STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXIV marec 1977 3 STOL-INTERIJER v Zagrebu Spodnji sestavek objavljamo v srbohrvaščini. Menimo, da bo predstavitev Stolovega 'nteriera v Zagrebu tako popolnejša, upamo pa tudi, da slovenski bralci ne bodo imeli Prevelikih težav z razumevanjem sestavka. Ove godine slavimo 4-godišnjicu otvaranja Stol-interijera u Zagrebu. jer u Zagrebu. Medutim od sredine prešle godine vrijednost maloprodaje se udvostručila, pa očekujemo daljnje uspje-he i u prodaji stambenog namještaja. U prodaji uredskog namještaja ostva-rili smo izvršne rezultate. Opremili smo niz vrlo velikih i značajnih objekata i pridobili više stotina manjih kupaca, stvo-rivši izvanredne reference. Več u drugo j godlni rada po ostvarenoj realizaciji stigli smo neke vrlo ugledne firme, a danas spadamo u red onih organizacija udruže-nog irada, koje na ovom području proda-ju najviše uredskog i hotelskog namještaja. Sve to nikada ne bi ostvarili da ne razvijamo i gajiimo izvanredno srdačne i uspješne kontakte sa svim projektnim organizacijama na području SR Hrvatske. Ova suradnja dolazi do punog izražaja posebno kod opreme poslovnih zgrada i hotela, gdje več kod projekta praktički perfektni ramo prodaju našeg namještaja. (Nadaljevanje na 3. strani) U Gruškoj ulici 22, u vrlo lijepom i funkcionalno postavljenem prostoru, veličine cca 600 m3, iztožili smo gotovo čitav naš proizvodni program. lako su Interijeri u Ljubljani i Duplici otvoreni ranije, Stol-interijer u Zagrebu, po Sv°m opsegu rada i sadržaju nešto je drugačije koncipiran i trebao je biti konačna Potvrda ispravnosti Stolove odtoke o razvoju vlastite trgovačke mreže na domačem trzištu. Kako Stol u tim poslovima nije imao odredenog iskustva, u realizaciji začrtanih Pia nova primjenjivali smo naučno-istraživačke metode, a tamo gdje to nije bito mo-koristili smo se empirijskim metodama, pazeči da ne kopiramo druge, več da Zbor puteva, sredstava i mjera za ostvaranje naših ciljeva bude na nivou renomea K°jl Stol uživa na stranom i domačem tržištu. . Uvažavajuči sve relevantne faktore u ^'m našim planovima, lokacija Stol-inte-‘jera u Zagrebu bila je ishodište i osnov-' objektivni unutrašnji faktor formiranja rt? Prodaje. Kupili smo lokal na pe-reriji Zagreba pa su nam kad rovi bili srrS 'manentni objektivni faktor, s kojirn re? Pajozbrljnije računali u izboru i od-saivanju poslovnih ciljeva. Ako nam ka-^rovi imaju odgovarajuču kvalifikaoionu rukturu, uvježbanost, opče obrazovanje, 9radene pofitičke i stručne stavove, zdra-r? meduljudske odnose, po volj ne uvjete ua i života, sklonost suradnji I daljin jem g ^ršavanju, hendikep sa lokacijom lak-. . o6mo savladati. Zato smo trazili ljude Kv|h osobnih I radnih vrijednosti, koji-I os ugled Stola biti največa Inspiracija motivacija, ljude koji če svoj posao ra-1 ' iz Ijubavi, uvjeren-i da samo takav čini čovjeka sretnim i velikim. Ljudi kvaliteta mogu ličnim kontaktima i an-c 32 mano m skratitiput od Interizera do ntra grada, do potencijalnog kupca, do Pj' av°9 tržišta na području SR Hrvatske. _ Sz Uit ati koje smo postigli u prodaji to aJb°|je potvrduju. v . i-ispjeh je tim veči što je ostvaren u ba° beškim uvjetima privredivanja. Tre-r , Se samo prisjetiti da nismo im ali ni nj e' ni skladišta, ni vlastitog transporta, transportnih radnlka, ni sijaset drugih omagala za normal a n rad. Ako torne do- darno ve liku konkurenoiju, inepovoljan de- ozit, izmijenjene instrumente plačanja, oranje novih tvornlca uredskog namje-c aia’ novih prodajnih I skladišnih kapa-eta srodnih organizacija udruženog ra- da, tada s pravom možemo konstatirati da smo postigli željen! maksimum. Imal-i smo teškoča u prodaji stambenog namještaja. U početku su one bile vezane za male kapacitete u proizvodnji i za slabo propagiranje lokacije Stol-interi- Še o zaključnem računu 1976 Čeprav smo že ob koncu prvega tromesečja 1977, lahko šele zdaj podrobneje pregledamo rezultate preteklega leta. Tokrat smo zaključni račun izdelali po načelu plačane realizacije in tako rezultati niso povsem primerljivi s podatki za leto 1975. Spreminjala se je cela vrsta predpisov, ki obravnavajo ugotavljanje in delitev celotnega dohodka. Tako je bil zadnji predpis, ki bi naj ga upoštevali še pri izdelavi zaključnega računa, sprejet 25. februarja in smo ga sprejeli šele v začetku marca, zaključne račune pa smo morali oddati že 28. februarja. Ker je predvidenih še precej sprememb v načinu obračunavanja poslovnih rezultatov zaradi usklajevanja teh predpisov z zakonom o združenem delu in drugimi zakoni, bodo primerjave doseženih rezultatov v posameznih obdobjih z rezultati prejšnijih obdobij skorajda nemogoče. Kljub temu primerjamo dosežke s prejšnjim letom v tisoč din: nujno, da za realizacijo sprejetega investicijskega programa pridobivamo čimveč dolgoročnih posojili. Posamezne TOZD so dosegle zelo različne rezultate, kar gre v precejšnji meri pripisati tudi nedodelanim merilom za vrednotenje interne realizacije in merilom za ugotavljanje prispevkov TOZD za delovno skupnost skupnih služb. Posamezne TOZD so dosegle naslednje rezultate v tisoč din: Eksterna realizacija Celotni dohodek Porabljena sredstva od tega: amortizacija Dohodek Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti "m prispevki za SIS Stanovanjski prispevek za lastni sklad Osebni dohodki Osebni prejemki Ostanek dohodka od tega: za družbene službe za rezervni sklad za skupno porabo za posojilo nerazvitim za skupne rezerve za lastni poslovni sklad število zaposlenih izplačani poprečni mesečni OD na 1 zaposlenega v din Navedeni podatki kažejo, da je povečanje realizacije za 12% doseženo v glavnem z odprodajo zalog gotovih izdelkov iz leta 1975, saj se je skupna knjigovodska vrednost vseh zalog zmanjšala kar za dobro tretjino, zaloge gotovih izdelkov pa za več kot polovico ter so zaloge dosegle raven, ki je praktično ni več mogoče znižati. Povečanje celotnega dohodka in porabljenih sredstev je nastalo zaradi večje interne realizacije, zato moramo povečanje dohodka primerjati s povečanjem eksterne realizacije. Tako kaže indeks povečanja dohodka (119) ugoden rezultat, ki pa je delno tudi posledica spremembe načina obračuna (nadomestilo za topli obrok izkazujemo sedaj kot osebni prejemek 'in je torej del dohodka, prej pa se je nadomeščal iz porabljenih sredstev) in pa zmanjšanja amortizacije pri TOZD Prodaja (za 2,5 milijona din), ki bi sicer izkazovala izgubo. Torej bi se ob nespremenjenih pogojih dohodek povečal za približno enak odstotek kot realizacija. Pogodbene obveznosti so nižje zaradi manjših obresti, ker razen potrošniških in 'izvoznih kreditov ter kreditov za prodajo serijske opreme, drugih kreditov razen dolgoročnih iz preteklih let nismo koristili. Nesorazmerno pa so se povečale zakonske obveznosti in prispevki za SIS, kar za 32%, poleg tega pa še prispevki iz osebnih dohodkov. Zato so se sredstva za osebne dohodke povečala skupno za 26 %, vendar od tega neto osebni dohodki za 19%, prispevki iz osebnih dohod- 1975 1976 