NO. 120 Zrk C,.?, ‘ki k' l7Oot?tre S ■ Qevej^J3 St!*6 ^R,CAN ,N SPIRJT 5 E>Ji yi I ^ IN UNGUAL ONLY SLOVENIAN MORNING N6WSPAP6R Pittsburgh, New Ifork. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Tn/il^pnU«, riorida, Phoenia, «yt Pueblo, BockSprln^ Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, i£. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 21, 1978 LETO VXXX — vol. LXXX Novi grobovi farter gladi spore tBhfl ou z delavskimi unijami Mary Penca Preteklo soboto je umrla v Slovenskem starostnem domu 11'1 Neff Road 89 let stara Mary Penca, roj. Žnidar v vasi Zgoša v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred nekako 65 leti, vdo-va po pok. Franku, mati Victo-Ue Bozeman, Franka R., Helen Ghezzi, Regine Chohanev, 5-krat1 stara mati, sestra Ivanke Valter, Peze Žnidar in pok. Frances Žnidar (vse v Jug.) Privatni Pogreb bo na Highland Park Pokopališče v oskrbi Zak pogrebnega zavoda. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v spomin Pokojne. Barbara Tumbri V St. Luke’s bolnišnici je Pbirla pretekli petek 82 let stara Barbara Tumbri, roj. Taban, vdova po pok. Andrev/u, mati ^-oni Eubel in pok. Ann, 2-krat stara mati. Pokojna je bila čla-niea Društva Bled št. 20 ADZ in HBZ št. 403. Pogreb bo ju-trb v torek, ob 8.15 iz Fortuno-^ega pogrebnega zavoda na 5316 toet Avenue, v cerkev sv. Lov-^enca ob 9., nato na Kalvarijo. Ia mrtvaškem odru bo danes Popoldne od 2. do 5. in od 7. do J. zvečer. Mary Zajc P St. Alexis bolnišnici je ^orla včeraj 65 let stara Mary aic, roj. Miller, žena Franka, ^■ati Carole Dembski, 7-krat ^ara mati, sestra Millicent 'hty, Catherine S wicker in Mi-^ laela Miller. Pogreb bo iz For-r.Unovega pogrebnega zavoda na / t6 Fleet Avenue v sredo. Cas "O ni določen. Na mrtvaški oder ° Položena jutri, v torek, ob ClVeh popoldne. Frank A. Morgel ^ Euclid General bolnišnici je ■'brl 79 jet starj Frank a, Mor-'-et s 382 E. 161 St., rojen v Cle-^Gandu, mož Anne, roj. Sain, Dorothy (Mrs. Andrew) c .r°Sz (Wickliffe), 5-krat stari -te. prva, gena Elizabeth, roj. ^"her, mu je umrla leta 1965. okojni je bjl zaposlen kot stroj- v železniških delavnicah , * * * * v Collinwoodu skozi 40 let, k .er ni leta 1961 stopil v po-0P Pogreb bo iz želetovega iufrebnega zavo^a na N- 152 St. s rh v torek oh 9.15, v cerkev c]. Jeroma ob 10., nato na Eu-0cj Pokopališče. Na mrtvaškem ^ ru bo pokojni danes od 2. do ' Popoldne in od 7. do 9. zvečer. ‘2 siov. naselbin rii;:,jW V Or; K, N.Y. — Pretekli (jj. ^ ie umrl tu 58 let stari 2Ora e°P0^ Sentočnik, nekdanji 'bra Vn^ V Slovenskem domo-m^tvu, zaposlen v eni tukajš-Pes ^°^n^nic- Pogreb bo da- 12 ^?nes Popoldne se vrnejo sem kan °ro‘^e udeleženci ameriško-V p9 skega slovenskega tečaja druvK°VCU v oskrbi Mohorjeve kaj2 e' Celoten, tečaj je pote-spj vV Predvidenem okviru v lež0Sn° Zadovoljstvo vseh, ude-Uoev in vodstva. Solomonski otoki Zu!^' ^anica ZN Var RUžENI NAR0DIi N.Y.— teden°Sl'n^ sve^ je pretekli jeril 11 s°glasno priporočil spre-l0n nove neodvisne države So-c0 °^skih otokov za 150. člani-] jv, ruzenih narodov. ljv °Va republika meri 11,500 pre,milj Površine in ima 200,000 bila 1Valcev' Do 7- iuliia 1978 ie P°d vlado Velike Britanije. pomembno tajnost Glavni predsednik AFL-CIO je zanikal vsako med njim in predsednikom Carterjem. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je tekom sprejema urednikov unijskega tiska v Beli hiši skušal popraviti svoje odnose z unijami, ki so bili v zadnjih tednih nekaj zategnjeni. Posebej ljubezniv je bil do G. Meanyja, glavnega predsednika AFL-CIO, s katerim sta si bila navzkriž glede nove delovne pogodbe med poštno upravo in unijami poštnih uslužbencev. V imenu vlade je predzadnji teden Meanyja zavrnil v tej zadevi delavski tajnik R. Marshall. ' Meany je po sestanku v Beli hiši zanikal vsako “jezo na predsednika ZDA” in zanikal, da bi bil Carter “jezen” nanj. Za kaj takega ni bilo vzroka, je trdil Meany. Carter je obljubil ponovno podporo zakonskemu predlogu Humphrey-Hawkins, ki hoče zmanjšati brezposelnost do leta 1983 na 4%. Ta predlog posebno podpirajo delavske unije. Predsednik je povedal, da bo govoril prihodnji mesec na konvenciji Unije jeklarskega delavstva. --------------o----- Štrajk pri dnevnikih v New Yorku se nadaljuje NEW YORK, N.Y. — Razgovori za končanje štrajka med predstavniki treh glavnih mestnih dnevnikov in predstavniki unije tiskarskega delavstva so bili prekinjeni kljub zveznemu posredovanju. Lastništva listov hočejo zmanjšati osobje pri tiskanju listov, unija pa se temu upira. Nekateri sodijo, da se utegne štrajk zavleči tja do oktobra. Z mislijo , WASHINGTON, D.C “jezo” j nosti ZDA je bila Var-prizadejana “nepopravljiva” škoda, ko je neki bivši uslužbenec CIA (O-srednje obveščevalne službe) prodal nekemu sovjetskemu vohunu v Atenah priročnik s podrobnim opisom ameriškega e- pretekli teden vetirai v Kon-lektronskega p r i sluškovalnega gresu izglasovano odobritev 37 sistema. .bilijonov dolarjev za orožje in j vojaško opremo, ker je Kongres Oblasti so prijele in zadržale ' določil od te vsote 2 bilijona ob postavitvi 1 milijona dolar- dolarjev za gradnjo nove jedr- Carter zahteva vež jo vojaško pripravljenost Sredstva, ki jih je Kongres namenil gradnji nove jedrske letalonosilke, hoče predsednik porabiti za večjo pripravljenost oboroženih sil. WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Jimmy Carter je jev varščine 23 let starega Wil-liama P. Kampilesa iz Chicaga, 111., in ga obtožile vohunstva. ske letalonosilke. Carter smatra, da je nova letalonosilka nepotrebna in da bi bila zaradi Vsa rec je zelo kočljiva, ker m (svoje počasnosti v nevarnosti programu, da je kompromis, ki do jgta 1985 Nasprotniki ukinit-mogoce celotnega razpravljanja pred uničenjem po raketah, ki so ga načelno dosegli pred ted- hadzora „ad cenami trdijo, ni, edino, kar je v sedanjih oko- da bodo potrošniki v prihodnjih SPORAZUM 0 CENI PLINA Predsedniku Carterju je uspelo pripraviti člane konference za podpis sporazuma o novih cenah plina, doseženem načelno pred tedni. Carter je štiri člane, ki niso marali sporazuma podpisati, povabil v Belo hišo in jih v osebnem razgovoru prepričal, da je sporazum o cenah plina največ, kar je v danih okoliščinah mogoče doseči. Sprejem sporazuma, ki je bistveni del energetskega programa, mora biti čim preje u-zakonjen v korist vse dežele. Nasprotniki sporazuma še vedno grozijo, da bodo odobritev tega v Senatu onemogočili z neprestano razpravo. WASHINGTON, D.C. — Pred- luj— seduik Jimmy Carter je pretek- eno najtežavnejših, ko so i četrtek zvečer v osebnem raz- enj trdo zahtevali ukinitev nad-govoru v Beli hiši prepričal šti- zora nad cenami, drugi pa nje-ri člane kongresne konference, gOVo ohranitev. K o m p r o m is razpravlja o energetskem predvideva postopno ukinitev programu, da je kompromis, ki | Iz Clevelanda i in okolice i dovoliti v javnosti, ker bi to pOStajajo bolj in bolj učinkovite zahtevalo razkritje dela tajno-' tudi v pomorski oborožitvi. Carter bi rad več sredstev namenil ameriškim silam v Evropi ^ . , ,v okviru NATO. Te naj bi bile je govoril o zadevi s pravosod- bolJše pripravljene Direktor CIA adm. S. Turner nim tajnikom G. B. Bellom in z glavnim predsednikom svetovalcem za narodno varnost Z. kemu sovjetskemu agentu “Mihaelu” v Atenah za $3,100, kot pravi obtožnica. Moskovski sodnik opustil postopek proti ameriškima novinarjema MOSKVA, ZSSR. — Mestni sodnik Lev Almazov je pretekli liščinah mogoče doseči. Pridobil 7 letih plačali za plin do 50 bi-jih je za podpis tega kompro- hj0nov dolarjev več, kot bi ob misa, kar je potrebno za njego- ohranitvi nadzora nad cenami, vo predložitev k o n g r e snima energetski tajnik J. Schlesinger zbornicama v glasovanje. Opo- pa zatrjuje, da ta vsota ne bo zoril je na nujno potrebo čim presegla 4 bilijone, prejšnje uzakonitve energetske-1 Razlika v presoji je velika in ga programa za narodno gospo- sen_ Metzenbaum trdi. da je v , darstvo na splošno in posebej za potrebna v Senatu podrobna rozja in streliva Kongres je v justalitev vrednosti dolarja do- razprava, ki bo položaj razčistita namen določil le 200 milijo- ma in v tujini. Ta je v zadnjih la. Vodniki Senata upajo, da nov dolarjev. j tednih v tujini znova utrpel hu- bodo predlog le spravili skozi Letalske sile naj bi po Carter- de udarce. Senat, četudi z zelo pičlo veči- kRo treba, da no Verjetno bo prišlo do daljše od tega 60 ah 70 milijonov za e- je prišlo o cenah plina do spora- razprave o kompromisu tudi v zuma v senatnem delu konfe- Predstavniškem domu, ki je e-renče. Ko je bil ta dosežen, je nergetski program izglasoval še | V vojni mornarici hoče Car- bilo treba zanj pridobiti zastop- lani v svoji iaStni obiiki. I teF okrepiti sredstva za boj pro- stvo Doma. Načelno je bil pri- Predsednik Carter -ie odletel ti podmornicam. V ta namen je stanek obeh zastopstev dosežen v petek na kratek odmor v določil posebej 100 milijonov že pred tedni, do zastoja je pri- P]ainS) k;jer so praznovali o ar jev, ki pa jih je Kongres šlo, da je bilo treba doseženi rojstni dan predsednikove žene črtal, ko je odobril sredstva za kompromis podpisati in ga po- Rosalynn in predsednikove ma- slati zbornicama v glasovanje. ^ere Lillian, hi je pretekli teden Senatorja • H. Metzenbaum iz Ohia in J. Abourezk iz J. Dakote sta napovedala, da bosta v Senatu glasovanje o kompromi- za morebitni sovjetski napad. Armadi hoče nakazati 800 mi- „ ... TIT „ lijonov za nabavo tankov, dru- Brzezmskim. W. P. Kampiles , . , . .v , , , - , , gm oklopmh vozil, vseh vrst o- naj bi prišel tekom svoje kratke zaposlitve v glavnem stanu CIA v Langley, Va., do strogo tajnega priročnika KH-11 in ga k°' * rUStil jevTsLbT dobile” 200 milijonov, j "Dolge tedne službo CIA Del pnroernka je v od ^ milijon„ 2a e.’ ’ letošnjem februarju prodal ne- , p' . , • + i , lektronsko opremo borbenih m bombnih letal. dopolnila 80; let. Danes odleti predsednik Carter z družino v Idaho, kjer se bo spustil na bro-du po reki Salmon, nato p^ od- šel še na en teden že nekaj posebnih listov, ki ngj bi nadomestili za silo zaradi štrajka nastalo vrzel v javnih občilih. letalonosilko. Predsednik hoče izboljšati vojaške operacije, opremo in petek opustil nadaljni sodni vzdrževanje oboroženih sil na postopek proti ameriškima no- ravni učinkovitosti in vinarjema C. R. Whitneyju borbenosti. V te namene je od- su preprečila z neprestano raz- (NYT) in H. D. Piper-ju (Balti- redil 500 milijonov dolarjev, ki pravo, ko je Senat preobložen z G”and Teton narodni more Sun), ki sta bila obtožena Pa Bb je Kongres odločil v dru- vrsto drugih zakonskih predlo- Wyoming. na dolg štrajk je začelo izhajati j “obrekovania” sovjetskega ra- Še gpv in glasovanji o njih, predno dia in televizije ter obsojena na ' Redko se dogaja, da bi pred- bo odšel na odmor za Delavski preklic in globo. , sednik vetirai v Kongresu izgla- dan in nato zasedanje zaključil sovane predloge za narodno ob- pred kongresnimi volitvami v Amerikanca sta plačala sodne rambo. Carter je to storil v pre- novembru. Kongres bi rad kon-stroške in globo, odklonila pa pričanju, da je treba razpolož- čal zasedanje 7. oktobra, sta objavo preklica. Sovjetski Ijiva sredstva za narodno ob-’ Predsednik Carter je predlo-sodnik je “ugotovil”, da ta ni rambo čim učinkovitejše upora- žil Kongresu svoj energetski več potreba, ker je bilo o vsem biti in da to, kar je izglasoval program pred 16 meseci, pa ta z naj višjo dovolj pisano. Kongres, ni naj učinkovitejši na- še vedno ni končal dela na 0------ čin. njem. Vprašanje cen plina je odmora park Vremenski prerok Sončno in milo temperaturo okoli 77 F (25 C). Zadnje vesti DESET LET PO S0VJETSK0-SATELITSK! ZASEDBI ČEŠKOSLOVAŠKE GLOBOKE RANE NASILNEGA KONČANJA "PRAŠKE POMLADI" NISO ZACELJEN PRAGA, ČSR. — Na zunaj izgleda vse normalno, zidovi, kjer so bile vidne sledi krogel, so popravljeni, ljudje hodijo po svojih potih in ne kažejo kakega posebnega vznemirjanja. Vendar to ni sproščenost, kot je bila tako očitna v času “praške pomladi”, ljudje so previdno zadržani, izogibajo se javnim razgovorom, zlasti o vsem, kar bi imelo kako zvezo s politiko. Ko se je študent Jan Palach v znak protesta nad sovjetsko zasedbo domovine zažgal in zgorel na Vaclavovem trgu sredi Prage, je postal v trenutku narodni junak, njegov grob so obiskovale množice ljudi. Oblasti so ponoči na skrivaj izkopale krsto in jo prenesle daleč proč. Ljudje so kmalu odkrili novo počivališče svojega junaka in ga začeli tam obiskovati. Oblasti so pritisnile na o-vdovelo mater Jana Palacha, da je truplo svojega sina u-pepelila in pokopala njegove ostanke daleč od glavnega mesta na deželi. Ko se je približala desetletnica zasedbe Češkoslovaške, je tajna policija začela paziti na malo češko naselje Vsetaty, kjer pi-čivajo ostanki Jana Palacha, da ne bi znova postalo zbirališče čeških narodnjakov in rodoljubov. Aleksander Dubečk, ki je zbudil praško pomlad v življenje in bil priča njenega nasilnega konca, živi v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške, in se skrbno in trdo odreka vsem zvezam s svojimi nekdanjimi političnimi prijatelji in sodelavci ter se izogiba vsake politične dejavnosti. Živi sam za sebe in svojo družino, da ne bi po nepotrebnem. vzbujal pozornosti in si nakopaval zamero pri oblasteh, ki budno pazijo na vsak njegov korak. Moskvi vdani komunistični vodniki Češkoslovaške zvesto služijo svojim gospodarjem in se trudijo, da bi si zagotovili njihovo zaupanje. Kolikšno je to, kaže navzočnost 80,000 sovjetskih vojakov v ČSR še 10 let potem, ko so prišle “začasno reševat socializem”. Iz Komunistične partije so izključili okoli pol milijona članov, pripadnikov liberalne miselnosti iz “praške pomladi”. Velika večina teh ljudi je izgubila svoje položaje in službe ter je bila potisnjena na naj nižja delovna md-sta, kjer naj bi gmotno in moralno izbirala. Vlada se prizadeva, da bi dvignila življensko raven in s tem ljudi usmerila v iskanje boljšega življenja, ko jim je vzela politično svobodo. Sovjetska zveza pomaga pn tem z gospodarsko pomočjo. Češkoslovaška državljana sta bila prva vključena v skupino sovjetskih kozmonavtov in eden od njiju, Vladimir Re-mek, jb bil prvi kozmonavt iz satelitske države, ki je poletel v vesolje. Sam sovjetski vodnik Leonid I. Brež- COLUMBUS, O. — Včeraj je zadet od srčne kapi umrl 62 let stari C. William O’Neill, vrhovni sodnik države Ohio. Pokojni je bil izvoljen kot republikanec z 22 leti v državno zakonodajo, kjer je bil s 30 leti že predsednik poslanske zbornice, s 34 glavni državni tožilec, s 40 izvoljeni guverner in s 44 član vrhovnega državnega sodišča, 10 let Uprava AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za E. 61 St. Začel bi naj 28. avgusta. Prav tako išče uprava AD raznašalca za E. 60 St., ki bi naj začel takoj. Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair avenue ali pa kličite tel. 431-0628. Kucinich prevladal z 236 glasovi— Ponovno uradno štetje glasov volitev v nedeljo, 13. avgusta je bilo končano preteklo soboto dopoldne ob 11.8. Proti odpoklicu župana D. J. Kucinicha je bilo oddanih 236 več glasov kot za njegov odpoklic. Ostal bo torej na svojem mestu. Odbor, ki je \odil kampanjo za odpoklic, je izjavil, da bo skrbno pazil na delo župana in njegove uprave do konca njegove poslovne dobe. Politična bodočnosti D. J. Kucinicha je brez dvoma odvisna od tega, kako bo postopal, kaj dobrega in kaj slabega storil v mesecih do prihodnjih volitev jeseni 1979. Proti prevažanju šolarjev— Od v volivne imenike vpisanih Clevelandčanov z otroci, ki hodijo v šolo, se jih je 58% odločno izjavilo proti prevažanju šolarjev, 33% jih je izjavilo kar naravnost, Ma se ne bodo pokorili odločitvi sodišča o prevažanju šolarjev. Zanimivo je. da je tudi med črnim delom prebivalstva večina proti prevažanju šolarjev. Povpraševanje, ki ga je po naročilu lista Plain Dealer izvedla Market Opinion Research Corn, iz Detroita, je pokazalo: 36% črnih odločno proti prevažanju, 18% jih temu naspi otuj e milejše, odločno za prevažanje jih je 19%, milejše pa 14%. Letalo srečno pristalo po eksploziji v njem MANILA, Filip. — Kapitan potniškega letala BAC-111 Filipinske družbe je srečno pristal na tukajšnjem letališču 15 minut potem, ko je v letalu eksplodirala bomba. Izgleda, da je bomba, ki je eksplodirala v u-mivalnici letala, pognala iz tega tudi tistega, ki jo je namestil. Letalo je sprejelo ob vzletu 78 potnikov, po pristanku v Ma- nj ev je prišel na uradni obisk v ČSR in pohvalil njene vodnike za “odlično delo”, ki ga opravljajo. Čehi in Slovaki se med tem s svojim sedanjim komunističnim vodstvom niso pomirili, sprejeli so ga in ga trpe, ker vedo, da nimajo za enkrat druge možnosti. V Moskvi to dobro vidijo, zato imajo na Češkoslovaškem svoje divizije ... Od vseh komunističnih vodnikov naj bi bil najumirje-nejši Gustav Husak, ki je prebil 10 let v zaporih v času stalinistične vlade podobno kot njegov madžarski tovariš Janos Kadar. Trdijo, da je nje-gpva zasluga, da ni bila čistka po odstranitvi Dubčka še ostrejša, režim še nasilnejši. V kolikor je on mislil na pomiritev z ljudstvom, na “spravo” med režimom in ljudmi', so mu to preprečili Vasil Bi-lak in tovariši, ki ne morejo pozabiti na stalinizem. nato pa imenovan za vrhov-jnm pa jih je bilo namreč le 77> nega državnega sodnika. kot je povedal zastopnik letal- TEHERAN, Iran. — Islamski!ske družbe y letalu -e bila 6_ verski skrajneži naj bi bili članska pogadka zažgali gledališče v Abadanu ______ ______ preteklo soboto, pri tem je bilo 377 ljudi, pretežno mladih, mrtvih. Muslimani praz- Palestinci za nemiri v Iranu? nujejo Ramadan, sveti mesec,1 TEHERAN, Iran. — Informa-ko bi se naj postili in molili cijski minister Irana Dariush ter opustili obiske gledališč in Homayun je dejal, da je za ne-zabavišč. miri verskih zagnancev obsežna LONDON, Vel. Brit. — Arabski zarota, ki razpolaga z obilico teroristi so napadli avtobus, denarja in orožja. Z zaroto naj ki je prevažal osobje izraelske bi sodelovala Palestinska osvp-letalske družbe El Al, pred bodilna organizacija, ki bi rada hotelom Europa. Ena strežnica Vrgla vlado šaha Reze Pahlevi-je bila ubita, 9 drugih članov ja, prijatelja in zaveznika Zaho-posadke letala Boeing 747 pa da. Policija je bilo ranjenih. Policija je prijela enega od napadalcev, dva pa išče. BAGUIO CITY, Filip. —Anatol Karpov je včeraj obe prekinjeni šahovski partiji, o katerih so trdili, da se bosta končali remis, dobil in tako sedaj vodi s 3:1 proti Viktorju Korč-noju v boju za svetovno prvenstvo. BEOGRAD, SFRJ. — Predsed- nik vlade in načelnik Komunistične partije LR Kitajske Hua Kuo-feng je po konča- nem obisku v Romuniji pri- letel danes sem na 9-dnevni uradni obisk, kamor ga je povabil predsednik Josip Broz Tito lani, ko je bil na obisku v LR Kitajski. Kitajca so sprejeli z vsemi častmi ob udeležbi velikega števila ljudi. fein AmeriSkaPomovimi rX'.VII B/1 Cr/^l X— »IO /VII: 6117 SI. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Oiiio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher f'ublistied daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 120 Monday, Aug. 21, 1978 Kitajec v Beogradu Nekako ravno za desetletnico sovjetskega vojaškega vdora na češkoslovaško 1. 1968 prihaja na Balkan najvišji predstavnik celinske Kitajske Hua Kuo-feng^ naslednik proslulega Mao Cetunga, ki je umrl pred pičlimi dvemi leti. Ne more biti dvoma, da je prihod-kitajskega diktatorja na evropska tla v smiselni zvezi z brutalnim sovjetskim zatorom s topovi in tanki tako imenovane “praške pomladi”, med katero je hotel tedanji komunistični šef A. Dubček uvesti človečansški obraz komunizma, pa mu je to Brežnjev z vojaško silo preprečil. Grozljivi dogodek je takrat pognal strah v kosti komunističnim samodržcem, kakor sta Tito in romunski Ceausescu, ki si tudi prizadeva, vsaj na svoj način, iskati lastno “pot v socializem”. Strah izpred desetih let je še vedno v kosteh Brozu in Caeusescu in to nam razloži, zakaj oba iščeta zaslombe in — če drugega ne — vsaj moralno pomoč od drugega komunističnega velikana v Aziji, ki ima s Sovjetsko zvezo neporavnanih nekaj važnih mejnih računov, razen tega pa sta si oba režima stalno v laseh o vprašanju^ kateri med njima pravilno tolmači in izvaja marksistično doktrino. Še nam je v spominu, kako je lansko leto Peking triumfalno sprejel Broza-Tita in ga javno proslavljal kot prvega, ki je nastopil svojo pot v socializem v brk Stalinu in Moskvi.'Pri tisti priliki je Tifo povabil v Beograd Hua in ta se sedaj odziva povabilu, odziv pa je sprožil vse polno visečih vprašanj znotraj svetovne komunistične bratovščine. Če gre kateremu komunističnemu režimu na evropskem prostoru Huov obisk na živce, gre gotovo Moskvi, in Albaniji. Slednja je bila dolgoletni zvesti in trdni zaveznik Maovega režima na Kitajskem', se zanj borila v Združenih narodih in bila na to zelo ponosna. Obrat na ' Kitajskem je staro ljubezen nemilo končal, Hodža v Tirani, šef najkrutejšega komunističnega sistema v Bvro pi, se je hipoma znašel osamljen in ogrožen od sosedne Jugoslavije, s katero sedaj ljubimkuje njegova prejšnja zaščitnica. Jugoslavija in Romunija smatrata Huov obisk za iz redno važen korak pri'iskanju varnih poti v bodočnos obeh držav. Ena in druga se prizadevata izmotati se objema ruskega medveda; Titu se je z ogromno gospo darsko in politično pomočjo Zahoda to do znatne mere posrečilo, dosti mani Ceausescuju, čigar dežela, je direktni mejaš Sovjetije, Zahodu pa iz geopolitičnih in zlasti strateških razlogov mnogo manj važna. Na dolgo roko obe državi zasleduieta isti cilj: neodvisnost od Moskve in v taki samostojni poziciji varnost svojih meja. Pri iskanju take varnosti se zdi, da zanju ni boliše-ga komunističnega zaveznika, kot je marksistična Kitajska. Kljub svoji relativni šibkosti v vojaškem oziru, če vzamemo v poštev moderno oborožitev, je vendarle sposobna držati ravnotežje s Sovjeti, če bi ti hoteli zaplesti se v obračunavanja z neposlušnimi tovariši v Evropi. Trikrat bi se morali premisliti, preden bi se v kaj takega spustili, ker čutijo za hrbtom vendarle močnega Henri j a-telja. ki bi jim utegnil skočiti za vrat in “osvoboditi prejšnjih časih po Rusih prigrabljeno nekdaj kitajsko zemlio, katere jim tovariši nočejo vrniti. Za našo rodno domovino je ta obisk brez dvoma o-membe vrednega pomena. Tito je zelo star, dolgo ne more več z diktatorsko roko uganjati nezadovoljnih narodov v svoji državi in nihče ne ve, koliko bo po niegovem odhodu Sovjetiji na tem, da si Jugoslavijo vojaško podvrže in utrdi svojo pomorsko poziciio na Jadranu za svo-,io hitro rastočo mornarico. S tem hi postala gospodar na Sredozemskem morju, kar je gotovo vredno velikega tveganja in lizika. Pretveza za tak usoden korak bi uteg-nih biti notranji nemiri, spontani ali pa umetno podne-teni, v tej mnogonarodni državni enoti, ki se ji pravi Jugoslavija. Račun sedanjih jugoslovanskih oblastnikov je pri-bližno tak: Da se Sovjetski zvezi cedijo sline po Jugoslaviji, m dvoma.. Koliko daleč sežejo interesi zapadnih zaveznikov, da bi z vojaško silo branili to državo, če bi se v nji pojavili ruski tanki, je v zraku in zatorej negotovo. Gotovo, pa je kitajsko zavezništvo, ker ihiajo tamkajšnji komunisti ogromen interes, da dobijo nazaj izgubljena ozemlja — to pa Rusi dobro vedo. Zato ie najboljša garancija, da Sovjeti ne bodo tvegali komplikacij v Evropi, če čutijo za hrbtom Kitajce kot zaveznike tg Evrope. Morda taki računi res niso naislabši. Morda So v sedanjem položaju Jugoslavije najboljše, kar se da iz svetovnega političnega položaja doseči. To je razlog, da je pravilno dedati na Huov obisk Beograda kot na mednarodno politično dejanje prvega razreda. Njegovo časovno montiranje za 10-letnico češkoslovaške tragedije pa podčrtava, da je tako ocenjevanje dogodka še najbolj pravilno. Čeprav je pred 10 leti takratni kitajski premier Ču En-laj pri obsodbi boljševiškega vdora dejal, da “oddaljene vode ne morejo gasiti evropskih ognjev”, se zdi, da je kitajski kolos vendarle dobro jamstvo, da se takih ognjev niti Sovjetija ne bo drznila podžigati. L. P. BESEDA IZ NARODA čas beži Hodil po koroški sem deželi CLEVELAND, O. — Tole, kar bom sedaj pisal, bi moral že zadnjič povedati, ko sem pričel z dopisom “hodil po koroški sem deželi”, pa mi je v čisto nepotrebni naglici izpadlo. Že več kakor 50 let je od tedaj, pa se spominjam, kakor da je bilo to predvčerajšnjim. Mule trdoglavi sem sedel, — moral sem imeti svojih 11 let starosti, — v' šoli v prvi klopi. Nadučitelj je razvil za velikost naše rjuhe velik zemljevid, in ga obesil na vrhnji rob šolske table, potem pa je pravil o Sloveniji in njenih sosedih. Igral sem se nekaj pol klopjo in prav nič me ni zanimalo, kdo in kakšni so naši narodni sosedje. To sem le prestregel v ušesa, da na zapadu mejimo na Italijo, na severu na Avstrijo, da so onkraj meje naši zasužnjeni bratje, na naši lepi Koroški in ha naši Primorski in da čakajo narodnega osvobojenja. Dolgo že čakajo in dvomim, da ga bodo v tem-sto-letju dočakali. Pripovedoval je ke. Leskova palica je bila pri nas v hiši na omari in otroci smo brez vsake razlage vedeli, kaj pomeni. Križ in leskova palica sta bila na deželi v vsaki šolski sobi. Danes leskov grm ne pomeni več veliko ali skoraj čisto nič. Čas je izpodrinil iz šolskih sob leskovko —- ponekod tudi križ — zato imamo,- kar imamo... Sedaj grem nazaj k stvari in no! bom pričel pripovedovati, kar sem prav za prav namenjen. Počasi bom spravil iz sebe na papir doživetje mojega bivanja na Koroškem in vse, kar je zvezi s tem potovanjem, ki sem ga dal skozi to poletje. Letošnja zima, — huda je bi la, če se še spominjate, — me je zgrabilo in me držalo tako dolgo, da sem nekega dne rekel že ni: “Na Koroško pojdem, letos ali nikoli.” ' “Ti kar pojdi, jaz ti želim srečno pot, s teboj pa jaz ne grem,” in ni verjela, da Janez to pot misli resno. Vse do tedaj ni verjela, dokler ji nisem pokazal potni list in plačano vozovnico. Trije “mladi fantje” smo se MILWAUKEE, Wis. — Bral sem v tem časopisu, da je neki dopisnik, imena se ne spominjam, napisal, da je “komunizem hudič, a kapitalizem nič boljši”. Čudim se, da je ta dopisnik lahko vzdržal toliko vrsto let v tem hudičevem kapitalizmu, kjer je lahko pisal, kar mu je prišlo v podstrešje njegove glave. Edina rešitev, da se iz ogne obeh “izmov”, je selitev na luno! učitelj, tega se tudi še sporni- skupaj zbrali, Jože, jaz Janez,in njam, da je naše drugo največ- Janez iz Loraina. Po kateri poje mesto Celovec. ( j ti naj jo mahnemo? Vsi trije “No, Janko, prdii ti sem k zem- J smo v pokoju in nam čas ne po-ijevidu in mi pokaži, kako bi sej meni veliko, pojdimo tako, da ti pripeljal iz Novega mesta naš Celovec,” in pokazal je prstom na mene. Vroče je meni revčku postalo in mrzlica me je oblila, ko sem obotavljaje se skopal iz klopi in se prihuljeno pomikal gor| do zemljevida. Sam učitelj mi je prav ljubeznivo podal en konec leskovke, drugi konec pa mi je zastavil na tisti morogasti rjuhi in mi. rekel: “Vidiš, Janko, tukaj je Novo mesto — misli si, da sediš v vlaku — pokaži s koncem palice, kod se boš peljal da prideš v naš Celovec.” Palica se mi je tresla, hlačke na meni in jaz v hlačah sem drgetal. Do Ljubljane sem se še nekako prifural, tam pa mi je moja znanost že odpovedala, da nisem vedel, ne kod ne kam. O-troci v klopeh so mi nekaj pri-šepetali, a kaj, ko pa Janezek ni videl in ni slišal nič. S koncem palice sem nekaj drezal sem in tja, kakor miška v žični pasti, naprej proti Celovcu pa se nisem takrat spustil. Začel sem, kar je za otroka najceneje, pametno in primerno, — nabirati šobo in zjokal bi se, če mi ne bi rekel: “V klop pojdi, Janko, igral si se takrat, ko sem jaz o Koroški razlagal. Ti ne boš nikoli v življenju Koroške videl.” Takrat mi res ni bilo prav nič na tem, če jo kdaj vidim ali ne. No pa smo v letu 1945 pred rdečo svobodo množično drli preko meje na Koroško, takrat se je med to množico nekje tudi moj učitelj skušal prebiti na Koroško, pa mu sreča ni bila naklonjena, — zajeli so ga partizani in ga za dve leti poslali za rešetko. Še sreča, da ga niso za glavo prikrajšali. Tako je bilo, Janezek je na Koroško prišel, moj učitelj pa ne. Leskovko sem omenil. So bili časi, ko je leskov grm užival svojo veliko čast in spoštovanje. V zimski dobi smo sekali močne leskove palice, iz njih cepili ‘vitre’ in,pletli koše in košare vseh velikosti, J- debelejše smo porabljali za nasajanje vil im motik. Po revnih predelih so koze imele zgodaj spomladi z leskovimi obranki svoj dobri preuži-tek, — v jeseni pa smo še otroci prišli na svoj račun, ko smo obirali in z zobmi trli sladke lesni- v , bomo več sveta videli, je bi s moj predlog. Zetiinili smo se, da se z letalom prepeljemo preko široke luže v Švico in nadaljujemo pot z vlakom prav v naš Celovec. Srečni vsi trije smo bili in oči smo si napasli do sitega nad lepo švicarsko pokrajino in nad mogočnimi skalnatimi gorami lepe Tirolske. V soboto, 15. ju lija, zvečer smo se v Celovcu skobacali iz vlaka in se zavlekli v bližnji hotel prenočit. Drugo jutro pa hajd’ na Mohorjevo, kjer nam je bilo pismeno obljubljeno, da nas bo v drugem nadstropju čakala pripravljena soba. Kakor je bilo pisano, tako je bilo storjeno — soba je bila pripravljena. Janez iz Loraina je šel po svojih potili, midva z Jožetom pa sva ostala gosta Mohorjeve. Več kot zadosti sva čutila pozornost in postrežbo v tej hiši, skozi ves čas najinega bivanja na Koroškem. Če sva bila z Jožetom, — kot zahtevna Amerikanca, kdaj in komu le preveč “tečna”, prosiva še enkrat za milo oprbšče-nje. Posamič sem se menda srečal prav z vsemi častitimi garači Mohorjeve družbe. Dobil sem vtis, da za sam ubogi blagor ljudstvu še potiskajo voz naprej, — ozirajoč se na našo duhovno in finančno pomoč. Delavci v tiskarni in pisarni so seveda plačani, vodstvo (so največ stari čč. duhovniki), pa dela, jaz verjamem — za mili nebeški tron. Ne pod grehom, pod zavestjo, da smo katoliški Slovenci (če smo še), smo dolžni to Mohorjevo družbo podpreti — vsaj s j Slovenci smo čudoviti ljudje, smo pogosto zelo ponosni na svojo pamet. Kaj pa moremo, če! smo se rodili brihtni? Nasmihamo se drugim narodom, če, pokažejo svojo nevednost, in se na-šobimo, češ mi pa vse vemo in znamo. Pa je velikokrat obrat- Da so Slovenci v Jugoslaviji, se zdi vsakomur izmed nas nekaj samo po sebi umevnega. Če pa živiš sam ali z družino na tujem, pa ni tako enostavno. O-stati Slovenec v Ameriki ali drugod ni lahka stvar, oziroma ni tako enostavna. Treba se je truditi, delati, bojevati in misliti. Čas beži in čas bi že bil, da se tudi mi spustimo na realna tla, da veljamo samo toliko, kolikor res znamo in zmoremo, ne pa toliko, kot si ustvarjamo, do-mišljujemo ali želimo. Ne samo delo, marveč tudi vidni uspehi na kulturnem, športnem in političnem polju bodo dvignili naš ugled. Med stvarmi, ki Slovencem in Slovenkam sladijo življenje, naslovi, titule oz. strokovni nazivi. Tistega ali tisto, ki ima v lasti kakšen strokovni naziv, zasluženo ali nezasluženo, povzdignemo v nebesa, posebno tisti, ki nimajo svojega jaza ali hrbtenice. Naslovi delajo včasih prave čudeže. Razumljivo je, da imajo naslovniki precej težav z diplomami. Nekateri doktorji, profesorji, inženirji in drugi diplomirani strokovnjaki so svoje naslove zaklenili v razne predale zavedajoč se, da v življenju diploma ne pomeni nič, če ni znanja in zdravega razuma v glavi. Še večje težave imajo nekateri, ki naslovov sploh nimajo, pa si jih kljub temu nadevajo. Eden od teh samorastnikov je pred kratkim napisal zelo zmešan članek oziroma hvalnico prijatelju, češ “ta in ta” je diplomiral “suma cum laude”. Kakšen poklic ali stroka je to, nisem na jasnem? * Kar je bilo včasih greh, je danes vrlina. Čas beži in čas pravijo zaceli vse rane. Čas zahteva od nas vseh z malo zdrave pameti in posluha zelo veliko prizadevanja in učinkovitega, odkritosrčnega sodelovanja med našimi ljudmi v korist slovenskega gibanja v Ameriki. Razumljivo je, da pred leti že sama misel, da bi bilo mogoče naše slovenske organizacije in dru štva v Milwaukee ju pripraviti vo Slovenci svojega. Imenoval bi se “Slovenian House”. Ta kotiček bi Slovence stal okrog 3,700 dolarjev. Na pobudo SN-PJ - Lilija se je sestanka udeležilo po svojih zastopnikih vseh pet slovenskih organizacij v Milwaukee ju: Sloga, SNPJ, KS-KJ, Slovenska ženska zveza in Slovensko kulturno društvo Triglav, ki je že pred časom nakazalo muzeju 300 dolarjev, kot sta izjavila zastopnika društva Triglav Frank Mernik in Vlado Kralj. * j.< >' • Društvo Lilija-SNPJ je pred meseci organizirala velik banket v"; srbski dvorani sv. Save. Na tem banketu je pel srbski pevski zbor šijački, igrali so igralci hrvatskega tamburaške-ga orkestra, Slovenci pa so zabavali s številnimi harmonikarji. Dobiček, v kolikor ga je bilo, je šel v muzejski fond. Tega banketa so se udeležili vsi predstavniki slovenskih organizacij. “Triglav” sta zastopala Frank Rozina in Jože Muršec. * starem kraju in naj ga torej ne iščem, če pridem v Kanado. Bil sem presenečen, pa sem mu vendar želel srečno pot in zdrav povratek. Sporočilo mi je prekrižalo na črte. Kam pa sedaj? Vedel sem, da se bo prijate! Otmar Tašner podal v Minneso to. Dejal sem ženi, naj ga pokli če in vpraša, če naju hoče vzeti s seboj. Takoj je bil za to, P°' vedal je: V četrtek ob šestih vaju poberem. Pripravljena sva bila že ob petih, ker sva vedela^ da je Otmar zgoden. Res nisva dolgo čakala. Kmalu je naš k«' nji ček drvel po cesti 90 P1"0"1 Minnesoti. Dolgo sedenje me utrudi, r®' da me začnejo boleti rebra, ocl' kar sem bil operiran na srcu-Tako sem se malo presedal v avtu in voznik je prišel do za ključka, da smo potrebni naa odmora. Pot je dolga 600 milj jn smo se dvakrat na njej ustavi -si pretegnili noge, napolnili svo je želodce in seveda tudi nap0^ jili našega konjiča, da je zope veselo zadrdral po gladki c Po javnem vabilu, še več sem Ta je lepo speljana skozi bor° zvedel iz nedeljske slovenske ve in brezove gozdove, ogiu L se mest in drugih večjih nase!j Farme so druga od druge ta radijske ure, kjer Vlado Kralj propagira velik slovenski etni- _______ ški piknik v Arcadian Inn v par- 'daleč, da se farmarji ne morel ku SNPJ 10. septembra tl. Zve- niti skrpcm+i mpH cphni. To 1 del sem tudi, da je na nekem se- stanku član KSKJ Marty Gregorčič predlagal sledeče vabilo: MUSEUM PICNIC FESTIVAL Sponsored by “USPEH” (United Slovenes to Preserve our Ethnic Heritage) SUNDAY, SEPT. 10, 1978 Arcadian Park, 13600 W. Greenfield Ave. All proceeds to be used to fund, the Slovenian Exhibit in the Ethnic Village at our Milwankee Public Museum. Music by Frankie Yankovich — Guest Musicians niti skregati med seboj cesta 53. Ob pol štirih popoldne bili v Gilbertu. Ustavili smo pri Škrjančevih, kjer sta in Anica tudi prenočevala- g dva z ženo sva bila v Slove.n Motel ob Hwy. 53 in Jones Eveleth. Kdor se hoče dobro ^ počiti, naj se ustavi tam. Ta tel je last rojakov Johna in j milj6 siu° se Otmar Jji' /ene St-’ od' je samo s\ tj- njegove mame. Dnev-so razmeroma velike in močne, mk obsega doživetja prvih dveh pa imele fino (barvane registre, tednov. Opisa vtisov naslednjih Ko sem tako vse predelal v svoji tednov še nimamo, smo pa ra-glavi, sem se usedel in napisal dovedni, kako se bo slika Slove-Premrlu lepo prošnjo, da bi mi s ni j e in Slovencev odražala v svojim spremi j e van jem pomagal prihodnjem poglavju Tomaževe-mojo zamisel tega koncerta ga dnevnika, dvigniti na zaželeno umetniško L. P. Klauž, višino. koordinator tečaja, Popraviti povem,, da sem se| Liga S.A., New York zelo bal negativnega odgovora. Na moje presenečenje je pa kmalu prišlo pismo, da Premrl I Pošiljam vam nekaj vrst iz sprejme mojo prošnjo, preden pa Tomaževega dnevnika, ker tako se dokončno obveže, je treba z želite. ozirom na njegove mnogoštevil- Piše, da preganja domotožje ne dolžnosti podrobnega dogovo- in da mu je zato lažje. Pravi, ra in sporazuma. Povabil me je, da se počuti zelo lahkega, ko da naj pridem čimprej k njemu, da misli na papir. Piše o vsem, kar vse to urediva. ima v duši, pa ne vsega, kar bi Koncert pod naslovom —- če mi radi slišali:'kot več o šoli, se ne motim — ‘Sto let slovenske kaj se uči kdo uči itd cerkvene pesmi’ smo izvedli v Piše samo slovensko, sem paivila DaneS smo.dobili berilo o n- i-, -i-1 -r- * i ^ 1 ~ a ! . 1 _ I 'v-v-l o r /-\ -V»-| rt I y- -i /—»r-r -1 I r- -t -i * / 1 ^ t -1 30. julija. Šli smo v Podgorje na žegna-nje. Maša je bila lepa in mi je zelo pomagala. Za nazaj smo veliko prepevali, tako me je domotožje minilo. 2. avg., ob 6. zv. “Danes je bil tako lep dan! Zjutraj sem šel k maši. Potem smo imeli predavanje o sloven skih običajih, navadah in praznikih. Po šoli smo šli k jezeru. Tam me Vse domotožje mine. Plavat hodim zelo rad. Jezero je tako lepo .. Ob 9. zv. “Po večerji je prišla neka znan pevka in nam je pela. Ima že par plošč. Tudi jaz sem dobi eno. Ima besede od vseh pesmi. To bom prinesel za očka. 3. avg. “Danes je bil spet lep dan, posebno še zato, ker sem dobil Vaše pismo. To me je spet poži- Nama z možem se zdi, da bo materinskem jeziku. Zelo mi je všeč. Sem ga velikokrat prebral. Ga bom prinesel s-s,eboj v Ameriko. “Jutri ni zjutraj maše. Ker je j prvi petek, bom šel k spovedi. začetku poletja ob lepem vre-1tja rabi kakšno angleško besedo menu, polni cerkvi in v velike | att frazo, zadovoljstvo zbora, njegovega pevovodje in celo strogega go-irp, . . , ... „ . 1 spoda ravnatelja stolnega kora. T°maZ Vellk° pndoblL Dasi d°- ki je rešil svojo nalogo mojim g°vo+r™° 0 v^h m°- , ____ TCi . ^VCUi. prefinje- g°Clh stvareh’ tollko pogleda v G_ čegovnik bo prišel spovedo. vat.” nika, kar je bil. Zelo laskavo in . . .. pohvalno je koncert opisal v Svo- I Pjsm^b, zlepa ne bi dobili, če bi jem {Cerkvenem glasbeniku’, jbp doma. 1 ant je na svoje in meni pa je db slovesu zagotoviL se b°ri, da bo naredil to, kar po da mu je bilo kljub zaposlenosti razumu in srcu spozna, da je vredno priti v (Novo mesto na Prav- tako pomembno' cerkveno-glas- Oba svo’vesela, da v misli na Boga najde moč in veselje, ko ga tare domotožje. Ta šola je zanj 'zelo dobra. Prepričana sem da bo prišel iz nje malo bolj preizkušen in modrejši, upam beno priredtev. Izlet na Gorjance Med pevskimi vajami smo imeli navado sredi prepevanja delo za nekaj minut ustaviti, se tudi, da malo bolj utrjek „„ „„ oddahniti m malo poklepetati. 3iednjih par let, ki bodo važna za na- je koristna in priporočljiva ta navada, da se napeto ozračje in pevovodjeva sitna natančnost nekoliko ohladi in razkadi. Ko smo za njegovo življenje. Kot sem omenila, piše slo-[ vensko vedno boljše. Zares ne med pripravami za cerkveni kon- nafedi vekko nap^k. Da bi jo le do konca z vsemi cert med takim odmorom sprožili vse sorte razgovore, je enkrat padla beseda o Gorjancih, čudovitem gorskem hrbtu juž-novzhodno od.mesta, krasno ležeč na hribu polotoka reke Krke drugimi srečno izpeljal in ne naredil kje kakšne neumnosti. Ta “weekend” ga bodo prišli obiskat domači iz Slovenije. Še jaz bi se najraje znašla med “Na Dunaj in na Grossglock-ner ne bomo šli. Je vse tako drago. Morda bomo šli na Do-brač drugi teden. V nedeljo bomo obiskali g. Goršeta.” 4. avg., zjutraj “Predno to pismo oddam, bi Vam rad povedal, da smo se včeraj zvečer zelo dobro imeli. Učili smo se pet slovenskih pesmi. Vsi smo bili veseli. Sem malo prehlajen, a ni nič za skrbeti. Vas zelo pogrešam. Spet sem eno noč bliže Vas. 21. avgust bo božji dan. Vaša pisma po dvajsetkrat preberem. Skušam narediti, kar svetujete. Pa je večkrat težko. Vam bom imel veliko povedati.” sredi valovite kotline. Zaradi n,pmk aVg^S^ b° ^Uck za naiU imena našega društva bi se ven- z mozem božji dan’. Njega in dar spodobilo — tako je šla be-1 ^arj^0; k^ v Sloveniji že tež-seda — da zbor Gorjanci priredi v -bližnji bodočnosti izlet na Gorjance. Takrat se pri tem predmetu razgovorov nismo dolgo mudili in ničesar določili ali sklenili, ideja takega izleta pa je očividno padla na rodovitna tia. [ko čakava. Še enkrat hvala za vse in le-|pe pozdrave! Francka Povšič i finesa zbora pride do čiste veljave brez -vsake spremljave. Tudi •Dz sem nekaj pesmi določil za izvajanje brez spremljave, večina je pa vendar ostala v ustaljenem slogu ‘zbora z orglami’. Akutno je postalo vprašanje organista; da bi bil sedal za orgle jaz sam, ni bilo misliti, to je bil Vendar koncert, ne pa nedeljska toazba bežja! Zbor voditi in igrali na orgle je bila torej nemogoča -fvar. A kvaliteta spremljevanja je tako odločilne' važnosti za skladno sozvočje zbora in orgel, da šem bil prisiljen misliti na i-redno kvalificiranega orglarja. Misel se je ustavila na Stanku Premrlu. Predrzna in skoraj pre-grešna misel! Vedel sem, da Iju-'Mjanski stolni organist ne hodi kamor orglat in delat tlako ambicioznim povovodjem, saj ima v stolna cerkvi dan na dan, ne-deli°, dovolj opraviti z organjem kr petjem. In naš koncert je bil določen za nedeljo popoldne. Vse m sem vedel, vedei pa tudi, da ■- rernrl ve za moj načrt tega koncerta, vedel, da je za mojo Mejo navdušen in vede’, !a sva Pravzaprav stara muzikalična Prijatelja še iz časov, ko me je V prvi vrsti pri meni, ki sem bil 25. julija Danes smo bili na Sv. Višar-jah. Vreme je bilo kot nalašč za to ime izbral za svoj novi zbor. nas.( Tam smo imeli mašo, popri, prvem pevskem sestanku, po |poldne pa pete litanije. Gore so koncertu sem misel obnovil, nakar smo jo v podrobnosti pretresli in sklenili izvršiti jo v naj-bližnji bodočnosti. Gorjanskega hribovja ne bom opisoval, dovolj odlično je to opravil Janez Trdina v svojem spisu ‘Bajke in povesti o Gorjancih’. Le toliko naj povem, da se je takrat najvišji vrh gorovja imenoval sv. Jera, in da je tam stala majhna, ljubka cerkvica sv. Miklavža, skrita v gostem bukovem gozdu. Nekaj pozneje so vrh preimenovali v Trdinov vrh, kar je še danes. Gorjanci so moenp privlačno izletniško gorovje predvsem zato, ker so večidel gosto porasli z gozdovi zlasti na nevemeški strani. Meščani in okoličani so večkrat romali v to svetišče neizumetiničene nature, kjer je bilo vse tako kot je Bog naredil. Tam se je od življenja razbičan človek umiril in odpočil, srce je uživalo neskaljeno lepoto božje narave. Kdo bi pač v zboru mogel biti nezadovoljen s predlogom za izlet k sv. Miklavžu in sicer na izlet, ki Ljubitelj knjig Obiskovalec knjižnice mesta Hove v Sussexu je pretiraval s pozabljivostjo pri vračanju izposojenih knjig, “Ljubitelj,” čigar imena, še niso objavili, si je izposodil skupno 13,000 knjig, ki jih je pustil v majhnem stanovanju v okoliški*' vasi. Našli so jih nameščenci podjetja za oddajanje stanovanj v naj etn, ko so si ogledali nedavno odpovedano Stanovanje. Najdbo so prijavili policiji. Policija išče čudnega izposojevalca, ki bo moral knjižnici precej plačati zaradi svoje “pozabljivosti”. Alkohol za srce i Velike doze alkohola ali etanola so zelo učinkovite pri zdravljenju srčnih bolnikpv z’ zamenjanimi srčnimi arterijami, so ugotovili strokovnjaki na u-niverzitetni kliniki v Uppsali na Švedskem. Alkohol širi krvne žile, spodbuja delovanje srca in ugodno vpliva tudima krvni obtok, trdi dr. Klingen, ki je v tej bolnišnici z alkoholom zdravil 40 paci-29. julija entov. Včeraj smo šli v Postojno, Klingen je bolnikom vbrizga-Bled. Brezje. Tam sem ti kupil val alkohol v vene takoj po ope-■ •*" [raciji. Nova metoda prihaja zs naj se raztegne na dva dni s srčne bolnike v poštev v prvih preživetjem poletne noči na šestih urah po operaciji, količi-Gorjancih ob ognju in pečenem na alkohola v krvi pa doseže na ražnju pu j skom-odo j kom ? j 1-2 promila, pravi Gundmund (Dalje prihodnjič) ! Klingen. Cleveland, O. — Za slovenski strostni dom na Neff Road so darovali od zadnjič še naslednji: V SPOMIN SOPHIE BAYUK $20: Pevski zbor “Jadran”; Frances Kapel; Joseph Kastelic itn žena; Gene Latina in žena; Louis Prebevsek in žena (Wick-liffe). $15: Jarm in Tomaric, Evans; Louis in Barbara Zath. $10: Frank Bittenc in žena; Frank in Jennie Gorjanc; Louis IKaferle in žena; Lester Latessa Jr. in žena; Pat Latessa in žena; (Philip Latessa in žena; Tony Petkovšek; Helen Prebevsek; Molly Raab; R. Samsa in žena; Fred Skolaris in žena; Mary Sti-mac in Tony Boltezar; Mitch Vince in žena; Edward Zimmerman in žena; Neimenovani $5: Joe Bradač in družina Paul Cevoak in žena; Douglas Elersich in žena; Peter Gotti in žena; Frank Grk in žena; Frank in Ann Kokal; John Krawczyk in žena; Alma Lazar; Waiter in Elanie Lex; Evana Metroka Tony in Ann Mrak; Steve Shi-mits; Anthony Stefanic in žena; Florence Unetich; Frank in Mary Weeder; Mary in Frank Wolf; A. J. Yarbrough in žena; Thomas Žabjek in žena; Charles Zgonc in žena. $3: Ray Novinc, Sr. in žena. bile tako blizu. Imeli smo se zelo dobro. Imam par dobrih prijateljev. Eden ima tukaj starega očeta, grem rad z njim. U-pam, da sem naredil par dobrih slik. Prve nagrade že ne bom dobil, tukaj je polno fotografov. 26. julija Skušam se družiti s takimi, ki se pridno učijo, če sem sam. igram klavir. Sinoči sem šel malo prej spat. pa mi je nekdo vodo zlil v petelj o. Tudi kadar mi je dolgčas, sem vesel, da sem prišel. Toliko ljudi sem spoznal. Nekateri fantje so tako ‘hecni’. Vedno se jim moraš smejati. V SPOMIN LEONA KAPELA $65: Angela Kapel. $15: Frank Fatur in žena; Društvo št 8 ADZ. $10: Antonia Kapel; S.N.P.J. št No. 126; Matt Susel in žena in Don; Joe Tomsick in žena; John Verh in žena; Frank Zafred; Josephine Zernic; Mary Zivoder. $5: John Drobnick in žena; Jennie'Kap el; John Lodvik; (Jennie Srebot; John Zalar in žena. V SPOMIN RUTH ANN RECHER $10: Lad Eržen in žena; Stan Kebe in žena; Ed Strnad in žena. $5: Frank Aubel in žena; Rudy Cetina in žena; Stanley Ravnohrib in žena; R. Strnad in žena; Josephine Welf; Charles in Mary Žele; Joseph in Alice Memdoza. V. SPOMIN HARRY SEKULAR $30: The Lorain Slovenian Club. $10: A. R. Ravnikar in žena; Društvo “Bled” št 17 SNPJ. V SPOMIN FRANKA OPASIKARJA SR, $20: St. Clair Business Assoc. $10: Pete Sawinki in žena. $5: Louis in Mary Curk; Donna Oleksiak. V SPOMIN EMME STUPKA $50: Vera A. Candon, PhD. $45: John in Deanne Shannon. $25: Cecile Dambaugh. $15: Društvo št 576 SNPJ. V SPOMIN DOROTHY MLINAR $15: Helen Pernush Whalley. $10: Ernest Kalin in žena; Mary Kobal; Victor Pozab in žena; Joe in Pauline Skfajbec; Cy Traven in žena. $5: Marica Lokar; Stella Vc-kaq; Joe Zaman in žena. V SPOMIN JOSEPHA PETRIČA, Sr. $20: John Petrič in žena; John in Mary Terlep. $10: Frank Golobic in žena; Mary Kobal; Ladies Auxiliary-Recher Home; Marica Lokar: Mary Sfer; Andrew Turkman in žena. $5: Mary Bostian; Olga Conway; Paul Durjava; Frank in Jennie Gorjanc; Norman -Hirter in žena; Alma Lazar; Angela Pirc; Juliet Slapnik; Joseph in Mary Trebeč. V SPOMIN ANTHONY.Ja (TOM) ZAKRAJŠKA $20: Stan in Mary Jo Zamlen in Jo Zorman. S.N.P.J. Lodges; S.N.P.J. št. 5; Richard Tomsic in žena. $10. Mary Bavec; Candon družina; John in Alice Cech; Angela Cestarich; Step hie Charske; Josephine Debevec; Mary Dor-sch; Alma Lazar; P.S.W.A. No.l; P.S.W.A. No. 2; P.S.W.A. No.7; Amelia Raab; Ella Samanich; Cecilia Suibel; Thomas Talty; Frank Turkovich in družina. $5: Joseph Birk in žena; Julia Marzlikar. V SPOMIN FRANKA LEGANA $15: Michael Dernyar in žena; Mary Shamrov in Frank. $10: Louis Fink in žena; Društvo “Dom” št. 25 ADZ; Maple Heights Slov. nar. dom; Felix. Martinčič in žena; Klub slov. upokojencev sa Newburg; Frances Sadar in Louis. $7.50: Thomas Legan in žena; Lawrence Legan in žena. $5: iCy Franetič in žena; Joseph Glivar in žena; Amalia Gre-goretti; A. Hočevar, Jr. in žena; Jennie Hočevar; Richard Hočevar in žena; Mamie Klouda; John Kamalic in žena; B. Melko in žena; Joseph Miklich; Charles Papesh in žena; Pevski zbor; Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSIKJ; Eleanor Vavra; Ray Za-bak in žena. Lepa hvala vsem darovalcem v imenu Slovenskega starostnega doma in njegovih stanovalcev! Cecelia M. Wolf MALI OGLAS* HRUŠKE NAPRODAJ Hruške se dobijo v Madison, Ohio, na farmi Tončke in Alojza Ljubeč. 3587 Dayton Ed. Madison, Ohio (119,120) Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol. garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. * Zadani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 439 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. One tubeless 4-ply H-78-14, $5 (good spare). Can be seen at American Home Publishing, 6117 St. Clair Ave. (x) REPAIRS OF ALL KIND Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatia*! and Slovenian. (120-139) UomI deminskanski predsednik zameiijaf vojaške vodnike SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Ko je Antonio Guzman prevzel vodstvo republike pretekli teden mirnim, ustavnim potom, je imenoval novega obrambnega tajnika in poveljnika vojne mornarice in letalstva. Odstavljeni poveljniki so skušali ustaviti štetje predsedniških volitev. 16. maja, ko je iz-gledalo, da bo zmagal vodnik o-pozicijske levičarske Revolucionarne stranke A. Guzman. Na pritisk ZDA so štetje nadaljevali in je predsednik republike Balaguer priznal zmago svojemu tekmecu in temu po 12 letih predal vlado. Pri vmestitvi novega predsednika Dominikanske republike je zastopal ZDA državni tajnik Cyrus R. Vance. Četudi je novi predsednik 67 let stari Antonio Guzman, bogat veleposestnik, levičarski politik, računajo, da bo vzdrževal dobre odnose z ZDA. By Owner E. 140 St. & Lakeshore area, r ully insulated frame with basement and attic. 2 bedrooms, eat-in kitchen, dining room with cabinets, living room with gas fireplace and cabinets. Call 681-6355 evenings. $32,000. (120-124) Hišo dajo v najem Enostanovanjsko hišo s 5 sobami, na novo okrašeno,'oddajo na, E. 74 St. Prednost imajo starejši. Kličite 881-3749. (120,121) BY OWNER Beautiful brick single, 3 bedrooms, plus sunroom and finished basement. Modern kitchen and bath, 2 car garage. E. 250 St. area; $44,000. Call 481-2433 (day), 531-8041 (eve.). (118-122) Washington proti izraelskemu podpiranju kristjanov v Libanonu WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je začela strožje nadzirati izraelsko podpiranje krist-janskih milic v južnem Libanonu. Izrael ne sme nikomur ne dati ne prodati orožje, ki ga je dobil iz ZDA. Da so se tej prepovedi izgonih, so Izraelci kupili ameriško orožje drugod in ga poslali v južni 'Libanon. Državni tajnik Cyrus R. Vance je končno sporočil v Jeruzalem, da so ZDA strogo proti vsakemu podpiranju kristjanov v južnem Libanonu, ker bi to moglo zaostriti bojevanje v Libanonu, kjer državljanska vojna vsaj v južnem delu republike dejansko ni bila končana. Švicarji začeli gledati Sovjetom bolj pod prste BERN, šv. — Švicarske oblasti so bile Zelo potrpežljive s sovjetskimi državljani, zaposlenimi pri raznih ustanovah Zdru-| Ženih narodov v Ženevi, Četudi so vedele, da se prenekateri od njih posvečajo Vohunjenju, so jim gledale skozi prste. V zadnjem času so postale nenadno strožje, ko so dognale, da se ti vohuni ne posvečajo samo gospodarskeniu vohunjenju in ne le v Švici, ampak da je nji-MD tvtr AG1TD PRTSCREPTTONj- bov smoter vojaško vohunjenie, St Clalr A v*. * K. St. 3«1-4m !, . „ . ' , . ", 7 ' IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA ikl 3c-a 12 bvice v sosed”!e dr:/;’' RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ve članice NATO. Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo družini z 1 otrokom v bližini E. 76 St. in St. Clair Avenue za mesečno $85. Za dogovor kličite 486-5973. (119,120) BY OWNER 2' doubles — 4-4 Income $350 per mo. 3-3 Income $300 per mo. Copper plumbing and new electric wiring, modem. E. 163 St. and Grovewood area. $54,000 for both or could be.sold sepa-rately.'call 431-2433 (day), 531-8041 (eve.). (118-122) FOR RENT ' 5 rooms, nice vicinity E. 76 st., St. Clair, 1 child, appointment call 486-5973 - $35.00. (119,120) Heir* Wai ted General Office Cleaning 5 nights per week. Euclid, O. area. Must have transportation. Experienced preferred. Approx. 3 hrs. per eve. Cal 461-8920. (117-121) Čistilko iščejo Čistilko za Mayfield Heights okrožje. Kličite 449-5465. (117-121) $13:''Cleveland Federation off HELP WANTED Cook “2” Cook trainees Kitchen personnel, waiter, waitresses. New restaurant needs mature hardworkers, permanent positions, full and part time. Excellent wages and fringe benefits. Apply: -Barnhills 5 Berea Commons Berea, Ohio Phone: 234-3903 (120-123) / AMERIŠKA DOMOVINA, AUOUST 21, 1978 wes?»s«> »m n*™ ** irw*pl-i**. BREZ DOMA M£UI M Hektor Malot KOLEDAR društvenih prireditev “Ne vem. Imam jih v kapi.” “Daj mi torej svojo kapo.” Namesto da bi izročil kapo, kakor je magister zahteval, mu je dal samo žveplenke, ki so bile popolnoma suhe, ker je Car-rory imel kapo ves čas na glavi. “Zdaj lahko pogasite svetilke.” je dejal magister. Samo ena je še razsvetljevala naše zavetišče. V. • V rudniku je nastala popolna tišina. Noben ropot ni dospel več do nas. Voda pod nami je bila popolnoma mirna. Rudnik je bil poln vode, kakor je trdil magister. Ker je napolnila vse rove od dna do vrha, nas je zaprla ibolj hermetično kakor kakršen koli zid. Ta težka, nepredirna smrtna tišina je bila bolj strahotna in bolj moreča kakor ves peklenski trušč, ki smo ga slišali, ko je voda pridrla v rudnik. Rili smo v grobu, živi zakopani. Težilo nas je kakih štirideset metrov zemlje. Delo zaposluje in raztresa Ko smo z delom prenehali, smo se znova zavedeli svojega položaja in vseh, celo magistra se je začel lotevati obup. Nenadoma sem začutil na svoji roki tople kaplje. Carrory, ki je sedel poleg mene, je tiho jokal. Skoraj v istem trenutku sem zaslišal zdihovanje na zgornji polici in nek tožeč glas je mrmral: “Marijan, Marijan!” Ril je Pages, ki je mislil na sin a . . . Zrak je Ibil težak, tako da smo le s težavo mogli1 dihati. Čutil sem se utrujenega in v ušesih mi je bučalo. Morda je naš položaj na magistra vplival manj moreče ali pa se je hotel upirati temu pogubnemu občutku in tudi nas vzpodbuditi. iPretrgal je tišino in dejal: “Najprej je treba pregledati, če imamo kaj zalog.” “Misliš morda, da bomo morali-ostati dolgo časa tukaj?” je vprašal stric Gaspard. “Nikakor ne. Vendar pa se mi zdi potrebno, da smo previdni in .da računamo na vsak primer. Kdo ima kaj kruha?” Nihče ni odgovoril. “Jaz imam kos kruha v žepu,” sem se oglasil. “V katerem žepu? “V hlačnem.” “Tedaj je gotovo ves razmočen. Pokaži kljub temu.” Segel sem v žep, kamor sem zjutraj spravil precejšen kos kruha, ki pa sem ga nekoliko že pojedel. Potegnil sem iz žepa nekako brozgo, katero sem hotel s studom zavreči, ko me je magister zadržal. “Spravi to,” mi je dejal. “Čeprav se ti zdi zdaj ogabno, se ti bo prav,kmalu zdelo okusno.” Ta napoved ni bila bogve 1 ako spodbujajoča; vendar pa se nismo zmenili za to, Šele pozneje sem se spomnil na te besede in sem spoznal, da se je magister že takrat zavedal, v kako strašnem položaju smo. Čeprav najbrž hi vedel, kakšno trpljenje nas čaka, je vendar uganil, da naša rešitev ne bo tako lahka. “Ali nima nihče več kruha?” Nihče ni odgovoril. “Šlabo je to.” “Si lačen?” ga je vprašal Com-peyrpu. “Ne govorim zase. Kruh bi bil za Remigija in Carroryja.” “Zakaj pa ga ne bi razdelil med nas vSe?” je vprašal Rer-gounhoux. “To nikakor ni pravično. V položaju, v kakršnem smo, smo pač vsi enaki.” “Če bi kdo izmed vas imel kos kruha, bi se torej skregali. Obljubili ste mi, da me boste ubogali. Zdaj spoznavam, da ste pripravljen ubogati šele po dolgem razpravljanju in le takrat, če se vam bo zdelo, da imam prav.” “V vsakem primeru bi te ubogali.” “Rržkone bi ne šlo tako gladko. Nočem, da bi nastalo nesoglasje med nami, zato vam hočem pojasniti, zakaj bi bil ohranil kruh za Remigija in Carroryja, če bi ga kaj imeli. Nisem tega določil kar tako na slepo. Dognano je, da pri večjem številu ponesrečencev ostanejo najdalj pri življenju tisti, ki so starejši, a niso še prekoračili šestdesetega leta. Iz tega sklepam, da se moreta Remigij in Carrory zaradi svo-mladosti najmanj ustavljati smrti; na vsak način manj kot ostali.” ‘A ti, magister, imaš več kot šestdeset let.” “Jaz sploh ne pridem v poštev. Sicer pa sem vajen, da si želodca ne preoiblagam preveč.” Čez nekaj hipov se je oglasil Carrory: “Če bi torej imel kos kruha ” je dejal, “bi bil ta zame?” “Zate in za Remigija ” “A če bi ga ne hotel dati?” “Vzeli bi ti ga. Ali nisi tudi ti obljubil, da boš ubogal?” Dolgo časa je molčal. Končno oa je potegnil iz svoje kape hlepeč kruha in ga podal magistru. “Tu imate kos kruha.” “Ali je tvoja kapa neizčrpna zakladnica?” “Daj mi svojo kapo,” je dejal magister. Carrory se je hotel ustavljati. Vzeli so mu jo s silo in jo izročili magistru. Ta jo je približal svetilki in pogledal, kaj je v nji. Čeprav naš položaj ni bil nič kaj razveseljiv, nas je za trenutek prev žela veselost. Carrory je imel v kapi pipo, zavojček tobaka, ključ, kos klo base, prevrtano breskovo koščico, živalsko kost, tri orehe in eno čebulo. Njegova kapa je bila prava shramba. “Kruh in klobaso si bosta zvečer delila z Remigijem.” “Jaz pa sem lačen že zdaj, ugovarjal Carrory s tožečim glasom. “Zvečer boš še bolj lačen.” “Škoda, da Carrory nima še ure v svoji kapi. Tako bi vsaj vedeli, koliko je ura. Moja se je ustavila.” “Tudi moja ne gre več, ker se je namočila v vodi.” Misel na uro najs je zopet spomnila na naš položaj. Koliko je bila ura? Koliko časa smo že tičali v rovu? Vpraševali smo drug drugega, a vse ugibanje je bilo zaman. (Mnenja so bila silno različna. Nekaterim se je zdelo, da je poldne, drugim večer. Nekateri so domnevali, da smo tukaj že najmanj deset ur, drugi pa komaj pet. Ta različnost se je tudi pozneje še večkrat pokazala. Nikakor nismo bili razpoloženi, da bi se pogovarpali edinole za zabavo, Ko je razpravljanje glede časa prenehalo, smo zopet utihnili in vsak še je zatopil svoje misli. Kaj so razmišljali moji tovariši? Tega pač nisem mogel uganiti. Če pa bi sodil po obrazih, njihove misli gotovo niso bile vesele. Kljub magistrovi odločni tr ditvi, da bomo rešeni, nisem bi o tem tako zelo prepričan. Ral sem se vode, bal sem. se teme, bal sem se smrti. Tišina me je begala. Stene rova so se mi zdele tako tesne, da so me dušile Nikdar več torej ne bom videl Lizike, niti Štefke, niti Alekseja, niti Renjaminna. Kdo jim bo nosil poročila? Ne bom več videl niti Arturja, niti gospe Milligan niti Matija. Ali bo Lizika kdaj razumela, da sem umrl zaradi nje? In draga mati Rarberin! (Dalje prihodnjič) —-----o-----— Če vam je Ameriška Domovina res pri sren, ji pridobivajte nove naročnike! AVGUST 26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Konec). SEPTEMBER 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne. 23. — Žetvena večerja s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 1.-—Praznovanje 25-letnice, odkar je slovenska šola Sv. Vida postala farna ustanova. I. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek cb 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alpski sekstet. 14. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”. 5. ■— Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 11. — Belokranjski kluc priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 12. —Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv.1 Vidu. ;ža!ujoči 19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. MAREC 11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. -----o----- Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! F blag spomin OB SEDMI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MATERE IN SESTRE Alice Keck ki nas je za vedno zapustila dne 20. avgusta 1971. Že sedem let te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči, dom je prazen in otožen, odkar te več med n.ami ni. mož FRANK hčerka FRANCES sestri Rose Daski in Josephine Ludwig ter ostalo sorodstvo, Cleveland, O., 21. avgusta 1978. Rdečica zjutraj in zvečer Vsa ljudska verovanja o vremenu prav gotovo ne moremo šteti med vraže. Eno takih je, da pomeni večerna rdečica neba lepo vreme, jutranja rdečica z nizkimi oblaki pa slabo vreme. Fizikalna razlaga te^a pojava je takale: Pri lepem, stabilnem vremenu izhlapi podnevi zaradi močnega segrevanja tal mnogo vode, ki se pomeša z zrakom. Ob sončnem zahodu, oziroma takoj za njim, morajo sončni žarki, ki še dosežejo zemeljsko površino, napraviti zelo dolgo pot skozi našo atmosfero. Velika količina vodne pare v spodnjih zračnih plasteh absorbira večino ultravijoličastih in modrikastih sončnih žarkov, medtem ko žarki večje valovne dolžine, predvsem rdeči, prodirajo skozi atmosfero z manjšimi izgubami in med barvami prevladujejo. Prvi zemljevid sveta? PrVi svetovni zemljevid je izdelal v 15. stoletju Indonezijec z Jave, trdi profesor Sudjoko z bandunškega tehnološkega inštituta. Trditev utemeljuje z ohranjenim sporočilom portugalskega prestolonaslednika in guvernerja portugalske kolonije v A-ziji kralju Manuelu. Ta pravi, da je dobil svetovni zemljevid, ki ga je izdelal nekdo z Jave. Na karti, na kateri so v javanski pisavi opisane planine in poti, so narisani Rtič dobrega upanja, Portugalska, Brazilija, Rdeče morje in Perzijski zaliv, Tajska in Kitajska ter Moluški otoki. Čebele in vreme V čebeljih panjih ni nobenih ogrevalnih naprav in vendar je v njih vedno enaka temperatura ne glede na muhavosti vremena: poleti 35, pozimi 25 do 30 stopinj. Kako je to mogoče^ Temperaturo uravnavajo čebele same. Brž ko s svojimi občutljivimi napravami, ki reagirajo že na spremembo temperature za 0.2 stopinje, ugotovijo, da je postalo v panju hladno, začno rahlo mahati s krili in se tako trudijo, da bi dvignile temperaturo svojega telesa in s tem zraka v panju. Da toplota ne bi uhajala, se čebele spravijo skupaj in kot grelci pokrivajo satovje, v katerem je njihovo potomstvo. Huje je takrat, kadar je v panju pretoplo. Tedaj začno nekatere čebele nositi v rilčkih vodo, druge jo polivajo znotraj panja, tretje pa vztrajno mahajo s krilci, da bi voda hitreje hlapela, in s tem ohlajajo ozračje. Za vsakovrstna tiskarska dela ■e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: OjKrožmce, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU 1 American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further infonna-tion, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is Name ......... Street ....... City.......... State.......... Zip.