358
Odgovorni vrednik: Dr. ianei aieiwei8. — Natiskar in založnik: Jožef Blainik.
Novičar iz raznih krajev.
Železnice koroške, od ktere smo zadnjic povedali, da je po cesarskem sklepu od 24. p. m. dovoljena, bo šla ena iz Beljaka in Celovca v Marburg, druga iz Beljaka na Tiroljsko v okolico briksenško, tretja (stranska) bo šla iz Beljaka na Laško in se v Gorjci ali pa v Vidmu sklenila z zgornjo-laško železnico. Železnica belaško-marburška se mora perva začeti delati in v 5 letih mora dodelana biti (pravijo, da iz Celovca v Marburg — kamor je 17 milj dolga pot — se bo že vozilo leta 1859), druga pa, ki se bo sklepala s tiroljsko, mora biti v 10 letih gotova; zastran stranske na Laško morajo deležniki v 2 letih vse obrise predložiti in povedati, kako, mislijo, naj bi šla. Družbi, ktera je dobila dovoljenje to železnico napraviti, so dovoljene posebne po-lajšave; tako, na priliko, se morajo večidel vse nove železnice tako narejati, da berž ko grobi znesek ene milje na leto 90.000 gold. znaša, se mora drugi kolovoz napraviti, pri koroški železnici pa šele, kadar bojo dohodki ene milje presegli 250.000 fi. grobega doneska. — Res, ena železnica za drugo vstaja v našem cesarstvu; povsod se nahaja dovelj domačih in ptujih špekulantov , kteri prosijo za dovoljenje, da smejo železnice napravljati. Tako je spet po višjem sklepu od 8. p. m. neka družba dovoljenje dobila veliko železnico napraviti, kteri bo ime ,juterna železnica cesarja Franc-Jožefa" in bo obsegala sledeče poti: ena bo šla iz Dunaja čez Šoprun (Oedenburg) in Veliko Kanižo v Osek (Esseg), — druga iz Novega S z o n y-a čez Belo Stolico (Stuhhveissenburg) v O s e k, in če bi te železnice ne zadele Pečuha (Fiinfkirchen) se bo napravila stranska železnica v to mesto, — tretja iz B u d i m a (Ofen) in Velike Kaniže do dunajsko-teržaške železnice blizo Pelčan (Poltschach) na Stajarskem, — četertapa iz Oseka v Zemun (Semlin). V 10 letih morajo te železnice končane biti; skoz 90 let od 1. janua-rija 1862 ostanejo, kakor druge železnice, lastnina tistih, ki jih zidajo, po preteklih 90 letih pa padejo v last deržavi; tarifa voznine ji je določena. — V našem cesarstvu je sedaj 38 realk (realnih šol), število učnikov znaša 416, učencev pa 7904; — gimnazij (nekdanjih latinskih šol) z 8 razredi je 146, z 6 razredi 37 , z 4 razredi pa 68; vseh učencev v gimnazijah je 48.747. — Naj važnejša politična novica, ktera sedaj po svetu zvonec nosi, je, da se francozka in pa rusovska vlada čedalje bolj edini te, tema nasproti pa stopa angležka vlada z avstri-jansko eno pot. Preden se pa more tak, čisto nov obraz političnih razmer za gotovo verjeti, se mora. kar je sedaj le še v  besedah časnikarjev,  v djanji dotičulh vlad razodeti,
in k temu bo menda kmali priložnost, ker pravda: ali je res, da turška vlada po duhu francozke in rusovske vlade terja, da mora avstrijanska armada zapustiti Moldavo in Valahijo, angležke ladije pa černo morje? se mora kmali dognati; poslednje telegrafne naznanila iz Pariza 30. okt. vnovič terdijo, da turška vlada to hoče. Iz Turčije pa se sliši, da vsled ondašnjih homatij hoče sedanje mi niste r-stvo odstopiti.—Veljavni angležki časnik ,,Timesu hudo piše zoper politiko francozko in žuga, da bo Rusija mogla novo vojsko prestati, preden bi imele pogodbe parižkega mira nespolnjene ostati. Po besedah ravno tega časnika misli rusovska vlada poslati vojnih ladij na černo morje in od turške terjati dovolitev, da smejo tje (?) ; okolica Napoleonova huska Rusijo zoper Angleže (?). — Na Napolitanskem je vse pri starem; za vojsko se zlo pripravljajo; kupčija zatega voljo hira. — Mesto Kandio je ponočni potres 12. p. m. popolnoma razdjal, 500 merličev so iz razvalin potegnili; tudi Kanea je zlo terpela, pa vendar ni noben človek ob življenje prišel. Po Egiptu so bili to noč hudi potresi, v Kairi se je le malo arabljanskih hiš poderlo,več pa se jih je razpočilo. Kakor v Malti je tudi tukaj mnogo prebivavcov v samih srajcah iz hiš z bežalo. — Po več časnikih je unidan novica letela, da je v Prosnici na Marskem mnogo prav drobnih ognjenih kamnov izpod neba padlo; ko pa so te kamne natanjčniše preiskavali, kaj so našli? — lansko akacij no seme je bilo, ki ga je kodarkoli močan veter vzdignil in v te kraje zanesel.