Indeks 324.352 364.196 112 520.067 659.269 127 396.461 512.573 129 27.065 23.941 88 123.606 146.696 119 9.405 7.672 82 10.465 13.841 132 2.674 5.304 198 78.120 98.314 126 1.074 4.362 406 21.868 17.203 79 2.495 2.009 81 1.975 766 39 5.503 6.388 116 4.952 5.212 105 969 568 59 5.974 2.260 38 1.548 1.519 98 2.956 3.570 121 kov pa kar za 47 %. To kaže na izredno povečanje obremenitve dohodka delovne organizacije z davki in prispevki. Povečanje osebnih prejemkov za 306 % je zaradi že omenjenih nadomestil za topli obrok, ki jih v letu 1975 nismo izkazovali kot osebne prejemke. Čeprav je bilo povečanje neto OD v skladu s povečanjem dohodka (oboje po 19%) in smo pogodbene obveznosti celo zmanjšali, je ostanek dohodka zaradi povečanja zakonskih obveznosti, prispevkov za SIS in stanovanjskega prispevka (le-tega smo povečali iz 6% na 9% zaradi zbiranja sredstev za gradnjo stanovanjskega bloka na 'Duplici) manjši za 21 % od doseženega ostanka dohodka v letu 1975. Kljub manjšemu ostanku dohodka pa se je predvsem povečala obveznost za sredstva skupne porabe in za posojilo za nezadostno razvite republike in SAP Kosovo. Tako je ostanek za lastni poslovni sklad dosegel komaj 38% ostanka v letu 1975. Iz teh sredstev pa moramo zagotoviti še sredstva za združevanje po zakonu ali samoupravnih sporazumih za energetiko, razvoj železnic in pristanišč, gradnjo avtocest, PTT, gozdove in še kaj. Medtem ko so v letu 1975 te obveznosti bile manjše od razpoložljivega ostanka dohodka za lastni poslovni- sklad, pa so zdaj te obveznosti približno dvakrat večje od tega ostanka in bomo zato morali za združevanje nameniti še del amortizacije. S tem pa bomo bistveno zmanjšali sredstva za lastni razvoj, torej za investicije. Zato je Celotni dohodek Ostanek dohodka za sklade TOZD * TOZD-1 235.361 3.255 1,4 TOZD-2 113.080 9.647 8,5 TOZD-3 10.541 916 8,7 TOZD-4 13.856 747 5,4 TOZD-8 9.941 54 0,5 TOZD-9 229.522 574 0,3 TOZD Prodaja izkazuje slab rezultat zaradi neupravičeno visokega zneska neplačane realizacije. TOZD Restavracija po-sluje na robu rentabilnosti predvsem zaradi izgub v počitniških domovih in prodaje v bifejih po prenizkih cenah. Razlike v -izkazani uspešnosti poslovanja med proizvodnimi TOZD pa je zanesljivo predvsem v že omenjenih nedodelanih merilih kako-r tudi v značaju proizvodnje, v TOZD-1 je ena tretjina proizvodnje namenjena za izvoz, kjer ne dosegamo takšne akumulacije kot na domačem trgu. Zato je nujno, da predvsem vodstveni rn strokovni delavci v TOZD in delavci v strokovnih službah začnejo urejati problema' ti-ko vrednotenja -Interne realizacije, ugotavljanja prispevkov TOZD za skupne službe, nadomeščanja izpadlega dohodka TOZD-1 zaradi izvoza, ki -omogoča uvoZ opreme in reproma-terialov tudi za drug® TOZD ter podobno. Finančni sektor za reševanje te problematike ni niti pristojen niti n-i-ma možnosti za to ob izvrševanju svojih nalog. Ob koncu lahko ugotovimo, da sm° glede na pogoje poslovanja v pretekle®1 letu dosegli razmeroma ugodne rezultat® v primerjavi z letom 1975. Pr-i tem srn® namenili tudi osebnim dohodkom ustrezen delež, saj je povečanje poprečneg® izplačanega neto osebnega dohodka z® 21 % celo nad povečanjem dohodka jn predvsem precej -nad doseženo realizacij0 gotovih izdelkov. Zavedati pa se moram0-da bo za ohranitev dosežene višine osebnih dohodkov, kakor tudi za dosegah)6 vsaj podobnih -rezultatov še vnaprej tre ba bistven-o -povečati storilnost -in P°^e. čati napore za čim kvalitetnejšo proizvod njo in prodajo. J. Grunfeld Važnejši sklepi delavskega sveta Delavski svet delovne organizacije je imel v februarju dve seji, in sicer 16. in 28. 2. 1977. Obe seji sta bili obširni, saj se je med drugim razpravljalo o inventu-rah v letu 1976, o sklepih v zvezi s pripravo zaključnega računa, o bilanci sredstev in virov sredstev v letu 1976. Na prvi seji z dne 16. 2. 1977 je delavski svet: — odobril predlog prioritetnih investicij za leto 1977 v skupni vrednosti 41.716.000,00 din; — potrdili je porodilo o opravljenih -inventurah, skupno z vsemi predlogi za osebne obremenitve, odpise in prenose: — potrdili so se vsi sklepi v zvezi z Pripravo zaključnega računa za leto 1976; — sprejeti so bili: Samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi za obdobje 1976—1980, Samoupravni sporazum o finansiranju programa razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980, Samoupravni sporazum za železniški i-n luški promet v SRS, Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju s podjetjem »Chromos«, ~~ pristopilo se je k Samoupravni interes-ni skupnosti za nafto in plin; — potekala je razprava in sprejem Predloga dopolnitve Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za lesno industrijo, glede na novo Sindikalno listo za leto 1977; — sodelavca službe Varstva pri delu, r°v. Brif1y in tov. Komatar, sta dobila vsa Pooblastila v zvezi z varstvom pri delu; — v skupščino zavarovalne skupnosti “Triglav« so biili izvoljeni: lov. Vavpotič Konrad, tov. Švigelj Alojz, tov. Perčič Marija, — glede gradnje bloka na Duplici je bil sprejet način združevanja sredstev, verificiral pa se je tudi podpis že sklenjenih pogodb; — na delovno mesto »direktor sektorja za ekonomiko in organizacijo poslovanja« je bil imenovan tov. Smole Srečo; — sprejet je bil sklep s katerim se je potrdila razdelitev kreditov za ifndividuaino gradnjo; — sprejet je bil predlog Komisije za odlikovanja. Za zvezna odlikovanja so bili predlagani Bertoncelj Peter, Flis Maks in Jeglič Anton; obenem pa je bil sprejet sklep, da naj Komisija za odlikovanja prične s pripravami predlogov za zvezna odlikovanja, ki bi bila podeljena ob 75-letnici obstoja »Stol«. — ustanovljen in organiziran je bil Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in štab ter enote civilne zaščite v delovni organizaciji Stol; — za propagandno dejavnost je bil odobren znesek v višini 1,000.000,00 din; — v uredniški odbor Glasila kolektiva sta bila namesto tov. Hafnerja In tov. Sekavčnika izvoljena tov. Drčar Matjaž in tov. Flis Maks. Na seji z dne 28. 2. 1977 je delavski svet: — potrdil stanje terjatev in obveznosti na dan 22. 2. 1977; — potrdila se je bilanca sredstev in virov sredstev na dan 31. 12. 