197. številna.
ff Ljubljani, t soboto, Z8. avgusta 1915.
XLVIII. leto
6
»Slovenski Narod* velja
na dom dostavljen: celo leto napre/ - i •
pol leta četrt leta na mesec
1
K 24-—
. I*-• 6--
- 2-—
v LJubljani
v upravništvu prejeman celo leto naprej  • 9 «
pol leta četrt leta na mesec
K 22-—
. 11*-. 550 . 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Srednislvo: Kaaflova ulica sL 5 (v pritličju levoj telefon št 34.
1
Isnafa nak dan svečar iavzemil nedelfe ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin« Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d., to je administrativne stvari.
——Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta četrt leta „ na mesec m
- 13'— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      .  . . K 30*
za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej  •  • • • K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravntttvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št. 5, telefon ćt85*
Boji pri Bovcu.
ODBITI ITALIJANSKI NAPADI PRI BOVCU.
Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču so se vršili pomembnejši boji le pri Bovcu. Tu so odbile naše čete sovražnikov napad na svoje pozicije v dolini.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
BOJI NA KRNU.
Osem ur hoda je na Krn, ki je postal tako znamenit radi bojev, ki jih bijejo na tej višini naše vrle čete, ki umejo, boriti se kakor levi in umirati kakor mučeniki . . . Italijani hočejo, z vso silo prodreti, kakor doslej še niso poskusili preti temu najsevernejšemu delu naše soške pozicije. Tam doli so globoko vkopani neposredno na vznožju hriba hitro južno od Tolmina ležečega in skušajo priti bližje. Šestkrat so bili odbiti njihovi napadi, potem so mirovali ... Na Krnu, tej visoki kameniti puščavi, raztezajoči se na eni kvadratni milji, so se vstalile naše čete, nekateri so že nad devet mesecev tu, kamor treba prinesti s težkočami in s smrtno nevarnostjo vsak košček lesa, vsak požirek vode. Mnogo tovorne živine je že padlo v globeli, ali čez to pot, ako se to sploh pot more imenovati, smo spravili gor topove, in sicer so jih spravili ljudje 1400 metrov višje od mesta, kjer nismo mogli več uporabiti volov. Tudi Italijani so se potrudili, aii oni so spravili gor samo svoje lahke topove. Italijani so poslali na Krn svoje elitne čete in ber-zaljere.
Mnogo so trpeli naši ljudje s prvega početka tu gori, ni bilo nobenega bivališča, kamor bi legli zvečer spat v zavetje, na gorko; v mrzlih nečeh, pod milim nebom so trpeli kljub gorskim odejam in zimski obleki in kožuhom. Vsa kritja proti težkemu artilerijskemu ognju Italijanov je bilo izsekati v skalovju. Dotlej si je bilo treba pomagati z vrečami s peskom napolnjenimi, bolje nekaj nego nič. Obilo žičevja so spravili gor
in vili žice v kritjih ponoči, zjutraj pa so jih polagali tja naprej. Ko so se pririli Italijani precej blizu, smo bili že gotovi s svojo trdnjavo.
Krn ni samo trdnjava, kakor mesto se ti zdi, v katerem so postavljeni napisi za orijentacijo in imena ulic, tako, kakor znajo napraviti to naše, vsega navajene, izurjene čete. Na severnih pobočjih je sneg, mrzlo je tudi, ko sije solnce, planik polno, krasne so te gorske zvezde. Razgled krasen: severno Mangart, južno beneška ravnina, globokovišnjevo morje. Ali kadar dobi Krn svojo kapo, potem se ne vidi 50 korakov daleč, pa tako blizu smo često tam pri italijanskih jarkih, tako da skoro lahko z bajenetovo ostrino posežemo v nje. Ročne granate igrajo tu svojo veliko vlogo v tem hudem boju tu gori. Kdor se pokaže izza kritja, je izgubljen, drugače moštvo spi čez dan in se ne meni za artiljerijsko streljanje, ponoči pa pehota napada ... Na vznožju skalnatega stolpa, presega-jočega Krn, se nahaja »planota mrtvih«, ni zapisana ta planota na zemljevidu, ali v spominu ostane v.iem, dokler bodo živeli . . . Strašne nevihte so tu gori, bliski in treski, strele ubijajo ljudi, toča pobije človeka in žival, da krvavita. Granate pa razbijajo skalovje in mečejo okoli drobce na vse strani, gorje mu, kogar zadenejo . . .
Naše čete so izborne, tudi humorja ne manjka na Krnu. Sinovi vseh narodov se lepo razumejo med seboj. Stori pa se tudi za nje, kar le mogoče, v polni meri se vpošteva nepopisno težka borba in požrtvovalnost na krnskem bojišču, gori v višini. Zdravi so naši junaki in vztrajni, v tem pa tiči naša zmaga. (Iz poročil vojnih poročevalcev.)
Boji na koroški fronti.
Iz vojnoporočevalskega stana 1800 metrov visoko, na Velikem in Malem Palu, na Freikoilu, tam gori so pozicije. Ponoči in podnevu je treba paziti, na spanje je malo misliti. Kajti vedno so praske z Italijani, od katerih smo včasih komaj 20 ali 30 metrov oddaljeni, in vedno je treba streljati nanje.    Alpinci so drzni
nasprotniki in dobri strelci. Proti solnčnim žarkom in proti nalivom se varujemo samo s plahto šotora, katero razpnemo na dve skali. Jemo slanino in kruh, pijemo kavo in čaj, seveda mrzlo, na gorke jedi ni misliti. Navadno ostajamo gori po deset dni, potem se menjamo, menjava je težka, često z žrtvami združena, vrši se samo ponoči na vratolomen način. Pa tudi tam gori se topovi in strojne puške v dobro zavarovanih kritjih, ročne granate, navadno pa se ie branimo in odbijamo sovražnika, da mu krvavi glava.
Italijani v visokem gorovju.
Od italijanske meje poročajo: Italijani nimajo gorke obleke, že sedaj v avgustu je po njihovih listih tak krik radi tega, in milo prosijo: »volne, volne! Mraz je naš največji sovražnik!« Neodpustljivo za italijanski generalni štab, da je tako malo računal z razmerami v gorah, ko se je vendar toliko časa pripravljal na vojno. Avgust je in že sneg!
Avstrijci smo mislili že več let na vojno. Zato je pa tudi toliko turi-stovskih koč po gorovju. Reklo se je, da so napravljene samo za turiste, ali v resnici so razdeljene po strategič-nih, dobro premišljenih normah in imajo dobre dohode ena do druge. Kake važnosti je to za dovažanje živil, za kritja, za dobra prenočišča. Zapiralni forti so na najboljših mestih in težko je njihovo obstreljevanje za Italijane.
Pri spopadih se bori 100 do 200 mož največ. Vsako razvijanje, vsak sunek je nemogoč. Sredi septembra zapre sneg vse prelaze, straža naša ob Stillferju pa ostane in pripravljeni smo tudi na boje pozimi.
Odgovor Italije na papirju.
Preko Lugana poročajo, da vlada v Italiji velikansko, razburjenje, ker se ne more nič storiti proti avstrijskim zrakoplovcem. Napadi na Schio, Videm in Brescio so napravili velikanski vtisk na italijansko prebivalstvo. Časopisje zahteva takojšnjo remeduro. »Popolo d' Italia« pravi, da je res lepo to, na bombe iz zrakoplovov odgovarjati s polemičnimi komunikeji »Agencie Stephani«.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Iz vojnoporočevalskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba: Italija, 24. avgusta. Sovražnik
je poskusil včeraj na več mestih ar-tiljerijke akcije na večjo distanco, ali naše baterije so se jim povsodi takoj postavile v bran. V gorenji dolini Cordevole in na gorenjem koncu dolin Rienz in Bodenbach je sovražnik napadal, podpirale so ga strojne puške in metalci ročnih granat, napadi so bili odbiti. Iz tolminskega odseka in s Kraške planote ni posebnih poročil. Zjutraj dne 22. avgusta je letal sovražni aeroplan nad Schio in vrgel tam nekaj bomb, ena gospa je bila ubita.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
»Stampa« poroča, da je Salan-dra odpotoval na fronto, da predloži kralju važen dokument v podpis, ki se nanaša na vojno s Turčijo.
Turški dosedanji poslanik v Rimu, Naby Bej, je rekel nekemu poročevalcu, da Turki gledajo v bodočnost s popolnim zaupanjem in store tudi v bodočnosti vse, da bo turška armada delala čast svojemu narodu in zaveznikom.
V Libiji umevno vojna napoved Turčiji ni nikogar ogrela za Italijane, ki tam takorekoč sploh ne uživajo nobenih simpatij. Turki so počasi pa gotovo odbili ves vpliv Italijanov v Libiji.
V sanitetno službo kliče italijansko vojno poveljstvo grenadirje letnika 1886., pešce letnika 1885., ber-zaljerje letnika 1884. in pešce letnika 1884. iz okrajev Caglieri in Sassari, potem rezerviste tretje kategorije letnika 1881. »Popolo d' Italia« zahteva najstrožje postopanje z razšir-jevalci pesimističnih vojnih poročil, ki pravijo, da so italijanske izgube velike, da so se prostovoljci slabo vojskovali, da so tekli pred sovražnikom ali iskali zaposlenost za.fronto. »Avanti« pa protestira proti teroristični metodi meščan, društev, ki zasledujejo vsakega človeka, ki se jim zdi sumljiv, ker ne hvali očitno porazov Italijanov na bojiščih.
Italijanska vlada je izdala naredbo, po kateri se prepoveduje mlinarjem v ceh Italiji, mleti žito za kruh na manj kot 80 odstotkov in predpisuje, da se sme prodajati moka za kruh samo v zapečatenih vrečah z označbo mlinarja in dobrote moke. Dovoljenje za peko kruha za bolnike je preklicano. • »Corriere della sera« označa poročila, da se je zopet pojavil podmorski čoln »Nereide«, za izmišljena.
V italijanskih industrijskih krogih vlada velika razburjenost, ker je znano, da vsa pogajanja za posojilo v Ameriki zadevajo samo nove vojne kredite, industrija ne dobi niti vinarja.
Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada dala zapreti 1S00 vino-točev.
Nekateri listi zatrjujejo, da hoče Italija anektirati v kratkem Dodeka-nez. Tisti važni dokument, s katerim je šel Salandra h kralju, se tiče baje Dodekaneza.
0 V Lombardiji so improvizirali nekaj municijskih tovaren, v katerih je prišlo do hudega spora med delavci in delodajalci; nekaj delavcev štrajka, nekaj je izprtih.
V Vatikanu imajo velike skrbi radi nove vojne, ker je ostalo precejšnje število italijanskih duhovnikov v Palestini in imajo Turki od izbruha vojne jeruzalemski patrijarhat in božji grob v svojih rokah. Da je navzoč še apostolski odposlanec Dolci, to je za Vatikana še nekako pomirljivo.
Italijanski uradni list priobčuje dekret, s katerim se povišajo oficirji za čas vojne, ki so bili v civilnem življenju ministri ali državni tajniki, za eno stopnjo, ne glede na drugače pri povišanju merodajne odredbe. Vojni minister Zuppelli bo imenovan za generallajtnanta.
Iz Curiha poročajo, da na-ašča v Kairu razpoloženje, sovražno Evropejcem. Italijanske čete odidejo y Abesinijo.__■•
„Vedeta".
Bil sem edini Hrvat v regimentu. Po nevarnih krajih smo hodili, težko sem čutil samoto med samimi neznanimi ljudmi. Neki večer smo šli na raport. Nemirno je korakal stotnik in upiral v nas poglede . . . »Ni več daleč sovražnik, treba je poslati patrulje na poizvedovanje, da točno pregledajo okolico. Težka je ta naloga in nevarna — kdo hoče iti?« Njegove oči so premotrile po vrsti vse navzoče, čutil sem, kako je uprt njegov pogled na mene. Tiho je-bilo, smrt nas je gledala. Pogled je padel na mene, ne vem, kako, kar nakrat sem pozabil vse, čutil in mislil, da sem edini Hrvat med vsemi, zbral sem vso svojo moč, stopil pred stotnika, pogledal mu ravno v oči in rekel: »Jaz pojdem!«
LISTEK.
Iz haiiie Jurija tona hm
Dežela je prosta, napočil je dan, rešile so smrtne jo rane.
Korner - Prešeren.
Kolika je moč mladostnih spominov! Čim starejši je človek, tem bolj se zaveda tega. Tem bolj ga žene v kraje, kjer mu je potekala zlata doba mladostna. Tako sem sredi letošnjega julija pohitel v prijazno okolico mične vasice Dovsko v Savski dolini. Mogočno se tu vali Sava, katero so večinoma stisnili v nasipe, dolenjsko gričevje sega prav do desnega brega reke, na levi pa prehaja mala ravninica s svojimi polji in travniki v hribovit svet.
2e kot dijaku se mi je posebno prikupila ta okolica, iz katere diha skromna prijaznost dolenjskega sveta. In pogostokrat sem krenil iz ljube svoje Moravske doline proti Dovskemu, kjer sem imel ljubega gimnazijca tovariša — Jozelnovega Pepeta. * ,
■3 to vam je bil .res zlata .duša.
Vesel, dobrevoljen, mehkega srca. In vsa njegova prikupljiva narava se je zlila v njegov prijeten glas, kadar je zapel. Pogosto smo se zbirali študentje iz okolice v nepozabni utici pri Jozelnovem Pepetu in peli in se radovali in sanjali. In vsi njegovi znanci in prijatelji smo bili potrti, ko je Pepeta pokosila nenadna bolezen v cvetju let in mladosti. Kako bi mogel pozabiti tistega žalostnega majni-kovega jutra leta 1901. Pomlad je trosila in razsipala vsenaokoli cvetje, mi smo pa vsi zrušeni doli pri Sv. Ajti pokopavali Pepeta, ki smo ga imeli tako radi.
Vsi ti mladi spomini so se mi vračali živahni in jasni, ko sem zadnjič hodil po Dovski okolici. Oglasil sem se pri Jozelnu, da pozdravim starše, brata in sestre Pe-petove. Seveda je pogovor skoro nanesel na pokojnega Pepeta. Ej, kaj bi bili vse dali, da bi ga zopet imeli v svoji sredi.
Odzvonilo je že večernico k prazniku velike spokornice sv. Magdalene, ko sem se poslovil od Jozel-novih in umeril korak proti Kamen-ci. Ondi pozdravim očeta svojega prijatelja Franceljna, ki se sedaj kot nadporočnik postavlja gori na severnem bojišču. Oče mi pripoveduje, da Francejjna ne mine dobra volja, če
se mu tudi včasih ne godi posebno dobro; za svoje vojake je zadnjič v rovih tam ob Dnjestru napravil celo veselico; kupil je koštruna, da so ga pekli, in seveda poskrbel za pijačo in za petje. Poje pa on zelo rad, posebno tisto od vinca, katero diši »kakor vijol - vijol - vijolčica«. Srečen človek, tale* Franceljnov Fran-celj.
Iz Kamence jo zavijem ob potoci ču Kamenci v tiho, ozko dolinico. Korakam po mehkih travnikih, a skoro se dvigne svet, tla postanejo peščena, razorana. Skladi skrilavca sitijo na dan. V bližini se nahajajo kamnolomi za škrlj. Strma steza vodi med njivami in ob malem gozdiču. Tuintam postojim, si malo oddahnem in se zagledam v to tiho okolico, nad katero čuva strma Mu-rovica. Kmetje orjejo za ajdo in repo, ženske pleve jo proso in strnišče, ponekod pa še zveni ostri srp in podira pšenico in oves. Gori v višavi čepi vasica Osredke, malo više na desni Vrh, pod njim se na drugi strani, ki se odtod ne vidi, med gostim sadnim drevjem se skriva vasica Zagorica, kjer se je pri Vehovcu rodil slavni učenjak in junak Juri baron Vega. Na levo pada svet doli proti vasici Vinje, katero varuje bela cerkvica Matere božje, in proti
selu Dolina. Ako pa pogledam nazaj, se mi zablišči nasproti beli prod Save in tam zadaj me pozdravlja sveti Miklavž, ki ima svoj dom visoko gori na Jančah, da gospoduje nad sosednjim hribovjem. Tako blizu je videti cerkev na Jančah, da bi člo-ve kar stegnil roko po njej.
Nad Tomažinom I in Jemcem zavije pot v gozd. Pa že se mi izmed listja zasmeje belo zidanje — znano Jemčevo znamenje. Še nekaj korakov, pa sem pri njem. Snamem nahrbtnik in se zleknem po mehki travnati planoti ob znamenju.
Jemčevo znamenje! Kako ljube in drago si nam Moravčanom! Kadar zapuščamo svojo lepo Moravsko dolino, se tu ustavimo, da jo še enkrat pozdravimo in v duhu poljubimo. In kadar nas pot privede nazaj, nam tukaj pri Jemčevem znamenju vzkipi srce veselja, ko zopet zagledamo pred sabo rojstno dolino. Takrat zavriskamo in vzkliknemo: »Bodi pozdravljena Moravska dolina, zopet se je vrnil tvoj otrok k tebi.«
Koliko mož in fantov je letos jemalo pri Jemčevem znamenju slovo od Moravske doline, ko so odhajali v vojsko! Bridko slovo! In ta in oni se je vrnil, a tega in onega več ne bo j-?* dal je življenje za domovino in
našel grob v daljni tujini, daleč, daleč proč od Moravske doline.
Pogled mi uhaja doli v dolino proti Kamenci in Vinjam, doli po teh strmih njivah in njivicah, ki so že večinoma vse preorane. Lepo je pogledati to rumeno prst, po kateri se igrajo žarki zahajajočega solnca. Človek bi skoro mislil, da se še vedno po teh njivah ziblje zlata pšenica,-a vendar je ta že požeta, umaknila se je ajdi in repi.
