93 Slovensko književstvo. Matičine knjige za leto 1879. Knjige, katere so prejeli udje , Matice slovenske" za lansko društveno leto, so: 1. „Letopis", vredil dr. J. Bleiweis. 2. „Znanstvena terminologija", spisal M, Cigale. 3. ;>Grmanstvo in njega upliv na Slovan8tvo v srednjem veku", spisal J. V. 4. „Raznim delom pesniškim in igrokaznim J. Koseškega dodatek". Ustanovnikom „Matičnim" dodala se je vrhu navedenih štirih knjig še „Slovnica hrvatska", spisal prof. Marn v Zagrebu. Ker nas list nam v poročilo odmerja le zelo omejen prostor, biti nam je kratkim, če prav bi radi govorili o navajanih knjigah obširnejše, tako rekoč , iz srca", kakor se pravi. Ergo statim ad rem. Kdor nepristransko sodi „Matično" delovanje, lehko uvidi, da ta naš literarni zavod v istini skrbi, čim dlje tem bolj ustrezati Slovenov raznim željam, katere je družbin odbor izvedel ali po novinah, ali sicer drugim potem. „Mnogo knjig, mnogo raznolike vsebine!" tako so se čuli glasovi od mnogokaterih strani, in ker je odbor izpoznal, da so te zahteve večine pravedne, evo vam množine in raznoličnosti! „Letopis* za leto 1879. ima zopet lep broj poučnih in zabavnih sestavkov iz peres naših odličnih pisateljev, Kuiturno-zgod© vinska spisa pl. Radie s a in prof. Fr. H ubada ugajala bodeta strokovnjakom in sta krepka svedoka o neumorni delovnosti obeh pisateljev na polji stare zgodovine slovanske. — P. Kozle rje v spis „Zgodovina prvega slov. zemljevida" nam ni samo drag spomin na nepozabljivega rodoljuba, ne, važen donesek je naši literarni zgodovini. Človeka boli sreč, berćčega, kako se je, ni še dolgo tega, ravnalo pri vsakem podjetji, ako je nosilo slovenskp&čat. - Prof. Fr. Erjavčevo zbirko rastlinskih in živalskih imen, besed, rekov in pregovorov gotovo s srčnim veseljem pozdravijo nasi filologi in prirodoslovci, a tadi profesorji. Gosp. Fr. Erjavec zaslužuje naše hvaležnosti zvlasti še o tem, ker je skoraj vsem v narodu živečim, krepkim in lepim besedam dodal razlago in naznanil kraj, odkodar ima katera „domćvnico". Naj gosp. profesor svoje važno in zanimivo naberanje nadaljuje! — Času izredno primerna so dalje J. Navratilova „Nova pisma o Bosni in Hercegovini". Vsakemu Slo venu bode vrlo po volji izvedeti po verjetnem viru kaj obširnejšega o „novi Avstriji". Gospod Navratil je pisal o tem predmetu v „Letopisu" uže leta 1878.", in kakor tedaj, bodo brali naši rojaki tudi lanska pisma v slast. Ta pisma imajo stalno vrednost v etnografskem, zgodovinskem in političnem oziru in res vzvišujejo vrednost „Letopisa" v pravem pomenu te besede. — Poleg dru-zega nam je Še posebno hvalno omenjati prof. M. Vo-duškovega prevoda životopisa „Žige Popoviča", o katerem slavnem moži se je dosle" še malo vedelo, — in nadaljevanja „biblijografije slovenske", katero je pričel sestavljati nepozabljivi dr. E. H. C o sta, in ki jo sedaj vedno nadaljuje vrli g. J. Tomšič; vendar bi v tem oddelku „Letopisa" želeli v bodoče natančnejše razvrstitve posamesnih del po svoji vsebini v predale, kateri so jim primernejši. Gosp. Tomšič morebiti vstreže tej želji nekaterih veečakov, ki um6 ceniti njega ne ze!6 prijetno opravilo. „Znanstvena terminologija" je knjiga, katera je bila silno potrebna ne le dijakom, nego tudi vsem rojakom, imejočim opraviti v slovenščini z besedo in pismom. Kolikor nam pristoji sodba o Cigaletovem deli, menimo, da bode tudi filolog-strokovnjak jo srčno pozdravil in se z nami veselil obilice pravega zlatega zrna, a vsak naobražen Sloven vemo, da zna gospodu pisatelju iskrno hvalo o njega čvrstem plodu mnogih let. „Grmanstvo in njegaupliv na Slovanstvo v srednjem veku" je najnovejše delo pisatelja, Čegaver im6 sluje med najboljšimi udi naše „mlade garde", če tudi je tu na lice si del ,,vizir(4. To knjižico brali smo slučajno še v rokopisi in takoj se nam je videla nekamo posebnostna v svoji vrsti. Pisatelj obravnava sicer res predmet, kakoršnega so uže mnogi pred njim, več ali menj obširno, toda umel je mu dati podobo, da ni suhoparen, niti ne predolg, (časih le še prekratko obdelan!) Pisava gosp. J. V. je elegantna, zrnovita in objektivna; vsaka stran knjižice svedoči, da je nje se-stavljavec o svetovni in posebe o slovanski zgodovini temeljito poučen in da je bral kakor bučela po cvetji gradiva po raznih zgodovinskih delih. Le tem načinom mu je bilo tudi moči, narisati nam resnično sliko oaode Slovanov v srednjem veku. Vse pojedinosti kaže našim dušnim očem pisatelj brezstrastno, kar je malokedaj na vada pisateljem zgodovine, Če tudi prva dolžnost, a vrhu vsega dalje ne smemo zabiti še njega pravicolju-bivosti, zato mislimo, da niti naš nasprotnik ne bi vedel kaj očitati izvrstnemu temu delu. Altius semper! Jovan Koseški nam je podal v ,,supiement" svojim delom nekatere nove prevode Lessingovib, Schillerjevih, Gothejevih, Kornerjevih in nekaterih italijanskih pesni. Njega obilim čestiteljem gotovo dobro dojde ta prijaznjivi dar čestitega moža, ki ves navdušen za slovansko reč je posvetil svoje per6 domovini naši uže v tidtih. dneh, ko je bil še vsak pisatelj slovensk „rara avis". Sklepajoči svoje kratko poročilo o „Matičnih" knjigah želimo prav iz globine svojega srca, da se vkrog tega narodnega literarnega društva v vedno obilejšem broji zbiraji naši vrli pisatelji, stari in mladi, a da jej pristopa tudi od leta do leta znamenite]ši broj udov. V to pomozi Bog! V Ljubljani 20. dn6 marcija. Jos. Charpentier. * „Slovenska Talija". — Pod tem naslovom zbirko dramatičnih del in iger na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani. 1. vezek: „Priročna knjiga za gledališke diletante". Cena 50 kraje. Od poznejših vezkov so pošli: 3., 4., 5., 7. in 8. vezek; v ostalih so natisnene sledeče gledališke igre: *) „Ultra!" (B. 1.) — „Na mostu". (B. 1.) — „Gospod Capek". (V. 1.) — „Belin". (O. 1.) — „Graščak in oskrbnik". (R. 4.) — „Serežan". (O. 1.) — „Svojeglav-neži'-. (V. 1.) — „Roža". (V. 3.) - „Klobuk". (V. 1.) — „Ptičnik". (O. 1.) — „Išče se odgojnik". (R. 2.) — „Zabavljica". (V. 1.) — „Zakonske nadloge1'. (V. 1.) — „Poglavje L, II. in III." (V. 1.) — „Mutec". (V. 1.) -„Telegram". (V. 1.) — , Sam ne ve" kaj hoče". (B. l!/8.) — „Ona me ljubi". (V. 2.) — „Gospod režiser". (Šaljiv prizor.) — „Uskok". (V. 1.) — „Vdova in vdovec". (V. 1.) — „Visoki C." — (V. 1.) — „Gorenjski slav-ček". (O. 2.) — „Požigalčeva hči". (R. 5.) - „Umet- *) B. pomeni burko, V. veselo, R. resno, Ž. žalostno igro; O. opereto. Številke za le-temi črkami kažejo število aktov. nost in narava". (V. 4.) — „Zapravljivec". (Čarobna igra. 3.) — „Pokojni moj". (V. 1.) — „Lornjon". (R. 1.) — „Gospd, ki je bila v Parizu" (V. 3.) — „Na kosilu bom pri svoji materi". (V. 1.) — „Brati ne zna". (B. l.J — „Gospoda Kodelja pridige izza gardin". (V. 1.) — „V spanji". (V. 1.) — „Kovarstvo in ljubezen". (Ž. 5.) — „Donna Diana". (V. 3.) — „William Ratcliff" (Ž. 1.) - „Gluh mora biti." (B. 1.) - „Ženska borba." (V. 3.) — „Ogenj nij igrača. (V. 3.) ~ „Ena se joče, druga se smeje". (R. 4.) — „Garibaldi". (B. 1.) — „Marija Magdalena". (Ž. 3.) - „Tri Vile", (V. 2.) — „Srce je odkrila". (V. 1.) — „Pes in mačka". (V. 1.) — „Cvrček". (R. 5.) — „Lowoodska sirota". (R. 4.) — „Trnje in lavor". (R. 2.) — „Doktor Robin". (V. 1.) — „Pesek v oči". (V. 2.) — „Kozarec vode"* (V. 5.) — „Igralka". (V. 1.) — „Dva gospoda pa jeden sluga". (B. 1.) — „Star samec". (R. 2.) — „Stara mesto mlade". (V. 1.) — „Gringoire", (R. 1.) — „Ena se mora orno-žiti". (V. 1.) — „Berite ,Novice