani objavljen spodnji Letni račun čebelarskega društva za leto 1882, iz katerega je razvidna velika izguba (575 gld 75 kr). To je glavni vzrok, da je revija Slovenska čebela prenehala izhajati. Leta 1884 pa je bil ukinjeno tudi Slovensko čebelarsko društvo. Slovenska čebela, 10(1882)12, str. 96 135 13. Die Krainer Biene To je strokovna čebelarska revija, ki je izhajala v letih 1873–1875. Revija Die Krainer Biene je pričela izhajati leta 1873 po sklepu ustanovnega občnega zbora Kranjskega društva za umno čebelarstvo. 13.1. Naslovnica prve številke Naslovnica 136 13.2. Dostop na Digitalni knjižnici Slovenije Revija je dostopna na Digitalni knjižnici Slovenije: Die Krainer Biene: Vereins-Organ der Bienenfreunde in Krain, Kärnten, Steier- mark, Görz und Istrien. Dostop do celotnega besedila: od 1873, letnik 1, do 1875, letnik 3, številka 12. 137 13.3. Pregled revije Die Krainer Biene: 1873–1875 Prvi letnik – 1873 Prva naslovnica: Redigirt vom Vereins – Vorstande Naslov: An den Krainer Bienenzuchtsverein (Smerek, Post Pö sendorf) Avtorji člankov: Emil Rothschütz: 51, drugi avtorji: 7 člankov Številka Založnik Urejanje, odgovornost 1 Verlag der Bienenzuchtsverein Verantwortlich: Ignaz Holz 2 3 4 - 5 „ „ 6-7 „ „ 8-9 „ „ 10-11 „ Redacteur: J. Jerič 12 „ „ Drugi letnik – 1874 Prva naslovnica: Redidigirt vom Vereinsvorstande Avtorji člankov: Emil Rothschütz: 17, drugi avtorji: 28 člankov Številka Založnik Urejanje, odgovornost 1-2 Verlag der Bienenzuchtsverein Redacteur: J. Jerič 3 „ „ 4 „ „ 5 Verlag und Redaction: Präsidium des Krainer Bie- nenzuchtsvereins unter Verantwortlichkeit J. Jerič 6 „ „ 7 „ „ 8 „ „ 9 „ „ 10 11 „ „ 12 „ „ Tretji letnik – 1875 Prva naslovnica: Redidigirt vom Vereinsvorstande Avtorji člankov: Emil Rothschütz: 18, drugi avtorji: 58 člankov Številka Založnik Urejanje, odgovornost 1 Verlag und Redaction: Präsidium des Krainer Bie- nenzuchtsvereins unter Verantwortlichkeit J. Jerič 2 „ „ 3 „ „ 4 „ „ 5 „ „ 6 „ „ 7 „ „ 8 „ „ 9 „ „ 10 „ „ 11 „ „ 12 „ „ Posebej prvo leto so revijo napisali predvsem čebelarji družine Rothschütz. V dru- gem in še posebej tretjem letniku pa je vse več tujih avtorjev. 138 13.4. In kdo je urejal revijo Die Krainer Biene? Članek »Beseda našim udom« (glej nadaljevanje) je sopodpisal podpredsednik Kranjskega čebelarskega društva gospod Jožef Jerič, ki je zapisan v posameznih številkah revije Die Krainer Biene kot »Redacteur« ali »Verantwortlich«. Zapisal je: Tako ne pušča nobenega dvoma, da so zapisi, še posebej v biografijah o Emilu Rothschützu, da je le-ta urejal revijo Die Krainer Biene, točni. 13.5. Prenehanje izhajanja revije Revija je izhajala do konca leta 1875, ko so jo zaradi prevelikih stroških ob hkratnem izhajanju slovenske revije Slovenska čebela, ukinili. Ob tem sklepu je odstopil tedanji predsednik Kranjskega društva za umno čebelarstvo Emil Rothschütz. Slovenska čebela je v dvanajsti številki leta 1875169 objavila njegovo odstopno izjavo: 169 Rožič – Rotschütz, E. Vsim častitim udom čebelarskega društva Kranjskega, 3(1875)12, str. 89, Slovenska čebela (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VOCTRSAB – 15. 9. 2017). 139 O prenehanju izhajanja revije Die Krainer Biene in odstopu Emila Rothschütza z mesta predsednika Kranjskega čebelarskega društva je poročala Zgodnja Danica (1875):170 Zgodnja Danica, 1875, str. 408 170 Baron E. Rožič pl. Rothschütz. 28(1875)51, str. 408, Zgodnja Danica (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/ viewer.faces?doc=ABO_%2BZ259528904&query=%22Emil%22+%22rothsch%C3%BCtz%22&ref=primo-search – 26. 12. 2017). 140 V isti številki Slovenske čebele 171 je objavljena zahvala Kranjskega društva za umno čebelarstvo ob odstopu E. Rothscütza v sledečem sestavku: 171 Jerič, Jožef, Pintar Salvator. Beseda našim udom. 3(1875)12, str. 90–91, Slovenska čebela (https://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VOCTRSAB – 15. 9. 2017). 141 142 14. Imkers Rundschau (Čebelarski razgledi) To je strokovna čebelarska revija, ki je izhajala v letih 1890–1893 (1–6) v Višnji Gori.172 173 14.1. Uvod Slovensko čebelarsko strokovno periodično slovstvo je v letih 1873–1882 imenitno pričela Slovenska čebela in nadaljevala v letih 1883–1889 revija Slovenski čebelar in sadjerejec. Potem je nastopilo obdobje praznine vse do leta 1898, ko je pričel izhajati Slovenski čebelar. V času omenjene praznine so na gradu Podsmreka pri Višnji gori, kjer je prebivala družina naprednih čebelarjev Rothschütz, ki ima pionirske zasluge za poimenovanje in priznanje kranjske čebele, v letu 1890 pričeli izdajati čebelarsko strokovno revijo v nemškem jeziku Imkers Rundschau Fachblatt für Bienenzucht (Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje). Naslovnica revije Revija je tudi pri poznavalcih čebelarskega slovstva praktično nepoznana in v sestavku jo bomo na kratko predstavili. Dostopna je na Digitalni knjižnici Slove- nije. 172 Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Groznik, Pavel, Koželj, Anton, Šivic, Franc. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Simpozij Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori, Brdo pri Lukovici, 2011, 103 strani (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WVXAJVHP – 14. 9. 2017). 173 Šalehar, Andrej. Imkers Rundschau (Čebelarski razgledi). 79(2011)2, str. 11–12, Kmetovalec. 143 14.2. Dostop na Digitalni knjižnici Slovenije Imkers Rundschau: Fachblatt für Bienenzucht und Mittheilungen praktischer Fortschritte in Obst- und Gartenbau, Haus- und Landwirtschaft: Dostop do celotnega besedila: od 1890, letnik 1, številka 1, do 1893, letnik 4, številka 6. URN:NBN:SI:spr-X78RYOPQ 144 14.3. Program in namen revije Pri uvodnem članku v prvi številki (1890) z naslovom: Die Leistungen der Bienen und Pflanzen in Dienste der Natur unter Mitwirkung des Menschen ( Koristno delovanje čebel in rastlin v naravi ob sodelovanju človeka) je pod črto zapisano (prevod): » V tem naslovu je na kratko povzet program revije – negovati poznavanje intimne soodvisnosti med živalskim in rastlinskim svetom in iz tega delati napotke, ki bodo koristni za čebelarjenje in splošno kulturno življenje. To je vodilna misel, ki jo bo gojila ter tako določala namen in usmeritve ‚Imkers Rundschau‘. Zaradi tega so vključene tudi vsebine s področja sadjarstva in vrtnarstva«. Revija Bienen-Vater aus Böhmen 174 je na strani 15 leta 1890 poročala o novi strokovni čebelarski reviji in pri tem poudarila njen program – medsebojno odvisnost življenja rastlin in živali. To je bilo zapisano pred 120 leti. Človek je ob teh mislih praktično brez besed. Kot da bi bile zapisane v današnjem času in še posebej za leto 2010, ki je bilo posve- čeno biotski raznovrstnosti. Verjetno so to bili eni prvih napotkov za trajnostno čebelarjenje. 174 Neues Fachblatt für Bienenzucht. 16(1890), str. 15, Bienen-Vater aus Böhmen. 145 14.4. Tehnični podatki o reviji Revija je izhajala enkrat mesečno od januarja 1890 do junija 1893 pod naslednjimi naslovi: • 1890/1–11: Imkers Rundschau. Fachblatt fü r Bienenzucht und Mittheilungen praktischer Fortschritte in Obst- und Gartenbau, Haus- und Landwirtschaft (posamezna številka na 12 straneh). • 1890/12–1891/5: Imkers Rundschau. Fachblatt fü r Bienenzucht, Obst- und Gartenbau (posamezna številka večinoma na 12 straneh). • 1891/6–1893/6: Imkers Rundschau. Fachblatt fü r Bienenzucht und einer (eine, der) Beilage: Allgemeine Mittheilungen ü ber Land- und Hauswirtschaft, Obst-und Gartenbau (posamezna številka na 8 straneh z dodano prilogo na štirih neoštevilčenih straneh). Naslovnica priloge Uredništvo revije je bilo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori in za prvi dve številki je kot odgovoren urednik zapisan A. Thomann, pri nadaljnjih pa Phil. Roschütz – Rothschütz (sin Emila Rothschütza), od druge številke drugega letnika (1891) pa je zapisan kot Phil. Fr. Roschütz – Rothschütz. Uredništvo je imelo izpostave za oddajo člankov ali oglasov v naslednjih mestih: Berlin, Hamburg, Frankfurt, Leipzig, München in Zürich. Revijo so tiskali v tiskarni »Gutenberg« v Grazu, uredništvo in tisk prilog pa sta bila pri M. Rolhammerju v Stuttgartu. Podatkov o nakladi nismo našli. Izgleda pa, da so jo pošiljali v številne evropske države, ker so navedene cene revije za Avstro- -Ogrsko, Nemčijo, Luksemburg, Dansko, Srbijo in še dodatno posebna cena za druge države. 146 14.5. Kratek pregled vsebine revije Glavna vsebina revije so najrazličnejše objave o čebelah, čebelarjenju in čebelar- stvu doma na Kranjskem in po svetu. O tem so na začetku pisali predvsem člani družine Rothschütz, pozneje pa vse več tujih avtorjev. Vsaka številka je imela na koncu še stalne rubrike kot: Dnevne novice, Skrinja za vprašanja, Knjižna polica in Novice iz uredništva. Zadnjo stran so zasedali oglasi o prodaji čebel, čebelarskega orodja in drugi oglasi. V enem od njih g. J. Matič oglašuje prodajo: ECHTE OBER-KRANIER ALPENBIENEN ( pristne gorenjske alpske čebele). Bogata je bila tudi vsebina prilog, v katerih so bili objavljeni običajno kratki sestavki z vsebino: poljedelstvo in travništvo, živinoreja, mlekarstvo, perutninar- stvo, ribogojstvo, gospodinjstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, gojenje rož, praktični nasveti in razno drugo ter vprašanja in odgovori. 14.6. Prenehanje izhajanja junija 1893 Na prvi strani šeste številke v letu 1893 je bilo objavljeno obvestilo o prenehanju izhajanja: 147 Povzetek: Dosedanji urednik je odstopil, ker pa ni ustreznega nadomestila, mora revija pre- nehati z izhajanjem. Nadomestila jo bo brošura Imkers Rundschau, ki bo izhajala ob koncu vsakega leta skupaj s koledarjem in z mesečnimi napotki za čebelarje. Tako, brez prave utemeljitve, je revija prenehala izhajati. Ali pa jo je res nadomestila obljubljena letna brošura, pa še nismo potrdili. 14.7. Za konec Družina čebelarjev Rothschütz je z izdajanjem revije Imkers Rundschau zapolnila praznino v slovenskem čebelarskem strokovnem periodičnem slovstvu po prenehanju izhajanja revije Slovenski čebelar in sadjerejec. Res, da je revija pisana v nem- škem jeziku, a je že s tem, da je izhajala v Višnji Gori, veliko prispevala k potrditvi in poznavanju naše kranjske čebele. Osnovo za izdajanje pa moramo iskati tudi v čebelarskem znanju, ki ga je imela družina čebelarjev Rothschütz in se dokazuje v tudi še za sedanji čas moderni usmeritvi programa revije k trajnostnemu čebe- larjenju. Grad Podsmreka (maj 2010), foto: Andrej Šalehar 148 15. Prispevki k bibliografiji čebelarjev družine Rothschütz O tem govori delo: Prispevki k bibliografiji. Čebelarji družine Roschütz (Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R…). Druga dopolnjena izdaja.175 Valvasor, J. V. Grad Podsmreka. V: Die Ehre des Herzogthums Krain. XI. knjiga, 1689, str. 537, Ljubljana. 175 Šalehar, Andrej, Šivic, Jasmina. Prispevki k bibliografiji: čebelarji družine Roschütz (Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R... ). Ljubljana 2017, 45 strani (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1LHZJOLW – 23. 12. 2017). 149 15.1. Izvleček in Abstract Izvleček Čebelarji družine Rothschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. Pri tem je bila zelo pomembna njihova publi- cistična dejavnost. Dokazano so bili pri tem dejavni vsaj štirje družinski člani: Philipp (Emilov oče; častni doktor), Emil, Philipp (Emilov sin) in Antonija (Emilova žena). Člani družine uporabljajo različne priimke: Roschütz, Rothschütz, Rave- negg, Rožič, Rothšic, R… V bibliografijo je uvrščenih 21 monografij in tiskov (sku- paj s ponatisi) in 177 objav v periodičnih publikacijah. Odkrita so bila tudi malo poznana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli …), predvsem pa izdajanje strokovne čebelarske revije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht ( Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje). Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih podjetja Krainer Handelsbienenstand sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz izdajali po letu 1866 vsako leto. Do sedaj smo jih našli le pet. Opozoriti je treba na prvo objavo o kranjski čebeli leta 1857 v članku Aus Unterkrain v Bienen–Zeitungu in na monografije pod skupnim imenom Baron Rothschütz' Illustrierter Bienenzuchttbetrieb, ki so izšle v letih: 1875, v ponatisu z dopolnitvami v letih 1892–1894 in 1902–1903. Dodana je tudi študija Die Krainer Biene und ihre Zucht; monografija iz leta 1902: Br. Rothschütz‘ Die Volks und Mobilzucht der krainer Biene in der Heimat. Sodeč po oglasih, so čebelarji Rothschütz izdajali v samozaložbi ob koncu leta (verjetno leta 1892 in 1893 (?)) posebno brošuro z naslovom Imkers Rundschau. Do sedaj še ni bil najden noben izvod te brošure. Ključne besede: čebelarstvo, kranjska čebela, družina Rothschütz, monografije in tiski, objave, revija Imkers Rundschau. 150 Abstract Beekeepers of the Roschütz family (Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R…), contributions to bibliography, the second revised edition The beekeepers of the Rothschütz family had a pioneering role in the naming, acknowledgement, propagation, and recognition of the Carniolan honey bee. Their publishing played a major role in beekeeping. Evidence suggests that at least four family members were active in this field: Philipp (Emil‘s father; hono- rary doctor), Emil, Philipp (Emil‘s son), and Antonija (Emil‘s wife). The members of the family used different surnames: Roschütz, Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R… The bibliography contains 21 monographs and prints (including reprints) and 177 publications published in periodical literature. Little-known works have also been discovered ( Berichte über Krainer Biene … - Reports on the Carniolan Honey Bee …), and, most importantly, publishing of specialist journal of beekeeping Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht (Beekeeper‘s Review. Specialist Journal of Beekeeping). According to the bibliographic data on preser- ved sales catalogues Krainer Handelsbienenstand (The Carniolan Commercial Apiary), the beekeepers of the Rothschütz family published them annually since 1866. Only five of them have been found so far. A special emphasis should be put on the first record of the Carniolan honey bee in 1857 in article Aus Unterkrain (From the Lower Carniola) in Bienen-Zeitung and monographs, published under the common name Baron Rothschütz' Illustrierter Bienenzuchtbetrieb, published in 1875, reprinted and revised from 1892 to 1894 and from 1902 to 1903. The study Die Krainer Biene und ihre Zucht (The Carniolan Honey Bee and Beekeeping) was also added; monograph from year 1902: Br. Rothschütz‘ Die Volks und Mobilzucht der krainer Biene in der Heimat. The adverts suggest that by the end of the year (probably 1892 and 1893 (?)) the Rothschütz beekeepers self-published a specialist journal Imkers Rundschau (Beekeepers‘ Review)?)), none of which has been found so far. Keywords: beekeeping, Carniolan honey bee, the Rothschütz family, monographs and prints, publications, Imkers Rundschau Journal. 151 15.2. Splošno o bibliografiji 15.2.1. Uvod V uvodu v spominsko črtico, posvečeno baronu Rothschützu – Raveneggu, je Anton Lapajne leta 1923176 zapisal: » Izmed mož, ki so v zadnjem polstoletju s svojim delovanjem pripomogli, da je naša kranjska čebela zaslovela po vsem svetu, spada tudi baron Rothschütz – Ravenegg«. Podrobneje je o delu družine Rothschütz (še posebej o baronu Emilu) na področju čebelarstva poročal Leopold Debevec, ko je leta 1944 v Čebelarskem zborniku 177 zapisal: Adamič (1971)178 je v članku Naši velečebelarji opisal tudi publicistično čebelarsko dejavnost družine Rothschütz in v poglavju »Strokovni pisatelj« zapisal:* * Manjka samostojno izdajanje in urejanje periodične publikacije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht v letih 1890–1893 (1–6): Verlag des Krainer Handelsbienenstand zu Weixelburg. 176 Lapajne, Anton. Baron I. Rothschütz-Ravenegg. XXVI(1923), str. 73–74, Slovenski čebelar (https://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0LNSOQPK – 14. 10. 2017). 177 Debevec, Leopold. O našem prvem čebelarskem društvu. Čebelarski zbornik 1944, str. 30 – 39 (http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZMNQWZR5 – 14. 10. 2017). 178 Adamič, France. Naši velečebelarji. Zbornik občine Grosuplje. Gospodarska, kulturna in zgodovinska kro-nika. III. Grosuplje 1971, str. 127 – 132 (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAS5U99H – 14. 10. 2017). 152 Čebelarji družine Rotschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavi- tvi, širjenju in priznanju kranjske čebele, vse to pa je spodbudilo tudi zbiranje in urejanje njihovih objav ter knjig. 15.2.2. Pojasnila k objavam Objave smo iskali v monografijah, tiskih in v serijskih publikacijah. Preučili smo vse tri slovenske čebelarske revije (to so: Slovenska čebela, Slovenski čebelar in sadjerejec, Slovenski čebelar) in tudi tuje, npr. Bienen-Zeitung in druge. Pregledali smo strokovni reviji Die Krainer Biene in Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht ( Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje), ki sta ju izdajala prvo Kranjsko društvo za umno čebelarstvo in Založba Kranjski trgovski čebelnjak v Višnji Gori. Gradiva smo našli v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika, v Narodni in univer- zitetni knjižnici, v knjižnici Univerze v Gradcu in drugih knjižnicah ter veliko na spletu preko portalov »Google book« in DLIB.si ter na številnih drugih spletnih mestih. Veliko objav so nam v digitalizirani obliki poslali tudi neposredno iz knji- žnic v tujini. Publicistično in avtorsko so bili dokazano dejavni vsaj štirje družinski člani: Philipp (Emilov oče; častni doktor), Emil, Philipp (Emilov sin), Antonija (Emilova žena) in drugi. Številne objave so podpisane samo z inicialkami: »R«, »B.R«, »R.E«, »R.Ph« itd. Iz zgodovine družine Rothschütz je znana njihova pustolov- ščina s prisvajanjem plemiškega naziva, posledica tega pa so bila tudi poznejša preimenovanja (Ravenegg). Zaradi tega so uporabljeni različni priimki: Roschütz, Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R… V bibliografijo so uvrščeni tudi sestavki s psevdonimom »E. Podsmereka«. Tako pogosto ni mogoče točno določiti avtorja, temveč lahko le sklepamo, da je objava izpod peresa čebelarjev družine Rotschütz. Najden je tudi spodnji oglas, ki sporoča, da so čebelarji Rothschütz v samozaložbi ob koncu leta (verjetno leta 1892 in 1893 (?)) izdajali posebno brošuro z naslovom 153 Imkers Rundschau. V njej so zbrali, kakor je zapisano v oglasu, teoretične in praktične novosti ter iznajdbe v preteklem letu s področja čebelarstva doma in v tujini. Do sedaj ni bil najden še noben izvod te brošure. http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0007/bsb00079431/images/index. html?id=00079431&groesser=&fip=qrsyztseayasdasewqeayaeayaxssdassdas&no=2&seite=4 – 10. 9. 2017 Bibliografija je v prilogi. Že dosedanja bera je velika: našli smo 21 monografij in tiskov (skupaj s ponatisi) in 177 objav v periodičnih publikacijah ( Bienen-Zeitung – 28 objav, Slovenska čebela – 37 objav, Die Krainer Biene – 46 objav, Imkers Rundschau – 53 objav, druge periodične publikacije – 13 objav). Odkrita so bila tudi slabo znana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli ….), predvsem pa izdajanje strokovne čebelarske revije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht ( Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje). Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz po letu 1866 izdajali vsako leto. Do sedaj smo jih našli le pet. Nadaljnje pregledovanje strokovnih čebelarskih in kmetijskih publikacij v knjižnicah v tujini pa bo zelo verjetno odkrilo še druge objave čebelarjev družine Rothschütz. Veliko njihovih del in objav je izšlo v samozaložbi, in to na stroške njihovega podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak), katerega sedež je bil na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. 154 15.2.3. Monografija Rothschütz' Illustrierter Bienenzuchttbetrieb Med monografijami je posebej pomembna Baron Rothschütz' Illustrierter Bienenzuchttbetrieb, ki jo je napisal Emil Rothschütz. Prvič je izšla je leta 1875. Avtor uvodoma pojasnjuje, da bo izšla v dveh delih ( Band). Prvi del pod naslovom Vorarbeiten in Theorie und Praxis in drugi del pod naslovom Praktischen Zuchtbetrieb auf Grund rationeller Bienenkunde. Vsak del pa predstavlja eno celoto. Znotraj vsakega dela so zaokrožene tematike, zbrane v knjigah. Novi izdaji iz let 1892–1894 in 1902–1903 sta dopolnjeni. Izdaji iz leta 1892 je dodana knjiga Die Krainer Biene und ihre Zucht (Kranjska čebela in njena vzreja). Pozneje so izhajale posamezno tudi knjige, kar lahko razberemo iz oglasov ob izdajah. Imkers Rundschau, 3(1892)8, priloga https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIW1W8CQ – 10. 9. 2017 Vseh posameznih knjig nismo odkrili. 155 Bienenvater (1876)179 je objavil ugodno recenzijo Rothschützeve knjige. Še posebej je pohvalil botanični del z opisi medovitih rastlin, ki je napisan z veliko natančnostjo. Emil Rothschütz je prvo izdajo svoje knjige podaril tudi dr. Pollmannu, docentu za čebelarstvo na univerzi v Bonnu, kar dodatno potrjuje njuno dobro sodelovanje. Na spletu je najden podarjeni izvod, kjer je vpisano posvetilo. http://digital.zbmed.de/urn/urn:nbn:de:hbz:38m:1-22745 – 10. 9. 2017 Leta 2015 je založba Fachbuchverlag Dresden izdala ponatis dela Baron Rothschütz' Illustrierter Bienenzuchttbetrieb. 179 Höfer, Fr. Recension über Baron Rothschütz Bienenzuchtsbetrieb. VIII(1976)7, str. 112, Bienenvater (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ256823903&query=%22bienenva-ter%22+%221876%22&ref=primo-search – 16. 1. 2018). 156 15.2.4. Zaključki Pri publicistični dejavnosti čebelarjev družine Rotschütz je treba posebej opozo-riti na: 1. monografije pod skupnim naslovom Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuchtsbetrieb ( Rothschützev ilustrirani čebelarski obrat) – eni izmed njih je dodana obsežna študija Die Krainer Biene und ihre Zucht ( Kranjska čebela in njena vzreja); 2. samostojno izdajanje in urejanje publikacije Berichte über die Krainer Biene ( Poročila o kranjski čebeli), ki je izhajala v letih 1868–1870; 3. prvo objavo o kranjski čebeli leta 1857 v članku Aus Unterkrain v Bienen Zeitungu in sodelovanje z objavami o kranjski čebeli v reviji Bienen Zeitung v naslednjih letih; 4. sodelovanje pri izdajanju periodičnih publikacij, kot sta Slovenska čebela (1873– 1882) in Die Krainer Biene (1873–1875); v obdobju, ko je bil Emil Rothschütz prvi predsednik slovenskega čebelarskega društva, je urejeval revijo Die Krainer Biene; 5. samostojno izdajanje in urejanje strokovne periodične publikacije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht ( Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje) v letih 1890– 1893(1–6), v založbi Krainer Handelsbienenstand zu Weixelburg (Kranjski trgovski čebelnjak v Višnji Gori). 15.2.5. Povzetek Čebelarji družine Rothschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavi- tvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. Pri tem je bila zelo pomembna njihova publicistična dejavnost. Dokazano so bili pri tem dejavni vsaj štirje družinski člani: Philipp (Emilov oče; častni doktor), Emil, Philipp (Emilov sin), Antonija (Emilova žena) in drugi. Številne objave so podpisane le z inicialkami: »R«, »B.R«, »R.E«, »R.Ph« itd. Člani družine uporabljajo različne priimke: Roschütz, Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R… V bibliografijo je uvrščenih 21 monografij in tiskov (skupaj s ponatisi) ter 177 objav v periodičnih publikacijah ( Bienen-Zeitung – 28 objav, Slovenska čebela – 37 objav, Die Krainer Biene – 46 objav, Imkers Rundschau – 53 objav, druge serijske publikacije – 13 objav). Odkrita so bila tudi malo poznana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli ….), predvsem pa izdajanje strokovne čebelarske revije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht ( Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje). Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz izdajali po letu 1866 vsako leto. Do sedaj smo jih našli le pet. Nadaljnje pregledovanje strokovnih čebelarskih in kmetijskih publikacij v knjižnicah v tujini bo zelo verjetno odkrilo še dodatne objave čebelarjev družine Rothschütz. Veliko njihovih del in objav je izšlo tudi v samozaložbi, to je na stroške njihovega podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak), katerega sedež je bil na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. 157 Pri publicistični dejavnosti čebelarjev družine Rothchütz je treba posebej opozo- riti na: • monografije pod skupnim imenom B aron Rothschütz' Illustrierter Bienenzuch- ttbetrieb, ki so izšle v letih: 1875, v ponatisu 1892 (dodana je študija Die Krainer Biene und ihre Zucht) –1894 in 1902–1903; • samostojno izdajanje in urejanje publikacije Berichte über die Krainer Biene (Poročila o kranjski čebeli); • monografijo iz leta 1902: Br. Rothschütz' Die Volks und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat; • prvo objavo o kranjski čebeli leta 1857 v članku Aus Unterkrain v Bienen Zeitungu; • sodelovanje pri izdajanju periodičnih publikacij Die Krainer Biene (1873–1875) in Slovenska čebela (1873–1882); • na samostojno izdajanje in urejanje strokovne periodične publikacije Imkers Rundschau. F achblatt für Bienenzucht (Čebelarski razgledi. Strokovni list za čebelarjenje) v letih 1890 – 1893(1–6). 15.3. Bibliografija A. Monografije in tiski 1. Rothschütz, Emil. 50 Berichte aus der österreichisch-ungarischen Monarchie so wie aus Nord- und Süddeutschland über die Krainer Biene 1868. Laibach 1868(9?), 8 strani. Kataložni listek NUK (http://old.nuk.uni-lj.si/moka/) 158 Naslovnica Poročila (1868) 2. Rothschütz, Emil. Krainer Biene. Weixelburg, 31. januar 1868, 2 strani. 159 3. Rothschütz, Emil. Krainer Biene. Weixelburg, 29. februar 1868, 7 strani. 4. Rothschütz, Emil. Neue 100 Berichte vom Jahre 1869 über die Krainer Biene aus der österreichisch-ungarischen Monarchie sowie aus Nord- und Süddeutschland. Breslau 1870, 16 strani. Catalogue of Books, published in Germany from January to June 1870, str. 29 (https:// books.google.de/books?hl=sl&id=Rq2faKOdjcMC&dq=HANDELSBIENENSTAND&q= handelsbienenstand#v=snippet&q=handelsbienenstand&f= false – 22. 9. 2017) 5. Rothschütz, E. Baron E. Rothschütz‘ iIllustriereter=Bienenzuchtsbetrieb. Ein Hilfs-und Landwörterbuch für Schule und Haus. Mit 400 Illustrationen. Band. I: Vorarbeiten in Theorie und Praxis (Buch 1: Bienenzuchtkalender und Flora; Buch 2: Hilf- smittel zum Betriebe; Buch 3: Bibliographie und Zeitschriften). Verlag des Krainer Handelsbienenstand zu Pösendorf. Laibach 1875, 462 strani (http://digital.zbmed. de/urn/urn:nbn:de:hbz:38m:1-22745 – 11. 09. 2017 ali: http://digital.onb.ac.at/ OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ229032303 –11. 09. 2017). (Glej naslovnico na strani 156.) 160 6. Rothschütz, E. Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuchtsbetrieb: ein Hilfs und Handwörterbuch für Schule und Haus. Band 1, Vorarbeiten in Theorie und Praxis (Erstes Buch: Bienenzuchtskalender und Flora, str. 7–211; zweites Buch: Hilfsmittel zum Betriebe, str. 213–447; drittes Buch: Bibliographie und Zeitschriften, str. 449–462). Zweite Auflage. Verlag des Krainer Handelsbienenstand zu Pösendorf, Wien 1875, 462 strani. 161 7. Rothschütz, E. E. Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuchtsbetrieb: Hilfs und Handwörterbuch. Band 2: Naturgeschichte und Betriebslehre (str. 1–194); mit Anhang: Die krainer Biene und ihre Zucht (str. 198–235) Verlag des Krainer Handelsbienenstandes zu Weixelburg. Graz 1892, 235 strani (http://digital.zbmed.de/apidologie/ content/titleinfo/2845981 in naslovnica – https://www.dlib.si/?URN=URN:NB- N:SI:doc-XIW1W8CQ – 12. 9. 2017). 8. Rothschütz, E. Rothschütz‘ Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb für Anfäger: Nachschlags und Handwörterbuch in allen die Bienenzucht betreffenden Fragen: Alp-habetisch geordnet unter Erklärung eines jeden Wortes, Begriffes oder Gegenstandes. 1893, 443 strani. 162 9. Ravenegg, Antonie. Die erprobte Honig-Köchin. Selbstverlag, 1893, 75 strani. 163 10. Rothschütz, E. Rothschütz‘ Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb. Bienenzuchtsflora. Hilfs und Handwörterbuch. Mit vielen Illustrationen. 1. Band, 1. Buch. Im Sel-bstverlage 1893, 165 strani (http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0007/ bsb00079431/images/index.html?id=00079431&groesser=&fip=qrsyztseayasda- sewqeayaeayaxssdassdas&no=10&seite=3 – 11. 9. 2017). 11. Rothschütz, E. Rothschütz‘ Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb: Hilfs und Han-dwörterbuch. Band 1, II. Buch: Die Bienenzuchtsproducte: Honig und Wachs, ihre Zusammensetzung, Scheidung und Verwertung im Handel und im Hause. Im Selbstverlag, Graz 1894, 175 strani. 164 12. Rothschütz, E. Br. Rothschütz‘ Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb für Anfänger. Zweiter Band. Dritte Auflage. Teil I: Honig und Wachs: Die Gewinnung und Verwertung, 175 strani. Teil II: Bienenzuchtsflora: mit vielen Illustrationen, 165 strani. Teil III: Die Bienenzuchtgeräthe und die Ausfertigung der Kunstwaben, 111 strani. In Commission bei der Kr. Handelsbienenstand zu Weixelburg in Krain, 1902, 159 in 175 in 111 strani. 13. Rothschütz, E. Rothschütz‘ Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb für Anfän ger. Betriebslehre und Nachschlagebuch. Mit Abbildungen. Die Naturgeschichte der Biene. Erster Band, Dritte Auflage. In Commission bei der Kr. Handelsbienenstand zu Weixelburg in Krain. Im Selbstverlag, 1902, 159 strani. 165 14. Rothschütz, E. Br. Rothschütz‘ Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb für Anfänger. Zweiter Band, Dritte Auflage. I. Teil: Honig und Wachs: Die Gewinnung und Verwer- tung, 175 strani. II. Teil: Die Bienenzuchtsgeräthe und Ausfertigung der KunstWa- ben, 111 strani. In Commission bei der Kr. Handelsbienenstand zu Weixelburg in Krain. Im Selbstverlag, 1902, 175 in 111 strani. 15. Br. Rothschütz‘ Die Volks und Mobilzucht der krainer Biene in der Heimat: Mit Illustrationen. In Commission bei der Kr. Handelsbienenstand zu Weixelburg in Krain. Selbstverlag, 1902, 68 strani. 166 16. Baron Rothschütz‘scher Krainer Handels-Bienenstand zu Wiexelburg bei Laibach, Krain. Prodajni katalog. 23(1889), 8 strani.* 17. Krainer Handels-Bienenstand zu Wiexelburg in Krain. Aelteste Bienenwirtschaftliche Firma Krains und Oestereich-Ungarns. Prodajni katalog. 26(1892), 8 strani.* 18. Krainer Handelsbienenstand Br. Rothschütz zu Wiexelburg in Krain. 28(1894), Pre-isliste Nr. 1. Weixelburg, 1. januar 1894, Erscheint vierteljährlich, 8 strani.* 19. Kr. Handelsbienenstand, Br. Rothschütz, zu Wiexelburg in Krain. Prodajni katalog. 32(1898), 8 strani.* * Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sklepamo, da so čebelarji družine Rothschütz prodajne kataloge izdajali vsako leto po letu 1866, nekatere tudi vsako četrtletje. 167 20. Zaklad pszczelniczo-handlowy, Barona Rothschütza, Weixelburg, Kraina. Cennik. Prodajni katalog za leto 1904, 8 strani. 21. Rothschütz Emil. Baron Rothschütz' Illustrierter Bienenzucht-Betrieb. Fachbuchverlag Dresden, 2015, 488 strani (http://www.fachbuchverlag-dresden.de/index. php?link=singleTitle&titleID=861 – 10. 9. 2017). 168 B. Serijske publikacije B1. Bienen-Zeitung Naslovnica revije Bienen-Zeitung, kjer je objavljen sestavek Aus Unterkrain (https://opacplus.bsb-muenchen.de/metaopac/search?View=default&db=100&id=407141-4 – 19. 9. 2017). 1. Roschütz. Aus Unterkrain. 13(1857)19, str. 225–226, Bienen-Zeitung. 2. Roschütz, Philipp. Aus Krain im Oktober 1858. 15(1859)2, str. 22, Bienen-Zei- tung. 3. Roschütz, Emil, Rosendorf, Friederich. Aus Illirien. 23(1867)7, str. 89–90, Bienen-Zeitung. 4. Rothschütz, Emil. Die krainische Biene. 23(1867)11, str. 144, Bienen-Zeitung. 5. Aufforderung, Bar. Rothschütz. 24(1868)1, str. 16, Bienen-Zeitung. 6. Rothschütz, Emil. Krainer Handelsbienenstand zu Weixelburg bei Laibach, Oestereich. 24(1868)5–6, str. 74–75, Bienen-Zeitung. 7. Rothschütz, Emil. Audiatur et altera pars! ( Man höre auch die andere Seite) 24(1868)8, str. 102–104, Bienen-Zeitung. 8. Anzeige, Bar. Rothschütz. 24(1868)15–16, str. 204, Bienen-Zeitung. 9. Rothschütz, Emil. Preiscourant des Krainer Handelsbienenstandes. 25(1869)5, str. 61–63, Bienen-Zeitung. 10. Preiscourant für Krainer Bienen, Mobillager= und Königinzuchtstöcke des Krainer Handelsbienenstandes zu Post Bösendorf bei Laibach. 26(1870)3–4, str. 49–50, Bienen-Zeitung. 11. Rothschütz, E. Ausstellung. Zur Nachricht. 26(1870)10, str. 132, Bienen-Zeitung. 12. Rothschütz, E. Ueber die Ruhr der Bienen. 26(1870)21–22, str. 248, Bienen- -Zeitung. 13. Preiscourant des Krainer Handelsbienenstandes zu Post Pösendorf bei Lai- bach in Oestereich. 27(1871)3, str. 42, Bienen-Zeitung. 169 14. Rothschütz, Emil. Miscellanea über Apis indica, Melipona minuta und Krainer Biene. 28(1872)3–4, str. 40–41, Bienen-Zeitung. 15. Preiscourant des Krainer Handelsbienenstandes zu Post Bösendorf bei Lai- bach in Oestereich. 28(1872)3–4, str. 48, Bienen-Zeitung. 16. Rothschütz, Emil. Zur Bienenstatistik Oestereichs. 28(1872)9–10, str. 120, Bienen-Zeitung. 17. Rothschütz, Emil. Die Bienenzucht Oestereich- Ungarns. 28(1872)15, str. 180– 184, Bienen-Zeitung. 18. Rothschütz, E. Dr. Alefeld. 28(1872)16, str. 202, Bienen-Zeitung. 19. Rothschütz, Emil. Aus dem Bienenleben. 29(1873)2, str. 19–20, Bienen-Zeitung. 20. Rothschütz, Emil. Die Bienenzucht und die bienenwirthschaftliche Statistik. I. 29(1873)11, str. 139–140, Bienen-Zeitung. 21. Rothschütz, Emil. Die Bienenzucht und die bienenwirthschaftliche Statistik. II. 29(1873)12, str. 151–152, Bienen-Zeitung. 22. Rothschütz, Emil. Die Bienenzucht und die bienenwirthschaftliche Statistik. III. 29(1873)13, str. 159–160, Bienen-Zeitung. 23. Rothschütz, E. Zu den Rauchapparaten. 31(1875)3, str. 36, Bienen-Zeitung 24. Rothschütz, Emil. Die Bakterien als Faulbruterzeuger. 31(1875)5, str. 51–52, Bienen-Zeitung. 25. Rothschütz, Emil. Verschiedene Anzeigen. 31(1875)14, str. 176, Bienen-Zeitung. 26. Rothschütz, Emil. Zur Frage der Bienenzuchts-Gesetzgebung in Oestereich. I. 35(1879)2, str. 23–24, Bienen-Zeitung. 27. Rothschütz, Emil. Zur Frage der Bienenzuchtsgesetzgebung in Oestereich. II. 35(1879)5, str. 55–57, Bienen-Zeitung. 28. Rothschütz, Emil. Thatsächliche Berechtigung. 35(1879)24, str. 338, Bienen-Zeitung. 170 B2. Slovenska čebela Slovenska čebela: družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem Dostop do celotnega besedila: od 1873, letnik 1, številka 1, do 1882, letnik 10, številka 12. 1. B.R. Opravila pri čebelnjaku meseca januarja. 1(1873)1, str. 2, Slovenska čebela. 2. B.R. Statistika čebelarstva v Avstriji. 1(1873)1, str. 4–6 in št. 3, str. 23–24, Slovenska čebela. 3. R. Prošnja čebelarjev v Solnogradskem občnem zboru. 1(1873)1, str. 6–7, Slovenska čebela. 4. B.R. Zgodovina čebelarstva. 1(1873)1, str. 3–4, in št. 2, str. 12–14, Slovenska čebela. 5. Poduk (po baron Rotschütz-ovem »Ilustrirter Bienezuchtbetrieb«). 1(1873)1, str. 3, in št. 2, str. 10–12, Slovenska čebela. 6. R. Opravila pri čebelnjaku meseca februarja. 1(1873)2, str. 9–10, Slovenska čebela. 7. R. Opravila pri čebelnjaku meseca marca. 1(1873)3, str. 17–18, Slovenska čebela. 8. R. Življenjepisne črtice. II. Baron Berlepš. 1(1873)3, str. 21–22, Slovenska čebela. 9. R. Čebeloredivne cveteče rastline meseca marca. 1(1873)2, str. 12, Slovenska čebela. 10. R. Beseda o čebelnjaku, panju in romčikih. 1(1873)4, str. 26–28, in št. 6, str. 43, Slovenska čebela. 11. R. Življenjepisne črtice. II. Andrej Schmid. 1(1873)5, str. 39–40, in št. 6, str. 45–48, Slovenska čebela. 12. R. Opravila pri čebelnjaku meseca junija. 1(1873)6, str. 41–42 , Slovenska čebela. 171 13. R. Čebelarstvo po Avstrijanskem. 1(1873)6, str. 43–44, Slovenska čebela. 14. Rožič. Kraji raznih čebelnih plemen. 1(1873)6, str. 47–48, Slovenska čebela. 15. R. Čebelarstvo in čebelarska statistika. 1(1873)7, str. 51–52, Slovenska čebela. 16. R. Ph. Nekaj od čebelarstva na Ruskem. 1(1873)7, str. 54–55, Slovenska čebela. 17. R. Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta. 1(1873)8, str. 57–58, Slovenska čebela. 18. Nauk o sostavi čebelnega trupa (Po b. Rotšic-evem čebel. s podobami). 1(1873)11, str. 81–83, Slovenska čebela. 19. R. O napravi čebelnjakov, panjev i.t.d. 1(1873)12, str. 89, Slovenska čebela. 20. Čebelne bolezni. (po bar. Rožičevem »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)2, str. 10–12, Slovenska čebela. 21. Kako bi zamogla vlada čebelarstvo pospeševati? (Govor bar. Rožiča v Sol- nemgradu). 2(1874)3, str. 17–19, Slovenska čebela. 22. Čebeloredivne rastline (po bar. Rožičevem »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)6, str. 41–43, Slovenska čebela. 23. Nekaj o rabi novejšega čebelarskega orodja. (iz b. R. Illustr. Bienenzuch- tbetrieb). 2(1874)7, str. 53–55 in št. 8, str. 61–62, Slovenska čebela. 24. O koristi in rabi novejšega čebelarskega orodja (po bar. Rožič-evem »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)9, str. 69–71 , Slovenska čebela. 25. Cveteče medunosne rastline (R. »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)9, str. 71–72, Slovenska čebela. 26. Čebelam škodljive rastline (Po »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)10, str. 73– ??, Slovenska čebela. 27. Krvnica (Po »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)10, str. 78–79, Slovenska čebela. 28. Med (Po bar. R. »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)11, str. 85–86, Slovenska čebela. 29. Antonija Rožič. Nekaj za Božič. 2(1874)12, str. 105–106, Slovenska čebela. 30. B. R. Bakterije – roditelji gnile zalege. 3(1875)1, str. 1–3, Slovenska čebela. 31. B. R. Naprave, se čebelnega pika zabraniti. 3(1875)1, str. 5–8, Slovenska čebela. 32. Novejše čebelarsko orodje (Baron Rožičev Čeb. Spod.). 3(1875)2, str. 12–14, Slovenska čebela. 33. Lonec za kuhanje voščin (Iz illustr. Bienenzuchtbetrieb). 3(1875)5, str. 36–37, Slovenska čebela. 34. Vosek (spisuje predsednik g. b. R.). 3(1875)7, str. 49–50, št. 8, str. 57–58, št. 9, str. 65–67 in št. 10, str. 73–75, Slovenska čebela. 35. Potovalno čebelarstvo (Predsedn. b. R). 3(1875)8, str. 58–60, Slovenska čebela. 36. Razno (nove čebelarske knjige). 3(1875)11, str. 87–88, Slovenska čebela. 37. Em. Rožič - Rothschütz. Vsim častitim udom čebelarskega društva Kranjskega 3(1875)12, str. 89, Slovenska čebela. 172 B3. Die Krainer Biene Die Krainer Biene: Vereins-Organ der Bienenfreunde in Krain, Kärnten, Steiermark, Görz und Istrien Dostop do celotnega besedila: od 1873, letnik 1, do 1875, letnik 3, številka 12. 1. Rothschütz, Emil. Reisestudien. 1(1873)10–11, str. 84–85, Die Krainer Biene. 2. Rothschütz, E., Jerič, J., Razlag. Einladung in den »Krainer Bienenzucht Verein«. Priloga, str. 5, 1873, Die Krainer Biene. 3. R. Verrichtungen am Bienenstande. Januar, 1(1873)1, str. 3, Die Krainer Biene. 4. Unterricht. (nach Baron Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuchtbetrieb). 1(1873)1, str. 3–4, št. 2, str. 10, št. 3, str. 18–20 in št 10–11, str. 73–75, Die Krainer Biene. 5. R. Zur Geschichte der Bienenzucht. 1(1873)1, str. 4–5, in št. 2, str. 11, Die Krainer Biene. 6. R. Die Bienenzucht Oesterreich-Ungarns. 1(1873)1, str. 5–6, št. 2, str. 11–13, št. 4–5, str. 30–32, in št. 6–7, str. 46–47, Die Krainer Biene. 7. R. Petition der Bienenzüchter vom salzburger Congresse. 1(1873)1, str. 6–7, št. 2, str. 13–14, št. 3, str. 21– 22, št. 4–5, str. 32–34, št. 6–7, str. 47–49, Die Krainer Biene. 8. R. Biographische Skizzen. Dzierzon. 1(1873)1, str. 7–8, in št. 2, str. 15, Die Krainer Biene. 9. R. Bericht über die Bienenzüchter-Congress zur Salzburg. 1(1873)2, str. 14, in št. 3, str. 22–23, Die Krainer Biene. 10. R (?). Verrichtungen am Bienenstande. Februar, 1(1873)2, str. 9, Die Krainer Biene. 173 11. R. Verrichtungen am Bienenstande. Marec, 1(1873)3, str. 17–18, Die Krainer Biene. 12. R. Die blühenden Bienen-Nährpflanzen. Marec, 1(1873)3, str. 20–21, Die Krainer Biene. 13. R. Wie kann die Bienenzucht seitens des Staates gefördet werden?. 1(1873)3, str. 23–24, in št. 4–5, str. 35–37, Die Krainer Biene. 14. R. Biographische Skizzen. Berlepsch. 1(1873)3, str. 24, in št. 4–5, str. 39–40, Die Krainer Biene. 15. R. Verrichtungen am Bienenstande. April, maj, 1(1873)4–5, str. 25–26, Die Krainer Biene. 16. R. Ueber Vereinsbienenhäuser, Wohnungen und Rämchen. 1(1873)4–5, str. 27–29, Die Krainer Biene. 17. R. Die blühenden Bienen-Nährpflanzen. April, maj, 1(1873)4–5, str. 29–30, Die Krainer Biene. 18. R. Verrichtungen am Bienenstande. Junij, julij, 1(1873)6–7, str. 41–43, Die Krainer Biene. 19. R. Die blühenden Bienen-Nährpflanzen. Junij, julij, 1(1873)6–7, str. 44–46, Die Krainer Biene. 20. R. Verrichtungen am Bienenstande. Avgust, september, 1(1873)8–9, str. 57–59, Die Krainer Biene. 21. R. Die blühenden Bienen-Nährpflanzen. Avgust, september, 1(1873)8–9, str. 59–61, Die Krainer Biene. 22. R. Die Bienenzucht und die bienenwirtschaftliche Statistik. 1(1873)8–9, str. 61–63, in št. 10–11, str. 75–76, Die Krainer Biene. 23. R. Biographische Skizzen. Schmid. 1(1873)6, str. 56, in št. 10–11, str. 85–86, Die Krainer Biene. 24. R. Ph. Vermischtes. 1. Ueber die Bienenzucht Russlands. 1(1873)10–11, str. 86–87, Die Krainer Biene. 25. Die Bienenkrankheiten (nach Baron Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuch- tbetrieb). 2(1874)1–2, str. 4–6, št. 3, str. 19, št. 4, str. 30–32, št. 5, str. 39–41, in št. 6, str. 53–54, Die Krainer Biene. 26. R. Ph. Zur Geschichte der Bienenzucht. 2(1874)1–2, str. 8–9, Die Krainer Biene. 27. R. B. Ueber Dzierzonisiren und Transferiren der Immbobilwaben in Rämchen oder an Stäbchen, 2(1874)3, str. 17–19, in št. 4, str. 29–30, Die Krainer Biene. 28. R. Ph. Aus dem Mittelalter. Die Blüte der Bienenzucht. 2(1874)4, str. 35–36, in št. 5, str. 44, Die Krainer Biene. 29. Die Bienen-Nährpflanzen (nach Rothschütz‘ Bienenzuchtbetrieb). 2(1874)5, str. 37–39, Die Krainer Biene. 30. Die Bienenschädlichen Pflanzen und Substanzen (aus »Illustr. Bienenzuch- tbetrieb«). 2(1874)8, str. 69–70, Die Krainer Biene. 31. Der Buchweizen (Mit Abbildung aus Rothsch. »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)8, str. 70–71, Die Krainer Biene. 32. Ueber den Gebrauch einiger neueren Bienenzuchtsgeräthe (aus »Illustr. Bie- nenzuchtbetrieb«). 2(1874)8, str. 72–74, Die Krainer Biene. 33. Die blühenden Bienennährpflanzen (aus »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 174 2(1874)9, str. 81, Die Krainer Biene. 34. Die nützlichsten Bienenzuchtsgeräthe der Neuzeit (nach »Rothschütz‘ Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 2(1874)9, str. 86–89, Die Krainer Biene. 35. Der Bovist (aus Bar. Rothschütz‘ Illustr. Bienenzuchtbetrieb). 2(1874)10, str. 93–94, Die Krainer Biene. 36. Der Honig (aus Bar. Rothschütz‘ Illustr. Bienenzuchtbetrieb). 2(1874)11, str. 105–107, Die Krainer Biene. 37. Die Bienenzuchtsgeräthe der Neuzeit (Bar. Rothschütz‘ »Illustr. Bienenzuch- tbetrieb«). 2(1874)11, str. 110–111, Die Krainer Biene. 38. Die neuesten Bienenzuchtsgeräthe (nach Rothschütz‘ illustrirten. Bienenzu- chtbetrieb). 2(1874)12, str. 119–120, Die Krainer Biene. 39. B.R. Die Bakterien als Faulbruterzeuger. 3(1875)1, str. 1–2, Die Krainer Biene. 40. B.R. Die Schutzvorrichtigungen gegen Bienenstiche. Die Kopfschutzhauben. 3(1875)1, str. 5–8, Die Krainer Biene. 41. B. R. Die Krainer Biene im Norden. 3(1875)1, str. 8–9, Die Krainer Biene. 42. Die neuesten Bienenzuchtsgeräthe (aus Baron Rothschütz‘ »Bienenzuch- tbetrieb«). 3(1875)3, str. 29–31, Die Krainer Biene. 43. Der Wachskochtopf (aus »illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 3(1875)5, str. 58–59, Die Krainer Biene. 44. Das Wachs (Vom Vereinspräsidenten). 3(1875)7, str. 77–80, št. 8, str. 91–93, št. 9, str. 101–102, in št. 10, str. 110–112, Die Krainer Biene. 45. Die Wanderbienenzucht (Vom Vereinspräsidenten). 3(1875)8, str. 87–88, Die Krainer Biene. 46. Rothschütz, Emil. An die verehrlichen Mitglieder des krainer Bienenzu- chtsvereines. 3(1875)11, str. 113, Die Krainer Biene. 175 B4. Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht Imkers Rundschau: Fachblatt für Bienenzucht und Mittheilungen praktischer Fortschritte in Obst- und Gartenbau, Haus- und Landwirtschaft Dostop do celotnega besedila: od 1890, letnik 1, številka 1, do 1893, letnik 4, številka 6. 1. R. Die Ethymologie der Honigbiene. 1(1890)1, str. 2, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 2. R. Über Farben- und Formensinn der Biene. 1(1890)1, str. 2, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 3. E. Podsmereka. Auf welchem Wege gelangt die Faulbrut-Bacterie an die Larve. 1(1890)1, str. 3, št. 2, str. 2–3, in št. 3, str. 2–3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 4. R. Die Kunstwaben-Befestigung. 1(1890)1, str. 5, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 5. R. Gereinigter Honig. 1(1890)1, str. 5–6, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 6. R. Hilfsvorrichtungen zur Anfertigung von Rämchen und Stäbchen. 1(1890)1, str. 6–7, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 7. R. Wirtschafts-Kalender. Januar–februar, 1(1890)1, str. 8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 8. E. Podsmereka. Die Leistungen der Bienen und Pflanzen in Dienste der Natur unter Mitwirkung des Menschen. 1(1890)1, str. 1–2, in št. 2, str. 1, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 9. R. Die europäischen Bienen-Variaetäten in ihrer Farbenentwicklung. 1(1890)2, str. 1–2, št. 3, str. 1–2, in št. 4, str. 1, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 10. R. Über die Construction des Brut- und Honiggraumes im Mobilstock. 1(1890)2, str. 6, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 176 11. R. Wert des Rohwachses. 1(1890)2, str. 6, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 12. R. Die gemeine Hafelnufs (Corylus avellana; Cupuliferae). 1(1890)2, str. 8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 13. Rothschütz, E. 1300 Bienennährpflanzen nach Blütezeit, Standort und Pro- ductivität. 1(1890)3, str. 6–7; št. 4, str. 5–6; št. 5, str. 5–6; št. 6, str. 6–7; št. 8, str. 7–8; št. 9, str. 8; št. 10, str. 7; št. 11, str. 6; 2(1891)1, str. 8; št. 2, str. 22; št. 3, str. 33; št. 4, str. 46; št. 5, str. 58; št. 6, str. 69; št. 7, str. 77; št. 8, str. 85; št. 9, str. 93; št. 10, str. 100–101; št. 11, str. 109; št. 12, str. 116; 3(1892)1, str. 7; št. 3, str. 23; št. 4, str. 31; št. 5, str. 39; št. 7, str. 55; št. 8, str. 63; št. 9, str. 70 in št. 10, str. 77 , Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 14. R. Wirtschafts-Kalender. Marec, 1(1890)4, str. 8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 15. R. Zoologische Excurte. 1(1890)4, str. 2, št. 7, str. 1, in št. 8, str. 1, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 16. R. Einige Lehrsätze für Mobil-Imker. 1(1890)2, str. 4, št. 3, str. 4, in št. 4, str. 3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 17. R. Die Bau der Honigbiene. 1(1890)3, str. 1, št. 4, str. 1, in št. 5, str. 3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 18. R. Die Farbe des Honigs. 1(1890)4, str. 3–4, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 19. R. Wirtschafts-Kalender für April. 1(1890)4, str. 7–8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 20. R. Theorie und Praxis. 1(1890)5, str. 1, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 21. Rothschütz, E. Die Heizung der Bienenhäuser. 1(1890)5, str. 4–5, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 22. R. Die gemeine Volkskastanie. 1(1890)5, str. 5, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 23. R. Wirtschafts-Kalender für Mai. 1(1890)5, str. 7–8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 24. Rothschütz, E. Anleitung zur Umwandlung (Überlogierung) der Völker in Körben oder krainer Bauernkästen etc. (unbeweglicher Bau) in Rähmchen- -Mobilbau. 1(1890)6, str. 4–8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 25. R. Die gemeine Akazie oder Robinie. 1(1890)6, str. 7, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 26. R. Wirtschafts-Kalender für Juni. 1(1890)6, str. 7–8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 27. E. R. Die Aufzucht der Königinnen. 1(1890)7, str. 2–3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 28. E. R. Die Linde. 1(1890)7, str. 6, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 29. R. Wirtschafts-Kalender für Juli. 1(1890)7, str. 8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 30. E. R. Die Hilfsapparate zur Gewinnung und Läuterung des Honigs und Wachses. 1(1890)7, str. 7–8, in št. 8, str. 5–7, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 177 31. E. R. Der Buchweizen. 1(1890)8, str. 7, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 32. R. Wirtschafts-Kalender für August. 1(1890)8, str. 8, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 33. E. R. Zur Lautbrutfrage. 1(1890)9, str. 1, in št. 10, str. 2–3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 34. E. R. Von der sogennanten Neigung zum Drohnenbau. 