1976 in ugotovitev in razporeditev celotnega dohodka in dohodka za leto 1976; — glede finansiranja komunalne dejavnosti je bil sprejet sklep, naj se predlog ponovno preuči in naj se postavi realni okviir sredstev; — v zvezi s financiranjem gradnje ko-lektorja in čistilne naprave se doba vračila -teh sredstev podaljša od 5 na 9 tet brezobrestno, odstopijo pa se tudi sredstva za leto 1975; — predlog spremembe Samoupravnega sporazuma o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov je bil v celoti sprejet. T. Nagode (Nadaljevanje s 1. strani) Adam Vargaševič Poleg velike toplote in vlage v zraku v krivilnici delo na krivilnem stroju z vročim es°m terja tudi stalno prisebnost. Danas možemo sa puno odgovornosti tvrditi da su teškoče vezane za naš poče-tak daleko -iz-a nas. Izgradili smo vlastito skladište veličine 1800 m2, na izvrsnoj lokaciji u Jankomiru, imamo vlastito dostavno vozilo, servisno službu i sve ostale druge uvjete za moderno poslovanje. Trasi rali smo jedan put koji nam pru-ža sigurnu garancijo za stalni kontinuitet u traženju novih prodajnih področja i konstantno povečanje opsega prodaje. Koristeči čovjeka kao najvažniji subjektivni faktor poslovne politike, danas s ponosom doživljavamo da se na organizaciji rada StoHnterijera Zagreb, ko ju smo mi postavili, d-ograduje i usavršava organizacija rada ostalih naših Interlera. Za nas uspjeh n i j e razlog za počivanje na lovorikama, za nas je to novi potica) za traženje -još bol ji h rješenja, kako bi radne procese što više prilagodili tr-žištu. Možda smo uspjeli >i zato što nika-da nismo smatrali nijedna vrata zauvijek za-tvorenima, nijednu šansu zauvijek izgubljenem. A. Vargaševič Naloge članov zveze komunistov v STOLU Da bo aktivnost članstva ZK v delovni organizaciji še bolj v ospredju dogajanj in da bo kos nalogam, ki jih letno sprejema s svojim akcijskim programom, so osnovne organizacije ZK v mesecu februarju izvolile novo organizacijsko tvorbo — konferenco ZK v delovni organizaciji z izvršnim organom — komitejem in komisijami: — za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja; — za družbenoekonomske odnose in družbeno samozaščito; — za idejnopolitična vprašanja in izobraževanje. Delovni program, sprejet na konferenci ZK, sovpada v pomembne jubileje, ki so v letu 1977: — 40-letnica ustanovnega kongresa KPS; — 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ; 85-letnico rojstva tov. Tita. Ti datumi so izredno pomembni. Dokazno je, da je bil delavski razred sposoben in pripravljen prevzeti zgodovinsko odgovornost za usodo slovenskega naroda. Ta zrelost je bila dokazana že v raznih političnih manifestacijah in stavkovnih gibanjih po letu 1935. V teh letih se je pod vodstvom KPJ utrjevala enotnost in povezanost vseh delovnih ljudi. Ta enotnost in povezanost se je v času NOB še bolj prekalila in učvrstila bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. S tem je še en dokaz, kako daljnovidna je bila naložba dela in usmerjenost naših voditeljev. K tem jubilejem je usmerjeno naše letošnje delo. V počastitev jubilejev bo koncu aprila v delovni organizaciji slavnostna seja vseh družbenopolitičnih organizacij s primernim programom. Proslave bodo tudi v občinskem, regijskem in republiškem merilu. Naloga nas vseh je, da se osebno udeležimo teh svečanosti. Nenehna naloga članov ZK je: — da se na vseh ravneh utrjuje samoupravna socialistična zavest delovnih ljudi; — da se sleherni član ZK usposablja tako, da bo ustvarjalen in sposoben voditi in usmerjati delovne ljudi; Kadrovske spremembe za mesec februar 1977 LASTNOST DELAVCA SO Sl PRIDOBILI: TOZD—1 DROLC Boris, NK delavec, PE-5 POLJANŠEK Marjan, NK delavec, PE-5 BEGIČ Borut, NK delavec, PE-3 VEIT Marjan, NK delavec, PE-7 BALANTIČ Nada, NK delavka, PE-5 HROVAT Terezija, PK delavka,PE-5 VRBOVŠEK Vlado, NK delavec, PE-4 KUZMA Ferenc, NK delavec, PE-4 BALUT Vincenc, KV mizar, PE-8 MIJOČ Miro, NK delavec, PE-7 BALANTIČ Darko, NK delavec, PE-5 PESTOTNIK Marjan, PK avtomehanik, PE-3 RUTAR Manija, NK delavka, PE-5 SLATNAR Kristina, NK delavka, PE-5 REMS Alenka, PK delavka, PR-5 Petek Marija, NK delavka, PE-8 SLABAJNA Gabrijela, KV prešivalka, PE-5 DORČIČ Ana, KV prešivalka, PE-5 TOZD-2 BERLEC Majda, NK delavka DŽAKULA Maja, NK delavka CIPAR Miroslav, NK delavec — da se utrjuje in ohrani tradicije revolucionarnega boja, zlasti humanih in kulturnih vrednot, ki so se oblikovale med borci in graditelji socializma; — da krepimo obrambno sposobnost delovnih ljudi proti vsem, kar je tuje in bi hromilo graditev naše samoupravne socialistične družbe; — da se krepijo vrste ZK s sprejemom novih članov in to zlasti iz neposredne proizvodnje; — da izvajajo gospodarske naloge v normah samoupravne socialistične družbe; — da aktivno sodelujejo pri nadaljnji izdelavi samoupravnih aktov prilagojenih zakonu v združenem delu in skrbijo za čimprejšnjo realizacijo sprejetih samoupravnih norm; — krepijo vsebinsko informiranost delovnih ljudi preko naših publikacij (Glasilo, informator in zapisniki); — krepijo kadrovsko politiko po načelih naše samoupravne socialistične družbe; — skrbijo za vzgojo kadrov, ki naj bi bila bolj načrtna in dolgoročna naloga. Akcijski program delovanja je zelo pester in zahteven, toda prepričani smo, da bo članstvo ZK delovne organizacije s svojo še večjo aktivnostjo kos nalogam, ki stoje pred nami. Jamstvo so naši dosedanji uspehi, ki so plod vseh delovnih ljudi v naši delovni organizaciji in širom naše socialistične samoupravne družbe. B. Bavčar ZAMLJEN Alojzija, NK delavka ULČAR Nevenka, NK delavka GORJUP Miroslav, KV mizar TOZD-4 GOLUBOVIČ Rešid, NK delavec ROJC Jože, NK delavec TOZD-8 MOVERN Vesna, KV iizdelov. usnjene galanterije DSSS MATIČIČ Božo, višji strok, (izobrazba (pedagoška akademija) ERC ZAVRŠNIK Zlatko, KV obrat, električar, PE-2 LATNOST DELAVCA JE PRENEHALA TOZD-1 FLORJANČIČ Miroslav, NK delavec, PE-3 BOJEČ Marija, NK delavka, PE-7 KUNEJ Edi, NK delavec, PE-3 ŠKVORC Dušan, NK delavec, PE-3 GROŠELJ Ciril, KV mizar, PE-8 Vsi na testno željo VEIT Marijan, NK delavec, PE-7 med poskusnim delom ŽNIDAR Franc, KV mizar, PE-7 — umrl TOZD-2 SLOKAN Alojz, NK delavec UDOVČ Anton, KV poh. mizar Oba na lastno željo TOZD-4 CURK Srečko, VK mizarski delovodj3 Na lastno željo Delo Stolovih gasilcev v minulem letu in naloge v letu 1977 Kot vsako leto smo imeli tudi letos Stolovi gasilci v mesecu januarju redno letno konferenco gasilskega društva. Podana so bila letna poročila predsednika, poveljnika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Razpravljali so predvsem o poročilih, potem Pa se je ocenilo delo druSiva v preteklem letu. Na konferenci je bil predlagan operativni program dela in finančni plan za leto 1977, nakar so bili podani predlogi sprejeti Slavnostni del letne konference je bila podelitev priznanj in značk za dolgoletno delo v gasilski organizaciji in pn Podelitev knjižnih nagrad za vsestransko Prizadevanje v društvu. Značke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so prejeli naslednji člani: Značko za 40 let dela je prejel KOŽELJ Andrej st. Značko za 30 let dela sta prejela' PUH Anton in ŠARC Valentin. Značko za 20 let dela so prejeli: KODRIČ Berto, ŠTEBE Maks, URŠIČ Filip, STEBE Franc, POHLIN Ivan, ŠUŠTAR Pavie, PRELOVŠEK Marjan, VIDERGAR Sta-ne, ADAMIČ Marjan in HRIBAR Ivan. Značko za 10 let dela so prejeli: PETKOVŠEK Franc, POPIT Franc st., BURJA Marjan, BERLEC Pavel in BURJA Jože. Knjižne nagrade za vsestransko aktivno delo v gasilskem društvu so prejeli' PETEK Franc, BALOH Igor in VAVPOTIČ Konrad. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo ln želimo, da bodo tudi v bodoče aktivno sodelovali v gasilskem društvu STOL. Operativno delo v društvu 2e prve dni v marcu so gasilci pričeli * intenzivnimi pripravami in vajami, da bi .a temkmovanjih dosegli boljše uspehe n s tem dokazali svojo sposobnost, iznajdljivost in požrtvovalnost. Na občinskem tekmovanju v Kamniku -? zastopale GD STOL tri desetine: mo-, a> ženska in mladinska. Osvojile so 2. 'n 3. mesto. Na republiškem gasilskem tekmova-tu v Mariboru je nastopala moška deseta in osvojila srebrno tekmovalno znač- Na tekmovanju lesnih podjetij Slovenije Novem mestu je moška desetina STOL °Svojila 4. mesto. Za vse te dosežene uspehe je bilo Potrebno veliko dobre volje, znanja in po-"vovalnosti. Da bi v bodoče lahko tek-ovali s še boljšimi rezultati, vabimo vse ;ade Slane j,n članice delovne organiza-i Je STOL, da se vključijo v gasilske vrste aktivno sodelujejo na tekmovanjih in dfugih akcijah. Dr' \ j® bilo vea praktičnih vaj, p 1 katerih je sodelovalo veliko gasilskih ®®.ot iz drugih krajev. V TOZD-2 je bila n;/3 na Prost°re lakirnice in strojne delaven* Pri tej vai' 50 sodelovale gasilske °te Križ, Duplica in Stol — dve ekipi. D M Tozd-3 je bila vaja na prostor ta-tniške delavnice. Sodelovale so gasll-'H SM°*e Motnik, Špitalič, ekipa Motnik V TOZD-4 je bila vaja na prostore sn°Jne delavnice in lakirnice. Sodelovale gasilske enote Moste, Komenda, Križ, “ .Pa TOZD-4 in Stol. V TOZD-1 je bila aja na prostore PE-3, PE-5, skladišče gotovih izdelkov in delno na PE-8. Glede obsežnosti TOZD-1 je bila ta vaja tudi v večjem obsegu in so sodelovale gasilske enote Duplica, Titan, Svilanit, Svit, Utok, Križ, Homec, Mengeš, Kamnik in Stol — dve ekipi. Poleg gasilskih enot so sodelovale še ekipe CZ in prve pomoči. Namen teh vaj je bil, da se gasilske enote in člani CZ usposabljajo za hitrejše in učinkovitejše lokaliziranje in gašenje požarov. Pri vseh vajah je bila vidna visoka strokovna usposobljenost vseh ekip. Hitro so intervenirali pri gašenju in reševanju ponesrečenih. Prisotnost na teh vajah po tozdih je bila sorazmerno velika — sodelovalo je 235 gasilcev, članov CZ in prve pomoči. Gasilci v Stolu so imeli tudi redne tedenske vaje, običajno ob sredah po drugi uri. Pri teh vajah se preizkušajo motorne črpalke, ureja oprema in orodje. Večkrat izvedemo tudi praktično vajo. Za vse člane društva pa smo izvedli tri interne vaje v aprilu, juliju in oktobru. Člani smo imeli v lanskem letu 51 vaj, ženska ekipa pa 14. Gasilska operativna ekipa se je udeleževala večjih praktičnih vaj v drugih DO, na primer v Titanu, Svilanitu in Utoku. Za plodno sodelovanje in medsebojno pomoč gasilskih društev je neobhodno potrebna aktivnost članstva na vajah, da bi lahko v primeru požara hitro intervenirali. GASILSKE INTERVENCIJE V obdobju minulega leta je operativna ekipa nekajkrat pomagala pri gašenju požarov izven DO. Večji požar je bil v Podgorju, kjer je gorelo gospodarsko poslopje. Manjši požari so bili dvakrat v Šmarci in kovačnica v Projektu na Bakovniku. PROGRAM DELA ZA LETO 1977 V letošnjem letu bo gasilsko društvo STOL imelo okvirno isti program dela kot v minulem letu: Občinsko tekmovanje v Kamniku, na katerem bi sodelovale tri naše desetine — moška, ženska in mladinska. Tradicionalno tekmovanje lesnih podjetij, katero bo letos v Brestu v Cerknici. Tega tekmovanja se bo udeležila moška desetina. Po vseh tozdih se bodo izvedle večje praktične vaje s sodelovanjem sosednjih gasilskih društev in sicer: V TOZD-2, dne 11. 5. 1977 ob 15. uri. Vaja se bo izvedla na objekte s petimi desetinami. V TOZD-4, dne 8. 6. 1977 ob 15. uri, vaja se bo izvedla na objekte s petimi desetinami. V TOZD-3, dne 22. 6. 1977, ob 15. uri. Vaja se bo izvedla na objekte s petimi desetinami. V TOZD-1, dne 31. 8. 1977, ob 14.45. Vaja se bo izvedla na objekte s sodelovanjem CZ KS Duplica in CZ DO. Pri tej vaji bo sodelovalo še okoli devet sosednjih gasilskih desetin. Vsako sredo v tednu bodo redne vaje, na katerih se bo preizkušala oprema in orodje. Ob krajevnem prazniku Duplice in ob otvoritvi adaptiranega gasilskega doma na Duplici bo v juliju velika vaja s reševanjem ponesrečenih iz stolpnice. Ta vaja bo zelo zanimiva in poučna za prebivalce Duplice, zato si bodo prikaz gotovo z zanimanjem ogledali. V letošnjem letu je predvideno, da nabavimo nekaj dodatne opreme za gasilsko društvo in požarno varnost v DO. Vsa dejavnost: tekmovanja, vaje ln nabava raznih materialov je vezana za finančna sredstva, zato smo samoupravne organe DO zaprosili .za dva stara milijona in upam, da nam bo odobreno, saj bomo le tako v celoti realizirali začrtam program. M. Šlebir Enotni alarmni znaki v SFRJ Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je s pravilnikom o službi OJOA predpisal nove in za celotno ozemlje Jugoslavije veljavne alarmne znake v primeru vojnih ali drugih nevarnosti ter naravnih in drugih hudih nesreč. Znaki za začetek ali konec dela, za počitek med delovnim časom in v drugih primerih se ne smejo dajati z napravami, ki so namenjene za dajanje alarmnih znakov. Za take potrebe je potrebno uporabljati druge naprave in pripomočke, primerne za splošno obveščanje v okviru podjetja. Vsakotedensko preizkušnjo alarmnih naprav (siren) se bo vršilo še vnaprej vsako soboto ob 12. uri. Za izvajanje vaj zlasti s civilno zaščito se bo uporabljalo znake za alarmiranje, ki so določeni po pravilniku o službi OJOA. Za uporabo navedenih znakov pred izvajanjem vaj enot civilne zaščite bo prebivalstvo pravočasno obveščeno o dnevu in času uporabe določenih znakov. Če bo uporaba kateregakoli alarmnega znaka brez predhodnega obvestila, moramo smatrati za resno in moramo takoj po-kreniti naslednje: — če je uporaba znaka št. 1 za neposredno nevarnost zračnega napada v primeru vojne nevarnosti ali v vojnem času in da smo v tem trenutku rta cesti, polju ali kje drugje na odprtem terenu, ko se oglasi sirena, si poiščemo prikrito mesto (drevo, grmovje, žito ipd.). Če te možnosti nimamo, se vležemo na zemljo in mirujemo toliko časa, dokler ni dan znak za prenehanje nevarnosti. Beganje ima lahko hude posledice; če se nahajamo v času danega alarma v stanovanju ali na delovnem mestu v podjetju in predno pohitimo v kletne prostore ali druga zaklonišča, moramo storiti (če imamo čas) še naslednje: Izključiti vodovodne, električne ter plinske napeljave, pogasiti ogenj v štedilnikih in pečeh, ustaviti stroje, če smo na delovnem mestu v podjetju, odnesti bencin in druge vnetljive snovi iz prostorov, odpreti okna in spustiti zavese ali rolete, (če te že niso bile spuščene zaradi zatemnjevanja), nato vzeti denar, odejo, komplet prve pomoči in zaščitno masko (če jo 'imamo) in če imamo otroke tudi nekaj hrane zanje ter pohiteti v kletne prostore ali zaklonišče, kjer počakamo na znak za prenehanje nevarnosti; ob uporabi znaka št. 2 za jedersko biološko-kemično nevarnost se ravnajmo po navodilu, ki je napisan za znak št. 1 z razliko, da koristimo komplet za RBK zaščito (če ga imamo). Na splošno je opremljenost prebivalstva z zaščitnimi kompleti in drugimi pripomočki za osebno zaščito zelo kritična in bo v bodoče potrebno vložiti veliko več naporov v to, da se bodo prebivalci oskrbeli z vsemi potrebnimi pripomočki osebne zaščite; — če je uporaba znaka št. 3 požarna