poiMlna plačana v &oiovlnt
Domoljub
V £$MM%antf t. julija 1937	e« . *.-*««», •»*
£,&»& SO • Stev. 265
Prvi elmmi maše Kmet zbornice
Dne 27. junija 1937 so bile volitve v Kmetijsko zbornico. Postavljenih je bilo 29 kandidatnih list, od katerih je pripadalo 28 strank; JEZ, 1 pa opozicija. Volilnih upravičencev je bilo 12S0, od katerih se je udeležilo volitev 1072 ali 86 odstotkov. Liste JRZ so dobile skupno 1055 glasov ali 98 odstotkov, opozicija pa 17 glasov ali 2 odstotka. Za svetovalce Kmetijske zbornice so bili izvoljeni nasledhji;
1.	Brežice; Bogovič Alojzij, Loče 10 p. Dobrova, nam. Cerjak Janez, Pejje 9 p. Videm ob Savi.
2.	Celje i Turnšek Pongrac, Breg p. Polzela, nam. Rebov Martin, Grel 9 p. Teharje,
3.	Črnomelj: Nemanič Jo&ip, Žeiebej p. Metlika, nam. Grahek Janez, Petrov« vas,
4.	D, Lecdnvs: Lebar Jožef, Kupca p. Dol. Lendava, nam. Horvat Anton, 2iiki p. Čren-JOTci.
5.	Dravodr^? Kotnik Beno, Podkraj p. Gu-llanj, nam. Bobnite Alei, Sv, Prnnoi p. Mul«.
St. Gorali SteSsSovnilt Martin, Šmartno ob Paki, nam. Tesovnik Josip, S?.vina 47 p. Ljubno.
7.	Kamnik: Stresa Janez, Kaplja vas p, Ko-nenda, nam. Pozniš Jože, Gradiiče p. Lu-kovica.
8.	Kočevje: Rigler Ivan, Praproče p. Oi> ienek, nam. Mar alt Frane, Breg p. Stara cerkev
9.	Konjice: Kuk Anton, Zg. Pristova 1 p. Konjice, nam. Oro4 Jurij, Zmie 60.
10.	Krttnfs Brodar Janez, Hrastje p. Kranj, tam. Ovsenik Janez, Predoslje p. Kranj.
11.	Kiškot Mnrinšek Anton, Župsča vas, »am. Vide Franc, Žvalovo.
13. Laiko: Deželak Matevž, Lože 8 p. M. Gradec, nam. Orožen Martin, Turje 7 p. Dol Hrastnik.
13.	Litija: Pevec Ignacij, št. Vid pri Stični, nam. Sirman Alojzij, Kostrevuica p, Šmartno pri Litiji,
14.	LJntacmers Rajh Jakob, Ljutomer, nam. Vrečar Ciril, Sčavnica 35 p. G. Radgona.
15.	Ljnbljan«: Kržmanc Anion, Bevke 12 p. Vrhnika, nam. Keber Ivan, D, Mar. v Polju.
,16. Logatec: Potočnik Ivan, Dobračeva 8 p. Žiri ,nato. Lovko Janez, Cerknica.
17.	Maribor d. Breg; Koban Franc, Zg. Polakava p. Prsgersko, nam. Marin Peter, Limbuš.
18.	Maribor L faseg: Špindler Jože, Sv. Ana v Slov. gor., nam. Spari Franc, Jarenina.
19.	Merska Sobota, Kiihar Štefan, M. Sobota, nato. 2ižko Janez.
20.	Novo mesto: Brulc Franc, Hrušica U p. Stopičc, nam. Pust Jože, Vrh 1 p. Trebnje.
21.	tl|g< .Pntffit Fr*««,. Zagojičl p. gsr. Map-, jeta pri Ptuju, nam. Slamberger Janko, Šre-diMe ob Pravi.
??, Em-Sovlfictii Jan Jekob, Podhoai p. Gorje, nam, Rozman Jakob, Boh. Bistrica.
• 23. Siovessjgradec." Sevčnikar Stanko. Za-brdo p. Velenje, nam. Hribemik Franc, Legen p, Slovenjgradec.
24.	Školja Loka: Megnšar Matija, Selca nad Škofjo Loko, nam. Kalan Matevž, Pevno pri Škofji Loki."
25.	Šmarje pri Jelšah: Turk Ivan, Belo p, Šmartno pri Jelšah, nam. PočivavSek Josip.
Volitve so bile opravljene v popolnem redu ter brez nemira. Vsi izvoljeni svetovalci Kmetijskih zbornic pripadajo stranki JRZ.
To je precej razvidno že iz tega, kar smo Povedali v naših prejšnjih člankih. Ce bi ho-delo in dolžnosti poslancev na kratko zdru-''"i potem moramo vedeti, da so poslanci: mandatarji stranke, 2. zastopniki svojih krajev.
Politične stranke so nujno orodje demo-c'ie in brez njih je parlamentarno življenje nemogoče. Vsak poslanec velja navadno le to-lllt!)i Kolikor velja njegova stranka. Ker daje Poslancu pravo moč šele stranka, je samo ob ®eW umetno, da je dolžan predvsem sodelo-pri izvrševanju dolžnosti, ki jih ima stran-ia "apram vsemu narodu.
Poslanci ene stranke so v narodni skup-mi združeni v skupni klub, ki vodi vso po-
Beio poslancev
litiko stranke. Danes imamo tako zvane vse-državne stranke in v klubu JRZ so združeni n, pr, JRZ poslanci iz vse države. Ker pa vodstvo tega kluba ne more poznati podrobnih vprašanj vseh pokrajin v državi, bi morali tvoriti n. pr. slovenski poslanci JRZ !c v okviru skupnega kluba JRZ posebno trdno skupino, ki bx morala skrbeti za vse občeslovcnske zadeve.
V tej slovenski skupini JRZ kluba bi marale biti potem porazdeljene med posamezne poslance določene vloge, tako da bi par poslancev skrbelo za vsa slovenska kulturna vprašanja, drugi par za socialna, tretji par za kmetijske zadeve iti V to svrho morajo do-tični poslanci stati seveda v stalnem stiku z
vsemi tozadevnimi činitelji v Sloveniji, na drugi strani s pristojnimi ministrstvi v Belgradu in na tretji strani pa s političnimi fišnitelji v središčih. Nova ljubljanska bolnišnica je tako važna vseslovenska narodna zadeva, da bi morali biti določeni nekateri poslanci, bi hi luščiš skrb in predvsem s to zadevo, ki b« stali v stalnem stiku t upraviteljstvozn bolnišnice, as zdravniškim društvom, z bansko upravo, ministrstvom za narodno zdravje, finančnim ministrstvom tn predsedstvom skupnega JRZ klu«. ba ter bi dregali, pritiskali in poganjali zadev« toliko časa naprej, dokler bi to prevažno vprašanje ne bilo rešeno. lato in enako velja., n. pr. za belokranjsko železnico, za slovensko uni* verzo, za likvidnost naših zadrug, za nastavitev novih učnih oseb, za žalostno stanj« naših železnic itd. itd. In kar velja za vWtae poslance, velja prav tako za opozicionalne. Toda kaj vidimo danes? Celo poslanci, ki pripadajo isti stranki, so razbiti, vsak »dela« na svojo pest, kar pač ve in zna, za velika občesloven« tka vprašanja pa ni organizirane, borbe.
Bftigl Mofeog poslancev j* skrb Wt /ko* . rjgtivpišlneja okraja. Da ohrinili za prihod-rije volitve naklonjenost *Voj& volivcev, js jaa* no, da se skuša omejevati vsak poslanec predvsem na ta delokrog. Čeprav — kakor »ao žo poudarjali — bi ta nikakor ne smel biti prvi, je vsekakor tudi prav važen, saj ima vsak okraf celo vrsto čisto svojih lastnih potreb na vseh poljih. Jasno je, da se mora zavzemati za te posebne zadeve, ki se tičejo le dotičnega okraja, predvsem domači poslanec, y slučaju "p«n trebe so pa seveda dolžni podpreti ga tudi sosedni tovariši. Toda, tudi v tem pogledu poslanci kaj radi bolj skrbe za kake osebne i«n tervencije kot za okraj kot tak.	j
To je tudi razumljivo, kajti to delo zahteva od poslanca velike pridnosti ia vztrajnosti in čim več dobrih osebnih zvez na vseh pristojnih mestih. A ravno tu je največja hiba poslancev že izza vojne sem. Kakor smo že parkrat poudarili, sede poslanci vse preveč doma ter prihajajo v Belgrad le, kadar je to neobhodna potrebno, da se potem zopet s prvim vlakons odpeljejo. Dalje velika večina poslancev tudi prav nič nc pozna ne naše zakonodaje in n« upravnega sistema, da bi sploh vedeli, kako in kje je treba kako vprašanje prijeti, da bi g* mogli tudi uspešno rešiti tn tretjič niicajo za* radi nepoznanja ljudi, jezika, miselnosti itd« itd. v centrali skoro prav nobenih neobhodna potrebnih zvez, da bi svoje naloge sploh mogli uspešno izvrševati, kajti s kričanjem po sho« dih je pač mogoče doseči burno ploskanje, zgrajen pa s tem nt bil še niti en meter cesta« Šele v. zadnji vrsti spadajo potem v delo* krog poslancev tudi intervencije za posameznike. Za posameznika je upravičen poslance prositi le tedaj, kadar gre za res pravično stvar,
Slovenski možje in fantje
v Celju
V svečanem razpoloženju je sprejelo nase <epo mesto Celje številne množice, ki sa prihitele ot! vateli kraje* n« shvnosine dni, ko je tu prirejen velik tibbr slovenskih fantov in mor. Mtsso je bilo vse v zelenil! in zastavah. V ponedeljek popoldne so se množice začele naravnost valit! od v«elt strani Organizacija prireditve je bila izvedena !r. vretsio in se je po skrbnih pripravah veličastni tabor vršil v najlepšem redu. Popolni poudarek veli-Jasanosti ie prireditve pa so dale številne narodne HOte. ki so prispele skoro ir. vseh krajev Slavemje.
Pred slavnostno prireditvijo so bile v nedeljo »opoMse kot uvod telovadne in Športne tekme, tri m tfh je udeleži io okoli 2C0 dobro pripravljenih Seiilfadeev, kjer so tekmovale posamezne skupme. Besultail »o bili dokaj zadovoljivi fc spričo dejstva, da so moral; nali telovadci v prejšnjih letih toliko žag« prisiljeno mirovali. Pokazala se je na vseh tekmovalcih železna disciplina in velik« veselje, da as spet labko udejstvujejo.
UM tekem v Biljem oddelka.
Fantovski odsek Vodice 811.50;
Fantovski odsek Jožica 310.80;
Pastovski odsek 3t. Vid nad Ljubljano 808;
Fantovski odsek Domžale 291.50.
Zaradi popolne slike (»lajamo rezultate tekem mod posamezniki v orodni telovadbi in lahki atletiki:
Legan Jože, Jesenie-e, 48.75;
Variek Ivan, Ljubljana, 47;
Zupančič Joža, Sv. Jurij ob Taboru.
ZaaimiTa je bila tekma v orodni telovadbi. Kakor v vrhunskih vajah v orodni telovadbi, so morali pokazati svoje r,možnosti v lahki atletiki.
Lepi m tudi iš^jelii, M «o jih dosegli naši lahkoatleti. Ob pol testih je bila nato is tekma lantovskih odsekov ProssetBij tiae »odbojki. Zmagal js fantovski odsek ©3 Dev. Mar. v Polju, drugi Je bil akademski odsek Ljubljane, tretji pa fantovski odsek od Si?. Jakoba pri Ljubljani.
Z« osmo uro zvečer je bila napovedan«, slavnostna akademija v celjskem mestnem gledališču. Že davno prej eo bile za to prireditev vse vstopnice razprodane. Veliko navdošenje j« vstale med ijud-oivom, ker se je pripeljal na: akademijo sivolasi »adškof dr. A. B, Jeglič, Akademije so se udelež!!! todi odlični zastopniki vsega celjskega javnega življenja in odlični pr-eifeSavnki od drugod. Paaeben poudarek je dala tem celjskim slavno*! im tudi na vzočnost g. <lr.. Mihe Kreka.
7,a a vod akademije je godba »igrala dižavno himno. Pričela sa je nato simbolična Igra, iž šš-
tere se vije silno hrepenenje našega naroda po «voM«di iu uresničenje teas njegovega večnega ideala. Prikazuje tako tudi dobo, v kaleri ae je naša mladina spal neovirano mogla oklsaiii .načel, za katerimi je vedno stremel vsak, kdor je mislil in čutil po slovensko.
Sledil je nastop telovadcev v novih krojih, ki eo izvajali v simboličnih vajah ob igranju himne »Naprej sasiava slava« simbolične slike. Nastop toh telovadcev je zop«t vzbudil nepopisno navdušenje med občinstvom. Naravnost ganljive so bile zatem simbolične vaje, ki so jih izvajali fantje ob zvokih krasne koroške pesmi >$'mav čez izaro« in himne »Lepa naša domovina«. Navdušeno je občinstvo pozdravilo naše najmlajše mladce, ki so nastopili tndi v novih lepih krojih in s svojimi vajami dali duška svoji svobodni razgibanosti in svoji trdni volji, ki nam vsem daje vero v lepšo bodočnost.
Gledalcem je kar sapa zastajala, ko so gledali zatem naravnost vratolomne orodne vaje, ki s<> jih izvajali naši stari telovadci, ki so sa s»oje velike uspehe na tem področju želi nekoč že dokaj tispebs tudi v inozemstvu.
Vihar odobravanja pa je S«! »Icdsjid krasen govor predsednika PtMŽzvese iaoiovskils od»*kov v Celju g. Mirka Bite-eca, ki je poudarjal pravi pcmer* celjskih siavnosti, ki to že sami na sebi potrdilo naSe neomajne zvestobe in trdaoati, kajti vsakemu
Dra aad vse uspeli. <3e®v# -tabara stlovsnskih fantov iit mož sta nedvoumne pokarala, kako zvest je slovenski rod svojemu narodu in svoji veri. Mia-diiia je po dolgih lotih *p*t aaieia *t©jSiU tta plan v urejene vrste, kot bi hotela o« najbolj dostojen način protestirati proti krivicam, ki so «e nad njo zgodile. Mladina z dežele, s kmetov, *• je odtrgala eŽ de!« te pohitela v Celje in s» pridruži!« yr»t««n iisisra^Bmsev, ki »»
CspNafi »o' 1« iAanifwla«^'Mnenja slovenske mladice, njen« prožne sile iis pa|do»tojn*jij odgovor vsem tistim, bi so jo WH V ofcras,' -
Jutranji viski so od viek strani, k bUlnje in daljnje okolica Celja/pripeljali nove mngS^s. Mestne ulice sb bi!® ie od zgodišjih jutrsnjSiijsr polne gostov, takih,'U so že d v* dnilneriU -.* "pdjateljaki tekmi tvoje moči a« ssstesem polju ia taSlo^.ki »o pfiSIt pumnoiit Ifevilo tistih, ki, s« m Me stopiti pred javnost za svoje slovenstvo' !n fcatoHMvo.
Ob po! devetih so se celjske ulice napolnile. Iz G ladje so Se točno Ob napovedanem času začele valiti urejene vrste fantov In mož. Na čelu sprevoda je jahal gorenjski fant v narodi noši in nosi! visoko dvignjeno zAstavo v. državnih barvah. Takoj za njim eo' se -/.vrstili drogi konjeniki, ka-
oairoma da se. preprečijo alj popravijo očitne krivice. Toda kaj doživljamo? Dočim čaka na stotine potrebnejših, starejših in vrednejših na službo, skušajo posamezni poslanci vtihotap-Ijati v službe sinove in hčere svojih bogatih prijateljev, kar mora ubijati pri ljudstvu vso vero v pravico, zlasti ker širše množice navadno ae vedo, kako je. prišel ta ali oni do dobre javne službe. Takemu početju svojih poslancev bi moralo napraviti ljudstvo v svo-jessi lastnem interesu energičen konec.
Končno naj omenimo še en prevažen delokrog poslancev, ki ga ljudstvo navadno »ploh a« vidi. Najvažnejše delo se namreč nikakor »e vrši pri sejah narodne skupščine, temveč v odborih, kajti tam se podrobno, pretresajo vsi takonski načrti, dočim gre potem v skupščini le za izglasovanje ter je tam govoričenje bolj ali manj — govorjenje skozi okno. V tako važnih odborih se pa niore uveljaviti ie tisti poslanec, ki res kaj zna ter z dokazi svoje tovariše prepriča o škodljivosti kake namere, obenem
31
pa s svojo spretnostjo pridobi tudi večino za svoje predloge.
Tudi v tem pogledu je Slovenija dosiej že grešila, ker je pogosto poSJjala v MgraŠ »poslance«, ki niso znali sestaviti, niti najenostavnejšega govora, temveč so jan gs, sestavljali drugi. Ker eo taki »poslanci« seveda nerabni aa -najvažnejše skupščinsko delo, leži potem to na majhni peščici res sposobnih, ki so pa potesu tudi tako preobremenjeni z delom, da svojih dolin osti pri najboljši volji vršiti ne morejo, A ravno tega resničnega ustvarjajočega dela širše množice ne .vidijo in ne poznajo.
Že sam ta kratek pregled nam torej kaže obširni in nad vse hvaležni delokrog poslancev, katerega uspehi »o pa seveda popolnoma odvisni od pridnosti in sposobnosti poslancev samih. Kakšni prihajajo v Belgrad, je. pa popolnoma odvisno od — volivcev samih, zato je izbira dobrih kandidatov naravnost usodna posamezne okraje in za ves narod.
trezno mislečemu človaku so popoln dokaz da I naj slovenski rod neupogljiv, kadar gre za njet nečcla, ki jih hofi® setussasigavaaa, kakor Mr* prejel, izročiti pozMsjiim rodovom. Valil<!l.,ja' .J* bor v Celju naj valja kot opozorilo vaera sjvrjž-nlm silam, da hoče naS nsrod asfe ia
Ko j« leg«! mrak na celjsko okolico, so tagoreli k bližnjih gričev »»Mastni kresovi, NajjUsajš; ^ bil ognjeni steber, Id je Sini! r zrak ns starca eslj. skem gradu. Mesto »smo je bilo slavnostno razsvetljeno i« okraSsno. Vsem bo ostsla ia slika, ko ie jt pomikal »elščastnl cpr«vo4, ki js Ssretsjl ab pol 10. zvečer od Glazlie proti mestu. Na oknih, kjer je iti sjuavod, so £erth laraptisački, Številna ataoik* io navduleao vzklikale kralju Petni, kaaza ottnntaikti Pavlu, ministru dr. KoroScu šsj iilim slovenskim fantom, ki utirajo nova pota. Pred opatijo jc s«jel sirelasi nadikot dr. Jeglič, ki j® ginjen opazovsi ves ta »»popisni »prsvod. Va« množica t« j« igrniSa okoli Slomškovega tr|a pred opatijo, kjet je zaorila gromka pesem »V Gorenjsko oziram se..,« M«) tem je prissel n« kraj veličastne podcknic« J.-uj sprevod, v kateraia so korskaH oni, Ui so n atkle-žili akademije v g!ed»li6ča. Vsa toncžica ie um vrvslovals. Voditelji celjskega Ufcors so pozdravili nadškofa dr. Jegliča, te mu zahvalili ta njejoro borbo la asa njegovo veliko zvestobo, ki jo je vs« svojs življenje v najpopnloejN aseri izktzovs! »«r-aentu slovenskemu narodu in gc tolažil » bridkih urah.
Ob krepkih zvokih godbe j* »prevod znova kuni! nazaj na GUrije, kjer ae j« zaključil v najiep-iern roda.
terih dva sta nosite državne zastava. Množite ljudstva as ulicah M> navdušeno pozdravljale nafc kmečke fante,- Iz iiii se je »»čelo vsipati cvetje. Godba Prosvetnega drnštva Si Konjic je stopala pred dolgo vrsto fenfov-kolesarjev, ki jih je prihitelo v Celje okrog 460. Okrasili so bolest 3 cvetjem in zastavicami, mnogi pa šo s trakovi v dri barvah prepletii svoja baiesa. Za temi fanti so !« v strnjenim vrstah tesno svrsttM sastavonoše, ki» nosili M MHrtiv prosvetnih društev in vetlko <H sastavo. Koaiaj ao M odmaknili prapori, že so
d veliko državno zastavo prihajali alovensk' je v novih uniformah. Po dolgih dolgib m? so naši fantje spet smeli obleči uniforme. V Celju so se * njimi pojavili prvikrat Dvanajst zastav so prinesli s seboj. Ha oniu dolge vrste unilornnrsEili fantov je stopalo vodstvo fantovskih odsekov t dr, Stanislavom- Zitkoiu na čolu.