1(1890)9, str. 2, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 35. R. Der Honigvorrath. 1(1890)9, str. 3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 36. R. Der Bau der Pflanzen. 1(1890)4, str. 5, št. 6, str. 6, št. 9, str. 7, in št. 10, str. 7, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 37. R. Der Honigvorrath. 1(1890)9, str. 3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 38. E. R. Die Wunder des Gehirns der Bienen und Ameisen. 1(1890)12, str. 2–3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 39. E. R. Aus alten Zeiten. 2(1891)6, str. 67, in št. 7, str. 75, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 40. E. R. Die Weiselllosigkeitn und das Obwalten untüchtiger Mütter. 2(1891)7, str. 74– 75, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 41. R. Wann tritt die Brunst bei der neugeborenen Mutterbiene ein? 2(1891)10, str. 96, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 42. E. Ravenegg. Die Stirn- und Scheitelaugen der Biene und die Birbeldrüse der Menschen. 2(1891)12, str. 112 , Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 43. R. Die Ernährungs- und Verdauungs- Werkzeuge der Biene. 3(1892)1, str. 2–3, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 44. R. Versuch über die zulässige Dauer der Einsperrung einer Königin auf Reisen etc. etc. 3(1892)1, str. 4–5, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 45. E. R. Das Wachsen des Biens. 3(1892)2, str. 9–10, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 46. Beiträge zu einer Theorie der Bienenzucht. 3(1892)7, str. 49–50, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 47. Die Bereitung eines vorzüglichen Honigweines (aus Rothschütz‘ »Illustr. Bie- nenzuchtbetrieb«). 3(1892)12, str. 92, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 48. Rothschütz. Wert der Pflanzenbefruchtung durch die Bienen für die Lan- dwirtschaftliche Samenproduction. 4(1893)2, str. 9–11, in št. 3, str. 19–20, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 49. Rothschütz. Die Selbsternährung der Königin. 4(1893)2, str. 14, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 50. Ravenegg=Draga. Schlussfolgerungen der Praxis über das notwendige Rau- mmass der Bienenstöcke. 4(1893)2, str. 11–12, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 51. Honiggebäcks=Rezepte für die Hauswirtschaft (aus Rothschütz‘ »Illustr. Bienen- zuchtbetrieb«). 4(1893)2, str. 13–14, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 178 52. Die Hilfsgeräthe des Bienenzüchters (aus Rothschütz‘ »Illustr. Bienenzuchtbetrieb«). 4(1893)6, str. 45–46, Imkers Rundschau. Fachblatt für Bienenzucht. 53. Ravenegg, E. An die veherlichen Abonneten! 4(1893)6, str. 41, Imkers Run- dschau. Fachblatt für Bienenzucht. B5. Druge serijske publikacije 1. Rotschütz, Emil. Wie man die Krainische Biene auch anderwärts hochschätzt. Str. 27– 32. V: Neuer Wirthschaft-Kalender, K.K. Landwirthschaft- -Gesellschaft in Krain, Ljubljana, 1869, 60 strani. 2. Roschütz – Rothschütz. Poziv. 28(1870), Oglasnik št. 13, 4. stran, Kmetijske in rokodelske novice. 3. Rožič-Rothšic. Kranjsko čebelarsko društvo. 32(1874)13, str. 100. Kmetijske in rokodelske novice (https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F877SEEJ – 12. 9. 2017). 4. R. Frage und Antwort bezüglich der Krainer Biene. 12(1876)1, str. 3–4, Die Biene und Ihre Zucht (https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&as_ brr=1&id=z6k5AQAAMAAJ&dq=Frage+und+Antwort+bez%C3%BCglich+- der+Krainer+Biene&q=krainer#v=snippet&q=krainer&f=false – 12. 9. 2017). 5. Roschütz – Rothschütz. Saatkartoffeln von einer der Kartoffelfäule wiederste- henden Sorte. (1866)1, str. 12, Centralblatt für die gesammte Landeskultur (https:// books.google.si/books?id=yB1AAAAAcAAJ&pg=PA12&dq=Rosch%C3%B- Ctz+%E2%80%93+Rothsch%C3%BCtz.+Saatkartoffeln&hl=sl&sa=X&ved=0a- hUKEwjTqeyH79vYAhUC2KQKHevODDgQ6AEILTAB#v=onepa- ge&q=Rosch%C3%BCtz%20%E2%80%93%20Rothsch%C3%BCtz.%20 Saatkartoffeln&f=false – 16. 1. 2018). 6. Baron Roschütz. Die Aufbewahrung der Kartoffeln. 10(1873)24, str. 210. Der Praktische Landwirth (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?do- c=ABO_%2BZ22920090X&query=%22rothsch%C3%BCtz%22+%22kartoffel- n%22+%221873%22&ref=primo-search – 17. 11. 2017). 7. Rothschütz. Krainer Handels-Bienenstand zur Weixelburg bei Lai- bach (Oestereich). 2(1868), str. 50–51, Die Honigbiene von Brünn (https:// babel.hathitrust.org/cgi/pt?q1=beilage;id=coo.31924069537599;view=ima- ge;start=1;sz=10;page=root;size=100;seq=274;num=50 – 12. 9. 2017). 8. B. R. Statistika čebelarstva v Avstriji. 6(1873)173, Slovenski narod (https://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7XN36HX – 12. 9. 2017). 9. Rothschütz. Die Bienenzucht auf der Wiener Ausstellung 1873. 21(1873). Str. 570– 572, Landwirthschaftliches Centralblatt für Deutschland (https://books. google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&as_brr=1&id==-MJGAAAAYAAJ&dq- landwirtschaftliches+Centralblatt+deutschland+1873&q=roschu- etz#v=snippet&q=wienerausstellung&f=false – 25. 9. 2017). 10. Rothschütz. Einige Bemerkungen über die Bienenzucht. Neuer Kalender für die österreichischen Landwirthe, Graz 1874, str. 75. 11. Baron Rothschütz. Das Wachs. 7(1875)11, Bienen-Vater (http://digital. 179 onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ256823800&que- ry=%22rothsch%C3%BCtz%22+%22bienenkunde%22&ref=primo-search – 17. 11. 2017). 12. Rothschütz. Die Bienenzucht in Oesterreich-Ungarn im Vergleich mit derselben in Deutschland. V(1874)8, str. 152–153, št. 11, str. 220–221, in št. 13, str. 257–260, Prager Landwirtschaftliches Wochenblatt (http://digi- tal.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ254055301&que- ry=%22rothsch%C3%BCtz%22&ref=primo-search – 16. 1. 2018). 13. Rothschütz. Wie geht man vom alten Schlendrian zur rationellen Bienen- zucht über. IV(1873)14, str. 301–302, Prager Landwirtschaftliches Wochenblatt (https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&as_brr=1&id=aMoYeKZ- MussC&dq=Wie+geht+man+vom+alten+Schlendrian+zur+rationellen+Bie- nenzucht+%C3%BCber&q=rothschuetz#v=snippet&q=rothschuetz&f=false – 16. 1. 2018). 180 15.4. Grad Podsmreka in čebelnjaki 1875 Čebelnjaki barona Rothschütza pri gradu Podsmreka (pošta Malo Hudo) na Kranjskem 1892 Grad Podsmreka in čebelnjaki 181 RAZGLEDNICA 1 RAZGLEDNICA 2 Razglednica prikazuje satje v panju, obdano s cvetočo vejico, na kateri je čebela. V levem spodnjem kotu so inicialke M. P. Razglednico bi lahko izdal Emil (Rothschüts) Rožič (1836– 1909), ki je gojil čebele na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Lastnica razglednice je Mestna knjižnica Grosuplje. 182 16. Spominska plošča Emilu Rothschützu na mestni hiši v Višnji Gori 16.1. Uvod V mestni hiši v Višnji gori je bilo 20. maja 2011 strokovno srečanje ob javni predstavitvi monografije Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Javno predstavitev je vodil urednik Janez Gregori, posamezni avtorji pa so predstavili svoje prispevke. Po javni predstavitvi je bila slavnostna otvoritev in blagoslovitev spominske plošče Emilu Rothschützu. V imenu ČZS se je na slovesnosti v kratkem pozdravnem govoru tedanji podpredsednik zahvalil vsem, ki so prispevali oz. sodelovali pri pripravi in izdaji strokovne monografije o čebelarjih družine Rothschütz ter nji- hovo delo počastili s spominsko ploščo in kipom najzaslužnejšemu med njimi – Emilu Rothschützu. 16.2. Nagovor dekana Biotehniške fakultete Slavnostni govornik je bil dekan Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, gos- pod prof. dr. Mihael J. Toman. Njegov govor je objavil kot Uvodnik Slovenski čebelar (CXIII(2011)7/8).180 Slavnostni govornik je poudaril: - » Zato se danes z veseljem in ponosom spominjamo velikega moža, barona Emila Rothschütza, ki je v svoje življenje postavil čebelo in sobivanje človeka z njo. Bil je ambasador in idejni oče kranjske čebele. Sporoča nam, da le spošljiv odnos do živega, do narave in okolja zagotavlja biotsko pestrost. - Dandanes se s ponosom oziramo v preteklost in se spominjamo barona Rothschütza, ki je najprej zaslužen za ime kranjska čebela, potem pa tudi za to, da jo je ponesel v Evropo in v svet, in to dobesedno kot živ organizem in v pisani besedi, ki se je širila, in z njo tudi znanje o naši deželi. Ne samo on, tudi drugi člani rodbine imajo veliko vlogo pri uveljavljanju naše čebele. Bil je svetovljan, ki je čutil evropsko, vendar je bil na neki način tudi razočaran nad evropskimi čebelarji in strokovnjaki, ki so sprva zavra- čali misel, da bi lahko nekje na Kranjskem imeli neko prav posebno čebelo z odličnimi lastnostmi. Le kaj si predstavljajo v tistih krajih! Kako podobno zdajšnji situaciji. Je pa pomembna razlika: baron Rothschütz se je znal postaviti za Kranjsko, za našo stvar in tako čebelo kot našo deželo z zapisi in številnimi članki v uglednih čebelarskih revijah, ki ostanejo za vedno, postavil na evropski zemljevid. 180 Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7J5WIPLP. 183 - Dogodki, kot je današnji, so tudi idealna priložnost, da trezno razmišljamo o svojem početju, o početju vsakega izmed nas. Priznajmo najprej svoje napake in potem vrzimo kamen na grešnika, tudi če smo prepričani, da prav on ubija naše čebele. Dokler se bomo spraševali le to, kaj morata storiti država in oblast, rezultata ne bo, čeprav je dolžnost države, da izobražuje, vzgaja, kontrolira in kaznuje. Naša družba pa je še daleč od tega spoznanja, saj smo družba, v kateri so pravila kršena vsevprek. Kurativne akcije imajo majhen učinek, rešitev je absolutno le preventiva – izločiti čim več nevar-nih snovi iz rabe. Po mojem globokem prepričanju moramo vsi skupaj oblikovati nov miselni vzorec, dojeti potrebo po spoštovanju Narave in okolja, vseh živih bitij in ne živeti po načelu kršenja predpisov in naravnih zakonov za vsako ceno. Ne obnašajmo se kot gospodarji tega sveta. Baron Rothschütz je bil gotovo mož, ki nam lahko veliko pove tudi dandanes. « 16.3. Spominska plošča Emilu Rothschützu Spominska plošča in kip: Emil Rothschütz/Rožič/Ravenengg na mestni hiši v Višnji Gori (foto: Andrej Šalehar) Vsebino spominske plošče sta pripravila prof. dr. Andrej Šalehar in Janez Gregori, prof. biol., kip pa je priskrbel Anton Koželj. 184 16.4. Fotografije s slovesnosti (foto: Andrej Šalehar) 185 186 187 17. Zaključki in sklepi Najpomembnejši prispevki družine čebelarjev Rothschütz v slovenskem čebelar- stvu, še posebej za priznanje, širjenje ter vpis kranjske čebele v sistematiko medonosnih čebel, so, urejeni kronološko, naslednji: 1856 (dr. Philipp Rothschütz) Kupil je gradič Nova vas pri Radečah, kjer je bil čebelnjak s kranjskimi čebelami. 1857–1858 (dr. Philipp Rothschütz) Prvi je opisal in poimenoval kranjske čebele v sestavku Aus Unterkrain ( Z Dolenjskega) v Bienen-Zeitung u in prvi izvozil kranjske čebele. 1859–1865 (Emil Rothschütz) V Novi vasi pri Radečah je izvažal in širil kranjske čebele. 1865 (Emil Rothschütz) Leta 1865 je bil Emil Rotschütz izvoljen za rednega člana Kranjske kmetijske družbe; sodeloval in delal je na področju čebelarstva ter zastopal družbo na čebelarskih srečanjih in shodih (tudi v Salzburgu leta 1872). 1866–1867 (Emil Rothschütz) Preselil se je na grad Podsmreka pri Višnji Gori (1866) in izvažal in širil kranjske čebele. 1868–1909 (Emil Rothschütz) Ustanovil je prvi Kranjski trgovski čebelnjak (1868), podjetje, ki se je ukvarjalo z vzrejo in nakupom kranjskih čebel, imelo delavnice za čebelarsko opremo, izdelalo listovni panj, prodajalo in širilo kranjske čebele ter čebelarsko orodje in opremo; sodelovalo je na razstavah čebel in čebelarske opreme (med drugim na svetovni razstavi v Parizu (1878) in na Dunaju (1873). 1873 (Emil Rothschütz, Josip Jerič in dr. Razlag) Ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo (1873), prvo predsednikova- nje (Emil Rothschütz) do leta 1875; reviji Slovenska čebela (1873–1882) in Die Krainer Biene (1873–1875). 1873, 1874 (Emil Rothschütz) Podal je predlog in program za čebelarsko šolo ( Bienenzuchtschule) na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1873 …). 1873–1875 (Emil Rothschütz) Urejal je revijo Die Krainer Biene (1873–1875). 188 1879 (Emil Rothschütz, dr. Pollmann) Emil Rothschütz je sodeloval z dr. Pollmannom; kranjska čebela je vpisana v siste- matiko medonosnih čebel. 1890–1893(1–6) (družina Rothschütz) Urejala je revijo Imkers Rundschau. 1857–1909 (prispevki k bibliografiji – družina Rotschütz) Publicistična dejavnost je vključevala monografije pod skupnim naslovom Rothschütz‘ Illustrirter Bienenzuchtsbetrieb ( Rothschützev ilustrirani čebelarski obrat). Eni je dodana obsežna študija Die Krainer Biene und ihre Zucht ( Kranjska čebela in njena vzreja). Monografija iz leta 1902 nosi naslov: Br. Rothschütz‘ Die Volks und Mobilzucht der krainer Biene in der Heimat ( Ljudsko in prevozno čebelarjenje s kranjsko čebelo v domovini). 1. Samostojne publikacije – Berichte ü ber die Krainer Biene (prevod: Poročila o kranjski čebeli), ki so izhajale v letih 1868–1870. 2. Sodelovanje pri izdajanju serijskih publikacij: Die Krainer Biene (1873–1875) in Slovenska čebela (1873–1882) – v času, ko je bil Emil Rothschütz prvi predsednik slovenskega čebelarskega društva; urejal je Die Krainer Biene. 3. Samostojno izdajanje in urejanje strokovne serijske publikacije Imkers Run- dschau, Fachblatt für Bienenzucht (prevod: Čebelarski razgledi, Strokovni list za čebelarjenje) v letih 1890–1893(1–6) – založba: Krainer Handelsbienenstand zu Weixelburg (prevod: Kranjski trgovski čebelnjak v Višnji Gori). Sklep: Čebelarji družine Rothschütz, ki so bili tudi umni kmetovalci (Rothschützeva sorta krompirja), imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. So začetniki trgovine s kranjsko čebelo in tako so neposredno vplivali na ohranjanje njene čistosti. Njihova zasluga je v strokovni in vsestranski popularizaciji kranjske čebele ter posredovanje genskega materi- ala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana in vpisana v sistematiko medonosnih čebel kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica, Polmann 1879. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Najzaslužnejši je EMIL ROTHSCHÜTZ, ki bi ga lahko imenovali tudi OČE KRANJSKE ČEBELE. Čebelarjem družine Rothschütz gre zasluga, da smo imeli v drugi polovici devet- najstega stoletja drugo zlato dobo slovenskega čebelarstva. 189 18. Povzetek – Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz Od kje izhaja družina Rothschütz, ni točno znano. Oče Philipp, ki je spretno pona- redil dokumente in si pridobil plemiško poreklo, naj bi izviral iz okolice Dolenjskih Toplic. Večino svojega življenja je preživel v Šleziji, kjer se je rodil sin baron Emil. Družina nastopa pod različnimi priimki: Roschütz, Rothschütz, Rožič, Rothšic, Ravenegg … Leta 1856 je dr. Philipp Rothschütz kupil graščino Nova vas pri Radečah, kjer je bil tudi čebelnjak. Opazil je, da so te čebele po zunanjosti in lastnostih drugačne od nemških, ki jih je poznal. V tedaj vodilni čebelarski reviji Bienen-Zeitung je leta 1857 objavil članek Aus Unterkrain ( Z Dolenjskega), v katerem je te čebele opisal in jih ponudil nemškim čebelarjem. Uredništvo jo je v pripisu poimenovalo Krain‘sche Biene (kranjska čebela). To je prvi opis kranjske čebele. Jan Dzierzon, oče modernega čebelarstva, je leta 1853 na Nemško vpeljal italijansko čebelo, ki je postala med tamkajšnjimi čebelarji zelo priljubljena. Veliko so o njej pisali, objavljali članke in strokovne monografije. Tudi na Kranjsko je o njej segel glas in na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe leta 1858 so sprejeli sklep, da se tudi na Kranjskem opravijo poskusi z italijansko čebelo. Ni pa znano, kako so to zastavili in dokončali. V Arhivu Republike Slovenije pa je ohranjen dokument Preissverzeichniss (Cenik) iz leta 1874, ki ga je izdal Portmann, lastnik trgovskega čebelnjaka na Kolpi pri Metliki, ki je ponujal kranjske čebele, čiste italijanske čebele in italijanske matice, oprašene s kranjskimi troti. Članek Aus Unterkrain je zbudil pri čebelarjih, še posebej pri nemških, veliko zanimanja za našo kranjsko čebelo. Raziskava objav o kranjski čebeli med letoma 1857 in 1879, od poimenovanja do priznanja, je potrdila, da ta članek začenja številne (skupaj 165) objave o preizkusih kranjske čebele v različnih evropskih deželah. Številni so tudi menili, da so kranjske čebele pravzaprav italijanske. Po morfolo- ških lastnostih bi jim morda lahko v nekaterih primerih celo delno pritrdili, ker so se populacije kranjske in italijanske čebele mešale tudi tedaj. Vendar so za naše kranjske čebele značilne še številne druge lastnosti: mirnost, pridnost, krotkost, zgodnja in pogosta rojivost ter donosnost, ki so jih kmalu spoznali in potrdili številni čebelarji v tujini ter o tem tudi pisali v svojih objavah. Objava Aus Unterkrain je pomembna tudi za celotno kranjsko čebelarstvo, ker je to začetek cvetoče trgovine s kranjsko čebelo v drugi polovici 19. stoletja. Vpeljal jo je dr. Philipp Rothschütz in z velikim uspehom nadaljeval njegov sin Emil. Pridružili so se še številni drugi kranjski čebelarji, med njimi graščak Franc Langer iz Poga- nic pri Novem mestu (1870) in Mihael Ambrožič iz Mojstrane pri Dovjem (1872). Vsa pozornost je bila usmerjena na našo domačo kranjsko čebelo in njeno čistost. To je nedvomno preprečilo večji pohod italijanske čebele v naših krajih. 190 Velike zasluge za širitev in uveljavitev kranjske čebele ima še posebej Emil Rothschütz, ki je bil zelo razgledan in izobražen na področju čebelarstva (njegovi knjigi o čebelarstvu iz leta 1875 je dodana bibliografija tedanjega čebelarskega slovstva po letu 1850 – naštetih je 129 knjig in 14 serijskih publikacij). 56 knjig iz njegove knjižnice hrani Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika. Leta 1866 se je Emil z družino preselil na grad Podsmreka pri Višnji Gori (podedovala ga je njegova žena grofica Antonija Lichtenberg). Kakor sam piše, je leta 1868 tudi na pobudo občnega zbora moravsko- šlezijskega čebelarskega združenja in njegovega predsednika dr. Žiwanskyega, ki je sam čebelaril s kranjsko čebelo, ustanovil na gradu Podsmreka pri Višnji gori leta 1868 Krainer Handelsbienestand (Kranjski trgovski čebelnjak). Tako so Rothschützi na široko odprli trgovino s kranjskimi čebelami in čebelarsko opremo ter prispevali k širjenju kranjske čebele v Evropi in svetu. Na 300 m2 površine so na gradu Podsmreka postavili čebelnjake s preko 1000 panji, izboljšali so stare in izumili nove panje, izdelovali čebelarsko opremo in potrebščine v lastnih mizarskih in kleparskih delavnicah (zaposlenih je bilo okoli 35 delavcev). Po svetu so razposlali več kot 100.000 živih panjev s kranjsko čebelo. Kranjske čebele so gojili in veliko tudi nakupovali na tedanjih čebelarskih sejmih (Kranj in vas Studenec pri Igu), pri čebelarju Porenti v Bohinju, v Kanalski in Zgornjesavskih dolinah, po Dolenjskem in drugod po Sloveniji, kjer so gojili čisto kranjsko čebelo. Emilu Rothschützu je čebelarsko znanje omogočalo, da je o kranjski čebeli napisal številne in poglobljene strokovne objave ter tako odločilno prispeval k njenemu priznanju. Sodeloval je tudi z docentom za čebelarstvo dr. Augustom Pollmannom na kmetijski akademiji v Poppelsdorfu, ki je zapisal: » Najlepše kranjske čebele pošilja baron Rothschütz«. Znanstveno ime za kranjsko čebelo Apis mellifica carnica je bilo prvič zapisano leta 1875 v prvi knjigi dr. Pollmanna, še obširneje pa jo je predstavil v svoji drugi knjigi leta 1879. Takrat je bila kranjska čebela dokončno priznana in kot podvrsta vpisana v sistematiko medonosnih čebel. Njeno zdajšnje znanstveno ime je Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. Emil Rothschütz je bil izvoljen za rednega člana Kranjske kmetijske družbe 22. novembra 1865. Družbo je zastopal na številnih tujih in domačih razstavah čebe- larske opreme in kranjskih čebel ter na čebelarskih zborovanjih, med drugim v Salzburgu septembra 1872, kjer je bila na njegovo pobudo sprejeta posebna peti- cija, kako naj država spodbuja in pospešuje čebelarstvo. Prejel je številna priznanja in odlikovanja, tudi na svetovnih razstavah na Dunaju (1873) in v Parizu (1878). Njegov je tudi predlog družbi za premije ljudskim učiteljem čebelarjem. Skupaj z duhovnikom Josipom Jeričem in posestnikom ter odvetnikom dr. Razla- gom je dal pobudo ter tudi soustanovil (30. julija 1873) Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, ki mu je predsedoval v letih 1873–1875. Z ustanovitvijo društva sta pričeli izhajati reviji Slovenska čebela (1873–1882) in Die Krainer Biene (1873–1875), ki jo je tudi urejal. 191 Predsednik novoustanovljenega Kranjskega društva za umno čebelarstvo baron Rothschütz je Kranjski kmetijski družbi predlagal ustanovitev čebelarske šole na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Prošnja naj bi bila predložena v odobritev kmetij- skemu ministrstvu. Zahtevana je bila dopolnitev predloga in 20. februarja 1874 je poslal na vodstvo Kranjske kmetijske družbe podroben program, ki ga hrani Arhiv republike Slovenije. Rokopis je v nemškem jeziku in na 11 listih vključuje: program za čebelarsko šolo, dva predračuna stroškov, načrt in lokacijo učnega paviljona ter drugo. Predlog za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka je, kljub velikemu zanimanju predvsem učiteljev, splaval po vodi, ker niso bila odobrena zaprošena sredstva za postavitev učnega čebelnjaka in za štipendije za slušatelje. V letih 1890–1893 (1–6) je družina čebelarjev Rothschütz na gradu Podsmreka pri Višnji Gori v samozaložbi izdajala revijo Imkers Rundschau. Pomembna je tudi njihova druga publicistična dejavnost. V njihovo bibliografijo je uvrščenih 21 monografij in tiskov (skupaj s ponatisi) in 177 objav v periodičnih publikacijah (to so: Bienen-Zeitung, Slovenska čebela, Die Krainer Biene, Imkers Rundschau in druge serijske publikacije). Odkrita so bila tudi malo poznana dela ( Berichte über Krainer Biene … – Poročila o kranjski čebeli …). Posebno brošuro Imkers Rundschau naj bi izdajali enkrat letno, a še ni najdena. Po bibliografskih podatkih na ohranjenih prodajnih katalogih sodimo, da so jih čebelarji družine Rothschütz izdajali po letu 1866 vsako leto, nekatera leta tudi četrtletno ter tudi v drugih jezikih. V mestni hiši v Višnji Gori je bilo 20. maja 2011 strokovno srečanje ob javni predstavitvi monografije Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska, v kateri so opisani rezultati raziskav o prispevkih čebelarjev družine Rothschütz v slovenskem čebelarstvu. Po javni predstavitvi je bila slavnostna otvoritev in blagoslovitev spominske plošče Emilu Rothschützu na mestni hiši. Čebelarji družine Rothschütz, ki so bili tudi umni kmetovalci (Rothschützeva sorta krompirja), imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. So začetniki trgovine s kranjsko čebelo in tako so neposredno vplivali na ohranjanje njene čistosti. Njihova zasluga je v strokovni in vsestranski popularizaciji kranjske čebele ter posredovanje genskega materi- ala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana in vpisana v sistematiko medonosnih čebel kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica, Polmann 1879. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Najzaslužnejši je EMIL ROTHSCHÜTZ, ki bi ga lahko imenovali tudi OČE KRANJSKE ČEBELE. Čebelar- jem družine Rothschütz gre zasluga, da smo imeli v drugi polovici devetnajstega stoletja drugo zlato dobo slovenskega čebelarstva. 192 18. Summary - The Carniolan Bee and the Beekeepers of the Rothschütz Family The origins of the Rothschütz family are not completely clear. The father, Philip, who skilfully counterfeited documents of noble ancestry, is supposed have ori- ginated from the surroundings of Dolenjske Toplice. He spent most of his life in Silesia, where his son, the Baron Emil, was born. The family appears under diffe- rent surnames: Roschütz, Rothschütz, Rožič, Rothšic, Ravenegg … In 1856, Philip Rothschütz bought the Nova Vas mansion near Radeče, where he kept an apiary. He noticed that his bees were different to the German ones in their appearance and other characteristics. In 1857, he published the article Aus Unterkrain (»From Lower Carniola«) in the then leading beekeeping magazine Bienen- zeitung, where he described these bees and offered them to German beekeepers. The editorial board named them the Krain'sche Biene (»Carniolan bee«). This is the first description of the Carniolan bee. Jan Dzierzon, the father of modern beekeeping, introduced the Italian bee to Ger- many in 1853, and it became quite popular among local beekeepers. They wrote a lot about it and published articles and professional monographs. The word spread to Carniola as well, and in 1858, an assembly of the Carniolan Agricultural Society adopted a decision to attempt to popularize the Italian bee in Carniola. It is not known, however, how and even if this plan was finalized. The Archives of the Republic of Slovenia keep a Preissverzeichniss (Price List), a document preserved from 1874, published by Portmann, who was the owner of a commercial beehouse at Kolpa near Metlika, who sold Carniolan bees, pure Italian bees, and Italian que- ens mated with Carniolan drones. The article Aus Unterkrain aroused great interest in the Carniolan bee, especially among German beekeepers. A survey of the publications on the Carniolan bee between 1857 and 1879, from its naming to its recognition, confirmed that this article launched numerous publications (165 in total) on attempting to cultivate the Carniolan bee in different European countries. Many also thought that the Carniolan bee was actually Italian in origin. According to their morphological characteristics, this might be especially true in some cases, since the populations of the Carniolan and Italian bees had already been subject to mixing at that time. However, there are other characteristics that help us distinguish the Carniolan bee from the others: their gentleness, industriousness, predisposition to swar- ming and profitability, all of which were soon recognized and confirmed by many foreign beekeepers, who wrote about them in their publications. The publication of Aus Unterkrain is also important for the entire Carniolan bee- keeping industry, since it marks the beginning of a booming trade in the Carni- olan bee in the second half of the 19th century. The trade was introduced by dr. Philipp Rothschütz and continued by his son Emil with great success. Many other 193 beekeepers from Kranj joined them as well, including Franc Langer from Poganice near Novo mesto (1870) and Mihael Ambrožič from Mojstrana near Dovje (1872). All attention was centred on our local Carniolan bee and its purity. This undou- btedly prevented the broader spreading of the Italian bee in our lands. Emil Rothschütz was the most meritorious in propagating and establishing the Carniolan bee and was very well-educated and prominent in the field of beeke- eping (his book on beekeeping from 1875 includes a bibliography of the beekee- ping literature since 1850 – it lists 129 books and 14 serial publications). 56 books from his library are preserved by the Janez Goličnik Beekeeping Library. In 1866, Emil moved with his family to Podsmreka Castle near Višnja Gora (inherited by his wife, Countess Antonija Lichtenberg). As he wrote himself, at the initiative of the General Assembly of the Moravian Silesian Beekeeping Association and its President dr. Žiwansky, who himself kept Carniolan bees, he founded the Krainer Handelsbienestand (Carniolan Commercial Apiary) in Podsmreka Castle at Višnja Gora in 1868. Thus, the Rothschütz family opened up the trade in Carniolan bees and beekeeping equipment, significantly contributing to the spread of Carniolan bees in Europe and throughout the world. In Podsmreka Castle, an apiary with over 1000 hives was constructed on a 300m2 area of land. They improved the old hives and invented new ones, also crafting beekeeping equipment and supplies in their own carpentry and tinsmith workshops (there were about 35 employees). They distributed more than 100,000 beehives with live Carniolan bees worl- dwide. Pure Carniolan bees were also kept and sold at beekeeping fairs (Kranj and Studenec near Ig), at the beekeeper Porenta in Bohinj, in Kanalska and Upper Sava valleys, in Dolenjska and elsewhere in Slovenia. Emil Rothschütz's knowledge of beekeeping enabled him to write numerous in-de- pth professional publications on the Carniolan bee, and thus he made a decisive contribution to its recognition. He also collaborated with the assistant professor for beekeeping at the Agricultural Academy in Poppelsdorf, dr. August Pollmann, who wrote: The most beautiful Carniolan bees are sent by Baron Rothschütz. The scientific name for the Carniolan bee, Apis mellifica carnica, was introduced in 1875 in the first book by dr. Pollmann, who later presented it even more extensively in his second book in 1879. At that time, the Carniolan bee was finally recognized and included as a subspecies in the system of honey bees. Its current scientific name is Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. Emil Rothschütz was elected as a regular member of the Carniolan Agricultural Society on 22 November 1865. He represented the society at numerous foreign and domestic exhibitions of beekeeping equipment and Carniolan bees, as well as at beekeeping gatherings. Among other places, he was present in Salzburg in September 1872, where a special petition was adopted on his initiative on how the state should promote beekeeping. He received numerous awards and decorations, including at world exhibitions in Vienna (1873) and Paris (1878). He also made a proposal to the society to issue premiums for beekeeping teachers. 194 Together with the priest Josip Jerič and the landowner and lawyer dr. Razlag, he started the initiative and co-founded (on 30 July 1873) the Carniolan Association for Prudent Beekeeping, which he presided over from 1873 to 1875. With the fou- nding of the association, the Slovenska Čebela (1873-1882) and Die Krainer Biene (1873-1875) magazines were launched, the second was edited bei Emil Rothschütz. Baron Rothschütz, the president of the newly established Carniolan Association for Prudent Beekeeping, proposed that the Carniolan Agricultural Society esta- blish a school of apiculture in Podsmreka Castle near Višnja Gora. The request was submitted for approval to the Ministry of Agriculture. An amendment to the proposal was requested and on 20 February 1874 he sent in a detailed pro- gram outline, which is preserved by the Archives of the Republic of Slovenia. The 11-sheet manuscript is in the German language and includes: the curriculum for the apiculture school, two cost calculations, a blueprint and the location of a learning pavilion, etc. Despite the great interest of teachers in particular, the proposal for a school of apiculture in Podsmreka Castle was abandoned because the requested funds for setting up a learning apiary and for the scholarships for students were not granted. In the years 1890-1893 (1-6), the Rothschütz beekeeping family self-published a magazine called Imkers Rundschau. Their other publicist activity is also important. Their bibliography includes 21 monographs and prints (together with reprints) and 177 publications in periodicals (Bienenzeitung, Slovenska Čebela, Die Krainer Biene, Imkers Rundschau and other serial publications). Some less-known works were also discovered (Berichte über Krainer Biene ... - Reports on the Carniolan Honey Bee ...). The Imkers Rundschau brochure is supposed to have been publi- shed annually, but it has not yet been discovered. According to the bibliographic data in the preserved sales catalogues, the beekeepers of the Rothschütz family published it every year after 1866, and for some years also quarterly, as well as in other languages. On 20 May 2011, in the town hall of Višnja gora, a symposium was held with the public presentation of the monograph entitled »Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je Kranjska (There is one good and hardened bee, however, such is Kranjska)”, which describes the results of research on the contributions of the Rothschütz family to Slovenian beekeeping. After the public presentation, there was a ceremonial opening and blessing of the Emil Rothschütz memorial plaque at the town hall. The beekeepers of the Rothschütz family, who were also prudent farmers (the Rothschütz variety of potato), were pioneers in naming, establishing, promoting and spreading recognition of the Carniolan bee. They were the initiators of the Carniolan bee trade and thus directly influenced the preservation of its purity. Their merits are in the professional and all-round popularization of the Carniolan 195 bee and the mediation of genetic material, based on which our bees were recognized and entered into the system of honey bees as an independent subspecies – Apis mellifera carnica, Polmann 1879. Its typical location is Carniola, present-day Slovenia. The most meritorious is EMIL ROTHSCHÜTZ, whom we often regard as the FATHER OF THE CARNIOLAN BEE. It is thanks to the Rothschütz family of beekepers that we have experenced a second golden age of Slovenian apiculture in the second half of the nineteenth century. 196 18. Zusammenfassung - Krainer Biene und die Imker der Familie Rothschütz Es ist nicht genau bekannt, woher die Familie Rothschütz stammt. Vater Philipp, der mit Geschick Dokumente fälschen konnte und auf diese Weise eine adlige Herkunft erwarb, soll aus der Umgebung von Dolenjske Toplice stammen. Den Großteil seines Lebens verbrachte er in Schlesien, wo auch sein Sohn, Baron Emil geboren wurde. Die Familie verwendete unterschiedliche Nachnamen: Roschütz, Rothschütz, Rožič, Rothšic, Ravenegg … Im Jahr 1856 kaufte Dr. Philip Rothschütz das Gut in Nova vas bei Radeče, wo sich auch ein Bienenstock befand. Er merkte, dass sich diese Bienen vom Aussehen und von ihren Eigenschaften her von den deutschen Bienen, die er kannte, unter- schieden. Im Jahr 1857 veröffentlichte er in der damaligen führenden Imkerze- itschrift „Bienenzeitung“ den Artikel Aus Unterkrain (Z Dolenjskega), in dem er diese Bienen beschrieb und sie auch den deutschen Imkern anbot. Die Redaktion bezeichnete sie in der Anmerkung als „Krain'sche Biene“ (Kranjska čebela). Das war die erste Beschreibung der Krainer Biene. Jan Dzierzon, Vater der modernen Imkerei, verbreitete im Jahr 1853 in Deut- schland die italienische Biene, die sich bei dortigen Imkern wachsender Beli- ebtheit erfreute. Es wurde viel über sie geschrieben und es wurden viele Artikel und Fachperiodika veröffentlicht. Ihr Ruf reichte bis in die Krainer Region und in der Hauptversammlung der Krainer Landwirtschaftsgesellschaft wurde im Jahre 1858 der Beschluss gefasst, dass auch in Krain Erprobungen mit der italienischen Biene vorgenommen werden. Es ist jedoch nicht bekannt, wie diese geplant und umgesetzt wurden. Im Archiv der Republik Slowenien ist das Dokument Preis- verzeichnis (Cenik) aus dem Jahre 1874 erhalten, das von Portmann, dem Besitzer des Handelsbienenstands in Kolpa bei Metlika, veröffentlicht wurde, der Krainer Bienen, reine italienische Bienen sowie die mit den krainer Drohnen bestäubte italienische Bienenköniginnen anbot. Der Artikel „Aus Unterkrain“ weckte bei den Imkern, insbesondere bei den Deut- schen, viel Interesse für unsere Krainer Biene. Eine Untersuchung der Ereig- nisse im Zusammenhang mit der Krainer Biene zwischen den Jahren 1857 und 1879, von der Benennung bis zur Anerkennung, bestätigte, dass dieser Artikel der Beginn von zahlreichen Veröffentlichungen (insgesamt 165) mit Angaben über die Erprobung der Krainer Biene in verschiedenen europäischen Ländern war. Viele waren auch der Auffassung, dass die Krainer Bienen eigentlich italienisch sind. Nach den morphologischen Eigenschaften könnte man ihnen in einigen Fällen sogar teilweise zustimmen, denn auch zu jener Zeit vermischten sich die Popu- lationen der Krainer und der Italienischen Biene. Jedoch sind für unsere Krainer Bienen noch zahlreiche andere Eigenschaften charakteristisch, wie Sanftmut, Fleiss, Zahmheit, frühe und häufige Schwarmneigung sowie hohe Erträge, was bald von zahlreichen ausländischen Imkern erkannt und bestätigt sowie in ihren Veröffentlichungen beschrieben wurde. 197 Der Artikel „Aus Unterkrain“ ist für die gesamte Krainer Bienenzucht von entschei-dender Bedeutung, da dies der Beginn eines blühenden und viel versprechenden Handels mit der Krainer Biene in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts dar- stellt. Eingeführt wurde dieser von Philipp Rothschütz und mit großem Erfolg von seinem Sohn Emil fortgesetzt. Dem Handel schlossen sich auch andere Kra- iner Imker an, unter anderen auch der Schlossherr Franc Langer aus Poganice bei Novo mesto (1870) und Mihael Ambrožič aus Mojstrana bei Dovje (1872). Die gesamte Aufmerksamkeit richtete sich auf unsere heimische Krainer Biene und ihre Reinheit. Diese Tatsache hat zweifellos einen größeren Ansturm der italieni- schen Biene in unsere Regionen verhindern können. Große Verdienste für die Verbreitung und die Anerkennung der Krainer Biene gebühren gerade Emil Rothschütz, der im Bereich der Bienenzucht einen wei- ten Horizont hatte und sehr gebildet war (seinem Buch über die Bienenzucht aus dem Jahre 1875 ist noch eine Bibliographie der damaligen Imker-Literatur nach dem Jahre 1850 hinzuzufügen – es wurden 129 Bücher und 14 Serienpublikatio- nen aufgezählt). 56 Bücher aus seiner Bibliothek werden in der Imker-Bibliothek Janez Goličnik aufbewahrt. Im Jahre 1866 ist Emil mit seiner Familie auf das Gut in Podsmreka bei Višnja Gora gezogen (das Gut erbte seine Frau Gräfin Antonia Lichtenberg). Wie er selbst schrieb, gründete er 1868 auf Initiative der Hauptver- sammlung des Schlesischen Bienenzuchtvereins und dessen Vorsitzenden Dr. Žiwansky, der selbst Bienenzucht mit der Krainer Biene betrieb, auf seinem Gut in Podsmreka bei Višnja Gora den Betrieb „Krainer Handelsbienenstand“ (Kranjski trgovski čebelnjak). Das waren die Anfänge des Handels mit Krainer Bienen und den Requisiten für Bienenzüchter durch die Familie Rothschütz, die zur Verbrei- tung der Krainer Biene in und außerhalb von Europa beigetragen haben. Auf einer Fläche von ungefähr 300 m² auf ihrem Gut in Podsmreka errichtete die Familie Rothschütz Bienenhäuser, in denen sie über 1.000 Bienenstöcke unterbringen konnten, sie besserten alte Bienenhäuser aus und errichteten neue Bienenstöcke, in eigenen Schreiner- und Sprenglerwerkstätten fertigten sie Requisiten für die Bienenzucht an (es waren 35 Arbeitnehmer beschäftigt). Weltweit wurden über 100.000 lebendige Bienenstöcke mit Krainer Bienen verschickt. Gezüchtet und gekauft wurden Krainer Bienen auf den damaligen Bienenausstellungen (Kranj und das Dorf Studenec bei Ig), beim Imker Porenta in Bohinj, im Kanal- und obe- ren Sava-Talen, in Unterkrain und anderswo in Slowenien, wo die Zucht der rei- nen Krainer Biene betrieben wurde. Sein umfangreiches Wissen über die Bienenzucht ermöglichte Emil Rothschütz, über die Krainer Biene diverse Fachperiodika zu schreiben, wodurch er entschei- dend zu ihrer Anerkennung beigetragen hat. Von großer Bedeutung ist seine Zusammenarbeit mit dem Dozent für Bienenzucht Dr. August Pollmann auf der landwirtschaftlichen Akademie in Poppelsdorf, der schrieb: die schönsten Krainer Bienen verschickt Baron Rothschütz. Der wissenschaftliche Name für die Krainer Biene Apis mellifica carnica wurde im Jahre 1875 im ersten Buch von Dr. Poll- mann erstmals verwendet, und anschließend in seinem zweiten Buch im Jahre 198 1879 noch umfangreicher beschrieben. Zu diesem Zeitpunkt wurde die Krainer Biene endgültig anerkannt und erhielt ihren Namen in der Systematik der Honigbienen. Ihre jetzt gültige wissenschaftliche Bezeichnung lautet Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. Emil Rothschütz wurde am 22. November 1865 zum ordentlichen Mitglied der Kra- iner Landwirtschaftsgesellschaft auserwählt. Er hat die Gesellschaft auf in- und ausländischen Ausstellungen von Imker-Requisiten und Krainer Bienen sowie auf Imker-Versammlungen vertreten. Unter anderem in Salzburg im September 1872, wo auf seine Initiative eine Sonderpetition darüber beschlossen wurde, dass die Bienenzucht durch den Staat unterstützt und gefördert werden soll. Ihm wurden diverse Preise und Auszeichnungen verliehen, unter anderem auch bei der Wel- tausstellung in Wien (1873) und in Paris (1878). Darüber hinaus gab er auch den Vorschlag für Prämien an die Lehrer der Bienenzucht. Gemeinsam mit dem Priester Josip Jerič sowie dem Besitzer und Mitgründer Dr. Razlag gab er den Anstoß und war außerdem Mitgründer (1873) des Krainer Vere- ins für rationelle Imkerei, dessen Vorsitzender er in den Jahren 1873 – 1875 war. Infolge der Gründung des Vereins wurden die zwei Zeitschriften „Slowenische Biene“ (Slovenska čebela) (1873-1882) und „Die Krainer Biene“ herausgegeben. Der Vorsitzende des neu gegründeten Krainer Vereins für rationelle Imkerei Baron Rothschütz schlug der Krainer Landwirtschaftsgesellschaft vor, eine Bie- nenzuchtschule auf dem Gut in Podsmreka bei Višnja Gora zu gründen. Sein Antrag sollte dem Landwirtschaftsminister zur Genehmigung vorgelegt werden. Er wurde aufgefordert, seinen Antrag zu ergänzen und am 20. Februar 1874 über- mittelte er der Führung der Krainer Landwirtschaftsgesellschaft ein ausführ- liches Programm, das im Archiv der Republik Slowenien aufbewahrt wird. Das Manuskript ist in deutscher Sprache verfasst und beinhaltet auf 11 Blättern: das Programm für die Bienenzuchtschule, zwei Kostenschätzungen, Plan und Stan- dortangabe für den Lehrpavillon etc. Sein Antrag auf die Gründung der Bienen- zuchtschule auf dem Gut in Podsmreka ging jedoch trotz großem Interesse, ins- besondere auf Seiten der Lehrer, daneben, weil nämlich die beantragten Mittel für die Errichtung des Lehr-Bienenstand sowie für Stipendien der Zuhörer nicht genehmigt wurden. In den Jahren 1890 – 1893(1–6) veröffentlichte die Imkerfamilie Rothschütz auf ihrem Gut in Podsmreka bei Višnja Gora im Selbstverlag die Zeitschrift „Imkers Rundschau“. Von Bedeutung ist auch ihre sonstige publizistische Tätigkeit. Ihre Biographie umfasst 21 Monographien und publizistische Artikel (mit Nachdruc- ken) sowie 177 Periodika (Bienenzeitung, Slovenska čebela, Die Krainer Biene, Imkers Rundschau und weitere Serienpublikationen). Außerdem wurden auch weniger bekannte Werke (Berichte über Krainer Biene) enthüllt. Die Sonderbros- chüre „Imkers Rundschau“ erschien angeblich einmal jährlich, doch konnte sie bislang noch nicht ausfindig gemacht werden. Den Bibliographieangaben auf den 199 aufrechterhaltenen Verkaufskatalogen zufolge gehen wir davon aus, dass sie von den Imkern der Familie Rothschütz nach dem Jahr 1866 jährlich, in einigen Jahren auch quartalsweise sowie in anderen Sprachen herausgegeben wurde. Im Ratshaus in Višnja Gora fand am 20. Mai 2011 ein Fachtreffen statt, bei dem die Monographie „Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je Kranjska“ („Es gibt eine gute und abgehärtete Biene, das ist die Krainer“) präsentiert wurde, in der Ergebnisse zu Forschungen über die Nachlassenschaft der Imker der Familie Rothschütz für die slowenische Bienenzucht beschrieben werden. Nach der öffen- tlichen Präsentation folgte eine feierliche Eröffnung und Segnung der Gedenkta- fel für Emil Rothschütz am Ratshaus. Den Imkern der Familie Rothschütz, die ja auch sehr weise Landwirtschafter waren (Kartoffelsorte Rothschütz), kommt eine Pionierrolle im Hinblick auf die Benennung, Einführung, Verbreitung und Anerkennung der Krainer Biene zu. Sie waren Pioniere des Handels mit der Krainer Biene, wodurch sie die Aufrechter- haltung der Reinheit dieser Bienenrasse unmittelbar beeinflussten. Ihre Verdien- ste liegen vor allem in der fachlichen und allgemeinen Verbreitung der Krainer Biene sowie in der Vermittlung des genetischen Materials, auf dessen Grundlage die slowenische Biene anerkannt und in das System der Honigbienen als sel- bstständige Unterart Apis mellifera carnica, Pollmann 1879, eingetragen wurde. Ihre Typlokalität ist Krain, also das heutige Slowenien. Das größte Verdienst dafür gebührt EMIL ROTHSCHÜTZ, den man auch als „VATER DER KRAINER BIENE“ bezeichnen könnte. Den Imkern der Familie Rothschütz ist es zu verdanken, dass wir in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts ein zweites goldenes Zeitalter der slowenischen Imkerei erlebten. 200 19. Dodatek – Rothschützeva sorta krompirja, odporna na krompirjevo gnilobo Na letni skupščini Kranjske kmetijske družbe 22. novembra 1865 je v razpravi sodeloval tudi baron Rothschütz.181 V daljšem nagovoru je uvodoma spomnil na trenutno slabo stanje z oskrbo s krompirjem. Vzrok je bil v velikih izgubah zaradi krompirjeve gnilobe. Kmetijski družbi je ponudil, da preskusi njegovo sorto krom- pirja, ki je odporna na gnilobo. Seme te sorte je pred štiridesetimi leti prispelo za poskuse iz New Yorka. To je bledo rdeč, okrogel krompir, ki uspeva na različnih tleh, ne gnije in dozori ter obilno rodi na začetku meseca septembra. V nagovoru je opozoril tudi na posebno sorto ječmena, ovsa, na pomen nokote za krmo in drugo; na koncu pa še na ročno sejalnico, s katero se lahko enakomerno poseje seme. Rothschütz (1866)182 je v Centralblattu objavil sestavek o semenskem krompirju sorte, odporne na krompirjevo gnilobo. To je povzetek Rothschützevega sporočila avstrijskim kmetijskim družbam s ponudbo, da preizkusijo to sorto krompirja, ki se je na različnih tleh v zadnjih dvajsetih letih obnesla kot odporna na krompirjevo gnilobo. To so potrdili tudi na številnih okoliških posestvih. Leta 1873183 je Rothschütz v reviji Der Praktische Landwirth svetoval, kako shranje-vati krompir. Posredoval je svoje petnajstletne praktične izkušnje. O Rothschützevi sorti krompirja je poročala tudi Kranjska kmetijska družba (1875):184 Mittheilungen …, Jahrgang 1875, str. 70 181 Mittheilungen der k. k. Landwirthschafts-Gesellschaft in Krain: aus der allgemeinen Versammlung am 22. November 1865, str. 15–16, Ljubljana 1865, 32 strani (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ228994300 – 17. 1. 2018). 182 Roschütz – Rothschütz. Saatkartoffeln von einer der Kartoffelfäule wiederstehenden Sorte. (1866)1, str. 12, Centralblatt für die gesammte Landeskultur (https://books.google.si/books?id=yB1AAAAAcAAJ&pg=PA12&dq=Rosch%C3%BCtz+%E2%80%93+Rothsch%C3%BCtz.+Saatkartoffeln&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwjTqeyH79vYAhUC2KQKHevODDgQ6AEILTAB#v=onepage&q=Rosch%C3%BCtz%20%E2%80%93%20Rothsch%C3%BCtz.%20Saatkartoffeln&f=false – 16. 1.2018). 183 Baron Roschütz. Die Aufbewahrung der Kartoffeln. 10(1873)24, str. 210. Der Praktische Landwirth (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ22920090X&query=%22rothsch%C3%BCtz%22+%22kartoffeln%22+%221873%22&ref=primo-search – 17. 11. 2017). 184 Mittheilungen herausgegen von der k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain. Jahrgang 1875, str. 70, Ljubljana 1876, 104 strani (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ253153601 – 17. 1. 2018). 201 Barona Rothschütza dobro poznamo kot umnega čebelarja, še zlasti po njegovem prispevku k poimenovanju, širjenju in priznanju kranjske čebele. V tem kratkem zapisu pa se predstavi še kot umen kmetovalec in spoznamo njegovo na krompir- jevo gnilobo odporno sorto krompirja. 202 20. Zahvala Mineva enajsto leto od mojega prvega srečanja s čebelarji družine Rothschütz ob prebiranju slovenske in tuje čebelarske literature. Takrat je bila v ospredju zanimanja kranjska čebela in s kolegom Janezom Gregorijem sva zbirala zapise o kranjski čebeli ter jih objavila na Digitalni knjižnici Slovenije pod naslovom Zapisi o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879. Dane so bile tudi prve pobude za proučitev dela čebelarjev družine Rothschütz. Ob tem delu smo se zbrali Janez Gregori, Pavel Groznik, Anton Koželj, Andrej Šalehar, Franc Šivic in Anton Tomec ter leta 2011 napisali in izdali knjigo Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Uredil jo je Janez Gregori. Ob predstavitvi knjige je bila na mestni hiši v Višnji Gori odkrita spominska plošča Emilu Rothschützu. Vsem se ob tej priliki zahvaljujem za opravljeno delo, prijazno sodelovanje in med- sebojno pomoč. Nadaljnja raziskovanja, vsa večja dostopnost digitaliziranih gradiv in odkritja številnih arhivskih listin v Arhivu republike Slovenije so omogočila pripravo pri- čujoče knjige. Posebna spodbuda za njeno pisanje pa je bilo dobro sodelovanje s Čebelarskim društvom Stična ob njihovi 80-letnici, ko je bila odkrita spominska plošča Jožefu Jeriču, ki je sodeloval z Emilom Rothschützem. Zahvaljujem se Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, Univerza v Lju- bljani, ki mi je omogočila nadaljevanje raziskave in pisanje te knjige, ter gospodu Antonu Tomcu za strokovni pregled. Posebej se zahvaljujem gospodu Dušanu Strnadu, županu občine Ivančna Gorica, za razumevanje ter podporo, da je knjiga izdana ob priliki odkritja obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori. 203