i. nrftUlikOV.
""^jj.,1 »4 Hi.n<ur».
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uradniški In upravniški	prostori:
»667 S. Laamdsla A v*.	
Off los of Publicatloa:	
2067 South LawndaU	Ava.
TaUphono, Rockvr«)!	4904
S^VEAR XXVIII.
Cona Uata Ja 96.00
Jtiun U. IMS. »t u« {N»wofn(M 1 CH—.. im—a.	|k* MM « Coscpm «| Ha rak I. liti.
CHICAGO, ILL., TOREK. 16. APRILA (A1»RIL 16), 1935.
Sobscriptloa 06.00 Yoariy.
STKV.—Nl'MHEK 75
Accaptanca far atailini at »poeta! rata of postago providod for ia aoctloa 1103, Aet of Oct 8, 1817, authoHied on Juna 14, l«t.
evropske velesile-Anglija, Fran cija in Mussolini—v enotni fronti
nferenca v Streti nazidala nove kompromise. Sprejeta je bila resolucija za mir v Evropi in ožigosanje Hitlerjeve Nemčije. Mirovni pakti trije, Ogrske in Bolgarije bodo revidirani olikor se tiče oboroženja. Svet Lige narodov, u %t je dane« sestal v Ženevi, razpravlja o rancoskem protestu proti Nemčiji
kresa. Italija- 15. apr. —
tmierji Velike Britanije,,
Kiji in Italije so včeraj Ur jjli štiridnevno konferenco s ijftjem resolucije za ohruni-evrojiskega miru. Resoluci-vsebuje sedem točk, ki med Ifjm določajo omejitev obo-anja in skupno akcijo pro-Irzavi, ki bi v bodoče kršila orodne pogodbe in dogovo-Resolucija tudi ostro obsoja ijo ter ji očita izpodkopa-javnega zaupanja in reda. solucija proglaša solidar-treh zapadnih evropskih dr-in |M)iK)ln sporazum glede itnega nastopa proti Nemčije pogazila versajsko po-i, ko je 16. marca razgla-obvezno vojaško dolžnost, izjav, ki so jih predstavniki ije, Francije in Italije po-po konferenci, je razvidno, uverjeni, da bodo lahko Tali Nemčijo in da je njiho-.solidarnost taka, da bo za-irala evropski mir. eg mirovnega programa, naglasa sprejeta resoluci-Anglija in Italija podali la rac i jo, v kateri poudarjata, bosta držali obligacij lanskega pakta iz 1. 1925. Ta [laracija se smatra za svarilo mčiji, da* obe, Anglija in Ita-i, podpirata Francijo in da ji ta pomagali, če bo Hitler i«l utrditi demilitarizirano
10	v Porenu, to je ozemlje d feko Reno in Francijo. Anglija, Francija in Italija » izrekle tudi ?>a revizijo mi-nih pogodb,, ki omejujejo o-farno silo Avstrije, Ogrske Bolgarije.- Sprejele sO Mus-' ' predlog^ ki določa, da rtnje države lahko |>ovečajo »J«1 armade. Na zahtevo Fran-
M' državniki odločili, da se ° vršil* prej pogajanja z drami male antante — Jugo-ij«. (Vhoalovaško in Rumu-a in — potem šele o poveča-oboroiene sile Avstrije, O-k<' in Kolgarij*.
predstavniki Anglije, Franci-IuI'Je bodo ponovno se-
11	"a konferenci v Rimu, ki
20. maja. Na tej kon-" |i i ... i: _____
'0 »ta
lo razpravljali o var-»aklu za podonavske
»Uh 'i
't.
15. apr __ Sv(.t j |ge
^ ^ je danes sestal, da ,r- ua o protestu Francije "ac.jski Nemčiji, ki je »JHko pogodbo, ko *plo*no vojaško dolž-»"•■'•čala svojo oborože-' ommtn Is ni akcijo bo I.iga J/** l>*,ti Nemčiji. (• ' u v Kvojem protestu ne • kazni za " da Liga odloč->r"ti bodočim kršil-' 1'iMtm. Ona je v interesu ' pa za enot-'mčiii. Fran-Nemčija so-Ifiavmi v po-htcijo evrop-'»vna zagoto-in Italije, n/erenej v k -lovesno <lr>alj do-kta, ds se J«' vel i k e-i dogovor, I desetimi no |M»moč al i j« drža-ranega Prav tako
fronto
i ni. ri<
hrt
►
i?
določa dogovor angleško in italijansko pomoč Franciji v primeru sovražnega napada. Kdo je napadalec, odloči Liga narodov.
Francija naglaša v svojem protestu, da je Nemčija z uvedbo vojaške dolžnosti izzvala nevarnost vojne in zato naj Liga narodov pod v za me primerne korake, da se ublaži napetost, ki je sledila Hitlerjevi akciji.
V Ženevi prevladuje mnenje, da je Francija pustila vrata odprta za pogajanja z Nemčijo, čeprav jo ostro kritizira v svojem protestu, ki ga je naslovila Ligi narodov.
Berlin, 15. apr. — Francoski protest, naslovljen Ligi .narodov, je dobil za niči ji v odmev v Berlinu. "Ako Francija misli, da je treba preklicati obligacije lo-karnskega pakta, ki so bile vsiljene Nemčiji, se ne sme pozabiti, da Francija ni podvzela nobene akcije glede razorožitve, čeprav je to slovesno obljubila," se glasi nemški uradni komunike. "Izjave francoskih ministrov dokazujejo, da Francija ni nikdar nameravala izvajati svojih obligacij glede razorožitve. Ona racpolaga a veliko o-boroženo armado, iz česar lahko sklepamo, da so bile vse njene izjave o potrebi redukcije oborožene sile^hinavščina."
'Mirovna' konferenca na antracitu
Governer skuša ustaviti rudarsko vojno
VVilkes-Barre, Pa. — (FP) — Iz okrajnega zapora je bilo začasno izpuščenih 29 voditeljev dualne rudarske unije, da se u-deleže "mirovne" konference, katero je sklical governer Karle. Udeležijo se je vse tri stranke, ki so zavite v civilni vojni—vodje stare in nove rudarske unije in Glen Alden Coal kompa-nija.
Ce bo ta konferenca prinesla mir med razdvojene rudarje, katere vse skupaj izkoriščajo o-peratorji, je še vprašanje. Tho-mas Maloney, predsednik United Anthracite Miners unije, je IM) prihodu iz ječe izjavil, da 10-tedenska stavke ne bo konec, če družba ne pristane na uposlitev vseh stavkarjev. Stavka se je pričela, ker je družba diskrimi-nirala proti članom dualne unije v prilog članom UMW.
V okolici VVilkes-Barreja, kjer je večina rudarjev na strani dualne unije, se je stavka razvila v pravcato civilno vojno. Svojo pesem je začel peti dina-mit, znani spremljevalec gueril-ske razredne vojne v Ameriki.
In med tem, ko je bilo 29 voditeljev stavke izpuščenih na začasno svobodo, je bilo šest drugih članov unije spoznanih za krive dinamitiranja, kar pomeni, da jih čaka ječa od pet do deset let. Skoraj vsi so uradniki krajevne unije pri šahtu št. 20 Glen Alden korporacije.
Proti injunkciji, radi kršitve katere so bili aretirani vsi člani stavkovnega komiteja dualne unije, je bil vzet priziv na državno vrhovno sodišče. Malonejr je rekel, da pričakuje, da bo vrhovno sodišče razveljavilo to in-I junkcijo in da se bodo vodje unije kmalu vrnili na svoja mesta.
"Mirovna" konferenca je bila
Domače vesti
Nov grob v New Yorku
New York. — V Glendalu, Long Island, je te dni umrl za pljučnico Ignac Kralj, star 50 let in doma iz Domžal. Tu zapušča ženo, tri sinove in hčer.
Nov grob v Clevelandu
Cleveland. — Zadnje dni je u-mrl Anton Bizjak, star 62 let in doma iz Device Marije v Polju pri Ljubljani. V Ameriki je bil 35 let in zapušča sina ter tri o-možene hčere.
Novi grobovi v starem kraju
Park Hill., Pa.—Jennie Kos, članica društva 44 SINPJ, je prejela žalostno vest, da je v Cerknici pri Rakeku umrl 23. marca njen oče Anton Turšič v visoki starosti 90 let. V Ameriki zapušča dva sinova—Franka Tur-šiča v Youngstownu, O., in Johna Turšiča v Clevelandu — in hčer.
Vesti iz Argentinije
Buenos Aires, Arg. — Prve dni marca sta bila v Buenos Ai-resu aretirana Dragotin Koščak in Milan Savič, ki sta prodala nekemu rojaku "maš i no za delanje denarja" za 15,000 pezov, toda dobila sta od njega le 500 pezov, kajti rojaku se je malo posvetilo in obvestil je policijo o svoji "kupčiji". Sleparja sta že prej izvlekla na ta način 10,000 pezov od bedakov in potem izginila, a zdaj sta se vrnila, da ponovno poskusita srečo, toda ni šlo.	kHe star 198 let, je
brivec po poklicu, Koščak, ki je Rtar 29 let, je pa prišel iz Severne Amerike. — Poročili so se: Ernest Čuren in Angela Brumat iz Mirne pri Gorici; Maks Bizjak iz Rihemberga in Polda Mu-čič iz Sv. Petra pri Gorici.
Masna hriitev sod-
nijshe prepovedi
New York. — Tri tisoč delavcev National Biscuit Co., ki so na stavki že 14 tednov, je na masnem, shodu zaključilo, da smatrajo pravkar izdano injunk-cijo proti stavkanju in bojkotiran ju za krpo papirja. "S to in-junkcijo moramo tako napraviti kakor drugi: moramo jo razbiti. Pri tem nam bo pomagalo vse delavsko gibunje," so bile besede predsednika unije VVilli-ama Galvina.
Družba se je toliko podala, du je pripravljena vzeti na delo polovico stavkarjev. Slednji so pa soglasno zaključili, da ostanejo toliko časa na piketni liniji, dokler družba ne kapitulira.
V A be št ni j i morajo tudi ženske v armado
Addis Ababa, Abosinija, 15. apr. — Abesinski cesar Hajl Selasije je zadnje dni dekretiral splošno in dolžnostno vojaško službo za moške in ženske. Odrejena je splošna mobilizacija, ko je vlada uvidela, da italijanske čete neprenehoma prihajajo v Eritrejo in Somalijo na obeh straneh Al*?«inije. Vsa vojaška moč Abesinije se ceni na milijon mož. Abeninija je dobro založena z .najmodernejšim o» rož jem In strelivom.
CENTRALNA UNIJA PODPRLA STAVKARJE
1 Hartford, Ooiin. — (PP) — Tukajšnja centralna delavska linija je formirala posebni odbor za sodelovanje s lfOO stavkarji pri Colt Patent Fire Arms družbi. Kot ie znano, je družba izgubila oguljenega orla NRA, ker se je postavila po robu odredbi narodnega delavskega odbora za nepristranske tovarniške volitve in kolektivno pogtjanje.
V tem odboru, v katerem imajo zastopstvo razne unije, se je pričel širiti sentiment za generalno simpatično stavko. Zagovorniki te ideje pravijo, da je to edina pot, ki preoitaja delavcem. Dostavljajo, da tu gre predvsem za podpretje odloka vladnega delavskega odbora ln da bo mogo-če.zlomiti veliko moč državne podjetniške zveze, ki podpira to družbo, le z raztegnitvijo stavke na druge tovarne in industrije. Ce delavstvo samo ne enforsira odlokov delavskega odbora, drugi jih tudi ne bo, argumentirajo zagovorniki generalne stavke.
Padec uposlenosti
na Železnicah
Washington, D. C. — Preliminarno poročilo meddržavne trgovske komisije kažr, da je upo-slenost na ameriških železnicah padla za 2.16% v marcu v primeri z istim mesacem preteklega leta. V marcu t. 1. je bilo na železnicah uposlenih samo 977,-5(9il delavcev.
kavcukarski delavci 0d0b-roj pakt miru
Unija v Akronu ratificirala dogovor
NOVO GIBANJE OB PACIFIKU
Spet 19 ubitih v verskih izgredih v Indiji
Delphi, Indija, 15. apr. — Včeraj in v sobota an bili v tem
okrožju ponovni verski izgredi med Hinduji in - mobamedanci. Po zadnjih poročilih je bilo 19 oseb ubitih in ranjenih. Izgredi se razširjajo.
Duhoven obsojen
v zapor v Nemčiji
Berlin, 15. apr. — Katoliški župnik Mueller v Paderdornu je bil obsojen na i>ot mesecev zapora na obtožbo, du je obrekoval lokalno nacijsko dekliško organizacijo.
Stavka por t o-
r i i k e zbornice
San Juan, Portoriku, 15. apr. — Portoriška zbornica je danes zastavkala v znak protestu proti "diktatorski kolonialni politiki" v VVashingtonu. Ta politi-
Akron, O., 15. apr. — Unija kavčukarskih delavcev v tovarnah Goodyear, Goodrich in Fire-stone je včeraj odobrila pakt sa odvrnitev stavke, katerega so v soboto sklenili voditelji Ameriške delavske federucije in predstavniki treh kavčukarskih družb v VVashingtonu na posredovanje delavske tajnice Fran-ces Perkinsove.
Pakt določa, da tri kavčukar-ske družbe sprejmejo zastopnike katerekoli skupine delavcev in m1 pogajajo z njimi glede mezda, delovnika ln delovnih pogojev in družbe morajo objaviti na bule-tinskih tubluh v tovarnah rezultat teh pogajanj. Nadalje določa, du se stuvku odloži toliko Času. dokler sodišče ne reši prizlva družb, ki so ga vložile proti odredbi osrednjega federalnega de-lavskega odboru za. delavske volitve zastopnikov v svrho kolek-tivnega pogajanja. Ako se družbe in delavci ne bi mogli zedinl-ti glede |>ogojev v tem času, tedaj se vsa sporna vprašanja iz-roče posebnemu odboru, ki ga odobri delavska tajnica.
Kavčukarski delavci nimajo dosti upanja nu ta kompromis, toda sprejeli so ga vseeno, da na ta nučin dajo voditeljem priliko, naj izčrpajo vse možnoati «a nrtr-no izravnanjo sporu.
San FranciMco, (al. — Na o-
brežju Pucifiku je spet v teku močno stuvkovno gibanje med pristaniščnimi delavci, ki se bridko pritožujejo, du so bili ogo-ljufani v boju preteklega leta. Poleg tega je veliko gibunje med lesnimi delavci v Californlji, O-regonu, VVashingtonu, Idahu In Montuni, ki so orgunizirani v liniji United Timber VVorkera, priključeni k Ameriški delavski federaciji. Stuvku teh delavcev, ki jih računajo na 100,000, Je do-lofiena za 6. maja in program njih zahtev uključuje 3S-urni delovnik v tednu in (»ovišek plače od 45 na 75 centov na uro.
ka, proti kuteri večina portorl-ških poslancev protestira, so tiče relifu. To je prva zakonodajna stavka v zgodovini Združenih držav.
Trije sovjetski uradniki obsojeni na smrt
Ros to v na Donu, 1'SSK. 15 npf. — Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo na smrt tri so-J vjetske uradnike, ki *o bili ob toženi tatvine moke in drugih živil. Sedemnajst drugih obtožencev je bilo obsojenih v zapor 1
sklicana najVeč zato, ker obla ati niti z aretacijo vseh voditeljev niso mogle ubiti moral«' stavkarjev.
VOU ZA NAJEMNIN SKE FARMARJE, AVTI ZA GOSPODARJE
New Orleans. — (FP) — Kadar se na jugu prične dviguti število volov, je to znamenje, da revni sloji, najemninski farmarji, pudajo še v večjo revščino. Do tegu zaključku je prišel predsednik Dillardove unizerze W. H. Alexander, ki je obenem tudi načelnik odbora za študirunje medrtrsnih problemov.
Ta odbor je ugotovil naraščanje števila volov v južnih državah na eni strani, na drugi pa dviganje števila avtov. Voli so namreč cenejša ' delovna iivimt kakor mule. Na eni strani se poslabšuje položaj najemninskih farmarjev, na drugi pa izboljšuje položaj plantažnikov, pojasnjuje Alexander. Prvi nimajo nobene koristi od "newdealskega" programa; od vlade kvečjemu dobijo le toliko rellfa, da se o-hranijo pri življenju.
Post nima sreče
v stratosferi
Lafayette, Ind. — Wiley Post je zadnjo nedeljo že tretjič poskusil s trunskontlnentalnlm poletom iz Californije v New York v stratosferi, toda moral je pristati na letališču tukajšnje uni verze Purdue vsled pokvarjenega motorja. Njegov ]x>let od Californije do Indiane je trajal osem ur, kar znači, da je letid povprečno 2!J1 milj v uri. Njegovo letalo VVinnle Mae je bilo povprečno 38,000 čevljev visoko v stratosferi.
Demonstracije mo-narhistov v Avstriji
Romanje v Belgijo k Otonu
Dunaj, 15. apr. — Sest brezposelnih natakarjev Je včeraj odpotovalo v belgijsko mesto Steen-Ockerzeol, kjer živi habsburški -nadvojvodu Oton v izgnanstvu in ki še vedno upu, du bo nekega dne zasedel avstrijski prestol. Natakarji hudo preme rili dolgo pot peš in ko pridejo na cilj, bodo izročili Otonu "zla to knjigo lojalnosti" z imeni vodilnih uvstrijskih monurhlstov in vrečo prsti, katero so nabrali pri gradiču v bližini Dunaja, v katerem. Je bil Oton rojen. Od-h<al natakarjev je izzval monar-stične demonstracije, katere pa je |K)liclja kmalu zatrla.
To romanje Je prvo od mnogih, ki bodo sledila v prihodnjih mesecih. V maju bo od|H)tovala karavana avtomobilov, na katerih se bo vozila delegacija uvstrijskih vojnih veteranov |n katera bo zagotovila Otona, du avstrijsko ljudstvo želi, du zasede prestol.
Monarhistično gibanje v Avstriji Je oživelo v zadnjem času, Več ko 400 občin Je imenovalo nadvojvodo Otonu /a častnega občana in tem občinam tnalo sledile druge, l/ojalni monarhisti upajo, da se bo Oton kmulu vrnil v Avstrijo in zasedel prestol,
l'od/eM»k<» ntafiovanje, * katerem prenočuj* »kupina nrw >orškili bretdomrev.
"Liberalna dieta'*
je izhod iz krize
NVashington. C,v bi si Američani, vse družin«- in posamezniki mogli privoščiti "liberalno dieto", katero je sestavil vlad* ni gospodinjski biroj in katera je |*)trehna 'za dobro zdravje, tedaj bi vsaj ameriški farmar ne jHi/nal nobene kriz««.
Za nadziranje te diete, za kar bl moralo ameriško delavstvo imeti |H»lovieo večje dohodke, bl morali ameriški farmarji jati 76 milijonov akrov več rem Ije, zrediti nad Mi milijonov vw | klavne živine, nad 15 milijonov več molznih krav, sedem milijo-nov |wašičev in nad milijonov vač kuretme
'revni bogatini' delajo skrbi vladi
Tudi Mellonu se zdi neumno plačevati dohodninski davek
NAVIHANOST ZNOVA POKAZAL
Pittaburgh. — (FP) Soditi po davčnem procesu proti Andy Mellonu, bivšemu zakladnlčarju in muitimilijonarju, si bo kongres še belil glavo predno bo za-mušil luknje In prisilil tudi "revne bogatine" na plačevanje do-hodninskegu davka.
V svojih 11 letih zakladniko-vanja In kot načelnik davčnega biroja Je Mellun napravJl toliko lukenj ln tako velike, da je ta ali drugi milijonar lahko pri belem dnevu peljal cel vlak skosi. Tako je storil Morgan, ki nI leta 10:i! plačal niti centa dohodninskega davka; deloma je tako napravil Mellon ,sam in mnogo drugih velekapitallstov.
Na izaališunju pred zveznimi davčnimi oblastmi, kjer je njegov slučaj že več tednov, Je An-d .v povsem lakoničuo rekel, da bi se bil leta 1031 sploh lahko izognil vsakemu davku. Ker Je l'a velik "patriot", je vladi vseeno nekuj plačul. Po mnenju se-dunje administracije ni še dovolj putriotu, ker si Je v dotlč-nem letu prldržal nad tri mili-j o ne capakov, kutere bl bila mo-ralu dobiti vlada kot dohodninski davek. Nu drugi strani pa on zahteva okrog $160,000 davčne-ga povračilu.'
"Diferenca" med nJim in davčno oblastjo je v tem, da vlada pravi, du njegove Izgube niso bile resnične, umpuk fikcljske. Du se izogne davku, je Mellon nu primer vzel pred novim letom nekaj bušljev delnic Pltts-burgh Coal Co. ter jih produl svoji Union Trust bunki z "izgubo" ~ "Izgubil" je nekako šest milijonov. Ko je bilo duvčno poročilo Ugotovljeno, Je Andy naročil svojemu tajniku, naj gre po dotične delnice na Union Trust in jih prenese pod streho Mellon Coaleaced Corp., ki je družinska "holdiug" kompaiiija. Pri drugi transukciji jih Je "plačal" jmi isti ceni kakor "produl" pri prvi trunsakcljl.
Vlada pravi, da so t« transakcije le fikcljske, kar Je sam An-dy priznal indirektno. Ampak on stoji na stališču, da so take transakcije poginoma na mestu in leKalne kolikor se dohodninskega davku tiče, Ce si na primer pred več leti kupil toliko in toliko delnic nu primer po f 100, danes je pa njih cena pad-lu na ffto, tedaj |io|)olnomu lahko napraviš izgubo vaaj v teoriji, če jih prefiesea iz enega ž^pa V drugega ter to imenuješ transakcijo.
To je največja luknja v dohodninskem davku, P<nI Mello* novim davčnim sistemom so vsako leto romale vslike procesije "revnih bogatinov" in kor-porarij skozi njo. Imenuje se "capital losa" ali investicijske izgube. To luknjo so skušali v kongresu /<• flikati, a so Jo zašili le na enem koncu.
Zvezo« davčne oblasti so se nad Mell«)iia sedaj spravile še z druge uhani. Itureau of Inter« nal Reveuuif je namreč te dni odre«lil, da je darilnemu davku |HHlvHf*>.i'i|a njegova liogata zbirka uril« tulil, katero Mellon tam ceni na IPMhmmhhi To zbirko je iraioferlrul pod marelo W, VV. Mellon Kdurational A Char-itabie Trimt, da se izogne davku. Davčni biroj piavl, da je tudi to nič drug« gs kot prenos iz enega žej»a v «lt tijf< ya.
ft. nekaj je Mellon priznal, 0» ziroma je ta proces lalkril. ' V smislu zak<#a ne sme biti vladni xakla«lnlk itikdo, ki ima ban-ns Z. »Uaa4.|
PROSVETA
TMK KM.H.HTKNMKNT
VLASIUJ II« LAKTKIKA SUJVtNSSS HAKOONB JSUHOTS
Orraa ml mm4 hUMM If tW	Satta«aJ *m~tH
I
NarotalMfi u &4r..i«i.r drta»a «•»••*	i Im Sa»a4a
|IH M |iut X t->! M« II M aa tnn lata. trn Ct>*mm*> I« CWwrw |7lo u iru. 11.71 u |»I M, u	<«•
•MS.
|jU4rl|<tM/* ralabl '«" UniUd lULa la*«Y|»4 Gkwa**l mm4 Cm»m4m K N 1» r	Citirata »od CMrrv »7.m mt
r<U'l|l rnotUM |k 0« UMI.
Cm« «1m«> 4u*«>«r» lUAopui 4mpUm* In aa«ar«*aatll «la»k». — mm ttmtmtu K*"i<i»l literarne »kIim (Irti«, jo-riran* n>mi .Ul f m »0«e|e pUlIJet«IJw I« « alu#aju. 4« M »»rilUH |»>«l*in«
vrtUm* rela» »n	Maimaeripte uf aMnmuat.
Uiw<tf aad .»»oluitr-j artfka »ill <mh k« r«iurn*d » OUrr MthUM(i»u	1. «u.»i« pt*r».	H«.. MiU k« raturuatf
M, M<i4w	»>»•• »«••uii'i«i'i»l by •»ll-.Jilf««! aa4 MAmi>m4
Nrnmlv* »* lina aOfc ■ Imimm 1
HIOSVIJTA
UI7-M IU. Laan4ala Ava* Chl'*l«, llllaaia MKMHKS Of TMK KKDCIIATKU CBCa*
-jn,1	« j	J M0IIT
Glasovi Iž naselbin
Iz ameriške Kalifornije I (tavanja f o povsod dobro obiska-San Franciaco. — Svet se vrti: ni. Tttdi aktivno članstvo se
enakomerno okoli svoje oti ie množi. L'pati je, ia se bo sčaso-milijone let. Vedno okrog in o-'m* tudi iiria javjiort spoznala krog. Zdi se, da tudi človeštvo' s socialističnimi nauki. Bič se-potuje v nekem kolobarju vsaj danjega sistema nas tepe bolj in kar se izobrazb-s tiče. Spremem- bolj. Slovenci v CalMorniji, kjer be so sicer nagle, ali v jedru se imo pov«od raztreseni, prldruži-zdi, da se ni nič prera#knHo. To mo se naprednemu delavstvu in se tiče tudi političnih institucij, njihovemu političnemu boju. ki prehajajo danes tej, jutri dru- V. R. I ahamar. gi skupini, ki vlada v svojem in- \	-p
SVITA
teresu. Izkorišča brezvestno vse:, .0 radio programu pije ti kri in ti prazni žep, če wb«th, N. J. — Tudi jaz pride kaj v njega.	hočem zahvalit! za radio pro-
Tako je v Californiji. Okrajne gram Hlovtn#kemu pevskemu in državni vlada je popolnoma zboru iz New Yorka ter oznanje-pod kontrolo male skupine nadu- va'cu Leo Zakrajiku. Slovenski j
TOREK. 16.
Datum v oklmpmim. na ptinu-r (March II, INI). pole* taieea lataaa na naalevu paaMfti, da »am im a Im datumom pouki« na-radalaa Fonu.it« >u pravu«mamtt. 4m aa vam liat mm u»ia»l
Prašni viharji v Ameriki
Zadnje tedne sta ameriški zapad in centralni zapad izpostavljena nenavadni elementarni nadlogi prašnim viharjem. Vsak čas se pri-pode z zapada debeli oblaki finega prstnega prahu, ki ga veter žene* stotine milj daleč in ga spotoma siplje na po'j a in meata. Prašni oblaki zakrivajo solnce in spreminjajo be'i dan v mrak. P< mnogih krajih zapada niso že mesec dni videli jasnega neha.
Na srednjem zapadu je to praSenje le velika nadlega, ki dela meglo in povzroča, da si na u-licah mencaš oči in moraš zapreti okna, da ne pride v stanovanje ali tovarne, kjer lahko pokvari stroje, toda na velikih farmskih planjavah zapada, nad katerim stalno že več tednov visi glavna plast, ve? milijonov ton tega prahu, je to katastrofa.
Na tisoče farmarjev je že gospodarsko uničenih in na stotini farmarikih družin je že pobegnilo drugam. Tam co pralni viharji ne-k.J takega kakor sneženi viharji pozimi, ki delajo viaoke žamete; prav tako zdaj delajo žamete iz prahu. Cele farmske planjave; obsojane z zimsko pšenico, so že pokrite na debelo s tem prahom, kar pomeni, da so polja s posevkom vred uničena — izginila so in namesto farm je zdaj tamkaj puščava.
Površina prizadetih farmskih planjav obsega okrog pet milijonov akrov in uključuje večje ali manjše dele tehle držav: Montana, Severna Dakota, Južna Dakota, Wyoming, Nebraska, Colorado, Kansss, Oklahoma, Nova Mehika in Texas. Z drugimi besedami: ogromen pas sveta, ki se vleče od Kanade do Mehiškega zaliva.
Kako je prišlo do te katastrofe?
Posredni vzrok sta ameriška sebičnost in lakomnost.
Prvi naseljenci na zapadli so izsekali gozdove, ki so držali vlago v ozračju in blažili temperaturo in vetrove. Več desetletij so bili na teh planjavah pašniki za živino, kasneje so pa . tudi pašnike zoraii in obsejali največ s pšenico. Največ tega oranja je prišlo po vojni, ko je imela plenica visoko ceno. V desetih letih od konca vojne do velike krize je trajala po prerijskih državah strahovita ekspanzija farma-nja; vse ao prekopali in zoraii. S tem pa so uničili naturno zaščito zemlje proti vetrovom.
Dokler so bite planjave poraščene z nizko in gosto travo, jim yrerij*kl viharji, ki divjajo zlasti na jesen in pomlad, niso mogli do živega, čim pa je ta zaščitna odeja izginila. Je bila gola. črna prst igrača vetrov. Lani je prišla grozna suša; več mesecev ni padlo kaplje dežja |m» zapadli Rahla prst se je dobesedno s|>ekla na prlpekajočem solncu več palcev globoko—spremenila ae je v fin prah, ki gi je prvi jesenski vihar pobral, dvignil v zrak in raznesel na stotim« milj daleč |mi deželi. Vsak nadaljnji vihar Je dvignil novo plast tega prahu. In to s* jhh navlja še danes.
lako ji človeška zabitost in lakomnost |m>-vzročila nesrečo, ki danes tepe vso Ameriko, najbolj pii farmarje na /upadu. In znanstveniki pravijo, da j« to komaj začetek. Teh prašnih viharjev Im vedno vri' in več — in izsledite Imk1'i tragične Na stotlsoče farmarjev, ki so vse svoje življenje prebili na prizadetih planjavah. s« lo moralo l/Mtlitl. Kiim?
Saturn si* pusti pestiti precej ia*a, t<»da ne vedne. Kar ji vx:»me*. ji mora* povrniti, dru-gač« s«, matčuje Uničevanje gozdov in travnatih (Miljau, ki traja JUt stoletja, ne more biti brez slabih posledic. Gozdovi jui potrebni ker blatijo klimo in odvračajo mišo Iii hude viharje pa tudi povodnji.
il« milijar le i'r>!nr-ib'afci.jo ekonomsko
Federalna vlada je dm jev im j« v mi ilela. ki na, krizo. Največje javno delo. ki čaka Združene dj!a\t\ pa je. tla joravnajo ak«*1o, katera fivlra It tločinskiga uničenja gozdov in pašnikov v prerijskih državah na zapadu — prvot »o li blatne gonje ra dolarjem, ki jo je sproti! In-famni am«<ri*ki "Illsvl indlvidualisem". To Ja«v no Čelo J nujno in zuMevnl« bo lutke milimi-de, predno »rtov* (Higozdijo odprte preriiskr države Gozdove lahko p dere* hitro t da predn-> zrastejo nove Aume, vinme ile^eO^tla
m
I>okler Je človeštvo še tako primitivno, da )e za svoj otMtanek navezano na temilo, mora n»t»-kMo paziti, kaj dela s to zemljo. Saturn ie silno potrpežljiva, a tudi Matura ima s\i.j«- me Je in potem ne potna v*A noben« šale.
KedaraUd PLaturaa.
Jzatavke cestnih železničarjev y glavnem »peatu Mehike.
tih bankirjev. Njih beseda Je po- program smo prvič sliiali v tej stava, ki se mora izvrševati, se- državi. In kakor mi poroča moj
veda na škodo delavke pare Ta nedak iz Kirkland Lake, Cana- to, ker bo, kakor se slfc&i, sociali-skupina ima v svoji oblast, tudi ^ B0 ga tudi Um po«luA«Ii z stični župan Hoan progUsil po-časopiaje, ki piše kakor ona hoče. veHkim veseljem. "Ptička na tu- poldne za postavni občinski praz-Tukaj imamo razne stanove. je gre" človeka res kar nekam nik, tako da se bodo lahko ude-^V 710dcrr,ci- Prevzame, in prav tako domače m]i demonstracije tudi mestni
J* ?fau ^ **tie 8p,oh- Ti8te' ki P0if0Bt0 delavci. Tisti, ki so pa proti de-Ijedelske delavce in obiralce sa- HllšHo alov^nske programe, jih monstraciji, pa bodo lahko opazovali velikansko parado in šte-V New Jerseyju in New Yor- vilne protestne napiee in rdeče
Ijedelske delavce m obiralce sa- slišijo slovenske programe, jih dja, ki so sigurno najbolj teko- ta mogoče ni toliko zanimal, riščani element v tej državi. So | doslovno s trebuhom za kruhom;
danes tukaj, jutri ali čez nekaj dni ali tednov drugje. Morajo se seliti iz kraja v kraj, ker brez tega bi niti izkoriščani ne mogli biti. Danes je sezona v tem kraju, potem dozoreva bodisi že sa-
ku imamo vse sorte ljudi in tudi vse sorte radio programe. Le o Slovencih ni nič slišati. Radio program imajo Cehi, Ogri, Nemci, Italijani in druge narodnosti, le slovenske pesmi in godbe ni slišati, čeprav se v tujini lepo
dje ali zelenjava pa drugje. Ne-;i|i4i ge Cehj naM na imer ne
kateri lastniki imajo postavlje-i poznajo, ker smo kar nekam ne nekakšne kolibe, v katerih	'
nastanijo obiralce. V največ krajih spijo kar na prostem, ker si sami postavijo taborišče.
Ti siromaki žive v tako strašnem uboštvu, da je sramota za celo Ameriko. Ko pa pride trpljenje do vrhunca, zastavkajo. Te stavke se vrste druga za drugo zadnjih nekaj let. In kaj dosežejo, je znano. Brutalni šerifi
skriti. Druge narodnosti imajo svoje programe celo po šolah in nastopajo v svojih narodnih nošah. Ali naši se ne upajo pokazat, ker med devetnajststo ali tri sisoč učenci je samo eden Slovenec.
Spomlad se tukaj kislo drži. Aprilu je mrzel veter. Tukaj se večkrat zgodi, da se
zastave, ker je gotovo, da jim bodo slepile oči. Rdečih zastav bo gotovo mnogo, kajti samo brezposelni Imajo 30 lokalov v tem mestu in vsak lokal ima svojo zastavo. Prav tako imajo svoje socialistični in komunistični lokali. Torej apeliram tudi na slovenske delavce in delavke, zaposlene in brezposelne, da se vsi do zadnje osebe udeležite.. Saj se bo vršila za pridobitev delavskih pravi: vsem.—Joseph Ule.
Naznanilo in zahvala Glenvlew, 111. — Prijateljem in znancem naznanjam, da je 6. aprila ob 12:80 preminil oče moje žene Joseph Andrič v staro-
it Li. i . * t prikaže član kakšne organizacl-,	n lf . LM in policija jih preganja iz kraja je, ki pošilja asesment k 500 mil j! ™ let PreP2ljanje bil v
v kraj. Kdor med njimi Je videti oddaljenemu društvu Bolje bi	staunton> "Jer Je bil civilno
nekoliko bolj izobražen ali je pe bilo, da se zglasi pri bližnji po-	P°k°Pan v torek dne 9. aprila,
vodja stavke, tega enostavno za- stajl, pri svojem sosednjem dru-	Najlepša hvala sobratom, prija-
prejo in obtožijo boljševiške pro- itvu, katerega bo iskal v slučaju	te,-'€m in znancem, ki ste pokoj-
pagande. Potem za omrežjem ča-1 nesreče. Neki član je bil tukaj	neifa očeta in starega očeta spre-
ka aodbe dolge mesece. Ko mu dve leti skrit. Bil je pri društvu	na P°^°Pališče. Naj mu bo
enkrat izbijejo Iz glave uporni- jv p«,,,^ Ko ga je doletela »vtna	,ahkS^ruda in naJ Počiva v mi"
škl duh, ga navadno izpuste na'nesre£tt) ge je takoj zglos)! pri	ru* ^aiuJoii ostali: John in Ro-
P™'1? - , J „	i a4. 640,'češ, da je tudi on član
Zadnje čaae vodi Hearstovo gfNPJ. prej ga ni nikdo poznal, časopisje silno propagando pro-j Vaem vesele velikonočne praz-
tl sovjetski Rusiji. Prinaša tudi slike o veliki bedi v — Ukrajini. Nekako pred šestimi tedni je priobčil dolgo vrsto slik q podrtih kolibah, ki naj bi bila človeška bivališča, okrog katerih se |K>de raztrgani, napol nagi in bosi otroki. Vse to naj bi bila slika boljševiške Rusije.
Citatelji l)i lahko temu verjeli, namreč bolj naivni. Drugi bi lah-
nike. — Agnes Paaarlrh (540).
Velika prvotna Jaka dem<Hwt racija
Mtlwaukee. Wl». — Po dvame-sečnl debati je tukajšnje delavstvo končno prišlo do zaključka, da se skupno udeleži letošnje prvomajske pro-lave in deVnon-straclje, ki se bo pričela ob dveh
. ... . . -. . .	.popoldne. Za to proslavo in de-
ko rekli, da je le zlobna propa- monstracijo je delavstvo kakor ganda, ampak s k In njih efekta Je razvidno iz objav njihovih vo-bi to ne odpravilo. Zgodilo se je djuljev tako nftVdu*Pn0i da ftc
pa, da so šli na delo poročevalc n(kdar tako v zgodovini tega me-Eplc Nevvsa. Sli so v Imperial sta. Pravijo, da se bo udeMilodo Valley, sne 11 si ke taborišč stav- 40 tlaoč oseb. Demonstracija bo kujočih poljedelskih delavcev ter naperjena proti vojni, fašizmu, jih primerjali s slikami, ki so'r,a brezposelnostno zavarovanje.
kakršnega je predložil zbornici kongresnik Lundeen Iz Mlnne-sote, za »0 urni delovni teden z življensko plačo, starostno pokojnino in druge sociahv zahteve.
Pomembno bo za ta dan tudi
sie Gabrovšek, starša, John, Vic-tor, Emil in Frank, sinovi, vsi člani društva št. 86 SNPJ, Chicago.	John Gabrovšek.
"Revni bogatini" delajo skrbi vladi
(Nadaljevanje s 1. strani.) čne delnice. Ko je Andy nastopil svojo slavno kariero kot 'največji zakladnik od Alc^andra Hamiltona', je oddal svoje ban-
Unije podprle stanovanjski načrt
Milijardo dolarjev za gradnjo delavskih stanovanj
Wa«hington, D. C. — (FP) — Kongresnik Henry Ellenbogen iz Pennsylvanije je te dni predložil zakonski osnutek, ki določa ustanovitev posebnega vladnega de-partmenta, ki naj bi imel kontrolo nad gradnjo cenenih delavskih stanovanj. Načrt je odobrila delavska stanovanjska konferenca, kateri načelujejo uradniki Ameriške delavske federacije, stav-binski department federacije in več drugih delavskih organizacij.
Ellenbogen je rekel, da privatna podjetnost ne more rešiti stanovanjskega problema. Vsa gradbena industrija je postala špekulativna in ustreza le željam bogatinov, ki predstavljajo nizek odstotek ameriškega prebivalstva. To je vzrok, da ne more izpolniti zahtev in posledica je, da milijoni delavskih družin še vedno bivajo v brlogih, v slumskih distriktih velikih mest. On je mnenja, da bi ustanovitev permanentne vladne mašinerije, katera ne bi smela biti odvisna od katerega drugega departmen-ta, pospešila gradnjo delavskih stanovanj.
Ellenbogenov načrt določa formiranje neodvisne oblasti, ki naj izda bonde v vsoti $1,000,000,000 za financiranje gradnje delavskih stanovanj. Vlada naj bi garantirala obresti in kapital in začela izvajati načrt na široki podlagi. Družinam z nizkimi dohodki naj bi nudila subvencije in
Trtna^H^I H^V r^r	da bodo delavci, nposle
1 runsakcija je bila zgolj fikcij- . 'ifillrtliI1<iW^ ' il^iu
ska, ker je Andy ves čas vle-' kel dividende od teh delnic kakor prej.
"Rtfvnl bogatini" imajo popolnoma prav.. Vsakdo ve, da je vsak tak zakon le fikcija. In če je lahko fikcija v enem slučaju, zakaj naj ne bi bil vsak zakon in v vseh ozirih, kar ae "visokih" oseb in družin tiče. Davke in podobno navlako na i plačujejo bedaki, taki, ki ne morejo skozi luknjo, ker so prelahki.
bile prlobčene v Hearstovem časopisju. In te slike so se popolnoma ujemale. Tako je mogočni zavajalec dobil pošteno klofuto.
Epic News Je glasilo Uptona Hinclairjevega gibanja. Ako bi "epikovci" ne storili nič drugega dobrega. Jim gre priznanje že valed tega, ker vsaki dan razkrinkajo kakšnega Mitičnega mogočnika in pa lažnjivo časopisje. Epic News je razgalil razmere |>olJskih delavcev. Nič boljši* niso v zlatih rudnikih. Radi teh nernoanih razmer so zastav-kali prošlo jesen rudarji v Jack-somi, Tal, Nekaj časa je stavka potekala mirno. Stavkarje ao pa družin* pričele izganjati Iz svojih kemp. Naselili so se v svojih taboriščih zunaj kemp. Tako so živeli in stradali dan za dnevom. Nikomur niso nič hudega storili. Le vsak dan so došle obvestili o stavki in pa, o razmerah v kempi. Tudi proti i temu so družbe nsatopile. ker niso mogle dobiti dovolj stavko-1 kan v.
Poslale so svoje hlapce med' takotvane 100*i Američane. Te so najprvo napojili in jih nato nahujskali proti stavkarjem. Posledica je bila. da so "stopro cen t ne il" navalili na stavkarsko taborišče In ga pop tlnoma uni-čili. stavkarje pa pregnali ht mesta
Roj med delom in kapitalom se bije dan ta dnem Na tem htij-nem polju orje ledino tudi soria listlčna stranka, ki je sadnjih Seat meneeev vrgla svoje naj>olj še sile na organIsatorično polje
Prireja shode In predavanja po-.	fit
■ebno po tutih mestih, V kate	Načelnik vitega .leparimenta Urni ki k bil
rih se ni še doatl slišalo o socla-'	t medklici k„ ,e goreti
lističnih naukih. Shodi in pre-1 delphiji.
ni pri stanovanjskih projektih, prejemali "običajne mezde",
Sedaj ja izvajanje stanovanjskega programa in podiranja slu-mov v rokah administracije PVVA. kateri se stavijo različne zapreke in zaradi tega ne more pokazati uspehov. Ako bo izvajanje tega programa prišlo v področje neodvisne vladne institucije, bodo ovire kmalu odpravljene, pravi Ellenbogen.
| večkrat pre-na nekem rhorovaniu % Phila

"Električni svinčnik"
piše človeške misli
Detroit, Mich. — Na letnem /.borovanju Federacije ameriških društev za eksperimentalno biologijo so se zadnje dni vršile zanimive demonstracije, katere je vodila četvorica profesorjev z medicinske fakultete na Harvar-du. katera že dalj časa študira ' električne aktivnosti v človeških možganih. Demonstracije so bile v tem. da so več osebam pritrdili na glavo poseben aparat, ki je bil spojen z električnim svinčnikom in ta svinčnik-le potim re-kordiral na papirnatem traku miselne proce.se dotičnih oseb. Misli nfrt> bile prestavljene v, razumljive besede, temveč le zaznamovane v padajočih in naraščajočih krivuljah in črtah. Cim bolj ao biii možgani zaposleni z mislijo t .»m bolj so se dvigale j črte. ko pa so možgani za hip prenehali t razmišljanjem, ie takoj padla črta nii traku. Značilno
\je pa to, da je aparat pokazal pri vsaki oseb! plinoma dru-pačtn riznam«'lv ali lip spletenih I črt In krivulj.
Ali ste U naročili Preavt-to ali Mladinski list svojemu prijatelju sli sorodniku v domovino? To j« edini dtr trsjne vrednosti, ki rs ts msl densr lahko pošljete svojcem ? domovino. ,

v Rekordi iz strahu
Športnik potrebuje često dolgotrai* nje, preden se lahko "spusti v borbo ,' Ve rekerde. Poleg teh pripravljenih :r^*? je dovolj takšnih, ki Jih je Ck £2* genu samoohrane, v strahu pred ' za to, če jih cficialno ne priznavajo'^0,, govore zato kaj manj o čudoviti zmm! človeškega organizma?
Enega teh nepriznanih rekordov Je ond h. pr. fofer James Toos v Texa.<u vJT je moral mož peljati z nitroglicerinom iS toVdrni avto iz ttvtVne do , etru!,jih Tc strašno razstrelivo uporaMjam za zm nje peska, da more petrolej potem z na daft. Na tškšnl nočni poti je Too** ^ pred seboj preko ceste podrt brzojavni Zaviralna proga je bila prekratka, da bi preprečiti sunek in eksplozijo, ki bi potem. V revni sekundi, ki mu je & » je z bliskovito naglico doumel, da mora viti silovit skok z vozila preko ceste v ^ njej. Samo to bi mu utegnilo rešiti živli In mož je poskusil in mu je uspelo. V treni ko je voz zletel v zrak in je strašna ekspl izvrtala silen lijak v zemljo ter razdtjaUl okrog sebe, je bil že v globeli. Brez zak bil skočil njamanj 5 in pol metra daleč
V svetovni vojni in v smrtni nevarnosti možje na fronti izvršili kaj "športna" dej* ki presegajo vse, kar običajno priznavajo] veški mišični moči. Neoporečne prič.. p vedujejo n. pr., kako si je italijanski bersi ski kaplar Luigi Bonaventura rešil življj pred avstrijskim ognjemetom. Pri nekej padu je Italijanom uspelo prodreti »korit jedan del avstrijske žlčnp ovire. V tistem nutku je začel ognjemet bljuvati smrt J kar je dosegel. Ogenj je šel od leve proti) ni, tako da je imel Bonaventura na desni i ni še trenutek časa za rešitev. Nazaj naj malen način in mogel, ker je bil za nj nepoškodovan del žične ovire. A bas v _. ku, ko ga je hotel doseči ognjeni žarek,] kratkim zaletom na slabih snežnih tleh polno opremo tvegal skok čez 1.70 cm \1 bodečo žico.
Rešil se je, pozneje je poskusil za zabavo| šen skok — nikoli več mu ni uspel.
Neki amsterdamski krojač je bil na počitnicah na nekem otoku. V zelo vročem] vu, ko je bila oseka, je odšel daleč od Končno se je utrudil ip ker je bilo še tri| do plime je sedel in zaspal.
Sanjal je tako dolgo, da ga je zbudi* plime. Tedaj je storil edino, kar je bilo I vilno: kar so ga nesle noge, je stekel proti| ku. In ni tekel slabo; 5 km dolgo progo J pravil namreč v manj nego 20 minutah! ta tek na življen in smrt mu je rešil žiriji
Junaški psi
Iz države Michigan poročajo o novem | ru pasje zvestobe in junaštva. Neka hiša je gorela. Gasilci so še zaman tru bi rešili iz nje enoletnega sinčka hišneft I nika.
Ovčar "Finn", ki je otroka popeštl.jel doma planil v ogenj. Nekoliko minut se je hiša zrušila. Pozneje so naAli pofef| glenega otroškega trupla tudi ostanke "Rl ki mu rešitev ni več uspela, a je žrtvoval i življenje zanjo
V	Londonu se je vršila pred kratkim va psov, na kateri si lahko občudoval ceioj živalskih rešiteljev človeških življenj, je potegnil iz reke 16letno mladenko in Ji] življenje, "Moss" je vrnil življenje je padel v reko Tavve, "Teddy" je rešil gospodarico, ki jo je bil napadel veper, fy" je prebil celo noč ob. truplu nekefa; ki je v močvirju utonil v viharju. N«^ dne je z žalostnim tuljenjem pobal pot do trupla.
Neki drugi pes je z lajanjem zhudli pr ce goreče hiše, a junak nad vsemi je ' J* je tudi opazil ogenj in začel lajati. to<bi se zanj ni zmenil. Tedaj se je z junaštvom vrgel na kos hišne opreme.*1 J čel goreti, in se je toliko ča-a valjal K da ga je pogasil.
V	NomejU v Alaski .ho j.red n« :.«>n!*l krili spomenik psu "Baltu". o ka štvu smo svoječa-no • p	' . hujne zime, ko je mesto odrezano ed «*|P| ta. je izbruhnila huda epidemija in bivalatvu je pretila smrt. če bi ne do" proti kužni bolezni, ki ga pa ni bi.o n* logi. Več poskusov, da bi s sanmi Fjjj di srninega viharja do najbii* ^ bi lahko dobili serum, s«) m fcfrjj^J pa je to uspdo gospodarju 0 povratku je gospodar zmrzni tn sam skozi nezaslišane nevarn« «1: •1 f ( v Nome z lečilom. Po njeg'^ i ■w epidemijo ustaviti. Ko Je Ha tu PJJ poginil, so ga pokopali s častmi, kazujejo drugače samo za-Iu*'. -
Nadomestilo zs rs<ft
Na nekem predavanju v ročil znani angleški kemik dr mu je posrečilo odkriti v k. ^ riju cambridgeške univerz«' ; , noma enakovredna ra<4	,
ano%'i doslej ni podvrženo te -in tudi ne omejitvam.
MIOSVRTA
Vesti iz
• •
(Izvirna poročila U Jufoalsvije.)
ko ranjena ob progi. Poškodovano je imela glavo, iz nOsa, ušes in ust se ji je vlila kri. Ko ao jo1 našli, je bila že mrtva. Poškodbe! d—so bile absolutno smrtne.
avije
Nekaj za kuharice
Spinačni zavitek za juho
.....	,	Kuhano špinačo odcedimo in
^ Učakarjeva je služila že daljj sesekljamo, primešamo ji neko-U(.B rKEZI>OSELNBGA Arnuš. Poneveril je iz blagajne ™sa v Ljubljani, zadnje čase v,lik0 raztopljenega maala, rume-%ElTvCA PRIMORCA na kolodvoru 7000 Din, najel av- Mostah, pred^ nekaj dnevi pa ja njak, malo soli, popra in snega
to ter se odpeljal v Gornjo Rad- i^rubila službo. Zadnjo noč je \L beljaka.
--x ,-r.d gorii je bila že obveMm in v Je hot*,a ftkočiti v Oparli r1 K porz<'ne^ v maJ-
• marCa Šmarju "nad hotelu so ga aretiral'PH njem - jo ter jo pregovorili, da ,e je hno omaš.Vno pekačo, pečemo v
-JSlSKJS ^"ašU še 3400 Din v srebrnih ^fe.-? reke.Zvočer je ta- P^L
ivec. primor-
Sant V k- kovancih. Kot defraudanta ga vala po Mostah in Ljubljanskem' ^adai - rodu z Divače, bodo avstrijske oblasti izrcčile P?Uu; okrog polnoči fa se je vr- '^žemo
vrel življenje 42 letni imoi lan, ije j tei flrili
"vVrez deta^in zasllužka. 2e Slavonija, je največji vlom v
Kadar je zavitek pečen, ga na ozke rezine, ki jih
.Cuderman, po roau z y•	obfastfem
pred leti je prišel iz I rimorja ____
Slovenijo ter se tu preživljal Vlom
t^T^o^ ?S5hJTi^STtoC,^ jo je še bolj potno.
gla pod vlhk. Razen hudega živ-1 Polagamo v juho.
Vlom ki	P°2nn,° v *mrt tudi
dvema dne-
dejstvo, da ie bila težko bolna,
eignje zime je večkrat tožil, da [bo vzel življenje, ker mora vsa-, zimo brez dela .stradati, zdaj ,> to grožnjo tudi izvršil, [z nekimi svojimi tovariši se I napotil v St. Vid nad Ljublja-iin go tu nekaj časa posedali na ju na solneu. Potem se jim je .družil še nekdo ter jih povabil [vižmarje, češ, da bo dal za pi-o. |m so šli v Vižmarje, kjer li najprej vino, nato pa — ni špirit. Okrog pol šestih m so se odpravili na cesto in so bili nekoliko vinjeni od( ! in špirita. Razšli so se, le erman je šel z Jurijem Kav-i, ki je doma iz Železnikov, oti železniškemu prelazu, ki pa bil zaprt, ker je pravkar pridal vlak. Ko sta prišla do pre-^a, je Cuderman — ko je opa-gorenjski osebni vlak — ne-ioma pomolil Kavčiču svojo Ltno palico, rekoč: "Na, tu jo pas, jaz Krem!" — in prihodnji > ne je Cuderman že pognal na ojjo in legel pod vlak . . .
>č ljudi je opazilo Cuderma-fvo dejanje. tudi strojevodja je azil in naglo ustavil vlak, a kolesi je ležalo Cudermanovo tjplo, prerezano na dvoje. Polo-»o obe polovici v krsto ter enesli v mrtvašnico. Še pred |kaj dnevi jc dejal tovarišem, isi bo vzel življenje, če ne naj-kmalu delu. ki ga je vneto i-il. Ni ga našel in je šel v irt.	' '
Koliko primorskih emigrantov že storilo samomor? In to sa-ldelavci. Inteligenti emigran-idobe |M) navadi vedno in kmalu žbo, celo dobro službo, delav-emigranti ]>a se pehajo za de-i in težko ga dobe.
Iha uboja v vinogradu
Zdaj je čas okopavanja v vi-»rradih. Ko je okopavanje kon-no. ponedejo delavci po navadi «K viničarije in pijejo likof. redko se konča likof s pretepi
poboji,
V vinogradu fiosestnice Aloj-ie (iregorčeve v Grabšincih ISv. Juriju ob Šravnici so pre-Ui teden okopavali vinograd, viiijtarja služita pri njej 50-m Franc Jurjevič in njegov letni sin Krarvc. Ko so kon-; z okopavanjerrt, so delavci ; likof ter se nato okrog 8. zve-' razšli
Ljubljani zadnje mesece. Pa tu-
I\1 leč na špinača
Očiščeno in oprano špinačo stresemo v krop in jo nahltro prekuhamo. (Krop naj bo malo slan, da ne gre preveč redil-nih snovi v izgubo.) Prekuhuno špinačo odcedimo in jo splakne-
Požar v kranjski okolici
V Goricah pri Kranju je 28. di tu ne gre za tako veliko vso- marca dopoldne nastal ogenj v to. V pisarno je ponoči vdrl in hiši posestnice Marije Urbanče-vlomil v železno blagajno nežna- Ve, po domače "pri Kozlu". Naj- mo z mrzlo vodo. Kadar je špi-ni vlomilec ter pobral iz blagaj- brže so se vnele v dimniku saje nača popolnoma ohlajena, jo iz ne 13,280 Din. Vlomilcu so baje jn povzročile ogenj, ki je zajel iemo in sesekljamo.! že na sledu.	[stanovanjsko hišo, gospodarsko
Požar v Konjicah. — Pred ne- poslopje, hlev, skedenj, šupe in kaj dnevi je pogorela v Konji- drvarnico, vse leseno in krito s
cah hiša krojača Jelenka. Ogenj je nastal okrog 4. zjutraj in hiša je bila v nekaj« hipih vsa v ognju, saj je bila večinoma lesena in krita s slamo. Gasilci so prihiteli z motorno brizgalno ter so ves svoj trud usmerili v to, da preprečijo razširjenje požara na sosedne hiše, saj so tudi te krite s slamo. Hiše same pa ni bilo mogoče rešiti, to je bilo videti takoj. Zato so gasilci in sosedje znosili iz nje mnogo pohištva in oblek. Hiša je pogorela do tal izredno naglo, sosedna poslopja so bila pred ognjem obvarovana. Gospodinja trdi, da požar ni mogel nastati po kaki iskri v peči, ker je za večerjp zelo malo kurila, ter sumi, da je bil požar podtaknjen. Škode ima krojač Jelenko za najmanj 50,-000 Din, zavarovan ni bil niti za polovico te vsote.
Proti dtrajku pošte in telegrafa, vlakov in ladij. — Pred tednom je precej skrito v listih izšla naredba notranjega ministra o tem, kaj sme država storiti, če pride do štrajka na železnicah in ladjah, pri poštah, telefonu in telegrafu. Notranji minister je izdal to naredbo na podlagi zakona o zaščiti države. Naredba določa, da bo vojni minister ob štrajku gornjih usta
slamo. Nevarnost je bila velika, ker je precej sosednih hiš kritih s slamo in je grozilo, da postane pol vasi žrtev plamenov. Nevarnost je bila tem večja, ker ni v Goričah nobene gasilske čete ter so morali z Golnika telefonirati po gasilce v Kranj in Tržič. Preden so parišli gasilci pa so že sosedje izvlekli pohištvo na plan, izgnali iz gorečega hleva živino ter branili sosednja poslopja pred ognjem. Potem so prišli gasilci iz Tržiča in Kranja in Ko-krice in Stražišča ter začeli krotiti požar. Imeli so precej uspeha. Na Urbančevi hiši in hlevu je pogorelo le ostrešje, gospodarska poslopja pa so pogorela do tal. Pogorelo je tudi več voz, gospodarskega orodja, krma itd. Če ne bi bili prihiteli gasilci, bi gotovo pogorela vsa domačija in verjetno bi se bil požar razširil tudi na sosedne zgradbe, ker so sosedje pred prihodom gasilcev že omagovali, ker zaradi silne vročine niso mogli več v bližino gorečih poslopij.
Tri meneče v vodi. — Decembra meseca je odšla z doma in se ni več vrnila 25 letna Jožefa Čermelčeva, hsči posestnika v Dekmancih pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Iskali so dekleta na vse strani, a niso ga našli. Doma so nov izdal ukaz o mobilizaciji| se nekaj sprli. Starši so dekletu poštnotelegrafskih, železniških branili ljubezen z nekim fantom
in sploh prometnih nameščencev in to moških in ženskih. Mobili-
in to je dekle poparilo tako zelo, da je sklenila izvršiti samomor
zacija je lahko razglašena za vso To so domnevali, ko se ni več vr-
državo ali le za del države, za pokrajine, kjer bi stopili ti nameščenci v štrajk ali začeli z neredi in oviranjem prometa. Po razglasitvi mobilizacije morajo nameščenci in nameščenke stopiti v dvanajstih urah v službo. Ce se bo kdo uprl, se bo postopalo proti njemu po vojaškem zakoniku, kakor pač velja za Čas mobilizacije. — Ce bi torej prometni nameščenci na železnici, ladjah In poštah začeli štrajkati
n viničarijj sta o- J«b pozove vojni minister pod o-tvca Martin Kranjc j rožje. Cez noč bodo postali vo-
la se d( ........................v
Kare! Kramlarger iz Malega Jaki ter bodo torej spadali pod ira\ sraka, čeprav so se Jur- j komando vojaške oblasti, fcv, odpravljali spat. Ta dva I Spet samomor služkinje if'ičat ie\im !)n a prepirati j V Mostah, v ljubljanskem i" tli b nie^ l!rJ1T ' J<> Prt-'dmeatju, se je vrgla pod vlak Kra ! 'i 1 !l'm *>a komaj 22 let stara služkinja M 7arad, * motiko po Tončka Učakarjeva. doma z i	l,rer<?- .Vranskega. Okrog polnoči od 28.
„„ : , K< r n,^a Od- mi 29. marca je legla na tračni-m ''^'n Jurjo- k() j, vojn iz Za|(Va v Ljufc-
r,h dalj.
lat«
(»če
'alitv
M pritrdil pi-	|jano toVorni vlak. Vlak jo je
j'? Vln ,)a J,e PO-	odbil in je služkinja obležala tež
1 *;» stopila na ____—-
I""«/-Mleta nadležna
nila, in res, zdaj so našli njeno truplo v Sotll v domači vasi. ležalo je v vodi tri mesece in je tako močno razpadlo, da so domači komaj spoznali v njem svojo hčer. Pregled trupla je tudi dognal, da je bila samomorilka noseča, zaradi česar je prepoved staršev, češ, da mora pustiti fanta, še huje vplivala nanjo ter jo pognala v Sotlo.
Par konj ukradel. — Mesar A-lojzij Kaplan v Velikih Laščah je pred nekaj dnevi zjutraj opazil, da mu je bil ukraden ponoči par konj In tudi konjska vprega in zapravljivček. Ker so mislili, da bo tat skušal spraviti konja cez mejo v Italijo, so orožniki opozorili predvsem notranjske orožniške postaje. Toda nobenega sledu ni bilo. Nenadno pa pride sporočilo lz Novega mesta, da je prod nekaj dnevi nekdo prodal dva konja in voz v Dol. Toplicah po zelo nizki ceni in je torej verjetno, da sta konja Ka-
V	kožici razbelimb sirovo maslo, v njem popražimo krušne drobtine, sesekljan peteršilj ali drobnjak, potem pa pridenemo še sesekljano špinačo in jo zalijemo s sirovim mlekom. Ko prične jed vreti, jo še po okusu solimo in popramo. Cez kakšne četrt ure je jed pripravljena. Ce je pregosta, jo zalijemo še z mlekom.
Mlečno špinačo serviramo h govedini ali h krompirjevi kaši.
Makaroni a špinačo
Makarone nalomimo na majhne koščke in jih poparimo. V slani vodi jih potem kuhamo kakšne pol ure. Kadar so skuhani, jih stresemo na sito in jih preplaknemo z mrzlo vodo. O-hlajegim primešamo nekaj zajemalk goste mlečne špinače. Na tako pripravljene makarone stresemo še v 'kisli smetani stepeno jajce in vs« dobro premešamo.
. Vso to mešanico denemo v vročo in omaščeno pekačo ter pečemo v pečnici 20 minut.
Pečene makarone denemo v skledo in jih posujemo z nastrganim bohinjskirri sirom.
ŠpinaČni cmoki
Jajce specimo s sirovim maslom in pridenemo v vodi namočeno in ožeto žemljo, nekoliko žlic kuhane in sesekljane špinače in primerno količino drobtinic.
Iz te zmesi oblikujemo precej majhne cmoke in jih kuhamo v slani vodi. (Najprej samo poskusni cmok!) Kuhani? .^cmoke poberemo z zajemalko, j in i>o-iagamo v skledo in jih povrh zabelimo s popraženimi drobtinicami.
Cmoki so zelo okusrti. K njim serviramo govedino ln hrenovo, vinsko ali čebulno omako.
KlobaMice iz špinače
iz jajca, mleka, moke in ščepca soli napravimo testo kakor za krpice in ga zvaljamo v več te-stenih prtičev.
V	slani vodi skuhamo m-išče-no špinačo, jo odcedimo in sesekljamo, na to pa vmešamo nekoliko kisle smetane, malo soli, ščep popra, Jajce, drobno sesek-
planova. Kaplan se je odpeljal v Dol. Toplice in spoznal konja. Tata pa so odkrili v Kaplanoveni sosedu, brezposelnem delavcu J. R. Aretirali ko ga v novomeški okolici ter sedi zdaj v novomeških zaporih.
Predsednik belgijske trgovske zbornice Fonaon
ljan peteršilj in če drugače ne| gre, še malo česnovega soka. SI to zmesjo namažemo testene pr-1
tiče, jih zvijemo in polagamo drugega poleg drugega v omu-ščeno pekačo.
Pripravljene testene zvitke
zalijemo s .smetano in mlekom (prav na tenko!) in jih jiečemo
v zmerno vroči pečnici dobre četrt ure, dokler ne zarumene.
Pečene zrežemo na prst dolge klobasice in jih prinesemo na mizo kot samostojno jed, ali pa kot prikuho k mesu.
Kakšno vlogo igra spanje?
Piše dr. John U Rlce,
adtavfttveni komiHHi mestu New Yorkn
Sprememba alabih farm v ljudska zabavišča
Federal Kmergency Relief administracija nakupuje na tisoče akrov revnih poljedelskih zemljišč po raznih pokrajinah širom dežele, da izvede vrsto poskusov, kako naj se bolje vporabi zemlja, ki je prerevna za plodonosno1 nii noči, se ne bo drugega dne
Človek se navadno ne zavoda važnosti spanja. Malokdo misli na to, da morejo ljudje dalj Iz-držati brus jedi ko brez spanja, ali poskusi v laboratorijih so dokazali, da pomanjkanje spanja ubija živa bitja hitreje ko pomanjkanje jedi. To velja toliko za živali ko za ljudi.
Ravno zato zdravniki in vodilni strokovnjaki javnega zdravstva nepretrgoma pripovedujejo potrebo osemurnaga spanja vsako noč ln vsak pameten človek si mora prizadevati, da zadosti tej pot robi. Vsakdo zna, ako /gubi nekoliko ur-spanja tudi v eni sa
poljedelstvo. Ta zemljišča se bodo razvila za pogozdovalne svr-he in kot ljudska zabavišča,
Veliko zanimanja vzbuja nakup 5000 akrov v Beaver Coun-ty v Pennsylvaniji. Ta zemljišča so le 2fi milj daleč od iPlttsbur-gha. Poljedelstvo v tej bližini je pojemalo že dolga leta vsled revne prsti, lega pa je naravnost idealna za razvoj ljudskega zabavišča pod milim nebom v bližini velikega industrialnega središča. Tam bodo razvili park. taborišča, umetna jezera, igrišča itd. Približno enak projekt vsebuje nakup kakih 10,000 akrov slabo poljedelske zemlje ,v Ma-ryin County, Indiana, kjer niso mogli farmarji dobivati od obubožano prsti zadosti za najrevnejši prevžltek, Družine bodo preskrbljene z boljšimi farmami na zapadli in zcmljiščn se bodo razvila v ljudska zabavišča in središča za ohranjcnje divjega življenja. V državi Illinois, nedaleč od mesta St. Louis, je bilo nakupljcnih 2000 akrov v slie-ne svrhe.
V vseh teh projektih je admi nistracija prevzela odgovornost za pomoč družinam, ki prodajo svoja zemljišča, pa nimajo zadosti denarja, da bi se naselile drugam, kjer so boljše |ni!ike.
FLIS,
IMctur**
v raagovoru s čsaopianiml poročevalci.
do (15 odstotkov avtomobilskih nezgod se je pripetilo peščeni.
Od I. Um se je število prometnih smrtnih nezgod povečalo za 1000. Petorlca držav, ki so uvedle strožje zakone za avtomobilske licence, je Imelu manj nezgod, vse druge drŽave so pokazale povišcR. San Francisco, Plttsburgh, Milvvaukee In New York so bila edina velemesta, ki so Imela manj smrtnih slučajev vsled prometnih nezgod kot I. 19CW. Ker se da večina vseh teh popolnoma preprečiti, je cestna varnost eden Izmed važnih problemov za vse države.
Nezgode doma so bile odgovorne skoraj za ravno toliko smrtnih slučajev kot prometno nezgode — 88.000, kar je JI000 več kot v prošnjam lettr. Na konferenci so bile pokazane praktične varnostne naprave, da se prepreči padanje, nkcldetaliio za-strupljenje, zadušitev in druge vrste domačih nezgod. Govorni-
popolnoma dobro |>očutll. Ven-1 ki so poudarjali potrebo poduče-
Oče pride domov, toda v sobi je samo šestletni sinko.
"Milček, kje pa Je mamica?" "Pred dvema urama je šla za l>et minut k sosedi."
Po kolodvoru Inga neki tujoe "Ali iščete restsvrant ?" ga vpraša sprevodnik. J'Ne, nasprotno."
11 u th
r*rr.»
rK'T) I r.
')n, h- - tari Jurjevič je 1 **da| devet vbodov Kranjcu. Pr«, 'r» buh in čreva ' »"lutno smrto-dan Je Kram-io^kodbam. ' peljali v ptuj-'r pa malo u-Jurjeviča in
dn
1 umit:
Dne 21. Apačah ne-i *o se »tep-"avada. Pri 'nik Martin a*i »unek z zaradi hude ^at: doktorja j |>o do-K metec le. odredtla <>b-vzrok
^•a^rrjl
Iz I<e-j ■ca po-j Mirkoj
. Hitler in vinoki vojaški častniki pregledujejo tete Arf**nf arntaše.
darle more preskočiti en obed brez kakih posledic.
Kdor Je hudo bolan, po navadi ne more spati ali čim začne okrevati bo spal dolgo ln globoko jk) cele dolge ure. To je vedno dobrodošel znak pri bolniku, kajti v spanju ne le da telo jHičlva marveč Ima priliko okrevati in zgraditi sam<Mcbc. Ta zgradnjn — takozvani metabollzeni — se neprenehoma vrši v našem tele su, kjer se Izrabljene tkanim nadomestuje z novimi. Večji de te zgradnje se pa vrši tekom spa nja, ko telo in organi ne delujejo pod istim pritiskom, kot pa ko je telo aktivno tekom dneva.
Dodatno k spanju je počitek za časa, ko bdimo, velike važnost za zdravje. Vsakdo naj si priza deva imeti nekoliko počitka tekom dneva in zvečer. Nekoliko minut odpočitka zjutraj, ob kosilu. tokom popoldneva in po v« čer j i ' hI Jemlje napetost mišicam, živcem in telesnim orga nom. Ako Je mog<M,,e, odganjaj vse skrbi in posle iz svojih misli tekom takega pmitka in pusti, da um |M>čiva. Po takem odmoru se lažje nadaljuje delo in borba za življenje.
Citanje, igranje, gledališče, kl-iirmatograf ali društvena zabava vse to, ako uživami z zmernostjo, pomaga. Zares vse te postranske zabave prispevajo k zdravju, kaitl začasno odvrača-jo našo misli in krep^ajo delovanje uma in telesa. Nas nekako spravljajo začasno Iz |K»hojene-ga tira in to Je tupatam dobro /a vse. Take vrsto zabave nas spravljajo v stik /. drugimi idejami in miselnimi predmeti ter nam dajejo priliko govoriti o čem drugem. Dostikrat nam dajejo povod ra prisrčni na*m« b in to je v veliko |*imoč za umno zdravje. Težuva z mnogimi Izmed nas je, da ao ne smejetno zadosti.
FLlfl.
Za varnost življenja
Nezgode Izven dela doma, . m) ulici in |nt i <»tah ziiašajo lale*'' večje število kot nezgodi pri industrijskem delu. T<» je bi lo jasno dokazano v p<>r«eMllh1 l»r»*dlož« nih varnoftni kooferen 'ri, ki m* je nedavno vr*lla v New York.
h l#ta )< bilo v Zdrut«nibj državah približno IKi.CKHt smrtnih j nezgod Avtomobilske o« /g'M|«. n«,! bile odgovorne za največji del t^h sfnrtl, kajti kai .1f#,.V»o |)iali j je umrlo vsb-d avtomobilskih ne ' zgod Kako vlogo igra firi teh ne-! *g')dah neprev idnost vožnje ob križiščih In prehitr
vanja varnostnih navad za mladino in da je potrebno, da so starši zanimajo In sodelujejo s šolskimi varnostnimi programi.
V zadnjih letih je bilo manj Industrijskih nezgod, ali to Je morda zato, ker Je manj ljudi zaposlenih. Zato so govorniki poudarjali uvedenje nadaljnjih zaščitnih naprav v nekaterih Industrijah, Poudarjala *e jo potreba popolne fizične ekzamina-clje v nekaterih nevarnih poklicih.
Izmed programnlh točk Je bila tudi varnost "na morju" lil "po zraku". Načelnik federalnega vremenskega urada, VVillla R. Grogg, je naglaail stalno |»oJe-manje aoroplansklh nezgod vsled vremena in prorokoval Je varno letanje v višinah od .10,000 čev-
ljev In več
FLIH.
Pečenka
bili š pečenko
znilo-
"Ali ste voljni?"
"O, že . . , sicer je bila zelo majhna, a vzlic temu sem Jo jedel dobre pol ure,"
Človekoljubno
"K« s prijazen zohozrarnik! Po pomoti mi je izdrl zdrav gob — zato mi Je pa nato pravega popolnoma zastonj izpulil!"
Začetnik
"Vi gotovo še niste dolgo pro-dajalec?"
"Zakaj, milosti ji va?" "Ker vselej zardite, kadar pove->ile cšlio."
tf ama
Mrn, I . M. (illlentlne, NvhM»ks uradnira * organlzsrljl llčerks
t
1 kazujc dejstvo, da v mestih 60;ameriške revolucije.
TI
Maktim Gor hi:
UU
■ki
MATI
0OCIAI4DN ROMAN
■9
IJUBMMfMiMJii«
Sofja je vrgla v stran konec cigarete, ne obrnila k materi in jo vprašala:
—	Ali vas ne moti moje razbijanje?
Mati je odgovorila z lahko jezo, ki je ni mogla pritajiti.
—	Ne vprašujte me . . . ničesar ne razumem ... tu Hedim in premišljam zase . . .
—	Ne, morate razumeti! — je dejala Sofja. — genska mora razumeti godbo . . . zlasti, če ji je težko okolo srca . . .
Krepko je udarila po tipkah in odzval se je glaaen krik, kakor da bi slišal človek strašno vest, ki ga je udarila v Krče in mu iztrgala ta zvok. Preplašeno ko zatrepetali mladi glasovi in *e urno izgubljali; znova je zadonel je&ni glas in vse prevpil .. . Nesreča se je zgodila, ki pa ni izzvala v življenju tožbe, ampak jezo . . . Potem se je oglasil ljubezniv in silen glas in zaj>el lepo, preprosto pesen, prigovarjajoč in vabeč. Užaljeno in zamolklo so zabučali gla-sovi basovih strun . . .
Dolgo je igrala in stresala mase pevajočih glasov, vznemirjajočih mater, zbujajočih v njej vprašanje — o čem govori godba, snu jočih nerazločne podobe, čuvstva, misli, ki so se vrHtiie druga za drugo. Nemir in žalost sta se umikala razkošni radosti in bilo je, kakor da leta po sobi jata nevidnih ptic, zadevajočih z nežnimi krili srce, tolažečih in pojočih o nečem, kar zbuja v prsih neizrekljive misli in bodri srce z nejasnimi upi.
Materine pral je polnila želja, da reče kaj dobrega tema dvema človekoma in vnem ljudem sploh, tiho se je nasmejala, opijanjena od godbe.
Iščoč z očmi, kaj bi mogla storiti, je tiho odšla v kuhinjo in nastavila samovar.
A želja je ni minila, razbijala je enakomerno v njenih prsih in nalivaje čaj je dejala vznemirjeno in zmedeno, kakor da bi s toplimi, ljubeznivimi besedami otirala Hvoje srce.
—	Mi ljudje črnega življenja čutimo vse, ali «rce naše se težko izraža; vemo, da razumemo, ali povedati ne moremo in pogosto se jezimo na naše'm Intl. In celo na tiste se jezimo, ki nam Jih zbujajo, od sebe jih odganjamo. Življenje nemirno — od vseh strani nas bije in zbada. Oddahniti se hoče* ... a miidi ti bude dušo in ji ukazujejo: glej!
Nikolaj je poslušal, kimal z glavo in snažil svoja očala, a Sofja je gledala nanjo h svojimi velikimi, na stežaj odprtimi očmi in je pozabila na cigareto. Sedela je pri klavirju, napol obrnjena k njemu, in se od časa do časa narahlo dotikala tipk m tenkimi prati desnice. Akord se je oprezno vpletal v govor matere, ki je urno oblačila čuvstva v preproste, presrčne besede.
—	Sedaj lahko govorim o sebi, o svojih ljudeh ... ker razumem življenje . . . ume vam pa. odkar primerjam. Prej sem živela, a ni bilo * čim primerjati mojega življenja, ljudje naše vrste žive vsi enako. A sedaj vidim, kako drugi žive, gledam, kako sem sam« živela — grenki Ih bridki so spomini ... a nazaj ne moreš, in «e moreš — mladosti ne najdeš več . . .
. Z globočjim glaKom je nadaljevala:
—	Mogoče ne povem vsega trfko in tudi potrebno ni, da povem, ker Kami veKte bolje . . . A jaz govorim o sebi . . . nami ste me postavili jaileg sebe ...
Solze radostne hvalcinosti ko zazvenele v njenem glasu; s smehom v očeh ju je opazovala in govoril« naprej:
-— Razkrila bi rada svoje Krče pred vama, da bi izprevidela. d« vama Žetim vse dobro, vse
lep*)!
—	To vidiva! — je tiho dej«l Nikolaj. — Vesel praznik *te nama napravili.
—	Veste, kaj se mi zdi? — se je nasmejal« mati. — Zdi se mi, da sem odkrila zaklad in sem postala bogata . . . Tako bogata, da lahko vse obdarim! Nemara se je zbudila le moja nespamet . . .
—	Ne govorite tako1—je resno dejala Sofja. . Svoje želje mati ni mogla zadušiti in jima je pripovedovala, kar je bilo zanjo novo in se ji je zdelo neizrečeno važno.
Potem jima je pripovedovala o sebi, o svojem bednem življenju, o krivicah in vdanem trpljenju, pripovedovala in potem naenkrat prenehala; zdelo se ji je, da je odšla od sebe in da govori o kom drugem . . .
V preprostih l>esedah, brez zlobe, z obžalo-valnim nasmehom n« ustnih je razvijala njima enakoličen siv svitek žalostnih dni, našte-vaje udarce svoje, in sama se je čudila ničevim povodom za udarce, sama se je čudila svoji nesposobnosti, da bi jih bila odvrnila . . .
Oba sta jo molče poslušala, pozorno, ganjena od globokega smisla preproste historije človeka. ki je veljal za živino in ki se je pa sam dolgo in brez ugovora štel za to, za kar je veljal. Zdelo se je, kakor da bi na tisoče življenj govorilo z njenimi ustmi — preprosto in vsakdanje je bilo vse, kar je preživela, ali tako preprosto in navadno je živela neštevilna množica ljudi na zemlji in nje življenje se je v njenih očeh razširilo v simbol . . . Nikolaj je naslonil komolce na mizo, položil glavo na dlani in jo nepremično, z napetimi očmi gledal skozi očala ftofija se je naslonila na naslanjalo in je trepetala in Šepetala sama zase in zmajevala z glavo. Njeno obličje je shujšalo in pobledelo, in kadila nI.
—	Enkrat sem se čutila nesrečno, zazdelo se mi je, da je moje življenje kakor mrzlica
je tiho govorila in sklonila glavo. — V pregnanstvu je bilo, v majhnem okrajnem mestecu .. . dela ni bilo, ne misli . . . Skladala sem na kup vse svoje bridkosti in jih tehtala zaradi preganjanja dolgega časa; s svojim očetom sem se s porekla, ki sem ga ljubila, iz gimnazije so me izključili in užalili so me, ječa, izdajstvo prijatelja, aretacija moža, zopet ječa, pregnan* stvo, smrt moža ... in zdelo se mi je takrat, da sem naj nesrečnejša stvar na svetu ... Ali vse moje bridkosti in še desetkrat večje ne štejejo za mesec dni vašega življenja, Pelageja Nilovna ... ne štejejo! To vsakdanje trpinče nje na leta . . . Odkod zajemajo ljudje silo za trpljenje?
—	Iz navade! — je vzdihnila Vlasovka.
—	Meni se je zdelo, da poznam to življenje! — je zamišljeno dejal Nikolaj. — Ampak če o njem pripovedujejo — ne knjige in ne moji razločenl vtisi, temveč življenje samo, je strašno! Strašne so malenkosti, strašne te ničnosti, sekunde, iz katerih se zlagajo leta . . ,
Razgovor se je zamišljeno razpletal, rastel; pojasnjujoč črno življenje z vseh plati se je mati pogrezala v svoje spomine in pobirajoč iz temne preteklosti vsakdanje drobne krivice, je začrtala težko sliko ogromne, neme strahote, v kateri je utonila njena mladost. Nazadnje je dejala:
—	Joj, kako dolgo sem se zagovorila . . . čas je že, da se odpočijeta. Vsega tako ne-moreš povedati . . .
Brat in sestra sta se molče poslovila od nje. Zazdelo se ji je, da se ji je Nikolaj globokejše poklonil kot navadno, in da ji je krepkejše stii ii i I roka A Sofja jo je spremila do vrat in dejala tiho:
(Dal)« prfhodntt«.)
l ouin Zajec (Milw«ukee):
Moji doživljaji v svetovni vojni
(Nadaljevanj* in koner.)
XXIII
Po dveh tednih bivanja v tej bolnišnici so mene in več drugih ranjencev premerili v Prago na Češkem. Tam je bila velika vojašnica. katero so preuredili v bolnišnico. Tu so me ponovno <>-perirali na nogi in pobroli zadnje železne drobce iz rane. Nekaj ranjencev, ki ao bili poslani z menoj vred v to bolnišnico, je v enem meaecu že okrevalo in poslali so jih nazaj k polkom na fronti, v novo trpljenje, na novo križevo (Nit.
Po acntih tednih bivanja v Pragi mi me |M>nlali na Dunaj, kjer so vreli aliko od rane ter jx>-\edali, da železnih drolice* ni več v rani in da ko*t ni poškodovana Tu aem inu l zelo dobro po-atrržbo in bilo je vse le|M» čisto, le hrano smo dobivali v pičlih odmerkih.
N'» kega dne Je prišel k moji |*o-»telji člo\ek, ki ga nlaem |h»-zntol Zagledal m- jr v moje ime. ki je bilo napisano na tablici ob l>o*telji,-nato |»a rito* nenadoma vpraša: "Ali si ti — Alojz?" ia i ga gledam začudeno, ker )e ■pri i/.ivi.nl v *l«Y%enakcm )r. ku toda atMizriati ga nisem mogel. "Ali več ne |>or.naš avojega brata Rudolfa?" )e bilo drugo \ pra-š«nje. "Ah, ti ai Rudolf!", aem Vzkbkiul. Nikdar U m bi spo-
znal, ker si tako shujšal." Res, bila sv« oba shujšana in tudi brat me ne bi bil spoznal, da nI videl mojegu imena -na tablici. Nato sva se objela in obema so pritekle solze iz oči ob tem nepričakovanem snidenju.
Takoj sem opazil, da Je šel tudi brat skozi veliko trpljenje. Prej je bil močan in rejen, aedaj pa ga je bila Kama kost in kota. Vojna je nama pustila neizbris-I jI ve posledice. Brat mi je pokazal levo roko. ki je bila vsa razmesarjena. Povedal mi Je, d« je bil devetnsjstkr«t o|>eriran na roki jn preatal gro»ne bolečine. Roka je bila pohabljena; prsti »o bili trdi in jih ni mogel premikati. Hudo mil je bilo, ker je vedel, da je |>ohabljen za vse življenje.
Tri tedne sva bila v dunajski iHilnišnici in imela ava, si marsikaj po\edati. Govorila ava o trpljenju in mukah, ki sv« jih prestala v vojni. On je bil teiko ranjen na Kalvariji pri (iorki, ko. ao Italijani namočili avstrijske (toticije. Njega ao dohiti v roke Italijani, ko ae je zaradi teJke poškodbe onesvestil. Od* vedli ao ga v liolnišnico, kjer ao rdravniki telo grdo poatopati s njim. Moteli ao mu (alrevjiti roko, a on ae je ut»rt Obkladali ao ga r grdimi priimki in močili na razo« nalin«. Ko ao a«' mu rane
nekoliko zacelile ln so videli, da bo ostala roka pohabljena, da ne bo mogel več streljati z njo, so ga zamenjali za italijanskega vo-
jaka, ki so ga ujeli Avstrijci in je bil tudi pohabljen.
Po treh tednih se mi je rana
že dobro zacelila, nakar me je zdravnik poslal h konvalesccnt nemu oddelku, kjer so mi dali dopust za dva tedna. Okrog 20. oktobra je doba dopusta poteki« in mor«l bi iti spet n« fronto k svojemu polku. To, da bi šel spet v mesnico, mi je smrdelo, zato sem pričel tuhtati, kako bi se i-zognil. Šel sem k županu in se javil na način, da je mislil, da odhajam na fronto, toda šel aem
v Ljubljano, kjer sem Imel stri ca. Odločil sem se. da ne grem nazai na frmto, pa naj s« zgodi karkoli.
Tako aem prišel k stricu n pri nJem *< m o»tal. Pomagal «vm mu pri njegovem delu in skrbno pazil, da me ne bi zasačili ko de-•erterja Od ruskega ujetnika sem dobil čepico in mislili ao. d« sem res ruski ujetnik. Pridejo n«j, oklenejo naj me in a silo od vedejo na bojišče, toda branil se bom do zadnjega. je bil moj sklep.
V domači vasi pa so orožniki hoteli itVcdeti. kje aem.-ko ao prejeli |>orv<čiki. da ae nisem lgla*il pri a\ojem polku na fron* ti. Zupan jim Je povrdal. da aem se mu javil, d« aem šel n«z«| n« fronto in da s« mu čudno tdi, ker me ne morejo najti. IVav tako je oruinikont pov edal moj oče ko
H08VITA
so se oglasili na njegovi hiši. Jaz sem se medtem skrival pri stricu v Ljubljani in bil vesel, ker sem se na tako lep način izmuznil, da me niso poslali na fronto.
Minili so dnevi in tedni in prišel je 11. november. Okrog treh popoldne so pričeli zvoniti zvonovi v vseh cerkvah in oglasile so se tovarniške sirene. Vsi smo bili kakor obsedeni, ker v prvem hipu nismo vedeli, kaj vse to pomeni. Odhiteli smo na ulice, kjer je b«In po-no ljudi in je č ovek slišal vriskanje in hrup z vseh strani. Kmalu smo izvedeli, da je vojne konec, kar smo pozdravili z navdušenimi živio-kiici. Jaz sem bil silno vesel te novice, ker sem vedel, da mi ne bo treba it pred vojno sodišče, katero bi me prav gotovo obsodilo v smrt kot dezerterja.
XXIV
Ljubljanski župan je še tist; večer izdal proglas, ki so ga objavili vsi listi. V proglasu je pozval vse fante, naj se prostovoljno prijavijo k narodni stra ži, za kar bodo prejemali dobro plačo. Jaz sem se odzval pozivu in naslednji dan prijavil, ko so obljubili, da bo vsak prejemal o-sem kron na dan in hrano.
Narodna straža je potem za-stražila vse ceste, kajti poverjena ji je bila naloga, da razorož vse vojaške čete, ki se vračajo z bojišča in prihajajo v mesto z za-pada. Narodna straža je obkolila tudi oba ljubljanska kolodvora. Kmalu jo je prisopihal vlak, čigar vagoni so bili natrpani : vojaštvom. Častnikom in voja kom smo ukazali, naj oddajo svoje orožje, kar so storili brez upi ranja. Iz vagonov so metali pu ške in drugo orožje na kupe, ki so stalno rastli.
Naslednji vlak je pripeljal madžarske vojake in oficirje, ki pa niso hoteli takoj oddati orožja. Rekli so, da ga bodo vzali s seboj na Ogrsko. Mi smo potem ob progi postavili strojne puške in jim povedali, da vlak ne bo od peljal naprej, dokler vsi ne izročijo orožja. Vlak je stal na kolodvoru poldrugo uro, in ko so častniki uvideli, da je stvar res na, so se podali. Zmetali so orožje iz vagonov, katere smo potem še posebno preiskali, da ugotovimo, če so vsega oddali. Tako so morale stpritl vse vojaške čete, ki so se pripeljale v Ljubljano.
Naslednji dan sem šel z osmi mi drugimi fanti na stražo na Dunajski cesti. Ko smo tako stali na straži, je pridrvel mimo lep vojaški avtomobil, v katerem sta sedela dva visoka vojaška častnika. njuna straža in šofer. U; stavili smo avtomobil in jim u-kazali, da morajo izstopiti in oddati orožje. Bili. so avstrijski Nemci-in so se nekoliko obotavljali in izgledalo je, da nas niso razumeli. Prestrašile pa so jih najbrž naše grozeče kretnje in kričanje. Častnika sta imela srebrne samokrese, katere smo jima odvzeli. Prebrskali smo tudi vso prtljago, ki je bila v avtomobilu in pobrali vse, kar se je nam zdelo, da je nekaj vredno. Enemu častniku je moj tovariš odvzel tudi golenice, ki jih je nosil. Potem smo jim ukazali, da morajo odstraniti s kap znake, na katerih je bilo ime cesarja Karola. Ker so se nekoliko upirali, smo jim odtrgali znake in potem vrgli kape pred nje. Rili so silno preplašeni, toda noben se ni upal č.rhniti besedice. Tisti, kateremu je tovuriš odvzel golenice, je dobil še brco, češ, prej si nas ti ustrahoval, sedaj bomo pa mi tebe. Potem smo u-kazali šoferju, naj vse odpelje proti šentpeterski vojašnici, kamor jih je spremil eden im! naše čete. Imeli smo dosti veselja, ker smo lahko ustrahovali arogantne častnike, pred katerimi smo morali pred par tedni stati pokonci kakor sveča.
Eno uro |>o«neje je prišel drugi avtomobil, v katerem se je vozil general in dva strežnik«. Avtomobil smo ustavili in vsem ukazali, da morajo izstopiti. General je odgrnil svojo suknjo in pokazal rdeče obrobljen suknjič, znak njegovega dostojanstva. Zvezde na vratu so se svetile kakor demanti in bil je užaljen. ker je mislil, da ne vemo, kdo je. Mi pa se nismo zmenili za njegovo užaljenoat, temveč mu ukazali. naj takoj izstopi, če ne. jc bo dobil
TOREK, 16.
__	—F*d«r»tMj rictur«
Nemški diktator Adolf Hitler (levol, John Simon (v sredi) in Anthonv Eden anHeik * poslanca. Ta trojica se je nedavno sestala v Berlinu in razpravljala o načrtih za ohranila skega miru.	ev
vzela srebrn in z zlatom obrobljen revolver. Potegnili smo mu tudi kapo z glave in odtrgali cesarski znak; kapo smo potem vrgli pred njegove noge, in ko jo je hotel pobrati, jo je moj tovariš brcnil, da je zletela preko ceste.
Nato smo preiskali njegovo prtljago. Imel je štiri velike kov-čege, katere smo potegnili iz avta in preiskali. Kar je bilo vrednega, smo pobrali in potem ukazali šoferju, naj odpelje kovčege na določeno mesto. Dva kovčega smo potisnili generalu v roke in ga napotili proti južnemu kolodvoru.
Tako smo se prostaki maščevali nad visokimi častniki, ki so . vojni postopali z nami *kot s psi. Vojna je bila končana in mi, ki smo šli skozi grozno trpljenje v svetovnem klanju, smo praznovali svoj dan.
Noemi Eakul:
Očetovsko srce
Moj stric Gregor Bukovsky je bil pred vojno v Petrogradu znan ne samo kot genialen kirurg, nego tudi kot prosluli lakom než. Nekega dne je obolela njegova edina hčerka Nada na vnetju slepega črevesa. To, kar e sicer povsem navadno, je bi-o pri mojem stricu samoobsebi umevno; svojega edinega otro-ka je operiral sam.
Operacija je uspela. Drugega dne so prišli prijatelji, znanci in sorodniki, da poizvedb, kako je <aj z zdravjem moje sestrične. Vsak drugi je začel:.
"Toda — za vse nh svetu — povejte mi vendar, Gregorij Bo-risovič, kaj ni krvavelo vaše o-četovsko srce, ko ste videli svojega edinega otroka pod nožem?"
Vsakemu drugemu je godr-njaje odvrnil:
"Neumnost! Taka operacija je vendar enaka vsaki drugi. Zare-zati, vzeti ven, zašiti — pa je gotovo!"
Petdesetega vprašalca je vrgel skozi vrata. Toda zvečer je prišel moj oče. Tudi ta je začel: "Reci mi, Gregorij Borisovič, kaj ti ni krvavelo srce . . ."
"Neumnost." ga je prekinil stric. "Ti si danes že petdeset-prvi, ki me vprašuje tako neumno. Toda od tebe, ki me poznaš že štirideset let, bi kaj takega najmanj pričakoval."
"Ali ne!" se je moj oče branil pred vznejevoljenim stricem. "Vprašati te hočem nekaj povsem drugega, kakor ostali, ki te še ne poznajo štiridset let. Vprašati te hočem: Ali ni krvavelo tvoje srce, ko si moral brezplačno operirat i hčerko edinko iz tako bogate hiše?"
Prevedel Cv. K.
Železniška, nesreča
"Ali si že kdaj doživel železniško nesrečo?"
"Seveda sem, ko sem se nekoč peljal skozi predor, sem poljubil očeta namesto hčer."
. Šestletna Mirica vpraša očeta:
"Očka, zakaj si pa vzel mamico?"
Tedaj se oče zmagoslavno obrne k materi:
"Poglej! Zdaj se še otrok čudi!"
*
Mladi zakonec: "Oh, draga, kako je lepo na kmetih, kako me vleče na krasne pašnike! Kako hrepenim po kravicah z melodičnim zvonjenjem, po kokoših, goseh . .
Ona: "Dragi, saj imaš vendar mene!"
Odločen odgovor Slavnega igralca Odryja » de neki večer pri "Biblioteki" Richelieujevi cesti v Parizu pov z besedami: "Denar ali življenj«!" Ne da bi se preplašil, g« o hitro zavrne:*
"Denar je v mojem stu nju v tretji prečni ulici, ku pa tiče življenja, vam svetuj Poboljšajte svoje!"
ZE >4 LET V SRKbl^U M trn tata pelikani ZiM.j!, zlata krm
CENE ZELO zmerni. Urstfn« ur«: | :)o do | ;M Tal. Harnaon (711
32 6 S STATK s
B Opposlte Davi« Store, žTTHI

Agitirajte za Proinh
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepu 10. redne konvencije sa lakko naroči na list Pronfrti h šteje eden, dva. tri, itiri ali pot članov is eno druiine k eni narotniiL Proaveta stane sa vso enako, sa člana ali načlane $6.00 za eno leta««, nino. Ker pa člani *e plačajo pri aaeamentu $1.20 za tednik, m Jia ti šteje k naročnini. Torej seda) nI vzroka, reči, da Je liat pr«lra| n S. N. P. J. Liat Proaveta Jo vaša lastnina in gotovo Je v vsaki dniliai ki hi rad čital list vsak dan. Cens listo Proaveta Je:
Za Zdrnl. države In Kanado $0.00
1	tednik In................4.80
2	tednika in...............3.60
S tednike in............... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov in.............. nič
Za Evropo je..............$9.00
Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali I Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki Je vašs laatniaa.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Hm L tli Če se preseli proč od druiine in bo sahteval aam avoj list tednik. I moral tisti član it dotične družine, ki je tako skupno nsročena na i Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu liata, ln obenem doplačati i vsoto listu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniltvo datum sa to vaoto naročniku.
Zs Cieero in Chicago Ja.
1	tednik ia............
2	tednike in...........
S tednike in...........
4	tednike in...........
5	tednikov in..........
PROSVETA. 8NPJ, 2657 8o. Lawndale Ave., Chicafo. ID. ,
Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vaoto $...........
!> '■»•............................................ drultva *
Naalov ............................................................
Ustavite tednik in «a pripišite k moji naročnini ud alodečih fUaffl druiine:
2> ............................................Čl. draštva It.....-
s> ............................................čl. društva K......-
4> ............................................čl. droitva it.......
/
8) ............................................čl. druitvs it ... "
M**to ................................Drisva v.....................
Nov aaročnik........L................star aaročaik...........•"j^
SI.OVKNSKA NARODNA POI). PORNA JEDNOTA
izdaja svoje publikacije in Ae posebno list Prosveta sa koristi, ter potrebno agitacijo nvojih društev in članatva In m propagando svojih idej. Nikakor pa ne xa propagando drugih pod-pornih organizacij. Vnaka or-ganizaclja ima običajno svoje . glaidlo. Torej agitatorlčul dopi»i ■HH puškinim kopitom po |n naznanila rirucih podpornih glavi I,»tem, ko ae je Skobacal organizacij In njih rfnrftei naj "v,»'!T, tevalL iiroi{M* pobijajo lotu Prvmveta.
orotje. I rnrl ae.je upirati in de-	________
I al ae je. kakor ds b, hotel j*.} Ali ni* naročeni na dne v. kazati, da ua» ne razume. Dva M1» ,	. ,
moža sta potem namerila nanj, K 1	* Podpirtjli
puške, d\a druga pa at« mu od->4Voj
TISKARNA S.N.P
8 PREJE M A VSA
v tiskarsko obrt spadajocajjj|
Tiska vabila za veselice in shode, vUitnic«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, bni slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jetiku ia
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOPA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojaanila daje vod«tve t.akarae Cona snierae, anijako delo prv*
Pišite po Informacije ae na«lo»
S. N. P. J. PRINTER'
2657-59 SO. I.AWNDAI.E AVE*** Telefon	***
miCAGO, IU-
Tam se d«be aa Š*lje Sodi »aa a»*»»e»