Bregovite, strme so te njive. In le z velikim naporom trga človek sadeže iz njih naročja. Z velikim naporom! Ponekod še z vozom ne more kmetic do njih. Na ramah znese gnoj nanje, na ramah spravi žetev in sadeže ž njih. Tako je v Dolini, tako v Vinjah, tako v Osredkah in Klopcah, tako na Hribu in na Vrhu, tako tudi v Vegovi Zagorici.
Ljudje tu veliko trpe, več, nego v drugih ugodnejših, v ravnih krajih. A pridni so in Bog rad blagoslovi delo njihovih žuljavih rok.
Ali je čuda, da je iz takega kraja prišel Juri Vega, ki se od kmečkega pluga povzpel do baronske krone. Povzpel! Kako! Po trnjevi poti dela. naporov, zatajevanja, junaštva, hrabrosti. Videl je pač doma kot otr.ok, koliko trpe in kako pridni
i iiiimJir^aj^HP
r Glavna straža nam Je bila že z* ledji, na brdu, mi smo šli čez polje jnaprej. Ustavil sem ljudi, postavil poljsko stražo in prevzel sem sam bVedeto«, dasi sem bil kadet. Moj Idrug, navaden vojak ni razumel mene, jaz ne njega. Zaostal je in izginil. Mislil sem, naj gre k drugim. In tako sem stal sam na straži. Bila je že globoka noč, ko sem naslonjen na 'sablo, sanjal o svoji domovini, ženi, Sdetetu, o vsem, kar sem preživel . . . [čutil sem, da mi pohaja moč, v glavi
Ei je šumelo, sopel sem hitreje in akal sem kakor dete. i Izšel je mesec, kar opazim daleč ''doli neko čudno svetlobo. Dolgo sem (upiral svoj pogled tja, mraz me je ^pretresel, videl sem človeka ali duha idaleč doli na polju. Nato se prikažejo še drugi. Mali oblaki so zdajpa-zdaj zakrivali mesec, in tako so se sti stvori sedaj blesteli v svetlobi, sedaj so izginili v sencah. Počasi so se
pomikali, oprezno, tiho in se ustavljali vsak trenotek. V njihovih kretnjah je bilo nekaj otožnega, kakor va> celi tej noči. Veter je potegnil, zavil tožeče in stvori so izginili. Uveril sem se, da je to sovražnik, zbral vso moč in se priplazil do prve straže, da naznanim, da se bližajo ... Ni prešlo niti pet minut, ko poči puška. Izstrelki so žvižgali okoli nas in mi smo se umikali do naših. Povsem jasno sem čul glasove in krik sovražnika. Čutil sem, da mi pohaja moč, ali vedel sem, da moram pasti, čul streljanje, v glavi mi je šumelo, nisem več vedel, kaj se dogaja.
Ko sem odprl oči, so me obkro-ževali vojaki »Rdečega križa«, vojaški duhovnik je molil nad mano: Oče naš . . . Naprej nisem slišal nič več, neizmerne bolečine, zopet sem izgubil zavest.
B. D. ^
»Novine«,
Olito v nemških rokah.
rČETE NADVOJVODE JOŽEFA JFERDINANDA SO V ZASLEDOVANJU RUSKIH ARMAD PREKORAČILE KAMJENJEC LITOVSKI.
Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Pri Brestu Litovskem poražene ruske armade so v polnem umiku na 'obeh straneh železnice, ki drži v mask.
Čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda so korakale včeraj opoldne .skozi goreče mesta Kamjeniec Litovski ob Lesni.
Nemške vojne sile zasledujejo od zapada in juga v smeri na Kobrin in pri Kovlu.
Pri Vladimiru Volinjskem in v vzhodnji Goliciji ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba rt. Hofer.^Jmi. -• m
m
RUSI   SO   MORALI OPUSTITI [OLITO,  KATERO  SO ZASEDLE NEMŠKE    ČETE.   — ARMADA :PRINCA   LEOPOLDA PRODIRA v ČEZ LESNO IN PRAVO.
. Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) \Woiffov urad poroča:
Veliki glavni.stan dne 27. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Annadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Boji pri Bausku Schdnbergu (jugo - vzhodno od Mitave) in v okolici vzhodno od Kovna trajajo. 2450 •Rusov je vjetih, 4 topovi in 3 strojne puške so vvptenjene. Jugo - vzhodno od Kovna smo sovražnika porazili.
Rusi so izpraznili trdnjavo Olita, ki smo jo mi zasedli.
Dalje proti Jugu prodirajo nemške čete na Njemen. Prehod čez odsek Berečovke, vzhodno od Oso-vjeca je izvojevan; zasledovanje Je v teku na celi fronti med Sohovala-mi (ob Berečovki) in Bjelovfeškim lesom. Dne 25. in 26. avgusta Je vjela armada generala von Gallwitza 3500 Rusov.
[a——■—i    »i i — ■
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda^Bavar-skega.
Annadna skupina zasleduje. Njeno desno kriio se bori za prehod čez odsek Lesna - Prava (severo-vzhod-no od Kamjenjeca Litovskega).
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Severo - vzhodno od Bresta Litovskega se bližajo naše čete cesti Kamjeniec Litovski - Miščice.
Jugo - vzhodno od Bresta Litovskega smo vrgli sovražnika čez odsek Rite nazaj. «
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomen osvojitve Bresta Litovskega.
Listi javljajo dalje: Z zavzetjem Bresta Litovskega so se odprla vrata v Rusijo in je s to trdnjavo izgubila Rusija zadnjo oporo za svoje prodiranje v srednjo in zapadno Galicijo. Z zavzetjem Brest Litovskega je Ruse zadel najhujši udarec, začenši od 2. maja. Trdnjava je mogočna in deloma nepoškodovana. Zavezniški armadi sta dobili v roke celo vrsto važnih zvez z notranjostjo Rusije in zadnje opirališče Rusov na zapadu. Linija ob Bugu, za katero so hoteli Rusi svoje armade preurediti in jih pripraviti za novo ofenzivo, je zanje izgubljena. Ruska armada se mora umakniti na Minsk in na Pinsk in preteklo bo mnogo mesecev, predno bo moglo rusko vodstvo sploh misliti na novo ofenzivo. Zdaj je pričakovati važne odločitve med Brest Litovskim in med Rigo.
Ruski zapuščajo vzhodnjo Galicijo?
Z Dunaja poročajo: Rusi so izpraznili Brody in Tarnopol ter odpeljali od tam vsa svoja skladišča.
Iz Černovic javljajo: Zadnji boji na bukovinsko - besarabski meji imajo še vedno značaj pozicijske vojne. Sovražnik je bil povsod premagan in se je umaknil v svoje prejšnje pozicije. Zdi se, da se sovražnik tukaj pripravlja na večjo akcijo.
Evakuacije in priprave.
Dunajski listi poročajo: Rusi so evakuirali Minsk in Jakobovo (Ja-kobštat). V Besarabiji delajo velike skrbno skrivane priprave. Iz Petio-
p mm^m m      ■ ■ ■ ■
grada spravljajo važne državne arhive ^Moskvo.
I    Ureditev razmer v Varšavi.
Iz Varšave poroča »TagesposU: »Mysl niepodlegla« piše odobrene od nemške cenzure: Varšavski za-povednik grof Arnim je izjavil, da nemške oblasti ne morejo priznati v Varšavi drugih čet kakor nemške. List pristavlja: Varšavo so zavzele le nemške čete, ne pa avstrijske ali poljske legije, in kakor izjavlja načelnik tiskovnega urada Cleinov, je smatrati nemško okupacijo Varšave za izvršeno in Poljaki v kraljevini (ruski Poljski) se morajo obnašati ravno tako kakor njihovi rojaki na Poznanjskem. To odkritosrčno in iskreno stališče nemških oblast: omogočuje Poljakom, da vedo, pri čem da so.
RUSKO URADNO POROČILO.
Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 24. avgusta pravi: V prostoru Riga nobene izpremembe. Pred Jakobovem in Dvinskom proti zapadu so se vršili 23. avgusta boji z menjajočim se uspehom. V smeri od Kovna na Vilno je sovražnik tudi 23. avgusta pritiskal na naše čete, ki so zadržavale njegovo ofenzivo. Med Bobrom in Narevorn smo se umaknili na desni breg Bobra. V soglasju s tem kretanjem smo izpraznili 22. avgusta utrdbe v Osovjecu. Med gorenjim Narevorn in Bugom so trajali skrajno trdovratni sovražnikovi napadi v noči na 23. avgust in naslednji dan v prostoru vzhodno od Bjelska in v odsekih na fronti Kleščele-Visoko Litovsk-Orla. Nekatere teh napadov je odbila naša pehota s pomočjo kavalerije navzlic premoči sovražnika z znatnim uspehom.
Vjeli smo nekaj sovražnikov in ugrabili strojne puške. Te akcije so nam znatno olajšale zavzetje novih pozicij. Na desnem bregu Buga smo v noči na 23. avgust zadržali sovražni poskus obnoviti ofenzivo na Ko-vel. Boj, ki se je pričel 23. avgusta v prostoru Pišča, traja.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Iz Kodanja poročajo, da narašča v baltiških pokrajinah na Ruskem panika od dne do dne. Nemške čete stoje že ob meji Livlandije in Estlan-dije in so samo še 350 kilometrov oddaljene od Petrograda.
Iz Kodanja javljajo, da poroča »Novoje Vremja.<: Menčikov, ki je v tem listu priobčeval vsak dan vojne članke pod naslovom »Mi moramo zmagati«, je dobil od čitateljev tega lista mnogo pozivov, naj premeni naslov svojih člankov. Na to je odgovoril Menčikov, da je Rusija sicer zelo oslabljena, a da je tudi Nemčija oslabljena. Rusija lahko še upa na pomoč zaveznic, ki imajo dolžnost, se zanjo zavzeti do zadnjega moža, a šele, če bi se ta pomoč ne obnesla, bi bilo treba opustiti vsako upanje.
Dalje javljajo iz Kodanja: Ruski vojni minister ni hotel v dumi odgo^ voriti na interpelacijo, kake vojne cilje ima vlada in pod katerimi pogoji bi sklenila mir. Car pa ni hotel sprejeti adrese državnega sveta, naj se odstranijo iz državnih služb in kaznujejo vsi, ki so krivi umika iz Poljske.
»Birževija Vjedomosti« poroča, da je predsednik dume, Rodzianko, na zborovanju voditeljev strank napovedal, da se zgodi v ministrstvu prememba in da se morda ustanovi koalicijsko ministrstvo.
mm 'jumu
»Cokalanzeiger« javlja, da hoče ruska vlada razpustiti dumo koncem tega meseca, kar je poslance silno alarmiralo.
V vodstvu ruskih armad se pripravljajo, kakor javlja »Pester Lloyd«, velike premembe. Generalni štab dobi za pomoč angleške, francoske in morda tudi japonske stratege. Obenem se bo sestavil tudi poseben francosko - angleški svet za pomoč finančnemu ministru.
V dumi je finančni minister Bark povedal, da znašajo ruski vojni stroški do 1. julija pet in pol milijarde rubljev. Povprek velja vojna na dan 157 milijona rubljev, ta izdatek pa bo narasel na dnevno 19 milijonov.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ  NA FRANCOSKI FRONTI.
Berlin, 27. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 27. avgusta.
Zapadno bojišče.
V Champagni in na višinah ob Maasi smo z razstrelitvijo uničili francoske okopne naprave.
V Vogezih smo z lahkoto zavrnili slaboten francoski sunek«
Vrhovno armadno vodstvo.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Nemški podmorski čoln je tor-pediral angleški parnik »Windsor« na potu iz Anglije v Italijo. 40 mož posadke je rešenih.
Največja angleška tovarna za bencol uničena.
Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad javlja: Dne 16. avgusta je podmorski čoln pri Haringtonu uničil s streljanjem iz topov ob Irskem morju ležečo bencol - tovarno in zalogo bencola ter peči. Podjetje je z velikim plamenom zletelo v zrak. Svoj čas v angleškem časopisju izrečena trditev, da je podmorski čoln bombardiral odprta mesta Harrington, Purton in Whitehaven, je neresnična. Ravno isti podmorski čoln je bil dne 15. avgusta v Irskem morju od pasažirskega parnika, ki je najbrž last Royal Mail Steam Paket Compagnie, na veliko razdaljo obstreljevan, dasi parnika ni napadel. Izrecno se torej pribi-a, da je ta parnik rabil svoje topove za napad in ne za obrambo. Angleška admira-liteta je dne 27. avgusta izjavila, da je angleško pomorsko letalo pred Ostendom uničilo in potopilo nemški podmorski Čoln. Ta vest je neresnična. Letalo je sicer napadlo podmorski čoln, a ga ni zadelo in se je čoln nepoškodovan vrnil v pristan.
Namestnik načelnika admiralskega pl. Behnke.
Uničena bencol - tovarna je ena največjih na Angleškem in za izdelovanje angleških razstreliv toliko večje vrednosti, ker je na Angleškem le malo takih tovarn.
•    *   • !
Kie pričakuje Anglija odločitev.
»Manchester Guardian« je pisal 18. t. m.: Ko je padla Varšava, se je mislilo, da hočejo Nemci zasesti Poljsko in da se bodo tam ustavili. A zdaj se kaže, da hočejo ločiti rusko severno armado od južne. Če ostane Nemčija pri manjšem načrtu, bo pavza v bojih na drugih frontah
so njegovi domači in sosedje, videl [tudi, kake uspehe rodi njih trpljenje. Kruha ne manjka tem trpinom. Božji blagoslov počiva na njih poljih, na-pojenih s znojem in potom. To je {opazoval Vega, spoznal blagoslov ;dela in sam po neumornem delu postal velik, nam v, ponos, radost in — zgled.
Hribovita, težavna za delo je iVegova domačija. A ker je obrnena proti Jugu in jo ščiti mogočen hrbet *Muravice pred viharnimi vetrovi in pogubnimi mrazovi, lepo uspeva polje in bogato rodi sadje. Spomladi izgodaj zgine sneg in jeseni se dolgo pase goved po prisojnih snožetih, ko |se doli po dolini vja^či nadležna, mrz-lotna megla.
Pozdravljena, Vegova domačija Sreča s tabo,  ker ^e vedno po tebi* veje Vegov duh — duh dela, mar-^ Ijivosti vztrajnosti.
Vegov duh prešinja slovenski narod sploh, ta duh napolnjuje tudi jiaše može in mladeniče, ki z junaško joko iri s pogumnim in neustrašnim srcem branijo našo domovino. Bog z (Vami. Zmagaj je Vs&l, zmagali bo ste tudi vi.
Poslovil sem /se od Vegove 'domačije, poslovil od domačega sveta, po katerem se odpira pogled od Jem-čevega znamenja. Tu sem se spustil po senčnatem kolovozu do!: mimo 'Zgornje Javoršice proti VrhpoWjfl
Izmed drevja me je tu blagoslavljala sv. Trojica na prijaznem, razglednem holmu, v dolini me je pozdravljal sv. Andrej, tam v ozadju se je delilo Brdo, ljubo Brdo Janka Kersnika, na desno pa se je kopala v žarkih zahajajočega solnca lepa gora Limbarska.
Prijazna tale senčnata pot od Jemčevega.znamenja proti Vrhpolja Na desno \Š levo gozd tuintam malo razgleda v okolico, pa povsod ta sveti mir. Kako to vabi k razmišlje-vanju.
Na kaj sem pač mislil. Na naše vojake - junake, na žive in mrtve. Koliko slovenske krvi je že prelite v tem groznem boju! A iz te krvi požene za naš narod nova doba, doba sreče in zadovoljnostL O tem sem preverjen.
In vi, naši vojaki - rojaki, ki se še borite na severu in Jugu! Krut je vaš boj, nadčloveški so napori, strašne jso težave. A vem, da ne omagate, da vam ne klone pogum, da se vam ne skali^ Junaško oko. Naše prsi ne poznajo strahu, vaša desnica Je silna in nepremagljiva. ■ Bog daj, da že pojenja nečlolveški fcoj, pa da se vrnete po dobljeni zmagi v naše naročje. Naj že venJtfar napoči dan, ko zapojemo tisto lepo domačo:
»So fantje se z vojske vrnilf.« T        Makso Pirnat.
Odvefnihopa skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
Rekla si je, da se njena usoda za vedno odloči, če dopusti, da odvetnik po pogrebu razglasi zadnjo oporoko njenega moža. Če bi se potem hotela omožiti, bi morala zapustiti dvorec in krasno, k njemu spadajoče posestvo, nepreklicne in za vedno. Nasprotno pa si je tudi rekla, da more razglasitev oporoke preprečiti samo na ta način, da se pokori Feliksovemu pogoju. A tega vsaj ni bilo treba takoj izpolniti. Ni sicer mislila ukaniti odvetnika, kajti zavedala se je, da bi se Feliks maščeval in potem že na kak, njemu neškodljiv način spravil zadnjo Boldonovo oporoko na dan, a dopovedovala si je, da se že kaj zgodi, kar ji bo pomagalo, rešiti se Feliksa. Ugibala je, da bi že iz ozirov na svoje žalovanje po možu imela več kakor leto in še dlje časa, se poročiti z odvetnikom, a v tem času bi se lahko marsikaj premenilo. Morda bi si Feliks sam vso stvar premislil, morda bi ugasnila njegova ljubezen, ki se ji Je pri tako priletnem možu zdela jako smešna, ali pa bi se dal pregovoriti, da jo sam pusti in ji pokaže tisto pomanjkljivost v oporoki, iz katere bi se dalo napraviti izpodbijamo sredstvo, da, celo na to je Ada mislila, da
HMi&mi&*.ytfm času m&,
vsak način, si je rekla, more biti le meni v korist, če se danes ne zgodi razglasitev oporoke, nego se odloži — medtem bo že dobra usoda pomagala, da bo vse povoljno izteklo. S prepričanjem, da je zanjo najbolje, če sprejme odvetnikovo ponudbo in mu obljubi, da postane njegova žena, je sprejela po pogrebu k sebi prihitelega odvetnika.
»Gospod Feliks, pripravljena sem, se vdati Vaši želji.« To so bile besede, s katerimi je Ada odgovorila na odvetnikov pozdrav.
V odvetnikovem srcu je zava-lovalo in vzklik blaženstva se je iz-vil iz njegovih prsi. Ne da bi vedel, kaj dela, se je polastil Adinih rok in žareč sreče ji je pogledal v oči. Toda že v naslednjem trenotku se je domislil, na kak način je Ado prisilil, da je privolila, postati njegova žena, in koj nato povesil pogled; in izpustil Adine roke.
»Ni treba, da igrava drug drugemu komedijo,« je rekla mirno lady Boldonova in se potrudila, ubrati svoje ustnice v prijazen nasmeh. Obljubljam Vam, da postanem Vaša žena, ker le tako zamorem ohraniti kar smatram po vsi pravici za svojo last. Toda tudi jaz moram staviti pogoj — pustiti mi morate da poroke tri leta časa*
>Tri leta! O. lady Boldonova, to je strašno dolgo. To bo zame cela večnost! Bodite usmiljeni! Vem, da §0 ž£ ztjrajB vsi gqsjtje m da nimate
krajša, sicer pa bo trajala do sredi zime. Takrat bodo na te fronte poslane moči posebno velike. V maju, ko se je začelo bojevanje v Galiciji, je bila dana prilika za ofenzivo. Ker so se pa voditelji odločili, da na zapadu ne store napada, ki bi bil po takratnem stanju pripravljenosti veljal ogromne žrtve, je pametno, da ostane pri tem sklepu. Nemška fronta na zapadu ni postala čez poletje slabejša; nemške sile na vzhodu so Še vedno enako velike, recimo dva milijona mož. Res, na zapadu odloženi napad je dal Nemcem čas, da so utrdili svojo obrambo. A imeli so za to tudi že prej dosti časa. Pozicije na Francoskem je bilo treba napraviti ravno tako trdne, kakor nemške. Flanderska ni vabljivo bojišče za Angleže in je na vsak način tam počakati z ofenzivo. Ne tako na vzhodu. Kar se tam stori, se mora hitro storiti. Na Flanderskem nas odložena ofenziva ne more oslabiti, morda nas ojači. Pri Dardanelah je najboljša prilika. Operacije v Dardanelah niso samo izrodek vojaške politike, nego bistven del vojne na vzhodu, krilo tiste fronte, kjer je možna odločilna zmaga in se Rusom pridobi izdatna pomoč. Nemci bi radi zapustili Varšavo, da bi rešili Carigrad. Nemčija ve, da izguba Carigrada ne odstrani samo poglavitnega političnega vzroka vojne, ampak sproži tudi sile, ki bi preplavile Avstrijo. Usoda Dunaja in Budimpešte bi se odločila med Krithio in Bulairskim medmorjem. In morda že v prihodnjih treh mesecih.
Boj za Carigrad.
Utrjevanje Carigrada.
»Times« si dajo iz 3ukarešte poročati, da so odšli nemški inženirji in strokovnjaki, ki so bili dosedaj zaposleni v carinskem arzenalu, v Carigrad, katerega utrdbam posvečajo Nemci vso pozornost. V Odrinu je ostalo le še kakih 10.000 mož. Nemci grade na Galipoliju drugo veliko obrambno črto. »Times« poročajo tudi vsakovrstne podrobnosti o sporih med turškimi in nemškimi oficirji.
Ponesrečena   akcija sovražnih kri-žark pred Smirno.
Carigrad, 27. avgusta. (Kor. ur.) Iz Smirne javljajo: Dve križarki ste predvčerajšnjem bombardirali pri Geukabatli južno ost pristanišča Kos (južno od Smirne). Ena je zavozila na peščine. Druga križarka jo je po« skušala spraviti zopet v globoko vodo, toda turška artiljerija je to preprečila. Ponesrečena križarka je spustila v vodo čoln, v katerem se je nahajalo 9 mož. Štiri so bili ubiti, ostali so poskakali v morje, da plavajo na križarko nazaj. Turške Čete so čoln s štirimi puškami in drugim orožjem vplenile, 8 mož križarkine posadke, ki so se nahajali na krovu, je bilo ubitih. Ravno tako 4 možje od posadke druge križarke. Dve od turških vojakov vrženi bombi sta zadeli ponesrečeno križarko, učinka pa ni bilo mogoče konstatirati. Na turški strani je bil 1 mož ubit, 1 pa ranjen.
Angleži v Perziji. Carigrad, 27. avgusta. (Kor. ur.) »Agence Milli« javlja iz Bagde: Angleži so izgubili v bojih pri Bonder-Buširu nad 2000 mož. Razburjenje med domačim prebivalstvom traja Mnogi so se iz Bušira izselili.
več časa, a prosim Vas, prihranite mi vsaj -eno leto čakanja, ne pustite me čakati in trpeti dlje, kakor dve leti.«
Ada je v tem trenotku popolnoma pozabila, kako zoprna ji je bila le misel na zakon s Feliksom, da, pozabila je celo, kaj je odvetniku obljubila. Videla je samo veliko bolest, ki se je zrcalila na Feliksovem obrazu.
»No. prav, pa reciva dve leti,« je rekla s prijaznim glasom.
Njena izjava je odvetnika hipoma povsem izpremenila. Nov ogenj je zažarel v njegovih očeh, vzravnal se je, kakor da se je naenkrat pomladil in celo njegov glas je postal svež in krepak.
Povabljeni gospodje — župnik Bruce, sir Gilbert Fanshave, gospod Proudfoot, Frederik Boldon in še nekateri so se bili med tem že zbrali v obedni dvorani. Zadnji je prišel odvetnik Fettks in se vsedel k mizi, stoječi sredi dvorane.
»Lady Boidonove menda še ni tu,« je rekel popolnoma mirno in se ozrl po sijajni dvorani. Morda ste Vi gospod župnik, tako prijazni, da jo poiščete in pripeljete sem. Sicer ni postavno potrebno, da bi bila pri otvoritvi oporoke osebno navzoča toda dobro je vedno, da so v takih slučajih zbrani vsi, ki se jih more oporoka tikati.«
(Dalje prihodnjič.)
Pr9d odločitvijo na Balkanu. •
Resolucija srbske skupštine ir odgovor srbske vlade četverozvezi.
0 katerem poročajo bolgarske vesti, situacije nikakor nista razjasnila.Akc je Bolgarija sklenila dogovor s Turčijo, potem so itak vsi srbski odgovori zaman j, kajti temelj cele enten-ftine akcije na Balkanu je vendar možnost bolgarske intervencije prot iTurčiji. Ta možnost pa bi z bolgar-;sko-turškim sporazumom odpadla. •Pa tudi v slučaju, da se Bolgarija .napram Turčiji še ni definitivno zavezala, stoje nade četverozveze, ^-katere so se v Londonu zadnje dni
1 že tako daleč konkretizirale, da ^smatrajo tamkajšnji politični krogi Jsporazumljenje Srbije z Bolgarijo Iza gotovo stvar, na jako slabih no-'gah. Kajti odgovor Srbije ni oni svetopisemski »da«, kakršnega zahteva (Bolgarija in si ga želi ententa, tem-|več je pravi diplomatičen »da«, ki 'pomenja lahko tudi »ne«. Rezolucija !srbske skupštine je celo vprašanje iše bolj komplicirala. Srbski parla-rinent je sicer dal Pašiču svobodne iroke, obenem pa je proglasil princip S »osvoboditve in združenja srbsko-jhrvatsko - slovenskega naroda«. '.princip, ki je v tej zvezi direktno iproti Italiji naperjen pogoj za koncesije v Makedoniji. Srbska skupština dovoljuje Pašiču, da odstopi Bolgariji makedonsko ozemlje, toda le •pod pogojem, da izposluje od enten-te garancije proti italijanskim aspi-racijam v Adriji. Da je rezolucijo srbske skupštine tako razumeti, to dokazujejo komentarji italijanskih listov, saj toži »Corriere della Sera«, ;da hoče Srbija pri kupčiji z Bolgarijo vresničiti maksimalni program srbskega iredentizma. Sklepi v Nišu torej položaja niso razjasnili in rešitev balkanskega vprašanja je morda postala za entento Še bolj nesigurna. Zlasti tudi, ker se nade, da je Romunija »že pripravljena«, nikakor ne vresničujejo. Romunska politika ,je danes sicer res še jako nejasna, ■toda dunajski krogi so mnenja, da 'bo Bratianov kabinet premagal vse :težkoče. ki mu onemogočujejo jasno presoditi položaj. Sedaj do padcu Bresta Litovskega bo imela zavezniška diplomacija na Balkanu še tehtnejše argumente pri rokah. Ne smemo dvomiti, da bo tako v Atenah kakor v Sofiji in v Bukarešti koneč-no zmagal trezni in hladni razum.
SRBSKI ODGOVOR ČETVEROZVEZI.
»Neue Freie Presse« poroča iz Sofije 26. avgusta: Kakor javljajo iz Niša, je srbska vlada izročila odgovor četverozvezi včeraj, dne 25. avgusta. Srbija akceptira predloge en-tente ter je pripravljena, privoliti v teritorijalne koncesije Bolgariji, toda le pod sledečimi pogoji:
Prvi del kompenzacij, med njimi vardarsko ozemlje, bo izročila Srbija v trenotku, ko nastopi Bolgarija proti Turčiji, drugi del pa šele pri sklepu miru.
Bolgarski politiki izjavljajo, da pod temi pogoji sporazum med Srbijo in Bolgarijo ni mogoč in pričakujejo nadaljna pogajanja med entento in srbsko vlado.
Resolucija srbske skupštine.
Poročali smo že, da je srbska skupština izrekla Pasičevi vladi zaupnico ter ji pustila glede nadaljne politike svobodne roke. Korespon-denčni urad objavlja sedaj tekst do-ftične resolucije, ki pravi: »Skupština je vzela izjave in pojasnila vlade na znanje, se klanja padlim junakom ter obnavlja svoj sklep, nadaljevati na strani svojih zaveznikov boj za osvoboditev in združenje srbsko-hrvatsko - slovenskega naroda za ceno neizogibnih žrtev, ki se dajo združiti z vitalnimi interesi našega naroda. Odobravamo politiko vlade ter prehajamo na dnevni red.« Skupština se je nato odgodila do 4. oktobra 1915.
Vest o sestanku Pasića in Venizelosa.
Iz Budimpešte poročajo: Srbski oficijozni listi trdijo, da se skoro sestaneta Pasič in Venizelos. Venizelos namerava sklicati zastopnike Srbije, Bolgarije in Grške k posebni konferenci.
Blokirani pristan Dedeagač.
Vzlic bolgarskim protestom blokira angleško brodovje še vedno pristan Dedeagač. Angleške vojne ladje so vedno v pristanu in preiščejo vsako ladjo, ki se pripelje, ali odpelje. Vsled tega postopanja imaio bolgarski trgovci veliko škodo. Pripoveduje se, da so na kopno došli angleški oficirji grozili, da bo Angleška postala Bolgarski še vse drugače neprijetna, če se Bolgarska ne vda angleškim zahtevam.
Konfiskacija za eksport nakupljenega žita v Bolgariji.
»VViener Allgemeine Zeitung« IgMoča, iz Sofije; Bolgarska, vlada, je |
konfiscirala vse za eksport nakupljeno žito z motivacijo, da vsled slabe letine izvoz ni pripušten.
Grške priprave.
»Journal de Solonkme« javlja: Z ozirom na morebitne dogodke v bližnji prihodnjosti, je grška vojna uprava postavila pri Solunu tabor šotorov in koncentrirala tam 30.000 mož. * m
Romunija in Rusija.
Berolinska »Nationalzeitung« javlja iz Stockholma: Glasorfi »Ruskega Slova«, so se prizadevanja ruskega poslanika v BukareŠtu ponesrečila. Ruski poslanik je obnovil znane obljube, a romunska vlada jih je tudi sedaj odklonila. — »Lokalanzei-ger« javlja, da odpuščajo iz romun. armade rezerviste, ki so bil vpoklicani na 30dnevne vaje. — Uradni list »Independente Roumaine« zavrača trditve inozemskih listov, da ima Romunska kake posebne pogodbe z drugimi državami in pravi, da ima romunska vlada popolnoma svobodne roke.
Položaj v Romuniji.
»Kolnische Ztg.« javlja iz Bukarešte: S 14. septembrom bodo vse romunske železnice s celim svojim materijalom postavljene izključno pod vojaško upravo.
»Novoje Vremja« poroča, da odhajajo posamezne skupine romunskih rezervistov, ki so dovršili svoje vojaške vaje, zopet domov. Ruski listi očitajo vsled tega Romuniji dvolično politiko.
Nemčija in Amerika.
V ameriško - nemški aferi ni bilo včeraj nikake spremembe. Med obema vladama se vrše pogajanja in že to je dobro znamenje, v toliko namreč, da bo predsednik Wilson dobro in temeljito preudaril vse okolnosti, predno se odloči k definitiv-nemu koraku. Nemška vlada izjavlja, da nima dosedaj še nikakih poročil, je li bila »Arabic« sploh od nemškega podmorskega čolna torpedirana. Zato se je oglasila lastnica potopljenega parnika VVhite Star Line, ki izjavlja: »Arabic« je bila torpedirana. Kapitan sicer ni videl podmorskega čolna, pač pa torpedo. »Arabic« se ni skušala zagnati v podmorski čoln in tudi ni skušala pred njim zbežati, temveč je le spremenila svoj kurz, da se izogne torpedu. »Arabic« je bila torpedirana 6*0 milj južno od Irske, ne da bi jo bil podmorski čoln popreje posvaril.« Ta izjava »VVhite" Star Line« je seveda voda na mlin onih ameriških hujskačev, ki zahtevajo, da se »nemška morilska politika energično in brez odlašanja kaznuje«. Poročila pravijo, da se Wilson nikakor ne bo dal zapeljati k nepremišljenim dejanjem. Svest si dejstva, da mu ogromna večina ameriškega naroda brezpogojno zaupa, bo lahko postopal z vsem preudarkom. Nikdo ne taji, da je afera kritična in položaj resen. — Dunajski in berlinski politični krogi še niso izgubili nadeje, da se bo dal ves spor mirno in prijateljsko poravnati.
Pogajanja med Nemčijo in Ameriko.
Kakor javlja »Vossische Zeitg.«, so pogajanja med Nemčijo in Ameriko v polnem teku. Dosedaj še ne kaže nobeno dejstvo, da bi se bila ena ali druga stran postavila na definitivno tališče. Niti Nemčiji, niti Ameriki ne manjka dobre volje, razrešiti spor mirnim potom.
Vesti iz prini ML
Umrl je v Kandiji pri Novem mestu v bolnici usmiljenih bratov vpokojeni sežanski župnik Josip Omers. Rojen je bil leta 1845.
Ajdovščina. Lastnik kavarne »Teatro« v Gorici je otvoril v Ajdovščini kavarno z imenom »Cafe Žita«.
Letošnji goriški krompir je bil kmalu razprodan. Razprodajah so ga v Gorici, v okolico ga je šlo dosti tja, kjer ga ni, pa tudi izvozili so ga precej. Gospodarska zadruga za goriško okolico je tudi v teh težkih časih dobro delovala. Seveda je ostalo po njivah, ki niso varne pred granatami, še precej krompirja.
Vinska letina na Goriškem kaže prav dobro. Seveda briškega in furlanskega vina ne bo, bo pa Vipavec in kraški teran. Čujemo, da hočejo letos trgati kolikor mogoče kmalu. To bi znalo škodovati dobroti vina. Rajše počakati, da trta povsem dozori, da je vino dobro in bodo imeli kmetje pošten zaslužek. — Saj se ni bati italijanskega »prija-telja» l
Na občinskih ljudskih šolah v Trstu prične se redni poduk dne 16. septembra.
Več mest za učiteljice na slovenskih šolah v tržaški okolici je razpisanih. Učiteljice dobivajo letne plače 1700 kron, 6 petletnic v skupnem 2nfidpu.i55jK.in stanarina; podjjči-
teljice dobivajo na leto 1190 K, ako imajo vzposobljenostni izpit, ako ne, 850 K. Prošnje na tržaški magistrat do 18. septembra.
Pšenični kruh v Trstu. Aprovi-zacijski odbor naznanja, da ker so izčrpane zaloge moke za kruh, mešan s koruzo, se bo od jutri dalje izdeloval samo kruh iz čiste pšenične moke; prodajal se bo po vseh dosedanjih prodajalnah po 60 vinarjev kilogramski kos.
Bergogna — vergogna. Naš slovenski Breginj za Kobaridom je sedaj tudi pod italijansko oblastjo. Ves kot kobariški je slovenski seveda, ali Italijani so mu že dali italijanski pečat. Breginj se imenuje po italijansko Bergogna (ta spaka je tudi že prej strašila po uradih) in Italijani so napravili italijanski poštni pečat: Bergogna, poste italiane. Tako torej! Pripovedovali so. da boji četverozveze so boji za narodnostni princip; vsakemu svoje, kar mu gre, oni, Italijani, pa že sedaj, ko so komaj stopili na slovensko zemljo, kažejo, kako bi nas poitalijančili, ako bi jim prišli v pesti. Bergogna je laška »vergogna« (sramota).
Števerjanski zvonik odbit. Poročali smo na kratko, da so naši topovi odbili vrh zvonika v Števerja-nu in pokončali italijansko opazovalnico v njem
Umrl je v Šibeniku gosp. Josip C i o 11 i, enoletni prostovoljec, me-dicinec, član hrvatskega akademič-nega društva »Velebit« v Inomostu.
Goriški begunci.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša osebe, ki se pogrešajo:
Terezija Školaris, Kanal, seda; Jezice 36, išče Cenčič Jožefo iz Kreda št. 23, in Cenčič Lucijo iz Robiča, občina Kred. — Karolina Donner, Podgrad, Istra, prosi naslov Čičigoj Lucije iz Gorice, ulica Dreosse 2. — Elizabeta Jug, Trst, ulica Sv. Katarine 9/IV, išče družino Cimprič iz Kamnega pri Kobaridu. — Terezija Školaris, Jezice 36, išče Čebokli Terezijo iz Kreda 29. — Valentin Čuš, Zeli am See, išče Čebokli Terezijo iz Sedla 39 pri Kobaridu. — Antonija Repenšek, Celje, pri g. Gradišniku, šolskem vodji, išče Čičigoj Marico, učiteljico iz Starega sela pri Kobaridu. — Avgust Čopi, Reservespital des Rothen Kreuzes v Konigshofu, išče starše iz Bovca št. 347. — Črni-goj Rozalija v Klein Stohlu na Mo-ravskem, išče Josipa Črnigoj, poklicanega k trenu 20./5. iz Hruševlja pri Št. Lovrencu št. 52, in Angela Črnigoj pri 97,/4., Felpost 73. — Črnigoj Vekoslav, k. k. Einj. Freiw. Baon, 4 Komp., Friesach, Koroško, išče Josipa Črnigoj iz Ceste-Sv. Križ, Vipavsko. — Debenjak Angela, Mengeš 100, išče svojo družino iz Kozane št. 153. — Devetak Peter, k, u. k. I. R. 97, VVachkomp., Kader, Radgona, išče svojo družino iz Sta-ranzana. — Jožefa 2niderčič, Gross Stohl, Romnierstadt, išče svojo družino Doljak Štefan iz Št. Mavra pri Solkanu. — Josip Drašček, Ročinj, sedaj Landst. Baon lf<6, vojna pošta št. 322, išče svojo družino iz Ročinja.
— Ivana Jarc, Ilirska Bistrica 133, išče Dreščik Simona, trgovca in gostilničarja iz Kobarida. — Ivan Du-gar, k. u. k. Arb. Abt. Nr. 17, Marine-feldpostamt Pola, išče Dugar Fran-čiško iz Ročinja. — Horvat Svato-boritz Gava, Moravsko, išče družino barona Engei iz Gorice, ulica Ponte Isonzo. — Rozalija Erzetič, Irmsdorf št. 7 pri Rommerstadt, išče Erzetič Franca, vojaka pri trenu (14 let). — Emiliija Erzetič v Ljutomeru, Rožna ulica 33, Štajersko, išče Erzetiča Josipa pri vojakih iz Dolenjega pri Kr-minu. — Erzetič Karolina v Nieder-Mohrau, Moravsko, išče Erzetič Josipa iz Kojskega, ki je odšel k vojakom 20. maja t. L k trenu in od tedaj ne ve ničesar o njem. — Batič Jožefa, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 14, išče svojega nečaka Ludovi-ka Medveš (12 let), kateri je odpotoval 26. maja iz Sivka Konja v Tolmin in se je izgubil najbrže v Bači pri Sv. Luciji.
Rado Grudnik, nadučitelj, Tre-belino pri Mokronogu, išče družino nadučitelja Fajgelna iz Sedla pri Breginju. — Posredovalnica za begunce v Ljubljani išče družino Fa-letič Marijo iz Spušnega pri Kanalu.
— Ivan £ovdat, Ljubljana. Radecke-ga cesta 1. išče družino Faletič Ro-zalijo iz Livka-Ravne 85. —? Marija
Ferletič, Deinzendorf, išče Ferletič Rožo iz Dola 35. — Silvester Figar, k. u. k. Arb. Abt. 1./97., Ujszenti-van, išče Kristino Figar iz Gonjač pri Kojskem. — Ivan Figar, k. u. k. Landst. Baon 153, Feidpost 322, išče Figar Marijo iz Vrhovija-Figovice št. 48. — Anton Fikfak, k. u. k. Eisen-bahnsicherungsabt. št. 76, Dutovlje-Skopo, išče Fikfak Marijo s petimi otroki iz Vedrijana. — Filipič Marija, Ravnica pri Gorici, išče brata Filipič Alojzija, kurata v Srpenici. — Josip Florjančič, Lir. 27./8., Stein-ach, išče Florjančič (družino) iz Pod-sabotina pri Gorici. — Anton Fortu-nat, tovarniški delavec, Jesenice-Fužine, išče svojo družino iz Kamnega št. 37, županstvo Libušnje. — Tratnik Andrej, k. k. Feidpost 612, prosi naslova svoje družine iz Ider-skega pri Kobaridu.
Dnevne vesti.
— Ljubljana v zastavah. Povodom zavzetja velike trdnjave Brest Litovsk, pri katerem uspehu je zlasti avstrijska armada znamenito sodelovala, je danes poleg javnih in mestnih, tudi jako veliko število zasebnih poslopij okrašenih z zastavami. v
— Dež redov na finančni svet.
Dunajska »Information« piše: Prebivalstvo je doživelo posebno presenečenje: mala četa bančnih funkci-jonarjev, nosilcev v finančnem svetu Mestecih imen, je stopila pred javnost, krasno okinčena z novimi visokimi odlikovanji. Nekateri teh mogočnih gospodov so povzdignjeni y plemski stan, drugi so bili uvrščeni v izbrane bataljone odličnih redov. To je sijajno plačilo za sijajno izvedbo drugega vojnega posojila, ki naj ne bo nikomur zavidano. Nekaj skeptikov se bo pač dobilo, ki se jim bo malo čudno zdelo, da se je med podpisovanjem vojnega posojila c bančnih funkcijonariih znatno manj slišalo, kako po podpisavanju. Nikakor naj ne bo zmanjšovana zasluga teh gospodov za zbiranje podpisov na posojila, kajti banke in zavodi so imeli precej dela. Seveda ga niso opravili za božje plačilo in množine denarja niso prišle, kolikor se je slišalo, iz žepov guvernerjev, prezidentov, ravnateljev in upravnih svetnikov, kakor tudi niso sijajnih odlikovanj dobili vrli delničarji. Naj priznanje za zasluge vrlih delničarjev le veseli predsednike. V slučaju nove kreditne operacije pa pričakujemo zanesljivo, tempera-mentnejšega osebnega poseganja v bogato napolnjene denarnice bančnih mogočnikov, kakor smo je doslej videli. Imena teh gospodov slišimo radi, ali ne post nego ante subs:rip-tionen. Pričakujemo, da bo številc ničel za prvo številko od guvernerjev, prezidentov, ravnateljev, upravnih svetnikov itd. podpisane svete izražale tisto potezo grandjjoznosti kakor io je posvedočla ona roka, ki je sedaj napeijaia dež ^ redov na okrožje finančnih velikašev.
— Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil Mihael Lukanc pl. Savenburg, nadporočnik 9. polka poljskih topničarjev, ki je že prej dobil Signum laudis. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil sanitetni kadet bos.-herc. peš-polka št. 2 Boris Š1 a j m e r. sin gospoda vladnega svetnika dr. Šlaj-merja. — Signum laudis so dobili: stotnika 47. pp. Karoi Hočevar in Ivan V i d i c ter nadporočnik v pokoju Anton C a 3 š e k. — Zlati zaslužni križec s krono je dobil vojaški računski nadoficijal Viljem Ambrož. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnika 47. pp. Hugon G r i k a r in Rikard Kopriva ter nadporočnik 18. polka strojnih pušk Ivan B r u m e c.
— Imenovanja v armadi. Za ge-neralmajorja sta imenovana polkovnika Gustav Globočnik in Anton Mat aš i č. Za polkovnike so imenovani podpolkovniki: Pavel K o v a č e v i č pri 30. pp., Josip L u č o v n i k pri 24. pp., Ivan R a -d e j pri 88. ulanskem polku, Makso vitez K a r n i č n i k pri 12. dragon-skem polku. Za podpolkovnike so imenovani majorji: Božidar R a k -t e 1 j pri 90. pp., Josip K r e m ž a r pri 91. pp., Evgen vitez Pagli-a r u z z i pri 65. pp. in Nikolaj P a v-novič pri 79. pp. Za majorje so imenovani stotniki: Viljem Po v še, 29. pp., Rudolf J on ke 59. pp. in Benjamin Pirnat 9. lovskega bataljona. Za stotnika je imenovan nadporočnik železniškega polka Leopold P u š n i k. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Alfred Cando-1 i n i 2. lovskega bataljona, Otmar Babic 16. pa, Franc Lenarčič 9. pp., Adolf Končan 87. pp., Er-vin Lilek 27. pp., Edvard Ga-kiz 30L pj*. in Maksa Čemu t Z
pešpolka. Za poročnike so imenovani praporščaki: Štefan Leva k 31. pp., Franc P e r k o 4. bos. herc. pp., Franc M i k u š 17. pp., Mirko V i 1 -fa n 53. pp., Josip Bučar 34. pp., Friderik Pesjak 47. pp., Evgen Rjavi c 87. pp., E. Pipan 1. bos. herc. pp., Robert G r a s s e 11 i 1. polka ces. lovcev, Ernest Brat-kovic 47 pp.
— Častne smrti je padel dne 18. avgusta 1915 na tirolsko - italijanskem bojišču v starosti 30 let, gospod Edvard Del L i n z, trgovec v Hru-ševju pri Postojni iz ugledne rodbine Peter Del Linz. Bodi mu časten spomin!
— Padel je v bojih ob Dnjestru kadet 4. domobranskega polka, 2iga K a s t n e r, zet c. kr. vladnega svetnika Ivana Scheinigga.
— Padel je na južnem bojišču stotnik 87. pešpolka Ernst baron Kutschera.
— Z bojišča je došlo z verodostojne strani to - le naznanilo: »Danes sem dobil sporočilo, da je umrl moj najljubši tovariš izmed tukajšnjih vojakov - tovarišev. Prav pred enim mesecem smo šli zvečer skupno na fronto. Drugo jutro že je med prodiranjem pogodila dragega prijatelja svinčenka, ko je komaj malo užil vojne grozote. Bil je težko ranjen v trebuh in roko in danes sem izvedel uradno, da je dne 24. julija v Ra\varuski umrl. Bil je to Peter Bevk, doma iz Cerkna na Goriškem. Bil je mlad, nadarjen slikar. Študiral je v Pragi. Naj počiva v miru v s krvjo napojeni gališki zemlji med drugimi junaki, junak Slovenec med drugimi junaki.«
— Umrl je v ruskem vjetništvu Avgust Svetlin, učitelj na šoli v Konjicah.
— Iz ruskega vjetništva se je oglasil ljubljanski mestni gozdar Vinko M e 11 i k o v i č. Poroča, da je čil in zdrav. Njegovo bivališče je sedaj Stanica Atamanskaja na Donu. Me-tlikovič se od začetka vojne do sedaj ni oglasil in se je splošno mislilo, da je mrtev.
— Iz vojnega vjetništva. France Jerman se je  oglasil   iz vojnega vjetništva v Slobodskem svojemu očetu Tomažu, ki biva v Vrhu, pošta Za-, gorje ob Savi.  Slobodsko je manjše mesto v vjatski guberniji v evropski Rusiji.   Leži na reki Vjatki in šteje j 10.000 prebivalcev.  V Slobodskem je živahna žitna trgovina. Tudi ima me-' sto več milaren in usnjaren ter velike fužine za železo in baker. Omeniti je tudi velik izvoz lanenega semena. — France Kovač je, kakor se nam poroča, tudi vojni vjetnik daleč v ruski deželi. Kovačevi v Zaborštu pri Domžalah so se silno razveselili, ko je čez dalj časa prišlo od Franceta lastnoročno pisanje in potrdilo, da je še med živimi. — Jožef Petejan je prišel po hudih bitkah in bojih v Karpatih Rusom v Roke, ki so ga odvedli s seboj v vojno vjetništvo v mestece Narov-čah.  Rečeno mestece šteje 4100 prebivalcev, leži v penški guberniji na reki Mokši. V penški guberniji se nahaja železna ruda.   Petejanova žena živi v Zaloščah hišna št. 320 pri Dorn-bergu.  Zdaj je srečna, da je mož še med živimi, in ima trdno upanje, da se bosta še videla po vojski. — Andrej Rosulnik, doma iz Vodic, sedaj vojni vjetnik v Rusiji, se je nedavno tega oglasil svojcem (ženi Mani, očetu, materi in sinčku) v njih nepopisno veselje.  Namah je vsa vas vedela, da je Andrej še med živimi in s Rosulnikovo hišo vred je bila vsa vas vesela, da bo Andrej še prišel v Vodice, ko bo vojska minila. Tako ima Andreja vse rado. — Viktor de Gleria pošilja iz vojnega vjetništva v Kainsku v Sibiriji srčne pozdrave svoji materi Mariji, ki biva v Logatcu. — France Pahor, vojni vjetnik v Rusiji (Krasni  kut, pekama Gorin), ima svoje ljudi v Brjah hišna št. 27 pošta Komen na Primorskem. Pahor ima še enega brata, ki je tudi vjet, in sicer v azijski Rusiji. — Leopold Funa se je oglasil iz Harkova, kjer se nahaja kot vojni vjetnik. Kakor je posneti in njegovega naslova, se nahaja v omenjenem mestu več Slovencev. Funov naslov se namreč tako-le glasi: Vojni vjetnik Leopold Funa, slovenska partija št. 22, Harkov, Rusija. Funova  žena  Rozalija  živi v Štjaku hišna štev. 43, pošta Sežana. Mesto Harkov, v guberniji enakega imena, leži na reki Harkovki in šteje 174.850 prebivalcev. Mesto ima zvez-darno, vseučilišče, tvornice za železne in srebrne predmete, tkalnice in velike semnje. — Matija   T r i 11 e r  je v Tj umnu v tobolski guberniji v Sibiriji vojni vjetnik, kakor je namreč sporočil svoji ženi Mariji, ki biva v Veštru hišna štev. 2, pošta Škofja Loka. — Mohar Mrak se je oglasil iz Samar-kanda svoji ženi Mariji, ki biva v Idriji in ji pošilja srčne pozdrave. — Matija Rejc se je oglasil iz Skobe-leva svojim dragim domačim, ki bivajo v Dolgi poljani hišna št. 2, Bu-danje pri Vipavi. — France Kožar-vojak 20. lovskega bataljona, 1. stot, rije* se nahaja v Nižnjem NovgorodtL
Stran 4.
»SLOVEfltm NATOCT*! Ml 29. avgusta T310.
rsr. stev.
kakor vojni vjetnik, od koder se je v> veliko veselje oglasil svoji ženki Tereziji, ki biva v Sv. Križu pri Kostanjevici na dolenjem Kranjskem. Mesto Nižnij Novgorod leži na Volgi in veliki cesti, ki drži iz matuške Moskve v Sibirijo in je veliko trgovinsko središče za železo, les, kavijar, ribe i. t. d. Svetovno znani so njegovi semnji, ki trajajo vsako leto od 15. julija do 25. avgusta. Tedaj se zbere tu 250.000 tujcev iz vseh delov sveta, ki kupujejo v 2500 velikih trgovinskih dvoranah razno blago, kakor: kožu-hovino, čaj, indijske tkanine, dijamante, bisere itd. Promet znaša 600 milijonov mark. Po cestah vse polno ljudi, na Volgi pa cel gozd jamborov, parobrodi v zastavah, zeleno obrežje, ki ponekod do same Volge sega, mnogoštevilne zlate in pisano barvane kupole in strehe samostanov in cerkva, lesketajoče v solncu, to vse vkup daje mestu sliko, kakršne se ne vidi v severni Rusiji. Dasi šteje Nižnii Novgorod čez 95.000 prebivalcev, vendar je mesto kar nekam mrtvo, ko mine veliki semenj. — Jakob Intihar se je oglasil iz Kaluge, ki leži v guberniji enakega imena v evropski Rusiji, svojim otroko - sirotam, ki so tako sami ostali doma v Grahovem pri Cerknici. Sicer se oče sedaj nahaja v bolnici, vendar upajo otroci, da jim bo nebo poslalo očeta še domov, ko se bo pokazala nebeškolepa mavrica miru med cesarji in vladarji.
— Kdor kaj ve, kje se nahaja Martin S 1 a t i č, 97. pešpolka, naj to blagovoljno sporoči na naslov Ivan Živponte, S. M. S. »Viribus unitis«, Marinefeldpostamt Pulj. — Martin A v b e 1 j, skladiščni paznik, postaja fierpelje - Kozina v Istri, prosi prijaznega obvestila o družini 'Alojzija Lenardiča, krojača v Koj-skem (Brda) št. 87. Od začetka vojne z Italijo ni nobenega glasu o tej družini.
— S koroškega bojišča nam piše priprost vojak, naš rojak, med drugim: Odkar je vojna z Italijo, sem tukaj. Trajajo večinoma topniški boji, grmenje je strašno, da se hribi tresejo, vroče granate letijo sem in tja, mi vemo, da naše granate in šrapneli ne padajo zastonj, naši težki topovi vse razbijejo, Italijani pozdravljajo nas največ s topovi 30 cm kalibra, ali uspeha nimajo nobenega. Ako bodo tako streljali kakor do sedaj, streljajo lahko še leta in leta, pa nam ne bodo napravili nobene škode, kaj za to, ako nam malo skalovja razbijejo; le naprej, »avanti« po skalah! Ali mi topničarji stojimo tam kakor spočetka, svojega cilja laška artiljerija ne dobi. Kosci železa pri-brenčijo sicer tudi do nas, ali mi se nič ne bojimo. Ležijo pri nas pa tudi ogromne laške granate, ki niso eksplodirale, po 10 do 15 skupaj, vsaka ima svoje teže do 400 kilogramov. iTudi pehotni italijanski napadi so brez uspeha, vršijo se vsak dan, ali mi jim ne pustimo prekoračiti mejo niti za eno stopinjo. Kakor se nam pokažejo, tako izgubijo svoje glave. tMi smo jim že pokazali, da ne stojimo zaman ob meji, to se vidi po njihovi strani, po njihovih cestah in vaseh. Začetkom avgusta neki dan je bil hud topničarski boj, drugi dan inir. Pogovarjali smo se, ali kar zažvižga svinčenka čez naše glave, kaj je? Splezal sem na smreko visoko gori, 25 metrov visoko, in opazim na levem krilu krog malega grička dve stotniji italijanske pehote, razdeljeni na štiri oddelke. Na-iznanim to nadporočniku, nakar je on splezal na smreko in videl alpince, ki so se bližali naši meji. Kmalu so maši šrapneli pozdravili alpince, Italijani so se ustavili in skrivali za grmovje in skalovje. Grmelo je iz naših 'topov, čez eno uro pride italijanski sanitetni narednik prosit našega poveljnika, naj miruje, da pokopljejo mrtve. Videli smo, kako so jih vlekli z bojišča v jare, ker na hribu jih ni !bilo mogoče pokopati, so same ska-fle. Bilo je mrličev okoli 50 in dosti je bilo ranjencev. — Oni vojak, ki je bil splezal na smreko, je slovenski top-ničar Anton Slavec, doma iz Ba-če pri Knežaku na Notranjskem.
— Darilo. Gospa FridaSzalav, roj. Maver, na Bledu, je darovala v prid zaklada za proteze znesek 150 kron, ki se je nabral potom narejene zbirke.
— Zahvala. Gospića Roza Kutnv, knjigovodkinja v Ljubljani, je darovala ranjencem v c. kr. rezervni bolnišnici v tobačni tovarni 400 cigaret, za katere se ranjenci blagi gospici prav toplo zahvaljujejo.
— Spomladansko vojevanje v Galiciji. Pod tem naslovom priob-čuje 4. zvezek vojnih poročil Streffleurjevega vojaškega lista obširen popis spomladanskih bojev v Galicij, ki so se pričeli z velikansko bitko pri Gorlicah in končali z zmagoslavnim zavzetjem Lvova (22. maja do 22. junija). Razprava je napi-jsana seveda od vojaškega strokovnjaka, tojda vseskozi popjilainp mL
zanimivo. Iz nje Sele razvidimo, Kako odlične taktične in strategične čine so izvršile naše čete. Stteffleur-jev vojaški list izhaja tudi v hrvatskem jeziku.
— Ukrepi vlade za zboljšanje materialnega položaja državnih uslužbencev. Vlada objavlja vrsto ukrepov, ki naj služijo zboljšanju materialnega stanja državnih uslužbencev. Predvsem je ukrenila, da se si-stemizirana izpraznjena mesta zopet redno zasedejo, nadalje dovoljuje tudi v vojnem času razne, po službeni pragmatiki pripustne fakultativne udobnosti materijalnega značaja in končno se je odločila, dovoljevati državnim uslužbencem do vštevši 8. činovnega razreda izredne podpore, za katere je treba vložiti posebne motivirane prošnje in ki se bodo izplačevale po individualni potrebnosti in vrednosti prosilčevi.
— Berite! Po raznih oblastih, posebno pa po magistratu, je po vseh uradih pravo obleganje od strani strank. Ta hoče imeti informacije zaradi moke, kruha, kruŠnic, podpor, naslov, drugi zopet zaradi železnič-ne vožnje, dovažanja in prevažanja živil itd. itd. Prav, da se vsakdo, ki mu ni kaj znanega, informuje na pravem mestu. Pomisliti pa je, da je v sedanjem času vse uradno osobje z delom do vratu obloženo in da uradniku razne informacije vzamejo toliko časa, da potem ne more pravočasno izvršiti svojega predpisanega dela. Vse to obleganje pa je večinoma odveč in je temu ponajveč kriva brezbrižnost občinstva samega. Saj vendar mi prijavimo sproti vsako naredbo, uvedbo in spremembo. In čemu to? Da naše občinstvo seznanimo z vsem, prav z vsem, kar mu je treba vedeti v tem času! Zato pa: berite dnevnike, pa ne bodete imeli nepotrebnih potov in nadlegovanja !
— Čebula je prišla! Začetkom sezije in celo ob takozvani porcijun-koli ni bilo dobitit na trgu čebule, dasiravno se je vedelo, da so jo pre-kupovalci pokupili pri producentih kar na domu in jo vozili v Ljubljano. Ko jo je pa mestni aprovizacijski urad dobil cele vozove ter jo začel takoj prodajati, so bili prekupci kar razočarani in so jo jeli tudi ti, radi ali neradi, postavljati na trg. So pač še ljudje, ki bi radi kupujoče občinstvo z visokimi cenami kar zadavili. Pa je popolnoma umestno, da se jim take špekulacije preprečijo z maksimalnimi cenami. Pomniti je, da se čebula ne sme dražji prodajati, kakor po 60 v kg. Kdor je noče dati za to ceno, naj se ga takoj ovadi!
— Maksimalne cene za slamo. V sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju slame v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za prešano slamo 7 K, za rahlo slamo 6 K. Prestopki te odredbe se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v poštev strožja določila, z denarjem od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
— Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da je od 1. septembra dalje v teku treh dni rok dolžnosti naznanila za gumi (avčug). Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so tudi izpolnjene pravočasno tudi doposlati. Rok dolžnosti naznanila za kovine pa poteče dne 8. septembra. Naznanilo je poslati ravno-tja, kakor za gumi.
— Iz ljudskošolske službe. Učiteljica Albertina Vajdič je imenovana za začasno voditeljico ljudske šole v Hrušici, ker je nadučitelj Lokar premeščen v Horjul. Nadučitelj Ivan Golob z Rake je odšel k Vojakom. Šolo tam vodi učiteljica Terezija Peršič. Učitelj Fran Zalar je odšel v vojno, zato je imenovana za suplen-tinjo na enorazrednici pri Sv. Trojici, kjer je službova, izprašana učiteljska kandidatinja Josipina Korbar.
V Novem mestu so občutili dne 25. avgusta ob 8. uri 35 minut dopoldne lahek potresni sunek. Tu in tam so se slišno zatresla okna in vrata.
Medved in delavci. Tam zadaj za Ribnico pri Kočevju hodi po gozdovih medved. Pravijo sicer, da ni hud in da ne stori ničesar človeku, in gozdni čuvaj je te dni pripovedoval, da ga je srečal v gozdu, par korakov je bil od njega, samo zavpil je nad njim: »Ali boš šel. mrcina, ti!« in medved je bežal pred njim. Posebno neprijetno občutijo bližino medveda primorski begunci, češ, tam doma so nam pretile granate in šrapneli, da nas ubijejo, tu nas pa lahko poje medved. — Medved pa je hodil tudi med gozdne delavce. Sprva se Je obnašal prav prijateljsko, čez čas pa, po potrebni pripravi, je podvzel najprvo rahel sunek, potem pošten sunek, slednjič napad; sledil je protinapad, medved je moral bežati, obenem pa je šla pritožba njegovega
tetnjka, da nji $njayj m&im kam
stran, ker nadleguje delavce in je nevarnost, da končno koga razme-sari. Prišel je odgovor: Delavci proč, da bo imel medved mir. In šli so delavci proč, da ima medved mir.
Vinko Koišek t. V Šoštanju je umrl po dolgi mučni bolezni tamkajšnji c. kr. notar gospod Vinko K o 1 -š e k v 59. letu svoje starosti. Pokojni je bil vrl narodnjak, ljubeznjiv in koncilijanten značaj in njegova smrt bo vzbudila v spodnještajer-skih krogih odkrito žalost. Užaloščeni rodbini izrekamo iskreno so-žalje. Blagi pokojnik naj počiva v miru!
Ureditev nemško - slovenskih odnošajev na Štajerskem. Mariborska »Straža« ve povedati, da se ba-vijo ugledni nemško - nacijonalni krogi v Gradcu z mislijo, kako za stalno urediti narodno - politične od-nošaje na Štajerskem.
Draginjske doklade za učitelje na Štajerskem. Štajerski deželni odbor je sklenil, podeliti učiteljem za leto 1915. naslednje draginjske doklade: Oženjeni učitelji, ki niso pri vojakih, dobe 120 K; oženjeni, ki so pri vojakih 200 K; neoženjeni, ki niso pri vojakih, 50 K; učiteljice dobe 50 kron; suplentinje 50 K; učiteljice ročnih del 40 K; učitelji v pokoju (oženjeni) 100 K; učitelji v pokoju (neoženjeni) 50 K; vdove, ki imajo pod 800 K pokojnine, 50 K; vdove, ki imajo pokojnino pod 700 K, dobe toliko, da dosežejo pokojnino 700 K. — Te vsote se bodo učiteljstvu izplačale naenkrat.
Maribor. (Nazadovanje živinskih sejmo m.) Česar je bilo bati se že pred meseci, to se sedaj do picice izpolnjuje: živinski sejmi postajajo od tedna do tedna slabše obiskani, to od strani prodajalcev živine. Doslej sicer priženo še kakšnih 150 repov, a kar se prižene, to se niti primerjati ne da temu, kar se je pred meseci prignalo, odnosno ob pričetku vojne. Se pred meseci so šteli naši živinjski sejmi po 400 do 500 repov, da, še celo pričetkom junija smo imeli preko 300 in danes — je komaj za potrebe vojnega erarja. Vse se vprašauje, kaj je temu krivo. Stvar ima več vzrokov. Prvič se je pričetkom vojne postopalo naravnost potratno z dognano živino. Stotine in stotine glav govedi se je poklalo v enem Gnevu daleko več, kakor je treba bilo, saj je mesa vsak dan toliko preostajalo, da je bil ž njim dober del nižjih slojev mesta brezplačno in v izdatni meri založen. Drugi vzrok je bil, oziroma je, da se je kar spočetka plačevalo neverjetne svote za prignano živino. S tem se je pač doseglo, da je vsakdo prignal svoje živinče na sejem, a hkratu se je s tem neverjetno pognalo cene živi in mrtvi teži, poleg vsega pa so se pričeli mahoma prazniti po deželi hlevi, tako, da se je končno moralo izsekavanje omejiti na tedensko po petkrat. Ko je končno cena pričela naraščati še bolj, pa se je pograbilo za neverjetno sredstvo, da se je pričelo begati živinorejce s tem, da se bode moral prodajati kilogram po kroni in prišle so vesti o maksimalnih cenah za govedino. Oboje je učinkovalo še huje kakor pa naravno številno padanje govedine, kajti živinorejec — in tu imamo žalibog opravka tudi s precej duševno nezrelimi ljudmi — si pač misli, pod ceno ne dam in za ceno, ki bi mi jo predpisaval kdor si bodi, tudi ne. Kakor bi bilo pričakovati, bi bila morala zlasti v prvem obeh poslednjih' slučajev poseči vmes oblast in skušati bi bila morala izslediti one, ki so raznesli za živinorejca vznemirljivo vest, a stala je tiho in še doslej se ni napravil korak, da se ljudstvu nezmisel takega besedičenja razjasni. Maksimalne cene se pri nas doslej hvala Bogu še niso uvedle, če bi se pa, bi se nam gotovo isto primerilo v enem mesecu, kar se je v Gradcu, kamor se je n. pr. prignalo še koncem junija čez 800, sredi julija še do 500, a sredi avgusta jedva še celih 11 (enajst) glav goveje živine, pa še od teh jih je bilo dvoje nezdravih. Kar pride danes na sejem pri nas, je po veliki večini Čisto mlada živina — med njo le malo telet — tretjina pa docela stara. 2e skraja se je vse tolažilo s tem, da je vsega dovolj. Morda se je računalo tudi s tem, da vojna ne bo trjala dolgo. Čudno pa^'e, da se ni pričelo misliti vsaj po preteku pol leta na to, da bi se porabo uredilo. Površnost se že sedaj težko občuti, maščevala pa se bo še le prav po preteku nadaljnega pol leta. Takrat smo lahko pripravljeni, Če ne bo kakšnega — čudeža, da bo spadalo uživanje govejega mesa med davno minule bajke...
Nesrečna smrt V Lipnici na Štajerskem se je v duševni zmedenosti ustrelil Franc Lichtenwallner, učitelj na krčevinski šoli pri Mariboru. Bil ie že od lani, ko se je vršilo po mariborskem glavarstvu zapiranje Slovencev* živčevno zelo razburlim
Zadnji 2as le fazburljivost dospela do viška in povzročila žalostno katastrofo. Rajni je bil dober, zanesljiv Slovenec ter zelo prijeten in priljubljen družabnik.
V Beljaku so bili štirje slučaji kolere; oboleli so vojaki, ki so došli tja z bojišča.
Umrla sta v Zagrebu slovenska vojaka Ivan A r m u š 87. pešpolka in Franjo Pavlin 97. pešpolka.
Dekliški zavod, internat, za vse šole, nadaljevalni tečaji za jezike itd., višja dekliška šola s pravico javnosti. Pričetek dne 10. septembra. Prospekt! — Dr. Ada Brach i sestre, Zagreb, Gundul. 45 I. nadstropje.
Ruski vjetnik! so v Zagrebu zaposleni tudi pri regulačnih delih v Savi.
Sadna letina na Hrvatskem. Na
Hrvatskem so letos, glasom zanesljivih poročil, jabolka jako dobro obrodila. Tudi slive so dale dobro letino.
Obesiti se je hotel v Zagrebu 281etni, iz Ljubljane došli trgovski pomočnik Fran Libolius. Bil je brez dela in hotel se je rešiti bede in pomanjkanja. Poklicani redar pa je še pravočasno prerezal vrv in nesrečnika so prepeljali v bolnišnico, kjer bo okreval.
Reka Kolpa proglašena za inficirano. Hrvatski listi javljajo: Reka Kolpa, od Karlovca do izliva v Savo, je proglašena za inficirano od bacilov kolere. V Karlovcu in v drugih" krajih je prepovedano, se v reki kopati, prati, loviti ribe. Kolera se je pojavila najprvo v dveh, ob Kolpi stoječih hišah v Karlovcu. Hiši sta strogo izolirani.
Kino Ideal. Znamenje prave senzacije nosi danes pričenjajoči se spored. Središče mu je divna četvero-dejanska drama iz naših dni »Zofija«, v kateri prav mojstrsko igra vlogo dogodljajev polnega potovanja 14-letne Zofije g. Hedda V e r n o n. Ta priljubljena igralka razume gledalce ves čas svoje igre tako zase vneti, da jo zasledujejo z napeto pazljivostjo v vseh posameznostih, ki skupno tvorijo celo vrsto slikovitih prizorov, še posebno občudujoč njen dekliško vnanjost. — Spoznanje po vojni pošti in milodarih je lepa misel, ki se izraža v obliki dvodejanske veseloigre »Njen podčastnik«, v kateri zastopata z vso ljubkostjo znana umetnika Teddy in Mtiller, podčastnika, oziroma njegovo nepoznano dopisovalko. — Učinkovito je proizvajanje avstrijskega terenskega vojnega poročila v 13 krasnih posebnih posnetkih, ki imajo predmet zavzetje poljsko - ruske trdnjave Ivango-rod po zavezniških četah. — Izboren dodatek temu izbranemu sporedu je 11 izvirnih, jako znamenitih posnetkov (I. del) z nemško - francoske bojne fronte. — Ta spored, ki se bo predvajal do vštevsi ponedeljka, je dostopen tudi mladini.
Zopetna otvoritev trgovine. Gospod Josip C i u h a in gospod Fran J e s i h, javna družabnika, sedaj pod imenom Ciuha & Jesi h, proto-kolirane trgovske tvrdke, dovoljujeta si p. n. občinstvu vljudno sporočiti, da bodeta svojo manufakturno trgovino »Pod trančo« z začetkom septembra zopet otvorila, ter se priporočata p. n. odjemalcem za blagohotni obisk.
Razne stvari.
* »Ćas« ustavljen. Kakor javljajo dunajski listi po »Češki korespondenci«, so oblasti ustavile glasilo češke realistične stranke »Cas«.
* Železni novci. Nemški zvezni svet je sklenil, da se v bodoče kujejo iovci po 5 pfenikov iz železa.
* Eksempiarična kazen. Veletr-žec z oljem v Frankobrodu, Maks Bensinger, je bil zaradi prestopka maksimalnih cen obsojen na 10.000 mark globe.
* Minister — rekrut Pri sedaj se vršečih prebiranjih 43—501etnih črnovojnikov v Budimpešti, je bil za sposobnega spoznan tudi ogrski finančni minister dr. Teleszk^.
* Varšavske šole. Varšavski Poljaki so sklenili, otvoriti z dovoljenjem nemškega mestnega zapo-vednrka v jeseni vse šole ter tudi univerzo, ki bo imela čisto poljski značaj.
* Narodni dar vojvodi Putniku.
Iz Niša poročaje, da je srbska skupština votirala generalisimu srbske armade, vojvodi Putniku, narodni častni dar 250.000 frankov. Vojvoda Putnik nima, kakor znano, nobenega premoženja.
* Kitajci hočejo imeti zopet cesarja. Angleški listi poročajo iz Pekinga* da postaja na Kitajskem mo-narhistična propaganda vedno živahnejša. Armada hoče izklicati Juanši-kaja za cesarja. Ta se upira ter grozi, da bo raje zapustil deželo ter šel v inozemstvo.
* Goreča nevesta. Dunajska šivilja, 251etna Ivanka Kainz, se je iz malenkostnih vzrokov sprla s svojim ženinom. V jezi je samo sebe polila s šj&atom ia potem svgjo obleko vžga-
la'. % enem trenotku je vse gorelo. Ženin je poskušal plamen udušiti, a se Je sam opekel; nevesta je smrtno-nevarno opečena.
* Vojni vjetniki na oddihu v Švici. Človekoljubni ljudje so sprožili misel, naj se bolne, ali oddiha nujno potrebne vojne vjetnike, ki bi jim kli-matične razmere v Švici dobro storile, pošilja za nekaj časa tja. Diplo-matično je stvar urejena, ker so Anglija, Francija, Belgija in Nemčija temu pritrdile. Vojni vjetniki se bodo pošiljali v Švico vedno v malih kontingentih in le na kratek čas.
* Zavzetje Varšave je spravilo med poljsko občinstvo nebroj vsakovrstnih knjig, brošur in letakov, ki so jih ruske oblasti prej skrbno skrivale. Znano je, da je poljska propaganda vedno delala s tajno tiskanimi brošurami, knjigami in letaki. Ruska policija je seveda te tiskovine lovila po celi Poljski in jih hranila v Varšavi. Tekom let se je nabrala ogromna množina takih tiskovin. — Čim se je pokazala nevarnost, da pade Varšava, se je policija spomnila tudi te zbirke tiskovin. Ukazala je, odbrati najnevarnejše spise in jih se-žgati, druge pa prodati kot star papir. Toda, sluga, ki bi bil moral tiskovine sežgati, jih je prodal tistemu, ki je ostale kupil, a kupec ni porabil te tiskovine za namene, katerim služi star papir, ampak jih naprej prodal. Tako je bila vsa Varšava preplavljena s poljskimi revolucijonar-nimi tiskovinami.
* Pešci. Pred začetkom svetovne vojne so se velikomestni ljudje že skoro odvadili hoditi. Vse so imeli na razpolaganje, železnice, tramvaje, omnibuse, izvoščeke, kolesa in le še čakali, kdaj se vpelje redni promet z letali. Sicer so se dobili še vedno ljudje, ki so z vrečo na hrbtu in veliko palico v roki lazili po hribih, a najbolj so se zanje vendarle zanimali karikaturisti. Vojna je zdaj naučila ljudi zopet hoditi. Po 40 do 60 kilometrov na dan so že marširali naši vojaki, težko otovorjeni in dostikrat po najslabših cestah, polnih visokega blata. Širši krogi sploh ne vedo, koliko more prehoditi treniran pešec. Svetovni rekord v hoji je dosegel Kanadec G. H. Goulding pri olimpi-ških vajah v Stockholmu. Ta je v 46 minutah in 28*4 sekundah prehodil 10 kilometrov pota, rabil torej okroglo pet minut za en kilometer. Leta 1906. je Anglež Buttler prehodil 40 kilometrov v 3 urah 40 minutah in 20 sekundah. Pri ameriških tekmah je že marsikak pešec prehodil v enem dnevu sto kilometrov. Pri armadah vež-bajo seveda vojake tudi v hoji. Nemški vojak napravi vedno 114 korakov v minuti, avstrijski 115, ruski 116, francoski in italijanski 120. Francoski in italijanski alpinci in bersagli-jeri napravijo časih celo 148 in 150 korakov na minuto. Dolgost korakov je različna. V nemški armadi je predpisana dolgost koraka 80 centimetrov, v francoski in italijanski armadi 76 centimetrov, v avstrijski 75 in v ruski 71 centimetrov.
* Koliko se je potrošilo municije nekdaj in koliko se je sedaj? Še leta 1870. do 1871. ni nemška artiljerija, ki je tedaj daleč nadkriljevala francosko, tekom ene bitke izstrelila več nego 200krat iz enega topa, V ru-sko-japonski vojni se je ta povprečna poraba več nego podvojila. V vsej vojni leta 1870. do 1871. je nemška artiljerija izstrelila okoli 817.000 granat in sicer 479.000 na francoske trdnjave in 338.000 na kopno. Deseti del ravnokar omenjenega števila odpada na boj pri St. Privatu, kjer je bilo porabljeno nafvečje število granat v vsem času vojne. V rusko-japonski vojni, ki je dalje trajala, v kateri pa so sodelovale veliko manje vojne sile in so po bojih sledile dalje pavze, je bilo izmetanih 954.000 granat. Glede sedanje se seveda ne morejo še priobčiti točni podatki. Ali iz nekaterih uradno potrjenih dejstev je razvidno, da je to pot poraba municije daleko večja. — Dogodilo se je n. pr., da so vojskujoči v enem samem dnevu izmetali 100.000 granat na eno fronto —osmih kilometrov. Na tej podlagi se more računati, da v današnji vojni na en meter fronte prihaja povprečno šestkrat toliko granat nego v najhujših bojih v letu 1870. do 1871. — Iz ruskih poročil je znano, da so Nemci pred svojim prodiranjem v Galicijo porabili 700 tisoč granat, ki so jih dovozili na 1000 železn. vozeh. Po francoskem poročilu od 17. julija je francoska artiljerija severno Arrasa v 24 urah izmetala 300.000 granat, torej skoraj toliko, kojikor nemško poljsko topništvo v vsem času vojne leta 1870. in 1871. Teža teh 300.000 granat se more ceniti na 4,500.000 kg ter je trebala za njihov transport nad 300 velikih tovrnih voz, torej najmanj šest jako dolgih železniških vlakov. Za prevoz k fronti je trebalo 4000 voz s šestimi konji vprege za vsakega. Troski takega transporta se morejo ceniti na približno 9.375.000 frankov.
/
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. avgusta: Magdalena Hochleitner, žena usnjarskega pomoč* nika, 67 let, Komenskega ulica 36. — Janos Vorčs, pešec, 23 let, v mestni bolnici za silo, Pokopališka cesta 19. — Karel Lekser, pešec; Giusto Veseo vo, pešec; Leopold Madner, domobranec, vsi trije v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 27. avgusta: Marija Jeršino-vic, mestna uboga, 82 let, Radeckega cesta 9. — Terezija Hromeč, postrež-nica, 69 let, Sv. Petra cesta 60.
V  deželni bolnišnici.
Dne 22. avgusta: Anton Krašo-vic, občinski ubožec, 71 let.
Dne 23. avgusta: Marija Golob, delavčeva žena, 33 let.
Dne 26. avgusta: Marija Gregorčič, gostja, 76 let.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
II
11
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto ... K 24-— I Četrt leta... K 6«— Pol leta . . . „ 12«— I En mesec. . . „ 2.—
Y npravnfštvu prejeman na mesec S la90. Spošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto ... S 25-— I Četrt leta . . K 6-53 Pol leta ... j, 13*— I En mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in drage
dežele vse leto 35 K. 9Sy Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
BMF~ List se ustavlja 10. dan po potekli naro
čnini brez ozira ggfcBHfc Mg j* nevpošlje o
pravem časn.
OpravM Jlnnstaga tlaroda
Današnji Kjt obsega 10 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
■enim ti k nrete prisMti
kako izredno dobrodejna so redna umivanja glave s Pixavonom. Pixaven je voljno, tekoče kot rano vo milo, ki so mu na patentiran požlahtnje valni načio odvzeli zoprni kotranov duh. Splošno
je znano, da smatrajo kotran za naravnost suvereno sredstvo za negovanje las in kože na glavi. Najznamenitejši dermatologi imajo ne-^^jfcgovanje las s ko tra novim milom za najbolj učinkovito. Tudi v daleko znani Lassarjevi metodi negovanja las igra poraba kotranovega mila za umivanje glave bistveno vlogo Pixavon ne čisti samo las nego zaradi kotrana, ki je v njem, naravnost poživlja lasi-šče. Pixavon se prekrasno peni in se prav rad da splakniti z las. Trna prijeten duh in zaradi kotrana, ki ga obsega, deluje proti parazitarnemu izpadanju las. Steklenica stane poltretjo krono in zadostuje za več mesecev. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijab. Vsi boljši damski in moški frizerji izmivajo glave s Pixa-vonom.
...... i.......... «.«»^.......
Bol r, •
t—...
Sanatorij'
Trgovka A. Lukič
se mudi na Dunaju Pri nakupu najmodernejše jesenske in zimske konfekcije 3a dame, gospode, dečke in deklice, na kar se opozarja si- občinstvo i? mesta in 3 dežele.
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak, gospod
Edvard Del-Linz
trgovec v Hrusevjn pri Postojni In nadom, rezervist
dne 18. avgusta t. 1. na tirolsko-italijanskem bojišču padel častne smrti. Bodi mu ohranjen lep spomin!
Erose v je pri Postojni, 28. avgusta 1915.
Žalujoče rodbine:
Peter Del-Linz, Bianzani, Cernigoj.
pa
■ m*.
*******
SANATORIUM -EMONA
' LiJUBLtJANA ■ komenskega ulicaf 4 Y|
MATfflONIS
JEDfNSTVEN
u svoJoi
ANALftiČNOJ KAKVO či
1
naJbolje odavna mSmtf
KiJK PORODIČNO PIĆE
Mlado, staro,
Vsafe pove:
Ta pa je za me i
Ker se samo z nJim krepdam, Vedno zdrav želod'g imam!
Varajte se
ponaredb!
Pristni „FL0RIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FL0RIAN" v Ljubljani,
Meteorolosično poročilo.
VlSita nad morjem 306*2 Sreda 1 zračni tlak 734 mi
avgust j	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	B 2 r— —	Vetrovi	Nebo
27. p*	2. pop. 9.zv.	736*1 735 2	24'9 174	si. jvzh. brezvetr.	jasno m
28.	7. zj.	737*1	123		megla
Srednja včerajšna temperatura 18*2°. norm. 17*6°. Padavina v 24 urah mm 0 0.
se radi smrti 2081
pod usodnimi pogoji proda.
Dopisi na upr. »SI. Nar.« pod .slatina1«
"
2124
Vsem sočustvujočim srcem javljamo v najgloblji žalosti pretužno vest, da nam je v teh težkih dneh vzela neizprosna smrt našega tako ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, strica: gospoda
VINKA KOLŠEKA
c« kr. notarja.
Po mučni bolezni je 26. avgusta 1915 ob 7*3. uri popoldne v 59. letu starosti
zatisnil oči.
Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v soboto, dne 28. avgusta 1915, ob lh4. uri popoldne od hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Maša zadušnica vse bode brala v tuk. cerkvi pri Sv. Mihelu poleg Šoštanja ob 8. uri zjutraj dne 30. avgusta.
Mir božji njegovi duši!
Šoštanj, dne 26. avgusta 1915.
Marija Koliek, roj. TrSdthandl, soproga. Milka, Vera, Tinka, Hada, Milena,
Miran Koliek, otroci, in ostali sorodniki.
Prodajalko
ki zna spretno prodajati oblačilno blago, sprejme 2121
Eck Hegschaidep v Radgoni.
ito 2116
se sprejmejo
pri tvrdki
A. Kune, Ljubljana,
Prešernove slike
prodaja ie pošilja po poštnem ponetjo Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
Zemtna ponudba.
Udova, stara 46 let in bre$ otrok, lepe Zunanjosti inteligentna, s par tisoč premoren/em sedeli seznaniti s pri« mernim gospodom uradnikom, posestnikom brez otrok, v starosti od 50 do 60 let. Le resne ponudbe pod *5re-cni ^akon ^. $. 19151 2131" na upravni-Šiv o „Slovenska ga Jfaroda",
£epi spominski oficijelni
vojni kozarci
iKCL  darila!
Pri nobeni hiši se ne sme pogrešati takega kozarca, ker je res nekaj posebnega. Razstavljeni so v izložbi
tvrdke F. ČUDEN
Prešernova ulica 1.
2093
Sprejme so 2-3 odlične osebo bres otrok ▼
stanovanje io hrano
pri boljši družini. Kje, pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2053
Stanovanje
2—3 sob in pritiklinami išče stranka dveh oseb v Rožni dolini ali v Koleziji. Ponudbe pod flSi 33/2086" na upr.
»Slovenskega Naroda«. 2086
Registrirne, Sestevajočo
blagajno
nepokvarjeno kupi po primerni ceni
Andrej Krošelj,
trgovec, Dobova pri Brežicah, Sp. Štajersko.
Dovršeni
2069
se sprejme kot aspirant v lekarni
9. Šustepšič v Krškem.
v trgovino z oblačilnim blagom, urno i n^z a n e s 1 j i v o v poslovanju z denarjem
sprejme 2122
Eck Hegschaidep v Radgoni.
500 kron
Vam plačam, ako Vam kurjih ooes, bradavic, otfioaa-c*v Blabilsif« v treh dnth ne odstrani brez sledu. Cena lončku z garancijskim pismom i K, 3 lončki K 2-50. X EMC NT, Sošice (Kana) L Posttach 12/127, Ogrsko.
Svarilo.
S tem svarim vsakega, da moji! ženi Gabrijeli Muhar rojeni Koszier, ne sme dati na moje ime niti denarja! niti blaga, ker jaz nisem v nobenem] slučaju plačnik zanjo. 2115|
Spodnja maka, 28. avgusta 1915.
JOSIP MUHAR,
atrofevedja dri. teloznice.
o volno
2117
J.
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK. MESTNI TRG št. 22.
Slavna dr. Kienzlova opera
Evangeljnlk"
v „Kinu Central".
Ta najnovejši film, izvrstno dramo v 3. delanjih po slavni operi dr. Viljema Kienzla „Evangellnlk" predstavila „Kino Central1* v
deželnem gledališča
danes v soboto* Jutri v nedeljo in v ponedeljek
Velika senzacija s
2128
Izvirni kinemat. posnetki iz velikih bojev.
Ha|BOv«Jil vojni Um! Najaovejši vojal lila.
Poleg tega: „Vzbajeu urČBMf, drama. „Pragujua aadoli-
mmrif*, humoreska iz družabnega življenja.  „Moirokojal pttč", komično. „ŽlTqaa]a raeo". naravni posnetek.
Najcenejša in najboljša zabava v Ljubljani! ===== Najudobnejšl prostori!     - ,
9749
7256952^41
91
Iščem
2129
izvežbano šiviljo
t vseh delih za takoj- — MIGI JB-UUf C (Pnhek) Monaka uL it 15.
Ugodna prilika! Ugodna prilika!
Proda se 2132
motorno
4 konjskih sil. Najmodernejši sistem.
Gostilna Bolte, Rimska c.
Šivilja
za obleke se iSfce. 2123 Poštni predal it. 14, LJubljana.
Kovaškega pomočnika
2133
sprejme
Mihael Weissv
kovaški mojster v Ljubljani. Lepa dvonadstropna
VILA
% velikim vrtom v LJnblJanl, |aT se ogodno proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Prodajalka
meSane stroke želi vstopiti kje na deželi. Naslov K. Pilnf, Sp, Slika, Gasilska ul. 114. 2119
Gospodična
zmožna slov. in nem. stenografije in strojepisja liče mesta najraje v odvetniški pisarni izven Ljubljane. Ponudbe pod M. 42/2118" na upravništvo L »Slov. Naroda«. 2118
jffi so u pljnSk fccbd izfovljbi?
Vsakemu naznanim zastonj, kako sem se rešil obolenja na pljučih, naduhe, kašlja, želodčnih bolečin itd. Cenen pripomoček, ki si ga preskrbi lahko vsak. Pošljite svoj natančni naslov na: Ivan Zamrasll, Zagreb, Marovska uL 3. Mnogo zahvalnih pisem.
Sate gole, Mol. lički taim laneno sm h ulji
sploh vse deželne pridelke kakor tudi
prazne dobro obrani ono vreče kupi ANTON KOLENC v Celja, Graška cesta 22. I6S6
¥ službo so sprejme
ženska
ki zna kuhati in druga samostojna gospodinjska dela pri gospodarstvu.
Vpraša se takoj Strellška ulica štev. 33. 2114
Rabim
učenca
iz poštene hiše, ki je dovršil 1 ali 2 gimnazijska razreda, najmanj z dobrim uspehom ljudsko šolo. Takojšnji vstop.
trgovina . ipee.rii.klm blagom
Ivan Ravnikar, Celje.
G. Flux
wmr Gosposka ulica 4, -m
L nadstropje, levo. 2031
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v središču mesta.
n   Priporoča in namešča le boljše n
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobfo Izbira različnih služeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
Priporočam za preprodajalce, sveže, stanovitne
1 i m. one
pristne sicilijanske VePdelli
primissEma zaboj ca. 300 kom. ... K 31a— prima, velike 9f 330    „      ...   K 30—
najfinejši pristni emmentalskl sir, bolandskl gondsU sir, holandske salame (enakovredno nadomestilo na ogrske) najceneje. Razpošiljanje po tat prejšnji vposlatvi naplačlla.
Nadrobno se ne razpošilja, zagotavlja pa se najboljša zanesljiva postrežba.
Pavel Ruppe, Linz a./D.
'   veletrgovina z južnim
Ustanovljeno 1853. 2127
^^^^  1 graver in izdelovatelj
^^aaaeS^^     kavčukovih štampilij
LJubljana, Selenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
^fatos Čeme,
: TOtll:
JAGER
Ljublfana,
Židovska ulita it. 5.
Predtlskarlja
najnovejših vzorcev
za
in bluze.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kom)
pokrivalsc streli in klepar, vpeljaiet strelovodov, ter instalater vodovodov
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cnoentnim Škriljem (Eteriit) patent Hafsthek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in ko&injska oprava. Postebljena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt prosto.
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
L MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko isber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Strolevodlo
izučen strojnega in navadnega ključavništva, izurjen pri vseh električnih napravah, vešč slovenskega in nemškega jezika, isće boll-iega mesta. 2030 Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Ločen mož
liče dekle srednje starosti za gospodinjstvo. 3113
Ponudbe pod    Ločen 2113" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Kupim vsako množino
suhih gob
Ponudbe pod ,,Gobe" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 2l!67
v veliki zalogi, najllnejše kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernib cenab priporoča
Štefan Sfrmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
(Križišče Mestnega in Starega trga). :  Postrežba točna in vestna. ::
m
Knpnjem sveže •       • i
za destilacijo žganja po najvišji ceni.
GABRIJEL ERŽEN 2105 Zapnže pri Lescah, Gorenjsko.
mešane stroke, vojaščine prost, želi mesta v kaki večji mešani trgovini. Nastopi lahko takoj.
Ponudbe  pod   „Sotruđnik" na
upravn. »Slov. Naroda«. 21C3
ve
za Izdelovanje vojaškega perila dobe takoj delo.
Kje,   pove   upravništvo »Slov. Naroda«. 2112
K&«^«^>  s« ~OB
kompanjon
s 10 0C0 K gotovine za nakup hiše z gostilno in trgovino na deželi. Lahko tudi nestrokovnjak. — Ponudbe pod „Brez konkurence/2120" na uprav.
»Slov. Naroda«. 2120
Sveže češplje
hruške (tepke]
knpnjo vsako množino in po najboljših cenah 2014
veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča.
Lfublfana, Kongresni trg 15.
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevafcLa
klavirjev in harmonijev
na jugu Avstrije.  —  Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muz ik ali j.
Edini založnik dvornih in komornih tvomic: Bosen-dorfer, H0I2I & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Gebruder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki Od K 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena naj« ugodnejša. 17gla4evanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le faz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-fikatov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu4*, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
V naročbo priporočamo
prvi slovenski leposlovni mesečnik
kateri izhaja že 34. leto.
jjjjjfflftj zwn"
..Ljubllanshl zwn"
••Uubllonski zvon"
šteje med svojimi sotrndnlkl naše najboljšo pripovednike, pesnike In kritike;
poroča nepristransko o vseh važnejših slovenskih In slovanskih književnih novostih;
si Je tekom svojega 33 letnega izhajanja pridobil v našem slovstva odlično mesto.
Naroča se:
Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30.
■
00
DY
54
62
71
9923
0676
12
Kontoristka
z večletno prakso
2084
želi prtmenitl službo.
Ne izven Ljubljane. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«,
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kodjah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
,9----------"
Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi. Beumii londi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine In kapitali i 8 E 145,150.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo.
»jasni!« dsjei -
Eeerahn zastopstvo v Liooijani
Vm
Cigar pisarne so v lasrni ban-■ čni hi§i =====
v GasposHl Glici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Ljubljanska kreditna banka w LJubljani
u   Delniška glavnica 8,000.000 kron.   u ' 2530 S11*1 tćl l*ie V 3   tlilCcl   ŠtCVi  Zrn Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
,i   Delniška glavnica 8,000.000 kron.   n '  2530 S11*113l*jf3 V3   UliCsl ŠtGV
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne
razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje po
^t'/z^O čistih-rentnine od vlog na knjižice plača banka
Priporoča nakup srečk z. 4. razred IV. c kr. avstrijske razredne loterije.
Za»eBR»s**M«3  O. Asm  lO. oentembi-a 1915.
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Vi srećka K 40'—, M* srećke S 20-—, V« srećke K 10-—, Vs srećke K 5 Cene za novo vstopi vse Igralce:
f Vi srećka K 169-—, 1/2 srećke S 80-—, V* srećke K 40-—9 Vs srećke B 20--
- Naročila se vrte najugodneje po poitnl nakaznici.   ■ ■■  ■=-,——
2°/0
Zajamčen uspeh
aH pa denar nazaj. Zdravniški Izkaz o izvrstnem učinku, zraven pa Še na tisoče zahv. pisem na ogled.
1=5-ta J aa. «3 ,   lepe prsi
dobite ob rabi med.
Tir A lriY9 frroma v* nrei oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za III« JI. MAđ Al CMC 4tt pial vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.  Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8'—    Razpošiljanje strogo diskretno. 1827 Kos. dr. A. Riz, laboratorij, Dnnal IZ., Berggasse 17 E.
Zaloge t LJabli&nli Lekarna pri „Zlatem Jelena", drogeriji  Kano In 'fAdrifa".
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboe*l§&&e premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfnfoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
1408
raznih  uradov  in naj slovite j ših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Btmm
Odliko« aa na razstavi v Radovljici L 1904 s c as no diplomo In kolajno t vrste.
lil
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
{1 Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
I za prtstao&i se JaonžL 1277 Cene smerne.
sam -11=.
in otroško konfekcijo
zelo solidne tv/rdke
risfofic-Bučar
Ljubljana. Stari trg Štev. 9. — Lastna hiša. Najnovejše     BV   KOSTUME   ~9B     Naj no vej S a
gBJ~   KOSTUME ~VB|
i  Plašče, jope i Žalno—domačo obleko Perilo, čepice, modrce in modne predmete.
KRILA
OtriSte illttlu i tbleke *
Higlenično perilo In drage potrebščine za novorojenčke.
W Pošilja na izbiro tudi na deželo-
1801 domaČe pilite!
osvežujoče, slastne in žejo paseče si lahko vsaledo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so ana* ms, jabolčtilc, eremrtinec. rr.ali-novec, muSkatni hruSevec, poprovi metovec, pomantnčevec prvenče-vec, vllnjevec- Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma in žganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 4*50 franko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost ne trpi.
Jan Orolitk, Eopl-Drogene Brno, št. 639, Moravsko.
oRooSJooSooScofico®^
Franc Furlan
naslednik Faschinpvc vdore
ključavničarstvo
In
zaloga štedilnikov |
se nahaja: 10
Ambrožev trg štev. 9.
Najbolj priporočljivo!
M MM Strofi M Vi
751
H
najnovejše konstrukcije, za vsako lahka in trpežna, priznano naj-obit najbolj pripravni. 10 letna :: boljša v monarhiji. :: garancija. Pouk v vezenja brezplačen 1      ,       2 letno Jamstvo I .
Zaloga vseh zraven spadajocih delov, popravila točno in po cenL £
Ugodne cene event. nizki mesečni obroki.
IGN. VOK, specialna trgovina šival, strojev in koles Ljubljana, Sodna ulica 7, zraven sodišča.
Zahtevajte cenik. Zastopniki se sprejemajo.
JTTfimfniniiiiiifiMiiiinniiiimifJtiiiiiiiiiiiffT
Štirfioglate strojne žične pletenine
surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti pentelj
Viktor Bajt
SMnm il t umi (m ifflt
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo H okusno vezano. Velika zaloga krasnih B suhih vencev.
I Pripo
Iz
Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
1
posebno pripravne t» ofrraievanje cjozdov, travnikov, vptov, n vollćre, okenske m rele ter mreže za pesek in gramoz, d.tije materijal za ograjevanjo, različnih debeio3ti Jeklena
bodeča žica za plotove, večkrat sukan«, fcosterooglata, v ognju pocinkana
strojna žičasta pletenina za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerije« vollere, lawn-tennise, Rabitzeve stene, monirake stavbe, žfcaate In ograje iz kovanega železa, stopničke ograje, okenske mreže« ograje za grobe, probnice, pročelja
in balkone ter vsa zadevne fabrikate dobavljajo po najnižjih cenah po priznano najboljši kakovosti
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 26/42
tvornica sltarskega ln klobučevinastega blaga.
Vzorci in vsa pojasnila gratis In franko. Dobiva se pri vseb večjih trgovinah t Železarno.
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
fg za gospode ki gospe so nogam
Q najbolj priležni. Beni in najboljša
ajj kakovosti.   Naprodaj   samo pd
S JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica šL S.
«A    Gojsserski čevlji za turiste, faigijeničnl čevlji za otroke in Lawfl-tennis-čevJji.
%
01
etske posojilnico ljubljanske okolice o Ljubi]
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklali nad X 800.000.
brez ožbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.
M
M M
J J
wwwwwwww wwwwwwwwwwwww
09
Sprejme se takoj
špecerijske stroke, vešč samostojnega vodstva, vojaščine prost Ponudbe pod »samostojen 2076" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2036
trgovski sluga
zmožen slovenščine in nemščine, 86 tako] sprejme. 2090
Back & Fehl Ljubljana. Stari trg štev. 8.
GOT
krasne novosti spomladnih in letnih oblek in površnikov domačega Izdelka
BaF  po izredho nizkih cenah.
Brez konkurence ! Solidna postrežba! Najnižje cene !
i
i
■
■
s  substitucijsko   pravico   in večletno advokatsko prakso išče službe. Naslov na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „300 2074". 2074
Proda ae lep velik
po nizki ceni. 2092 Stara Loka 45. Skoija Loka.
1   Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec 1914:
::     K 202,841.494-—. ::
O. tat%
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na Dunaj«. — Ustanovljena 186«. — 29 podružnic.   Voeai Marijin M. Petra m\i (i Diši JtiOBZini Generali").
1
Stanje den. vlog na hran.  knjižice 30. julija 1915: g
::      K 85,944.552-—. ::
preje J. C. Mayer
Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Ustmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transi
Najkulantnejše izvrševanje borznih nar o čil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov m izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l«stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — Opravllisče c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike.
ikcijah vsekdar brezplačno. »OF" Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41
PAT
vseh dežela izposluje inženir 362 aU&^» oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI.f Mariahilferstramse att. 87.
Osta-noiljsno L1B42.
Tilrin Številka 154.
BRATA
Prodajalnicai
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
manufakturne stroke, vojaščine prost, dobra moč, ki more kmalu nastopiti.
80 sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme oženjen
hišnik
Prednost imajo oni, ki imajo pokojnino. Kje, pove   uprava  »Sloven. Naroda«.
Električna sila.
I ffieP*   Največja izbira
ra •
Srafcrn prsten z ohirtom, topo «ma|Hran.....K 2*—
Srebrn prstan, top« emajliran „ Viritras nnltis"   .  . a
Srebrn prstan, lepo emajliran, »Svetovna vojna" a rde film kritem......K 2-tO
Srebrn prstan „Schfitzenora-benM ....... Klr—
Srebrn prstan sliko ... t
„šrapnel" a«
, . . a a—
Železen prstan s srebrom preoblečen, lepo Izdelan K 8*—
telesen prstan a 14 bar. stotom preoblečen In zlatimi robfikl * K 10—
lati telesni krsten s zlatom preoblečen ln Izsekane številke In podoba . . K U'—
Najboljše ure ^^^^=
najfinejše svetovne znamke,
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
3F1- Čuden
Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Švici.
Cenik tudi po pošti gratis.
Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
Zahtevajte
zastonj lo poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami, ur, zlatnine in srebrnine, glasbil,
orožja i. t d.  i. t d. n   Prva tvornica ur u
JAN KONRAD, c. kr. dvor. dobavitelj, Most 884. (Češko).
Nikljasta ankerica K 380, boljše kanovosti K 4 20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4*80, s Švicar, kolesjem na sidro K 5— Vojne spominske ure K 5*50, 6—, radijeve žepne ure K 850, nikljasta budilka K 2*90. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
OS
o e-
es o
e S: o 5T
B O
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Nad 50 let obstoječa
parna barvarija in kemično snaženje obisk
tem- 610
^= aprefura sukna seee
LJublfana,     fliff fin Rftf Sltuce,
Selenbnrgova ul. 6.     HIILSJU U&iV        Eurska ulica 46.
s« ppipopoćao Postrežba vestna in točna. Najnižje cene.
ORC
ADLERmES-KI
so pa res
NAJBOLJ *
i
ijalna trgovina s kolesi in deli
UbS|
0VI-SVE T"Tiasp7Dti K0LIZ51/1
estna hranilnica
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
ISTsijTrečja, sl©T7"eza.s3sst lirsL3a.il33.iosiI
t IIIII I I
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,
Vlog.......-...........» 44,500.000-—
Rezervnega zaklada.............»    1,330.000;—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po       / | I brez odbitka. Hranilnilnica je pnpilarno varila ir
stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5       obrestim in najmanj V«% amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
48
^634
ED
18
151
29
Izza goriške fronte.
Dne 26. avgusta.
Lani meseca marca so poročali nemški listi pod rubriko »Milit&ri-sche Rundschau«, da pride v Gorico trdnjavski topničarski polk št. 10 in ida je to premestitev, bataljon je bil na Dunaju, avstrijska vojna uprava odredila samo zato, da bolj zaščiti južno mejo in da odgovori obenem novim utrdbam na italijanski strani. Italija je bila utrdila v zadnjem času Benetke in sicer posebno proti severni strani. Pijonirji so bili v Gorici že od leta 1908., leta 1912. je prišla še ena stotnija. Mesto Gorica je imelo že pred takratno vojno krizo poseben depo za utrdbe, o čemer se pa ni v javnosti prav nič vedelo, vojna uprava je povedala to, ko je bila vojna kriza pri kraju. Gorica je bila že takrat tako oskrbljena s potrebnim utrdbenim materijalom, kakor so preskrbljene naše največje trdnjave. Tako so poročali listi eden za drugim v vseh jezikih širom avstro-ogrske monarhije.
V Gorici je bilo svoj Čas jako malo vojaštva. Varni smo bili pred zvestim sosedom; šibek je bil in naša dobrota velika. V Gorici je bil samo 47. pehotni polk iz Štajerske. Včasih je veljal ta polk za slovenski polk, pozneje je bil pomešan z Nemci tako, da ti prevladujejo v njem, v vojašnici na Travniku pa so pričali razni slovenski priimki junakov tega polka, kdo se je boril na italijanskih poljanah pod imenom »47. polk«. Poleg tega polka smo imeli malo top-ničarjev, malo domobrancev in drugega nič. Po deželi nikjer nobene vojašnice in kadar je šlo v Gorici Štacijonirano vojaštvo na manevre, meseca avgusta, ni bilo v celi Gori-ško-Gradiščanski več kakor kakih sto vojakov, za stražo v Gorici. Takrat so bili časi za Cadorno, ko ni bilo nič našega vojaštva, takrat bi bil lahko izvedel on tisti ponosni pohod brez odpora v Gorico in še dalje, ne pa sedaj, ko je zbrana izbrana armada naša ob Soči in ko je Gorica utrjena in ž njo okolica proti Italiji tako, da italijanski vojaki kar trepetajo pred našimi utrdbami, umetnimi in naravnimi, ter ne morejo nikamor naprej.
Tako malo vojaštva je bilo v Gorici dolgo časa in štajerski fant, ki je prišel iz kake stranske vasi od doma služit v Gorico, skoro ni poznal drugega vojaka kot infanterista. Goriško prebivalstvo, kar se ga ne gane nikdar z doma, ni videlo skozi leta in leta drugega vojaštva, ncso iiiianteriste in par topničarjev. In tako se je bilo pripe:i!o. da je prišel nekoč v Gorico čvrst gorenjski dra-gonec, velik, impozanten, šarža: narednik. Gledali so ga kot božje aido, in mularija je tekala za njim. Sel je čez Travnik in ker infanterist še ni videl takega vojaka, je pred vojašnico zaklical: »Gewehr heraus!,«. moško je salutiral; v vojašnici je sledil poduk, kakšni so dragonci in kakšne šarže njihove. — Potem pa je prihajalo vojaštva vedno več, tekom zadnjega desetletja se je polnila Gorica, potem dežela, rastle so vojašnice po Furlaniji, pod Krasom, v gorah. Goriški listi so takrat pisali: Goriška postaja eno samo veliko vojaško taborišče. Manevri na vseh straneh dežele, po ravnini, po kraški planoti, po tolminskem hribovju, pri Sv. Gendri (812 m), gori v Brdih pa so sedeli štabni oficirji^ in se divili prekrasnemu razgledu, študirali pridno zemljevid in delali sklepe. Kolikokrat so bili tam gori in koliko viš>'h oficirjev naših! Te Štu-tifje zadnjih let so nam ustvarile impozantno obrambno črto, ki drži Italijane v šahu. Že pri prvi obranit -ni črti smo jih ustavili in nikamor ne morejo naprej. Včasih pač rremišlju-jejo, kaj bi bilo še le ob črtah, ki stojijo za Soško, kako bi se šele tam razbijale nijhove glave ...
m
Svete Lucije bi se radi polastili Italijani, da bi imeli odprto pot v Baško in Idrijsko dolino, da bi zajeli železnico, odrezali južno Tolmin in bi tako postali gospodarji ozemlja od Plavi naprej do Svete Lucije, bi korakali po lepi poti proti Čepovanu in zlezli na Banjsko planoto. Neznansko radi bi pokukali v Gorico preko Svete gore — toda naši topovi in naše puške pokajo in fml. H5-fer more poročati dan na dan, kako uspešni so naši boji na vseh frontah in kako brezuspešen Je velikanski italijanski napor.
• *
Na Ajševici v Gorici so metali italijanski zrakoplovci bombe, Ca-dorna pravi, da z uspehom, mi pa pravimo, da brez uspeha. Ajševica leži ob periferiji mesta proti Šem-pasu, slovenska je Ajševica. Tam so slutjli Italijani naše zrakoplove, zato
so se potrudili dvakrat tje in metali so bombe iz velike višine. Škode znatne nikjer, ena oseba je bila nekaj malega ranjena«
Cadorna, spomni se Gorice! Te dni je zabavljal v nekem svojem komunikeju, da se Avstrijci ne držijo mednarodnih določb in da obstreljujejo celo bolnice. Morda je kje po nesreči zadel kak izstrelek na kak zavod, ali Cadorna je ukazal svojim topničarjem po Brdih in Furlaniji, naj streljajo na Gorico kar na slepo ter naj se nič ne ozirajo na zastave Rdečega križa. In nič se ne ozirajo. Ze pred časom sem slišal častnika v Gosposki ulici, kako je razlagal svojim hrvatskim vojakom indignirano. da Italijani streljajo na Rdeči križ, da se nič ne ozirajo na tostvarne mednarodne sklepe. In tam okoli bolnice Rdečega križa so pokale granate: kako le je bilo pri srcu italijanskim ranjencem! Italijanske granate so poiskale tudi mestno žensko bolnico, ki je skrita tam zadej za gradom. Cadorna, pometaj pred svojim pragom.
Življenje v Gorici teče tako enakomerno naprej. Pusto, dolgočasno, vreme lepo, toplo po goriško. Mnogi hodijo ven na Kranjsko kupovat robo, delajo dobre kupčije, marsikdo si je opomogel, marsikdo se oprijema kupčije, ki drugače ni nikdar kupčeval, da more živeti. — Granate, šrapneli, naši stari znanci. Po Mirenski cesti se je peljal na svojem biciklju orožnik. Priletela je granata in odbila mu je obe nogi. Pri Hvalicu so granate ubile štiri konje in ranile nekaj oseb. Taka poročila so že vsakdanja. — V Gorici je še mnogo starih gospodov, ki je ne zapustijo, dasi bi lahko živeli tudi kje drugje. Še bolj elastični so postali in čez ulice, ki so bolj odprte izstrelkom, hitijo z mladeniško lahkoto.
Kolera v okolici je zahtevala že obilo žrtev, namreč če je res vse to kolera! Ljudje trpijo pomanjkanje, pijejo slabo vodo. uživajo salato, so-čivje, sadje, obolijo in ženske in otroci v glavnem umirajo za »kolero«. V šempaski občini jih je umrlo okoli 50, v Ozeljanu tudi približno toliko.
Šole na Goriškem se otvorijo 1. septembra. Učitelji, ki so bili odsotni z Goriškega, prihajajo na svoja mesta, povsodi sploh, kjer je mogoče, tako na Tolminskem, v goriški okolici, tako na Krasu. Šole se otvorijo redno in vršil se bo Ijudsko-šolski pouk za fronto nemoteno dalje, ker pač ni nikake nevarnosti, da bi se pomaknil Cadorna kam bolj noter v goriško deželo.
Vzgled neomajne zvestobe.
Iz vojnega tiskovnega stana javljajo z dne 28. t. m.: Na pristojno armadno zapovedništvo je izdane naslednje povelje najvišjega armad-nega zapovedništva: »KomandanJ deželnobrambnega dopolnilnega okraja Jaroslav v Szenezu poroča: V mesecih oktober, november in december v rusko vojno vjetništvo padli avstrijski vojaki, so bili deloma od Rusije iz vojnega vjetništva izpuščeni, mnogi so pa tudi iz vjetništva pobegnili in se vrnili v svojo občino. V občinah, ležečih blizu Zy-daczowa, je bilo proti koncu decembra kakih 50 do 60 mož. Nekega dne je rusko štacijsko poveljstvo v Zydaczowu ukazalo županom, naj vse te ljudi pripeljejo v Zydaczow. Ljudje so bili sklicani pred cerkev v Zydaczow; razobešena je bila tam slika carja in možje so morali carju zvestobo priseči. Med temi ljudmi je bil tudi domobranski infanterist 33. črnovojniškega infanterijskega polka z imenom Ivan Malyčenko iz Malechowa, okrajno glavarstvo Zy-daczow. Ta ni dvignil desne roke za prisego. Na vprašanje ondotnega vojaškega štacijskega zapovednika, zakaj tega ne stori, je odgovoril, da neče priseči. Nato ga je vojaški za-povednik devetkrat udaril v obraz. Na ponovljeno vprašanje, »ali boš zdaj prisegel?« je odgovoril Maly-čenko: >Ne, jaz sem svojemu cesarju zvestobo prisegel in je ne bom prisegel nobenemu drugemu! Lahke me ustrelite ali obesite.« Moža so takoj odpeljali, ga kaznovali s 25 ba-tinami in ga zaprli. Drugi dan se je ponovila ta procedura, a Malyčenko se ni vdal Odgnali so ga potem v smeri Mikulajow; kje je zdaj, ni znano. Malyčenko je zapustil svojo ženo brez sredstev.,« — Odločil sem se priznati ženi tega infanterista darilo 500 kron, katera svota se je obenem s pošto poslala c. kr. domobranskemu dopolnilnemu poveljstvu v §zenezu, da jo izrod imaoovaaft
To vzorno, o vstrajnosti in zvestobi vojaka pričujoče postopanje se naznanja z željo, da se to razglasi moštvu okraja. — Nadvojvoda Friderik, fm., L r.
Darila.
Vodstvo zasilne rezervne bolnice Št. 2 (šolski kuratorij, šentjakobska šola, Cojzova šola, šola na Pru-lah, gluhonemnica, Ravkovnik in Tonhalle) se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem dobrotniom zavoda, ki se ga na ta ali oni način spominja, zlasti pa se zahvaljuje imenovanim darovalcem in sicer: eksce-lenca gospa baronica Schwarz 2000 cigaret; ekscelenca gospa Schmidt pl. Fussina časopise; ekscel. gospa grofica Chorinsky; ga. dr. Bockova, 10 K, 2000 cigaret, pipe, kozarce, igralne karte, 2 steklenici višnjevca; g. dr. Bock 20 K, 6400 cigaret; gospa Loti Seemann 10 K, pipe, tobak, nogavice, cigarete, igralne karte, cigaretni papir; gdčna. Mat. See-man, nogavice, cigarete; ga. Maja Tonnies 2 K, igralne karte, cigarete; g. inženir Tonnies 10 K; neimenovana gdčna. 3 K, cigarete, cigare, čokolado, pismeni papir, žepne robce, kompot, igralne karte in pecivo; ga. Šarabon 500 cigaret; gdčna. Alma Lasič 300 cigaret; gdčna, Mary Tschech 2 K; gdčna. Gerta Grabner, pecivo; g. stotnik Herman Vidmar 1000 cigaret; ga. Ella dr. Ziegler 1000 cigaret; ga. Podboj 300 cigaret; g. dekan Vidmar 4 K; g. prof. dr. Va-lenta, gdčni. Irle in Lorle pl. Valenta 1000 cigaret; g. Gruber 1000 cigaret, 4 kg čajnega peciva; g. Heda Ranth 500 cigaret; gdčne. učenke šolskega kuratorija ljubljanskega 48 parov nogavic, 52 usnjenih torbic s šivalnimi garniturami in trakovi za čevlje, 100 K (čisti dobiček tombole), 26 prevlečkov za blazine, 800 cigaret; g. Jolanta Guioni 1200 cigaret, razglednice, pismeni papir; g. Erika pl. Walzl 2 srajci, 3 partije igralnih kart; gospa Lena Galle 2 in pol kilogram slanine, perilo; g. lise Geilhofer 10 m blaga, 1 ducat robcev. 2 blazini s prevlečki; g. Ani in Edite Hondel 20 K za pokrepčilo, 36 m blaga za blazinine prevlečke, 1 ducat nogavic, 1 bolniško srajco, 10 blazin s prevlečki, 24 kosov obnošenega perila; Vojno oskrbovalne društvo kuhinjski kotel ga. Lu-schin 3 blazine s prevlečki: gdčna. Singer 2 blazini in 4 prevlečke; neimenovana gospa 24 blazin; gospa Juli Černivec 6 steklenic malinovega soka, 3 srajce, 14 robcev, 5 parov nogavic; gdčna. Hilda Praxmarer 200 cigaret, 10 knjig; gdčna. Brig. Gut-mann 500 cigaret, 1 blazino s prevlečkom; gdčna. Cantoni štiri blazine s prevlečki; neimenovan 20 metrov blaga za blazinine prevlečke; gospa štabnega nadzdravnika dr. A. Lussenberg kompletno postelj; g. Štimec 6 K in 3 K 74 v; tvrdke Hejda-Tuček in Vilimek, knjigarne v Pragi, časopise, revije in knjige; g. enoletni prostovoljec med. narednik Zalar L. 50 h; ga. Marija Kramar, časopise in knjige: g. trgovec Tomo Mencinger 5 steklenic konjaka. —■ Iskreno se zahvaljuje vodstvo bolnice slavnim upravništvom listov »Slov. Naroda«. »Slovenca«, ki pošiljata po več izvodov cenj. lista v razvedrilo ranjenim vojakom. — Dalje izreka vodstvo zavoda najtoplejšo zahvalo vel. gospodični učiteljici Jerici Zemljanovi kot voditeljici bolniške kuhinje in gespodičman Vidi Mallvevi, Mici Mehletovi in ^idi Zupančičevi, Zori Hudovernikovi, Ančki Sršenovi in Toni pl. Wurz-bach za njih nad vse požrtvovalno in nesebinčno delovanje skozi sedem mesecev kot pomočnicam gdčne. Zemljanove. Previsoko ceni zavod njih Človekoljubno delovanje, zate se jim na tem mestu še enkrat naj-prisrčneje zahvaljuje za ogromno delo, ki so ga izvrševale brezplačno v korist hvaležnim ranjencem. — Slavni deželni odbor kranjski pošlje zavodu skoro vsa teden do 80 1 vina v okrepčilo številnim ranjencem in se mu najtopleje zahvaliujemo za velikodušne darove. — Bodi izrečena s tega mesta imenom vseh ranjencev in hvaležnega zavoda vsem številnim imenovanim in neimenovanim dobrotnikom kar najprisrčnejša zahvala, saj se ne strašijo nobenih žrtev, da izkažejo svojo ljubezen in toplo sočustvovanje bolnim m ranjenim vojakom, ki se naklonjenosti slav. domoljubnega občinstva in zavodov tudi vnaprej kar najtopleje priporočajo.
Spominjajte se rodbin
vpoklicanih vojakov in „RJeeega križa".
Kupi m dobro ohranjen 2111
glasovir
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „glasovir".
Elegantno
2083
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalnice, posel-ske sobe in z vsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na solnčoi legi
so te tako] ali za pozneje v najem.
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
in
2055
prodajalko
sprejme trgovina z meš. blagom
Iščem mesta kot
2101
IK0VII.
M. Schubert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nI. 5.
priporoča   veliko   zalogo   tkanin In
glace-rokavic, modno blago za
gospode  in  dame,  raznovrstne lino
parfume, ročna dela in materijal, klrurgične predmete. 413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanje preoblečenih gumbov.
©fifi&lSEKlSf
I Jfaroflna i knjigama
v Ijubljani
Prešernova ulica štev. 7.
■ priporoča
kancelijski, konteptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno mil z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oajemalne knjižice p0 ičnih Zalaga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za nra Je v vseh veukostm. -Velika izber-
vseh   atlantskih potrebščin, vrlnčnlkov, peres, peresnlkov, radirk,   kamenčkov, tabllo, gobic, črnila Itd.
JanrC za šole In umetnike.
-Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrat, od najpreprostejših do najfinejiih.
jnbani za slike in dopisnice,
Tesane v pili In v usnje.
-» —
-Poezijske knjige.-
Podobice za otroke. Ceseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, copice.
Kotat ta H»M±
i
\ i
i
i
l
t i
t
l
praktikantima
v trgovino ali pisarno. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«.
KONJ
oo
Proda ae lep konj, 5 let star, 15
pesti visok, siguren in krotak. Več se
poizve tu na Karlovski cesti št. U.
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtisčancl v 3 dneh brez bolečin^ ne izginejo s korenino vred z Rta balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. Kemenv, Kostce (Kassa) I Postfach 12 22, Ogrsko. 1842
Odličen
izobraževalna in gospodinjska šola
za mlade deklice cd 14. do 18. let. Lastna vila. Vrt. Telefon štev. 1.795. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo.
Gradec, Ruckerlberg, Blumengasse 1.
Internat za učeče se deklice (liceja, gimnazije, trgovske akademije).
Gradec, Kroisbachgasso it. 1.
Volno
ovčjo, oprano In neoprano, knplm vsako množino po najvišji ceni prod takojšnjemu plačilo, tor plažam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzet. 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje št. 15, Štajersko.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana 839
Kolezijska ulica št. 16
priporoča svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter   okusno Izdelane vence, šopke in trakove.
::     Izposojevanje ::
ob mrtvaških odrih drevesne evetlloe, kakor tudi najfinejše dehoraeljske evetlloe sa dvorane »   In balkone, n
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelen j adi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno.
3rzoJavke: I. Blzo vlsar, :: vrtnar. Lfnblfana. ::
Proti o
zoMolfl in pili i
lsborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ln odstranfnle neprlfetno sapo ta ust 1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Reslf eva oesta stav. 1
poleg Franc Jofefovega jubilejnega mesto. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jni. železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnslno-nstna ln sobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190& Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptično melnslno-nstne sobne vode, katera je neprekosijivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
•H
...
...
...
17
6466471915
*    mA    m v elegantni obliki priporoča
IZllIllCc Narodna tiskarna.
• dobe deklice in žene vsake starosti, ako J rabijo   moje    najnovejše    ssasilo sa j prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne«
Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče miio 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redimo moko Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih jjisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve post« re-samo Če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Kitne laze!, Dunaj VL. Stumpenjase 49 R. 2. StodL
3^
adki limonov sok (sirup) :
brez alkohola na veliko in drobno ne prodala (tudi v atehlenteah)
v Trstu ulica S. Giovanni štev- 18.
Potreben je za vsako družino v Časih kužnih bolezni.
Pr*eprc.1ajaicsRi popust. 2099 Preprodajalcem popust.
Cjubljana, Sodna ulica.
Podpirajte daiab Mestriji!
Stare nogavice so ceno p o a* »letuje jo!
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro* kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilnl materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, ao ceno veliko nižjo«
V ponatisu je izšel f£
znameniti roman
MERIKANKA.
(Francoski spisa! Pierre de Coulevain.)
zaročila sprejemaš
„JtereBna knjigarna", Ijubljana, Prešernovi ulica.
Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s poŠto 3 K 70 v.t elegantno vezan izvod 4 K 70 v.t s poŠto 4 K 90 v.
■i-.-'-rA izrednih požtaih razmer al mogoče toga dela poSll|stl na ogled In «5e dobiva le proti vposilfatvl denarja v naprej ali
pa po postnem povzetju.
L kr. :nv. zavarovalna dmzla.      0   l kr. pri?, znam. dražba za življenji
Mil V
isfrijsK! Fenibs" no Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000.
Drnžba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne aH plinove razslrclbe, kakor tadi proti škodam vsled srašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, na-dalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
1) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega
stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
prati vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . . •  . R 6,060.6*0
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   . . Letni dohodki nt premijah
K 230.0O0.0O0 m 60,000.600 „ 12,000.000
e) f)
Dražba zavaruje m Človeške življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slnčaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj
po zavarovančevi smrti na njega zaostale sli
kako drugo določeno osebo;
za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente oh nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosego določene starosti na zavarovanca samega;
zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slnčaj vojske brez posebne premijske naklada itd
b)
e)
d)
77
Natančneja pojasnila daje radovoljno
neraHni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica itev. 1.
I Zaloga pohištva m tapetniškega
blaga.
Mizarstvo.
Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici  in 1
umivalnik x marm. ploščo in ogledalom
K 350—.
Jamči m #a solidno delo.
Cene
konkurenčne, Zahtevajte nqj~ novejši katalog, kateri obsega nad 300 mo-imrnih stik.
— Otroški vozičfa
J. Pogačnik, /Ljubljana, Marije Jeremije cesta št- t3—t8.
A. KUNST
tfeMji
Židovska iiliea Mev. 4.
Velika zaloga obuval
lasmeoa izdelka ta oboke |o w
Vsakršna naročila so izvršujejo točno is po sizkl ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj so blagovoli vzorce poslati. 40
hlfffla zlim iniinh ti nifiiijill
otroških vozičkov
ln navadne do najfinejše
tirne.
M. Pakic
v fcfvbllaal.
Ranili »infniksB si W-ti s »snitjm.
Velika zaloga
sfeklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ud.
gostilniška in kavarnar-ska namizni posoda
■ parno barvarstvo
lH ter kemično čiščenje in III    snaženje oblek.
m aprotura sukna.
J0S.REICH
Pananski nasip - Ozka ulita it 4. Sprejemališče
Selenbnroova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
aMBSSBBV
x x I x I X X
PitlllltiiilllltlllllMlIltl^
mm, MM
72   hočete imeti?
Petem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribjo olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kmiolj, zaslize-nest ln prehlajenje
je v tem času za otroke najboljše pre» izkušen is mnogostransko priporočen sok. — 1 stekleniea 1 krono.
Zaloge vseh tu- in inozemskih specislitet ter preizkušenih domačih zdravil Izborna toaletna sredstva „Ada".
VrfM mto ronjnt ftoM
dadalafo ao ta« »aVaeila xa
Issseii^s st Škrat na iu na vse strani.
!! Knpčevalci, zahtevajte takoj!!
oeaevalk aa »oliko o električnih predmetih in o •oettlenaklh svettl|kah vseh vrst Ha ■dne svottlfko, vlsete svetilike, svetUJke za kolosa tat rodne svetnike, topne svetlljke Itd.
Maloenelsi nakup. 2100
S. WEISSBERG nudi L, Untere Doaaostrasse 23III. — slovensko dopisovanje.
Ravnokar došla
veliku izbera
umetniških in drugih vsakovrstnih
51AMDHA KHJIGABRA
Prešernova ulica.
Najbolj zanimiv ln cajbolfi. slov. llnstrovanl tednik mi
PBBgapsTO
ki priobčujejo vsak teden nanojio sanlzaivih slik s bojlSC in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnika in sptoh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno ln poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE"
LJubljana, rraneHkanaka ulica 10 1.
K! X
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
u spala* la jedllae soba, saloae la gosposko sobe. Preproga, zastorjl, modrocl aa »zrnat ilmaatt modrocl, otroški vozlobJ Itd.
■ as ■
+ +
■ na a
r.Tbl
M ■ M H N M N
H i H H H U
Pharm. Mnfj.
Vinko Pnh^ln
lekaraa pri ditn orin
aaJnksf^Uaiai uTna^MAnv Irfj sHp ata
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu oroUja in municije vsakdo izkaze s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. driavne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal a tem dovoljenjem, ne smem prodati oroija ali municijef kakor tudi ne popravljati oroija.
Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo,
Fran Sevčih
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
380
*-*
15