nevarnost, pomeni, da grozi ali da je že izbruhnil požar v podjetju ali okolici in se moramo takoj (če smo člani gasilskih enot podjetja ali krajevne skupnosti) javiti na določenem zbornem mestu. Nečlani gasilskih enot moramo biti pripravljeni, da se v primeru odločitve poveljnika gasilskih enot za širše sodelovanje prebivalstva v reševalni akciji, takoj vključimo in pomagamo gasilskim enotam po njegovem navodilu; — na uporabo znaka št. 4 nevarnost naravnih nezgod in drugih hudih nesreč, se moramo poleg gasilskih enot zbrati na določenih zbornih mestih tudi vse ostale enote civilne zaščite podjetja, ki bodo skupno nastopale v akciji za preprečevanje nevarnosti ali reševanju ljudi in materialnih dobrin. V primeru večje naravne ali druge nesreče lahko štab civilne zaščite podjetja ali krajevne skupnosti mobilizira vso delovno silo podjetja ali terena ter potrebna materialno tehnična sredstva, za pomoč enotam civilne zaščite pri njihovem delu. Na morebitni ustni ali pismeni poziv štaba civilne zaščite se moramo takoj javiti na določeno mesto. ALARMNI ZNAKI 1. Zračna nevarnost — uporaba znaka št. 5 prenehanje nevarnosti, nas obvešča, da je prenehala nevarnost in da lahko zapustimo zaklonišča, če smo se zaklenili na alarmni znak št. 1 ali 2. Ta znak nas tudi obvešča za prenehanje nevarnosti ob uporabi alarmnih znakov št. 3 in 4. V primeru, da je bila uporaba alarmnega znaka št. 1 ali št. 2 'in potem št. 5, takoj nato pa uporaba znaka št. 3 ali št. 4, kar se lahko zgodi v primeru vojne nevarnosti ali v vojni, se moramo člani enot Civilne zaščite brez posebnega proživa takoj javiti na določenih zbornih mestih 'in pričeti z reševanjem prizadetega prebivalstva in drugih materialnih dobrin, ki so posledica zračnega ali drugega napada. k- 60" Zavijajoči zvok siren s trajanjem 60 sekund 2. Jedrsko biološka kemična (RBK) nevarnost Zavijajoči zvok sirene s presledki v skupnem trajanju 90 sekund (tri zavijajoča zvoka po 20 sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund). 3. Požarna nevarnost — 90' — 5> ir'/ - i/ n n' ^ Z U >|< D > n zu > 15 k z u ^ I Enakomerni zvok s presledki v skupnem trajanju 90 sekund (trije zvoki po 20 sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund). 4. Nevarnost naravnih nezgod in drugih hudih nesreč Kombinacija enakomernih in zavijajočih znakov v skupnem trajanju 60 sekund (dva enakomerna zvoka po 20 sekund in en zavijajoči zvok med že omenjena zvoka po 20 sekund). 5. Prenehanje nevarnosti —------------------- 60"--------------------N Enakomerni zvok v trajanju 60 sekund L. Jeran. Za naše delovne žene V soboto, 5. 3. 1977 je bita v dupliški dvorani proslava v počastitev Dneva žena. Čeprav se je prireditev začela z zamudo in Oktet bratov Rimat mi nastopil zaradi obolelosti treh članov, je večer dobro uspel. Za to zasluži vso pohvalo Prizadevni popravljalec proslave tov. Franc Štebe. Poleg organizacije prireditve |e prispeval tudi! izbor 'in sodeloval pri naštudiran ju recitatorskih točk. V začetku Je udeležence pozdravil tov. Konrad Vavpotič in obrazložil pomen 8. marca — dneva žena. Govoril je o nastanku praznika, o borbi zavednih delavk, ki so vzpo-redno z moškimi že v chikaških dogodkih dokazale, da so sposobne enakopravno sodelovati v boju za osvoboditev delavskih pravic. Poudaril je, da je bilo v pre-‘6ktih desetletjih veliko narejenega pri odpravljanju razlik in pridobivanju pravic delovnih žena v svetu. Še veliko pa bo gorata družba napraviti, da bo žena postala dokončno enakopravna in zares uveljavljen njen delovni in družbenopolitični doprinos družbi. , Recitatorji mladinske dramske skupine otebe Irena, Humar Heda, Oražem Marjan 'n Orešnik Franc, so skrbno pripravljene p ulomke naših pisateljev lepo povedali, uotovo je marsikdo ob smiselno prebra-, 'P stavkih začutil, da je delavna žena v z°varni in poleg tega še mati v družini di°res steber družbe. Dobra recitacija lepe J^ntače besede lahko gledalcu v največji 1 6r' približa pomen in veličino praznika. Tudi malčki Otroškega vrtca Duplica so ~e P° svojih močeh odrezali. Od njih se-.®c*a ni nihče pričakoval nekaj takega |^°t od šolarjev. Biti pa so prisrčni in to v®liko. Beseda mamici izgovorjena iz ‘ Petletnega otroka, pa čeprav po svoje ovana, nas je prepričala. Povedana »bitk,., is bita v zares iskreno. Otroci Otroškega ca zaslužijo pohvalo, saj se niso ustreli,.1 številnih gledalcev. Vzgojiteljici Juvan ju'nj® 'n Žurbi Vera, ki sta biti z malimi gcva^' na odru, sta posvetili najmanjšim t °rni'kom in pevcem pri pripravi dolge uče6 Ve|iiko Potrpežljivosti in skrajnega odiru13-' ^e'limo' da bi jih na dupHškem rodn'hS6 videk" Splet barv gorenjskih na-z' k n°š, slovenskih plesnih iritmov in ov. tria članov folklorne skupine iz p” n'®ke Bistrice je prijetno zaključil rar|S aV°.' Zadovoljni smo odhajali iz dvo-s_ e’ Sa* Smo Preživeli lepši večer kot ob televizijskega programa ali a gledanju kakega filma v kinu. bot^e^°Sre^en in sproščen večer v so-m '0 pred dnevom žena v Kulturnem do-pei na DuP|ici je primer, da je mogoče §56|(Vnemu človeku večkrat podariti ko-if, , kulture. Prav to v današnjem času . 1 enju, večkrat tudi z nepotrebnim, ze- 0 Pogrešamo. C. Sivec Letošnje poletne kulturne prireditve Za jubilejne 25. mednarodne poletne prireditve v ljubljanskih Križankah, kli bodo od 22. 6. do 30. 8 1977, smo prejeli predvideni spored, katerega objavljamo. Ker bodo vstopnice na razpolago že v mesecu maju, prosimo sodelavce, da si iz programa izberejo zaželjene predstave in v aprilu svojim sindikalnim poverjenikom, ki bodo imeli dokončen program po datumih, sporočijo želje za posamezne predstave. Rok za naročila kart pri LF je običajno kratek. Letos je tudi finančnih sredstev za kulturne prireditve manj kot pretekla leta, zato moramo imeti program v celoti pripravljen že v začetku poletne sezone, to je do 20. 4. 1977, zato naknad- nih želja za določene prireditve ne bomo mogli upoštevati. SPORED: OPERA: Šivic: HIMNA — Ljubljana Heroigonja: JAMA — Novi Sad Krajač-Metikoš-Prohaska: GUBEC-BEG, Grgič-Kabiljo: JALTA, JALTA — Zagreb Mandel: XERXES, Mozart: UGRABITEV IZ SERAILA — Leipzig, DDR Telemann: PIMPINONE, Pergolesi: LA SERVA PADRONA — VVarszavva, Poljska BALET Adam: GISSELE — Beograd Prokofjev: ROMEO IN JULIJA — Leningrad, SSSR ORiada: SMEH ZLATEGA OROŽJA, PLAČILO VRAGU, Crumb — VSRMA — Irish Bal let Pugni: PAS DE OUATRE, Bartok: MANDARIN, Benfield: DVOBOJ, Čajkovski: ROMEO IN JULIJA — Jugoslovanski festivalski ansambel Stravinski: ŽAR-PTICA, Feldman: POLETNI OBRAZ — Gledališče tišine, Francija GLEDALIŠČE Shakespeare: HAMLET, ANTHONV IN CLEOPATRA — Ezpirementalno gledati- e p p Annliia Kafka: POROČILO ZA AKADEMIJO — VViesboden, Zahodna Nemčija Barber: MEDEA, Antoniou: CLETEMNl-STRA — Zborovska drama — Grčija, EL-SINORE (Hamlet) — Kraken, ZDA Akutagava: ROŠOMON, Smiljanič: LJU-BAVNA ,PISMA SOFIJE MALOVRA2IČ — Maja Dimitrijevih, Beograd Kosmač-Povše: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU — Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica Satirični kabaret METLA, Ljubljana FOLKLORA Srečanje ljudskih pevcev in godbenikov Slovenije Ansambel z otoka Bali, Indonezija Folklorni ansambel PJATNICKOG, SSSR Ansambel SLASK, Poljska Ljubljanske folklorne skupine KONCERTI Gevvandhausorchester Leipzig, DDR Mojstrski: Korali, San M at e o in Simfonični orkester iz San Rranoiska, ZDA Slovenska filharmonija, Ljubljana Simfonični orkester RTV Ljubljana »Šolarji«, Anglija Pedro Sol er, flamenco, Španija Christophe-r Kite, čembalo, Anglija I Mi no ms Glee Club, ZDA Bayer-Mannerchor, Leverkusen, Zahodna Nemčija Sunil Kumar, sitar, Shankar Lal, tabla, Inidia Miloš Mlejnik, violončelo, Ljubljana Pro mušica rara, Ljubljana Eva Novšak-Houška, mezzosopran, Ljubljana Duo Pahor-Slama, flavta, čembalo, Italija R. Vidmar OBVESTILO Že v prejšnji številki Glasila smo cenjene bralce obvestili, da bo v mesec0 aprilu organizirano kegljaško prvenstva Industrije pohištva Stol Kamnik. Omenjen0 tekmovanje bo potekalo na kegljišču Pl®' nika v Kamniku in sicer vsak torek v aprl' lu od 18. do 21. ure. Vsak, ki želi tekm°' vati, se mora prijaviti pri sodniški rniz neposredno pred nastopom. Prijave b° sprejemal glavni sodnik. Velja za žensk in moške. Tekmovali bomo na 50 lučaje*: 25 v polno in 25 na čiščenje. S seb°J prinesite copate in ostalo športno oprem0' Kegljaška sekcija V dneh 8. in 10. 3. 1977 so Tovarno ploskovnega pohištva obiskali učenci 8. razreda osemletke Toma Brejca iz Kamnika. Skupno s predavatelji praktičnega pouka so si ogledali proizvodne obrate. Ob tej priložnosti smo seznanili učence, ki končujejo osnovno šolo, z delom v naši tovarni in z možnostmi za učenje poklicev v pohištveni industriji. URNIK DELA V OBRATNI AMBULANTI STOL 7.00— 9.00 kontrola kolniškega staleža in novo oboleli; 9.00— 11.00 prednost delavcev, ki so na delu in smejo zapustiti delovno mesto v času svoje malice; 11.00— 11.30 matica (26. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu) 11.00— 13.00 kontrola staleža. Zdravstvene knjižice se sprejemajo samo do 12. ure. Obveščamo vse člane kolektiva, da objavljeni urnik ne velja samo za nujne primere, kadar je potrebna hitra zdravniška pomoč. M. Starbek Smučarska tekmovanja Množici smučarskih tekmovanj — od tistih, ki so štele za svetovni pokal pa do tekmovanja za svinjsko glavo na Španovem vrhu — so se priključili tudi Stolovi športniki, ki so organizirali veleslalom na Mali planini - pod Janško kočo. Če bi kdo vprašal, zakaj ravno tam, bi dobil isti odgovor, kot sem ga bil deležen jaz, ko sem predlagal Tiho dolino ina Veliki planini: »Ja, kaj pa misliš«, so dejali. »Kdo bo pa dajal 300 jurjev smučarskemu klubu za organizacijo!« In tako smo se napotili proti Janškemu domu, kjer naj bi bile palice in številke ~~ na pol zastonj, kot so rekli. Prišli smo tja, pretaknili Jarš ko bajto od temeljev do slemena — o palicah pa niti sledu. Ker nas je bilo nekaj že v rosnih letih pri tabornikih, smo namesto veleslalomskih Palic uporabili smrekove veje in vejice, jih ozaljšali z rdečimi in modrimi zastavicami j-n proga je bila pripravljena. Res, da takšne proge še niste videli na televiziji, toda slutiti se je pa le dalo, kje nai bi tekmovalci vijugali — seveda, če odštejemo naravno zasajene smrekice — j°da te niso imele zastavic. Na startu se le zbralo 30 tekmovalk in tekmovalcev, pri ženskah smo pogledali skozi prste in smo 1'h spustili na progo nekoliko nižje kot 'hoške predstavnike, ker so posameznice 9rozi>le z odstopom in sploh niso poka-zale veliko razumevanja s prizadevnimi Organizatorji. Od dveh tekov je štel najboljši rezultat, rezultati pa so naslednji: ŽENSKE: 1- Stanka Stupar 0,57,00 2. Stanka Strnad 1,00,00 3- Sonja Sekavčnik 1,05,00 moški do 35 let: 1- Cene Kramar 0,56,30 2- Janez Sluga 0,58,00 3- Franc Bauman 1,05,40 moški inad 35 let: t ■ Jože Cater 1,05,50 2. Lado Zajc 1,15,40 3- Franc Vrhovnik 1,16,80 Rezultati ostalih uvrščenih so na vid-em mestu ipri vratarju — v TOZD-1, ijučno z diplomo in pokalom v moštve-Dsuvrstitvi’ ki ga je premočno osvojila I Teden dni pozneje je bilo v Tihi do-siai 0bcin5ko sindikalno prvenstvo v vele-r ®°mu. Čudovito vreme, idealne snežne s m-6-® so Privabi|le nia velikoplaninska menv^č3 vse’ Ki v tem športu kaj po- re? Nekateri so prihajali na smučišče z ran?rVn'm "napeglanim« parom smuči na menih, drugi so krhali pile in ostrili rob-r^i^: tretji pa smo samo gledali in si v a-i:'" »predvajali« zmagovalno vožnjo Kra'Sa ®tre',a na evropskem prvenstvu pr^n)ski gori (v takšnem stanju vse pr prav So r°9e so bile odlično pripravljene in kla a°°ro zdržale skoraj 200 tekmovalcev. L0n • iši progi so merili rezultate z je c?Jnes elektronsko napravo in sploh vse nju , Kot na kakšnem pravem tekmova-nik_..n mnogi so ga tako tudi vzeli, še 1 ni'®o bili rezultati tako izenačeni, še Priprave pred tekmovanjem nikoli ni bil boj za prva mesta tako ogorčen. Nekateri favoriti so morali položiti orožje prav navrhu proge, drugi so opravičili zaupanje in se že zdaj lahko pripravljajo na naslednjo sezono. Stolovi tekmovalci (razen prvouvrščene-ga Čatra seveda) niso posegli po najviš-jih mestih, toda vozili so po svojih zmožnostih in se borili po svojih močeh, kaj več pa od sindikalnega tekmovanja ne moremo pričakovati. Zaželeno bi bilo le. da bi v prihodnjem letu priredili še več takšnih srečanj (ne te tekmovalnih), kjer bi predvsem z množičnostjo dosegli namen, ki ga rekreacijsko udejstvovanje mora doseči. Rezultati: ŽENSKE: 1. Škrlep (Svilanit) 39,9 2. Šuštar (Sob) 43,9 3. Sitar (Titan) 44,0 7. Okorn (Stol) 48,1 11. Strnad (Stol) 49,5 Uvrstilo se je 25 tekmovalk MOŠKI NAD 40 LET (uvrščenih 17 tekmovalcev) 1.—2. Čater (Stol) 39,0 Rostan (Alprem) 39,0 3. Novak (Svilanit) 39,8 11. Vrhovnik (Stol) 46,4 16. Zupanc (Stol) 58,7 MOŠKI OD 30—40 LET (uvrščenih 26 tekmovalcev 1. Šnabl (PTT) 41,74 2. Stele (Utok) 42,62 3. Osolnik (Titan) 49,96 13. Bauman (Stol) 50,10 15. Okorn (Stol) 52,90 17. Homovec (Stol) 54,78 26. Zajc (Stol) 1,10,17 MOŠKI OO 30 LET (uvrščenih 65 tekmo- val c e v) 1. Grilje (Donrt) 37,55 2. šuinkar (Utok) 38,70 3. Sedušak (Utok) 39,62 33. Sluga (Stol) 37. Kramar (Stol) 44. Čebulj (Stol) J. Okorn OBVESTILO V prvi polovici aprila bo komisija za letovanje poslala vsem sodelavcem prijavnice za letni oddih v naših letoviških mestih na Krku, v Piranu, Umagu in na Veliki planini. Rok za oddajo izpolnjenih prijavnic bo kratek, zato prosimo vse sodelavce, da se tehtno odločijo, kje in kdaj žele letovati. Zmogljivost naših domov je v sezoni tudi premajhna, zato naj se v tem času prijavijo tisti, ki imajo šoloobvezne otroke in druge objektivne vzroke. Prejšnja leta je prihajalo med nekaterimi sodelavci po razporeditvi do slabe volje. Upamo da letos tega ne bo in bodo v nas samih bolj upoštevane želje naših sodelavcev. Na Krku bodo v vikendih in vilah napravljene določene izboljšave, o katerih bomo več napisali v prihodnji številki Glasila. Komisija za letovanje DELO IN NAČRTI ZSMS STOL Novo predsedstvo ZSMS, ki je prevzelo funkcije v oktobru lani, deluje že četrti mesec. Zato je čas, da pregledamo delo za pretekle mesece In pa tudi načrte za prihodnje delo. Vsi mladinci, ki so prevzeli odgovorna mesta v organizaciji, se prizadevajo, da delo opravljajo temeljito, tako da menjava vodstva ne bi bila občutna. Znano nam je, da je prejšnje vodstvo delalo zelo uspešno. Spomnimo se samo delovnih akcij v okviru delovne organizacije, občine In zveze, nadalje kulturnih prireditev in športnih tekmovanj. Tudi pred novoizvoljeno vodstvo je bil že na začetku postavljen trd oreh. Organiziranje 'in izpeljava oddaje Pokaži kaj znaš — že 12. po vrsti. S skupnim delom in izredno priza- devnostjo posameznikov, predvsem inici-jativnega odbora, smo nalogo na veselje obiskovalcev in nas dobro opravili. Seveda pa nas uspeh ni uspaval. Nadaljevali smo s sestavo akcijskega in operativnega programa za leto 1977 in posameznih 00 ZSMS in skupnega programa dela. Nosilci nalog so predvsem 00 ZSMS v TOZD-1 in TOZD-2 in mladinci v DSSS. Mladinci v TOZD-3 Motnik pa delujejo skupaj z mladino na svojem terenu. Problematično pa je delovanje v TOZD-4. Mladinci te osnovne organizacije naj bi delovali skupaj z mladinci v TOZD-2, toda do sedaj je bilo z njihovih strani storjenega zelo malo. Zato smo si zastavili nalogo, da te pomanjkljivosti odpravimo in angažiramo čim več mladincev k uspeš- nemu delu. Prizadevamo si izvršiti naloge, ki smo sii jih zastavili za začetek leta. Pripravljamo tudi izvedbo dvodnevnega seminarja, ki naj bi približal mladincu aktualne teme. Poleg tega pa si prizadevamo izpolnit; stalne naloge kot so: vključevanje novih članov v ZSMS, vključevanje mladincev v ZK, sodelovanje in vključevanje v delovni program sindikata in ZK in podobno. Naj izkoristim to priložnost za pohvalo prizadevnim mladincem, ostale pa pozivam, naj se tudi oni potrudijo, kajti le s skupnim delom bomo dosegli zastavljene cilje. M. Redja AMATERSKA MLADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA V »VEČNIH LOVIŠČIH« Po dolgi mrtvi sezoni nas je spet razveselila vest o nastopu gledališke amaterske skupine iz Duplice, čeprav v drugi, mlajši zasedbi. V upanju, da se bo kvalitetno lahko kosala s prejšnjo skupino, ki je žela lep uspeh tudi v okolici, smo čakali na premiero njihovega prvega dela Večna lovišča. Mnogo domačinov je pritegnila posrečena reklama, objava posnetkov z delovnih vaj. Čeprav z nekaj začetniške treme, so igralci dosledno izpolnili pričakovanja. Komedija, oziroma satira na današnji čas, prestavljena v drugo okolje, je izvabila med gledalci mnogo smeha. Zato so zaslužni predvsem izvajalci, zadeta kostumska oprema, glasbeni vložki, čeprav je bilo včasih čutiti majhno pomanjkanje posluha. V glavnem, obiskovalci niso bili razočarani. Sedaj pa še nekaj o vlogah samih. Čudovito je bil prikazan tik Toneta Vogelnika, Šefa, reklamnega agenta, tipično materialno usmerjenega, pomanjkljivo razgledanega, ikar se nazorno kaže v pogovoru s štoparko Julijo Dolenčevo. Dvoriti ji začne z znanim pretiravanjem, hvalisanjem samega sebe, zamenjaje Romea z Reaue-merjem, Hemingway je zanj pesnik. Pozneje pa tudi zvemo, na kakšni ravni je njegova izobrazba in kakšen je njegov način napredovanja .in zato nam je takoj jasen njegov primer. Ena najzanimivejših osebnosti je tudi sveti Peter. Sef sprejemne pisarne v nebesih, z vsemi potrebnimi administrativnimi pripomočki, kjer ne manjka niti tajnice, svete Magdalene, z vsemi potrebnimi »vrlinami«. Pohvaliti je treba igralce, ki so like upodobili, sem spada tudi upodobitev kurirja, svetega Gabrijela. Najbolj upodobljeni ženski lik je bila S mirt. Marsikoga je spreletelo, ko je zaslišal njen ironično srhljiv smeh. Znala je s kretnjo, mimiko in glasom zadeti svojo vlogo. Tudi odlična Magdalena ni varčevala s svojo grešnostjo, zapeljevanjem, kar je premamilo celo ključarja, svetega Petra. Na kratko sem prikazala nekaj najzanimivejših vlog in tudi najbolje odigranih, prezreti pa ne smemo tudi drugih članov ekipe, ki so res mnogo vložili v predstavo. Njihova skrb je bila tudi kompletna oprema, scena, kostumi, glasbena oprema. Zadnji teden pa jim je na pomoč priskočil režiser — profesionalec s svojim mnenjem in jim pomagal do doseženega uspeha. Premiera je uspela, ponovitev bo zagotovo še boljša in vredna ogleda. Gledališko skupino so pri predstavi sestavljali naslednji člani: Marjan Oražem Ivko Homar Maks Chitappoliini Franc Pestotnrk Sonja Hribovšek Stane Rak Cvetka Jordan Mira Pestotnik, Jože Dolmovič Heda Humar Marjan Pohlin Boštjan Pogačar M. Zerlhofer in J. Zupin Nekdaj so bili taki prizori skrbno skriti za stene udeležencev in stvar le njj*1 samih. Poklicna gledališča pa so intimne prizore pogumno postavila na oder. Ker ie to postalo moderno, jim sledijo tudi amaterska... VIRTUS postaja množično športno društvo Na letošnjem rednem letnem občnem zboru Nogometnega kluba VIRTUS, ki je sovpadal z ustanovnim občnim zborom športnega društva VIRTUS, smo ponovno Pregledali 'in ocenili naše dosedanje delo. Po podanih podatkih smo razpravljali fudi o pomanjkanju telovadnic In o nezadostni 'izkoriščenosti kino dvoran v kamniški občini. Kot vemo je bila kino dvorana na Duplici zgrajena za telovad-hico, vendar smo jo zaradi takratnega 'izrednega zanimanja za kino tudi preuredili v tovrstne namene, kar je 'bilo za tisti cas tudi edino prav. Verjetno pa bi v tej situaciji bilo zelo umestno, če bi Krajevna skupnost Duplica analizirala sedanje stanje (KINO—TELOVADNICA) ter sprejela nekatere 'konkretne zaključke, ki bi bili za večino naših krajanov najbolj sprejemljivi. Pri tem pa seveda ne smejo biti okrnjen! pogoji za nemoteno kutturno^pro-svetno dejavnost. Na občnem zboru smo sprejeli tudi sklep, da se sedanji NK VIRTUS preimenuje v ŠPORTNO DRUŠTVO VIRTUS, v katerem bodo trenutno delovale naslednje sekcije: Nogometna sekcija; Košarkaška sekcija; Namiznoteniška sekcija Balinarska sekcija; Šahovska sekcija. Pogoje za delovanje v ŠD VIRTUS pa imajo še naslednje sekcije; Kegljaška sekcija Odbojkarska sekcija Strelska sekcija, medtem ko Rokometna sekcija še nima svojega igrišča. Pri načrtovanju rokometnega 'igrišča, bomo morali misliti na kombinirano rešitev z ledeno ploskvijo. Letošnjega občnega zbora so se udeležiti tudi predvojni veterani, ki smo jih ob tej priliki imenovati za ČASTNE ČLANE športnega društva VIRTUS, ter jim v zvezi s tem 'podelili posebna priznanja. Za ČASTNE ČLANE športnega društva VIRTUS so bili Imenovani naslednij predvojni odborniki in igralciprvega sestava: Mirko Jerman, Jože Pirš, Ivan Pirš, Karl Vavpetič, Albin Vengust, Tone Puh, Franc Lužovec, Tinko čičigoj, Lado Steklasa, Alojz Pirnat, Franc Prosen, Stane Žirovnik, Berto Kodrič, Mirko Semejo In Lojze Vavpetič. V imenu veteranov se je za prejeta priznanja prav prisrčno zahvalili narodni heroj Mirko Jerman, ter nam ob enem zaželel obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Na občnem zboru smo 'izvolili tudi deset odborov in komisij, ki bodo v bodoče vodili 'in usmerjali delo športne dejavnosti na tem območju. Za predsednika športnega društva VIRTUS je bil soglasno izvoljen tovariš Konrad Vavpotič. Na prvi seji Izvršilnega odbora ŠD VIRTUS smo sprejeli tudi program športnih prireditev v o-kviru proslavitve krajevnega im občinskega praznika, ter v okviru počastitve 40. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 85. obletnice rojstva maršala Tita, ter 40. obletnice njegovega prihoda na čelo partije. Program omenjenih športnih prireditev in seznam novega vodstva ŠD VIRTUS bomo objavili v prihodnji izdaji Glasila. M. FLIS križanka (J) cazn&v) anfie Janez je že nekaj dni hodil razdražen po pisarni gor in dol, prižigal cigareto za cigareto, gledal zamišljeno skozi okno in polglasno nekaj godrnjal glede vremena, glede dela in glede sto drugih stvari. Nobena stvar mu ni bila všeč. Na vsa vprašanja je godrnjal zadirčno ali pa sploh ni dal sebe niti besedice. »Toda Janez?« se je zaskrbljeno zagledal vanj sodelavec. »Kaj se ti je vendar zgodilo? Izpovej se, pa ti bo takoj lažje.« »Pusti me pri miru,« mu je odsotno odvrnil in živčno grizel svinčnik. Ko sta se pri malici srečala v obednici, ga je sodelavec zopet začel zasliševati. Janez ga je pogledal s krvavimi očmi, zmolil zase nekaj kozjih molitvic, nato pa bruhnil: »Daj za pivo, pa ti vse povem, samo da mi boš dal potem mir!« Velja,« mu je pritrdil kolega. »Vsa stvar se namreč vleče še od 8. marca naprej. Saj si mogoče že sam opazil, kako je bilo. V pisarni smo vsi posvetili veliko pozornosti našim ljubim kolegicam. Tudi sam nisem hotel biti slabši, posebno še — kot morda veš — sem imel že dlje časa nekoliko boljše odnose z Ljubo iz sosednje pisarne. Kaj vem, zakaj sva si bila simpatična. Pač ne morem pomagati, če sva si bila že od nekdaj drug drugemu všeč. Srce je pač stvar, na katero se noben ne more razumeti. No, in ob zadnjem 8. marcu sem si rekel: Danes ali nikoli! Ko so drugi nosili svojim kolegicam bon-bonjere in jim poklanjali roza nageljne, sem se jaz še posebno potrudil in našel original rdeče nageljne, poleg tega pa sem iz črnega fonda žrtvoval tri rdeče za pozlačeno zapestnico.« »že razumem. Odkrila pa te je žena...« »Počakaj, da ti povem naprej. Žena je stopila na sceno šele veliko pozneje. Rože in zapestnico sem podaril kolegici Ljubi, zraven pa sem jo vprašal, če je zvečer prosta. Lepo se mi je zahvalila, prijazno pogledala, potem pa zažvrgogela, da že dolgo časa čaka na moj poziv. Na hitro sva se zmenila, da se dobiva zvečer ob šestih in skupaj proslaviva njen praznik.« »Žena pa te ni pustila z doma.« »Ne prekinjaj me vendar! Žene sploh nisem spraševal, če lahko grem ali ne. Po službi sem se vrgel doma na kavč, vzel časopis in ga prebral do zadnje vrstice, čeprav je žena nekaj skakala okrog, da se moram na nekaj spomniti.« »Ali ji nisi nič kupil?« »Ah, neumnost! Le zakaj bi metal denar stran, sploh pa je menda nageljnov zmanjkalo, v trgovinah v Mengšu in v Kamniku pa je bila takšna gneča moških, da so lahko prodali vso škart robo. Čas se mi je vlekel in vlekel. Ob petih sem se začel briti, umivati, parfumirati in tudi čevlje sem po dolgem času spet očistil.« »žena je seveda mislila, da jo boš peljal ven.« »Umolkni, če hočeš da ti bom povedal do konca. Iz hiše sem se splazil kot maček, skočil v avto in se zapodil po Ljubo. Bila je že pripravljena. Tako lepe še nisem videl v življenju. Imela je čudovito večerno obleko z globokim izrezom, naličila pa se je tudi tako okusno, da je bila videti bolj najstnica. Dobre volje je skočila v avto in že sva se peljala. Mislil sem, da sanjam. Prijazno se je smehljala, uživala ob mojih šalah — saj veš, kako znam biti duhovit — in nasploh, razumela sva se kot golobčka. Na hitro sem premislil situacijo. Najbolje je, da jo peljem kam daleč, v kakšno prijetno gostilnico, kjer naju ne bo nihče poznal. Odločil sem se za Tri Štefane, saj veš, tam na samem, še vedno sem se tam prijetno počutil, še celo z ženo sva se pred poroko tam dobro imela. Ljuba me je samo gledala in poslušala, se smejala in mi prikimavala. Pustila mi je, da sem ji položil roko na njena kolena, kaj več pa mi je obljubila s svojim iskrivim nasmehom malo pozneje. V gostilnici je bilo že precej ljudi, vseeno pa sva našla v kotu prosto mizico.« »Aha, že razumem. Doma si pozabil denar, pa nisi mogel kolegico peljati v sobo ...« »Kje pa! Vse se je odvijalo po načrtu. Naročil sem bogato večerjo za oba, potem pa steklenico penečega vina. V Ljubinih očeh se je lesketala popolna naklonjenost. Poklical sem krčmarja in vprašal za sobo. Toda, hudiča, bilo je že vse zasedeno, kot da bi jih sto čakalo na podobno priložnost. Rekel sem Ljubi, da greva pogledat kam drugam, če imajo še kaj prosto. Na lepem se je razjezila, da ji je tu kar v redu in da taka spet ni, da bi morala iskati sobe po hribih. Miril sem jo, da imam z njo najboljše namene, ko mi je nekaj reklo, da naj pogledam skozi okno. V medli svetlobi sem zagledal neko žensko, ki je odklepala moj avtomobil. Vraga, saj to je žena!, sem zavpil. Ljuba ja začela rjoveti, da sem jo spravil v lepo kašo, da ona ni kriva in da sem jo jaz speljal. Rekla je, da me je spregledala, ko sem omenjal sobo... kaj vem, kaj mi je zmetalo na dan, čeprav je bila noč. žena je, še preden sem lahko skočil ven, vžgala motor in z velikim hrupom odpeljalo z dvorišča. Za njo se je pognal še en avto. V hipu sem ugotovil, da je v njem moj sosed. On jo je namreč pripeljal■ svoje ključe pa žena ima, odkar je naredila izpit, vrag ga podiraj!« »Pa sta potem z Ljubo vseeno tam prespala?« »Ne bodi smešen! Ljuba se je obrnila od mene in se začela spogledovati z nekim mladim fantom, ki je sedel pri sosednji mizi. Plačati sem moral drag zapitek, nekaj fantov pa mi je nakazalo, da starčki — čeprav sem, saj sam vidiš, v najlepših letih — nimajo kaj delati na tak dan v gostilni-Jezen sem odšel ven, Ljuba pa se je glasno smejala, lisica-Dolgo, dolgo sem hodil sam skozi hosto, štopal vsak avtomobil, ki je prihajal za mano, a me nikjer niso hoteli naložiti, ker je bilo tisti dan vse do zadnjega po parih.« »Zato si toliko shujšal.« »Če bi samo to, bi še šlo. Pa sem povrhu še neznansko trpel, kam sta odšla žena in sosed. Gotovo sta šla po svojo praznovat, jaz pa sem bil nemočen sam na cesti. DomcN sem se privlekel ob petih zjutraj, zbit kot cunja, toda moral sem takoj na avtobus in v službo, žena se je naredila, kol da še spi, a se je samo potuhnila. Ko pa sem prišel domov> se je hotela pri priči ločiti, zmetala mi je sto napak naprej in nazaj, vpila name kot na otroka, jaz pa sem jo morai prenašati.« »Aha, zdaj razumem. Doma imata tihi teden.« »No, končno si ,všaltal’. Najhuje pa je, da se tale tihj teden vleče v cel mesec, posebno še, ko je Ljuba po nakljnv ju pozabila v mojem avtu nek intimni del svoje garderobe-Verjetno ga ji je kdo podaril, preden sem prišel ponjo-* S. Izdaja v 2000 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz šVl' GELJ in člani uredniškega odbora: Srečo SMOLE, Franc JUVAN, Peter PLEVEL, Boris BAVČAR, Matjaž DRČAR in Maks FLIS. LeK' tor: Ivan Sivec. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljanj;