Listje in cvetje
Modrost v pregovorih  domačih
in tujih.
Dim.
Brcz ognja ni dima. — Nl dima brez ognja in ni skednja brež miši. (Vsaka reč irna svoj vzrok. Tudi slabe govorice mso brez povoda. Kdor hoče odpraviti zlo, mora odstra-niii pogubno korenino.)
Kjer Je veliko dima pred oCmi. tam ne vidiS daleč. (Mnoge pnslepi preobllna hvala in pritiznjeno laskanje, da vidijo Ijudt in do-godke v drugačni luči, kakor so res.)
Kdor jc v dimu, ne vidi drugega kot dim. (Kdor ima predsodke, kdor nima jasnega spoznanja, kdor je vdan strastem . . ., se ne da prepričati, tudi druge slabo sodi.. .)
Tudi majhen dim sega v oko. — Majhen dim tudi peče. — Tudi redek dim počrni stene. (Tudi majhne nadloge so nam nepri-jetne.  Tudi majhne napake omadežajo srce.)
Majhen dim mc ne pcče. (Pameien čto-vek se ne zmeni za male nadloge, jih lahko prenese.)
Dim je neprijeten, a ne požrc nikogar! (Ne vstraši se vsake neorijetnosti. Bojazen pred nadlogo čtoveka veckrat bolj lare nego nadloga sama.)
Dim se prenaša radi ognja. — Dim se potrpi radi gorkotc. — Kdor se dima ne na-dimi, sc ognja ne nagreje. (Brez težav in tntda se ne doseže nič koristnega in velikega.)
Veliko dima v kuhinji, malo peCenke. — Kar dela najveC dima, ogreva najmanj. — Vcliko dima, malo ognja. (Marsikaj ima na-zanaj veiik sijaj, jedfo pa je ničevo)
Dima dovolj, ampak niC gorkote. — Slab dim, Ce ni ognja. — Manj dima in vcč ognja! (Manj praznih besedi in nepolrebnega izkazo-vanja, pa vet dejanja!)
Kdor sc dima boji, od ognja beži. — Kdor se boji dima, nc pride k ognju. (Kdor se izogiba vsake nevarnosti, ta ne zabrede v nesrečo.)
Kdor ne mara za dlm, naj tudi ogenj pusti. (Kdor ne zna nič potrpeti, tudi za ve-selje in srečo ni sposoben.)
čcstokrat kdo beži pred dimom in padc v ogenj. (Hoče ubežati nesreči, pa zabrede v Še v večjo.)
KratkoCasnice.
Ncki vladar majhne države jc za-povedal tujcu, da na) zapusti v 24 urah nje-govo deželo. — »Vojvoda je premilosten,« meni prcgnanec, *saj potrebujem komaj tri-četrt ure, da pridem iz vse njcgove dežclc*
Prcd prcizkuSnjo: »RH ste priprav-Ijetii?« — »Da!« — >Na vsc?< — »Na vsc — tudi na najhujSe.*
Iz navade. »Zdravi boditc!« je rckel zdravnik umirajočemu bolniku.
Nove knjige in listi.
Družba sv. Mohorja je lctos izdala te-le knjige: 1. Koledar za 1. 1914.— 2. Prav-Ijicc. Spisoli Utva in Mira. — 3. Mlada Brcda. Povest. Spisal dr. Ivan  Prcgclj.
—  4. Zgodovina slovenskega naroda. PiSe dr. [os. Gruden. —  5. V tem  zna-menju boS zmagal. Zgodovinske slike iz prvih krščanskih stolctij. Spisal dr. J. Zorč.
—  6. KrSčanska mati. Nauki in molitvc krSCanskim   matcram.   Sestavil   J. S e i g c r -schmied.  —  7. Zorislava.  Povcst iz davnih dni. Spisal Starogorski. — Mla-dinoljubu bode poscbno ugajala »Krščanska mati,= ki podaja muožico lepih naukov. po-trebnilt nele tnateram, marveč vsakemu vzgo-jitelju.  Jako  poučni  in  stalnc vrcdnosti sta tndi zgodovinski knjigi siovenskega naroda (zlasti o turSkih bojih) in iz prvih krSCanskih sloletij;  v Koledarju  pa zlasti zanima  opis balkanske vojskp in popis življenja in delo-vanja flndrcja Eitispicler.
ReSitev Saljivc naloge št. 9.
grah -~ repa + bob : grozd.
- zelena 4  voda
Prav jc rešil: PustiSek Mihael, služ-bcnik, Zdole-Kozjc.
(Pravilna bi bila tudi rcšitev: bczeg, kakor jc rešila Anica Horvatova v Ljuto-meru, ko bi bil le še izpolnjen zadnji pogoj, da mora biti vmes tudi Ju »vode*.)
Odgovor na šaljivo vpraSanje: Kadar }e beraC pod oknom. Prav jc odgovorila: Hnica Horva-tova v Ljutomeru.
wVrtecu izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse lcto 5"20K, za pol lcta 2*60 K. — UredniStvo in upravništvo Pred Skofijo St. 6 v Ljubljani.
Izdaia dmStvo »PrlpnvnUkl dom". - Urcjuje flnt. KrJit - Tiska KatoltšKa Tlskatna v Lfnbljani.