In spet so bile narodno noše, ki so naredile sliko ša pestrejšo. Uvi majiSkena otročička, f«ni'» in deklica, eta kar samozavestno stopal« pred njimi. Nad vsemi pa je kraljeval iii-Okokrajen ^oo"",1*; binlekoga pustirja v velikih ia debelih eokian,» zakrivljeno pastirsko palico v roki. 1» ^ J* utrgala reka fantov ln mož is okolice Celja- W ja bila nepregledna. Stepali M telovadci, zs njtn fantje, ki «o vsi oblekli belo srajce in si zave»a modre kravate, pa spet dolga vista mladili Vrsta se Je stiskala za vrsto, vil ae le sprevod, kršnega Celje še zlepa nI videlo. Večje Število m« je zaključilo sprevod.
Ogromne rimožice udeležencev tabora sloui sklh fantov in mož so se stisnile na širok pr<»'» pred oči n s ko hišo na Prešernovi nliei. Kakor bile skoro vse hiše okrašene s državnimi v>>» vami in je raz zidove viselo pleteno ««'enJc;
so bile le bolj okrašene vse" hiše na Prešerno«
......- - - ......- ") bilo ks
steni c«1'-• - < jj( [»stavljen oltar in ob njein govorniški eder. ^
/UOC u** ----- ...
ulici. P.ačelje 'občinske hiš« je bilo kar presr^ s cvetlicami in zelenjem. Ob ateni cerkve j
balkonu občinske hiše pa so Sili pripravljeni sedeži za visoke goste.	'
Pod vodstvom glavnega reditelja 8-se v najlepšem redu svrstili udeleženci spr ^ na trgu. Trg 0e Je napolnil. Ta hip P« atčuli navdušeni vikliki. PHspel j« min« dr. Miha Kreb v uniformi v apremstvu g. soprog« v	gostje:
Takoj za njim so prihajali ostali ewim » g. ljubljanski župan dr. Adlešlč z g.	Jnini-
sednib Prosvetne zveze dr. Fran busm«", ^ »ter g. Vesenjafe, celjski žiipsn R- M	g.
rlborskl podžupan g. žebot, celjski pon-uF
Vzeti motamo le dobre
S€HICHT«»vo „
,.Ka| pa toito tkrivaS tukaj 8"
..Seveda, madež ni popolnoma Izginili'
MILO /r JELEN'
..Huhu. ka VO tem prevrnila!'
pa se odpra* V, vijo brez tVu- V aa tudi največji modežii"
Micko je napravilo madež no prtu
..Tako naravno to nI «-madeJl od kavo bi moraB popolnoma Izginiti!"
Stermecki. Kmalu /.* njim! se Je pripeljal burno pozdravljen nadfiko! dr. Jeglič. Tik preden 89 je učelo slovesno cerkveno opravilo pa s« ja pripeljal voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korejec v spremstvu bana dr, M. Natlačena. Množica j« svojega voditelja pozdravila na najdostojnejži način, v irak ae je dvignilo deaettiaoč rok in robci so mahali voditelju v pozdrav. Sa častno tribuno so prispeli že predsednik apelacijo g. dr. Colja i g, soprogo, ga. Natlačenov«, celjski okrajni načelnik dr. Zobec.
Mariborski ikof g. dr, Toraažič ie nato ob asi-strni Številne dubovičine bral slovesno sv. snaJo, a pred pričetkom je imel na slovenske tant* ia moje krasen nagovor, v katerem jih je spominjal aa svetle zglede iz zgodovine katoliške Cerkve in p;>-kizal na vzornike, ki naj Hm slovenska m!»din« o« wj življenjski poti »ledi. Po končani slu To i božji je pradiednik pripravljalnega odbora za prireditev la-g. pral, Biten« otvoril fantovsko zborovanje, rnrsmu je dal beseda profesorju Janku Preskerju, ki je govoril »O virih naSe moči«.
Za njim j* stopil ns govorniiki oder predsednik fantovskih odsekov g. Stanislav Žiiko iz Ljub-Ijaae:
0 socialnih nalogah je govoril prol. Hanželiž is Celja.
In ko Je (topil tis govorniški oder pokrovitelj taHors nadikol dr. Autoa Eonaveatura Jeglič, je prostranem trgu zagrmelo navdušenja aivolaae-au nadpastirju in neodjenliivemu Slovencu.
Madšk&i Jeglič govori
®*nf» V> »a Celje »elilt daa, saj je ta »biaoa »»velika množic* pogumnih mož ia fantov.
Sivimo v velikih časih! Naš čas jo velik, ker «•» veliko hudobijo. Kako strašno se j« hudobija »»pasla na vseh straneu. »ržave same ju pod-f'f®J°> »»j Sa po Mak «*• otroke, da je treba »Hraniti vse, kar spominja br Boga. Bes, hado-»'K našega fa»» je re!ib&.
Velik je nftSs fag, kea dela mačenike. P»vi»J Jf"'*T* °d mnogih, da dsjo v najhujšem trpljenja •uijenje za naše vero. Koliko »a jih že usmrtili L.Wr« nejših mučenjih, prav kakor r prvih »Odah krščanstva.
, velik pa je Judi naš č*s ps velikih možeh, mamo papeže, tsi »« nam v teh dobah dali sa-smerniee, po katerih so more naS« Ijud-"»raniti pred nastopajočo hudobijo. Zato bo-Sm ii 6.mOTni<!e, možje in fantje, proučevali in tr i ' kak« se je treba po njih ravnati. , Morda bohno imeli g« hujše žaae. Hudobija b» ta vidimo od leta do leta. Tudi pri nas , T6n8kem ja že načela s svojim gruzuim de-M h ps.m p*> ds va8> možje in fautje, ta hudobija konte " zapelja!a niti uplašila, ampak da se
fu ? ' vso krepostjo uprl. njenemu prodirauja. »,r''m!M molijo na sv, Cerkev, da M jo Bog ok-tlH 4 Pmo preganjalci, te molitve ne morejo
1 »astonj.
!rolfVan ima že «vojo fronto, pa ima tudi Kristus I, lronto- Toliko pogumne mladine, toliko mož fronta V?"' ki 4" »hrani, te j® Kristusova r,8j .;„/ ;{ako obilnem številu je t« množica da-•vharior* Postopala k svetemu obhajilu, fe ""lenem kongresu so bili ponovno postavlje-
ni temelji, na katerih moremo zrasli t motna armada. ki se bo uspešno uprla hudobnim silam. Bog sicer dolg« pusti, zate da Bas do dna preizkusi, ali smo Njegovi ali ne.
Mi smo se Njem« pridružili in bodo pri Njem vedno ostali in vedno molili, naj »v. Mihael pahne
Slovenski vladika Jeglič govori
v peklensko brezno satanove sile. Držimo krstah obljubo. Mi smo otroci božji, verujem®, da M Je Kristus »a nas sčlovačil.
Zvesti bomo ostali Katoliški cerkvi, ssaradi nje-fege. večnega ustanovitelja, s a rad i njenih sanke';, ki nas edini morejo obvarovati pogube. Hujše čm® moramo od slovenskega naroda odpaheiti, kolika? mogoče daleč proč, ssato se moramo boriti Se sedaj, Bog Stvarnik, Bng Odrešeniic iu Sveta Cerkev, te so stebri našega delovanja ia neusahljivi viri naiSife moči. Zvesti bomo oaiali, pa naj pride nad nit karkoli. S"o robu se mo;a:no postaviti predhodnim siiam, da se bomo iaogaill njihovim sirabetam. Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa sahtevsma: »Povsod Boga!«
Z zborovanja ao bile ob navdušenem priiai«-vfutju množice poslane vdanostne brzojavke kralju Petm II. in knezu-nameetniku Pavlu.
Ob štirih p^poidne je bil aa Glazij! nsatop slovenske mladine. Že dve uri poprej ao «• tkoit shirali, da po dolgih letih spet vidijo naje lasti®. Predi pričetkom ae i« prvi pripeljal minister dr. Miha Krek s svojo soprogo, kmalu za njim drujgi £aeta! gostje, ter župani Ljubljane, Celja in Maribor®. Ko ae je pa pripeljal minister dr. Anton KoroSeo, «e je množica spet razgibala in kar naprej klicala svojemu voditelju. Prav tako je nič manj navduieao pozdravila prihod kraljevega zastopnika, komandanta celje gainizije, ki je prispel v spremstvu dveh vijjib oficirje« V«a množica je zaoriia z vzklikom našemu kralju in jugoslovanski voi#ki.
Množice pozdravljajo voditelje pri slavhnstnem zborovanj«
KAJ JE
OSEBftlE VESTI ___
d Naš kralj Peter 31. je prišel na Bled, kjer ©stane črez poletne počitnice.
d škofijski letopis. Za škofijskega duhov-nega svetnika je bi! imenovan jožel Podlipmk, župnik na Selih pri Šuraberku. — Umeščen je bil Franc Presetnik, kaplan v Dobrepoljah, dne 27. Aprila 1037 na podeljeno mu župnijo Stari trg pri Ložu. — Podeljeni sta bili župniji: Ihan Francu šmitu, žup. upravitelju na št. Urški gori, in Skoči jan pri Mokronogu Ignaciju Skoda, žup. upravitelju na Krki, — Imenovana sta bila za ekskurendo-upravitelja: Jožef Hatiman, župnik v Krizah, za župnijo Duplje, in Avgust Scbaaer, župnik v Koprivniku pri Kočevju, sa ŽKpnijo Nemška Loka.
d 70 let je dopolni! Vekoslav Trtnik uradnik Okrož. urada za zavarov. delavcev.
DOMAČE NOVICE
d Dekanijski tabor Marijinih vrtcev je bil ono nedeljo na Vrhniki. Prišlo je nad 1600 otrok. V slavnostnem govoru je g. dekan Kete navduševal mladino, kakor tudi mnoge navzoče starše za lepo in neustrašeno življenje po vzoru Marijinem.
d ProtikoBuuisiičoa razstava je bila skozi ves teden nameščena v ljubljanskem Akademskem domu. Na pobudo vojaških oblasti bo prottkomimistična razstava ostalo še tri dni v Ljubljani, ia sicer v treh ljubljanskih vojašnicah po en dan, da jo bodo mogli obiskati in se z bogatini razstavnim gradivom seznaniti tudi vojaki ljubljanske posadke. Iz Ljubljane bodo priredjtelji z razstavo obiskali že Jesenice, Kranj, Tržič, Kamnik in Trbovlje,
d Vtdov daa. Vidov dan dne 28, junija smo tudi v Sloveniji praznovali. Ta dan obhajamo obletnico velike srbske žaloigre na Kosov era polja, ko je »rbski narod izgubil v odločilni bitki svojo svobodo in njene branilce. Toda ta dan, ki naj bi pomeni! konec srbskega naroda, je po neumljivi božji volji post«! nekaj drugega, Postal je velika luč, ki je svetila stoletja dolgo v vsej dobi mjžnoati ter srbskemu ljudstvu klicala v spomin veliko nalogo, ki ga čaka raaščivatl poraz na Kosovem polja in spet 4o«eč| gvobod-o in samostojnost. dan je posla! stisiboi srbskega boja za o»v#-btrenje in postal tako veliki narodni praznik nele »roškemu narodu, marveč tudi obema bratoma. ki »ta po zedinjenju stopila v državno sožitje z njim. Zavest braUtva se kaže in čuti najmočneje v spominu na prestane trpljenje v boju za i*ti cilj. Zato j« Vidov dan postal tudi praznik jugoslovanskega bratstva is v tam znamenja praznujemo.
d Katoličani, Mim čuježi! Ono noč »o zaslišali v Mengšu siten pok. Od podobnih dogodkov prestrsSeni, so šil iakoj gledat evha-nstiSni križ. Od daleč jih j« tolažila misel, da ni hudega, ker je še stal. Toda ko bo Sli proti njeuiu, so kmalu pod hribom srečali prve kose« obsireljenega križa. In ko so prišli k njemu, so videli, da je dober meter nad cementno podlago zavrtan kakih 25 cm globoko. Pod križem'so, ležali ostanki dinumitne vrvice, ki jo J© tseido peiažil v luknjo, da bi vrgla križ. Pa je osta! pokonci, le spodnji 4'
del je zelo raztrgan. Izvedenci, ki so videli ostanke navrtftnega lesa, so ugotovili, da je bilo vrtano z mizarskim orodjem (>Zenter-bohrerjem<). Pod križem je bila dobro s poštnina večja stopinja moškega nakovanega čevlja; že zjutraj so prišli orožniki in začel) s preiskava Ljudje so potrti. Toda vse to naj nas vzpodbuja k Se večji čuječnosii v boju za naše najdražje svetinje.
d Stoiisod hrvatskih podpisov »a Jezusov grob, V septembra bodo v Jeruzalemu v Palestini posvetili hrvatski oltar v čast bi. Nikole Taveliča. Oltar posveti zagrebški nadškof, pomočnik dr. Alojzij Stepinac, ki odide v ta namen v Sveto deželo z večjim številom hrvatskih romarjev. Sedaj zbirajo Hrvatje podpise, da dokažejo s tem ljubezen hrvatskega naroda do Kristusa in Cerkve. Cele lepo vezane knjige podpisov hočejo odnesti s seboj v Jeruzalem in jih spraviti v hrvatskem oltarju,
d Kjer ni strahu bošjega. Dolga ieta je občino goljufal občinski tajnik v Senti ob reki Tisi v donavski banovini. Nedavno so odkrili njegov^ sleparij*, ki m znašale kar tri milijone pol, Cta pa Je razkritje pri SI o v javnost,, sa se začele vrstiti prijave. Preiskava je do danes ugotovila, da je tejnik Mafcrfugsrskš poneveril sič manj kakor sedem milijonov. Pomagali m mu pri dela Se občinski btepjaik, podtajnlk in pa eftčlnsski ekaekutor. Komisija, ki preiskuje vse poslovanje obžins&ifa uradnikov, dela že nekaj mesecev in le polaganja odkriva vse poneverbe.
d Pri teiki »toMci, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve {aii naravne >Fran«-josefove< grenke vode prebavne organe »Frsaz-JosefoTO« vodo lahko jemljejo tudi bol njki, ki leže in jo imajo za dobro.
re«. po min. «oe, pot, ln nav. s<J?, 8. br. 1MH. V, M.
m MpiMRl, Spor nemške države a katoliško cerkvijo ima svoj vpliv tudi na film, ki m Nemci izdelujejo sedaj v Dalmaciji, Pri »Koralskj princesk (tako se film imenuje), je b(!o tudi nekaj prizorov cerkvenih obredov, tako poroke in blagoslovljenje lovcev na korale. Zaradi sporov Reiclia z Vatikanom pa so režiserji odločili, da bodo vse te prizore brisali,
d Vnevfž potrjen sa načelnika oddelka. Porodnlško-ginekcloiški oddelek splošne bolnišnice v Marihprts, }:! je bil zaradi neka-
terih primerov porodne vročic© dne 25. maja letos kontumaciran, je bil temeljito razkužen, očiščen, prebarvan in propleskan ter se od dne 28. junija dalje zopet sprejemajo porod-niško-ginekološki primeri, ki so bolničnoa zdravljenja in oskrbe potrebni. Zdrave porodnice se ne sprejemajo, ako niso podani /a to tehtni socialni razlogi pri porodnicah, ki nimajo kje roditi. Po odločbi disciplinskega sodišča pri kraljevski banski upravi v Ljubljani je šef oddelka g. primarij dr. Benčan Josip zopet vpostavljen v službo in je prevael z dnem '24. junija posle šefa porodniško-gine-kološkega oddelka.
Ida val
Purabijiil sem Pekk ta Osan, ko sem pital svinje, in sem dosege! velik uspeh. Zahvaljujem *e Vam, da ste me opozorili na preparate, in jih vsakemu priporočam. — Hinko Drobina, gostilničar, BezdMi.
Zakaj tudi Vi ne poizkusite s preparati ? Imelt boste povečane dohodki«.
Brezplačna navodila daje: .»i^&fli.4« d. d., Zagreb fl, poštni preda! 50
ti Prškovski napadalci na pokojnega akademika Doiinarja so bili najprej pripeljani v ljubljanske policijske zapore, od tam pa v začasne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Te dni pa so jih pod močnim orožniškim nadzorstvom odpravili iz Ljubljane v Celje, kjer jih je prevzela jetniška uprava tamošnjega okrožnega sodišča, pri katerem se bo nadaljevala sodna kazenska preiskava, kajti to sodišče je pristojno za ta slučaj, ker se je napad izvršil na ozemlju celjskega okrožnega sodišča.
d Bogato zlato ležišče so odkrili v porečju Trgoviškega Titnoka. Lastnik tega zemljišča je že odstopil neki angleški skupini opcijo za izkoriščanje tega ležišča. Strokovnjaki te angleške skupine že na kraju samem preiskujejo ozemlje, d Potrošnja umetnih gnojil je lani v Jugoslaviji narasla na 25.276 ton.
d Načrt za sove plače sodnikov. Po novem zakonskem načrtu o sodnikih bodo plače sodni-nlkov enake plafani drugih državnih uradnikov, le da bodo imeli sodniki poseben dodatek v višini 25!) din na mesec.
d Kakor v čas« tarških navalov. Dolgo sta že bila skregana kmet Mirko Jokič in njegov sosed Vlada Kujundžič v Ovozdanskem ob reki Uni. Za vsako malenkost sta sc dražila, Tako sta komaj čakala prilike, da bi sc rirusr na drugega končno znesla. Ko je neksga dne Vlado kosil, je prišel Mirko prav tako 8 koso v roki
Kr. banska uprava je objavila te dni sledeče:
Zaradi svečanosti razvitja prapora Slomškovega prosvetnega društva v Laškem, ki se je vršila v nedeljo, dne 20. junija i. L, so prebivalci trga Laško U v soboto, dne 19. junija t. 1., »vs&er na svojih hišah razobesili državne z&stava. Državno sastavo je na svoji blši razobesil tudi Ivan Deželak, predsednik okraj« organizacije J1Z v LsSkeai.
V nedeljo, dne 20. junija t. 1., rano zjutraj je iendsrnMrijaka patrola na bregu Savinje blizu-gostiln« Majcen v Laškem našla krpe razrezane državne zastave. Ugotovljeno je bilo, da je biia v nočf od 19, na 20. junija t. 1. nekak« ob 0.80 min. Deželakov« državna
zastava snela s hiše in v bližini Majeenove gostilne razrezana z nožem.
Kot osumljenci so bili takoj aretirani:
1.	Kaoifi Stanko, ključavničarski pomočnik v Laškem;
2.	Hlebec Draško, mesarski pomočnik v Laškem;
3.	Vabio Andrej, lovski čuvaj v Laškem.
Osumljenci so dejanje priznali.
Vsi trije storilci so pristaši JNS.
Ta slučaj zopet jasno kaže, kakšnih grdili sredstev so v političnem boju poslužujejo naši nasprotniki. Če bi teh zločincev ne zasačili, bi vesoljna JNS zopet kričala po Belgradu, da so državno zastavo oskrunili Koro-ščevi ljudje,
od zadaj do njega. Ne d* M rekel» i® mahni! i koso in Vlad« usekal po vrat«. Udarec je bil bil tako silovit, da je Vladu glava odletela ta se je mrle v zgrudil. Moril«: je bil po izvrženem Ljnju tako hladnokrven, da je krvavo koso nese! oprat v potok, nato pa se mimo vrnil do-nov Orožnikom so ga izročili kmetje sami.
d Kszea za greh proti peti božji zapovedi. Te dni se je dogodil v Mariboru smrten slučaj, y je zopet pripravil državno pravdništvo do tega, 3« posvetilo pojavu bele kuge več pai-nje. V sanatorija v Tomšičevem drevoredu je umrla 27 kina tekstilna delavka Marija Orozel. Bila je prepeljana v omenjeno zdravilišče zaradi silnih bolečin v trebuhu, ki so bile posledica splava. Državno tožilstvo je odredilo ogled trupla, ki se je vrši! danes, obenem pa teče preiskava, kdo je izvršil prepovedan poseg, k! je sabteval življenje mlade žene.
d Ls po vitelke naprej... Ono nedeljo je bil v Litiji velik prosvetni tabor, o katerem poročamo na drugem mestu. Litijske JNSarje je jilno bolela ogromna udeležba na taboru. Že m d veličastnim sprevodom je vzklikal bivši župan g Lajovic: »Živijo Živkovič!«, pa se ljudje niti zmenili niso za to vzkliicanje. Pod okriljem noči pa so znani JNSarski litijski pobalini pri mostu izruvaH oba mlaja, na katerih je visela državna zastava. En mlaj z državno zastavo so srečno vrgli oaz most v Savo, za drugi mlaj pa niso več imeli časa, ker so prišli k mostu potniki 5 kolodvora, nakar so pobalini pogumno zbežali v temno noč.
d Zs vodovod v Mokronoga. Tehnični oddelek banske uprave je že I. 1933 izdela! splošni načrt vodovoda za Mokronog in okolico, ki ga je banska uprava potrdila, pri čemer znašajo proračunski strožki okrog 1,509.000 Din. Po tem načrtu bi se oskrbovat vodovod t vodo iz studencev »v Bezgovlcl*. v dolini nad Gorenjo vasjo. Ti studenci imajo tudi ob izredni suši zadostno količino vode. Ker se je pa ugotovilo, da Izvira severozahodno nad tesni studenci pod vasjo Bačje izvir »Stara voda«, ki je rntbrž v podzemski zvezi s spodnjimi izviri, je treba tako spodnji kakor tudi zgornji izvir odkopatl zato, da se točno dožette mesto izvira. Nadalje bo treba ugotoviti z barvanjem ali v resnici obstoja podzemska zveza med zgornjim in spodnjimi "viri. Da bo to mogoče izvršiti, j« odredil ban dr, Marko Natlačen, da občina Mokronog dobi « tanovinskega proračuna potrebni prispevek in da izvrši ta predhodna dela, ki so potrebna ia pristopitev k izdelavi podrobnega načrta za vodovod.
d Ni fc»iei gatnrti »* aodfco. Orožniki na Min so v ponedeljek aretirali 37 letnega sam-%a ključavničarja Antona Sečnika, doma iz «n$rša, ker je bil osamljen, da je v dveh mese-™izvršil na Posavju na raznih krajih večje vlomne tatvine. Na orožniški postaji je orožni-™n priznal vse tatvine, ki so mu jih mogli dodati. Oni ponedeljek so orožniki Srčnika pri-vedli v ljubljanske zapore in ga izročili jetniški "Pravi. Srčmk je bil odveden v samotno celico.
t ni vlegel na poeteljo. Službujoči paznik je okoli 23.15 pogledal v celico in našel Srčnika °Mšencga na hlačni jermen.
d Za pocenitev modre gotice. Da se zni-1° Prevozno takse za prevoz modre galice, »hlevajo. zastopniki kmetijskih in zadružnih -ianitacij, Obenem naj »e znižajo troiarine in ^•Pravna dajatve ris, modro galico, ker j«
d 'enjeka, Štajerska Jn ...	sp ah vseh vrst, kupite
*> **imim mmm ? tmma.
vina

ELI DA
MIL
-n
modra gaiica merilo za kakovost giozdja, Prav tako je treba zaščititi domaČo proizvodnjo ga-Uoe a tem, da se v ta nam«n doloži zadostna količina bakra iz borskega rudnika.
d Dve milijardi litrov mleka pridobe vsako leto v Jugoslaviji. To ao ugotovili v Zagrebu na nstanovnam občnem zboru mlekarskega zdru-> lenja za savsko banovino,
d Soma so ujeti v malem poteku. Velikega soma so ujeli v potoku Bednju pri Ivancu. Som je bil dolg 1.60 m, težak pa 29 kg. Za ribiča je bi! plen veliko iznenadenje. Sort je zašei iz reke v mali potoček, odkoder pa nI mogel več nazaj.
d Pri zlati iill, bolečinah v križe, zastoju krvotoks jeter iti nezadostnem izločevanju iz žofca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josttovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Frattz-Jese!ov©< grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
Ost. ttist s. ix. mtum.
d Kar 100.000 Din za violino bi bil lahko dobil pred kratkim učitelj Miluttn Mihajlovič v Centi v Banatu. Pred leti je za msl denar kupil od nekih potujočih muzikantov ,ki so bili v stiski za denar, violino. Violina pa je bila svoje vrste ter je dajala čist zvok. Te dni pa se je pri učitelju nepričakovano zglasil neki tujec in mu zače! za violino ponujati sto tisoč. Učitelju je takoj padlo v glavo, da bi utegnila biti ta violina redkost in morda celo Stradivarijev izdelek. Tako je postal uporen in kljub mamljivim jur-jem ni hote! violine prodati. Menda čaka, da bo isti gospod prišel ponovno k njemu še z večjim prgiščem tisočakov.
d Minister Krek ia »adškof dr. UjtiČ v Mostah. Oni ponedeljek zjutraj je obiskal leseno cerkev sv. Družine v Mostah minister dr. MIha Krek, ki si je ogledal vso ureditev, opremo ter tudi tsovo žtspniSČe DopokSn« pa je prišel obiskat cerkev belgrajski nadikof dr. Ujčič, kateri je lansko Isto v tej cerkvi tvidi pridigal. Bil je zelo vese! napredka ter si je ogledal tudi novo cerkvefto hišo, ki 9« je o njeni ureditvi zelo pohvalno izrazil. Oba gospoda sta Izrazila svojo veliko naklonjenosi prizadevanju moščan&kefra dušnega pastirja ter sta žekla, da bi se kmalu uredilo dušnopastirsko vprašanje v Mostah, kjer se kažejo tako lepi sadovi.
DOPISNICE rmb vrst kakor la4i niče morajo bi« sisM iraakfran« s i 01« znanko« Na dosedanje dopisalo« treba prilepiti dopolnilno tatake s« 38 par. Vsak naj poat, da prejemnika dopfeafce »e bo povzroSil dvojnega stroška.
d Mi«i anflajej« posevke. Poljske miži so se strašno razmnožile na jugu države v okolici Zenice in Maglaja, V teh okrajih so
ELIDA MILOj^^
Že deset l©t ljubljenec vsdk® lepe žene
množice miši vsakoleten pojav, vendar jih ljudje v takih množinah, kakor so se pojavile letos, že dolgo ne pomnijo. Posevki s<; skoraj vsi uničeni. Nekateri kmetje sploh n«; bodo mogli nič požeti. Banska uprava je priskočila kmetom na pomoč, tako da je brezplačno razdelila večje množine strupa prpt; poljskim mišim.
d Konoplja uničuje ribe in rake. Ribe lis rake zastrupljajo v pritokih Mure ln Drava listi, ki namakajo v potočkih konopljo. Medji-murje je kar prepleteno s takim! potočki bistre vode, ki so kot nalašč najprimernejše za gojenje raznih rib in rakov. Ko pa začno namakati konopljo, se potočki spremene v smrdeče miakužes. Konoplja izloča tudi neke vrste strup, ki uničuje zarod rakov Sn rib.
d 13$ svinj je poginilo na kugi v nekaterih vaseh pri Virovitiei. Banska uprava je širjenja kužne bolezni zaustavila s eepljsnjem vseb zdravih prašičev.
d Podban donavske Isanovine osdravL Stanje ranjenega podbana dunavske banovine- Ra-jičtt m polsg<s»(a popravlja. Strela, Iti sta zadela podbana, sta sicer nevarno ranil« pljuča in jetra, vendar ni bila prebita nobena večji žil«. Za morilca so pa dognali, da nI bil pri čisti pameti, saj ga stiska ni mogla tako priza" deti, da bi zgrabil za morilno orožje. Napadalec Pavlovič je imel v Bslgradtt dv« hiši, večje posestvo in pokojnino.
d Tudi sodne počitnice so se pričele. Od 1. julija do 15. avgusta bodo trajale sodne po-£itnice, med katerimi bo delo po sodnih oddelkih, tako zlasti civilnih, omejeno in skrajšano, Reševale se bodo najnujSe civilno-prav-dne zadeve tako na okrajnem kakor tudi na okrožnem sodišču. Kazenski senat »a okrožnem sodišču bo tedensko redno zasedati.
d L fWAut aaslladisttst, Ljab^ana, Krekov ifg H, stara trgovina špeeerije, nudi sveže blago po najnitjih dnevnih oeualu Postrežba tožim ie solidna. Priporoča se Marija Zgonc, lastnica.
d Lepa reklama sa Bled. Vojvoda Wiml-gerski pride na Bled po atvoritvi gUfišča (neka vrsta iger, kjer ee bije kr«gla), ki 1«> dne 10. Julija. Vojvoda Windtw»rski bo u prvim udarcem v prvem goli matehu dejansko otvoril igrišče. Tudi Angleži kažejo ve« *!iko zanimanje za prireditev. Prijavljati so po Že sačeli. Računajo pa, da jih bo prišlo ve,V kakor tisoč. GoUiftge je baje eno najlepših, kar jih je na evropskem kontinentu.
d Krra? madež ne	isared««« te-
les«. 2e dolgo časa sta Uvela v Mostah pri Komendi gostilničar Kepie Janez in invalid Kern Filip v sovraštvu med seboj. Oni večer stase ttazoeet nekoliko sporekla in v Kepic«
V
je vzplamtelo. Zvabil ga je pred svojo gostilno, kjer se je prepir nadaljeval. Kepic je v hipu pograbil za uiotiko ter dvakrat z vso močjo zamahnil po Kertiovi glavi. Kern je trenutno Se ostai pri zavesti in odšel v vežo, Kepic pa ra njim, kjer je zopet pograbil ob zidu sloneč« laio iz trdega lesa in nadaljeval z udri-hanjem po Kernu. Ves s krvjo obiit se je Kern zatekel proti vratom, ki vodijo na dvorišče. kjer je na dvorišču približno 3 metre od vrat padel na obraz in nepremično v popolni nezavesti obležal. Tudi to že ni bilo zadosti Kepicu in je še nekajkrat zamahnil po Kernu. Ko je videl, da se njegova žrtev le ne gane. je lato odložil in odšel, kot da se ni nič zgodilo, po vasi. Kern je dobil hude udarce po vsem telesu, na glavi pa ima dve veliki zevajoči rani. Iz ene je drla kri, iz druge pa so izstopili možgani. Težkim poškodbam je Kern podlegel.
d Ne prvi ne zadnji. Te dni se je začela pred belgrajskim sodiščem razprava proti občinskemu blagajniku Popadiču. Mož je nekaj le! kradel denar iz blagajne, da je vsega skupaj odnesel okrog poldrag milijon. Poleg Popsdiča se morata zagovarjati še dva njegova prijatelja s svojima ženama, ker so skrivali denar, ki ga je bil Popadič nakradel. Popadič je namreč precej denarja naložil v hranilnice, knjižnice pa dal shraniti pri svojih prijateljih. Tako je k sreči občina dobila povrnjen večji del škode.
d Pred novosad&kiia sodiščem je siel te dni pravoslavni duhovnik in bivši narodni poslanec na listi Petra Živkoviča Gjorgjc Para-bučki, češ, da je zapeljal ženo Milana Tripko-viča, Milico, Sodišče v Titelu je na prvi razpravi obsodilo popa in Milico vsakega na 600 din denarne kazni, toda novosadsko okrožno sodišč* je kazen razveljavilo.
d V cerkev ga Ježici pri Ljabljaal je vlomil nekdo 25. junija. Iz puščice je vzel okrog 300 dm.
d 59 farje r so ukradli svedrovci v pisar- j ®>ških prostorih tvrdke Predovič v Zagrebu. Za vlomilci ni nobenega sledu.
d Pri Mprtja, motnjah -t prebavi vzemite zjutraj na tcšče kozarec naravne »Frana-Josei« vode.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Dvoletnice obstoja dr. Stojadinovičeve vlade se spominjajo tudi mnogi inozemski listi, ki »a moč hvalijo dr, Stojadinovičevo vlado in njeno uspešno delo '.a mir v državi in za ugled Jugoslavije v svetu.
d Narodna skupščina v Belgradu, ki se sestane te dni, bo obravnavala tudi zakon o sladkovodnem ribarstvu, zakon o prekrških in nov zadružni zakon. Na dnevni red prid« potrditev sporazuma med Jugoslavijo in sv. Stolico.
d Zakaj še ni sporazuma V zadnji številki »Otadžbine« je Dimitrj Ljotič v uvodniku povedal, kako gibanje »Zbor«, ki je pod njegovim vodstvom, gleda na napore za dosego sporazuma in rešitev hrvatskega vprašanja: »Hrvatskega vprašanja s sporazumom ni mogoče rešiti. Ima dva dela. Tisti del, ki sestoji iz globokih družabno-gospodarskih in moralno-političnih izboljšanj. Jugoslavija mora dati. Ako Jugoslavija tega dela ne bi dala, ne bi izpolnila naloge, ki jo kot država ima. Je pa še drugi del: frankovščina, čustvo mržnje do Jugoslavije, do vsake skupnosti a Srbi. Tega dela pa z nobenim sporazumom ni mogoče rešiti. — Med Davidovičem in dr. Mačkom je velika razlika, ki ju moli. da se ne moreta sporazumeti. G. Davidovič smatra Jugoslavijo za svojo državo, g. Maček pa smatra za svojo državo dve in pol banovine, ostali kraji ga pa »zanimajo«, kakor bi g Davidoviča »zanimala« urediiev Albanije ali kake druge obmejne države, s katero mora njegova država imeti politično gospodarske zveze. Tako torej, zato se ne moreta sporazumeti.«
d »Pijano st&aje«. Na drugem mestu poročamo, kako so pristaši Jug. nac. stranke v Laškem pri Celju sneli in razlrgali državno zastavo. Kot zagovornik zlikovcev se je sedaj oglasil sam dr. Kramer. ki pravi, da so omenjeni »trije mladeniču pokazali pravi sad svoje »nacionalistične« vzgoje: 1. v pijanosti, 2. ker so mislili, da trgajo »plemensko* zastavo. -- Samo po sebi je razumljivo, da člani tako odličnih organizacij ne bi smeli biti nikdar toliko pijani, da ne bi ločili državne zastave od »plemenske«. Po dejan-
avtomobilski	aa^^u T.^otvont*.
skeni stanju pa je ugotovljeno, da so bili to liko trezni, da so drag drugemu pomagali, da so mogli doseči zastavo, ki jc za enega farnega visela previsoko. Sicer bi bila pa to kaj spretna pijanost, če bi zameglila barve državne zastave in pokazala natančno barvo »plemenske« zastave. Ti ljudje pa tudi vedo, da zaradi snemanja in trganja »plemenskih« zastav še nihče ni bil kaznovan, zato bi v tem primeru ne bilo prav nič potrebno skrivati svoj zločin v Savinji, da bi izginil popolnoma brez sledu. Dr. Kramer ju, kateremu je to odkritje prišlo morda ob najbolj nepriličnem času, se je zagovor ponesrečil. Zopet se jc izkazalo, da so v dravski banovini najboljši Jugoslovani tisti, ki se prištevajo med dobre Slovence — prav po besedah rajnkega kralja.
d Listič slavnozn&nega zadnjega jcen-esar-ikepa iapana ljubljanskega se zelo jezi, ker so pnmetni kranjski meščani sklenili z« ravnokar izvršene občinske volitve kompromis in zmagali. Zavedne in izobražene Kranjčane zmerja dr. Pucovo osebno glasilee s krajevnimi mogotci, ki se kadar kaže, sporazumejo med seboj in pozabijo na idejo in načela«. Tako je padla brez boja napredna trdnjava v Kranju. — Mi pa smo prepričani, da bo novi občinski odbor dejansko najmanj stokrat bolj napreden, kakor je bi! tedaj, ko je vodil usodo naprednega Kranja napredni Pire.
d Minister Cvetkovič si je ogledal nekaj naših socialnih ustanov. Na potu iz švicarsko j Ženeve se je dne 24. t. m. socialni minister Dra-giša Cvetkovič ustavil za nekaj ur v Ljubljani-Najprej je obiskal bolnišnico. .Minister Cvetkovič se je posebno zanimal za nove parne kotle v bolnišnici ,ki so nujno potrebni pri centralni kurjavi ter je uprava zaradi njih prosila nuni-sirstvo za potrebni kredit v znesku ],3r20°" dinarjev. Ministc si je dosedanjo centralno km; javo ogledal ter obljubil, da bo s svoje strani nabavo novih kotlov zelo priporočal, ker se j prepričal, da je sedanje stanje v bolnišnici nevzdržno. h bolnišnice se je minister Cvetkovič odpeljal s svojim tajnikom na Okrožni uraa,
Z godlio in v slovesnem sprevodu so angleški \o-jaki spremili edinega starega konja, ki ira je imela angleška mornarica, v konjsko hiralnic«, kjer lx> živel oskrbovan do konca.
kjer si je ogleda! urad ter se zlasti zanimal za število ordinacij, za število bolnikov ter sploh ti vse podrobno delo urada. Izrazil je tudi misel, aa bi bito potrebno v Ljubljani zgraditi posebno bolnišnico za nezgodne slučaje, ker bi se na ta način pospešilo zdravljenje delavcev, ki jih pri delu zalotijo nesreče. Minister Cvetkovič sc- je potem odpeljal še na Pokojninski zavod, predstavniki PZ so ministra opozorili na nujno potrebo, naj bi hitro izdal uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja.
d Po prijateljskem sporazuma. Razstavo slovenskih in jugoslovanskih umetnikov v Rimu je obiskal tudi italijanski zun. minister grof Ciano in pri tej priliki odkupil sliko »Odmev«, delo akademskega slikarja Mihe Malcša za 3000 lir. Grof Ciano se je nazadnje dal v družbi naših umetnikov tudi slikati ter jc sliko objavil znan časopis »L'fl!ustrazione Itaiiana« v svoji zadnji številki. Sploh so ee v Rimu našim umetnikom pokazali kot zelo goetoljubni. Razstava bo izpolnila vsa pričakovanja.
d Nimajo preslaba »icoite«. Svinjsko meso je glavna hrana prebivalstva Vojvodine. Objavljen i« namreč le topi« od lata 1930 do 1936. V tem času je bilo v mestih in vaseh Vojvodine zaklanih 287.750 svinj, dočlm je bilo v istem času zaklanih le 169.139 kosov rogate živine. Prvo mesto zavzema kajpak Novi Sad. 43.720 kosov živine so pojedli v t«h letih.
d HMenl«i rmgruti! Oni. ki sle potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru, informirajte sc iti uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujea. m» ne da več pomagati. — Pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu itoncesijonirana pisarna Per Frane, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložiti koiek ali znamko aa 8 dinarjev.
it AH gospodinja Ubit« »hira bogastvo! To se Ishko t. mfruo vestjo [Kitrdi, če se pomisli pri tem tia vsoto, ki išči v dobro urejenem zakladu perila. Ako hi se moralo gospodinjstvo vedno znova oskrbovati 7 novim perilom, tedaj bi bila domača blazina kaj hitro Izčrpana. Gospodinja stori t a rudi «*» kar je mof{oč<j. da ohrani svoje perilo rim dalj f«8n eneinobelo in lepo. Ona dela tako, kakor bo je naučila od svoje matere in stare ma-™ pranje svojega perila uporablja samo dobro sehic.htovo milo znamke >,Telen<.
d Za 50 milijonov Din Škode jc naredila Ono nedeljo toča z neurjem v okolici Slavonske-p Brada. Toča je dobesedno stolkla vse posevke,trgala strehe in pobijala šipe. V Slavonskem Brodu ni ostala nepoškodovana niti ena hiša-•mogradi so stolčeni. Kako strr.šen je bil vihar, dokazuje dejstvo, da so padale kar množine dreves. Vihar jih je ruval kar s koreninami.
d Hmia prometna nesreča. V Ljubljani v "ffidišču blizu Pezdirjeve trgovine se je pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 60 letna Ivana Lenassi. Ženska je šla iz ™nske ulice na Kongresni trg, pri tem pa "'dovolj pazila na tramvaj, ki je prihajal z l<>!> proti mestu. Tramvaj je žensko podrl na ia>.da je obležala nezavestna. Ir, bližnje tr-sovino Pezdlr so poklicali reševalce, ki so j®ko| Prihiteli z reševalnim avtomobilom. Re-evalci so našli žensko hudo potolčeno po ?!jlvi. iz glave pa ji je lila kri. Tudi tla so i'a vsa okrvavljena. Z avtomobilom so len-^ Prepeljali v bolnišnico. , d Hlod ga j« pritisni! »b ograjo. Na Alojziji dan se j0 zgodila po 8. maši v Tr«6u pred. ' "io cerkvijo huda nesreča,, ki jo zahtevala
Pred nog® Vam p@!©iim nalboliie.
»Eucerit«
Eucerit je krepllno sredstvo za kožo, ki zvišuje njeno naravno odpornost. Samo Nivea vsebuje Eucerit in zato no morete dobiti ničesar, kar bi bile »enako dobre" ali »bolje". — Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in daj« Vaši kož! hitro lepo rjavo bafvo.
življenje 12-letnega Ignacija HajOvica iz Sv, Ane nad Tržičem. Fant je po opravljeni sveti maši slonel ob ograji poleg farne cerkve, ko je pripeljal mimo težak voz, a&tovorjen s hlodi. Voz je peljal 'ako blizu ograje, da je eden od hlodov pritisni! fanta s tako silo ob ograjo, da »u je povzročil hude notranja poSkodbe. Hajovic je padel v nezavest in tovariši ter drugi očividci so mu priskočili na pomoi in ga odnesli v kaplanijo. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil močne notranje krvavitve radi poškodb, nakar so ga prevideli z zakramenti za umirajoče. Po četrturnem trpljenju je ugasnilo mlado življenje.
d Na mesto je obležala mrtva. Dne 21. junija se je v. neposredni bližini jeseniškega pokopališča pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postala 21-letna natakarica Pavla Lešnik. Očividec pripoveduje, da je od gostilne Čufer proti Jesenicam vozila s kolesom pravilno po desni strani. Pred pokopališčem pa ji je tudi po desni, torej pravilni strani, pnvozil nasproti Ambrožev avtomobil iz Hrušice. Nekaj metrov, predno bi se kolesarka in avto imela srečati, je dekle iz neznanega vzroka 2avo;silo na levo pod avto, ki jo je podrl in je tako rekoč na mestu obležala mrtva,
d Krav« ia ljudi so cepili proti »fškiliti. Steklina se je pojavila pri goveji živini v vasi Cepin blizu Zagreba. Obolelo jo v kratkem času večje število govedi, pa si kmetje niso bili na jasnem, kakšna bolezen je- Sele komisija treh zagrebških živinoadravnikov je ugotovila, da gre za steklino, Stekel pes, čuvaj na paši, je ugrizel eno govedo, nakar »e je bolezen lotila še ostalih. Kmetje so utrpeli visoko škodo, saj jim je zbolelo 40 goved, Iz opreznosti so morali proti steklini cepiti tudi kmete. t^KmammmaamKmmMsmmmammKamKmammMmagBiiBi'
NAROCNIKE-ZAMUDNIKE, ki le niso poravnaš naročnine sea teto 1937 ©po-zarjama, da ffai bo list brtopogojao ustav« Ijea, ako do naznanjenega dne uprava ne prejme naročnine.
d Nesrečni -vrabci. V staro lipe- sredi Sarajeva je oni dan udarila strela, Drevo se je razklalo na dvoje. Ko so pa ljudje prihiteli, so nalli pod drevesom ogromno množino vrabcev. Vrabci so s« skrili pred nevihto v vejevje Up«, pa jih j® strela vse pobila.
NOVI mOBOVi
d Še umirajoč bom zdihuil: Srpe, glej, ves sem Tvoj! V Sevnici J® dstrpela Ofenovefa Blainer. V Tolminu je odšla po večno plačilo Marija Rejec. — Na Pobrežju pri Mariboru so pookpali Simona Ribariča, bivšega trgovca in gostilničarja na Uncu'. — V Gofnji Lendavi je zapustil solzno dolino župnik g. Rudolf Bednarik. — Pri Sv. Lenartu tia Štajerskem je odšel med nebeško krilatce Rupert Šlupica. — Na Jezerskem je na veke zatisnil oči tam bivajoči upokojeni župnik 3. Dru-necky. — V Kranju je mimo v Oospbdu zaspala 68 letna Marija Chrobath, roj. Pollak. -- V Mariboru v samostanu šolskih sester je odšla po večno plačilo s. Marija Lamberta Jelinek. — Na Alineah je umrl Pavli« Avgust. V Vopovljali pri Kranju je odgel v večnost vzoren gospodar Blaž Zavrl. — V, Ljubljani so umrli: »vaničnik drž. žel. Leopold Avšič, profesor Prime Kobal, oskrbo« vanka zavoda >Doma slepih* v Stari Loki Minka Svetlinova, Danica Jeglič in vis. uradnik drž. žel. Ivan Kbrpar. Naj počivajo v
Najstarejša sfovenstha lipa
Najstarejša slovenska lipa se nalvaja sredi rožanskega Šent Jakoba na Koroškem. Vi obsegu Ji je okrog 10 metrov, dolžina v premeru pa dobrih 8 metrov. Nedavno je častitljivo drevo, ki je najlepši okras rožansko vasHe pod Golico, ogledoval neki učenjak in ji je določil starost nad 800 let. Njeno deblo je votlo ln v votlini najde prostora 15 oseb, Lipa Se vsako leto čvrsto poganja.
RAZGLED PO SVETU
r Po padcu baskovske prestolnice Biibaoa to se začeli novi boji na vseh Španskih bojiščih. Na severu so nacionalisti svoj glavni stan prestavili iz Vittoria v Bilbao. od koder bo vrhov-»o poveljstvo vodilo operacije proti Santander-m, Kkratu bo nacionalistična vojska izvršila nekaj sunkov proti Alineriji i« Malage in na
katoliška cerkev
s S*, oče jKwdf*-rffs kongres v poljskem
Posaanjn. Uradno glasilo sv, stolice »Osserva-tore Romano« prinaša na uvodnem mestu pastirsko pismo, ki ga je sv. ©že izdal za mednarodni kongres Kristusa Kralja v Poznanju, Pismo je naslovljeno na poljskega primasa kardinala Hlonda. Sv. oče izraža v pismu svojo radost, da je kongres usmeril vse svoje delo na to, da opozori narode sveta na nevarnosti, ki groze človeštvu od brezbožnih naukov komunizma. Nadutost tistih krogov na svetu, ki se bore proti vsemu, kar priznava. Boga, je silno zrasla. Kljub temu, da je Bog vsemogočen ln lahko s svojo močjo ukroti upornike, je vendar potrebno, da kličemo na boj ljudi, da pomagajo z vsemi močmi pri boju za končno zmago božje stvari nad brezboštvom. Predvsem je krščanskemu »vetu danes potrebno poznanje moči, načinov ia načrtov, ki jih uporabljajo Kristusovi sovražniki. Vsa pota tega sveta dr-iijo do Kralja kraljev. — Na koncu svojega pisma želi sv. oče kongresu popoten uspeh in pošilja vsem udeležencem svoj blagoslov.
avstrija
s Ostra zaščita nerojenega življenja. Avstrijska vlada pripravlja nov zakon, katerega »amen je zaščititi nerojeno življenje. Avstrijska vlada s strahom opaža strahotno padanje rojstev v državL Zadcje čase se je s pomočjo posebnih preiskav mogla prepričati, da je temu padanju vzrok v veliki meri zločinsko početje prav načrtnega uničevanja nerojenega življe-aja, ki ga opravljajo ponekod uprav pravcate organizacije prijianjačev in priganjačic, ki so v službi zločinskih zdravnikov in babic. Novi zakon uvaja silno stroge kazni za vsako prostovoljno odpravo plodu ter zadene slehernega, bi je kolikor toliko sodeloval pri zločinu, četudi samo na željo dotične matere. Zakon izrecno našteva primere, ko sme zdravnik poseči z operacijo v razvoj življenja. Vsako izgovarjanje bo odslej nemogoče. Država pa bo dobila v roke sredstvo, da neusmiljeno udari po zločincih, ki izpodkopujejo osnove narodne rasti.
« Drofcii. Kancler Schuschnigg je nedavno govoril učiteljstvu tek pomembne besede: »Ne razdora starih med mladino! Šola in njene organizacije ne smejo jemati otrok staršem, Marveč morajo družinsko vzgojo dopolnjevati... Mladi Avstrijec saj ae vedno in dosledno navaja na to, da spoznava svojo domovino in jsvojo državo, iz spoznanja domovine in države se bo v njem rodi! ponos, da je Avstrijec..,« -— V Petnici so pokopali UrSiča, po domače iVaznikovega hlapca v Spodnjih Brovljah. —-
P
madridskih bojiščih. Smisel vseh teh bojev je v tem. da hočejo nacionalisti zaposliti vladne Čete na vseh bojiščih, da jih vlada ne bo mogla poslati na pomoč Santanderu. Francovo poveljstvo hoče najprej docela osvojiti vso pokrajino na severu in utrditi tam svojo oblast, šele potem bodo prešli na Madrid.
Dne 29. junija je daroval v Pliberku novo mašo g. Matej Igerc, 4. julija pa v Železni Kapli •g, Anton Kutej. — Poletne šporine prireditve ob Vrbskem jezeru nameravajo poseliti wind-sorski vojvoda, španski kralj Alfonz in siamski cesar. — V Labodski dolini je ubila strela 6 glav živine dvema posestnikoma. — Na Macnu se je nevarno ponesrečil delavec Janez Verač-nik iz Kočuhe, Zemeljski plaz je zasul ljubeljsko cesto in jo popravlja vojaščina.
italija
s Dabovaili« so oropali, V ponedeljek, dne 8. junija ponoči, sta dva neznana moška vdrla v župnišče v Branici na Vipavskem ter pokradla iz shramb gnjaii in druge dobrine. P.e-drzneža sta se splazila tudi v spalnico, kjer je počiva! g. župnik Franc Kos. Ko se je župnik ob ropotu zbudil in zavpil, da ju prepodi, ga je edea izmed tolovajev popad«! za vrat. Ker se je župnik branil m še glasneje vpil, ga je drugi ropar udaril s palico po glavi, da ga je oblila kri in j® padel v nezavest. Roparja sta zbežala, nesoč s seboj ves denar — 300 lir — kar ga ga je siromašni župnik imel.
s Veliko romanje Goričaaov na Brecje. Na pobudo goriškega nadškofa mons. M&rgottija, se pripravlja veliko romanje Goričanov na Brezje. Ta novica je vzbudila veliko veselje. Saj je sloveča božja pot Marije Pomagaj na Brezjah pri našem vernem ljudstvu izredno priljubljena. Po naših gorskih krajih je bila stara navada, da so novoporočenci poromali na Brezje, se priporočit Mariji za srečo in blagoslov v noveni življenju. Gotovo se bodo mnogi teh romarjev z veseljem spet podali na božjo pot na Brezje. Prevzv. nadškof je za to romanje ustanovi! poseben odbor, ki mu predseduje
nemčija
zahteva, da nemška vlada vrne omenjene li, itme.« -— Na pet mesecev ječe je bil obsojen bavarssi župnik Mauthe, ki jc na prižnici de« jal, da sta Rusija m Španija porušili sicer cer« kve, a da je to škodo razmeroma lahko popra« viti v primeri s škodo, ki jo povzroča zastrupljanje duš nemške mladine.
s Hišna preiskava ▼ nadškofijski palači. Vatikanski list »Osservatore Romano« poroča o protestni spomenici kolcskcga kardinala nadškofa dr. Schulteja, ki jo je poslal berlinskemu notranjemu ministrstvu, ker je policija pred kratkim izvršila preiskavo v palači kSlnskega nadškofijskega generalnega vikariata in odnesla vso korespondenco. Vatikansko glasilo piše: »Dne 10. junija je po nalogu berlinskega policijskega ravnatelja 40 policijskih uradnikov pod vodstvom kriminalnega komisarja Schželea zasedlo generalni vikariat kdlnske nadškof ije, Policisti so vse prostore preiskali ter odnesli veliko listin. Med temi listinami so tudi pisma sv. Stolice koluskemu kardinalu. Ker ta zaplemba krši člen 4. in 9. konkordata med sv. Stolico in Nemčijo, je kardinal Schulte uradno protestiral proti takemu ravnanju in j
s Kasno. V Clevelandu »o umrli; John Prime iz Orehovca na Dolenjskem; Blaž Bartel iz Št. Ruperta na Dolenjskem; Amalija Rogelj iz Trbenc pri Mirni; Frank Duša iz ČagoSč pri št. Vidu pri Stični; John Pucelj iz Dežje vasi pri Trebnjem; Marija Klavzar iz Solkana pri Gorici. — V Calnmet Mich je odšla v večnost 77-letna Marija Šterbenc, nekje iz Bele krajine. — V železnem rudniku, imenovanem Pioneer-rudnik v Ely Mirni, se je 1300 čevljev globoko posula zemlja ter pri tem zasula dva slovenska rudarja, Johna Kovača in Tony Kramarja. V rudnik se je takoj podalo reševalno moštvo, ki dela na vse kriplje, da pride do ponesrečenih rudarjev. Rudarja sta popolnoma zasuta, kot pravi poročilo, in je težko, da bi ju dobili še živa. Oba »ta pri petdesetih letih.
—	Med ranjenimi jeklarskimi stavkarji v South Chicagu, ki so obležali v bitki s policijo v nedeljo 30. maja pred tovarno Republic Steel, je tudi osem Hrvatov in Srbov, ki so: Mike Do-lič, obstreljes v levo nogo; Petar MarkoviJ, razbita lobanja; J os. Sekeiič, ranjea na giavi; George Starčevič, star 65 let, ranjen v ledjih; John jugovič, rana neznana; Petar Simič, rana neznana; Ivan Granič, obstreljen v nogo; Ni-kola Lavrič, 11 letni deček, ki je opazoval boj in bil obstreljen v levo nogo. — Torej tudi policija v svobodni ia demokratski Ameriki ne hodi okrog stavfcarjev z mehkimi rokavicami.
—	V Cievelandu so pokopali 50 letnega Franka Šinkovca iz Dobrav« pri Škocjanu na Dolenjskem. — Štirideseiielnico mašništva je obhaja! 20. iunija župnik fare sv, Jožefa v Jolietu i■ John Pievnik. Na mnoga letal — V ludianopolia Indiana je zaspala v Gospodu Marija Gačmk roj. Krefel iz Nazarjev v Savinjski dolini- — V Milwaukee Wis je preminul Malh Pugel, doma nekje z Dolenjskega. — V Brooklynu N. : J. je preminul rojak Marko Stonič, doma nekje ; iz Primorskega. — V Buenoa Ažresu je ™a j operirana na vnetju slepiča Veronika Cankar- j jeva, hči jugoslovanskega poslanika dr. Izidorja Cankarja. — V Chicagu IU. je pred kratki« umrl 65 letni Anton Krapenc iz Loža. — 's'0" tarn je preminula rojakinja Margareta Vcrbi-ščar. — V Milwauke se pokopali Johna Poto-čarja iz Ragova pri Novem mestu.
Zbirke milodarov po cerkvah je Pr''Pove* dala nemška vlada.	...
40.008 ksceiskih laatov se je udeležilo Varšavi kongresa poljske kmetske mladine.
500.000 levov sta poklonila revežem mesto svečane večerje bolgarski kralj m «ral>' (1 lev okrog 0.45 din),	,
Celo vrsto katoliških zasebnih šol je » pria nemška vlada.	H
Pol milijona katolikev je t nemške«.1]^ lin«. (Evangelistov 3 milijone, Zidov brez vere 600.000.)
Zastrupiti se jj« kote! maadžarskf ces«-a so v zadnjem hipu namero preprečili-
Nov obiiaski svet M «!«m>* so imenov na Dunaju,
150.000,

PO DOMOVINI
Pmsvsfm dnevi v Škmljš Loki
Ze je po aačrtih s. prof. St. Kregarja v delu Krasna kamenila žara, ki bo sprejela na grobu slovenskega Evangelista v Ljubljani posodico s prstjo j groba Krekove matere v Selcih. To prat bodo v Itateti prenesli v žaro fantje Krekovega okrožja v nedeljo, dne 11. julija. Pokroviteljstvo md to štafeto je prevzel voditelj slovenskega naroda dr. A. Korošec, ki je bil najboljši sodelavcc pok. dr. Kreka, figar 20 letnico smrti obhajamo letos. Vsak fant bo prejel v trajni spomin na ta dogodek prekrasno diplomo « podpisa«! g. mtafetra dr, Korošca.
Za 18. julij pa ae vršijo ksr uajtemeljitejše priprave, ko bo obhajan je 40 letnice društva in blago-iloviiev novega društvenega prapor« s prosvetnim taborom po sv. maši na Glavnem trgu. Ves dan 18. julija bo vsakdo imel v Loki različnih in lepih šoiivetij. Mislite na ta daril Narodne noše, pridite!
Mogočem otroški tabor
leskomke dekssniie
Preteklo nedeljo «1 je Izbrala naša mladina u tvoj letni tabor boijo pot Novi Lurd pri Št. Jerneju. Le 7 župnij dekani j« se je udeležilo lega shoda, pa so ljudje strmeli nad nepregledno kolono vozov, ki so okrašeni hiteli pro!) 81. Jerneju. Največ udeležencev |e na ta Sabor poslala žup-lija Leskovec, -saj je imela poleg 18 natrpanih vos k avtobus otrok in odraslih. V lepem Številu je prišla tudi Vel. Dolina, Čemur smo so zelo čudili, ker so privozili SO km daleč. Iz Kostanjevice so prišli kar peš, prav tako Iz £U. Jerneja. Z vozovi so prišli fe Sv. Kril. Cerklje in Krško. In kar lepo je bilo pri Lurški Materi božji. Gospod dekan Anžič je zna! ustvariti med nami pravo razpoloženje. Ž navdušeno besedo nam je govori! o pravem l.urdu, o pastiriei Berasrdki, zlasti ps tas navduši! za Marij« in življen je po njenih vnetih. Sledile so Se fiete litanije Matere božje z ljudskimi odpevl, nato pa saio šli zborovat. Prvo toedo je imel tu Izidor Podbrščck iz župnije Le-ikovee, ki je spretno in šaljivo v verzih vodi! sborovarije do konca. Nastopili so otroški zastop-
niki vseh sedmerih župnij in vsak je bil pravilno ocenjen od samozavestnega voditelja zborovanja. Veliko zanimanje in !®p užitek so nam nudili otroci iz St. Jerneja z igrico »Vedež«. „ Za zaključek shoda smo se zbrali zopet pri Marijini kapeli, poslušali še iepo besedo g. kaplana Cerkovnika in se poslovili od Marije s pesmijo: >Lepa s!, roža Marija«.
c,eS"di smo 89 P® da,ež vozili iu še peš hodili, je bil naš sklep, da na Novi Lurd ne bomo vet pozabili!
Kamnik. Nam bo ostala v neizbrisnem spo-mmu četrtkova noč 13. nuja, ko je pade! ko! žrtev zločina naš cvharističm križ na Malem gradu — Kmalu nato pa je prišel večer, zgodovinskega pomena, ko so vrhovi vse Slovenije zažareli v kresovih v proslavo 20 letnice majske deklaracije. Kol povsod drugod, so tudi v Kamniku fantje in možje zažgali v zapriškem gozdu veličasten kres. Med zažiranjem kresa se je v gozdu pojavilo tudi streljanje. Nihče ni bil ranjen ne ubit, pa tudi mate-rijctna škoda ni bila nobena povzročena. Kuharji nasprotnega časopisja so pa že poročali v začetku
.	jV™ pu ura,, st- jo nasn na
Malem gradu pod križem. S tem namieavaajem ee je vrgla senca suma, da so isti fantje, ki so v proslavo 20 letnice majske deklaracije streljali in zažigali kres v zapriškem gozd.i — porušili tudi evharistični križ. To je iumparija prve vrste, javnost pa moramo opozoriti na sledeče: Tisto jutro po padcu evharietičnega križa na Malem gradu se je iz imenovane kuhinje spustila med ljudi vest — saj lega ni etoril domačin, to je izvršil neki tujec, ki ie prišel s kolesom iti jo po izvršitvi atentata tudi hitro odkurii. Prav tako je ista kuhinja vrgla senco sama na člane odbora kraj. org. JRZ, ki jo šli nekako pol ure pred atentatom od seje domov. Naj povedo ti vsevedeži, kdo je stil f»ii, no je usodno noč pleza! po efeni Malega gradu in katerega jc

videl nočni čuvaj tukajšnje tovarne? Za konec pa še tole primero: Evharistični križ je bi! razstrcljea ob pol eni ponoči, kamniški policaji bo pa za io vede i že ob 7 zjutraj. Fante pa, ki so streljali v proslavo 20 letnice majske deklaracije, so lovili že med streljanjem (zato so jih videli v strahu pet!). Sam Sherlock Holmee bi jih b!i vesel!
Zagreb. Diplomiran je bi! na filozofski fakulteti v Zagrebu (klasična biologija) g. Viktor Sunčiž iz Križevcev pri Ljutomeru. Ves svoj študij je bil v prvih vrstah katoliškega pokreta in se udejstvoval v slov. kat. akad. društvu »Danica-Zagreb«, katero je vodi! več semestrov kot njen predsednik. Odličnemu katoliškemu delavcu iskreno čestitamo!
Beričevo. Dne 20. junija se je ločila od nas in Sla v večnost Mežnarjeva mati g. Marija Sla-banja roj. Kunst. Pokojnica je doživela 84 let starosti. Daleč naokrog je bila poznana in spoštovana. 58 let je čistila in zaljšala cerkev v Beričevem. Bog ji bodi plačnik za vsa trudapolna dela v življenju !
Raka pri Krškem. P rož i a nedelja je bila pri nas nedelja naših malčkov. Prvič <=o pristopili k obha-uuti mizi. —- Med nebeške krilato ee je preselila Aaa Tomaži«, Ijsktekošolska učenka iz Gmajne, večni mir! Podružna cerkev sv. Petra je bila za žegnanje okusno prenovljena. Znotraj in zunaj je na novo prebeljena. Zvonik je dobil rudeč »klobuk«, ki iznad sadnega drevja iu visokih goric blišči daleč po župniji.
Prežganje pri Litiji, V nedeijo smo imeli s!av-noat prvega sv. obhajila. Prvikrat je pristopilo k mizi Gospodovi 35 nedolžnih srčec. O. župnik je ime! na prvoobliajance krasen govor, s katerim ;e privabil 6olzo garsoija v sleherno oko. Popoldne so bili otročiči sprejeti v Marijin vrtec — Prošli tedea je bila pogrebna sv. maša z libero zu t akademika Rduolfa Dolinarja. Sv. maše se ie udeležilo precej mož in fantov, ki so glasno mofiii rožni venec za pok. narodnega mučenika. Možje in tanfjs so daro-< vali prostovoljne prispevke v namen, da se za pokojnikom opravi še par sv. maš. — Zadnji čas se pri nas smrt kaj pridno oglaša. Za. ščinkovčevim očetom je legla v grob mlada 30 letna mati ApoSo-mja Ro|c iz Vohvelj. Zapušča poleg moža še tri oiročiče. Pravkar sta se odprla zopet dva grobova in sprejela zidarskega mojstra Franca Skubic iz Ravnega brda in 92 letnega starčka Martina Jeriha. Zadnji je kljub visoki »starosti že brez očal čita! naše časopise. Bil je vere« mož. Med boleznijo je bil večkrat previden s sv. zakramenti. Njegovo živ-
i 4 Z N &
Itkiaa starost dow>*»-
jopties. Določevanje ptičje »tarosli ni nikakor lahko delo, Naravoslovci ai pomagajo s tem, da pri-trjujejo na ptičje nožice obročke z vdelanim datumom njihovega rojstva. «o nekaterih podatkov in poikutov: izmed različnih P»C » pritrjenimi obročki I' iivela lastavica 10 let, W> 13 let, slavček 16 »t, srnica 6 let. Povpreč-»a starost, ki jo torej do-"«10 ptice, bi se imela JMMIU na deset iet. Zgodovin«. Iraka, Pred J toi je Živel v Parizu »meden krojač Žak Fr«-Bl1 ie nekoč novab-Pojedino. Po ne-«a natakar oblije z •Uho prikuho. Takoj po I« j bi ""»»> krojač •j onigam, v zadregi to-
1 p¥.U|e P°1!u kos io-
' Slne mu v Slavo S& ?!ise1' korajžen iS" ,oblili "Pranji de!
fe te i0p!č V '"afHd
iJ\ler. 81 8a Pritrdi z
Cv. U -ra,oi8tru »o «« i= niLSme|a,i' a ^ •ili £ moda nvelja-!kil »nova s„k„ja je ,t0
pi?P0 niem ime .frak«.
I« lefn„ss P»P'ie na sve-letno nad 130 milijo-
L Oanghotcr:
31
Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznift
.»"Ni bil doma sinoči iu tudi ne predsinodnim.c
Zigenot je krenil k hrastom. Zleknjem je ležal Še. navor v senci dreves in se v spanju naslanjal z obrazom na roke. Ko s© je zbudil, je trudno pogledal kviSku. »Ti, ribič?«
>Vstani, Senaver, zdaj ni več čas za počitek!«
Besede so bile mišljene pač drugače, kakor jih je rasnim©! Senaver, >Dve noči nisem spal. Iskali smo Huceta, siroto, ki je za kozjega pastirja pri Šapbaherju. Zagel je na Vacemanov prepovedan svet in so ni več vrnil domov. Sprva smo sodili, da se je fant izgubil in smo ga iskali dve noči. A danes zjutraj, ko smo prišli domov, smo Sele sligali, kaj ga je doletelo. Povedal je neki Vacemanov hlapec. Fanta so ujeli in ga zaprli v Vacemanovo poko-rilnico. Na nogah so mu prerezali kile...!«
Zigenot se je jezno zasmejal. »BoljSega začetka ne bi nikoli mogel najti za pogovor, zaradi "katerega sem prišel k tebi. Gospod Vače je pridnih rok. S fantom je opravil... zdaj se je spravil nad me. Potrpi Se kak dan, župan, pa pride vrsta nate!«
Prestrašen je pogledal Senaver ribiča. »Zigenot,« je zajecfjai, >kaj hočeš s takimi besedami? In vsi dobri duhovi, kakšen si! Govori vendar, govori, kaj se je dogodilo?«	.
»Stopiva v hišo I« je rekel Zigenot in odšel pred So-naverjem, ki je oklevajo sledil za njim, s plahimi očmi in zmedenim obrazom.
Popoldansko sonce je zlato obsevalo hlev in hišo, cvetje jc dehtelo in pisani metulji so se »preletavali nad ograjo. Lastovice so urno švigale sem in tja, na strehi so grulili beli golobi in včasi je kaka lastovka sedla h kratkemu počitku ter zažvrgolela tiho pesem. Sinje in svetlo se je bočil nebesni svod nad biostečimi gorskimi vrhovi, in rahli veter, ki je gibai topli zrak, je bil kakor sapica tihega miru, ki ga jo dihala zemlja.
V to tišino poletne prirode jo udarila kdaj pa kdaf iz hiše glasna beseda. Kazalo je; da sta pogovarjajoča se moža razburjena. Vedno glasnejše so bile njune besed®, Hlajpec na dvorišču je prestol z delom in poslušal, vendar ne dolgo; zakaj Zigenot so je s temnim obrazom prikazal med vrati. Senaver je pritekel za njim in ga skušal pri-držati z roko. »Ostani, ribič, ostani,« ga je prosil, »iu pri vsem, kar ti je drago ta sveto —- te rotim, odjenjaj! Ne hodi ven k Lokijevemu kamnu!«
»Delam, kar moram!« je odvrnil Zigenot »Storil bl bil, ako bi me tudi ne grabila, kakor zdaj, lastna stiska sa vrat«
»Odjenjaj, ribič! Zaradi tega ne bo nič boljše, samo vse slabše!«
»Boljše ali slabše, mi ni nič mar. Vem samo enoj gospod Vače mi hoče zabraniti pot k Lokijevemu kamnu ... biti mora torej pot, ki drži k dobremu.«
»Streeel bo svojo jezo nate in na tvoj dom, kakor j« grozil meni in mojemu fantu. Ribič, ribič, kako boš kos njemu in njegovim hlapcem?«
»To prepusti le m o n i! Če vzdržim ali padem, hulil se ne bom ta ne hodil po ovinkih kakor ti! Kako dolgo mi bo še sijala luč, ne ve pač nihče ... toda ravni naj bo moja pot do zadnjega koraka. Ne-silim tel Stori po svoji volji in pazi samo, da »e no boš kesali Mene pel
8»
Sicnje ie bilo polno dela in trpljenja. Kose ie pri nas jeta >912 ustanovi! mogočen Orlovski odsek, nam
i« oo i veseljem krojil ia šival kroje. Kol uglednega moža ga je ljudstvo izvoiiio v obcmeta odbor, v katerem je deloval več let. Bog daj njemu in drugim rajnim večni pokoj!
Turjak. Sekaj novio ia naiega starega Turjaka, katere bodo gotovo saniaiate ožja ia Sirao domovino. Pretekli mesec smo na novo preslikali našo iupri« cerkev. Dola Je imiil prianani cerkveni slikar g. Železnik, kateremu ae najleo«* zahvaljujeta«. Kadalje smo na novo ured»: ' trično razsvetljavo, tako je sedaj t cerkvi 62 jamic, ki so stare« lep okr. 16. junija sma imeli v naši sredi p. *.*< enega g, Škota, ki je naSim malim podelil zakrament »v. birme. — Sedaj pa $8 sna, k! !ks saninutia obiskovalce in častile« sv. Alojzija. Letos 22. junija je poteklo S44 let slavne zmage kristjanov s poveljnikom Andrejem Turjaškim proti Turku. 27. janlja je bila n« gori pri Sv. Ahaci ju cerkvena slovesno«! b kateri se je rbraio veliko ljudi,
iz atmmk štmMm
Sfceijs Loka, Tako mogočen vtis je nsnravils lansko lete »Pasijoaska procesija«, ki je laika po-eebnas! iz 17. stoletja, ds sc je od najrazličnejših strani prosil«, nai se letos zopet predvaja. Res se bo to zgodilo v 'dneh 24. ia 38, julija ter 31. julija in L avgusta zvečer ob 8 na dvorišču dri. nteič. šole, ki je kot aa'.»Jč za take pcireditve. Tudi grad bo taste dni slovesa® rsassveli;«. S stots« saestne cerkve pa se bo blestel eMEtričsj, krit. Prt pred-»tavo bo v mestni in st»K;.oSki cerkvi četrt ure fir&iiiki kot pripmo Bi "sivo in lepo prireditev. Repreaeotsictjski odbor »istiavljajo najvišji zastopniki tuk. cerkvene, vojato ia poliHč^o-avii&e ob lasti. SodeSovanie vse okolice ia mest« bo tudi c#bi-tkovalce navdniito. da bode pri prireditvi sodelovati i« etediSi poiekn ifre r. vso dalo.
Sesale*. Prosvetna druitvo priredi v nedeljo, dne 4, julija, irebaaj« loterije, katere listi dofeS-ČeS je atrenenjsa »t agradbe prosvetnega doata. Pe> Sretanjn, ki bo v Zg. BewM, ha velika vrbsa veselica u jffssJs, zabava. Sedetaje geiSut m. f»S-teSa. BfaMta |w»*e%B* raStva ta&dtiMš, mj se v velikem SSeAn odslefe te prireditve In t tem jsdpr® čmMro, da	o$S» Hsiprej zgradili
m-epotreba: Isstaf dem, ognjiiič? Kteveseke kalali-Ike WWtl«. Vabimo!
Kdo je Kalderon? Španski duhovnik, največji katoliški dramatik, pisec urminUko pttglsbokih tai-sterijev. Žal iib dolga stoktjs nismo fflpoitevan. Zd«j ps je prišla doaa, ko se bodo H zakladi dvignil iz zaprašenih knjižnih polk. V Kamniku bomo "" 'i II jalija imeli priliko videti in «Ht*tl enega i Ijših Kalderooovih misterijev »Veliki oder -u. Igra bo na prostati, aa dvorišča Iraačiškae-. samostana, obakrat ob 6 zvečer. Tisti, ki jijo it Ljubljane, se btsdo lahko »mili z svio-isom.
Sv. jedert sad LetAisa. Prostovolj. gasilska četa uprizori * sobota 3. julija ob 8 žvečit in v nedeljo 4. julija ob H4 pop. na prostem delavska igro * 6 slikah: -Božtjai. iz predmestja«. Snov igre je vzet« k življenja delovnega ljudstva po tovarnah, kjer se sleherni bori za vsakdanji kruh sebi ia družini. Rešitev socialnega vpraSaoja je v geslu; Ljubi Boga, ljubi bližnjega! Ker je igra namenjena predvsem delovnim slojem, ter je ze'o globoka, so vsi, ki sočustvujejo z otJam, steno vaWjenl
fcMtjc m e*. Viimp je pot**«* med iitsimi sSofi tuue«a ljudstva kot eno utjboij prtijobijeno romanje. Ze lega cerkve 1800 as acd morjeai je m vsakega prijatelja narave vabljiva, ia kdor je doživel zvečer krušen razgled ali pa zjulraj ob soač-nttn vihodu obnova! vesec gora. ki obdaja to gotsko romarsko cerkvico, ia tega trenutka ne bo nikdar pozabil Todi Jek» bo podana moinost, da ee itdclele ri«naaje tako Jlruživa, odseki kakor po-saincraiki Hrast Slovesijc. Odhod poi^stega vlaka bo i* Ljubljane SI. julija zjulraj ob pol otntik i« pribod v nedeljo 1. avgust« okriig petih popoldne. Kdor se želi udeležiti, se mora nrigiasiii najkasneje do julija Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičev« cesta 7, kamor naj potijs vw podatke, t. j.: irae m priimek, rojstao ieto, iaie očetovo, bivališče, ako »185* kaktee dri itgitisascije e sliko, naj priloži s« sliko v obliki pol dopisnic*. Kdor i«a režijsko karto, plača 45 Din. Oni, k< vstopijo e« leseeicaZt 50 Di«. Vsi pa uživajo usolovično rožajo, ki jsridejo iz drugih postaj v LjuMiaB®.
N&mmiiA
BmpUnii
najboljš! iu najlepša opremljeni nabožni mmetiuik v naši držaji. Ima vedno lepe slike v bakro-tifika. PiSit«, da ga Varn m>S1jejo na ag-Ied, Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Ju^oslov. tiskarna.
i«
zavoS, acwix»i«j»vijira.o asi-^UsmUe v Csa-MSah pri IJfs^iaai, ae
* ""' • • " t poilm fefeevaškt ia nekoč kot stffi-v KonpTfeciji n^*lj'x>arjev eioov
psresv. Stica. Lefeso piaalo je lak«* aizko, d«
4»M, ki itii jomrji deloval
iMu iafalto prosijo za sprejeta ia se posvete a«j-
vr<vrnej5emti poklicu. Sprejemajo se taki. ki so m Slavili sprejemni irpit na katerikoli gimnsfiji' dijaki drngtn gimnazijskih razredov. Gojenci bodo obiskovali škofijsko gimnazijo v Št. Vidu. p-oSnji zs sprejem je priložiti; ž. krstni list, t. Šolski izhz, S. »arfivair-ko spričevalo. Natančnejša pojasnila daje vodstvo Knn^ičbftrjevega zavoda, Dravlje 148 p iS. Vkf, oanl Ljubljaso. P. Stanko Dob6viek misijonar.
b &sl»rae vaje za meščanske gospe bodo » Domu Device Mi»pčne oti I«, julija zvečer do 14. julija ijtilrsj. Zs učiteljic« in uradnice pa od 15 do 19. julija. Prijavite s? na; Predstavništvo Lichtenžhurisevega zavod« v Ljiibljani. AmbroJev tr? štev. 8.
pmm
k Naek o Mteianstv« po Aotou jattia priredil tretjo tedaj-j Frančišek Rojiua. Kajižica obseett 134 strani, založil« jo je i. 1922 jugoslovanska knjigarna r LjutMjaai. Pričujoča knjižica je priporočljiva zlasti začetnikom, ki bodo dobili v njej vse oaaovma ia sploSna navodila o čebelarstvu. Ta je govor predvsem o čebefarjesju v kranjičih. jatisevl "lEski še «ša«das!as niso Zastareli, ker »o izšli iz etoietj* stare prakse naših čebelarjev. Spremenil i« je le astro čdieiarjeajs in bost« zato našli v ktsjigi turi« starejši, napredni čebelarji marsikatero zlato zrao, kar prič«, kako velik črbeisr je bii naš Jasi«. V jsrvess — twr«tičitem — delu ji opis čeliel kot takiH, o četHrlajekii, panju, pcaSeajn matice. V dru. geai — pnktUmm — P* različna sfiomladansts, poMa«, (He«*ka m mmskt opravila v in okrog če-bela|aSt4. Kot tksSsteic pa je napfeal M. Htitnek kratko razpravo o Aiberiijrv-^nidarftičeiem psejtl IA.-Z, fnsfijujs, ksko čebelartttto v aism. 04 si« po-'"-'mj* to praktično n^nta — Cee* knjižici je
m oviraj aa mojem j»©tu, Ia ta vodi k Lokijsvenui kamrnulc
»Zigesot: Zigenot.'« js terasi geaavor in se oklepal ribičev® reke.
»Poa ; me! Grem k njiai? Sa» momm slišali, aH so po pratriei gospodarji, t Oadesao. Ia če so, som njihov s te««® in tivlj«n|*£u. C» je »abi a dobro, ne. ispra-šujem... zase fe-veta š® m pomoSlc Stresel je im&m roko. »A ooo vorn: ta draga b odobro. Oo spoznajo, da hodim po pravi poti, jih bo krenilo dvajset m asenoj, m prvimi bodo žli drugi, sto jilj bo prestopilo k samostan-own . - in potem, gospod Vase,« ribič j« dvignil pest ia njegove biskajog© so oči ao se obrnil® tja proti Faikon-Stejnu, »potera hmm videli, kdo si ti in tvoja zalega!«
»Rotira t«, ae govori tako glatinolc je jecljal Senaver i« so plaho owl proti hlape«, ki |e delal lam blfcsu. »Zrak ima ušesa v Gadenu in nes« vsako besedo v Vacoinaitos« kiSo.c
»Mar se bojiš lastnega hlattca? Župen, dateS sa» prišli! Zares, dobro je «idel tisti, ki jo dejal ,Zvestob« malo jo v dolini, avestob« inaio na planini". Tod« nekdo, župan, nekdo mora še vendar biti, ki jo v fesssici zvest ia močan dovolj, d« p&maga v sili. is tega moram iskati. Ali ga najdem pri Lokijevem kamnu — oie vem. A iskati morem, tukaj, 6o bi rw» upal, da ga .najdeta — saj bi moral s lastao roko ubili mater in svojo ijubo sestrico, da ju obvarujem pred sramoto In žalostjo, in bi moral skočiti v jezero, da bi bilo vsega kojsec. Ako bi brca pomota bili predani stiski in aavisti, nezve-itobi }n sramoti, iti ne bi bi!o nad tem nikogar močoejšega, Re bi bilo vredno, da živimo le «a dar;.«
Šenavor je strmel v ribifn in nobena l>eseda mu oi prišla na jezik.
>Kaj me giedaš kakor tujca ?< je vpraSal Zigenot »Ker ts® še nikoli nisi čitl tako govoriti? Povedal ti bom, odkod izvirajo te moj* bessad®. Gl«j, ž«qMti, do sfokrat že me je zaMslo 8 trnlcom tja gor ob Ahi v Melinji log. In nemalokrat sesa se oglasi? pri starem Hiiiišalku, in govoril je 7, menoj o svojem dobrem nebeškem Gospodu, ko sva posedala v soncu na klopi pred hišo. In nekoč mi je pripovedoval, kako ga je njegov dobri božji Gospod reši! it. hidd stiske. Nad Zbriaattim jesetotn je bil obiskal bolno plaziSarko in ko m je vračal ob Ahi, se mu je utrgali?, s^snlje pod nogami. Padol je v globoko tfeea, divja voda ga je zgrabila, in nobene rešitve ni bik) več zanj in nobene pomoči. To veš pač s«!«, župan — Škratje Zbrisane A!m> imajo krepke rok«, kadar zgrabijo.«
Šisiaver j® prikimaL »Sogar zgrabijo Škratje £ utišan« Ahe, g« n« istpuste večlc
»Hiltisoik pa, ko «o g« hoteli škratje že potegniti na dno, je zakišeal t »adnjih sdihljajih: ,Moj dobri GosjkkI, ti moj Bog!' Tedaj ga je voda vrgla na skalo, n« katero j« bila. padla visoka smpeka a viSine. Kakor » rokami s® ga «jek> v«je, in po drevesu j« splezal Hiltišalk is tesni kakor po lestvi! — I® danes, ko sem čul hruSčati karaeti tiad w»bo|, ko seta videl: wiaj ni več pomoči, kamen m» obijts in % menoj mater i« sestro, mojo hiSo ia dom in vse, glej, fttspao, ne vem, kako s« jo zgodilo, tode »toja duša jo savpiia kakor Hiltišalk: ,Moj dobri Gospod, ti moj Bog!* In kanton nss ni ubil, voda me ni pogoltni!«.«
Šenavorjevo ustnfee jo »preletel truden nasmeh. »Piad keBufoiii si odskočii,	vodo ti j« pomogla
močna odica in tvoja krepka roka.c
Zigenot je odkimal, > Za vpil sem bil v »tiski, in kamor je škt moja beseda, gre tisdl moja noga. Momm k Lokijevemu kamnu! s
no* kritt»litrovi količina, ki bi napolnila celo ie-nam. Najbolj oavduieai pivci piv* «o Nemci. S»-sno v Nemčiji ga i*t0* Siie hiao do 40 milijonar h«kt«!iirov. Za »iimi prišteje Aažleii s 36 milijo-ss, nato Belgijci, Fr«nco-si in Čehi. V jpIoSnem p« se spni*, da aazaduj« prodaja piv« v prilog "* na, ki si torej osvaja «T»! «t«ri ugled.
Srečal otok. Ameriški nčanjak Marzon Johnson priobčtije t neki reviji daljši popis nekaterih otokov v velikih amrriSkin jetterih. V" tako rvanem SudoHovem jez«™ je odkril otok, ki mu ni P»» aa svetu. Na njem posebno afriSko pleni«. raettft svojega otok:a pozna nič sveta. Nikdsr ie ni kdo te«a poizkusil zgraditi ladjico in priti R otoka n« *<>»'>' vidni breg. Amenkan« je naz-val zanimivi »otok sreče«.
Moderni a»«rf»ki b«r« 6L AmeriSka ptthcijs po nji« zanimivosti, «a )e i Zedlnjealh državah ok«» iS,000 beračev, ki fm»« vsak svoj avto. Osktfrl« si jih na t.kozvamh P0 kopali^ih zs ovtomob. *; kj£r zbirajo vaa* dele ia il!l »"'*
Osemindvajseti junij je posvečen spominu Vidovega dne, tistega nesrečnega Vidovega dne, na katerega ie ogromna turška vojska premagala na Kosovem polju srbsko vojsko in si t tem osvojila prosto pot za prodiranje v Evropo in v naše slovenske kraje.
Ko so pred približno 550 leti Turki začeli ivoj pohod v Evropo, to se v obrambo krščan-tke kulture dvignili kot prvi Srbi in Bolgari, Bolgari so bili v najkrajšem času poraženi, kljub hrabrim in obupnim bojem pri Odrinu iu Plovdivu. Zdelo se je, da se morebiti Srbom posreči, česar Bolgari niso zmogli. Srbsko car-s!vo je bilo tedaj najmogočnejše na Balkanu, V severnem delu srbske države je tedaj vladal car Laza T. Njegova vlada je bila nepretrgana vrsta obupnih bojev- proti turški premoči. Tedanji turški sultan Murat se je posebno trudi!, da obvlada vojno cesto, ki je ie iza časa Rimljanov vodi!« iz Sredca preko Niša k reki Moravi in proti Belgradu. Lata 1382 se je Murat polastil mesta Sredca in štiri leta pozneje je po težkih bojih zavzel Niš. Sedaj je bila Muratu odprta pot v sredino srbske države. Car Lazar je v tem težavnem položaju sklenil zvezo s svojim sosedom, bosenskim kraljem Štelanom Tvrdhom. Z njegovo pomočjo je leta 1387 pri Pločniku turško vojsko tako silno pobil, da je komaj petina Turkov ostala živih.
Turki so se hoteli zs ta poraz maščevati in so zbrali precejšnjo vojsko skupaj. Na Kosovem polju se j® vnela tridnevna strašna bitka, ki v svetovni zgodovini skoraj nima primere. Srbska vojska je bila poražena, car Lazar ubit in Srbija izbrisala iz vrst neodvisnih evrop-»kib držav.
Bil je to žalosten, najbolj žalosten dan v srbski zgodovini. Kljub vsej groasati pa je bi!
ta dan začetek vstajenja vseh slovanskih narodov na Balkanu.
Spomin na ta dan je dvigal narodno ssa-vest, jo krepil, in usposobil srbski narod, da se je pozneje otrescl vseh tujih jarmov in postal svoboden in samostojen.
Malo je narodov v Evropi, ki bi bili za svoj obstoj, za svojo obrambo in napredek toliko žrtvovali, kakor južni Slovani. Največjo ižrtev so doprinesli Srbi in Bolgari, veliko žrtev pa smo doprinesli tudi mi Slovenci, ki sicer nimamo svojega Vidovega dne in Kosovega polja, imamo pa za seboj tisočletno borbo z Nemci, z grajščaki, imamo Matijo Gubca, imamo Gosposvetsko polje, imamo Priraorje in Ko-roian itd.
Slovenci smo bili naseljeni od Čehov na severu do furlanske travam ca jugu, pa od Ti-rolov na zapadu globoko v panonsko dolino na izstopu. In danes?
Prav za prav smo Slovenci in deloma tudi Hrvatje doživljali isto usodo, kot naši bratje Srbi in Bolgari. Dočim so morali Srbi braniti svojo zemljo in reševati svoj narod z mečem v roki na bojnem polju in se boriti proti ne-prijaielju, ki je poznal le surovo silo, brezpri-merno lokavosi it) podkupovanje izdajic z zlatom, pa je nas stiskalo tujerodno plemstvo po tlačanstvu in sam onemogočalo svobodni gospodarski razmah, pa ao nas tuji vladarji in oblastniki sistematično odtujeval! narodnemu jeziku in negi naše rodne kulture.
Južni bratje Srbi in Bolgari so biii živa meja, ki je odbijala od rcaSih poljan naval barbarske poplave z juga, mi pa mw z vztrajnostjo tihega a učinkovitega notranjega odpora braniti garatanslvu pot na jug a severa in zapada.
Za to smo doprinesli ogromne žrtve. Slovenski rod se je skrčil na poldrag milijon daš,
pomadžarjena je Panonija, ponemčsn Korotan, pod Italijo ie pol milijona naših sorojakov, ki so jih morali Jugoslovasd žrtvovati Evwpj »a evoje oavobojenje in zedinjenje. V Carigrad so bili gnani nešteti naši otroci, naša kri je rde-čila taborska obzidja, naši možje so zdi h oval i pod jarmom graščakov in vaipetov.
Matija Gubec je bil kronan st žareč o krono, da doseže pravico slovenskega rodu do svojega majhnega koščka zemlje. In koliko krivic so nam prizadeli nemški gospodarji, to ve vsak.
Toda naže trpljenje ni bilo brez sadov, naS odpor je bila kov&čnica, v kateri so se izko-vaii značaji, prosvetitelji naroda, njegovi voditelji in učemiki, ki so nas povedi? v boljS© bodočnost in bodo povedli v boljšo bodočnost 8e neosvofcojene bjrate.
Neznaten otok v sredi tujega morja smo, na točki, kjer se sekajo veliki narodi, vendar nas vse to ri uničilo, ni pogoltnilo, ui raana-rodilo. Kdor to pomisli, mora priznati, da je sila naše narodne odpornosti delala čudeže.
Tega se spominjamo tia Vidov dan, kakor s« spominjamo slavnih borb naših bratov za križ sveti in svobodo zlato, za krščansko kulturo in državno neodvisnost. Obenem pa se na ta dan dvigajo naše molitve in želje k nebu, da bi jugoslovanski rodovi znali svojo svobodo ohraniti in braniti, napredovati po medsebojni slogi, po bratskem sporazumu in vzajemnosti s širokogrudno strpnostjo.
Kakor j« Vidov dan spomin prešlega dela, tako sam pomesti neprestano nalogo xa bodoč-nosi; vedno se moramo pripravljati za borbo proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom. Na to borbo moramo biti vedno pripravljeni. Kajti še nas čakajo Vidovi dnevi, še nas čakajo borbe z mnogimi znnanfutii sovražniki. Toda še prej bo treba premagati vse notranje »ovražmike, ki motijo mirno in srečno sožitje nalih državljanov, in ti sovražniki so; koristo-
!)«i« v nove vozove, * katerimi lahko preberačijo v«{ dežel
Kobilice delajo juino-iraacoskim vinogradnikom velike preglavice, »er »e pojavljajo domala vsako leto in požrejo vse zelenje. Čim se pojavijo, se j« doslej običajno zbrala vsa vas v vinogradih i«r a hruščem in krikom »kuSala odgnati škodljivce. V zadnjem času pa se Poslužujejo velikih ojačevalcev glasu, t pomočjo «»<«ih tudi manjše Ite-™o ljudi povzroči ropot, »'odžene požrešne žuželke.
ta«*"®1® 80 ho1;eli 5*ia »53 udomačiti v araeri-
državi Texas. Tedanji vn°l"> tajnik Jeiferson uavi, jih
je v ta namen Mroč.l 75 iz Egipta in ne-posebnih turških paz-let so ka-™Ve dobro vršile svojo pri ekspedicijah v« pustinje in puščave v »•»Mu, Nevr Mežico in toda tekom po-
. - civilne vojne so •Pustili,amel V Ameriki DM^ I® "»umel.
Ir Prihiti k očetu:
C«,?"/' frcpcva rao*
n» znam peti!«0Ve'
Vidim, aie daš se pregovoriti. Pa pojdi k Župan je težko dihal. »Strpno, ribič!«
»Ne utegnem več potrpeti. Mudi se mi,« Zigenot je segel Sena ver ju v roko in krenil proti lesi, dočint je kmet s skrbjo v očeh gledal za njim.
Lesk popoldanskega sonca je že rdečkasto po Miroval, ko je prišel Zigenot v I>okijev les. Odmevajoči udarci sekire so m« kazali pot. Ko je stopal med drevjem, je slišal klicati svoje ime, in skozi lomeče se vejevje je pri-dirjal predenj jezdec. Bil je Otioh, Vacemanov najmlajši. Ustavil je prhajočega konja. »Kam, ribič?«
Zigenot je temno pogledal dečka na konju. »Kaj to tebi mar? Umakni se mi s poti!«
»Obrni se, tu ni poti!«
»Pot je povsod, kamor ie je iti volja.«
s-V imenu mojega očeta: vrni se, tu je prepovedan gozd!«
•0 tem nič ne vem. In tvoj oče naj prepoveduje svojim hlapcem — jaz sem svobodnjak in nisem pod oblastjo tvojega očeta.«
Temna rdečica jeze je zalila Otlohov obraz. »Brzdaj svoj jezik, ribič! Ali pa misliš, da smeš biti predrzen z menoj, ker sem najmlajši? Ne vdajaj se prevaram!«
Zigenotu so nabreknile žile na sencih. »Se enkrat: umakni se mi s poti!«
»Še enkrat: tu ni poti zale!« je zavpil Otioh. i In pokazal ti bom, da velja moja beseda toliko ko očetova!« Videč, da je prijel ribič za meč, se j« s vreščečim glasom porogal. »Pusti drugič orožje doma! Kmet in vitez, to ne gre v eno! Modre lise boš dobil po mečih od orožja. Ali pa hočeš prebadati z njim postrvi? Ali kopati črve za svoj trnek? Drugega ne vem, čemu bi ti rabilo železo!«
»Vprašaj svojega brata Heninka, ako te muči radovednost! Dovolj besedil Umakni se, ti pravim, ali pa si
utrem pot sam!« Zigenot je stopil naprej in z dvignjeno roko poplašil konja, da se je prhajoč vzpel.
Z jezno kletvico je zadri Otioh umikajočemu se konju bodico v iakotnieo in potegni! lovski bož iz tulea. »Čakaj, ribič, zaprem ti pot!« A udariti ni več utegnil. Blikovito je bil Zigenot z eno roko zgrabil jezdeca na prsih in objel z dsugo zapestje njegove oborožene reke. Otioh je zastokal, in že ga je dvignila pest iz sedla. In medtem, ko je sproščeni konj zdiijal po gozdu, je posadil Zigenot dečka v travo, mu izvil nož iz roke in s silnim sunkom zasadil rezilo v drevesno deblo.
>Zdaj teci za svojim konjem, Otioh, da ga zopet za-sedeš! Peš bi bilo do, doma predaleč za tvoje kratko noge.« S tesni besedami se je Zigenot obrnil in m napotil dalje po gozdu, proti Lokijevemu kamnu. Trepetaj« od srda je skočil Otioh kvišku in skusil izdreti nož, toda rezilo je tičalo v deblu ko priraslo: kolneč je vlekel in trgal; tedaj je jeklo počilo in Otioh se je opotekc-1 r,a/it j, z ostankom orožja v roki.
»Ribič, to mi boš plačal!«
Zigenot j« grossče besede že slišal; toda ne da bi se ozrl, jo nadaljeval svojo pot. Bliže in bliže se je razlegal odmev sekir, zamokli trušč padajočih dreves, hro* žčanje lomečih se vej in glasni klici, s katerimi bo dvigali hlapci bruaa. Izpod dreves je stopil ven v sončno luč, ki je bila razlita čez goličavo. Uzrl je staje tovornih konj, ute hlapcev in kurišče, od katerega je hitel brat Vampo i ročko, da bi prinesel vode iz potočka. Videl je oba šotora in rastočo brunasto hišo; ?:ad moža visoko so se že dvigali leseni skladi kloštra in cerkvice, ki je s svojimi vstajajočimi stenami oklepala ajdovski kamen, Salto da je iz napolzgorelega krasta narejeni križ molel čes zadnja bruna samo še s prečaieo.
«t
IZ ŽIVUENJA KMEČKIH ZVEZ
&
Te dni je močna skupina slovenskih kmečkih ljudi, ki so dokončali kmetijske šole in so organizirani v »Zvezi absolventov kmet. Sok, potovala po Srbiji iu proučevala ta-mošnje razmere. V Srbiji so si kmetje ustanovili svojo organ izaeijo, ki se imenuje »Agrarna misel« in ki ima priiižno iste naloge, kakor naša >K me taks zveza«. Na pozdravnem večeru, ki ga je v Belgrad« priredila »Agrarna misel« tovarišem iz Slovenije, je imel predsednik dr. M. Nedeljkovič, ki ja tudi glavni direktor Poštne hranilnice lep govor, v katerem je povdaril pomen slovenskega zadružništva in delo slovenskega kmeta tako lepo, kakor doslej nismo bili vajeni. Žal nam prostor ne dopušča, da bi natisnili tei govor, prinašamo. le en odstavek, iz katerega razvidimo, da g. predsednik
»Agrane misli« dobro pozna težave našega kmeta, ki je vreden in potreben boljše nege in skrbi, kot jo je imel doslej. Tako-le pravi: Predvsem imamo mi, izključno poljedelska država, premalo Kemije aa obdelavo — komaj 309J vse naSe državne površine je orna zemlja, 28» vsega so travniki, pašniki, in močvirja, 500.000 ha obsegajo sadovnjaki ia vinogradi — skupno 14 milijonov ha. 30% zemlje obsegajo gozdovi, ostanek pa je neplodno zemljišče. Ce odštejemo zemljišče pod vodo, stepe, solno zemljo in klimatično neugodno ležeča zemljišča, zatem državna in velika posestva, potem ostane za vaško prebivalstvo le premalo plodne zemlje: celo tri Četrtine nalili vaških gospodarstev ima orne zemlje pod 3 ha, celih 95% našega kmeta pa moramo šteti med vrste malih ljudi, ki imajo v svojih rokah tnalo manj kot polovico (40%) vse obdelane zemlje v naši državi in komaj 6% moremo šteti v vrste srednjih in velikih posestnikov. Pomanjkanje obdelane zemlje m
malih posestev pri ogromni večini naših kmetov učinkuje na nas porazno kot prvo kruto dejstvo, ko začnemo proučevati razmere v našem poljedelstvu. Ca k temu prištejemo še močni naraščaj našega prebivalstva vobče (200.000 ijudi letno), zlasti pa vaškega prebivalstva (150.000 ljudi letno), po-staja pomanjkanje obdelanega zemljišča Še hujše. Pričela se je cepitev posesti, imamo •zelo mnogo vaških gospodarstev do 1 ha zemlje; mnogo posestev z l—a in kvečjemu do 8 ha, imamo že «55S kmetskih družiti,
lovstvo, klečeplastvo, hinavstvo in neraačaj-aost
Vsak Vidov dan naj bo korak bližje na poti čim trdnejša medsebojna vzajemnosti južnih Slovanov, vsak Vidov dan naj nas spomni vseh žrtev, vse krvi, tudi one, prelite v svetovni vojni, ki je bila prelita mt svobodo, za lastno in samostojno državo, ki smo jo dosegli v Jugoslaviji.
Vidov <fa,s> je prazaik spomina in praznik oporam«. Spominja m* n& žrtve, opominja aas sa delo. Vidov daa pa je tudi prastsik vere, ■panja hi ljubezni: vere v naš narod, vere v
pravičnost, »paajo v boljšo bodočnost tudi S« s« necovobojane brate.
In praznik ijsbssaš — kar hočem še pose-b®j povdarjati, — ijubezssl d® m«S® mm dsage domovine, do Jagoslavije, Jsgoalavijo »alramo k« svoj dota, pa eaj »šje aoinc«, pa naj bo KMstttj* v njej, Jugoslavija je sa a*s prsdrsgo-cma. posaai- Za «f« trs« nsŠe tvora« uik, 4» bi bttct vsesa njesfen drlavljanoms spksii Is ste-vessskensa naroda posebej 8fa® as^lsslji® 3MJ«< aje v aj«S>
V tem znamenju naj živi v vseh na« vidov-datiaka misei vodno in povsod.
ki »ploh nimajo svojo zemlje, temveč kot dninarji, najemniki, hlapel in sezonski delavci na tujih posestvih ali od drugih izrednih zaslužkov. Zaradi razmnožitve prebivalstva (8 milijone na« je več, kakor na dan sedinjenja leta 1918) je postalo vprašanje pomanjkanja zemlje prvo vprašanje našega poljedelstva vsega našega naroda.
2e sedaj smo zaradi tega pomanjkanja zemlje država kmetskih reveŠev, država malih kmetskih posestev. Za časa velike krize je mali kmet izgubi! svojo živino — prodajal je prvo, da si obrani svoj obstoj, plača davke in poravna druge svojo obveznosti. Izguba živine ima danes težke posledice za donosnost zemlje na malih gospodarstvih (slabše oranje in slabše gnojenje) in pa pri padanju postranskih dohodkov teh malih gospodarstev pri živinorejstvu in perutninarstvu.
Naš mali kmet v porazni meri trpi pomanjkanje delovnega orodja: plugov, bran, motik, »lamoreznic, mlatšlnic, voz itd.). Zaradi vsega tega je kmetsko delo manj produktivno.
Zmanjšanju donosnosti »e jc pridružila še težka mora padanja cen kmetekisi pridelkom, dalje veliki državni, baaovinski in mestni davki, ki jih trpi kmet.
Pod vplivom teh velikih neprllik je naš mali kmet — in to je 90» naše vasi — utonil
Hmsff - i O
PravKtce
Možje so se hrabro braniti, toda roparji, ki jih je bilo več kot štiristo, ao jih obsuli od vseh strani, jih odda leč mnogo pobili, potem pa napadli s sulicami. V tem strašnem trenutka ae je domislil Said, ki se je vedno med prvimi hrabro bojeval, svoje pi-Sčalbe; naglo jo je potegnil izza pasa, nastavil na usta, pihnil in — bolestno jo je zopet izpustil, kajti tudi najmanjšega glasu ni dala od sebe. Popadla ga j® divja jesa, ker je bil tako kruto razočaran, pomeril je in ustrelil v prvi Arabca, ki se je odlikoval po svoji krasni obleki; omahnil j« in pade! s konja.
»Alah, kaj 'ste napravili, mladenič!« vzklikne starec ob njegovi strani. »Zdaj je po nas.« In tako »e je zdelo tudi v resnici; komaj so namreč roparji videli moža pasti, so zagnali strašen krik in tako divje navalili, da je bila mala peščica še nersmjenih mož. kmalu razpršena. V trenutku se je videl Said ob danega od petih in šestih roparjev. Stikal je svojo »ulico tako spretno, da ae mu ni upal nihče približati naposled se je eden izmed njih ustavil, položil puščico na lok, meril in ravno hotel puščico izpustiti, ko mu je drugi pomignii. Miadi mož ae je pripravil m nov napad, Soda preden s« je zavedel, sna je eden izmed Arabcev že vrgel zanko fes glavo; trudil se Je n« vse kriplje, da bi vrv raztrgal, vendar je bilo vse zastonj, zanka se je zatezala vedno trdneje in trdneje in Said je bi! ujet.
Karavana je bila slednjič deloma popolnoma uničena deloma zajeta in Arabci, ki niso pripadali vsi enemu plemenu, so »i zdaj razdelili ujetnike in .5'
plen in nato odrinili, ea de! proti jugu. drugi proti vzhodu. Poleg Saida so jezdili Štirje oboroženi možje, ki so ga pogosto z divjim gnevom pogledovali in preklinjali; opazil je, da je moral biti mož, ki ga je usmrtil, odlična osebnost, morda celo prine. Sužnost, ki se mu j« obetala, je trii« S« huj&a kakor smrt, zato je n« tihem sam sebe blagroval, da si je nakopal na glavo srd vse tolp«, zakaj bil je prepričan, da ga bodo v taborišču usmrtili. Oboro&enci so pazili na vse njegeve kretnje in kolikorknt se je o2x1, m m« grozili s kopji; enkrat pa, ko se jo enemu izmed Arabcev konj spotaknil, se je hitro oerl in ve« vesel zagledal starca, svojega sopotnika, o katerem je bil že mislil, da je mrtev.
Slednjič so ae prikazala v daljavi drevesa in šotori; ko »o se približali, jim j« privrel cel roj otrok in žensk nasproti, toda komaj so spregovorili nekaj besed z roparji, so strašno zatulili: vseh oči so se obrnile na Saida, dvigali so roke proti njemu in ga preklinjali. »Tale,t so vpili, »je ubil velikega Aimsn-urjt, najhrabrejšega izmed vseh mož; umreti mora, njegovo meso p« bomo dali pustinjskim Šakalom v plen.« Potem ao udrii proti Saldu • krepelei, grudami prsti in kar Jins je bilo sicer pri roki, tako straSno, da so morali sami roparji vmes poseči. >Pro8 otro-čaji, proč ženske!« so vzkliknili in razganjali množico g sulicami; »on Je ubil velikega Almanzorj« v boja i« mora umreti, a ne od ženske roke, ampak od. meča junakov.«
Ko so prišli med Šotori rta odprt prostor, so se m*javili; jetnike so povezali po dva in dva skopaj, spravili plen v šotore, Saida pa so posamič zvezali in peljali v velik šotor, tam je- sede! star, krasno oblečen uiož, čigar resni, ponosni obraz je kazal, da
RAZNO
2«l**a<> opeko »o m* ft»K »delovati »» Angleškem ia v Ameriki. Opa-ka je ia litega žal««. "»» d»s*U isto obliko kot sicer o&ifiajaa, i* ' aetraajesU votla. N»sn« pMMfaoat je, d« jI »reaiM-ske »»prilike n« Skoda-jejo ia da is »a«««"1® eeoejia od navadn« oprite. Kosi pa s« »»kolik« težji. Bsj« j® kriti" *®J* laJj*. tedš w ds (H>llut>-
«t poitaivati, kar a>»"t?"
to teksa« a dwsd»«»? opeke šsdatno p««pe«"-Razlika bi bila F*ž da bi »delovanje op«W ia UUga želsita z»m»x>* oditi samo velik« tov.r-... doiim bi ad®&ač««a obrt mi«»l»'» podjetoikov.
iašvrtH ti»taf*5s! Marsikdo a« j«0^ im momail '»»"» le takrat, ke «o *• ,oph» ttakali n« rok® " tadi tako atstdi
feke, Ife««* P« ve!,k; \ Sini w vc« taka. *»« '
(Sat* tiskarnah »e. se tiskajo dnevnik;. »•» stika j. tudi ta tohko « p»e4ovate, 4« i. o«
Wci r«&»» »iftJtl, delo, ker tfa f/fj^ wm%m »Ma ljati »troj. Str«)', k<
v velikih in težkih dolgovih, ki ga do konca iaSrpavajo in prolofarizi raj®.
Tako avane »šfearje« cea Se dalje otežujejo položaj kmeta.
Zastoj v novem kreditiranju vasi vodi te msle eksistence v obupen položaj brez izhoda.
Zdravstvene razmere in zdravstvena služba v naši vasi je najslabša v vsej Evropi. Veterinarska služba je prav tako šibka, zaradi česar zelo trpi živinoreja.
Prosvetne in kulturne razmere na vasi prav tako ne odgovarjajo potrebam našega ljudstva. Zalo je naše ljudstvo na vasi padlo v težka duševna razočaranja ter Je nevarnost, d8 podleže raznim razdornlm socialnim in političnim vplivom.
Ce se razmere v poljedelstvu ne izboljšajo, nc moremo mirno gledali našo »»rodno in državno bodočnost, v bodočnost naše kulture in politične ureditve.
Vasi moramo posvetiti največjo pozornost. Moramo povečati površino obdelanega jemljišča in izvesti notranja kolonizacijo; vesti maramo dela pri obrambi pred povodnimi, izsuševati moramo močvirja i« napeljevati vodo na suha in peščena zemljišča; kmetom moramo dati živine, orodja, izbranega semena in sadnih sadik; moramo poskrbeti za potrebni kmetski pouk v vseh prosvetnih ustanovah; moramo mu nuditi cenen Sn dolgoročni kredit; moramo podpirati njegove zadružne ustanove ia združenja. V znamenje splošne narodne in državne pozornosti se mora dvigniti proračun poljedelskega ministrstva iu pa poljedelski proračuni banovin n« prvo meslo v skupnem sklopu naših javnih financ. Bremena, ki teže poljedelstvo, zlasti mestne t [marine, se morajo znižati. Graditi se morajo vaške ceste. Da dvignemo cene poljedelskim pridelkom, mera država zgraditi čim večje število skladišč in silosov,
kjer bi se pridelki spravljali in čistili; država mora dajati predujme ta vnoviisvanje pridelkov, tako da mah kmet ne bo takoj po prisiljem prodati svoje pridelke po najnižji ceni. 2ivinos?,dravniška služba se mora razširiti in poceniti. Zdravju vasi se mora posvetiti vsa pozornost. Obdavčitev vsega našega narodnega gospodarstva se mora dovesti v skladu z njeno produktivnostjo, zlasti pa v tem, da postanemo zmerni v svoji naglici za čimprejšnje izenačenje s stopnjo bogatih držav. Moramo razumeti ter se sprijazniti s tem, da smo revna država, v kateri tvorijo jedro siromašen kmet Ser da je bolj plemenita za nas dolžnost, da skrbimo za obstoj in blagostanje tega jedra našega ljudstva i« naše države, kakor pa da dirkamo za nedosegljivimi cilji, narod pa spustimo v prepade socialne, gmotne in kulturne bede ter propasti.
Poijeiklsivs: Treba &e je pripraviti »a žetev, dobro očistiti in pregledati vse stroj®, zlasti lula-tilnice. ječmen je že precej zrel, ponekod so ea tudi ie poMi. V splošsiiii pa bo letos žetev vefcd deževnega in hladnega vremena nekoliko pozna; zlasti velja te rs rž in pšenico. Priporoča m »kopati ližol, koruzo in druge okopavine še v tretjič, da zatremo plev«!, kateri ee zaradi dežja tako močno širi. Na korusnih poljih bo treba k mala pregledati vso koruzo in še }>red cvetjem potrgati vse moške cvete u* onih rastlinah, ki so bolse aii pa majhne; e tem bomo preprečili, da prah z manjvrednih rastlin ne bo oplojeval dobrih rastlin.
Travaištvo: letošnji košaja je precej težavna in se bo precej zavlekla, ako ne sswtopi kmalu trajno lepo vreme, Sušenje sena je m eakrat zelo težavno. Seno, ki gn neprestano pere dež, izjrubl zelo veliko ntt svoji vrednosti. Da se izognejo tem neprijetnim psssiediatff), se pgalužtsjejo nekateri is aašenjs sena kozolcev; ker 5» prHelniemo precejšnje količine sena, nam ne nudijo tudi kozokt ztdostt prostora. V prvi vrstf pridejo v pošte v za sušenje detelje. Zato se morjmo posluževati tudi drugih BiiSilnih naprav, kot a. pr. ostrvi. V hribovitih pnssMih,
kjer je mnogo padavin, uporabljajo ostrvi stalno .za sušenje sena; v takih deževnih letih pa, kol je letošnje, bi bila uporaba ostrvi priporočljiva in umestna tudi v nižinskih legah. V dobi deževnega vremena so ostrvi zelo dober pripomoček za pripravljanje suhe krme; ako sušimo seno na ostrveh, znatno zmanjšamo škodo, ki bi jo nam sicer povzročilo deževno vreme. Najbolj pripreste ostrvi napravimo iz mladih smrekovih debel; iz teh napravimo približno 2 do 4 metre dolge droge. Na teh pustimo stranske veje, katere prikrajšamo 15 do 25 cm dolžine. Na ostrvi obesimo še zeleno ali pa nekoliko oveaeki travo; paziti moramo, da trava ni mokra, pa tndi ne resna. Na travniku postavimo ostrvi v vrstah, in sicer v primerni oddaljenosti eno od druge. Skladanje trave aa ostrvi se .vrši od epodaj navzgor, in sicer tako, da na ostrvi dobro in trdno vkfin da deževnica iz vsega površja lahko odteka, kakor a strehe. Največja prednost ostrvi ofe-etojl v tem, da sušimo na njih seno lahko tudi ob neugodnem vremenu. Te priprave pa imajo tudi to prednost, da n! treba sena obračali; tako si torej prihranim« mnogo časa in dela, pa tudi trava ne jzjptbi veliko h.-snihjih saovl, ker drobni lističi detelj ta drugih zelišč, ki so sajbolj rediSiti ne odpadejo.
ce seno ai popolnoma suho ln gn spravljam«! na skedenj ali pa v podstrešje, je dobro ga nekoliko presoliti, da $e »c kvari. Na 100 kg sena ra* Mmo 1 kg živinske soli. Zlagati ga moramo narahlo, da se ne »greje al! pa vname. Ako pa ie bilo asno v reda posušeno in popolnoma sutto tudi spravljeno pod streho, potem ss nI bati, da bi se prekomerno razgrelo.
Živinoreja: Živini ne pokladajmo svežega sena,-dasiravao ga rada uživa. Ko spravimo seao domov začne vreli; ta pojav traja približne 6 do S tednov ie vpliva ugodno aa tečnogt sen«. Pri tem ps se tndi ugrejc. Po končanem vrenj« se popolnoma ohladi ia šele tedaj je prikladno za krmljenje. Se ee prevrelo seno škoduje zdravju živine in . povzroča razne bolezni. Ce je že kdo prisiljen krmiti živini sveže »eno, potem naj meša med njega mnogo starega sena in slame. .— Najbolje pa je počakati, da je .vrenje končano.
lafe stanovska mrsaefaaci« I«
limmk® svežaI
f-™""*« ™."i»s»s»hu!!bm!»
ie tehnika izumila za tiskarne, so menda naibolj popolni od vseh, Kako » skoraj neverjetno silil. aa so v neki londonski tiskarni dobili zadnje čue takSen stroi, k! isiore >»tr»i» tiskati, kakor pa '•»elja naibolj ki odurna strojnica v angleški vojski. TakSna strojnica mora oddati v tnl url 30.000 »Mov, to se pravi, 500 ? mi minuti, dočiro mor«. »»inovejSi tiskarski stroi »•Suniti v e»i uri 50.0^« "vodov «a»opl«a, ali 830 'eni minuti. Ni iudt, da popili tako bombardl-"10 na vse »tr&nl.
Čebele oztSmvile hro-»<«, V Bariju v suodnii .j" «« ie pred kratkim Milo to!« nenavadno •"bavljenje: Star hrom *« W sedel ob odortem Nenadno pa je od <M priletel Jebelni rol ,r w zaletel naravnost ' »farnega sUrJka ter ga ^ opikal. čebele Jo f^veda tako hudo zde-"" morali Ju-
da bo
.mištiico, kjer io J, Ravniki komaj re-'«>Yl|enje. Ko se je oa-pozdravil,
kazalo, »fela
... se je oa )e hromost . Ponehavati in je docela Izginila. " Pr""«r, ki je sicer ne-
je poglavar te tolpe. Možje, ki so vodili Saida, so stopili žalostni in s povešeno glavo predenj, »Tuljenje žensk mi razodeva, kaj se je zgodila,* je dejal veličastni mož in pogledal roparje po vrsti; »Vaši obrazi mi potrjujejo — Almanzor je padelk
»Almanzor je padel,« so odgovorili možje, >a tukaj. Selim, gospodar puščave, stoji njegov morilec in mi smo ii ga privedli, da ga sodlg. Kakšne smrii naj umrje? Ali naj oddaleč streljamo nanj s puščicami, ali naj ga zapodimo skozi ulico sulic, ali želiš, da ga obesimo ali s konji raztrgamo?«
>Kdo si?« vpraša Selim in mrko gleda jetnika, ki Js na smrt pripravljen, toda poprmno sta) pred njim.
Said odgovori na njegovo vprašanje kratko in
odkrito,
»Ali si mojega sina zahrbtno umoril? Ali si ga prebodel odzadaj s sulico aii puščico?«
»Ne, gospod!« odvrne Said. »Usmrtil sem ga v odkritem "boju pri napadu isa naše vrste odspredaj, ker je bil pobil pred mojimi očmi Že osem mojih tovarišev.«
»Ali je tako, kakor je rekel?« vpraša Selim može, ki so ga bili ujeli,
»Tako je, gospod, Almanzorja je ubil v odkritem boju,« se oglasi eden izmed Arabcev.
»Po tem takem j® storil samo to, kar bi bili mi sami storili,« povzame Selim; »s sovražnikom, ki mu je hotel ugrabiti prostost iu življenje, se je bojeval in ga ubil; takoj snu od vzemite vezi!«
Možje ga strme gledajo in ie obotavljaj?, se in s nevoljo izvrše povelje, »Torej liaj morilec tvojega sina, hrabrega Alraansorja, ne umre?« vpraša eden
izjned njih in gleda divje na Saida. »Zakaj ga nism® rajši takoj pobili!«
»No bo umrli« vzklikne Selim, »vaamem ga celo v svoj lastni šotor, sprejmem ga kot pripadajoči ihI delež plena, moj služabnik naj bok
Said ai vedel, kako bi se starcu zahvalil. Mož}«' pa so Hirmraje zapustili Šotor in ko so ženskam ta otrokom, ki so m bili zunaj zbrali iu čakali Saldov« usmrtitve, sporočili sklep starega Selimn, so zagnali' vsi strašen krik, vpili in tulili, da bodo oni Alman« zorjevo smrt n tašče vali nad. njegovim morilcem, ker noče njegos? testni oče izvršiti krvno osveto.
Osiali ujetniki bo bili rasdeljeni med tolpe; nekatero so »pustili, da bi zbrali odkupnino za bega«, tejše, drage pa so poslali k Sredam kot pastirje ia marsikdo, bi mu je poprej streglo deset sužnjev, ja moral mIkj opravljati najnižje poale v tem taborišču. Said« tega tri bilo treba. Ali mu je pridobila naklonjenost starega Selisna njegovo pogumno, junaško vedenje ali skrivnostni čar dobrotne vile? Kdo bi inogsl to povedati, vendar Said je živel v njegovem Šotoru bolj kot sip nego kot služabnik. Ta nerazumljiva e&> kloDjeiaoat starega moža pa mu jo nakopala sovraštvo ostalih služabnikov. Povsod je ualetel samo na sovražne poglede in če je šel sam akozi taborižfie, so mu od vseh strani donele na ušesa psovke in kletve, sekolikokrat so letele celo puščice tik saimo njegovifc prsi; veljale so brett dvoma njemu ia le skrivnostnemu varstvu piščalke, ki jo je še vedno nosil pri sebi, je pripisoval, da ga niso zadele. Pogosto se ja pritoževal pri Selitnu zaradi teh napadov na njegovo življenje, toda zastonj je ta skušal iztakniti zavratne morilce, kajti vsa tolpa se jo bila menda »vezala
N« banovinski kmetijski Soli o« Ottnu pri Novem . mestu
se prične novo šolsko leto v začetku novembra, gola ima dva oddelka: letno ia zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa U. tečaj.
Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer ntiap vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolar.ju ostali na kmetiji.	. , _ ..
Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko" šolo. kolkovane z b a n ovinskim kolkom za 10 Dia je poslati ravnateljstvu bstiovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, cajpozoeje pa do 15. septembra. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji e priložiti: 1. krstni list; 2. doniovnico; 3. odpust-oico, Vnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti ori onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjavo staršev odtiosno varuha (banovin, kolek za 4 Dni), e katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek 4 Din) za oue, ki reflektirajo na banovinsko aii kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin aH varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podjx>ro iz javnih sredstev.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščen: absolventi dveh ali več razredov mešč. šole aii kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje pb zdravniku zavoda.
Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega mesečno 300 Din. Vendar pa dovoljuje kr. baltska * uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, iako da se giblje oskrbnina poleni med 25 do 300 Dia mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov' za navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
V vsako hišo Domoljuba)
P O
^jBgasHigssHiSHsassBsmi^^
Kakor Ctir&ke
b&do cepifi dfevesa
Kalifornijski sadjarji v Ameriki slovijo, da so med najmodernejšimi. Svoječasno smo že poročali, da so iznašli poseben način vlaganja sadja, ki ohranja sadje sveže na tri leta. V novejšem času delajo sadjarji poizkuse z vbrizgavanjem neke jedke tekočine v mlada sadna debla. Vbrizgavanje ima za posledico, da se sadni škodljivci, v kolikor so živalskega izvora, dreves ne dotaknejo. Sadje pa ostane užitno in neškodljivo.
italijanski časopisi ob dveletnici dr. StejadinovUev®
Kakor znano, slovenski liberalni pritlikavci ravnih barv ne priznajo v svoji slepi strankarski zagrizenosti sedanji dr, Stojadinovičevi vladi sploh nobenih zaslug za državo. Naj zato napišemo, kar pravi o dr, Stojadinoviču in njegovi vladi tržaški časopis »Piccolo«. Tam čitamo med drugim tudi sledeče:
»Dr. Stejadinovič je s podporo sposobnih sotrudnikov pospešil gospodarski napredek države. Zastavil je vso silo za oživljanje gospodarstva. Dr. Stojadinovič se zavzema za koncentracijo večjih bank iu drugih gospodarskih ustanov, gradi velika javna dela, zagotavlja ns zakonski osnovi delavcem minimalne plače, veča hkratu socialno zaščito delavcev, izpopolnjuje železniško omrežje in druga prometna sredstva, ustvarja temelje za nadaljnje industrializacijo države, oz|rajgč se posebno na izrabo jugoslovanskih rudniških zakladov. Sklenil je ugodne trgovinske pogodb« c 26
državami, na osnovi preferencialmh tarif orno. g oči! izvoz jugoslovanskih kmečkih pridelkov našel je nova velika tržišča ia ozdravlja državne finance. Po sedmih pasivnih letnih bilancah zunanje trgovine je Jugoslavija v dveh letih, odkar vodi njeno vlado dr. Stojadinovič, dosegla prebitek v zneska 1522 milj. din. Poleg teh znamenitih uspehov asi področju notranj« in gospodarske politik® je dr. Stojadinovič <to-segel tudi največje uspehe s svojim delom zs ojačenje in utrditev mednarodnega položaja Jugoslavije ter njenega ugleda po vsem svetu. Tudi na tem polj« se pozna njegova močas osebnost.
, Zadnje čase so portsle oblasti pozorti« na Številne prekupčevalce s svilo, ki so dajali blago po izredno nizki ceni. Upravičeno so sumil«, d<a gre za blago, kš je vlihotapljeno ii Italije. Zaradi tega »o posvečale pozornost, d« bi zajele kakega od teh prodajalcev. Te dni se je to posrečilo r Maribora Z ljubljanskim vlakom se je pripeljal v Maribor potnik, ki je s svojo veliko prtljago vzbudil pozornost carinskega tajnega policista v vlaku, V Mariboru je detektiv tega potnika — nekega Ivana Stelanct ustavil ter ga odpeljal v carinarnico k pregledu, Ta se je res izplačal, ker so našli v potni košari ia nahrbtniku SO kg najfinejše sviie. Bilo je to deloma blago v balah, deloma pa »vila za prevleko da makih dežnikov. Stefanec j« sprva tajil vsako krivdo ter zatrjeval, da je svilo kupil pri ugodni priložnosti na neki dražbi, sedaj pa jo namerava prodati v Mariboru. Ker pa le ni mogel povedati, od katere draib* »vila izvira, je po dolgem oklevanju priznal,
proti temu tujcu, ki je užival toliko naklonjenost poglavarjevo. Tedaj mu nekega dne Selim reče: »Upal sem, da mi boš morda nadomestil sina, ki j® padel po tvoji roki. Ne ti ne jaz nisva kriva, da se to ni moglo zgodili; vsi so proti tebi in jaz sam te ne morem nič več varovati; in če te skrivaj umore, kaj pomaga tebi ali meni kaznovati krivce? Ko se torej možje vrnejo s pohoda, jiin porečein, da mi je tvoj oče poslal odkupnino in ukaza! bom, da te nekoliko zvestih nsož spremi skozi puščavo.t
»Ali pa moreni komu zaupati rtszsn tebi?« vpraša Said osupel. >Aii me ne bodo med potjo ubili?«
»Pred tem te bo varovala prisega, ki mi jo bodo morali priseči in ki je ni še nikoli nihče prelomil,« odvrne Selim mirno. Čez nekaj dni so se možje vrnili v taborišče in Selim je izpolnil svojo obljubo. Podaril je mladeniču orožje, obleko in konja, zbral svoje bojevnike in določil petorico, ki naj bi Saida spremljala; priseči so morali strašno prisego, da ga ne bodo ubili. Nato ga je odpustil s solzami v očeh.
Polonca mož je jezdila mrko in molče s Saidom »kozi puščavo; mladenič je videl, kako neradi ga spremljajo, in zelo ga je skrbelo, ker sta bila med njimi dva udeleženca onega boja, v katerem je Al-manzx>rja usmrtil. Ko so bili že osem ur na potu, je Sai čul, kako so med seboj šepetali, in opazil, da so njih pogledi postali še bolj mrki, kakor so bili poprej. Napel je ušesa in slišal, da so se pogovarjali v jeziku, ki ga je govorila le ta tolpa in vedno le pri tajnih ali nevarnih podjetjih. Selim, ki je mladega moža nameraval za vedno obdržati v svojem šotoru, se je marsikatero uro trudil, da bi ga naučil teh skrivnostnih besed; toda nič veselega ni izvedel.
»Tukaj ja tisti kraj,« spregovori eden izmed njih; »tukaj smo napadli karavano in tukaj je padel najhrabrejši mož po dečkovi roki.«
»Veter je zabrisal sledove njegovega konja,« nadaljuje drugi, »toda jaz jih nisem pozabi!.«
»In nam v .sramoto naj Se živi in naj bo prost ta, ki je roko nanj položil? Kdaj se je 5e slišalo, da ni oče maščeval smrti svojega edinega sina? Toda Selim ae stara in postaja otročji.«
»In če oče ni storil,« povzame četrti, »imajo prijatelji dolžnost, da maščujejo padlega prijatelja. Tu na tem mestu bi ga morali posekati. Tako veleva pravo in šega od najstarejših časov.«
»Toda starcu smo prisegli,« vzklikne peti, »no smemo ga umoriti., prisege ne smemo prelomiti.«
»Res je,« pritrde drugi, »prisegli smo in morilec odide prost iz rok svojih sovražnikov.«
»Počakajte,« vzklikne eden izmed njih, ki je med vsemi najbolj mrko gledal. »Stari Selim je modra glava, vendar ne tako, kakor se misli o njem; ali smo mu prisegli, da spravimo tega dečaka sem aii tja? Ne, priseči smo mu morali samo, da mu ne vzamemo življenja in to mu tudi podarimo. Toda žgoče sonce in ostri Šakalovi zobje bodo prevzeli našo osveto. Tu na tem mestu ga pustimo na tleh zvezanega.« Tako je govoril ropar, toda že nekaj minut jo bil Said na vse pripravljen in ko je oni Se govoril zadnje besede, je naglo konja zaokrenil, ga s krepkim udarcem pognal v dir in zletel kot ptič čez ravan.
V vsako hi šo ^Domoljuba"!
navaden, pa j« zdravnikom znanstveno umljir, k«r j« velika količin: i«-batnega »trupa ohfoms-io»t odpravila.
ftutava Ia	te
Japonska vojn« mornar-ca je nedavno »prejel« M ženskih orjjanizacij drta-v» častno znatavo. ''»»'"" je posebnost zase. kef je izdelana izključno farno iz las. Osem »to japonskih žena ki deklet I« irtvovalo zanjo »voje »• ae, ki so jih potem iM«* dili, •pobarvali i« »» J?' ko »tkali v zastavo. U-»tava j® belo-rdeča'10 »»-si japonski znak vzhija-
,0fii«a sonca. Odslej bo krasila admiralsko M)" japonskega brodovja. ^
Kislo zelje i«
|*d. Zeljo najrazi« vr»t »o poznan že' Rimljani in (S? . J)ti,lo najboljšo »očivte. ■ j® dobra M j vsem sre" njem veku. Kdor je ££ zelje, jo veljal za nepr
mamljivega junaka.
aebno j« zaslovelo^ zelje, katero uo zanesli Evropo Slovani- še s«
»lr iz mleka kamel«""'0
bilo.
To je jMsčitoiške veselje a Solea. Brest borne krem« iiaSt M Moremo «« poeitnšce - pri uporabi Šole« breme 8 Ito-lerterinMn, liS Ssrepl feoio, in ditMegg $oias mil« tn & pri tem tn mslo mnanitljugei«, 5«. «« Vam ponuja t. nsgrada 3,000.- Iti* v getesfeig Vseka boijfe apefiaina trgovina ime v zalogi Solea eaij« in Sol«* kremo. Z dobrimi prijatelji n« morju, v gorah, v kopaUKu, pri počitku »kupno prenodtl; 8ole» proizvode, »najti P<w.ibB'> prednost S»lea-k®»ie nege In nato pogumno in tMibrite lati refitev m Tveeniee <9»t©reg, mUtlrli Selea, MsriSjar -te je vse!
Zadnji le r m i n je I 4. julij 1937.
Kralk« ali dolge rešitve, v vrrrik ali proai, aa dopuoiei «U v pisarn« vae ima C***? MHfc ktgt$4e m uspek, 5® j« prsvM««*, BB^iij^teiB^ai^^. ZMravo In vesele S«lm-|«Jii|oice!

iTtiiftiV*'-
8M( S56

jo jc dobil v Ljubljani od nekih zasebnikov 1 oalogojn, d* »oproda v Mariboru. Povedal j« tudi naslov od tek. Carinski organi so se podali v Ljubljano ter »avršili pri omenjenih gospeh hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv, Našli »o celo skladišče vtihotapljene svile. Preiskavo vodijo organi mariborske in ljubljanske carinarnice ter ljubljanske policije.
UmtSnišitf® proti JRZ
V beigrajskš »Samoupravi« čitamo:
Uradnik je r prvi vrsti pozvan, da vestno iluži državi in narodu, ki ga plačuje. On, kakor tudi vsak državljan, ia« »vaju politično prepričanje, v katero ee alfe S* ne vtika. Os lahko glasuje zr kogar hoče, ker mu to pravico daje zakon. Vendar je pri Bac aanogo uradnikov, ki se največ Stavijo s politiko tn zanemarjajo svojo Avliihtmil, za katero jib držav« plačuje in pozabljajo, da so postavljeni, da delajo za ves »arod, a ne samo sa svojo politično skupino. Taki uradniki so zagrizeni atrankarji in jim, ko so »i ž« itak sami »brali drugi poklic, m more biti ss*»ta v državni službi, ki zahteva brezpogojno sepristrasiost, vestnost, »ploh cc-lega človeka. To aaj si uradmStvo zapomni sr.krat ra vselej.
Z §mštm %mm$§®
Nt, m;i strani Kemije »h *«taj z zimo borimo. Kar (Jo w!Č!e pads mim v jutranjih ureli In je levek že bila »etlkokrdt slana. SŠegg Jri bilo in jt verjetuo, <"s ga tudi ree bo, kajti tO veselje se doživi komaj ne Sedem l«t enkrat.
Zato seveda siromaki. ni«i »iS dosti bolje oblečeni In je iittinrfkdo, ki mn zima »io živega irfp. Nekateri tako is lenob«, ker v tej deželi lenuhov ni trebi iskati, drugi pa po nesreči. Zu dan «v. Antona s« delijo darovi sfromekom župnije Dan za <bww se jriglsšajo ta imamo zapi-Miiih te 800. Nihče ne ir,l»b prav, če »odi, da je tu kruha preveč...
Novic pa vedno fcij. S? Soio smo fe tako daleč, it jo imamo. Ima Se če* 80 otrok. Sestre, ki jo vodijo bodo pa »eveds morale biti apostolsko abolif, če bodo Odvisne sittno od n«* Slovencev. Ksiiih 200 pesov najmanj bo treba vsak mesec. To je fedeti denar.
Tudi jugosloraska Sols, srbo hrvaška »gre dobro. Seveda z mnogimi začetnimi težavami. Po-•cbno, ker »domobranski« ljudje še knr ne morejo preboleti Btarih komedij !n zelo hladno gledajo M vse, kar se počne s strani državnih ljudi.
Mali tm fmoH sk>1o lepo priredite*, Seveda so Smele sestre kaj dotrti posla, da 30 stvar navežbele. v usta otrokom, ki jim Iz vseh strani brne Spanci glasovi, je r«a težko spraviti pravo slovensko ^»do. Pa so sestre svojo nalogo sijajno rešile. Tudi udeležba Je bila prav lepa.
Posebna slovesnost Je pa bila zaključek naše majniške pobožnosti. Prekosili smo nami sebe. 'Oliko slovenskih ljudi še ni bilo na nobeni •lovenaki verski svečanosti. Več kot 600! Na-ve-Mlici te je videlo toliko naroda skupaj. V eerkvi •* s«. Od vseh strani »o prihiteli to so »e srosali •"»nei, hi m Se po važ let niso vid tli. Krasen »Men popoldan. Po govoru, ki ga Je imel p. Ka-"lelic, po iitaniiah n« prostem pred lurško votlino, J? le razvila dolga lurška procesija fW arkadah, »' »o postavljene prav tako kot v Lurdu na Fran-Miom. še argentinel so se nam pridružili in »Mudovall naše lepo petje.
Prihodnji mesec, junij je pa spet svečanost, "»letnica slovenske maše rta Avellanedi. Takrat S™e mati paK kaj vrgli čez ponvol In bodo S»klji ln bois, Nekaj žundra je tudi treba. Ce
kdo priti, naj m Kar požuri, ker če ne J"™ do noči 27. Junija, bo prav vse zamudil. Ce w Pride pravi čas, se bo pa lahko prepričal, kako duše m naši Prekmurci in kako tudi Slo-Zakaj samo oni so napisali besedo Slo-'kM k®* UiM n* BOStilni napis »slovenski
Politik« J« tu kaj razgibana. Bližajo «e pred-Jaiške volitve, ta mislita »i, 4a je veliko takih, M rsdi vlekU tiste dcuarce in uživali tisto čast. «li.i ? k®wunfste se pa neki hudi. Kar grdo jih ""No. In tako katoliški postajajo, da bodo men-
<rinkremcb
da r®« »peljali verouk kol obvezen pi tediuei. Km«-lu bo Imela v«r«tsk potovka Argentine Mesto BtieHos Airee ee »eveoa lemu upira. Imajo Judje preveliko besedo. Pa tadi njitn ae gre vse po sreči, ker so JSta zaprli te dni 11 šol. Končam.
Ssbio že psEdrsve nmj pristavim
Hladnik Janez.
Vsak daa: 12 Plošče. 12.45 Vreme, jvoroži!«, 13 Caa, spored, obvestilfc, 13.18 Plošč«, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, t. julija: 19.30 Nac. ura. tO.W 10 minut zabave. 20 Pto^e. 20.10 Slovftuščbia ta Slo-venee. 20ji0 KonMfrt pevskega zbora »Cankar«, 21 10 Plošfff. 21.20 Radirki orkester. 22.15 U«dij-ski orkester. - Petek, 2. julija: 10.30 Kae. ura, 19 50 Slovenske Sol« v Ameriki. 20 Plošče. 20.10 Beg « domače grudo. 20.30 Magistrov trio. 21.15 Pevski koncert.. 22J0 Plošče. — Sobota, 8, julija: 18 Radijski orkester, tfUb Psihoftiialitična teorija rohov. 19.80 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda." 20 O zunanji politiki. 20.80 Pratika zs mesec julij.
Sleifiiisiii dom
JB NAS (JENBN! P0P0U)NBVNIR, KI ©A SVOJIM CITATBUEM T0FL0 MO. IZHAJA V8AK DELAVNIK OB 18 IN 8TAN8 MBSffMO SA»§0 S« DIJIAKJBV. %h OMBOi^ft« SI '«» MOKE HAK0C1T1 »SLOVENCA« JB »8L0tBN8Sl D0»ft POPOLNO M400MHS¥fL0. ' PlilTO	»0PJ8MICI
UPRAVI »«M>VEH8£B*M	V UIUB-
MANO, SAJ VAM P08U8 WKKAJ 8T8V1LK ■ LI3TA NA GGLi©.
22.15 Radijski orkester. — Sedeljs, 4. Julija: 8 Pložče. 8.40 Naše misli o prosi« v i zadružnega dne. 9 Cas, poročila, spored, 9.£Q projios carkvena glasbe. 9.50 Verski govor. 11,15 Plošče. 11.30 Otroška ura. 12 Koni^rt mladinskega pevskega zbora iz Žič. 13 Cas, spored, obvestila. 13.16 Plošče po željah, 17 Kmet, ur«: Mleko, neizrabljeni zaklad našega kmetijstva, 17-30 Trboveljski pevski »Jas* kvartet'?:, 19 Cas, vreme, poročila, spored, «}»«-stila. 19.30 Nac. ure. 19.50 Plošče. 20.30 Klavirski koncert s samospevi ia radijski orkeaier. 22' Cas, vreme, poročila, spored. 22,15 Cimmermaišov tri®. Paaedaljek, 5- juUja: 19.30 Nac. ura. 18.50 Zdravstvena ur«. 20 Plošče, 20.10 Zanimivosti, .20.30 Instrumentalni dueti. 21,15 Plošče. 21.30 Radijski orkester. 22.15 Badijski orkester. — Torak, &. julija: 19.30 Nac. ura. 19,50 Deset minut zabave. 20 Plošče. 20.10 strokovna vzgojH vajencev. gaSW Vijolinski koncert. 21 Plošče.' 21.20 Radijski or-kester. 22,15 Plošče. — Sreda, 7. julija: 19.80 Nacionalna ura. 19.50 Šah, 20.Plošče. 20.10 Kočevska in njene pravljice, 20.30 Koncert koroškega pevskega zbora, 21,20 Koncert na harmoniki. 22.15 Radijski orkester.
Kupec: i(':e je ta kopalna obleka volnena, zakaj pa je na listka zapisano: bombaž?«
Trgovec: »To je pa zato, da so» molj! v zmoti. <
* • •
Majhen paglavec na jiolieijt: »Mati je zvedela, da ste sinoči prijeli nekags tatu in pravi, da mi
ga pokažite, ker očela mtcoj nI bilo domov.« • • •
»Prav. Kadar boš ti postal velik mož, boš p«
tudi lahke kadil v sobi c « * »
»Jaz poznam nekoga, katerega vedno zavija v trebuhu,«
»Ali ne ve, da je zoper to najboljše sredstvo žga«je?t	'
»Seveda ve. sni ravno zato gu pa vedno za-vija.<	^ •


Ljubljana Komenskega uL4
Tolnfon 61. 353S
f)r. Prane Bergan«
»l-friamij irintf.iil.ij; Oreltntra: U.-L
Janez in Mica sta se imela strašno rada le premalo denarja sta imela, da bi se bila vzela. Mica fe dobila službo v mestu in Janez jo je prišel v nedeljo obiskat Sla sta na sprehod in ?eveda bi jo bil rad objel, v mestu je povsod polno ljudi. Janezu pa sc je posvetilo, peljal j° ic "a kolodvor in pred odhodom vsakega vlaka sta se objela, kot bi kateri izmed njiju odpotoval. Železničar, ki |U je opazoval je pristopil ter dejal: »Pa In šla. raje pred kolodvor, tam tramvaj vozi vsake tri minute.«
kupuje OROSLAV DOLENEC, Ljubljana, Wolfova ulica 10.
Med
Profesor prirodoslovja je nabral neko novo vrsto gob ter naročil svoji ženi, nsj jih skuha in poje. Naslednje jutro jo je vpiašal, fe je dobro spala. »Izvrstno,« je odvrnila žena >In ti ni bilo slabo ponoči, nobenih bolečin?« »Prav nobenih.« »Živijo!« je zavpil profesor, »našel sem novo vrsto gob, ki ni strupena.«	_
Vrednostne papirfe ^r"
Siovensks banka v Ljubljani, Krekov trg 10 J__T« lc(on 37-52
Franciri je oštevaj novega hlapca, ker je za-lcžal.
»Ura budiika ni zvonila,« se je ia opravičeval. »Da, da, to 6em ti pozabil povedati.« se je spomnil Franein, »budilki res včasih zastane zvo-: pilo, a to nič ne de, kar potresi jo nekoliko. Ce torej jutri zjutraj ob po! pelih ne bo zvonila, pa jo sam sproži.«
* * «
Gospa: »Iz vaših izpričeval je razvidno, da ste bili tekom leta v šasiih službah.«
Kuharica: »No, vidite, to je ravno dokaz, kako se povsod trgaio zame.«
* Si *
Paznik kaznilnice ob eni ponoči skozi linico: »Ali še ne spite?«
»Se ne,« j* odvrnil vlomilec, »tako nenavadno se mi zdi, da sem sredi noči v postelji.«
prvovrstno hiago po znižani ceni, dokler še na zalogi, dobite pri tvrdki
FRAN POGAČNIK d. z o. z., LJUBLJANA
•Tjrleva (Dunajska) cesta št. SS8. — Javna skladišča
Abstinenčni govornik se je razvnel: »Poglejte mene, danes sem predstojnik urad«. Prex! tremi loti sta bila dva prod menoj, eden je bil odpuščen zaradi pijanosti, drugi pa je dobil daljšo zaporno kazen, ker je postal zločinec po vplivu alkohola. Sedaj pa vas vprašam, kaj je bilo, kar mi je pripomoglo n» sedanje visoko mesto?«
Eden iz ozadja dvorane: »Pijp.ča«
'Salse rdece GefcSj®, las
rcpil®	kupuie po najviiii ceni
SeiCT A «»MP„ UHt)ip«tM, Gosposvetska c. 5
»Veličanstvo,« je nngovoril kralja ljudožrcev njegov kuhar, »eden izmed rešencev potopljenega parnika je milijonar.«
»Skuhaj ga za moje žene, zame bi bil predrag,« je odvrnil kralj.
Moli O0lfss»mti!c
Vsaka drobna vrstica aii me prontoi velja za ankrst Din !>. Naročniki ..Domoljuba" plafajo samo polovico, ako kupujem kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali išftejo poslov oziroma obrtoiki pomočnika® aH veieneev ln nnrobf.
PrHtojbina £8 »ale aglate te platoje jtaprei.
ilnusfjs samostojno liUBSUS delo, neože-njenega, iščent. Anton Kozjek, Zgornje Duplje 27, pošta Križe pri Tržiču.	Pontsdbe z natančnim popisom in ceno na upravo Domoljuba pod »Posestvo« 10425.
ssisBsa t: Carsko obrt iščem. Jagodic Jože, Klanec 24, p. Kranj.	shibss Vefia partija RSiSia koles novih in malo rabljenih, prvovrstnih znamk, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet« — (nasproti križatuske cerkva).
Sfl8|8 5B8l|l £>liše si nabavile vg© ^rste oblek in perila pri Preakor, Sv. Petra c. M	
	Bilo m sfisu ^ Jfiblaptci Matija M.«h-kovec. Reka, p. Litija.
jjiij, z gospodarskim HIB« poslopjem in ne-	
kaj zemlje je na prodaj, eveot. tudi na hranilne knjižice v Laneovem pri Radovljici. Vprašati pri Gospodarski z vesi v Ljubljani,	uuara za kmečka de-ISSSpiiC ia sprejme — Jož« Avsec, Zgor. Ka-šelj' SŽ, D. M. v Polju.
	fmim liis *tL- k«, obstoječo te 4 sob, pritiklin in zlepim sadnim ter zelenjadnisn vrtom. Cena 60.000 Din, Poizve bo Ob potoku št. 2, Vrhnika.
ffSHjlil SgJW za težko in lahko tož-njo, ter par tovor,-iiij vozov se ugodno proda. Kušar, Ljubljana, Erjavčeva cesta 9,	
Hlanfa za kmeteka da- fllBptfl u sprejmem takoj. Zg. Šiška 5».	stopS^rk vaini stroji, povezljivi in drugi, v veliki izbiri. poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti kri-žatiske cerkve).
fmm ettiftlLu Mirne peči in postaje, z lepim gozdom, vinogradom, 22 mernikov posetve — vse v dobrem stanju, prodam. Oglasite ae v Hiški vasi št. 15, pošta Mirna peč.	
	Zdmiim itiiiti arnika cvetje, lipovo (jvatie, bezgovo cvetje, poidleškovo- šeste, &i4-mlnjovo lubje itd., kupujem v vnaitih množinah in plačam uajvišie dnevne cene. Pošljite ponudbe z vzorci na lid. Pišlsr, Vrhnika — Dravska banovina.
ihMlH 8ffS|i naprej in nazaj, imata 16 letno jamstvo. — Pogrezljiv 2100. Uragi Din — naprodaj. Gradaška 8. Vsled nabavo električnega motorja prodam malo rabljeni pusij Ifi mlatflstiss Fajfar Anton, Orehek št. 8 pri Kranju."	
	Mili i pssssfPl prodam v St. Jerneju na Dolenjnkem. Grab-ner Andrej, Hazdrto, p. Št. Jernej.
Škot se je z avtom pripeljal do reke, čez katero so mosi popravljali, mesto lega pa ie bilo treba plačati za prevoz avtomobila 8 dinarjev. »Koliko časa pa boste most še popravljali?« je vprašal ondotnega delovodjo. sTri do štiri dni,« je. ta odvrnil, »Bom pa raje iu počaka!,« je dejal mirno 5kot, ennto da mu al bilo treba šteti denarcev.
Hpjte pri MM, ki insemjo n .Jomolplii"!
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne pa pirje vnovfilm rtajkuiantneje po najvišji eenl takoj r gotovini.
Al. PlanlnšeM « Mta&iUsna
Beethovnova ul. 14,/t. Telefon 85-10.
»Ta slika, ki jo vidite tu, predstavlja solni čui zniiod. Moja hčerka jo študirala slikarstva v inozemstvu.«
»A, tako, potera razumem, kajti, v naših krajih takšnega solnčnega zahoda še nisea videl.«
MLEČME v mm
ZBAMUEVŽIUfH
r/

¥ te) mleenl kopeli boste lakot našH ©ialšanje OkvHmn — vsHki €ad««t»crc6
Pest SaStrat RodeU« enostavno raztopit« 5 topli vodi. Pazite, kako spuSč* oblake majhnih maiuizlkev cfesl£«a». NajhuJS« bolečine v w gah in gteinjlh prenehajo, ko pomočite v lo mlečno kope! nog«. Ce so noge vnete, rdeJa alt če srbijo, vse to takoj preneha ksksr s neko magijo. Ozeblina In.odrjniena «<»U zacelijo. Ta okstigenlrana voda prodre do «*-mlh korenin tudi najtrdovrntiscjflh tuljev. Kmalu jih bosta lahko odstraniti • prstom. Otekline Izginejo. Čevlji V»» ne ttSitJo vet hoj* Vam bo v veliko zadovoljstvo, - kuka' da bi imeli penit! na nogah. Saltrat Hodell predpisujejo zdravniki. Prodajajo ga In J«®' f!Jo zanj lekarnarji.
Nekdd je baharil v družiti o svojih poi«' vati .jih po Afriki? »Nekega dne sem b« g«1 zamorskega poglavar ja, katerega hčere »o P™ krat videle; belega človeka.«	IIW.
Na koncu mize je nekdo zastokal: >1<IW hčere.«	_—•
Jjbira ni iejH
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec aH oWJ nik. Vsakdo bo pri tem "pošte™ list, potom katerega bo priSei nar sigurjiejše v stik t. najširšim' močnimi sloji prebivalstva, in *< naS dnevnik .SLOVENEC", M * bere -- posebno ob nedeljah malo izjemami vsaka slovenska m En poskus Vas o uspehu prep* j
»Domoljub« stane Vi Din za eelo leto. zn Innzerristvo mi Din. rote in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. - Oglasi se ,,,, 29-«. 21-94. 29-55. 29-Sfc. - Izdajatelj, Dr.Ciregorij Pečjak.
v«. u,n. - Dopise ia spise sprejema a red a»S»v* »Domoljuba«, onročnl"«- ^ Oglasi se zaračunavajo po posebnem cenika Tefelon uredništva >n «Pr£.", ij Peč i a k. - (Jreilnikt Jožo K o i i t e fc ~ U jugoslovansko tiskarno« Kar«.« v