Izhaja mesečno
VESTNIK
» OKO! 8KI ŽUPE CtUI
Leto III. Celje, meseca maja 1933. Štev. 5.
MU DR. Z. J.
Telovadba ali šport?
V nasprotju s sokolsko telovadbo ne moremo v športu (mišljeno je: v telovadbi športnih organizacij) govoriti o kakšnem sistemu. To, kar športniki običajno imenujejo sistem, so le spe-cijelne metode za priučenje oz. izpopolnitev tehnike, ki je potrebna v poedinih panogah. Metoda je sicer lahko del kakega sistema, nikdar pa ni metoda že sistem, Na drugi strani pa je razumljivo, da v športu zaenkrat niti ne more biti drugače, ker ravno vsled dosedanje prakse v športu ni bilo potrebe, da bi se bila razvila dobra teorija, metoda, ki bi se naslanjala na nek določen sistem, brez katerega si ne morem predstavljati pra-vilne telesne vzgoje.
Navedel sem že uvodoma nekatere najvidnejše napake športa. Razčlenjenost športnih edinic na različne, v tehničnem pogledu medseboj popolnoma neodvisne sekcije vabi naravnost pripadnike športnih organizacij, da se posameznik posveti onemu, kar se mu najbolj dopade, za kar čuti največ nadarjenosti ali vposobnosti, skratka, da dela vsak to, kar se mu ljubi in to v sečini slučajev le zato, da se v svojem športu »postavi« ter za vsako ceno, ne oziraje se na morebitno škodo za zdravje, doseže čim najboljši rezultat. Vodstva teh sekcij posvečajo svojo skrb poedincem, največ onim, ki si od njih obetajo slave in morda tudi materijelnih koristi za svoj klub. Povprečnost celote jih ne zanima in nesrečni »manjvredni« povprečneži se mnogokrat zatečejo drugam, kjer jih doleti najbrž ista usoda. Takšnega pretiranega individualizma in specijalizacije v tej obliki ne moremo smatrali za težnjo po vsestranski telesni izdatnosti. Značilno za enostranost športa (z besedo »šport« imam v mislih vedno telovadbo, ki jo goje športne organizacije) je tudi dejstvo, da šteje n. pr. Jugoslovenski nogometni savez 30 krat toliko aktivnih nogometašev, kakor Jugoslovenski lahkoatletski savez aktivnih lahkoalletov. Toda ni samo pri
nas tako. Tudi v drugih državah razmerje ni mnogo boljše. Ponekod je celo še slabše. Te nesorazmernosti si ne morem tolmačiti drugače, kakor da ima — kar sem tudi že uvodoma pov-daril — ogromna večina športnih društev v programu po več panog športa res samo na papirju ali na jeziku, v resnici pa goji le nogomet. Da pa se ravno v nogometu (z redkimi izjemami) največ tekmuje in najmanj trenira, ie stara neizpobitna resnica.
Morda mi bo kdo oporekal, češ, kaj pa oni, ki se bavijo z modernim petero- ali celo deseterobojem? Delali bi krivico tem športnikom, ako bi jim očitali, da je njihov šport enostranski. Tekme v deseteroboju zahtevajo predvsem mnogo res pravega razumevanja in ljubezni do stvari, poleg tega pa izredno vztrajne, nepretirane in mnogostranske vadbe, zelo različne od treninga specijalistov, mnogo samozatajevanja in konečno tudi porcijo poguma. S svojimi vajami vztrajnosti in hitrosti, s katerimi vadijo mišičevje trupa, gornjih in spodnjih okončin in si v prvi vrsti izdatno krepijo srce in pljuča, se ti športniki znatno približujejo vsestranosti. Manjkajo jim le izrazite vaje moči, ki so za odraslega gotovo ravno tako važne. Pomislimo na peteroboj starih Grkov, ki je vseboval poleg lahke tudi težko, atletiko: borilno metanje! Vsekakor je želeti, da bi bilo teh nesebičnih, idealnih borcev čim največ. Na žalost jih je v primeri z armadami ostalih športnikov tako malo, da jih lahko kvečjemu postavljamo za vzgled drugim, da pa ne morejo s svojim pičlim številom spremeniti prave slike dosedanjega športa. Saj pa tudi niso tekme te vrste na športnih prireditvah niti za publiko, niti za prireditelje same predmet takšnega zanimanja, kakor bi zaslužile po pravici. Tu pač ne „padajo" rekordi 1
Se nek drugi pojav nam kaže, da šport ne sloni na pravi podlagi. Cilj telesne vzgoje je popoln telesni razvoj, ki ga moremo doseči le s trajnim, nepretrganim dolovanjem od mladih let do zrelosti. Zakaj pa mora športnik po končani sezoni mirovati? Ker je z nesmiselnim divjanjem v eno smer izčrpal svoje sile. Za njega je to sicer prepotreben postopek, ni pa to telesna vzgoja.
Ako smemo, opirajoč se na dejstva, ki sem jih napisal do-sedaj, upravičeno reči, da je sokolska telovadba vsestranska vsaj teoretično, moremo istotako upravičeno trditi, da je telovadba športnih organizacij tako v teoriji, kakor tudi v praksi v ostrem nasprotju z načeli resnične kulture telesa.
Da pa bo slika popolna, si moramo nekoliko natančneje ogledati tudi sokolsko prakso.	(Dalje)
TEHNIČNI
D E E
LAVRENČIČ IVAN, Maribor.
Mladinski popoldnevi
Preidem k tretji možnosti:
Odrasli sodelujejo sami.
Lahko proizvajajo program, kot je gornji, posebno bi bilo to priporočati za prvo prireditev, ko deca še ne ve in ne pozna takih stvari. Glavno sodelovanje odraslih pa je:
Igranje lutk. Pri nas se razveseljivo širi misel o odrih z lutkami. Ne bom mnogo o tem pisal, ker itak je bilo že mnogo o tem pisano in imate tudi v »Prosveti« rubriko, ki je posvečena tej panogi. Vem, da so lutke drage in zahtevajo precej truda, ali uspeh, ki ga ima človek s takimi predstavami, odtehta ves trud.
Saj ni potrebno, da morate imeti v začetku prave lutke I Izposodite si od dece same njih punčke in igračke, ter z njimi napravite malo igrico ali povest. Deca (prav mala seveda!) bo uživala, ko bo videla njih ljubljenčke, kako govore in se gibljejo. Pozneje začnete z ročnimi lutkami (glej „N. Radost“ št. 1. leto 1932). Te niso drage in ne zahtevajo mnogo predpriprav. Z njimi lahko pripovedujemo različne povesti, katere poživimo ravno z lutkami. Glavno so pa prave lutke in to ne samo za deco in naraščaj, ampak tudi za odrasle.
Odrasli lahko tudi igrajo sami kak komičen ali dramatičen prizor (kjer je oder na razpolago), ali zapojo kako lepo pesem. Deci ostane to v globokem spominu in komaj čaka, kedaj do-raste, da bo tudi ona smela in znala tako nastopati.
. Kino aparata ne smemo pozabiti. SPO v Novem Sadu daje mnogo zabavnih in poučnih filmov na razpolago proti zelo majhni odškodnini. Aparat sam pa ni tako drag in vsaj večja društva si ga z lahkoto nabavijo s prispevki, ki jih donašajo gledalci. Mnogo dobrega in koristnega se da ravno s filmom doseči. To pa ne služi samo deci, ampak tudi ostalim kategorijam Sokolstva.
Dobro je tudi, če še v kratkem nastopamo pri takih sestankih proti alkoholu in nikotinu. Stednje tudi ne smemo pozabiti.
To bi bile v glavnem smernice mladinskih popoldnevov. Taki popoldnevi ne smejo trajati predolgo (eno uro in pol, kvečjemu dve uri). Ker vsaka, in naj bo še tako lepa stvar, utrudi. Bolje je, če je program kratek in jedrnat, kot pa dolgovezna morija! Tudi ni dobro, če so taki popoldnevi preveč pogosti. Prepogoste zabave izgube na svoji zanimivosti in privlačnosti. Zadostuje, ako imamo v dveh mesecih tri do štiri take prireditve.
Pred vsem je važno pri tem sodelovanje tehničnega odbora s prosvetnim. Lepo so rešili io nalogo v Ptuju. K prireditvam (ki so brezplačne), ima dostop le ona deca, ki hodi redno k telovadbi. Da se pa to lahko kontrolira, so upeljali izkaznice ali legitimacije, ki morajo biti potrjene vsak mesec od vaditeljev oddelkov, da hodi dotični res redno k telovadbi. Brez potrdila ne sme k prireditvi. S tem so dosegli v Ptuju velik porast deč-jih oddelkov. Seveda ni priporočljivo izdajati izkaznice in ne prirejati zabav I
Da še to omenim, kar mi je pravil oče otroka (znan sokolski delavec), ko je dobil otrok prvo izkaznico. Kako ponosen je bil malček na svojo prvo legitimacijo. Vedno jo je nosil s seboj. Vedno zavijal v svež papir in jo spravljal na varno mesto. Če si ga pa vprašal, naj ti jo pokaže, je s ponosom in žarečih oči ti jo izročil in videl si v teh očeh, da bi raje vse izgubil, samo legitimacije ne! Tudi to ima važen moment v vzgoji naše dece, katerega ne smemo zanemarjati 1
Primer izkaznice :
Sokolsko društvo .											
				Bratec N.			N.				
telovadi pri oddelku dece in hodi redno k telovadbi l. 193 . . Meseci											
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
*											
* Podpis vaditelja za vsak mesec v letu.
Na drugi strani pa naj bi bil kak lep sokolski citat in podpis staroste z štampiljko.
Naj mi nihče ne pride z izgovorom, da nima gradiva, ali da ne zna! Vsak zmore to, če le hoče in če se le malo potrudi! Taki izgovori niso opravičljivi.
Bratje, sestre 1 V mladini je naša bodočnost, njej se posvečajte z vsem srcem in dušo, uspeh vam je zasiguran! Hitro na delo in mnogo uspeha!
Vadbene ure za deco obojega spola
5. ura,
Osnova.
Raz giba n je med pohodom z izpadi ter gibi lehti. R e -dovne vaje: ravnanje vrste in razvoja; korakanje s petjem
Vis ležno na krogih; gibi nog in trupa. Prevali naprej. Skok v daljino: tekmovalno. Igra: »Šepava lisica«.
R a z g i b a n j e.
L Korakajte v redu ob obodu telovadnice!
II.	Vadite med pohodom izpade naprej, roke v bok!
III.	Vadite med pohodom izpade naprej z gibi lehti:
1.	s skrčeva.njem in s suvanjem naprej,
2.	s skrčevanjem .ih s suvanjem stran,
3.	s skrčevanjem in s suvanjem gor!
IV.	Položite roke sprednjim na ramena in tecite (tudi v razne smeri, zvijanje reda v levo in v desno)!
V.	Zvijajte in odvijajte polževo črto! (V levo in v desno!)
VI.	»Korakom!«
Dihalne vaje:
Polagoma na 1—4 predročno vzročite in globoko vdahnite (slišno), na 5—8 polagoma odročno in zaročno pri-ročite in globoko izdahnite! Večkrat!
Redovne vaje: ravnanje vrste in razvoja.
A)	I. »U vrstu zbori« »Na desno ravnajs!« »Mirno!«
II.	Poskakujte enonožno na mestu! »Mirno!« itd.
III.	Sedajte in vstajajte! »Mirno!« »Na levo ravnajs!« itd.
IV.	Z vskoki na mestu se sučite (vrtite)! »Mirno!« itd.
V.	Z vskoki snožno se pomikajte naprej, nazaj, v desno, v levo itd. (Vedno je gledati na to, da se deca čim hitreje poravna in to menjaje po desnem, leVem krilu ali po sredini.)
B)	Izvajajo vse listo v razvoju s toliko razliko, da druga vrsta krije (»Potiljak!«). V nadaljnem naj vrsti tudi menjujeta svoji mesti, da postane »prva« »druga« in obratno.
Korakajte v redovih ob obodu telovadnice in zapojte sokolsko »Jugoslovanska mati . . . .«!
Vis ležno na krogih; gibi nog in trupa. Dočelni krogi.
A) I. 1. Primi kroge (zgiba stojno)!
2.	Spuščaj telo počasi nazaj, noge ostanejo na svojem mestu (vis ležno pred rokama)!
II.	—- I., a v visu ležno dvigaj menjaje noge!
III.	= I., a v visu ležno istočasno raznožuj in snožuj! Trup je uleknjen!
IV.	= I., a v visu ležno upogiblji trup (križ) in ga zopet ul ekni!
BI I. = A) I. 1., 2., a na 3. zgiba stojno in spusti telo naprej v vis ležno za rokama! Večkrat!
II.	= I, a v zgibi stojno se pozibavaj s telom z desne strani na levo!
III.	— I., a v visu stojno na eni nogi .(druga je skrčena in s-peto oprta na koleno noge, ki stoji).
IV.	== II., samo v visu z oporo ene noge na tleh.
V.	Gugajte se v sedu v krogih! Krogi so v višini bokov. Prevali naprej:
A)	I. V vzpori čep no (roke so zunaj ob stopalih) sklonite glavo
na prša (telo se zvije v klopčič) in napravite preval! Pri pravilno izvedenem prevalu se ne sme pasti na križ. Napake se odstranijo z močno sklonjenim trupom.
II.	Po prevalu preidite v sed prednožno! Raznožno!
III.	— II., a zaploskajte pred sedom!
IV.	= III., ko še ležiš na hrbtu, ploskni (enkrat, dvakrat)!.
B)	I. = A) I., a napravite preval do stoje!
II.	= I., a napravite preval do stoje razkoračilo!
III.	Napravite preval iz stoje v stojo!
IV. = III., s ploskom.
V.	= III., z večkratnim ploskom.
S k o k v daljino.: tekmovalno.
Skačejo dvojice, trojice ali četvorice.
A)	S poljubnimi skoki:
1.	Kdo skoči prvi,
2.	kdo skoči naj dalje,
3.	kdo skoči najlepše?
B)	Kakor v skupini A), samo. da vadijo pred naletom:
I.	1. Vzpora čepno zanožno z desno ali levo (nizki start),
2.	čep,
3.	klek na desno — levo — koleno.
4.	klek snožno (s čelom, bokom ali hrbtom k naletu),
5.	sed prednožno (s čelom, bokom ali hrbtom k naletu),,
6.	ležanje na trebuhu, hrbtu, na desnem ali levem boku.
II.	1, Med naletom poskoči (vskok),
2.	zavrti se enkrat, dvakrat,
3.	med naletom lezi in naznači streljanje itd.!
Igra: »Šepava lisica«.
I.	Sredi ali ob robu igrišča postavimo blazino ali zarišemo prostor. To je lisičin dom, od koder sme lisica poskakovati samo po eni nogi, ko gre na lov. Če lisica vlovi ali se dotakne, katerega izmed, .igralcev, mora dotični igralec gledati, da se čim preje reši v lisičino duplo, drugače ga ostali tolčejo po hrbtu. Če lisica ne ujame nobenega igralca, mora priskakati nazaj v duplo, kjer menja korak (med lovom ne sme) in na napoved »Lisica gre!« ponovno lovi. Po glavi se ne tepe, kakor tudi ne onih,, ki padajo.
II.	Dve lisici lovita.
Pravila igre.
1.	Lisica ne sme predolgo počivati v duplu, drugače jo smejo igralci izgnati.
2.	Če lisica tretjič ne ujame nikogar, se določi: drugi igralec.
3.	Lisica ne sme med lovom preskočiti z ene na drugo nogo.
4.	Igralci ne smejo brez vzroka udariti; lisice,'ali prestopiti meje igrišča (postanejo lisice).
6. ura.
Osnova:
Razgiban j e s plazenjem na razna orodja in predmete.
V	a j e v kleku. Meti: vskoki do vzpore klečno i.n ravnotežne vaje; meti zanožno. P r e v 1 a k i dvojic; tudi tekma vrst. Skok v višino z odrivom določene noge. Tekma vrst: štafeta s predajo palice na mestu.
R a z g i, b a n j e s plazenjem na razna orodja:
Na telovadišče postavimo blazine, stole, kozo, konja, mizo ali drugo. Ravnamo se pač po številu in sposobnosti telovadcev. Za mlajše damo nižja., za starejše in spretnejše višja orodja ali druge predmete. Na povelje steče deca k orodju in se splazi nanj. V gotovem času ne sme biti Več nihče na tleli, drugače se ga izloči, od nadaljnega izvajanja, kakor tudi one, ki so se zadnji splazili na orodje. Posamezna orodja se med izvajanjem odstranjujejo in s tem so otežkočene že vaje same.
A)	I. Bežite k levi steni! ,S čelom k steni položite roke na njo
(vzročno)! Kdo je prej na orodju? »Zdaj!«
II.	= I.. samo pri steni napravite čep!
III.	— I., pri steni pokleknite na desno L!
IV — I, pri steni pokleknite na obe (šnožno)!
V L, pokleknite na obe, sedite na pete in zaklonite +3)0!
B)	1. = A) I., na povelje tecite naprej do nasprotne stene, se
je dotaknite in zbežite na orodje!
II.	= I., a skakajte po desni (levi) nogi do nasprotne stene in zbežite na orodje!
III.	= L, a zbežite po treh do nasprotne stene!
IV.	= I. , bežite kleče do nasprotne stene!
V.	= I., drsajte sede do nasprotne stene!
V	a j e v kleku.
Deca napravi na mig sama prošti, razstop, kakršnega pozna že od prostih vaj.
A) I. Pokleknite na obe koleni, roke v bok, ramena nazaj!
L Zaklonite počasi glavo in globoko (slišno) vdahnite,
2.	predk loni te počasi glavo in slišno izdahnite!
II. — I., toda z odkloni glave v levo in v desno.
III.	= 1., toda na 1. počasi z desno lehtjo vzročimo (povda-rek); leva v bok.
2. vadimo z drugo lehtjo.
IV.	= L, toda odklon trupa v levo in v desno.
V.	= L, toda na 1. odklonimo počasi trup v levo, z desno z lokom počasi vzročimo (končni po v da rek); leva v bole, 2. vadimo v nasprotno stran. (Večkrat!)
B) Kakor v skupini A) s tem dodatkom.:
Sedite na pete, predkloni!© trup z uleknje-nim križem ter skušajte priti z napetima lehtima, č!ian dalje pred sebe na tleh!
Meti: vskoki do Vzpore klečno in ravnotežne vaje; meti za-nožno.
Te in slične vaje so najprimernejše za cLeco. od 10. leta naprej. Orodje ie konj, lahko pa'tudi koza, ki sega deci do pasu ali pa največ v višino prsi.
A)	I. 1. Zlezite na konja v vzporo klečno!
2. Zlezite na tla!
II. 1. Vskočite v vzporo klečno!
2. Seskočite nazaj!
III.	1. Vskočite v vzporo klečno!
2. Vzklonfte telo in priročite! Seskočite nazaj!
IV.	= III., ali v kleku na 1. odročite, na 2. priročite!
V.	= III., v kleku skrčujte in suvajte z lehtmi stran!
VI.	= III., v kleku skrčujte in suvajte stran menjaje z desno in levo!
B)	I. Premahi zanožno z desno nogo do vseda raznožno (vsed
kakor na živega konja) — sesecl s premahom zanožno z levo!
II. :	I., a ■/. levo nogo.
III.	= I., a v sedu odročuj in priročuj!
IV.	= II., a v sedu odročno vzročuj in priročuj!
V.	— I., a v sedu se okleni z napetima nogama hrbta konja, daj roke v bok, se predklanjaj in vzklanjaj!
Pr e vlaki, dvojic; tudi tekma vrst.
Deca stoji v dveh vrstah, obrnjena s čelom k sebi.
1.	Podajte si desne roke in skušajte drug drugega potegniti z mesta!
2.	= 1., podajte si leve roke!
3.	= 1., zavesite se v desnih komolcih!
4.	=1., zavesite, (primite) se v levih komolcih!
5.	= 1., podajte si obe roki!
6.	= 1., obrnite se (s hrbti, k sebi) ter se primite!
7.	= 1., v vzpori čepno levoročno (leva roka je na tleh).
8.	= 1., a v enonožnem kleku.
Nekatere izmed teh' vaj so primerne za tekmo vrst. Zmaga ona. vrsta, ki ima več zmagovalcev.
Skok v višino z odrivom določene noge.
A)	Ta skupina skače s poljubnimi odrivi.
I.	Štirje skoki z mesta.
II. Štirje skoki v pohodu. .
III. Štirje skoki v teku.
B)	I. 1. Stoja predkoračno z desno — odliv z desno;
2.	stoja predkoračno z levo — odriv z levo;
3.	stoja predkoračno z desno — s pred korakom leve, odriv z levo;
4.	stoja predkoračno z levo — s predkorakom desne, odriv z desno.
II. Enako se vadi odriv določene noge v pohodu:
1.	zadnji trije koraki so korak z levo, desno, odriv z levo;
2.	korak z desno, levo, odriv z desno.
III.	Enako med tekom (počasnim).
IV.	Končno je vaditi z naletom.
V.	Vrvica se primerno zvišuje.
Tek m a vrst: Štafeta, s predajo palice na mestu.
Deco razdelimo v enako dolge vrste. Pred vrstami postavimo v gotovi oddaljenosti stojala ali kaj drugega (kije, kamne, stole itd.). Na dano povelje zdirjajo prvi iz vsake vrste proti svojim ciljem, se dotaknejo s palčico dotičnih predmetov, nakar zdirjajo nazaj do svojih vrst, kjer predajo palčice naslednjim, kar je tem drugim iz vrst znak, da smejo steči in tekmovati. (Paziti je treba, da posamezni pravilno starta.jo in da ne goljufajo s prehitrim startom). Vrsta, ki je prva in ni goljufala, je zmagovalec.
Izmene:
1.	Udari trikrat s palčico na stojalo (na cilju)!
2.	Beži 1—3-krat okrog ciljnega znaka (stojala), ne da bi se ga dotakni 1!
3.	Preskoči sredi telovadišča postavljeno vrvico!
4.	Preskoči jarek (dve zarisani črti)!
5.	Napravi prevrat sredi telovadišča (prevrni kozolec —
na blazinah —• na travi)!	(Dalje sledi.)
Tekmovalni red moškega naraščaja
Navodila za ocenjevanje.
Vrsto tvorijo 4 tekmovalci z 1—2 namestnikoma.
Pri ocenjevanju moramo gledati na sledeče: a) na splošni vtis, ki ga napravi tekmovalec na sodnika radi spojenosti prvin, lahkote,
prožnosti, lepote in lepega držanja, telesa; b) na pravilno, točno in popolno izvedbo posameznih prvin.
Za splošni vtis in izvedbo se more dobiti največ 100 točk.
Od tega se odšteje za, splošni, vtis .....	40 točk
za izvedbo.................... .	00 točk.
Splošni, vtis obsega v ocenjevanju:
spojenost gibanja do .	. ............, . 10 točk,
držo telesa	do......................................15	točk,
splošen izgled	(lepota,	prožnost, lahkota) do 15	točk.
Kakor na orodju more tudi pri prostih vajah posameznik doseči največ 100 točk in to:
za ocenjevanje splošnega vtisa ,. , ..	.	. 40 točk,
za pravilnost in popolnost. izvedenih prvin 60 točk. Skupnost cele vrste se ocenjuje pri prostih vajah do 100 točk, in to:
a)	enotnost	in	skladnost............................50	točk,
b)	ritem.............................. 20	točk,
c)	ravnanje	in	kritje .	.	. ..30	točk.
Strumnost, izgled vrste, vedenje se ocenjuje pri vsakem orodju
do 100 točk.
Moški naraščaj (razdelitev tekmovalnih vaj).
1. Iz koleba v visu spredaj z dvoprijernom, d. podprt-
jem: v predkolebu prevlek v vis	zadaj............8
2.	vpredkolebu cel obrat v d. desnoročno v vis spredaj
z nadprijemom........................... . . ■ 7
3.	s predkolebom naupor vzklopno..................15
4.	odkoleb nazaj...................................5
9.	velevzmik .....................................15
6,	pod met s celim obratom v desno................10
60 točk.
Slabo izveden prevlek znižuje oceno do 5 točk.
Slabo izveden obrat vpredkolebu, t. j. če prezgodaj spusti z 1. roko ali pa če nima čistega predkoleba, znižuje ocenn do 5 točk.
Naupor vzklopno izveden do sklece znižuje oceno do 8 točk.
Velevzmik izveden z prezgodnjim upognjenjem ih prislo-nom trebuha na žrd znižuje oceno do 8 točk.
Nizko izveden pocimet z nepopolnim obratom znižuje oceno do 5 točk.
Padec po seskoku znižuje oceno za splošni izgled do.
10 točk.
1.	Iz koleba v visu spredaj z nadprijemom: v za-
kolebu naupor	................ •	•	•	•	■	18
2.	toč nazaj................................   7
3.	podmetno v predkolebu cel obrat v L, levo-
ročno v dvoprijem........................10
4.	naupor vzklopno........................ 15
5.	odbočka v desno	. . .	.	.	.	...	.	.	.	10
60 točk..
V skleco izveden naupor znižuje oceno clo .8 točk.
Toč izveden upognjeno in v skleci znižuje oceno do 4 točk. Slabo in nizko izveden podrnet in obrat znižuje oceno do 5 točk
Naupor vzklopno izveden do sklece znižuje oceno do* 4 točk. Ob skrčenih rokah in nizko z eventuelnim dotikom žrdi napravljena odbočka znižuje oceno do 4 točk.
Prekinjenje po na,uporu vzklopno, t. j. da vzameš za od-bočko ponovno koleb, znižuje oceno do 6 točk, in še oceno sploš-
nega vtisa do 10 točk.
Bradlja.
1.	Na začetku, s čelom k bradlji, z notranjim prijemom: naskokoma naupor	vzklopno	...	15
2.	raznožka nazaj do stoje in z oprijemom na
lestvine .............-....................10
3.	naskokoma naupor vzklopno do vseda raznož-
no pred rokama...............................10
4.	preprijem pred telo — stoja, na ramenih, drža 5
5.	preval sklonjeno naprej v sed jezdno z 1. na
1.	lestvi,ni..................................5
6.	s polobratom v d. in z preprijemom z 1. na
sprednjo lestvino vzpora levonožno	čelno	.	5
7.	s premahom odnožno z d. nazaj in odbočka. v
levo čez obe lestvini........................10
60 točk.
Naupor vzklopno izveden v skleco znižuje oceno do 7 točk.
Prekinitev na,upora in raznožke, t. j., da vzameš za raz-nožko medkoleb, znižuje oceno raznožke za 4 točk in še oceno splošnega vtisa do 10 točk.
Naupor vzklopno do vseda izveden s skrčenimi rokami znižuje oceno do 4 točk.
Premah odnožno in odbočka mora biti spojeno, sicer se znižuje ocena, za 3 točke, in še ocena splošnega vtisa do 10 točk.
1.	Iz stoje čelno sredi bradlje z nadprijemom na
sprednji lest vi ni: naskokoma vzmik spredaj v vzporo ležno zanožno čelno.................10
2.	premah prednožno z d.....................  7
3.	strig odbočno v d.........................12
4.	premah odnožno z 1. nazaj..................5
5.	premah odnožno z d. s polobratom v 1. v sed
bočno raznožno pred rokama..................6
6.	sesed prednožno not v zalcoleb.............5
7.	p red n ozka v d, s celim obratom v. d. .	.	.. . 15
60 točk.
Strig izveden nesonožno znižuje oceno do 6 točk.
Nizka in neuleknjena prednožka z nepopolnim obratom znižuje oceno do 7 točk.
Nižji oddelek.
D r o g.
1.	Iz kolebanja v visu spredaj s podprijemom d. v drugem predkolebu cel obrat v 1. desnoročno
v nadprijem .	.....................,. . 20
2.	s predkolebom cel obrat v 1. levoročno ... 20
3.	pri predkolebu preprijem z 1. v nadprijem .	5
4.	v zakolebu seskok s polobratom vi........15
za
60 točk.
Več kakor dva koleba, vzeta za začetek vaje, znižuje oceno 10 točk.
Istotako znižuje oceno medkoleb med prvo in drugo prvino za 10 točk.
Padec po seskoku znižuje oceno splošnega vtisa do 10 točk.
1.	Iz koleba v visu spredaj z nadprijemom: na-
upor v zavesi: v 1. podkolenu, znotraj ....	30
2.	toč nazaj...................................15
3.	preprijem z 1. v podprijem in odnožka v d. s
polobratom vi................................15
60 točk.
Naupor v zavesi mora biti čist, ne samo naznačiti zakoleb, sicer znižuje oceno do 15 točk.
Po nauporu naj bo toč spojen, ker ponoven medkoleb znižuje oceno do 8 točk, in še oceno splošnega vtisa do 10 točk.
Toč izveden upognjeno in ob skrčenih rokah znižuje oceno do 7 točk.
Če po izvedenem toču ne ostaneš v sedu- jezdno, da padeš v poveso, se znižuje ocena splošnega vtisa do 10 točk.
Preskoki čez kozo na šir:
1.	Raznožka s celim obratom v 1.
2.	Raznožka s celim obratom v d.
3.	Skrčka....................
4.	Vzpetka .	.	.......
60 točk. 60 točk.. 60 točk. 60 točk.
Za nepopolni obrat pri raznožki se zniža ocena do 30 točk. Mesto skrčke napravljen premah skrčiro znižuje oceno za 30 točk.
Slabo izvedena vzpetka, ki bolj sliči skrčki, zniža oceno do 30 točk.
Krčenje, nečista izvedba skoka, drža telesa, lepota skoka znižuje oceno do 30 točk.
Ocenjevanje preskokov:
1.	Zalet .....................................  10	točk
2.	Let..........................................60	točk
3.	Doskok ......................................30	točk
Zalet. Temeljna, postava: ako je odriv enonožen, se zniža ocena za 7 točk. Ako raznoži pri odrivu, izgubi 3 točke.
Doskok. Za nesiguren doskok se izgubi 5 točk, korak ali skok naprej zniža oceno do 10 točk. Za padec se izgubi 10 točk, za nepravilen čep in odročenje do 10 točk.
IZ Ž U I» N E e A NAČELSTVA
Župne tekme se bodo vršile 21. maja v Celju in sicer ob vsakem vremenu. Pričetek tekem za bližnja društva ob 6 uri, za ostala po prihodu vlakov. Prijave je treba poslati najkasneje do 10. maja in sicer za vsak oddelek posebej.
Tekmuje se, kakor predvideva razpis župnih tekem v četrti številki »Župnega vestnika« str. 65. Tekmuje skupina A in v posebnih tekmah za Ljubljano, t j. v raznih skokih, metih in tekih, štafeta 4 krat 100, šestero- in troboj itd. V prijavi se naj označi vrsta ali posameznik in oddelek.
Istotako se vrši tekma obojega naraščaja isti dan. Tozadevne prijave se naj pošljejo skupno s članskimi. Pri naraščajskih tekmovalnih vrstah je vodnik sam naraščaj, t. j. en naraščajnik oz. naraščajnica, ki tudi tekmuje. Glpj tekmovalni red. Garderoba za vse tekmovalce bo v mestni telovadnici osnovne šole, tekme se pa vršijo na Glaziji, v slučaju slabega vremena za moške oddelke v Gaberju, za ženske v mestni telovadnici. Zaprošena bo znižana vožnja za vse tekmovalce in ostale udeležence. Tozadevno rešenje pošljemo pravočasno vsem društvom.
100 točk.
Da se stroški za tekmovalce zmanjšajo, se bo naprosila župna uprava, da ves naraščaj brezplačno prehrani.
Sodniki za tekme. Društva, ki imajo sodnike in sodnice na razpolago, naj te do 10. maja poimensko javijo. Za vse sodnike in sodnice je dan pred tekmo obvezen sestanek ob pol 17. uri v mestni telovadnici v Celju v svrho predelave tekmovalnega reda in pravilnega ocenjevanja. Tekmovalni red za članstvo izide v kratkem. Za sodniški zbor izven Celja bo preskrbljeno prenočišče in prehrana.
Bojna tekma naraščaja. Ker je za vsako župo obvezno, da prijavi za Ljubljano 2 vrsti moškega naraščaja za bojne tekme in 1 vrsto ženskega naraščaja, od katerih mora vrsta šteti po 10 tekmovalcev, se bo na župnih tekmah sestavila tekmovalna vrsta.
Župni tehnični odbor se je na svoji seji 22. IV. konstituiral sledeče : zapisnikarica s. Križmanič, tajnik bn Grobelnik, ostali člani: br. Poljšak, dr. Dolničar, Prelog, Smertnik, Burja, s. Grudnova, Lojk M., Lužnik, vsi iz Celja, Razpotnik iz Rimskih toplic, Klun Franjo in Darinka iz Zagorja, Juvane Si. iz Sevnice, Petriček L., dr. Jošt iz Žalca, Slana M. iz Hrastnika, Prestor J. iz Velenja.
Referent za smučanje br. Grobelnik Tone.
Delovni program za poslovno leto:
21. maja so župne tekme za vse oddelke v Celju. Obenem izbirne tekme za Ljubljano.
Tekme članstva v skupinah B in C (to so društva, ki nimajo popolnega za tekmo predpisanega orodja) bodo izvršene po okrožjih ob priliki okrožnih nastopov.
Avgusta se vršijo plavalne tekme v Rimskih toplicah.
Tekme v odbojki se izvršijo po okrožjih in sicer za Zg. Posavsko v Hrastniku, Sp. Posavsko v Rajhenburgu, Savinjsko -Šaleško v Polzeli - Braslovčah, Šmarsko v Šmarju in Celjsko v Celju. Prvaki okrožij se udeležijo župne tekme v Cčlju. Tekme po okrožjih morajo biti izvršene do meseca avgusta.
Za delegate in delegatinje župnega TO za okrožne nastope so določeni sledeči bratje in sestre:
Sevnica 11. 6. : Poljšak, Burja, Kovačič, Grudnova, Lojkova. Hrastnik 4. 6.: Poljšak, Razpotnik, Grudnova, Lojkova. Šoštanj
28.	5.: Poljšak, Grobelnik, Grudnova, Luznikova. Šmarje 11. 6.: Grobelnik, Prelog, Novak, Križmaničeva, Luznikova.
Imenovani bodo zastopali župni TO na teh okrožnih nastopih s pravico, da vsake event. nedostatke odstranijo.
Društveni in okrožni nastopi v naši župi so določeni na sledeče dni:
Artiče 15. 6., Bizeljsko 25. 6., Boštanj 16. 7., Braslovče
11.	6., Celje 21. 5. (župne tekme), Globoko 28. 5., Gomilsko
8.	9., Hrastnik 4. 6. (okrožni nastop), Hudajama 16. 7., Kapele
4.	6., Krško 5. 6, Laško 3. 9., Radeče 15. 8., Rajhenburg 6. 8., Rimske toplice 15. 8. (župne plavalne tekme), Senovo 3. 9, Sevnica 11. 6. (okrožni nastop), Sv. Jedert nad Laškim v23. 7., Sv. Jurij ob j. ž. 9. 8., Sv. Križ pri Kostanjevici 25. 6., Šmarje pri Jelšah 11. 6. (okrožni nastop), Šoštanj 28. 5. (okrožni nastop), Štore 16. 7., Trbovlje 2. 7, Velenje 18. 6., Zagorje ob Savi 11. 6., Zidani most 6. 8. Ostala društva doslej nastopov niso javila.
Udeležba dece na Pokrajinskem zletu v Ljubljani za celjsko župo ni obvezna, vendar priporočamo posebno Ljubljani bližnjim društvom, da pošljejo svojo deco na zlet, a seveda le z zelo dobrim vodstvom. Deci, ki pojde v Ljubljano, oskrbite majhne ročne zastavice, ker bo tvorila kordon pri povorki. Prenočišče je preskrbljeno.
Skušnje za deco so 18. 6. ob 7. uri zjutraj ter se ta mora privesti na zletišče že v urejenih četverostopih pol ure pred skušnjo.
Dohod v Ljubljani uredite tako, da se vsa došla deca udeleži skušnje, sicer k nastopu ne bo pripuščena.
V prijavnih polah, ki jih prejmejo društva, je treba točno in posebej navesti: 1. število starejše moške dece za proste vaje, 2. število starejše ženske dece za proste vaje, 3. število društvenih vrst po 14 starejše moške dece, 4. število društvenih skupin oboje mlajše dece za igre Prinesite s seboj 10 cm dolgo okroglo paličico za štafeto ■ predajo. Deca mora biti v slavnostnem kroju, moška deca pa nastopa bosa in brez čepic.
LEPAKE ter vse druge tiskovine priporoča po konkurenčnih cenah Sokolskim društvom
2jvezna
tiskarna
Strossmayerjeva ulica 1
CIEDMIŠKI FRIZER ZA DAME
IN GOSPODE
M. Oroto^lnllc
Trajna ondulacija, ki traja zajamčeno dolgo. — Cene pavšalne. Masaža. — Posoja lasulje. — V zalogi potrebščine za šminkanje, krepe šminka, masaža.	Dijakom znižane cene
rKflNJO DOLŽAN
CELJE'Zri KRESIJO
TELEFON ST. 245
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popra-vila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
PUPILARNOVAREN ZAVOD
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE
PREJ JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA
CANKARJEVA C. II • NASPROTI POŠTE
♦
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Nove vloge izplačuje takoj. Za vloge jamči
D R A VS K A B H H © W OT* -
z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Najbolj varna naložba.
Urejuje in izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin.
— Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina.