TRGOVSK
Licejska knjižnica
Ljubljana
r
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ££ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta - Dopisi se ne vračajo. - Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. JJ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 4. septembra 1923.
ŠTEV. 103.
Slovesna otvoritev lil. Ljubljanskega velesejma.
Q9otin Hribar in inž. Šuklje, Zvezo
Dr
A1IIOUI 111 junije, jl\c/.u
šn.-^i l|Cev .v Zagrebu g. dr. Bošnjak, trgovsko zbornico v Splitu g. Nadica, Zagrebški zbor g. Radko-Vič m ravnatelj Stiasnv. Mestno nh cmo Šibenik je 2aSJp?1 ^»Joviča, mariborsko izložbo gosp Džamonija. Poleg teh so bili navzoči še številni drugi zastopniki uradov, korporacij, organizacij itd.
SLAVNOSTNA OTVORITEV.
Točno °t> 10. uri dopoldne je gvonj predsednik glavnega odbora Polanskega velesejma tovarnar q iemn° Bonač In- Ljubljanski velese-Son z obširnim govorom, kateremu ^anje i^ prisoini z naivečjim zani-
°OVOR PREDSEDNIKA gosp. BONAČA.
^astita gospoda !
vrši v^arska obnova Evrope se ie prired b01611’11 velesejmov. Da so be in Znve nas^a'e 'z nujne potre-
<,iskusiip0\l/S,uča'no’ izven vsake v struni Velesejmi so nekake oaze Penem ozračju splošnega po-
V soboto je bil slovesno otvorjen j HI. Ljubljanski velesejem. Kljub de- j ževnemu vremenu so se že v zgodnjih urah začeli zbirati na prostoru pred velesejmskim uradom povabljeni gostje, zastopniki uradov, zastopniki raznih korporacij iz cele Jugoslavije in razni ugledni faktorji gospodarskih krogov.
OTVORITVI SO PRISOSTVOVALI: Slavnostni gostje.
V imenu centralne vlade minister za trgovino in industrijo g. dr. Dragotin Kojič in minister za vere g. dr. Janjič, inšpektor prometnega ministrstva g. inž. Gjuričič, načelnik patentnega urada g. dr. šuman, šef *>ddelka za trgovino in industrijo v Mubljani dvorni svetnik g. dr. Ru--1’ Marn, minister n. r. dr. Žerjav m poslanca dr. Reisner in dr. Korone, poslanik češkoslovaške repu-
*ke na našem dvoru, pooblaščeni minister g. Jan Šeba, generalni kon- , češkoslovaške republike g. dr. j '-'tokar Beneš, avstrijski generalni ! Konzul g. dr. Kohlrus, francoski kon- I 2ul g. Hache, italijanski generalni konzul v Zagrebu g. Poccardi, nemški konzul g. Froll-Oberfell iz Zagreba, italijanski delegat v Ljubljani g. de Comelli in belgijski honorarni konzul g. Dular, dalje so bili navzoči pri otvoritvi bivši pokrajinski namestnik g. dr. Ivan Hribar, veliki župan g. dr. Miroslav Lukan, namest-”}k velikega župana za mariborsko oblast g. dr. Vilko Pfeiffer, »lubljanski knezoškof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, delegat ministrova financ g. dr. Karel Savnik, ljubljanski župan g. dr. Ljudevit Perič, Mariborski župan g. dr. Grčar, častniški zbor s komandantom Dravske ~lvizijske oblasti g. pokovnikom vučkovičem na čelu. Zvezo centralnih industrijskih korporacij je zakopal predsednik g. Bajloni iz Beo-9rada in pa podpredsednik g. dr.
ran Windischer.
Li Krčovsko obrtniško zbornico v jJU ni so zastopali predsednik g.
an Knez, provizorični predsednik S: Jean Schrey, podpredsednik g. ^.pnn in prvi tajnik g. dr. Viktor li_Vrruk’ Zvezo industrijcev v Ljub-JW- s.*a .zastopala gg. predsednik
vojnega političnega in ekonomske ga kaosa, ki nudijo gospodarskim krogom zatočišča, kjer se med seboj spoznavajo in kjer se najlažje sklepajo nove in obnavljajo stare kupčijske zveze.
Historik, ki bo kedaj ocenjeval posamezne velesejme po njihovem večjem ali manjšem pomenu za ozdravljenje gospodarskih razmer, bo brez dvoma moral priznati odlično mesto ljubljanskemu velesejmu. Z žitorodno zemljo skopo obdarjena Slovenija je stala pred alternativo, da ali popolnoma obuboža in požene v svet svoje sinove in hčere, kakor pravimo s trebuhom za kruhom, ali pa da se industrializira. Hoteč biti vredna posesfrina Srbije in Hrvatske, se je Slovenija raje poprijela dela in je z mladostnim navdušenjem stopila v svetovno areno, da tam v plemeniti tekmi z drugimi narodi skuša doseči čim večjo popolnost.
Smel je bil ta korak in otvorili smo nekoliko v skrbeh 1. ljubljanski velesejem, bolj z namenom, da pregledamo naše bojne čete, kakor pa da pokažemo svetu sadove našeaa’ komaj Triletnega delovanja. No uspeh nas je same iznenadii in je’ rodil neprecenljivo posledico, da se ie preko noči zainteresirala za nas širja javnost, pred vsem ona iz jugovzhodnih krajev, ki nas dotedaj še ni poznala. Nihče ni verjel, da se je pri nas industrija in obrt že tako lepo in mnogostransko razvila. Spodbujeni po prvem poskusu, ki je sijajno pokazal, da ni nobeno agitačno sredstvo tako učinkovito nego nazorna predočitev, smo lani priredili svoj 11. sejm v znatno povečanem obsegu.
Stoječ na stališču, da našim sejmom ne pritiče samo enostranska naloga posredovati prodajo domače robe, temveč pospeševati tudi nakup tega, kar proizvajajo drugi deli naše države, zlasti agrarnih produktov, smo pridobili lepo število interesentov iz gospodarskih krogov Hrvatske in Srbije, da so se udeležili s svojimi izdelki in produkti druge naše razstave. Naravnost razveseljiva je udeležba industrije in obrti iz bratskih pokrajin na letošnjem sejmu, kar nas navdaja z zaupanjem, da se bodo našla pota, ker se bomo združili v skupnem, vzajemnem delovanju za lepšo gospodarsko bodočnost naše države.
Nadalje^ smo se šteli v dolžnost seznaniti že na II. velesejmu domači J? ? izdelni inostranske industrije, predvsem takimi, ki se še ne proizvajajo doma. Naš namen je bil obenem z razstavo fabrikatov razvitejše industrije vzgoievalno uplivati na domačo produkcijo in podjetnost.
Velesejmi so nam v neizmerno moralno in materijelno oporo. V moralno, ker črpamo iz doseženih »soehov nove moči za nadalinie vztrajno delovanje, ker pospešujejo živahnejšo izmenjavo ponudbe in povpraševanja. Razven tega nam nudijo velesejmi dragocen pregled o stanju našega narodnega gospodarstva, ki omogočuje ekonomsko izrabo sil in nam pomaga preprečiti, da se nobena gospodarska panoga ne favorizira in razvije na škodo druge, istotako potrebne.
Ni mi treba še posebej povdar-jati, da so naši velesejmi hkrati
krepki mejniki v splošnem in državnem in narodnem življenju. Državljani razmn pokrajin in najrazličnejših svetovnih in političnih naziranj se na teh sejmih osebno spoznavajo in uče medsebojnega spoštovanja. To medsebojno spoznavanje bratov, ki so bili tisoč Iei[ ločeni po umetnih granicah, pa je ena najbolj nujnih in važnih potreb.
Nadejamo se, da bo delo, ki smo ga započeli pod tako ugodnimi avspicijami, kljub vsem nevšečnostim dnevnega političnega boja obrodilo obilen sad. Letos je priredila Ljubljana v tretjič svoj velesejm. Zdi se mi kot posebno ugoden pomen za bodočnost, da je naša prireditev že ob prvem njenem skromnem jubileju doletela izredna čast bui deležna Najvišjega pokroviteljstva. Krona je s tem na svečan način dala priznanje rodoljubnemu stremljenju vseh pridobitnih slojev in delovnega ljudstva za čim prejšnje ozdravljenje gospodarskih razmer ljubljene naše skupne domovine. Naša radost je tem večja, ker zremo Slovenci v našem kralju prvega borca za naše osvobojenje in se zavedamo dobro, da bi brez heroične požrtvovalnosti vojske, koji na čelu je stal naš junaški kralj, ne praznovali današnjega lepega dne. Spoštovane dame in gospodje!
Zastopniki gospodarskih krogov Slovenije stopajo danes pred vas, želeč dokazati, da kljub vsem tež-kočam, s kojimi so se imeli in se še imajo boriti, tudi v preteklem letu niso držali križem rok. Podraženje denarja in s to činjenico zvezano zmanjšanje kupne moči konsumenia je res grozilo zadati smrtni udarec našemu podjetništvu. Da se je v tej borbi doslej držala naša industrija, obrt in trgovina, priča o njeni živ-Ijenski sposobnosti, a obenem tudi dokazuje, da je vredna najizdatnej-še moralne in materijalne podpore od strani merodajnih činiteljev. Zagrešil bi veliko nehvaležnost če bi se raz to mesto hvaležno ne spomnil tudi našega vrlega delavstva, ki z veliko požrtvovalnostjo sodeluje pri gospodarski obnovi naše domovine in ki se je mnogo potrudilo, da bi se končala i letošnja prireditev z uspehom. Z največjim zanosom me navdaja, da ste blagovolili, častite dame in gospodje, počastiti v tako odličnem številu prireditev.
. Po pozdravu navzočih, med katerimi je imenoma pozdravil oficijelne zastopnike vlade, uradov, korpora-ci) in društev, je g. predsednik Bonač prečital nekaj brzojavnih pozdravov, med drugimi pozdrav zadržanega ministra notranjih zadev Vujičiča, ter omenil, da obišče Nj. Vel- kralj Aleksander, ki je prevzel protektorat nad to našo gospodarsko prireditvijo, še tekom dneva velesejm. Nakar so navžoči zaorili v navdušene klice: »Živel kralj!«
GOVOR MINISTRA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO G. DR. DRAGOTINA KOJIČA.
Velespoštovana gospoda!
Neobično sem srečen, da mi je pripadla naloga prisostvovati v imenu kraljevske vlade otvoritvi 111. ljubljanskega velesejma. Ta sreča mi je mila tudi radi lega, ker predstavlja ta izložba industsrijsko naj-
bolj razvito pokrajino države, ki je naravnost predestinirana, da prednjači celi državi. Pri tej priliki se mi zdi potrebno naglasiti, kako je gospodarski razvoj tesno spojen s politiko narodnega edinstva, s splošno politično konsolidacijo zemlje in da je v tem oziru treba, da tudi tukajšnji gospodarski krogi z vsemi silami delujejo na njeno uresničenje. Kraljevska vlada si je tega v svesti in ve, da bi vse gospodarsko podpiranje ostalo brezuspešno, ako bi ne šlo roko v roki s splošno politično konsolidacijo države. Le odtod bo prišla končna rešitev, odkod se bo rodila velika bodočnost, za katero vsebuje naša država in naš narod vse pogoje. Naša zemlja je bogata, kakor malo katera, zalo delujmo, da z jačenjem narodnega edinstva utrdimo tudi temelje industrije in skupnega gmotnega bogastva. Kot predstavnik kraljevske vlade vas morem zagotoviti, da bomo storili vse, kar nam narekuje naša dolžnost in kar dopuščajo naša sredstva in da bo kraljeva vlada šla neumorno za svojim točno začrtanim programom. Toda preko tega programa želi vlada, da se gospodarsko življenje oprime še drugega činitelja, ki je v gospodarstvu ravno tako važen, namreč jarivatne inicijative. Privatna inicijativa naj po arugi strani izdela to, kar vlada sama ne utegne izpolniti. Zveza med tema dvema silama gospodarskega življenja nam bo ustvarila srečno bodočnost in bo dala našemu gospodarskemu in industrijskemu razvoju odločen polet. Dovolite, da vas radi nevremena ne zadržujem z daljšimi izvajanji. Prinašam vam pozdrav kraljevske vlade in zagotovilo njene najizdatnejše pomoči. V njenem imenu otvarjam 111. ljublj. velesejem in mu želim najlepše uspehe Izjavljam še enkrat, kako se čutim neobično srečnega, da morem o tvoriti današnji zbor in prisostvovati tako odlični gospodarski manifestaciji. Živeli prireditelji!
G. minister je nato v imenu Nj. Vel. kralja proglasil oficijelno otvoritev 111. ljubljanskega velesejma, čemur so sledili navdušeni klici: »Živel kralj!« Godba Dravske divizijske oblasti je zasvirala državno himno ni s tem je bil oficijelen del otvoritve končan.
OGLED PAVILJONOV.
Navzoči gostje so si ogledali posamezne paviljone.
Ministra g. dr. Kojiča in dr. Janjiča so spremljali zastopniki g. predsednik Bonač ter zastopniki uradov m korporacij, ki so jima razkazovali vse zanimivosti letošnjega sejma.
Minister dr. Kojič je bil navdušen nad uspehi, opetovano dal duška svojemu navdušenju z zelo pohvalnimi besedami na račun naše industrije, trgovine in obrti.
POSET NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA NA SEJMU.
Slabo deževno vreme je preprečilo prvotni načrt Nj. Vel. kralja, da obišče že ob predpoldenskih urah velesejm.
Potem ko so se po sejmišču raznašale najrazličnejše vesti o prihodu, kar je seveda o takih prilikah neizogibno, je ob dveh popoldne maršalat dvora na Bledu sporočil ljubljanskemu velesejmu, da se je
Nj. Vel. kralj odpeljal z Bleda, da poseti velesejm in točno od 3. uri se je pripeljal kralj v spremstvu princa Arzena na velesejm, kjer ga je velika množica pozdravljala z navdušenimi Zivio-klici. Vladarja je pozdravil predsednik g. Bonač. Po pozdravu si je kralj v spremstvu gg. Bonača, Jelačina in drugih gg. zastopnikov ogledal cel velesejm. O obisku prinesemo vse podrobnosti v prihodnji številki.
Dr. Vinko Šarabon:
Ljubljanski velesejem.
Jugoslavija ima 83% kmečkega prebivalstva, ostali odstotki se porazdelijo na trgovino, obrt in industrijo, promet itd. Dočim imajo pa jugovshodni deli države še več kmečkega prebivalstva, kakor je označeno v gornjih odstotkih, jih je v Sloveniji samo še 65%. To razmerje nam kaže Slovenijo kot nekako industrijsko glavo, ki naj zalaga ostali trup z nadprodukcijo v industriji. Če pogledamo na prometno karto Francije, vidimo velikanskega pajka; glava je Pariz, noge pa štrlijo po vsej Franciji. Precej isto sliko nam pokaže industrijska karta Jugoslavije: glava je Slovenija, ostali deli države nimajo tako razvite industrije. V gospodarsko enotnem telesu je naravno, da se deli izpopolnjujejo, drug drugemu dajo to, kar ima vsakteri preveč. Zato hodijo južni deli naše države po blago na sever, v Slovcnno; a tudi sicer majhna Slovenija ima svoje industrijske panoge preveč razdeljene in jih zato v namen prodaje in nakupa včasih združi v zmanjšani obliki v svojem naravnem središču v Ljubljani, lo združenje v svrho prodaje in nakupa, v svrho spoznavanja in zbližanja industrijskih panog medseboj in posebej še v svrho spoznavanja in zbližanja gospodarskih pridobitnih krogov imenujemo ljubljanski velesejm. Ljubljana je tudi sploh že po naravi določena za posredovalko, najsi bo to v kulturnem ali gospodarskem oziru; pri nas v Sloveniji si podajajo roko kulturno in gospodarsko višji sever in zahod z vzhodom in jugom, ki nista še dosegla te stopnje, li stiki, izraženi v izmenjavanju kulturnih in materijelnih dobrin, usposaPliajo Ljubljano za po-sredovateljico v vsakem oziru.
Pa njena posredovalna vloga gre preko mej naše države. Ljubljana kot obrobno mesto ima samoobsebi umevno najožje stike s sosedi, ki so industrijalno še naprednejši kakor je Slovenija in ki bi to svojo prednost seveda radi izkoristili. In zopet jim prilika velesejmov pride kakor nalašč, da pokažejo na njih premoč
Importna in eksportna trgovina v Sloveniji.
svoje industrije. To seveda našim industrijskim krogom nikakor ni v kvar; na velesejmih vidijo tujo popolnost in delno našo^ zaostalost, velesejmi so jim najboljša šola. Par let, in razlika je izenačena. 2e drugi velesejem nam je pokazal velikanski napredek, naše industrije na-pram prvemu in letošnji nam kaže to še bolj. Brez dvoma moramo velik del napredka pripisati velesejmu samemu, velesejmu, kot industrijski šoli. Zato mora industrijalec in trgovec videti v velesejmu tudi zares tako šolo zase, se mora tam učiti in naložiti rezultate pouka v dobičkonosnem izpopolnjevanju v svoji stroki. To plat velesejma moramo še prav posebno povdariti. Ne se bati tuje industrije, temveč učiti se od nje in nauk plodonosno naložiti! So pa gotove panoge, v katerih domačin iz tega ali onega vzroka nikdar ne bo mogel konkurirati s tujino. Saj nam na primer že podnebje samo večkrat stavi take ovire, da je v suhih krajih nemogoče izdelati stvari kakor jih lahko izdelamo v vlažnih; in obratno. V takih slučajih nam je pa tuja industrija naravnost potrebna in moramo le z veseljem pozdraviti prizadevanje velesejmskih trgov, da so privabili kolikor mogoče veliko tujih tvrdk. Koliko prihranijo pri tem našemu kupujočemu občinstvu denarja in časa, čas je pa itak denar! Drugi članki in statistični podatki nam pravijo, da se je inozemstvo temu povabilu prav rado odzvalo in da prihajajo s svojimi izdelki vedno rajši na trg dela in tekmovanja. Ljubljani je vlogo tega trga dala narava sama, njena geografska lega ji jo naravnost diktira. Jndustsrijska prednost Slovenije na-pram ostalim delom naše države to vlogo na vso moč podpira; oba faktorja združena zagotavljata ljubljanskim velesejmom največjo bodočnost in obenem veliko kulturno in gospodarsko pridobitev za široke sloje prebivalstva. Zato se mora napredka v velesejmih duševno prav vsakdo z veseljem udeleževati.
An lori Krejči, ravnatelj, Ruše pri Mariboru.
Važnost sejmov odnosno ljubljanskega velesejma za
razvoj industrije.
Takoj po prevratu se je splošno zaznalo, da je Slovenija oni del države, katerega se mora zaznamovati kot glavni industrijski okraj.
Kakšne vrsle induslrije se pa v Sloveniji nahajajo, to ie bila splošna tajnost in celo velika podjelja težke industrije so bila široki masi prebivalstva neznana. Toda ne samo, da široka masa ni poznala naše industrije, ampak tudi industrijaci sami se niso vzajemno poznali. Oči so se odprle občinstvu še le po prvi prireditvi ljubljanskega velesejma, ker se je la čas prve prireditve neštetokrat slišalo češ: »Nismo vedeli, da se to izdeluje pri nas; zakaj uvažamo to iz inozemsta.«
Važnosti ljubljanskega velesejma ne more industrijalec dovolj visoko ceniti, ker so prireditve ljubljanskega velesejma ravno industrijalcu prinesle nepričakovani dobiček. Če ie bilo to velikega pomena med velesejmom in tik za njim, je še večjega pomena prireditev velesejma za razvoj industrije v bodočnosti.
V velesejmu najde industrijalec najboljšega propagatorja za svoje izdelke. Na velesejmu najde industrijalec' pa
Ob priliki otvoritve lil. Ljubljanskega velesejma je izdala trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani seznam eksportnih in importnih tvrdk v Sloveniji, ki je važno dopolnilo lani izdelanega seznama industrijskih podjetij in večjih obratnih delavnic v Sloveniji. Seznam je zelo praktično urejen in obsega po strokah razdeljenih 38 skupin eksportnih tvrdk in 48 skupin importnih tvrdk. Poleg tega so v seznamu navedeni vsi anončni in reklamni zavodi v Sloveniji, dalje bančni zavodi in podružnice, carinski posredniki, konzulati in špedicijska podjetja, ki so za posredovanje trgovskih zvez in poslov importa in eksporta zelo važni.
Sestava seznama naše eksportne in importne trgovine je bila zvezana z ogromnimi težkočami, ker je trgovina vsled nestalnosti valutnih in obratnih razmer podvržena velikim izpremembam. V povojnih letih se je na eni strani ustanovljalo na stotine jtovih tvrdk, ki imajo obrtne liste za najrazličnejše stroke, ki pa morajo svoj obseg v praksi od sezone do sezone menjati, lzpremem-be v trgovskem registru in v obrtnem katastru gredo mesečno v stotine in se nanašajo ne samo manjša in sreanja podjetja, marveč mnogokrat tuai na veletrgovska podjetja. Zelo težavno je bilo tudi razvrstiti trgovine po strokah, ker ima velika množina podjetij obrtne liste na primer za mešano stroko, izvršuje pa pri tem samo lesno trgovino, ali pa samo trgovino z deželnimi pridemi.
Kiju btemu se je z skrajno požrtvovalnim in hvalevrednim trudom in vztrajnostjo posrečilo sestaviti seznam importne in eksportne veletrgovine, ki nam nudi momentalno sliko. Brez dvoma ga bo treba v najkrajšem času dopolniti in izpreme-nm, ker se razmere hitro menjajo.
V interesu evidence vseh izpre-memb naprošamo vse interesente, da sporočijo trgovski in obrtniški zbornici podatke o tvrdkah, s katerimi bi bilo treba seznam tekom časa dopolnili. Seznam stane 5 Din, odnosno s poštnino 6 dinarjev ter se naroča pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani in je za vsakega našega trgovca neobhodno potre" ben pripomoček za informativne in poslovne svrhe, posebno važen pa je za trgovce v ostalih pokrajinah naše države, ki iščejo zvez z dobavitelji v Sloveniji in za inozemske irgovce, korporacije ter konzulate, katerim je bil že razposlan. V zvezi s tem seznamom je pričela zbornica nabirati o eksportih in importih veletrgovinah podrobne evidenčne podaiKe za razširjanje svoje informacijske službe in naprošamo vse naše čitatelje, aa poslane pole zanesljivo izpolnijo s točnimi podatki in jih pošljejo trgovski zbornici
Seznam industrijskih podjetij in večjih industrijskih delavnic pa stane 15 dinarjev, odnosno s poštnino 16 dinarjev. Dobiva se tudi na velesejmu pri prodaji »Trgovskega lista«.
„Globus“, konzervna tovarna, Vrhnika.
Podjetje konzervne tovarne »Globus« se je ustanovilo leta 1920 ter se je v prvi dobi pečalo posebno z izdelovanjem mesnih izdelkov. Polagoma se je podjetje razširilo, tako da sedaj zamo-re. dnevno izdelovati najmanj 50.000 najrazličnejših vrst konzerv. Poleg tega izdeluje dnevno velike množine mesnih izdelkov, kakor saalme, kranske klobase, prekajeno meso, kateri so vsi prvovrstne kakovosti. Polagoma se je tovarna vpeljala v konzumne kroge našega ljudstva v laki meri, da se naročila vedno večajo. Da tovarna omogoči hitrejšo postrežbo svojim odjemalcem, je tekom časa v Ljubljani zgradila 3 lične paviljone, v katerih razprodaja vse svoje izdelke. Tekom leta 1920 in 1921 je vodstvo tovarne uredilo tudi svojo lastno kleparijo, ki izdeluje za svojo lastno potrebo in obenem tudi za tuja naročila pločevinaste doze vseh vrst. Dnevno jih lahko izvrši do 40.000 komadov. Poleg kleparije se je koncem leta 1921 zgradila in uredila zelo obsežna žaga z dvema polnojarmenikoma, katera krije potrebo z rezanim lesom za domača vporabo (zaboje), kakor tudi sprejema in izvršuje druga naročila. V
oseb iz domačega ljudstva, katerim je z obstojem tovarne zasiguran dober zaslužek.
Letos je tovarna pričela z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Posrečilo se ji je pridobili v ta namen prvovrstnega svetovnega strokovnjaka, s katerim dejstvom je podana garancija, da bodo tudi ti izdelki prvovrstne kakovosti.
Letos je tovarna zgradila r>Q v„i-sejmu svoj lastni, lični paviljon, v katerem je prav okusno izstavila vse svoje izdelke.
Posebno okusno se ji je posrečilo opremiti svoje sadne izdelke z vabljivimi etiketami, ki so bili izvršeni po na-* Črtu domačega umetnika Maksim Gasparija. Etikete so izdelane v narodnem motivu. Po istem načrtu so tudi izdelani tvrdkini plakan od istega umetnika.
Konzervna tovarna »Globus« na Vrhniki je nojvečja tovarna te stroke v Jugoslaviji ter dobavlja tudi vojaštvu in naši mornarici večje množine konzerv.
Podjetje stoji vedno pod nadzorstvom zdravstvenih organov. Priporočamo tedaj občinstvu, da poseli lastni paviljon na velesejmu, ki se nahaja na
OJJl	tti ii.f loujv, ui uyu n\ai	-------
tovarni je zaposleno dnevno okrog 150 | desni strani glavne ceste.
„Jugo-Hag“.
tudi svoje surovine in obratne potrebščine ter mu nudi velesejem priložnost, da mu ni treba potovati po svetu in iskali potrebnih predmetov v inozemstvu. Na velesejmu se tudi seznani z domačimi pridelki in pride do prepričanja, da dobi marsikaj, kar potrebuje, na lastni grudi ceneje in dostikrat tudi boljše, na vsak način pa hitreje kakor iz inozemstva.
Kar pa je za industrijalca najdragocenejše, kar si more pridobiti na velesejmih, to je, da dobi iam smernice, katerim mora slediti v razvoju svoje industrije. Ce industrijalec koraka po razstavnih prostorih, bo videl jasno pred seboj to, kar se v njegovi bližini producira, v katerih panogah je nadpro-dukcija, kje je pomanjkanje in s tem mu je dana tudi smer razvoja, ker se bo poprijel v vso vnemo produciranja onih stvari po katerih se povprašuje in jih primanjkuje. Na ta način bo spravil svojo industrijo v zdravo smer in se mu ne bo treba bati, da mu bodo ostali izdelki skladišču, našel bo dovolj odjemalcev in bo celo produkcijo lahko vnovil.
S tem pomeni velesejem za industrij
ca visoko šolo, do uspešnega
ki mu bo pripomogla napredka.
»Jugo - Hag« v Ljubljani, zastopstvo svetovno znane tvrdke »Hag« je razstavila na velesejmu lovorni avto, adaptirani »Biissing«, kateri vozi brez bencina in uporablja izključno domače olje.
»Hag« - generator se da enostavno montirati na poljuben avto, motorni plug, traktor, »Raupenschlepper« ali stabilni motor. Obratovanje je sigurno in brezhibno, kot ono z bencinom. Sicer je možno — brez da bi se odstavil motor — z enostavno kretnjo roke, menjati poljubno pogon na bencin in obratno. Obrat je najenostavnejši. Nasiplje se parkrat dnevno potem avtomatične priprave nekaj oglja v generator.
»Hag« - generator štedi na kurivu 90%, her stane vožnja 100 km pri 5 tonskem vozu samo circa 130 Din oglja.
V Jugoslaviji je že cela vrsta »Hag«-generatorjev v obratu in montira se jih dnevno več. Od ljubljanskih tvrdk, katere so si adaptirale avtomobile z »Hag«-generatorjem, omenjamo: Stavbeno družbo d. d., lmpex d. d., Mestni magistrat, Združene opekarne, Heinri-har, lesna industrija, gradbeno podjetje inž. Dukič in drug itd.
Zbog ogromne gospodarske koristi Je epohalne iznajdbe smo prepričani
da
bodo zbudila predstoječa izvajanja splošno zanimanje naše industrije in Irgovskih krogov.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Treba bi bilo upeljati bolj moderne aparate za destilacijo, ki bi -jsc montirala na ladjici m bili last države, ki bi hodila iz enega pristanišča v drugo, da destilirajo rožmarin na račun rožmarinovih nabiralcev. To je potrebno napraviti radi tega: 1. ker se na krajih, kjer raste rožmarin ne nahaja dosti vode za razhlajenje ter se vsled najfinejši duh izgubi in je tako donos manjšir 2. ker ni cest, da bi se aparat lahko prenašal, marveč bi se rožmarin do-našal v kak večji kraj, ki lezi ob morju; 3. nabiranje in predeiava je mnogo lažja in rentabilneja, ako se da aparat prenesti iz pristanišča v pristanišče; 4. ker niti eden od podjetnikov noče kupiti boljšega aparata, ne da bi pri tem eksploatira! nabiralce, med tem ko bi delovodja pri državnem aparatu imel od države odrejeno plačo in procente od izdelane množine.
Zabelj raste po celi Dalmaciji in Hrvaškem Primorju ter na otoku Krku in Čresu. Leino se ga nabere na Krku in Čresu okrog 20 vagonov, dalo pa bi se ga nabrati do 40 vagonov. Nadalje se ga nabira v področju splitske trgovske zbornice do 30 vagonov. Središče je Trogir z 20 vagoni, potem na Slanem, na Pelje-šču itd., v Boki Kotorski ter v Črni gori. Pred vojno se je plačevalo žajbelj po 28 do 30 kron na 100 kg, sedaj pa 40 Din za 100 kg. Žajbelj se izvaža preko Trsta v Nemčijo ter od la mnaprej v Anglijo in Severnoameriške Zjedinjene države.
Lavorjevega listja se nabira v Roki Kotorski letno 20 vagonov, dalje še po kakšni vagon v okolici’ Dubrovnika in Pelješca. Za suho listje se plača okrog 100 Din z.a 100 kg. Pred vojno pa se je plačalo za 100 kg po 40 do 60 kron. Lavorjevo listje in plod se izvaža. Sveže lavorjevo listje destilirajo na Reki, drugače pa se izvaža suho, ki služi za začimbo.
Z vprašanjem nabiranja gojenja in destiliranja dišavnega olja se bavi poleg trgovcev - nabiralcev, gospod Anton bradanovič, upravnik trgovske aKademije v Splitu.On je o tem napisal nekoliko člankov in eno brošuro. Za njegovo delovanje mu je dalo ministrstvo trgovine in industrije letos podporo, s tem, da mu je vrnilo vse stroške zn delo ter mu dalo na razpolago destilacijski aparat.
V Splitu bi bilo treba ustanoviti postajo za gojenje in destilacijo di-savnin zenšč, kaiere vodstvo naj bi se poverilo g. Bradanoviču, kateremu bi se dalo nalog, da napravi poskuse gojenja dišavnih zelišč, kakor tudi poskuse o rentabiliteti in destilaciji samoniklih divjih dišavnih rastlin. Ta spstaja bi služila kot nasadni vrt za nabiranje in gojenje dišavnih zelišč, kakor tudi za njih destilacijo, v kolikor bi se pokazala rentabilite-ta. Poleg te postaje bi bilo treba tudi onovati postajo za gojenje cvetja v okolici Dubrovnika, ali Metko-viča, katere naloga bi bila, razširiti gojitev cvetljic za okras. V kolikor bi se te kulture razširile, dobivali bi od njih cvetje in rastline, kakor vijolice itd. za izdelavo esenc.
V Banatu rastejo ogromne množine divje kamomile, ki bi se dale uporabah za izdelavo kamomilnega olja. En del kamomile se tam nabira in izvaza. Ravno tako bi se dala nabirati kamomila tudi v Srbiji, kjer na mnogih krajih divje raste. Kamomile bi se dale gojiti v Srbiji, Banatu, v Bački, nadalje bi se dala tam gojiti tudi poprova meta (Pffefermintz) in sivka (l.avvendel) itd., katere gojijo v Angliji, Ameriki itd., ker so te kulture zelo rentabilne. Tudi bi se jih lahko gojilo v starih krajih, posebno pa v Južni Srbiji, kjer so kulture rentabilne, kakor se goji na Holandskem korijandar, ki se goji v Galiciji, korenje od ljubičice, ki se goji v Ita-■'h itd. Te kulture bi bile posebno za južno Srbijo, kjer se v velikem goji Janež, ki se po kritju znatne potrebe izvaža za izdelavo anasolnega žganja.
V Gjevgeliji bi bilo treba napraviti postajo, za gojenje okrasnih cvetlic ter zdravalnih in dišavnih zelišč, katera bi napravila z njimi potrebe poskus eter na podlagi tega propagirala njui kulturo.
Pri izdelavi brinjevega žganja se Pri mletju in namakanju brinja v vroči vodi ter prekuhavanju in njegovi destilaciji pridobiva tudi brinjevo olje, kakor ga izdeluje tovarna Arko v Zagrebu itd. Poleg tega se dobiva tudi brmjeva smola, ki ima lastnosti šelaka. Brinjevo olje se lahko dobi, ako se napelje skozi mlete brinjeve iagode mlet smrekov les vodena Para. Kadar se dobiva brinjevo olje jm ta način, potem se dobi v kotlu tudi brinjev sladkor, ki je zelo zdra-vuen. Upati je, da se bo ta način izkoriščanja brinja upeljav v krajih po ^rbiji in Bosni, kjer raste brinje. Dobro bi bilo, ako bi producenti brinjevca v Užicah svoje brinje po destilaciji brinjevca podvrgli prekuhi in destilaciji ter dobivanju smole.
(Dalje sledi.)
Iz naših organizacij.
Izlet v Vevče priredi za svoje člarte in prijatelje drušiva »Slovensko trgov-sko društvo Merkur v Ljubljani«, dne 8. septembra 1. 1. v svrho ogleda Vevške papirnice. Skupen odhod z vlakom ob 8- uvr* zjutraj iz južnega kolodvora. Zbirališče pred odhodom vlaka pred južnim kolodvorom. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se prijavi najkasneje do pondeljka dne 3. septembra t. 1. do opoldne v društveni pisarni, Gradišče 17./I. (telefon 552). - Odbor.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v sredo dne 12. septembra 1923, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsedstva, 2. izročitev diplom 2 častnim članom, 3. izprememba pravil, 4. določitev članarine. — Z ozirom na veliko važnost dnevnega reda pričakuje se polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Trgovsko šolstvo.
Kr.	drž. trgovska	akademija	v	Ljubljani.	Definitivno vpisovanje v	L	letnik
se vrši dne 11. in 12. septembra. Seznam sprejetih dijakov bode nabit na uradni deski. Istočasno vpisuje ravnateljstvo tudi dijake ostalih letnikov. V petek dne 14. septembra od 8. ure dalje se vrše ponavljalni izpiti. Pouk se prične 15. septembra. — Ravnateljstvo.
Kr.	drž. trgovska	akademija	v	Ljubljani.	Dijaki tl., III.	in IV. letnika trg.
akademije, kakor tudi absolventi abit. tečaja iz leta 1922/23 se obveščajo, da se vrši skupen poset Ljubljanskega velesejma dne 6. septembra ob pol 9. uri dopoldne. Dijaki naj se zbero ob 8. uri pred trgovsko akademijo. Vstop na sejmišče je prost le, ako se podajo tja dijaki skupno v spremstvu profesorjev. — Ravnateljstvo.
Trgovina.
Prihodnja zagrebška vinska borza
se vrši dne 5. septembra, na kar se opozarjajo interesenti. Vinska borza na zagrebški borzi se vrši, kakor smo že poročali, vsako prvo sredo v mesecu.
Denarstvo.
Kovani denar v Avstriji. Kakor smo že svoj čas poročali, bo izdala Av-slrija začetkom oktobra kovan denar po 100, 1000 in 5000 kron. S tem novim denarjem se obtok bankovcev ne bo povečal, ker bo vzela vlada ravno toliko bankovcev iz prometa, za kolikor bo izdala kovanega denarja (za 130 milijard avstrijskih kron).
Davki.
Potrdila o plačanih davkih za nakup deviz Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je opozoril generalno direkcijo neposrednih davkov, da izstavljajo nekateri davčni uradi potrdila
0 plačanih davkih v površni obliki (košček papirja, biez takse, brez podpisov itd). Generalna direkcija neposrednih davkov je zaradi tega z razpisom z dne 1. maja 1923, št. 10905 odredila, da se morajo vsa potrdila o plačonih davkih izdajati v dostojni obliki (najmanje na četrt pole papirja), spisovati s črnilom, pravilno taksirati (t. p, 3. in 4. je 10 Dinj in nanje pritiskati uradni pečat. Istotako mora biti razvidno čitljiv podpis odgo-vornm uradnikov z označenjem službenega značaja.
Izvoz in uvoz.
Oprostitev uvoza žita in moke na -eskoslovaško. Kakor izve »Prager
1 resse« se bo ukinilo v najkrajšem času postopanje za dovoljenje > uvoza moke in žita iz inozemstva in bo uvoz teh pridelkov popolnoma prost.
Izvozna pristojbina za rumunsko koruzo. Svoječasno je rumunska izvozna-uvozna komisija odredila izvozno pristojbino za koruzo na 80.000 lejev pri vagonu. Ker pa je bil radi te visoke pristojbine vsak izvoz onemogočen, je ministrski svet znižal izvozno pristojbino na 20.000 lejev pri vagonu.
Opalografične potrebščine THE REX CO., LJUBLJANA.
>BUDDHA<[
* h'-
D
"1BUDDBJP
“Eifflu«!
TRADEMARK C
Razno.
Grozen potres na Japonskem. Seizmografi centralnega instituta za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju so v soboto 1. t. m. ob 4.11 zjutraj srednjeevropskega časa zaznamovali katastrofalen potres v oddalji 12.000 km. Registracija potresnih valov je trajala do 8., ko je bila zaznamovana zadnja skupina potresnih valov. Efektivno zemeljsko gibanje je na Dunaju doseglo višino več kot enega milimetra. Sunki zaznamovalne igle so bili tako močni, da so segali preko 20 cm širokega zaznamovanega papirnega traku, radi česar niso bili zaznamovani vrhunci valovnega gibanja. Ta potres je šteti med največje, kar so jih seizmografi centralnega zavoda kdaj mogli registrirati. Sobotni potres je napravil po vsem Japonskem ogromno škodo in povzročil mnogoštevilne človeške žrtve. Glavno mesto Tokio gori. Vse mesto je takoj ob potresu bilo na več krajih naenkrat v plamenu. Po ulicah je nastala strahovita panika. Ljudje so begali na vse kraje. Gori tudi palača mikadova. Cesarska rodbina si je s težavo rešila življenje. Vse brzojavne in telefonske žice na severnem Japonskem so popolnoma porušene, tako da inozemstvo ne more prejemati hitrih poročil o nadaljnji usodi nekaterih mest. Po poročilih radiografičnih postaj je napravil sobotni potres na Japonskem ogromno škodo. Mesti Tokio in Yokahama ste do tal porušeni, človeških žrtev cenijo na 14.000 do 20.000.
Tehnično gospodarska in sanitarna razstava češkoslovaških mest. Od 2. do 9. septembra se vrši ob času praškega velikega sejma tehnično gospodarska razstava češkoslovaških mest. Na ta kongres so povabljeni tudi zastopniki Zagreba. Dne 30. t. m. potuje v Prago načelnik mesta Zagreba, arhitekt Heinzl, dva mestna senatorja in dva mestna zastopnika. Na tem kongresu se bo razpravljalo o raznih ko-munalnih vprašanjih._____________
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220
Hmelj.
XXI. poročilo hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Zateč, č. S. R., dne 25. avgusta 1923. Imamo prav lepo in vroče vreme, katero pospešuje okobulenje cvetja in zoritev že tvorjenih kobul; padavin imamo tudi zadosti. Naš zastopnik si je ogledal te dni ves tukajšnji okoliš ter nam poročal, da se je stanje zdravih nasadov zboljšalo; v zaostalih in ne-škropljenih je videti le malo — ali nobenih kobul. V obče se lahko reče, da se je cenitev letošnje množine nekoliko dvignila na boljše; če se pa pri in po obiranju ne bode pokazalo veliko razočaranje, kar se pri tako neenakem
stanju rado zgodi, se lahko računa na dobro tretjino lanske množine, t. j. 35
do 40.000 stotov po 50 kg za celi tukajšnji okoliš. Navedena množina je pa neobvezna — gotovo pa je, da ne bode večja. — Obiranje se je tuintam pričelo, vendar se bo isto vršilo od kraja še le koncem avgusta in s 1. septembrom. Da si ohrani hmelj lepo zeleno barvo, treba je hitrega spravljanja pod streho pri lepem vremenu. Z ozirom na zboljšano upanje, postalo je na trgu mirnejše. Trgovci, kateri imajo naročila v rokah, čakajo. Ponudba je danes večja od povpraševanja in se je nekaj hmelja (1922) prodalo po 2700 do 2800 čsl. kron za 50 kg (654 jK za 1 kg). Limelj iz leta 1921 notira 2200 do 2300 čsl. kron za 50 kg (545 jK za 1 kg). Ko-nečno razpoloženje je mirno in oslabelo, cene se nagibajo kupcu v prid.
Savez hmeljarskih društev.
Hmelj. V. brzojavno tržno poročilo: Zateč, č. S. R. 31. avgusta 1923. Včeraj se je na kmetih pričela večja kupčija z novim hmeljem: 3000 ČK za 50 kg. 2.78 Din — 1 čK. 1 kg je 667 jK.
Tržna poročila.
Svinjski semenj v Mariboru. Na
svinjski semenj dne 31. avgusta se je pripeljalo 262. Cene v dinarjih: mladi prešiči 5-6 tednov stari 200-250 Din, 7—9 tednov 275—450 Din, 3—4 mesece 450—550 Din, 5—6 mesecev 700—750 dinarjev, 8-10 mesecev 925-1150 Din, 1 leto 1625—2100 1 kg žive teže 20 do 22.50 Din, 1 kg mrtve teže 27.50-31.25. Kupčija je bila zelo živahna, z ozirom na ugodne cene se je skoro vse prodalo.
Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Pšenica: baška, 79-80 kg, 2 odst. 4 vag. 340; baška, 79-80 kg, 2 odst. Zenta, 3 vag. 337.5; banatska, 79-80 kg, 2 odst., 9 vag. 337.5. Ječmen: sremski, 71-72 kg, 5 vag. 300. Oves: baški, ponudba 235. Turščica: baška, 1 vag. 272.5; banatska, Zenta, duplikat kasa, 1 vag. 265. Fižol: beli, baški, Novi sad, 1 vag. 470; beli, baški, povpraševanje 465. Moka: baška »0«, 1 vag. 560. Tendenca ne-izpremenjena.
Zagrebški žitni trg (3. t. m.) Postavljeno vojvodinska postaja notirajo (na debelo): pšenica (79-80 kg) 337.50 do 345, (78-79 kg) nova srbska 320 do 325, turščica žolta 275 do 280, ječmen za pivovarne 300-305, za krmo 260-275, oves 250-260, moka »0« 550-575, »2« 525—550, »4« 500—525, »6« 400— 450, za krmo 200-230, otrobi drobni 145-155, debeli 200—210, fižol 450. tendenca mirna, nekoliko slaba.
Beograjska blagovna borza (3. t. m.) Pšenica: 70 kg, 3 odst., franko vagon Beograd, promptno, ponudba 325; 78 kg, 2-3 odst., v šlepu 10 dni čakanja, povpraševanje 320; 70 kg, 3 odst., franko pristanišče Titel, promptno ponudba 340. Turščica: obala Beograd, povpraševanje 280, ponudba 285, zaključek 282.50. Oves: rcšetan, franko vagon Beograd, promptno, povpraševanje 255, ponudba 260. češplje: garnitura, franko vagon Beograd, promptno, ponudba 420. Fižol: beli, rešetan, franko beograjska postaja, povpraševanje 450. Otrobi: franko obala Beograd, ponudba 155. Tendenca brez izpremembe.
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSKIH IZDELKOV
priporoča Iz svoje zaloge vse vrste pSenlčne moke najboljših banaSklh mlinov, otrobe, koruzne In ajdove Izdelke, kašo. ješprenj, nadalje pSenlco. koruzo, oves. fižol In druge poljske pridelke.
Telefon Sl. 449.
Brzojavi: VolR.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Ljubljana
Gradišče št. 10
fi
&
e
(D
S
#
l-<
(D
£
yi
(D
3
■8
S)
1
G
0
3
U
e
*
Zagreb
Ducja ulica
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
INDUS D. D. preje CARL POLLAK
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. - Tel. 528.
I. INDUSTRIJA USNJA.
A. Vegetabilno (čreslostrojeno usnje):
1. kravine, rjave, črne in chagrin ter za
mehove in sirehe,
2. kipsi,
teletine,
4 ovčine in kozine:
a) mazane, rjave in črne,
b) barvane, za mobilije, tapeciranje 7n konfekcijo;
5. vacheltes:
a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogometnih žog,
c) za izdelavo razne usnjate konfekcije;
fc svinjine (specijaliteta);
a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b) za kovčege,
c) za mobilije in galanterijsko konfekciio (portemonnais, portefeuilles in knjig;»-veštvo);
7. podplati:
a) trovložem hrastostrojeni podplati,
b) vache;
8 crouponi za izdelavo transmisijskih jermenov:
a) specijalno strojeni (angleški sistem),
b) hrastostrojeni.
B. Chrom-usnje:
1. box-calf, črno in barvano,
2. chevreaux,
3. chevrette,
4 chrom-usnje za izdelavo nogometnih iog, S. chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C. Galun-usnje:
za izdelavo vezilnih in šivalnih jermenčkov
D. Lak-usnje:
1. box-calf,
2. chevreaux.
Srbska domača ročna industrija p čilimova za kompletne jedilnice g spalnice in pisarne v Pirotu
Glavno zastopstvo za Slovenijo: =
J. KOSTEVC I
Ljubljana, Sv. Petra cesla 4 g MANUFAKTURA. §
Na drobno!	Na	debelo!	M
llllllllllllllllllllllllll
0)
3
o
D
til
a
(D
u
<5
o
11. INDUSTRIJA USNJATIH IZDELKOV.
A. Čevljarski izdelki:
1. čevlji za strapac,
2. čevlji za rudnike,
3 čevlji za šport in nogomet,
4. čevlji po vojaškem vzorcu,
5. sandale.
B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov:
1. specijalni stroj,
2 hrastov stroj,
'S. chrom-stroj,
4. jermenci za šivanje in vezanje trans-misijskih jermenov.
C. Konfekcija za
dokolenice (gamaše), nogometne zoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
Vafelne in Karlovarske oblate, najfinejše tajno pecivo,
{isti štajerski malinov sok
priporoča
Ivan Pelikan
I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA
Maribor, Gosposka ulica 25.
Maribor, Frančiškanska ul. 11 izdeluje vse vrste najboljših
v svoji moderno opremljeni mehanični delavnici Ustanovljeno 1. 1836
LJUBLJANA
SINON GREGORČIČEVA ULICA 13
			
			
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici.
Pisma: Žebljarsfea aadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.	telefon Inlerurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, £rnl ali pocinkani, žeblji za	žeblj.
za čevlje, spojke za odre In pragie, spojke za ladje In splave, zfclezne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, malice, zakovice, v«ig^, žokl za pilote. Vsi drogi v našo široko spadajoči Izdelki po vzorcih in risbah.
Slovenska o trgovska delniška družba |	v	Ljubljani
^ Resljeva cesta št. 22 zraven c	glavnega	kolodvora
9	priporoča svojo veliko zalogo
E	kolonljalne in Špecerijske robe
(0
C0	Solidna In točna postrežba I
Zahtevajte cenik 1	[
m	®
Me smete opustiti,
ne da bi posetili
IN G ER
mm
Paviljon F oddelek št. 155 irsca 'fijimiafifansteeimL velesejmu
Pr's'aafkkdLiv,, Trgovska Akademija!
i: Špecerijska in deliftalesna in na novs
Ufi
ir.
pili
j! Sv. Petra cesta šlov. II
! i siiMlfl, M tuli iz Knuushigi
kavo i sislifii 0M1
*# 1
^hp
Tvornica colcolacS^ di. z o. as.
Moče - Marf t*or
Najfinejše vrste čokolade lira kakao. Kvaliteta najboljša!	Cene	ugodne!
Zahtevajte po vseh kavarnah in gostilnah
yy
TRGOVSKI
1
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
I SOI!!!!
Minite cenik!
i Tovarni! talil izdelkov v Hrastniku
na as D
n
n
v
m.
«
n
a
*
«
izdeluje
UMETNA GNOJILA ŽVEPLENO KISLINO SOLNO KISLINO SOLITRNO KISLINO KRISTALNO SODO PRALNI PRAŠEK GLAUBF.RJEVO SOL GRENKO SOL KALIJEV SOLITER NATRIJEV SOLITER ŽGANO APNO ŽELEZO-OKSIDNE BARVE STENSKE BARVE KREMO ZA ČEVLJE
»NEOSAN«, »NEO NOIR«, »ADMIRABEL« MAST ZA USNJE PISALNE TINTE v raznih barvah BARVE ZA ŠTAMPILJE MODR1LA ZA PERILO VAZELINO OLJE ZA ŠIVALNE STROJE ČISTILA ZA KOVINE PARKETNI VOSEK
MAMA
tovarna kanditov in mlenje soli in dišav
družba z o. z.
v Ljubljani
priporoča po najnižjih cenah vsakovrstne kandite. zmleto morsko sol in zmleti sladkor
Paviljon 475
IZDELKI
Paviljon L 470 b.
S Na velesejmu paviljon „E“ št. 141
'&?SaiiBfl:£3HBBSBBBBBflGBaBBBBBBBBBBBHfflS
1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIII
! Erman & Arhar
-
J mizarstvo in tapetniška delavnica J Št. Vid nad Ljubljano št. 4.
|| Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela. §| Pohištvo lastnega izdelka stalno na zalogi.
JI Cene konkurenčne.	Postrežba	točna.
Načrti in proračuni brezplačno.
In
Iv. Perdan
Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni
kavo, riž, testenine, najfinejie namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba tožna in solidna.
SIEGEL & DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA I BOMBAŽNEGA BLAGA
SVIT AVY	WIEN
LJUBLJANA
DUNAJSKA O. ST. 31.
Paviljon H 298.
Telefon 710.
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambataža, kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve,
:::	kandite	in konzerve. :::
Koledarje Tiskarna „Merkur“ Cenike Izvršuje Okrožnice
U v Ljubljani 1!
Brzojavke: Globus Vrhnika. Telefon inter. Vrhnika 10.
Konzervna tovarna
»GLOBUS«
na Vrhniki pri Ljubljani
priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz.
Na velesejmu lastni paviljon.
Tovarna perila :: Ljubljana
Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj)
DRAGO & SENICA VOJSKA
Ljubljanski velesejem, paviljon ]. 381.
Iv";-.	v;
.V. ./.tv*',
d. d
Dionička glavnica: Din	miljonov.
Rezerva: Din 32,SIS.©©©*-
Podlriii^iilce:
Bled,	Jesenice,	Motlcovlč.
Cavtat,	Korčula,	Prevalje,
Celje,	Kotor,	Sarajevo,
Dubrovnik, Kranj,	Split,
Ercegnovi, Ljubljana,	Šibenik,
Jelša,	Maribor,	Eagpreb.
Amerlkanskl o dl o.
Naslov za brzojavke: Jadranska.
AfiMImni asatvodil:
Jadranska banka: Trsf^Opatija,WIen,Zadar. Frank Sakser State bank, CortSand Street 82,
New-York Cityr-BANCO JII GO S LAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natales,
Porvenlr.
TtelKfsa iatenuln it. 113 — Ustanoviieno ieia 185Q
11 rtonsia 11 nlM niti vrst :: tsr izurili strte is piii::
n
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica št- 25
IB) , ■
Telefon štev. 415 — Poštno-čekovni račun 11.428.
COOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
BRATA BRUNSKOLE
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA 5.
Konfekcija in modni salon za dame in gospode po meri najnovejše mode, kakor tudi najfinejše delo lastne delavnice. — Lastna zaloga blaga. — Konkurenčne cene Paviljon H 311
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
: Ceniki na razpolago.
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Patria
Cognac
MefticIri&I
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice.
Ljubljanski velesejem Pavillon L, stanica 481
I Veletrgovina
i
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic In inštalacijskega materijala.
Nažrte in proražune na zahtevo.
LJUBLJANA
priporoča
špecerijsko,
kolonijalno
blago
in
vsakovrstno žganje. Zahtevajte cenike!
Telefon 246.
: OrellC.
Prevzemam po danih, kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stro-pove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12 do 15 metrov.
Razstava v paviljonu za stavbeno stroko In lesno Industrijo.
n
»v	tovarna
^	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higiienično naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubliana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
Vse vrste kleparska, kotlarska in vodovodno-inštalacijska dela
izvršuje najhitreje in solidno
PROD. ZADRUGA KLEPARJEV, KOTLARJEV
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18.
in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
>4
S 1 ■
■