Oglasila so se Zlata grla Pred občnim zborom Kmečke pogovor s podpredsednico Sidonjo Radetič /4 Tri milijone evrov za obnovo poslopja poklicnega zavoda Stefan SSG: Nikla Panizon o tokratni vlogi, o delu v našem teatru, o svojih načrtih in tudi o sanjah >/13 Primorski ČETRTEK, 10. APRILA 2008_ Št. 86 (19.176) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) y ZDA bi Silvio že zdavnaj »pogorel« SandorTence Silvio Berlusconi je verjetno edini politik v zahodni Evropi, ki že četrtič kandidira za predsednika vlade. Leta 1994 mu je Umberto Bossi skrajšal bivanje v Palači Chi-gi, dve leti kasneje je izgubil volilni dvoboj z Romanom Prodijem, leta 2001 je zmagal in vladal pet let. Sedaj poskuša že četrtič, ki ne bo zadnjič, kot sam pravi. O pojavu Berlusconi so bile napisane številne knjige, z njim se ukvarjajo italijanski in tuji politologi in o njem smo videli filme in dokumentarce. Berlusconi je hkrati najbolj priljubljena in osovražena osebnost v državi, kije hočeš nočeš njegovo zrcalo. Drugače si ne znamo razlagati, kako je sploh mogoče, da je tako dolgo ostal na politični sceni. Njegova kampanja za nedeljske volitve je po svoje absurdna. Ne zato, ker bi bila neučinkovita, prav nasprotno, temveč zato, ker bi jo lahko imeli kot klasični primer teatra absurda. Medtem ko Walter Veltro-ni predstavlja volilcem Italijo, kot bi si jo želel, je Berlusconijeva Italija neke vrste supermarket, v katerem lahko vsakdo kupi, kar si želi. Zato v Berlusconijevih volilnih proglasih najdemo vse. Od strahu pred komunisti do politike trde roke do vsakogar, ki predstavlja grožnjo za varno življenje ljudi. Izjema so davčni utajevalci, do katerih država ne sme biti prestroga, in vsi, ki so žrtve zarote sodnikov. In seveda šale in dovtipi na račun političnih nasprotnikov, žensk in šibkejših družbenih slojev, zaradi katerih bi npr. v ZDA Berlusconi moral že zdavnaj zapustiti politiko. Uboga Italija, kjer je tudi nesramna šala postala protagonist volilne kampanje. italija - Desnosredinski voditelj zaostril tone pred skorajšnjimi volitvami Berlusconi vpletel tudi Kvirinal v volilno polemiko Dejal je, da bi opoziciji ponudil senat, če bi Napolitano odstopil deželne volitve - Kandidat desne sredine v našem uredništvu Tondo: Gospodarstvo FJK • • I • • V I •• je »socialistična ekonomija« Kandidat desne sredine za predsednika Dežele Renzo Tondo je bil včeraj gost uredništva Primorskega dnevnika. V pogovoru je kritiziral po njegovih besedah vedno večje poseganje deželne uprave v gospodarstvo in prevelik deželni javni dolg, govor pa je bil tudi o razvoju kmetijstva na Krasu, zakonih za Slovence in Furlane in evroregiji kroma RIM - Berlusconi bi bil po zmagi na volitvah pripravljen odstopiti opoziciji predsedstvo ene izmed vej parlamenta (konkretno senat) pod pogojem, da bi predsednik Giorgio Napolitano odstopil in tako prepustil svoj stolček predstavniku desne sredine. S predsedstva republike se na ta izvajanja niso odzvali, toda po razširjenem občutku je Berlusconi prestopil mejo politične korektnosti in še prej okusa. To mu je potem Veltroni tudi javno očital. Kaj pa Berlusconi? »Govoril sem le o teoretični možnosti,« se je opravičil. Sicer pa se je polemika med glavnima tekmeca na skorajšnjih volitvah včeraj tudi drugače zaostrila. Na 6. strani Na Koroškem Haiderjev BZO blokira deželno volilno reformo Na 5. strani Mreža prostitucije se je razbohotila v Trstu Na 10. strani Selitev iz Gorice v Videm študijske smeri za prevajalce ogroža slovenščino Na 16. strani Evropski konservatorij v Gorici: zaenkrat sanje Na 18. strani olimpijske igre - Velika Britanija Premiera Browna ne bo na otvoritveni slovesnosti LONDON - Britanski premier Gordon Brown se ne bo udeležil otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu, bo pa prisoten na zaključni prireditvi, so sinoči sporočili z Downing Streeta. ZDA so medtem znova pozvale Peking k dialogu s predstavniki tibetanskega duhovnega vodje dalajlame. Kot so še pojasnili na Downing Streetu, nikoli ni šlo za vprašanje, ali bo Brown šel na otvoritveno slovesnost poletnih olimpijskih iger v Pekingu, ki bo 8. avgusta. "Dejali smo, da se bo udeležil zaključne slovesnosti," so poudarili. Na 21. strani gospodarstvo - Spet rekordne vrednosti črnega zlata Nafta med trgovanjem včeraj presegla 112 dolarjev NEW YORK - Ameriška nafta se je včeraj popoldne po objavi poročila o ameriških naftnih zalogah, ki je pokazalo, da so se te nepričakovano znižale, podražila. Zahodnoteksaš-ka lahka nafta za dobavo v maju je med trgovanjem na new-yorški borzi dosegla 112,16 dolarja za sod (159 litrov), kar je bilo 3,66 dolarja več kot ob koncu torkovega trgovanja. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, je ameriško ministrstvo za energijo objavilo, da so se ameriške zaloge surove nafte pretekli teden znižale za 3,2 milijona sodov, medtem ko so analitiki pričakovali njihovo zvišanje za 2,4 milijona sodov. Več od pričakovanj so se znižale tudi zaloge bencina in destilatov. Zahodnoteksaška lahka nafta je tako presegla dosedanjo najvišjo vrednost med trgovanjem, 111,80 dolarja za sod, ki jo je dosegla v marcu, je poročala AP. Severnomorska nafta brent se je na londonski borzi podražila za 2,03 dolarja na 108,37 dolarja za sod. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 10. aprila 2008 3 DEŽELNE VOLITVE - Predsedniški kandidat Ljudstva svoboščin gost uredništva Primorskega dnevnika Renzo Tondo: Deželna uprava vse bolj posega v gospodarstvo Kras: raje razvoj kmetijstva kot park - Zakon o Furlanih je volilna računica - Evroregija: prednost vsebini TRST - Deželna uprava Furlani-je-Julijske krajine se pod Riccardom Il-lyjem vse bolj ukvarja z gospodarstvom, zaradi česar je vedno manj zasebnih vlaganj, ni se vlagalo v infrastrukture in konkretne stvari, javni dolg Dežele pa je zaskrbljujoče narasel. Zato je, kljub nekaterim dobrim stvarem, ki jih je izvedla Illyjeva uprava, splošna ocena o njeni petletni vladavini zelo negativna. To je na včerajšnjem obisku v uredništvu Primorskega dnevnika pred nedeljskimi in ponedeljkovimi deželnimi volitvami povedal predsedniški kandidat desne sredine Ljudstva svoboščin Renzo Tondo, ki je v razgovoru z odgovornim urednikom Dušanom Udovičem in člani uredništva obravnaval tudi vprašanja o zaščitenih območjih na Krasu, evro-regiji, družini, ženskah, zaščitnih zakonih za Furlane in Slovence ter o stroških politike. Tondo, ki se je pozneje v popoldanskih urah udeležil televizijskega soočenja z Riccardom Illyjem, katerega je sprva odpovedal, a je potem spremenil stališče (»Raje imam prav, kot da sem dosleden,« nam je - citirajoč Winstona Churchilla - povedal včeraj), je pogovor začel s temo, ki je v zadnjih tednih postala njegov paradni konj, se pravi z javnim dolgom Dežele. Ta je po Tondovih besedah v obdobju Illyjeve uprave zrasel za 951 milijonov evrov, kar pomeni, da se je podvojil. Desno-sredinski kandidat je nanizal nekaj številk: gre za 1.657 milijonov evrov dejanskega dolga, kateremu pa je treba prišteti še 3.650 milijonov predvidenih stroškov v prihodnjih letih. Poleg tega je Tondo označil gospodarsko dogajanje v FJK za »socialistično ekonomijo« za ra di po nje go vih be se dah ved no večjega poseganja deželne uprave v gospodarstvo, naraščanja tekočih stroškov in javnih vlaganj ter posledično zmanjševanja investicij iz zasebnega sektorja. Tako imamo napihnjen bruto domači proizvod namesto realnega, katerega morajo ustvarjati podjetja. Kandidat Ljudstva svoboščin sicer priznava, da je Illyjeva uprava naredila nekaj dobrih stvari npr. na področju ino-vativnosti (čeprav je tu Tondo opozoril, da je zakon o inovativnosti svoj čas oblikovala desna sredina in da ga je v času Illyja koristilo le manjše število podjetij) in glede uveljavljanja imena FJK v svetu, a na splošno j e prišlo do krčenja prostora za zasebno gospodarstvo. Po tem dalj šem uvo du, po sve če -nem finančni in gospodarski proble- matiki, se je pogovor vrtel tudi okoli zaščitenih območij, ki so bila svoj čas uve de na na Kra su in ki so ne ma lo oškodovala tamkajšnje kmetovalce, ter oko li uved be med na rod ne ga kraš - kega parka. Tondo je pri tem dejal, da je bil prvi predsednik Dežele FJK, ki je v okvi ru skla dov za kme tij stvo fi nan -ciral tudi kmetijske dejavnosti v tržaški pokrajini. Glavni vprašanji sta tu po njegovem mnenju odprava birokracije in razvoj podeželja, glede morebitnega kraškega parka pa bi raje videl, da bi položaj ostal tak, kot je, se pravi brez parka, oziroma: med ustanovitvijo parka in razvijanjem kmetijstva na Krasu bi se odločil za slednjega. Na ugotovitev, daje desnosredin-sko zavezništvo premalo pozorno do ženskega vprašanja oz. do vrednotenja žensk je Ton do ( ki je tu di po sre do val osebno gledanje na vlogo ženske kot tis te ga dru žin ske ga čla na, ki skrbi za dom) dejal, da se to vprašanje uokvir-ja v širše vprašanje družine: »Ko postavimo v središče družino, postavimo v sre diš če tu di osvo bo di tev žen ske,« nam je po ve dal des no sre din ski pred -sed niš ki kan di dat, za ka te re ga se je v tem času preveč vlagalo v t.i. državljanski dohodek kot pa v družino. Tondo sicer priznava dobro Illyjevo politiko na področju povečevanja števila otroških jasli, a hkrati opozarja, da je treba delati npr. tudi na področju oskrbe ostarelih na domu. Na včerajšnjem srečanju nismo mogli iti mimo deželnih zaščitnih zakonov za Furlane in Slovence. Glede prvega je Tondo mnenja, da je bil sprejet zaradi volilne računice: čeprav je tudi sam prepričan, da se mora v šoli poučevati tudi furlanski jezik, je prav tako pre pri čan, da tu di v tem pri me ru odigrava središčno vlogo družina, kjer se t.i. »marilenghe« (v furlanščini ma-terni jezik) govori, medtem ko nima smisla izdajati dokumentov v furlanščini. Furlanski jezik bi najbolje zaščitili, če bi dosegli, da se ustanovi evropska agencija za manjšinske jezike s sedežem v Vidmu, je dejal Tondo, ki je gle de za ko na o Slo ven cih opo zo ril, da je ne ka te re stva ri svoj čas na re dil že sam, ko je bil pred sed nik De že le, npr. na področju čezmejnega sodelovanja. Vsekakor so zanj manjšine in z njimi slo ven ska do da na vred nost in nam je potrdil absolutno razpoložljivost, hkrati pa po uda ril, da je tre ba de la ti stva -ri, ki težijo h gledanju naprej. Kaj pa evroregija? Tondo jo bo sicer podprl, vendar je na srečanju poudaril svojo skepso glede načina nastajanja te tvorbe, saj bolj kot pomen posode poudarja pomen vsebine, ki je v tej posodi, kot so npr. inovacija, internacionalizacija in infrastrukture, s pomočjo katerih lahko FJK zares postane sre dišč na de že la v tem pro sto ru. Prav tako opozarja na pomen konkretnih stvari, ki jih ljudje občutijo na lastni koži, kot je lahko npr. pediater iz Beljaka, ki po potrebi lahko deluje tudi v Karniji. Tudi to je evroregija, pravi Tondo, ki se zavzema tudi za zmanjšanje stroškov politike. Tako se bo v primeru izvolitve odpovedal avtomatičnim poviškom plače, ukinil bo direkcijo za komuniciranje in generalno direkcijo Dežele ter bo zmanjšal število zu na njih od bor ni kov in čla nov uprav -nih svetov. Ivan Žerjal Za Renza Tonda so manjšine dodana vrednost, prepričan pa je tudi, da je treba pri teh vprašanjih gledati naprej kroma SÜZ SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA POZIVA VSE VOLILNE UPRAVIČENCE, NAJ SE POSLUŽIJO PRAVICE DO DVOJEZIČNE VOLILNE IZKAZNICE NEDELJSKE IN PONEDELJKOVE VOLITVE - Tehnična navodila Na rumeni glasovnici za senat in rožnati za poslansko zbornico je treba prekrižati le simbol stranke TRST - V nedeljo in v ponedeljek bodo, poleg deželnih in ponekod tudi upravnih, volitve za senat in za poslansko zbornico. Na obeh glasovni cah je tre ba pre kri ža ti le sim bol stranke, ne pišemo pa preferenc kandidatom. Njihov seznam je objavljen na plakatu, ki je razobešen na voliščih. Glasovnica za senat (levo) je ru- mene barve, glasovnica za poslansko zbornico pa rožnate barve. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima, mora takoj zaprositi za duplikat in ob tej priložnosti lahko zahteva tudi dvojezično izkaznico, ki je na voljo na občinskih volilnih uradih. Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 15. ure. Glasove za parlamentarne volitve bodo preštevali takoj po zaprtju volišč. Glasovnice za deželne volitve (modre barve) pa bodo začeli šteti v torek po 14. uri. 4 Četrtek, 10. aprila 2008 GOSPODARSTVO POGOVOR - Podpredsednica Kmečke zveze Sidonja Radetič Največje težave nam povzroča birokracija Brez ustreznih ukrepov ni nobene perspektive za razvoj kmetijstva TRST - Razvoj kmetijstva najbolj ovirajo birokratski postopki, zaradi katerih izgubijo kmetovalci veliko časa, energije in denarja, ki bi jih seveda raje vlagali v svojo dejavnost. Za dodatne težave je poskrbela ustanovitev zaščitenih območij, ki ponekod onemogočajo vsak razvoj. Zato so nujni ukrepi, sicer ni nobene perspektive za razvoj. To nam je o položaju kmetijstva povedala podpredsednica Kmečke zveze Sidonja Radetič, s katero smo se pogovorili pred rednim občnim zborom stanovske organizacije, ki bo jutri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Radetičeva je mlada podjetnica, ki upravlja kmetijo v Medji vasi. Med drugim proizvaja kakovostno vino, sir, pršut in druge suhomesnate izdelke, ki jih prodaja na osmici. Obenem kot podpredsednica KZ sledi problemom kmetijstva in zastopa interese kmetov. Kako ste se sploh lotili kmetovanja? Dejansko sem se na kmetiji rodila. To je v moji družini že tradicija, ki jo je moj oče prevzel od svojega očeta. Kmetovanje mi je v veliko veselje in ga imam v bistvu v krvi, saj sem se že pri treh letih peljala na traktorju. Po končani nižji srednji šoli sem zato izbrala kmetijsko šolo in se pozneje lotila vinogradništva in enologije na videmski univerzi. Brez pomisleka sem nato ostala na kmetiji in nadaljevala družinsko tradicijo. Kaj pomeni kmetijstvo za mlado žensko? Kmetijstvo predpostavlja požrtvovalnost. Ni ga namreč dneva, ko je lahko kmet prost. Po drugi strani mi je to delo v veliko zadoščenje, ker so ljudje zadovoljni z našimi proizvodi. Skratka, veliko truda, ki pa je poplačan. S kakšnimi težavami se danes srečuje kmetijstvo? Najhujše težave povzroča birokracija. Katera koli pobuda zahteva namreč pripravo mnogih dokumentov in torej tekanja iz enega urada v drugega, pa problemi še niso rešeni. Zato porabimo veliko časa, energije in denarja, ki bi jih lahko vlagali v našo dejavnost. Poleg tega je mnogo zakonov, ki jih je treba spoštovati. Ko bi npr. proizvajalec hotel povečati vinograd, pa vemo, kaj se lahko zgodi (namig je na gozdne čuvaje, ki so nekaterim kmetom že prisolili mastne globe, op.p.). Najhujše probleme je povzročila uvedba evropsko zaščitenih območij Sic in Zps, največ težav pa je prav v Medji vasi. Kako to doživljajo kmetje? Nastali položaj je nesprejemljiv. Kraški kmetje nudijo zelo kakovostne proizvode in bi morali zato razvoj dejavnosti pospeševati. Toda novi evropski normativi to močno omejujejo. Najhujše je na območju Medje vasi, Štivana in delno Cerovelj, kjer ni dovoljena nobena gradnja. Po večletnem boju je na tem območju končno prišlo do nove kmetijske variante, ki jo je odobrila devinsko-nabrežinska občinska uprava. Toda uvedli so dve območji Sic, na katerih je prepovedana vsaka gradnja, od hleva do nadstreška za živali. Poleg tega ni dovoljena sprememba namembnosti posameznih območij: če gre za travnik mora to ostati travnik, gmajna mora ostati gmajna. Skratka, dovoljeno ni nič. Kje je lahko rešitev? O tem smo se že pogovarjali s slovenskimi deželnimi svetniki in s problematiko skušali seznaniti tudi deželnega predsednika Riccarda Illyja. Jasno je, da je tu potrebna politična volja. Edino rešitev lahko zaenkrat predstavlja nova kmetijska varianta, na katero pa Podpredsednica KZ Sidonja Radetič med delom na svoji kmetiji kroma bi morali čakati vsaj pet ali šest let. V zadnjem obdobju je poudarek na ustanovitvi mednarodnega kraškega parka. Kako gledate na to? Park bi rešil mnogo problemov, čeprav sem do tega dokaj kritična. Zakaj? Pri upravljanju parka bi morali biti udeleženi kmetje. Sicer je ustanovitev mednarodnega kraškega parka zdaj edina možna in tudi najboljša varianta. Z našimi težavami smo pred nedavnim seznanili tudi slovenskega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca, ki se je o tem nato pogo- KMETIJSTVO - Minister v Goriških Brdih O problemih dvolastnikov in poimenovanja za tokaj DOBROVO - Slovenski minister za kmetijstvo Iztok Jarc se je včeraj mudil v Goriških Brdih, kjer se je na Dob-rovem sestal s predstavniki tamkajšnje občinske uprave in kmetijstva. Goriška Brda mejijo na Italijo, zato so briški župan Franc Mužič, vodstvo Vinske kleti Goriška Brda, Konzorcija Brda in novo-goriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda ter predstavniki briške komisije za kmetijstvo pri Občini in Društva oljkar-jev Brda, Jarčev obisk izkoristili za pogovore o obmejni kmetijski problematiki. Ministra so opozorili na problem plačevanja t.i. sadilnih pravic za vinograde, ki jih imajo Slovenci v Italiji. Plačati morajo enkraten znesek po 9000 ev-rov na hektar, če že prej niso uredili kvot, tudi za vinograde iz začetka 90-ih let, je poudaril Mužič. Ker imajo Slovenci čez mejo več kot 40 hektarjev vinogradov, Italijani v Sloveniji, ki tovrstnih stroškov nimajo, pa okrog 35 hektarjev, bi to lahko rešili v okviru recipročnosti. »Zah- tevamo, da smo enakopravni z italijanskimi lastniki,« je poudaril predsednik Konzorcija Brda Aleš Kristančič. Težave bodo po volitvah v Italiji skušali rešiti z obuditvijo dela mešane komisije med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, kjer bi sosedom skušali predstaviti celovite okoliščine, je napovedal Jarc. Brici so ministra seznanili tudi s težavami okrog preimenovanja vina tokaj, ki ga morajo zaradi zahtev Madžarske oz. EU sedaj prodajati pod imenom sauvignonasse, kar se po besedah direktorja Vinske kleti Goriška Brda Silvana Peršolje ne obnese najbolje. Ko se je takoj po letu 2000 začelo govoriti, da bodo z imenom tokaj težave, so ga kmetje začeli manj saditi, še vedno pa ga je približno 12 odstotkov skupne pridelave. »Z imenom točaj je prodaja celo rasla, ko smo prešli na sauvignonsse pa upada. Če se nekaj ne naredi, bomo izgubili to sorto,« je ogorčen Peršolja, ki državi očita premalo odločnosti in preveč »papeško« spoštovanje pravil. SDGZ - Tečaj s sodelovanjem podjetja Servis Usposabljanje delodajalcev za varnost na delovnih mestih Prva lekcija tečaja v zgoniški obrtni coni bo 16. aprila TRST - V sredo, 16. aprila se bo v organizaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in podjetja Servis začel nov 16-urni tečaj za usposabljanje delodajalcev, ki so hkrati odgovorni za varnost pri delu v svojem podjetju. Tovrstne obvezne tečaje je doslej predvideval 10. člen zak. odl. 626 iz leta 1994; prav pred nekaj dnevi pa je bilo odobreno novo Enotno besedilo o varnosti pri delu, ki sicer še čaka na podpis predsednika republike in na objavo, tekst pa je že definitiven. Tudi nov zakon, ki združuje vse doslej obstoječe norme v eno samo besedilo, posveča veliko pozornost izobraževanju delodajalcev in uslužbencev, pri tem pa ohranja velik pomen prav zadevni tečaj za odgovorne za varnost pri delu (ital. R.S.P.P. - Responsabile servizio prevenzione e protezione). Tečaj, pri katerem podjetje Servis zagotavlja tehnično pomoč, je namenjen podjetnikom in profesionalcem, ki zaposlujejo uslužbence oz. imajo družbe- EVRO 1,5726 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA varjal z Illyjem. Zdaj čakamo, ali se bo kaj spremenilo. Omejitve pač vzpostaviš zelo hitro, medtem ko so spremembe izredno težke... Kakšna je torej prihodnost kmetijstva? Na prihodnost gledam vedno pozitivno. V tem obdobju je razvoj nemogoč, ker ti tega ne dovolijo. Zato je poglavitno nadaljevati delo in se boriti za svoje pravice. Če namreč ne bo nobenega ukrepa, za razvoj kmetijstva ne bo nobene perspektive. Toda prepričana sem, da se bodo problemi rešili. Čeprav ne v kratkem. Aljoša Gašperlin nike ali družinske sodelavce. Kot omenjeno, bo prva lekcija v sredo, 16. aprila na podružnici SDGZ -Servis d.o.o. v obrtni coni Zgonik, Pro-seška postaja 29/F. Nadaljeval se bo v ponedeljek, 21. aprila, v torek, 22. aprila in še v ponedeljek, 28. aprila, vsakokrat od 16. do 20. ure, razen v torek, 22. aprila, ko bo tečaj od 14. do 18. ure. Tečaj bodo vodili kvalificirani predavatelji, program pa predvideva v prvi vrsti pregled obveznosti delodajalca in delavcev v zvezi z varnostjo pri delu, nato pa analizo dejavnikov tveganja v podjetju. Tečajniki bodo obravnavali tudi preprečevanje požarov s praktičnimi vajami za gašenje in problematiko zdravstvenega nadzora delavcev in prve pomoči. Zadnji del bo posvečen obveznemu zavarovanju in problemom, ki nastanejo v primeru nezgode pri delu. Za te čaj je še ne kaj pro stih mest; interesenti se lahko do ponedeljka, 14. aprila oglasijo pri SDGZ (tel. 040 6724830), kjer bodo dobili vse potrebne informacije in prijavnice. 09. aprila 2008 valute evro (povprečni tečaj) 09.04. 08.04. ameriški dolar japonski jen 1,5726 161,36 1,5694 160,75 10 9871 kitajski juan ruski rubel 11,0109 37,0300 7,4602 36,9980 7,4598 učil IJKCI M ui la britanski funt 0,7977 9,3622 0,7974 93610 JVCUJKO MUHO norveška krona 7,9410 25,098 7,9565 24,985 LOKa MUI la švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,5935 15,6466 253,30 34551 1,5914 15,6466 253,80 3,4595 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakh nAlar 1,6022 1,6941 1,5910 1 6968 CIVJUCUJM UUIC1I bolgarski lev romunski 1,9558 3,6695 1,9558 3 6710 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 32,402 3,4528 32,386 3,4528 IILUVJM 11 LC13 latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,6969 2,6645 0,6962 2,6768 Ulcl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti irika lira 112,84 2,0295 114,49 2,0272 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,2650 7,2732 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 09. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,7268 LIBOR (EUR) 4,3531 LIBOR (CHF) 2,575 EURIBOR (EUR) 4,354 2,71 2,69 4,7437 4,75 2,845 2,93 4,744 4,747 2,618 4,7512 3,0666 4,74 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 1 ■ 18.970,25 € +381,76 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 09. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 32,34 initediii idr»da 3T1/i -1,22 -1 83 KRKA I I IKA KOPER 93,85 60 11 -1,67 -1 07 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 281,36 -1,07 MERKUR PETROI TELEKOM SLOVENIJE 571,56 245,27 -2,45 -1,55 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 101,71 DELO PRODAJA 27,20 ETOL 186,35 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 95,28 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 32,09 MLINOTEST -KOMPAS MTS - mil/a -4,61 -1,40 +0,12 -1,14 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 85,07 705,00 454 19 +0,14 -1 43 TERME ČATEŽ ŽITO 244,00 +1,65 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 09. aprila 2008 -0,08 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,34 8,385 20 11 -1,65 -0,24 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 12,45 2 83 +0,50 +0,60 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 8,06 1 733 +0,00 +0,10 -1 92 EDISON ENEL ENI 6,92 2317 -0,86 FIAT FINMECCANICA 15,18 21 51 +1,13 +0,98 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENERAII 26,72 29,23 -0,60 -0,60 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,31 4,76 -0,51 -0,47 -1 00 LOTTOMATICA I 1 IAOTT1CA 21,18 1711 +1,53 LUAO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 6,05 134 +0,45 +1,34 -1 25 PARMALAT PIREIII e C 2,535 0,5395 +2,80 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS 27,12 415 -0,53 +2,34 SMAM RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,08 1 50 -0,01 -1,64 TENARIS TERNA 16,55 2,7 +3,02 +0,12 UBI BANCA UNICREDITO UNICREDITO 16,36 4,79 -0,74 -0,85 -1 00 UNIPOL 2,017 -0,71 ■ SOD NAFTE >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 110,83 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 09. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.399,36 1.847,38 -1,44 -1 48 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.154,82 117,10 -0,42 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.638,49 2.041,39 -0,19 -0,38 DlrvJ, Dal lJalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.069,81 1.576,58 -2,29 -1 97 DCICA 1 J, L>o_>y 1 C1U SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 848,58 4.359,61 22.594,01 6.021,04 -2,01 +0,90 -4,43 -4,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.495,51 1.823,96 -0,64 -1 20 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTC.F mn I nnrlnn 1.654,07 1.486,77 6.721,36 5.983,90 -0,84 -0,79 -0,75 -0 11 ri se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.874,97 3.950,0601 3.950,0601 -0,77 -0,31 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.583,3 3.775,93 +0,31 -0,91 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.111,89 3.089,72 23.984,57 3.413,91 15.790,51 -1,05 -1,30 -1,35 -5,50 +1,30 / ALPE-JADRAN Četrtek, 10. aprila 2008 5 Michele Coren ne, kjer so predčasne volitve zaradi afere Strassoldo-Tavoschi, poteguje 5 kandidatov: bivši ligaški poslanec Pietro Fontanini, ki ga podpirajo UDC, Severna liga in Ljudstvo svoboščin; Diego Travan je kandidat leve sredine s podporo petih list; bivši predsednik Mar-zio Strassoldo s svojo avtonomistično listo ter Luca Battista (Fiamma Tricolore) in Ernesto Pezzetta (La destra) na skrajni desnici. Bitka je seveda med prvima dvema, desna sredina je na Videm-skem močnejša in zadnjič je Strassoldo premočno premagal Tonuttija. In prav Strassoldo bo igral pomembno vlogo, saj bo verjetno od njegovega uspeha odvisno, če bo Diego Travan šel v balota-žo ali ne. Kar se kandidatov za videm-ski pokrajinski svet tiče, bosta tudi tokrat v volilnem okrožju Nadiških dolin Michela Domenis Piergiorgio Domenis Firmino Marinig in Fojde kandidirala dosedanji svetnik, župan v Podbonescu in podpredsednik Gorske skupnosti Piergiorgio Domenis na listi Demokratske stranke ter bivši špetrski župan in pokrajinski svetovalec Firmino Giuseppe Marinig na Socialistični listi. Za Ljudstvo svoboščin kandidira špetrska odbornica Teresa VIDEM - Še nikoli toliko beneških kandidatov na političnin in upravnih volitvah Zaradi majhne volilne moči le malo možnosti za izvolitev Edino izjemo predstavlja Piergiorgio Domenis za pokrajinski svet - Pomen pravilne odločitve ČEDAD - Verjetno še nikoli ni bilo toliko beneških kandidatov na političnih in upravnih volitvah kot tokrat in po vsej verjetnosti tudi tokrat ne bo nihče izmed njih izvoljen z izjemo videm-skega pokrajinskega sveta, kjer naj bi bil potrjen dosedanji svetnik, podboneški župan Piergiorgio Domenis. Dejstvo je, da je volilna moč slovenske skupnosti v videmski pokrajini premajhna in vsaj po obstoječih volivnih sistemih lahko le vleče vodo na mlin zunanjih kandidatov. Zato je razmislek o koristnem glasu, o tem kdo lahko zagotovi podporo in prizadevanja za reševanje težkih problemov Benečije, še kako umesten. Če začnemo ta bežen pregled pri deželnih volitvah, ugotovimo, da so slovenski kandidati v obeh taborih. Stranka upokojencev kandidira sicer v tol-meškem okrožju Rina Laurenčiča, ki ima svoje korenine v Podbonescu, za Casinijevo stranko tekmuje nekdanja demokrščanska županja v Srednjem in odbornica na gorski skupnosti Renata Qualizza, na listi Severne lige pa je Van-ni Rossi iz Špetra. Novost letošnjih volitev je gotovo lista stranke Slovenske skupnosti s 16 kandidati. Prvi na listi je uslužbenec na Gorski skupnosti Ter Nadiža Brda Michele Coren, Slovence iz Kanalske doline pa zastopa Juri Prescheren. V Illy-jevem Demokratskem zavezništvu je tudi Dipietrova stranka, na kateri kandidira dinamična lastnica Hotela Škof v Podbonescu Michela Domenis, kije nemalo svojih energij posvetila turističnemu razvoju Benečije tudi v sodelovanju s SDGZ v okviru pobude in društva »Vabilo na kosilo« ter v konzorciju Arengo. Ne gre pa prezreti, da je na isti listi tudi Franco Pacilio, ki je bil med agitatorji demonstracij Rezijanov pred deželno palačo, ko se je sprejemal zakon za našo manjšino. Glede deželnih volitev velja opozoriti na pozornost, ki jo je večkrat pokazal Benečiji dosedanji predsednik Illy in jo potrjuje tudi v današnjem intervjuju za Novi Matajur, kjer dokazuje, da dobro pozna problematiko tega območja, priznava razloge njegove zaostalosti in marginalnosti ter nakazuje pot za razvoj, ki ima dva temelja v jezikovni specifiki in večjezičnosti ter v sodelovanju s Slovenijo. Dos ti manj še so pris toj nos ti Po -krajine, vendar lahko odigrava pomembno vlogo v razvoju goratega, obmejnega območja. Kot je znano, se za mesto predsednika Videmske Pokraji- Diego Travan Dennetta, na skrajni desnici pa domačin iz Srednjega Walter Qualizza. Ob koncu naj omenimo še slovenskega kandidata iz Benečije na listi Mavrične levice za poslansko zbornico, to je Fabrizio Dorbolo do predkratkim načelnik napredne občanske liste v Špetru. (-nm) KOROŠKA - BZO še zavira reformo za volitve deželnega zbora Nov volilni sistem samo za občinske in županske volitve? CELOVEC - Zavezništvo za prihodnost Avstrijie (-BZO) koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja očitno še naprej skuša zavirati sprejetje majhne volilne reforme na Koroškem na področju volitev v deželni zbor. Na naslednji seji deželnega parlamenta 24. aprila se zna zgoditi, da bodo poslanci sicer izglasovali spremembo volilnega reda za občinske in županske volitve, ne pa tudi za deželne volitve! Kot je znano, BZO nasprotuje znižanju volilnega praga na deželnih volitvah s sedanjih desetih na pet odstotkov. Pri tem so tarča Haiderjevih napadov med drugimi tudi koroški Slovenci oz. slovenska Enotna lista (EL), »kateri je treba onemogočiti vstop v deželni zbor«, je večkrat v zadnjih tednih dejal Haider. Kot so v začetku tedna sporočili iz deželnega zbora, bodo razpravo o spremembi volilnega reda v naslednjih dneh nadaljevali v pododboru pravnega in ustavnega odbora koroškega deželnega zbora, v katerem ima predsednika ljudska stranka (OVP). Cilj razprav v pododboru pa je po novem zgolj ta, da bi na seji koroškega deželnega zbora 24. apri- la sprejeli nov volilni red samo za županske in občinske volitve (da bi s tem preprečili izpodbijanje teh volitev), ne pa tudi tudi za deželne volitve. V zvezi z njimi se hoče BZO sedaj pogajati s socialdemokrati (SPO), ljudsko stranko (-OVP), Zelenimi in svobodnjaki (FPO). Slednje stranke so se že zedinile za uvedbo petodstotnega praga v drugem ugotovitvenem postopku, kar pomeni, da bi osvojile sedež v deželnem zboru tudi tiste stranke, ki bi zgrešile osnovni mandat, so pa v celi deželi presegle pet odstotkov oddanih glasov. Slovenska Enotna lista (EL) predvideno reformo odklanja, saj manjšini ne zagotavlja zastopanosti v koroškem deželnem zboru, prav tako predvidena reforma ne bo ustav-no-pravno zasidrana. Predsednik EL Vladimir Smrtnik je v zvezi z zastopanostjo slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru še napovedal, da je EL naročila primerjalno študijo o manjšinam bolj naklonjenih volilnih sistemih v drugih evropskih državah. Ivan Lukan SCHENGEN - Med nogometnim EP v Avstriji Mate: Mejne kontrole bodo takrat poostrene BRUSELJ - Ukrepi na meji med Slovenijo in Avstrijo med evropskim nogometnim prvenstvom junija v Avstriji in Švici bodo podobni kot ukrepi med Avstrijo in Nemčijo v času svetovnega prvenstva, je včeraj v Bruslju napovedal notranji minister Dragutin Mate. Avstrija naj bi vzpostavila mejne kontrole, kar pa ne pomeni vzpostavljanja mejnih prehodov, je pojasnil. "Menim, da bo Avstrija uporabila določbe v evropskem pravnem redu o vzpostavljanju mejnih kontrol, to pa seveda ne pomeni vzpostavljanja mejnih prehodov," je pojasnil Mate. "Za vsako mejo se bo Avstrija sama odločila, kakšno stopnjo teh ukrepov bo izvajala," je poudaril. Na meji s Slovenijo minister pričakuje podobne ukrepe, kot so bili med Avstrijo in Nemčijo v času svetovnega prvenstva. "Zapornice se niso spustile, so pa policisti po globini avtoceste, na primer med Salzburgom in Munchnom, postavili več policijskih patrulj, ki so bodisi naključno ustavljale vozila bodisi speljale ves promet z avtoceste preko postajališča in tam izvajale kontrolo," je ponazoril. "Glavno vprašanje je, kako bomo mi zagotavljali dodatno varnostno kontrolo na schengenski meji," je poudaril minister. Pogovori o tem tečejo, v varovanje bodo vključene hrvaška, slovenska in avstrijska policija, in to na celotni trasi gibanja organiziranih skupin, ki se bodo udeležile tekem," je pojasnil. Z vsemi temi ukrepi želimo doseči, da ne bo izgredov, je poudaril. "Mi bomo na naših mejah z veliko ukrepi še bolj poostreno nadzirali ljudi, ki so namenjeni na nogometne tekme; kdo je to, pa se da opaziti na podlagi veliko zunanjih znakov," je še povedal minister. (STA) ZAGREB - Ugotovitve o požaru na Komatih Gasilci umrli zaradi nepredvidljivih okoliščin ZAGREB - Do smrti dvanajstih hrvaških gasilcev v požaru na Kornatih avgusta lani ni prišlo zaradi človeške napake, temveč zaradi naravnega nepričakovanega izbruha ognja, je včeraj potrdila strokovna skupina. Medtem je sodišče v Šibeniku odobrilo odškodnin ske zah te ve svoj cev pe tih umrlih gasilcev, ki so skupaj zahtevali 3,4 milijona kun (464 tisoč evrov). Strokovna skupina je po polletni preiskavi razlogov za kornat-sko tragedijo včeraj poslala 600 stra ni dol go po ro či lo Sve tu za na -cionalno varnost. Vodja strokovne sku pi ne Bran ko Smre kar je za hr -vaško tiskovno agencijo Hino zatrdil, da je do nesreče prišlo zaradi naravnega pojava, ki ga nihče ni mogel predvideti. Že prva uradna preiskava je pokazala, da so gasilci umrli zaradi naravnega pojava - eruptivnega požara. Smrekar je včeraj zanikal trditve nekaterih svojcev umrlih, da je do smrti gasilcev prišlo zaradi odtekanja goriva iz vojaškega helikopterja, s katerim so gasilci pri le teli na otok Kor nat. Do dal je, da bo do rez ul ta ti preiskave, v kateri je sodelovalo 53 različnih strokovnjakov, javno objavljeni, potem ko se bo z njimi seznanil Svet za nacionalno varnost. Odškodnino petim družinam umrlih gasilcev bodo po pravnomočnosti včerajšnje odločitve šibe-niškega sodišča izplačali mesto Vodice, prostovoljna gasilska društva Vodice in Tisno ter srednja šola v Ši be ni ku, v ka te ro je ho dil umrli mladoletni gasilec iz Tisne-ga Marko Stančic. So diš če bo jut ri od lo ča lo o odškodninskih zahtevah še treh dru žin umr lih ga sil cev. Ne sre čo je s hudimi poškodbami preživel le eden izmed gasilcev. (STA) Pri Novi reviji izšel Pirjevčev Trst je naš LJUBLJANA - V zgodovinopisni zbirki Korenine založbe Nova revija je izšlo novo delo izpod peresa uglednega slovenskega zgodovinarja Jožeta Pirjevca z naslovom "Trst je naš" Boj Slovencev za morje (1848-1954 ). Kot je ob predstavitvi knjige (o knjigi je Primorski dnevnik obširneje že poročal v nedeljo in včeraj) poudaril avtor, "brez te borbe" Slovenija tudi danes ne bi imela dostopa do morja. Ali kot je zapisal ob koncu knjige: "Če ne bi bilo stoletnega boja za Trst, ki ga je zastavil slovenski narod s svojimi najboljšimi intelektualci in politiki od 1848 dalje, ne bi bilo protifašističnega upora med vojno in med njo ter vojaškega sunka jugoslovanskih partizanskih enot do Soče in čez. Če ne bi bilo prisotnosti jugoslovanske vojske na terenu, je vprašljivo, kakšno "vzhodno" mejo bi zmagovalci določili Italiji, ki so ji tako ali tako priznali status "sobojev-nice". Če ne bi bilo izključitve KPJ iz Informbiroja, bi v Washingtonu in Londonu ne dozorela misel, da je primerno razdeliti Svobodno tržaško ozemlje med obe sosednji državi in tako presekati tržaški vozel. Temu verižnemu spletu dogodkov se moramo Slovenci zahvaliti, da imamo - namesto svoje tradicionalne obale med Trstom in Devinom - Koper, Izolo in Piran in z njimi mednarodno priznan dostop do morja." Visokozmogljivostna železniška proga bo le šla skozi Rož? CELOVEC - Na Koroškem se je spet vnela razprava o poteku bodoče proge za visokozmogljivo-stno železnico. Ukinitev načrtovanja proge ob Vrbskem jezeru med Celovcem in Beljakom je postavila v ospredje spet prvotno varianto, da bi proga vodila skozi (dvojezični) Rož. Predsednik ljudske pobude »Rešite Rož!«, slovenski občinski odbornik Peter Waldhauser iz Borovelj, se je na najnovejši razvoj odzval z ogorčenjem in opozoril na soglasne sklepe koroškega deželnega zbora in deželne vlade, ki dokazujejo, da trasa skozi dolino pod Karavankami ne pride v poštev. »Teh sklepov se je treba držati,« je zahteval Waldhauser, ki politiko svari pred tem, da »bi zaradi lastnih interesov ljudi vlekla za nos«. Borbo proti visokozmogljivostni železniški progi skozi Rož podpira tudi slovenska Enotna lista, ki je tudi podprla poziv ljudske pobude proti načrtovani železnici, da dežela upošteva lastne sklepe ter prepreči uničenje naravne neokrnjenosti in življenjske kvalitete prebivalcev Roža. (I.L.) Stare slike nad rezervnim kolesom avtomobila KOPER - Cariniki so na mejnem prehodu Dragonja pri pregledu vozila italijanskega državljana odkrili 21 starih tiskanih slik in en akvarel. Kot so sporočili iz Generalnega carinskega urada, so bile slike v mapi, skriti v prtljažnem prostoru pri rezervnem kolesu. Ker sumijo, da so slike zaradi starosti večje vrednosti, so jih predali postaji mejne policije Sečovlje, carina pa bo podala predlog za carinski prekršek. Popravek Iz včeraj objavljenega članka o čez-mejnem kampusu dijakov, ki bo potekal v začetku maja, je pomotoma izpadel podatek, da bodo prisotni tudi dijaki iz Hrvaške. Tako bo na kampusu sodelovalo 150 dijakov iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, avstrijske Koroške in Hrvaške. Bralcem se opravičujemo. 6 Četrtek, 10. aprila 2008 ITALIJA / VOLITVE - Predvolilno ozračje vse bolj razgreto Berlusconi: Demokratski stranki senat samo, če nam odstopi Kvirinal Veltroni: Moj tekmec prestopa meje politične korektnosti in okusa - Predsedtvo republike brez odziva RIM - Volilna kampanja se zadnje dneve pred nedeljskimi in ponedeljkovimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami zaostruje. Premierski kandidat Ljudstva svobode in Severne lige Silvio Berlusconi je včeraj svojemu glavnemu tekmecu, pre-mierskemu kandidatu Demokratske stranke in Italije vrednot Walterju Veltroniju očital, daje lažnivec. »V Rimu ga imenujejo gospod Lažnivec,« je dejal Berlusconi v popularni radijski oddaji Radio anch'io in dodal, da ima za to svoje vire. Berlusconi je še zahteval, naj Veltroni zagotovi, da bodo volitve brez domnevnih prevar, zaradi katerih naj bi izgubil volitve leta 2006. »Če bo Italiji to obljubil, bomo lahko začeli o njem misliti manj slabo,« je v pogovoru za televizijo La7 dodal Berlusconi, ki je sicer 100-odstotno prepričan v zmago na predčasnih volitvah. Kot je zatrdil, je izgubil volitve leta 2006 zaradi praznih glasovnic, ki se jih je polastila levica in mu na tak način ukradla glasove. Tako naj bi izgubil 25 tisoč glasov, ki so prinesli zmago koaliciji Romana Prodija. Berlusconi se je v svojih očitkih dotaknil tudi Veltronijevih komunističnih korenin, ko je dejal, da se je kraje glasov učil na šoli Le Frattocchie, kjer so se izobraževali kadri komunistične stranke. Veltroni se je na Berlusconijeve besede takoj odzval. Kot je povedal, Berlusconi že od leta 1994 govori o prevarah, vendar samo, ko na volitvah izgubi. »Govorimo o življenju države, on pa še vedno govori o prevarah in komunizmu,« je dodal in nadaljeval, da bo Berlusconi v primeru zmage ustvaril še več katastrof v državi. Sicer pa je Veltroni opozoril, da si je Berlusconi privoščil tak napad nanj le za to, ker ga je pozval, naj se obveže, da bo spoštoval demokratične inštitucije in obsodil svoje zaveznike (konkretno Bossija in Lombarda), če bi še grozila z oboroženimi vstajami. Polemika med Berlusconijem in Veltronijem pa je včeraj dosegla višek, ko je Berlusconi napadel Kvirinal. Med drugim je namreč dejal, da bi bil po zmagi na volitvah pripravljen odstopiti opoziciji predsedstvo ene izmed vej parlamenta (konkretno senat) pod pogojem, da bi predsednik Giorgio Napolitano odstopil in tako prepustil svoj stolček predstavniku desne sredine. S predsedstva republike se na ta izvajanja niso odzvali, toda po razširjenem občutku je Berlusconi prestopil mejo politične korektnosti in še prej okusa. To mu je potem Veltroni tudi javno očital. Kaj pa Berlusconi? »Govoril sem le o teoretični možnosti,« se je opravičil. Silvio Berlusconi (levo) in Walter Veltroni VOLITVE - Navodila Viminala Mobilniki prepovedani RIM - Prefekti morajo paziti, da bodo volitve potekale čim hitreje in v spoštovanju zakonitosti. Ta poziv je prisoten v dveh okrožnicah notranjega ministra z navodili vsem prefektom v Italiji, kako se morajo ravnati ob bližnjih volitvah. Tako bo v volilno kabino prepovedano iti z mobilnim telefonom in fotografskim aparatom (kršitelje čaka od tri do šest mesecev zapora in denarna kazen od tristo do tisoč evrov), predsedniki in skrutinatorji na voliščih bodo morali pregledati vsako glasovnico posebej, glas pa bo šel tisti listi, za katero bo razvidno, da jo je volivec izbral. Na voliščih bodo izobešena tudi obvestila o tem, kako se voli, predsedniki krajevnih volilnih uradov pa naj pozivajo volivce k branju teh obvestil. Prav tako bodo na voliščih tudi opozorila proti mobilnim telefonom in fotografskim apa ra tom v ka bi nah. GOSPODARSTVO - Podatki Banke Italije in IMF Javni dolg se spet veča Italijansko gospodarstvo ustavljeno RIM - Po podatkih Banke Italije je javni dolg v januarju dosegel 1622 milijard evrov, potem ko je decembra znašal 1597 milijard evrov. Javni dolg je v zadnjih treh mesecih leta 2007 upadal, z novim letom pa se je trend ustavil. Medtem pa je vir dodatnega pesimizma poročilo mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki uvršča Italijo na zadnje mesto držav v območju evra po ekonomski rasti. Podatki globalnega ekonomskega poročila, ki ga je včeraj predstavil IMF, sploh niso spodbudni, saj kaže, da je italijansko gospodarstvo dejansko ustavljeno. Italijanski BDP naj bi v letih 2008 in 2009 zrasel za vsega 0,3 odstotka, medtem ko je vlada v zadnjem uradnem poročilu napovedovala 0,6-odstotno rast. Povprečje držav, ki uporabljajo evro, znaša 1,4 in 1,2-odstotno rast v letih 2008 in 2009, Italija pa je zasedla zadnje mesto. IMF predvideva, da bo gospodarska upočasnitev ohladila inflacijo in omogočila Evropski centralni banki (ECB), da zniža obrestne mere. Toda vse evropske gospodarske velesile se bodo odrezale boljše od Italije: nemški BDP naj bi letos narastel za 1,4 odstotka, leta 2009 pa za en odstotek; španski za 1,8 in 1,7 odstotka. Združeno kraljestvo, ki ne sodi v območje evra, naj bi zabeležilo v obeh letih 1,6-odstotno rast. Kriza hipotekarnih posojil pa je zajela ves svet, saj naj bi svetovni BDP v letu 2008 narastel za 3,7 odstotka, kar je pol odstotka pod januarskimi napovedmi. IMF ne izključuje možnosti, da bi rast upadla na tri odstotke tako v tem kot v naslednjem letu, kar bi enačili z globalno recesijo. Logo Mednarodnega denarnega sklada ansa ABRUCI Ukradli so ju pred 106 leti Ameriški muzej bo vrnil ukradeni sliki NEW YORK - Umetniški muzej Grand Rapids bo Italiji vrnil dve panelni sliki iz 14. stoletja, potem ko so odkrili, da sta bili ukradeni iz cerkve v deželi Abruzzo pred več kot stoletjem. Muzej je sliki odkupil leta 1947 od newyorške galerije, ne da bi vedel, da sta bili ukradeni, piše ameriška tiskovna agencija AP. Sliki bodo so besedah direktorja muzeja Celesta Adamsa v muzeju razstavili v torek in bodo na ogled do 4. maja, nato pa ju bodo vrnili Narodnemu muzeju Abruzza. Odločitev za vračilo del je sprejel pristojni odbor muzeja s tajnim glasovanjem. "Vračilo slik domovini ni zgolj najbolj zakonita odločitev - je tudi edina prava," je v izjavi zapisal pred sed nik od bo ra. Sliki sta bili ukradeni iz cerkve sv. Evstahija v mestu Campo di Gi-ove in so del 16-delne oltarne slike, ki prikazuje svetnikovo življenje. Sv. Evstahij je bil romanski general z imenom Placidus, ki se je spreobrnil v krščansko vero in bil usmrčen v drugem stoletju. Oltarna slika je bila ukradena leta 1902. Za izgubljeno je veljala do srede 20-ih let, ko so dva od panelov odkrili na pariški umetniški tržnici. Muzej je sliki odkupil od galerij E.&A. Silberman iz New Yorka. Pred tem sta bili last avstrijskega grofa, ki se je priselil v ZDA pred drugo svetovno vojno, je dejal Adams. Odkritju slik je botrovalo pismo študenta umetnosti Luce Nico-lettija, kije skupaj s svojim profesorjem rekonstruiral Evstahijevo oltarno sliko in je tako stopil v stik z muzejem. Na podlagi arhivskih dokazov, da sta bili sliki ukradeni, so v muzeju prejeli prošnjo italijanske vlade za njuno vračilo. "Za sliki smo dobro skrbeli 60 let, zdaj pa bosta postali pomembna kulturna dediščina regije iz katere izvirata," je presodil Adams. (STA) MAFIJA - Na seznamu preiskovanih oseb Senatorja De Gregoria izdala »volilna« večerja REGGIO CALABRIA - Senator Sergio De Gregorio, lider gibanja Italijanov po svetu in kandidat na listi Ljudstva svobode, se je znašel na seznamu preiskovanih oseb. Tožilstvo iz Reggio Calabrie ga namreč dolži sodelovanja »od zunaj« pri združevanju v zločinske namene in pranja denarja mafijske združbe. De Gregorio naj bi bil posrednik mafijske združbe Ficara pri nakupu vojašnice Mezzacapo. Ficarovi naj bi senatorja, ki je med drugim tudi predsednik komisije za zaščito senata in ima poznanstva v vojaških krogih, pozvali naj posreduje pri nakupu ozemlja, na katerem stoji danes vojašnica. Senatorja je izdalo več prisluškovanj telefonskih pogovorov in pa video posnetek o večerji. Karabinjerji so s sosednje mize posneli večerno srečanje med De Gregoriem in nekaterimi politični predstavniki, podjetniki ter člani mafijske združbe, medtem ko so se pogovarjali o nakupu nepremičnin. »Zaprepaščen sem! Od kdaj je volilna večerja zločin?« je nejevoljno komentiral senator, kije pripravljen na takojšnjo obrambo pred sodnikom. Sergio De Gregorio ansa Alitalia: danes sindikati pri vladi RIM - Vodstvo letalske družbe Alitalia je za torek popoldne sklicalo sestanek s predstavniki sindikalnih organizacij, na katerem bo tudi govor o srečanju med vlado in delavskimi organizacijami, ki bo danes v palači Chi-gi. Prav glede tega se je podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Letta včeraj srečal s predsednikom Alitalie Aristi-dejem Policejem in potrdil, da je cilj vlade izogniti se stečaju družbe, pri čemer Letta verjame v moč pogajanj z družbo Air France. V slučaju dogovora bi bilo za vsakogar težko iti mimo njega, brez dogovora pa se lahko vse spremeni, meni glavni tajnik sindikata Cgil Guglielmo Epifani glede možnega razpleta v slučaju zmage desne sredine Silvia Berlusconija. Slednji je medtem ponovno dejal, da se je na njegov poziv k reševanju Alitalie odzvalo neverjetno število italijanskih podjetnikov. Med temi pa verjetno ne bo bančne skupine Intesa San Paolo, ki je stvar po decembrski izločitvi iz pogajanj očitno ne zanima več. Montezemolo: Takoj reforma delovnih pogodb KAIRO - Odhajajoči predsednik Zveze industrijcev Luca Cordero di Mon-tezemolo je prepričan v nujnost reforme delovnih pogodb, pri čemer je sindikate obtožil negibnosti, ki škoduje delavcem. To je Montezemolo včeraj dejal v Kairu, kjer se mudi v teh dneh v vladni delegaciji in kjer je zvezne sindikate Cgil, Cisl in Uil pozval, naj zavzamejo enotno stališče, drugače bo prišlo do ločenih pogajanj podjetij z delavci oz. z nekaterimi sindikati, kar pa bi bilo zelo negativno. V Gravini pokopali bratca GRAVINA - V Gravini v Apuliji so včeraj popoldne pokopali tragično preminula bratca Ciccia in Toreja Pappalardija, ki so ju po večmesečnem iskanju pred nedavnim našli na dnu nekega vodnjaka. Pogrebno mašo je v gravinski stolnici daroval krajevni škof Mario Paciello, ki je med pridigo pozval, naj se vsak zaveda lastnih odgovornosti na področju varstva mladoletnih, saj vsi lahko storijo več za otroke in mladostnike. Pogreba sta se udeležila tudi starša nesrečnih bratcev, drugače ločena zakonca Rosa Carlucci in Filippo Pappalardi, ki so ga na začetku osumili, da je odgovoren za izginotje in smrt otrok. Prav Pappalardi je v cerkvi prebral pismo v slovo Cicciu in Toreju, njuno 17-let-no sestro pa je med mašo obšla slabost. IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it VOLITVE - Podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve Ettore Rosato Prispevek slovenske manjšine cenijo tudi v Rimu Rosato kandidira za poslansko zbornico na listi Demokratske stranke Državni podtajnik na ministrstvu za notranje zadeve Ettore Rosato, ki na listi Demokratske stranke kandidira za poslansko zbornico, je na srečanjih z vo-lilci veliko pozornosti namenil tudi naši skupnosti in njenim problemom. Pri tem je izhajal iz zgodovinske vloge, ki so jo Slovenci odigrali ne le v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini, ampak v korist vse države. Ta vloga po njegovih besedah dolgo ni bila ovrednotena kot zasluži. Na dlani je, da bi bila identiteta Trsta brez prispevka njegove avtohtone slovensko govoreče skupnosti nepopolna in obubožana, tako kot bi Furlanija-Julijska krajina izgubila eno svojih temeljnih komponent, zaradi katerih je cvetoč primer multietničnosti. Toda za Rosata je dediščina, katere nosilci so bili in so še Slovenci, še bolj vidna iz širše perspektive rimske vlade: ponuja namreč izredno priložnost dialoga in integracije z najboljšimi energijami tistega obsežnega sveta, ki se odpira vzhodno od Italije. Tisti, ki imajo nalogo vladati in upravljati, se lahko pred velikimi priložnostmi prestrašeno umaknejo in ohranijo obstoječe, ali pa prevzamejo breme odločitev in naložb v resurze in pravice. Levosredinska vlada se je odločila za drugo pot, je zagotovil Rosato in pri tem navedel odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino in podporo vstopu Slovenije v EU in v schengenski prostor. Negativno pa je podtajnik ocenil petletno obdobje Berlusconijeve vlade, saj meni, da je bil njen najvidnejši prispevek k izvajanju zaščitnega zakona najprej zavlačevanje z imenovanjem paritetnega odbora in potem z neupoštevanjem sklepov o določitvi ozemlja, na katerem bi se moral izvajati zaščitni predpisi. V nasprotju s tem pa objektivna presoja tega, kar je od leta 2006 naredila Prodije-va vla da, v kate ri sem so de lo val sku paj s kolegom Milošem Budinom, sili k priznanju, da je leva sredina znala obnoviti konkreten dialog s slovensko skupnostjo, je poudaril Rosato. Imenovanje novega paritetnega odbora in vladna odobritev seznama občin, v katerih se izvaja zaščita, so bili koraki, ki so po podpisu predsednika republike omogočili polno veljavnost zakona št. 38. Ta nov in izpopolnjene za- Ettore Rosato ob odprtju okenca za stike pripadnikov slovenske manjšine z javnimi upravami v Ul. Piccardi arhiv konodajni okvir je omogočil reševanje številnih problemov, med katerimi je tudi pravica korektnega zapisa imena na dvojezičnih identifikacijskih dokumentih, tako papirnatih kot elektronskih, kot to predvideva 7. člen zaščitnega zakona. To z zadovoljstvom uvrščam med pozitivne rezultate svojega mandata na Viminalu, skupaj s sklenitvijo pomembnih sporazumov s Slovenijo na področju varnosti in čezmejnega sodelovanja. Isti smisel za garancije je navdihnil odprtje enotnega okenca za zaščito državljanov slovenskega jezika, delo na dvojezičnih davčnih dokumentih in intenzivno usklajevanje med vlado in zavodom RAI za difuzijo programov v slovenskem jeziku. Le pred nekaj dnevi pa j e izšla okrožnica, ki omogoča lokalnim upra- vam na območjih, kjer živijo jezikovne manjšine, uporabo skladov, predvidenih z zaščitnim zakonom št. 482/1999. V naši deželi bodo na voljo dodatna sredstva za projekte na kulturnem področju, na izobraževalnem in na področju topono-mastike, ki so jih predložila združenja slovenske skupnosti. Gre za seznam, ki se bo komu lahko zdel kratek, a je v njem zajet zgodovinski zasuk v odnosih med institucijami in slovensko manjšino, je pre pri čan Ro sato. To je še toliko bolj res, če upoštevamo, da je tudi Furlanija-Julijska krajina z odobritvijo zakona za zaščito slovenske manjšine v deželnem svetu dokazala, da zna vzorno izpolnjevati dolžnosti, ki izhajajo iz njene avtonomije. Ob tem pa je treba tudi priznati, da so institucije - vlada, dežela, lokalne uprave VOLITVE - Giuliana Zagabria in Bruna Zorzini Mavrična levica o poteku volilne kampanje in o izjavah, ki bi lahko imele negativne posledice Govorniki na volilnem srečanju Mavrične levice v partizanskem klubu v Boljuncu kroma ^^ ALPE-JADRAN Petek, 11. aprila 2008 APrimorski ~ dnevnik 7 - ob različnih priložnostih znale odgovorno sodelovati ne glede na politično usmerjenost tistih, ki jih vodijo, je po-uda ril Ro sa to in ob tem do dal, da se stvari zgodijo pač takrat, ko dozori točno določena in odločna politična volja. Sila, ki na najbolj čist in dosleden način pooseblja to politično voljo, je za Rosata Demokratska stranka, ki si po njegovem mnenju zasluži zaupanje vo-lilcev. S svojim glasom bodo tudi samemu Rosatu omogočili nadaljevanje za-če te ga de la. In ker je tre ba za če to de lo nadaljevati ne samo v Rimu, ampak tudi v naši deželi, se Rosato zavzema tudi za obnovo mandata Riccardu Illyju. Predsednik Dežele je namreč po Rosa-tovi oceni dokazal, da je »zanesljiv, konkreten in sposoben, skratka najboljši predstavnik naših skupnih interesov«. Giuliana Zagabria, kandidatka Mavrične levice za deželni svet, se je srečala z volilci v partizanskem klubu v Boljuncu. Uvodoma je deželna svetnica Bruna Zorzini poudarila, da po dveh intenzivnih mandatih prepušča mesto v deželnem svetu drugim, ki bodo lahko nadaljevali njeno delo. Zorzinijeva je govorila o predvolilnem vzdušju in izjavah, ki bi utegnile imeti negativne posledice. Omenila je Piera Fassina, ki je na Reki dejal, da bo z vstopom Hrvaške v EU »Istra spet priključena Italiji«. Zorzinijeva je pritrdila dosmrtnemu senatorju Fran-cescu Cossigi in ocenila, da bi moral v tem primeru reči tudi, da je Južna Tirolska spet avstrijska. Zorzinijeva se je vprašala, kaj bi porekli tržaški pristaši Demokratske stranke, »če bi rekli, daje tudi Trst spet slovenski. Res je, da potrebujemo integracijo in prijateljsko sodelovanje, ne pa obnavljanja skomin po ozemljih sosedov.« Zagabria je povedala, da pripada najmanjši izmed tržaških jezikovnih manjšin, saj je po materi Grkinja, zato razume probleme in pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Italijanski kozmonavt Umberto Guidoni, ki je evropski poslanec Dilibertovih komunistov, si je medtem med svojim tržaškim obiskom v spremstvu nosilke kandidatne liste Mavrične levice Zagabrie ogledal bazovski sinhrotron in raziskovalno območje, kjer so ga sprejeli upravitelji, znanstveniki in sindikalisti. VOLITVE 2 O O 8 Blažina z ženskami, nato z Dolencem na Colu Tamara Blažina, kandidatka Demokratske stranke za senat, vabi ženske na družabno srečanje, ki bo danes ob 17.30 v kavarni San Marco (Ul. Battisti, 18). Drevi ob 20. uri bo v Domu Albina Bubniča na Colu javno srečanje s kandidati DS. Prisotna bosta Blažinova in kandidat za deželni svet Igor Dolenc. Evropski poslanec Ebner na srečanju SSk v Bazovici Slovenska Skupnost bo danes gostila evropskega poslanca Južno-tirolske Ljudske stranke (SVP) dr. Michla Ebnerja, ki je eden izmed najbolj uglednih in vplivnih politikov južnotirolske narodne skupnosti v Italiji. Ebner bo ob 17.30 obiskal uredništvo Piccola, nato bo obiskal redakcijo Primorskega dnevnika, nakar se bo srečal z vodstvom obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ. Zvečer ob 20.30 bo Ebner sodeloval na volilnem srečanju, ki ga Slovenska Skupnost prireja v Bazovici (v dvorani Gospodarske Zadruge), kjer bodo poleg domače kandidatke Tamare Ražem, spregovorili tudi ostali kandidati SSk. Srečanje bo vodil deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Agrarna skupnost se je spomnila Špacapana Agrarna skupnost jusov in srenj na Tržaškem, ki ji predseduje Marko Legiša, je poimenovala svojo sejno dvorano po pokojnemu svetniku SSk Mirku Špacapanu. Ob polnoštevilni udeležbi predsednikov jusov in srenj sta spregovorila o dveh zakonih, ki ju je predložil Špacapan, sicer o dopolnilih zakona o skupni lastnini in o kraškem parku predsednik pristojne deželne svetovalske komisije Uberto Fortuna Drossi in odvetnik Peter Močnik. Oba sta podprla prizadevanja za uveljavitev skupne lastnine v naših krajih. Kandidati levice se predstavijo v Miljah Kandidati Mavrične levice za parlament in za deželni svet se bodo danes ob 18. uri predstavili občanom in občankam Milj. Srečanje bo v gostilni "Alla mari- Jutri dopoldne v Boljuncu Blažina in Dolenc Krožek Demokratske stranke iz dolinske občine vabi volivke in volivce na srečanje, ki bo jutri ob 11.30 pri Partizanskem krožku v Boljuncu. Prisotna bosta Tamara Blazina in Igor Dolenc. Špacapan vabi jutri na zabavo na Pesek Tomaž Špacapan, kandidat Ssk za deželni svet, vabi na fešto, ki bo jutri »pri Karišu« na Pesku od 22. ure dalje. Igrala bo znana rock skupina Charge kasneje se dižjeja »Papš in Tiamat. Vstop prost, pijača brezplačna. »Družabnost je tisto, ki druži našo mladino in naše ljudi. Treba je graditi tudi na tem. Slovenci moramo držati skupaj in premagati strankarske meje! Ni več čas za delitve,« poudarja v vabilu organizator večera Špacapan. na. 8 Četrtek, 10. aprila 2008 TRST / TRŽAŠKA POKRAJINA - Vrsta gradbenih posegov v šolskih poslopjih Tri milijone evrov za prenovo zavoda Stefan Poslopje bodo popolnoma obnovili - Posegi na liceju F. Prešerna in zavodu Ž. Zoisa Pokrajinska uprava bo vendarle prenovila poslopje poklicnega zavoda Jožefa Stefana na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Prenova bo popolna, stala pa bo 3 milijone evrov. Levosredinska uprava bo izdelala nov načrt, izvedli ga bodo v dveh delih. Izvršilni načrt bo pripravljen poleti, jeseni bo dala pokrajina dela v zakup. To je eden od številnih posegov na področju šolskih gradenj, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini. Pokrajina upravlja poslopja višjih srednjih šol. Med deli, ki jih je od bor nik ome nil, sta tu di posega v poslopjih liceja Franceta Prešerna in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Na teh šolah so pred nekaj meseci že zamenjali dotrajana dvigala (vrednost 110 tisoč evrov), v kratkem pa bodo notranje prostore tudi prep les ka li. Pred dve ma le tom so v poslopju obnovili električno napeljavo, pozabili pa so zidove prepleskati, je pojasnil Tommasini. Kar ni storila prejšnja, desnosredinska uprava, bo sedanja levosredinska. Poseg bo stal nekaj več kot 410 tisoč evrov, izvedli pa ga bodo v 90 dneh. Na tehničnem zavodu Žige Zoisa bodo v kratkem dali v zakup dela za prenovo sanitarij, kar bo stalo 260 tisoč evrov. Podjetje bi moralo zaključiti dela v 120 dneh. Tržaška pokrajina bo v prenovo, obnovo, redno in izredno vzdrževanje šolskih poslopij investirala skupno kakih 17 milijonov evrov. Opravila bo 15 po se gov. Tom ma si ni je naš tel naj bolj pomembne. Nove učilnice in laboratoriji na zavodu Volta bodo stali milijon evrov; nove učilnice na zavodu Carli 870 tisoč evrov; kar 6 milijonov evrov bo stal šolski center v Vili Giulia; na zavodu Da Vinci bodo uredili telovadnico in bazen, sama telovadnica pa bo stala nekaj več kot 2 milijona evrov; milijon evrov bo vredna prenova od-deljenih razredov klasičnega liceja Petrarca na Trgu Sonnino, manjše vrednosti pa bodo še posegi na umetnostnem zavodu Nordio in na znanstvenem liceju Oberdan. V trinajstih šolskih po slo pjih bo do ob no vi li elek trič-ne naprave in napeljavo, da bo le ta odgovarjala varnostnim predpisom. Delo, ki ga bodo začeli junija, bo vredno milijon 100 tisoč evrov, ko bodo stekla tu di de la za vi deo nad zor na šo lah (v vrednosti 200 tisoč evrov). Predstavitve načrta za obnovo šolskih poslopij višjih srednjih šol sta se ob odborniku Mauru Tommasiniju (v sredini) udeležila tudi predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc kroma Soočenje Škedenjcev z delavci železarne Pri krožku Miani so se v torek soočili delavci železarne, skupno sindikalno predstavništvo (RSU) ter predsednik krožka Miani Maurizio Fogar in glasnik odbora Škedenj diha - Servola respira Romano Pezzetta. Na štiriurnem srečanju, ki ga je organiziral sindikat kovinarjev FAILMS-CISAL, se je razvila konstruktivna debata, glavni zaključek pa je bil, da morajo delavci in združenja prebivalcev prizadetih rajonov podpreti skupno strategijo za reševanje problema železarne. Skupaj naj bi se zavzeli za zdravje prebivalcev in delavcev ter za pravico do varnega dela. Usodna slabost na tržaškem nabrežju S soprogo se je včeraj sprehajal po Nabrežju, pri parkirišču pred Pomorsko postajo pa je priletnega Tržačana F. T. obšla huda slabost. Nekaj pred poldne se je moški, baje zaradi srčne kapi, zgrudil na tla, kmalu pa so prihiteli služba 118, mestni redarji in druge sile javnega reda. Zdravstveno osebje je z masažo srca in elektrostimulacijo dobre pol ure oživljalo moškega, žal pa so bili napori zaman. Redarji so začasno zaprli parkirišče, promet pa je bil zaradi mnogih radovednih av-tomobilistov upočasnjen. VOLITVE - Gabrovec na obisku v Zgoniku in Dolini »Majhne občine in njihovi problemi zaslužijo več pozornosti s strani deželnih upraviteljev« Vsakdanji problemi in težave majhnih občin ter potreba po celoviti razvojni strategiji za kraško območje sta temi, ki sta bili v ospredju srečanja med neodvisnim kandidatom za deželni svet na listi Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovec in zgoniškima občinskima upraviteljema Mirkom Sardočem in Igorjem Gustinčičem. O istih vprašanjih se je Gabrovec pogovarjal tudi z devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom, nato še z dolinsko prvo občanko Fulvio Premolin. »Kot občinski svetnik še kako dobro razumem osamljenost, ki jo večkrat občutijo upravitelji manjših občin, saj se tu župani dan za dnem soočajo z veliki izzivi in zahtevami ob istočasnem pomanjkanju finančnih dotacij in kadrovske zasedbe,« je po srečanju v zgoniški občinski hiši poudaril kandidat Gabrovec. Na dnevnem redu pogovora z županom Sardočem in odbornikom Gustinčičem je bilo tudi vprašanje kraškega parka in klavrno propadla bitka za obnovo Kraške gorske skupnosti. Na srečanju je bilo še posebej poudarjeno, da so sedanje omejitve okolje-varstvenega značaja hudo ohromile razvojne možnosti Krasa. V vseh nadaljnjih korakih mora zato Dežela nujno aktivno soudeležiti tako krajevne javne upravitelje kot tudi predstavnike individualnih in kolektivnih lastnikov zemlje. H Igor Gabrovec z zgoniškim županom Mirkom Sardočem in odbornikom Igorjem Guštinčičem VOLITVE - Izmenjave mnenj o aktualnih gospodarskih vprašanjih Kandidati dejavnost za deželo in parlament zelo cenijo in dragoceno povezovalno vlogo SDGZ Srečanje med predstavniki SDGZ, Zveze industrijcev in Demokratske stranke kroma Pe re če go spo dar ske te me iz lo kal -ne, a tudi iz deželne in državne stvarnosti so bile v središču pozornosti včerajšnjih srečanj voditeljev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s kandidati za parlament in za deželni svet. Na se de žu SDGZ so bi li gost -je Peter Močnik in Andrej Berdon (kandidata SSk za deželo), Danilo Slo-kar (Severna liga za deželni svet) ter Tama ra Bla ži na in Igor Do lenc, ki na listah Demokratske stranka kandidirata za senat oziroma za deželni svet. Bla ži no vo in Do len ca je sprem ljal vlad ni pod taj nik na mi nis tr stvu za mednarodno sodelovanje Miloš Budin. Na srečanju z Močnikom je tekla beseda predvsem o birokratskih postopkih, ki bremenijo gospodarsko in podjetniško poslovanje. Manj birokracije in večje poenostavitve, je dejal zastopnik SSk, ki je prepričan, da lahko Dežela na tem področju veliko naredi. Slo kar je opo zo ril zlas ti na ve li -ke možnosti, ki se odpirajo po nedav- nem padcu meje med Italijo in Slovenijo. Omenil je zlasti razvojne možnosti za mala podjetja, SDGZ pa je zanj nepogrešljivi dejavnik na tem področju. Za stop ni kom SDGZ-ja sta se na srečanju z Demokratsko stranko pridružila visoka predstavnika Zveze in-dustrijcev. Vladni podtajnik Budin je ob tem izpostavil pomen sodelovanja in povezovanja stanovskih oziroma gospo dar skih zdru ženj iz Tr sta in Fur la -nije-Julijske krajine. Potrebna je skupna razvojna vizija, je podčrtal zastopnik De mo krat ske stran ke. Do lenc (pred stav niš tvo Zve ze in du strij cev je bilo vabljeno na njegovo pobudo) je postavil vprašanje pristanišča, Sklada za Trst in tu di sam pod čr tal po treb no po še tes nej šem go spo dar skem so de -lovanju s sosedi. Ber don je na me nil po zor nost zlasti pravnim aspektom ekonomske stvarnosti. Kot pravnik bi v primeru izvolitve v deželni svet lahko veliko naredil tudi na tem področju. / TRST Četrtek, 10. aprila 2008 ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO - Preučili in ovrednotili bodo zapuščine pomembnih psihologov Filmski popoldan 9 Na tržaški univerzi nastaja arhiv italijanske psihologije Bozzi, Kanizsa, Metelli in Weiss so zapustili ogromno materiala - Na oddelku tudi projekt o dopingu Prof. Tiziano Agosini je predstavil znanstveni projekt tržaške univerze, vreden pol milijona evrov kroma Arhivski fondi štirih pomembnih protagonistov italijanske psihologije bodo kmalu dosegljivi tudi v digitalni obliki. V sklopu projekta Aspi (Archivi sto-rici della psicologia italiana), ki ga vodi oddelek za psihologijo tržaške univerze, bodo namreč preučili in uredili zapuščino štirih psihologov in psihoanalitikov, ki so bili tako ali drugače tesno povezani s Trstom, marsikateri pa tudi s Slovenci. To so bili Paolo Bozzi, Fabio Metelli, Gaetano Kanizsa in Edoardo Weiss. Projekt, ki ga s prispevkom v višini petsto tisoč evrov financira raziskovalni sklad Firb, bo njihove zapuščine opremil s kritičnim aparatom ter jih povezal z že obstoječimi digitalnimi arhivi. Kot je pojasnilTiziano Agostini, bodo tržaški raziskovalci preuredili, arhivirali in ovrednotili v glavnem neznane dokumente. V primeru Fabia Metellija, ki je bil po rodu iz Komna, gre za okrog tristo fasciklov za skupnih šest tisoč listov. Ustanovitelj prvega psihoanalitičnega društva v Italiji Edoardo Weiss je svojim potomcem zapustil zelo obsežen arhiv; njegova korespondenca s Sigmundom Freudom je bila že objavljena, tržaška univerza pa si je že predčasno zagotovila vso njegovo zapuščino, tudi tisto, kije nastala med njegovo emigracijo v Združene države Amerike. Arhivarji Bozzijevega fonda bodo imeli drugačno nalogo: velik del njegovih spisov je že dosegljiv v digitalizirani obliki, zato se bodo posvetili predvsem preučevanju njegove korespondence, vi-deokonferenc in skladb, ki jih je sam komponiral. Najbolj zahtevno delo pa bodo najbrž imeli preučevalci Kanizso-vega arhiva. Sin jugoslovanskega državljana madžarske narodnosti in slovenske matere je namreč najbolje delal ...v gostilni, še najraje v tisti na Trgu Venezia. Svoja razmišljanja je zaupal manjšim ne-datiranim listom papirja, na katere je zapisal nekaj besed in zarisal kak simbol: njihova interpretacija bo res zahtevno, a tudi očarljivo delo. Na torkovi predstavitvi je bilo tudi slišati, da bodo raziskovalci, ki bodo preučevali zadnjih dvajset let, imeli prav tako težko nalogo: danes namreč nihče ne piše dolgih pisem, znanstveniki si svoja razmišljanja izmenjuje s pomočjo elektronske pošte, za njimi pa ne ostane nobena sled. Zato, pozor: svoja elektronska sporočila skrbno hranite, saj bi se lahko nekega dne spremenila v koristen dokument... Ustvarjanje arhiva italijanske psihologije pa ni edini pomemben projekt, pri katerem sodeluje oddelek za psihologijo. Ob finančni podpori Dežele Furlani-je-Julijske krajine in italijanskega zdravstvenega ministrstva se namreč petnajst mladih psihologov izpopolnjuje na področju dopinga oziroma poživil; s pridobljenim znanjem bodo obiskali vse šole naše dežele in mladim spregovorili o njihovih škodljivih učinkih. (pd) Praznik Pozdrav pomladi V soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila bo v Marijinem domu v Rojanu praznik »Pozdrav pomladi«, ki ga prireja Društvo Rojanski Marijin dom. V soboto popoldne bosta od 15.00 do 17.30 potekali pevsko-folklorna delavnica pod vodstvom Monile Sulli in Darka Bradassija ter likovni extempore pod mentorstom Marte Pupulin, Sonje Trobec in Štefana Turka. Organizatorji priporočajo mladim risarjem, da prinesejo s seboj barvice, risalne pole pa bodo dobili kar v Marijinem domu. Tehnika risanja bo prosta. Vse risbe bodo razstavljene v atriju doma in bodo na ogled na prireditvi, ki se bo odvijala naslednjega dne. Sodelujoči bodo prejeli darilce, žirija pa bo med vsemi risbicami izbrala najlepše še za posebno nagrado. V nedeljo, 13.aprila, pa bo ob 17.uri prireditev, na kateri bo osrednja točka prva izvedba treh pesmi, nagrajenih na literarnem natečaju za mlade pesnike »V naravi«, ki ga je v sodelovanju s šolami društvo izvedlo leta 2007. Nagrajene pesmi so uglasbili trije priznani slovenski tukajšnji skladatelji Dina Slama, Aljoša Tavčar in Adi Da-nev. Trije otroški pevski zbori bodo v svoj nastop vključili tudi vsak po eno nagrajeno pesem. Nastopili bodo otroški pevski zbor "Slomšek" iz Bazovice pod vodstvom Zdenke Križmančič in ob spremljavi ansambla Nomos, »Goriški vrabčki« iz Dijaškega doma v Gorici ter Trio kljunastih flavt iz Glasbene šole v Novi Gorici pod vodstvom Irene Pahor ter Mladinski zbor »Kraški cvet«, ki ga vodi sestra Karmen Koren, pri klavirju pa spremlja pianist Alvaro Corral Matute. Po nagrajevanju likovnih izdelkov bo prireditev popestril nastop čarodeja, ki bo s svojimi triki in vragolijami poskrbel za prijetno zabavo in veselo vzdušje. Rojanski misijonski odsek je pripravil bogat srečeov, tako da bo praznik v Marijinem domu (ul.Cordaroli, 29) res pester. Prireditev sta omogočila Urad RS za Slovence v zamejstvu in Slovenska Prosveta. Društvo toplo vabi na Praznik pomladi tako otroke kot odrasle, predvsem pa priporoča staršem, da pripeljejo svoje malčke, ker jim ne bo žal. O fotografiji brez fotografije V nedeljo, se je torej zgodilo. Veliko število članov (točno število bo znano v kratkem) se je odzvalo vabilu odbora Skd Tabor in se pred Prosvetnim domom na Opčinah nastavilo fotografu za prvo skupinsko sliko omenjenega društva. Res veliko je bilo domačinov, kar je še posebno razveseljivo, in to vseh starostnih skupin - od otrok do starejših vaščanov. Malo čez poldne so mestni redarji omejili promet med Dunajsko cesto ter Narodno in Proseško ulico. Člani Skd Tabor so se postavli in fotograf in snemalec sta začela fotografirati in snemati. Ob zaključku njujnega dela so udeleženci zaploskali in nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Vsi udeleženci so bili nad akcijo zadovoljni in komaj čakajo, da bo fotografija javna. A treba bo malo počakati, saj je bilo nedeljsko fotografiranje le prvi del večjega projekta, ki se bo razvijal v teku naslednjih mesecev, ko bo nastala fotografija velikanka, ki bo razstavljena septembra. Fotografijo bodo uporabili tudi v knjigi o zgodovini društva, ki bo izšla decembra in bo zaključila 40-letnico Skd Tabor. Fotografijo bo mogoče tudi naročiti. Odbor Skd Tabor se zahvaljuje vsem članom, ki so dejansko uresničili ta podvig, ter vsem, ki so ga na kateri koli način omogočili. v Gregorčičevi dvorani Krut in Slovenski klub vabita v sodelovanju z ZSKD na zadnjo letošnjo prireditev Srečajmo se popoldne. Ob skodelici čaja si bo ob 16. uri mogoče ogledati film La ricerca della felicità, italijanskega režiserja Gabrieleja Muccina. Aleksandar Gatalica danes ob 17.30 v Revoltelli Srbski pisatelj Aleksandar Gatalica se bo danes srečal s tržaškimi bralci v avditoriju muzeja Revoltella. Priložnost ponuja izid italijanske zbirke Secolo: cento e una storia di un secolo, v kateri je avtor prehodil 20. stoletje in vsakemu letu posvetil zgodbo. Ob avtorju bodo prisotni Elvio Guagnini, Marija Mitrovič ter prevajalca Silvio Ferrari in Aleksandra Džankič. John Carpenter - monografija V prostorih združenja Cappella Underground (Ul. Economo 12/9) bodo nocoj ob 21. uri predstavili najnovejšo knjigo filmskega kritika Paola Zelatija II signore del male - Il fantastico realistico nel cinema di Carpenter. Prisoten bo avtor. V svetu vernih Docent moralne teologije Andrè Jeru-manis bo danes gost združenja Studium Fidei. Ob 18. uri bo v Ulici Tigor 24/1 predaval na konferenci z naslovom V svetu vernih. Umetniški utrinki v Narodnem domu Društvo za umetnost Kons prireja jutri multimedijski večer ob zaključku mednarodnega projekta Interars. Na ogled bodo video posnetki iz umetniških delavnic, ki se jih je udeležilo preko trideset italijanskih in slovenskih umetnikov. Predstavili bodo tudi katalog. Začetek ob 19. uri. Dva dogodka v baru Knulp Danes odprtje razstave, jutri svojevrsten predvolilni večer. V Knulpovih prostorih v Ulici Madonna del Mare 7/a bodo danes ob 19. uri odprli grafično razstavo Guglielma Manentija. Jutri ob 18.30 pa bo na sporedu srečanje, ki nosi naslov Votatemi! »Namišljenega« kandidata Luco Quaio bo predstavil Ugo Pierri. Sinhrotron na Topolinu Na priljubljeni mladinski reviji Topolino, se na straneh številke 2733 (danes v trafikah) pojavlja laboratorij sinhrotro-na Elettre pri Bazovici. Vinjete in barvne risbe približujejo mladim bralcem delovanje svetlobnega pospeševalnika in žarčenja nasploh. KAVARNA SAN MARCO - Srečanje združenja Futuro Donna Ženske in spletno izobraževanje Gosta srečanja sta bila univerzitetna docentka Vezzosi in kardiolog Fonda - beseda je tekla o zapostavljenosti žensk in o predlogih izobraževanja s pomočjo spleta Ženske, družina in profesionalno spletno izobraževanje so bile teme torkovega, že sedmega srečanja članic in simpati-zerk prostovoljnega združenja Futuro Donna. Gosta združenja, docentka tržaške univerze Elisabetta Vezzosi in kardiolog Fabio Fonda sta pred v celoti žensko publiko analizirala možnosti hitrejšega in vse bolj kakovostnega izobraževanja preko spleta. Vezzosijeva se je uvodoma nekoliko dlje zaustavila pri podatkih o enakosti žensk in moških ter pri stopnji zaposlenosti žensk v Italiji. Kljub temu, da imajo ženske v primerjavi z moškimi višjo izobrazbo, je poudarila, da ostajajo v podrejenem položaju in stopnja zaposlenosti je nižja od moške; pri tem je seveda opozorila na preskromne socialne in podpore državne ter deželne strukture. Razliko med spoloma je docentka zabeležila tudi na področju računalniške tehnologije: PC redno uporablja le 35% žensk, medtem ko 46% moških. Sicer sedejo ženske pred računalnik predvsem v izobraževalne namene, kar še zdaleč ne velja za moške. »Ženske moramo več študirati in se celo specializirati, samo tako bo- mo lahko dokazale, česa smo zmožne in do kam se lahko povzpnemo, če to le hočemo,« je predlagala Vezzosijeva. Tržaški kardiolog Fonda je poslušalkam postregel s serijo podatkov o obveznem izpopolnjevanju zdravstvenega osebja in potrebnih kreditih ECM (Educazione continua in medicina). Seveda se je v svojem posegu poglobil v stanje na deželni ravni, kjer mora na izpopolnjevanje vseh 11 tisoč uslužbencev deželne zdravstvene ustanove. »Obveznih je 50 kreditov letno (za skupnih 260 delovnih dni), vsak kredit pa zahteva vsaj eno uro izpopolnjevanja. Če potegnemo črto, potrebujemo za vse uslužbence 550 tisoč kreditov letno, kar predstavlja nepopisno število ur odvzetih delu oziroma zasebnemu življenju,« je Fonda označil sedanji položaj. Problem usklajevanja službe in družine (skrb za otroke in starejše) pa obsega še večje razsežnosti, ko gre za ženske. Rešitev oziroma korenito izboljšanje bi lahko po njegovem mnenju predstavljala ravno uvedba izobraževanja s pomočjo spleta, se pravi modernejšega izobraževanja po internetu. (sas) Kardiolog Fabio Fonda, predsednica združenja Simonetta Colonna in docentka Elisabetta Vezzosi na torkovem srečanju kroma 10 Četrtek, 10. aprila 2008 PRI REDITVE PROSTITUCIJA - Zaključek daljše policijske preiskave Odkrili kitajske javne hiše posejane po Trstu in drugod po Italiji Marca aretirali zvodnico iz Prata, kije prostitutkam pobirala polovico zaslužkov - Od Škorklje do Sv. Vida V stanovanjih v Trstu so mlade kitajske prostitutke opravljale svoj poklic, polovico njihovih zaslužkov pa je unovčevala kriminalna organizacija, ki je vodila posle v mnogih mestih severne in srednje Italije. Zaključila se je daljša preiskava tržaškega mobilnega oddelka policije, ki jo je koordiniral javni tožilec Federico Frezza. Zlorabljene kitajske mladenke so nudile usluge v stanovanjih v Ul. De Amicis št. 8 (Sv. Vid), ki j e bilo zaseženo, v Ul. Aleardi št. 3 (Škorklja), v Ul. Crispi št. 30, v Ul. Ricci št. 4 (pri Trgu Vol. giuliani) in v Ul. Cappello št. 12 (Sv. Vid). Hišne preiskave so opravili tudi v Brescii, Mantovi, Grossetu, Trevisu, Vareseju in Cu-neu. Med preiskavo so aretirali neko zvodnico, 44-letno kitajsko državljanko Zhao Rui Fu. Ženska je potovala po državi in nabirala denar, ki so ga zaslužile njene mlade rojakinje. Zvodnica je imela stalno bivališče v Pratu, kjer živi ena največjih kitajskih skupnosti v Evropi. Zaradi izkoriščanja prostitucije so jo aretirali v Trstu na začetku marca, ko so jo policisti presenetili v enem izmed stanovanj v Ul. De Amicis št. 8. Bila je na obisku pri 20-letni »uslužbenki«, takrat pa so tudi zaplenili pet tisoč evrov v gotovini, pet mobilnih telefonov in dve telefonski kartici. Aretirali so še 38-letno Kitajko, ki ni spoštovala naloga za izgon iz Italije. Zara- di suma o sodelovanju v prostituciji pa sta se med preiskovanimi znašla 49-letni Trža-čan G. B. in 33-letni Kitajec L. Z. Prvi je oddajal v najem vsaj eno tržaško stanovanje, drugi pa je bil na papirju najemnik več stanovanj po vsej Italiji, kot tudi v Trstu (v Ul. Aleardi). Prostitutke, ki so navadno obdržale le polovico zaslužkov, so se morale stalno seliti od mesta do mesta, da jih ne bi našla policija. S pomočjo telefonskih prisluškovanj pa so preiskovalci sestavili zemljevid delovanja kriminalne združbe. Večino prostitutk so izgnali iz države, nekatere pa so vključili v programe za socialno zaščito. Levo aretirana zvodnica Zhao Rui Fu, desno vrata zaseženega stanovanja v Ul. De Amicis Poldrugo leto zapora: tepel in posiljeval ženo Giorgio Pellegrin bo moral presedeti v zaporu leto in pet mesecev, ker je v preteklosti redno tepel in posil-jeval ženo, tudi v času, ko sta se ločevala. 45-letni Tržačan, je bil prvič obsojen leta 2004, razsodbo je potrdilo prizivno sodišče leta 2007, marca letos pa je brezpogojna zaporna kazen postala pravnomočna. Obsojen je bil zaradi spolnega nasilja, povzročanja poškodb, grdega ravnanja in žaljenja. V torek so ga agenti mobilnega oddelka policije čakali pred njegovim stanovanjem v Ul. San Benedetto, od koder so ga odpeljali v koronejski zapor. Žena je moškega, od katerega se je že ločevala, ovadila oktobra 2001, ker jo je redno tepel. Sosedje so potrdili, da sta se iz bližnjega stanovanja večkrat širila ropot in stokanje. V zapor je odšel po dobrih šestih letih. Miramarski drevored zamenjali za dirkališče Na Miramarskem drevoredu vozniki radi pritisnejo na plin, zato je redno tam postojanka mestnih redarjev, ki nadzorujejo promet. V soboto so na višini Ul. Boveto odvzeli tri vozniška dovoljenja, ker so motorist in dva avtomobilista (gre za moške, stare med 23. in 43. letom) vozili s hitrostjo okrog 100 km/h. Vozniška dovoljenja bodo za tri mesece suspendirana, plačali bodo vsak po 370 evrov globe. Najmlajšemu pa so odbili vseh 20 vozniških točk, ker je vozniško dovoljenje dobil pred kratkim. FUNDACIJA CRTRIESTE - Sesljanskemu klubu podarili nov kombi Cupini jadralci bodo odslej potovali udobneje Jadralni klub Čupa iz Seslja-na ima nov kombi. Ključe novega vozila je predstavnikom sesljanske Ču pe (pri so ten je bil pod pred sed -nik Pavel Milič) včeraj dopoldne na dvorišču luške kapitanije predal podpredsednik upravnega sveta tržaške Fundacije CRTrieste Giorgio Tomasetti. Nov kombi bo še kako v veliko pomoč odbornikom in trenerjem jadralnega kluba Čupa, ki med jadralno sezono veliko potujejo ne samo po Italiji, temveč tudi po celotni Evropi. Z jadranjem se pri Čupi ukvarjajo številni mladi in manj mladi (sesljanski klub šteje okrog 400 članov), tako da bo novo vozilo prav gotovo »mlelo« ki lo me tre in ki lo me tre. NOVA CESTA ZA OPČINE - Zaradi dežja Zgodnji jutranji usad na prazno cestišče UL. VALDIRIVO - Lažje posledice Motorist poškodovan v trčenju med avtom in motornim kolesom Včeraj okrog 15. ure se je na Ul. Valdirivo zgodila prometna nesreča. Iz nepojasnjenih vzrokov sta se zadela skuter in avtomobil, pri čemer se je poškodoval voznik skuterja, ki je zgrmel na tla. Služba 118 je ponesrečenca odpeljala v katinarsko bolnišnico in ni znano, ali je utrpel kak zlom. Mestni redarji so ulico začasno zaprli za promet. kroma V zgodnih jutranjih urah, ko še ni bilo na spregled prvih avtobusov in voznikov, ki se navsezgodaj, še v mraku, peljejo na delo, se je ob Novi cesti za Op-čine pod silo vlažne gmote utrgala kovinska mreža, ki brani cestišče in vozila pred usadi in kotalečim kamenjem. Na cesto (nekaj sto metrov pred Ul. Commerciale, če se vozimo z Opčin proti Trstu) je s pobočja padla večja masa zemlje in kamnov, nad njo pa so nevarno molela drevesa. Usad je posledica deževja, ki je v teh dneh premaknilo teren na pobočju. Poseglo je osebje javne družbe Fri-uli Venezia Giulia strade spa, ki po novem upravlja dober del cest v naši de- želi. Ceste niso popolnoma zaprli, raje so zožili vozni pas ob usadu in omejili dvosmerni promet na poldrugi pas. Gost jutranji promet s Krasa v Trst je torej redno stekel, pa čeprav ga je ožje cestišče nekoliko upočasnilo. Delavci so s kopačem in lopatami odstranjevali zemljo in kamenje, kar nekaj dela pa so imeli tudi z drevesi: vsak čas bi lahko zgrmela na cesto, zato so jih štiri po-žagali. Popoldne je bilo delo v bistvu dokončano (na sliki Kroma). Družba je še sporočila, da bo promet v prihodnjih dneh redno potekal, delavci pa bodo medtem temeljito pregledali pobočje in ponovno namestili varnostno mrežo. (af) / TRST Četrtek, 10. aprila 2008 1 1 POKLON - Po nenadni smrti še ne 25-letnega Walterja Bulla Cvetje in prireditve v spomin na dragega prijatelja Koliko so ljudje cenili in imeli radi Walterja Bulla, kontovelskega mladeniča, ki je v soboto zjutraj podlegel nenadni slabosti, je razvidno že od pobud in spontanih dejanj, s katerimi se ga želijo v teh dneh spomniti prijatelji, znanci in sodelavci. Walter bi to nedeljo dopolnil 25 let. V Ljudskem domu Jureta Cancianija v Podlonjerju je opravljal civilno službo, nazadnje pa se je ukvarjal z organizacijo in pro- mocijo nocojšnjega filmskega večera v sklopu letnega programa filmskega krožka Charlie Chaplin. Njegovi sodelavci so se odločili, da večera s predvajanjem Morettije-vega filma II caimano ne odpovejo, iz spoštovanja do Walterja in do njegovega truda. Pred začetkom predvajanja se ga bodo nocoj ob 20.30 spomnili prijatelji in sodelavci. Oglasil se je tudi tržaški ARCI, pod Na vhodu openskega puba so se pojavili tulipani in nageljni kroma okriljem katerega delujejo številni prostovoljci civilne službe. Pri ARCI-ju so se odločili za malo gesto, s katero želijo še enkrat objeti preminulega prostovoljca in prijatelja: posvetili so mu vse prireditve, ki bodo ta teden potekale v včlanjenih krožkih. Na vhodu v openski pub (oz. v društveno gostilno), ki je bil prizorišče sobotnega dogodka, se je medtem pojavilo cvetje. Zaradi žalovanja bo pub tudi ta konec tedna zaprt. SKD BARKOVLJE - Delavnice za otroke Polstenje volne ■ V ■ • V • • VI v družbi nežnega jagenjčka V nedeljo 22. Memorial Mirko Škabar Planinski odsek SK Devin in Razvojno društvo Pliska vabita na XXII. Memorial Mirko Škabar, tradicionalni pohod iz Praprota v Repen. Pohodniki se bodo v nedeljo, 13. aprila, zbrali ob 9. uri v Praprotu, od tod pa se napotili proti Trnovci. Po gozdnih poteh ob Trnovski jami in razvalinah iz prve svetovne vojne se bodo spustili onkraj državne meje do Velikega Dola in naprej do doline Meje pri Pli-skovici, kjer bo krajši počitek z okrepčilom. Čez Volnik se bodo vrnili spet v Italijo ter se spustili do Repna v Kočo pod Rupo. Prijave bodo zbirali od 8.30 dalje. Cena pohoda je 1€, za tiste, ki bi si želeli na cilju okrepčilo (jota s klobaso ali testenine z mesom, solata, kruh), pa je doplačilo 5€. Vino in ostale pijače bo treba na cilju doplačati. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost. Za povratek nazaj v Praprot bodo poskrbeli s klubskimi kombiji. Več informacij je na razpolago na sedežu SK Devin (040/200782) oz. Razvojnega društva Pliska (05/7640346). Prošnje za poletne centre in letovišča Občina Devin Nabrežina sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na območju katere ti potekajo. Zato morajo ustanove, ki nameravajo prirediti in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 5. maja. Informacije ter obrazci za prošnjo so na razpolago v Uradu za šolstvo - Nabrežina 102, tel. 040-2017370/375. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljenim potnikom sporočamo, da bo poravnava zadnjega obroka in prevzem dokumentacije kot sledi: za potovanji v GRČIJO v sredo, 16. aprila, med 9. in 13. uro na upravi Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi, 6 za potovanje v AMERIKO v torek, 15. aprila, na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma, kjer bo informativni sestanek s pričetkom ob 18. uri. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 10. aprila 2008 APOLONIJ Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.17 - Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 1.00. Jutri, PETEK, 11. aprila 2008 STANISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,9 stopinje C, zračni tlak 1005,3 mb ustaljen, veter 9 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, vlaga 80-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C. [I] Lekarne Navdušeni malčki okrog sramežljivega gosta delavnice kroma Slovensko kulturno društvo Barkovlje je v soboto preplavil prijeten direndaj, katerega protagonisti so bili malčki in jagnje. Tu je namreč potekala delavnica za otroke, na kateri so se učili tehnike oblikovanja izdelkov iz klobučevine. Pisana druščina se je preizkusila v polstenju naravne volne, na to, od koga pridobivamo volno, pa je otroke spomnila živa ovčka, ki je sramežljivo tekala po notranjih prostorih pričujočega društva. Srečanje je bilo že drugo po vrsti, malčki pa bodo svoje ročne spretnosti preizkušali še dve soboti. Tudi na prihodnjih delavnicah bodo v središču pozornosti izdelki iz volne, mentorica Tamara Da-nieli pa jim bo še naprej predstavljala osnovne tehnike v oblikovanju volnenih izdelkov. Delavnice za otroke se je v soboto udeležilo skoraj 20 otrok, zanimivo pa je, daje srečanje pritegnilo tudi fantke, ki so s svojimi prstki prav tako spretno kot deklice oblikovali zanimive izdelke iz filca. Kot nam je pojasnila mentorica, naj bi otroci križali in prepletali različne sloje volne, ki ni predena, nakar je potrebno vlakna združiti v celoto s pomočjo tople vode in mila. Ob tem so si malčki pomagali s krpicami, ki so olajšale združevanje volne, ob koncu pa običajno sledi še postopek sušenja. Danielijeva je dejala, da je polstenje zelo prijetna dejavnost, ob tem pa je še pohvalila marljivost in kreativnost udeležencev, ki so se, sodeč po navdušenju, povsem vživeli v vlogo oblikovalcev. Daje polstenje volne zanimivo opravilo, so nam potrdile Lara, Nika, Zala in Elena, ki so se delavnice udeležile že preteklo soboto. Deklice so nam pojasnile postopek oblikovanja in ob tem dodale, da tokrat že nadgrajujejo svoje znanje, pridobljeno na prvi delavnici. Tokrat so denimo oblikovale broške v obliki metuljčkov, dečki pa so izdelovali zanimive volnene žo gice. Naslednja otroška delavnica bo na sporedu v soboto, ko bodo malčki dobili še več idej, kako iz volne dobiti čudovite barvne žogice, torbice, klobuke ali copate, ki jih lahko naredimo zase ali pa za darilo za starše, sestro, brata ali nono. Druženje bo trajalo tri ure. (sč) Od ponedeljka, 7. aprila, do sobote, 12. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 18.00, 21.00 »II Petrolie-re«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acqui-loni«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Juno«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Next«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Non pensarci«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«; 17.50, 20.00, 22.15 »Tut-ta la vita davanti«; 20.00 »L'amore secondo Dan«; 17.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 15.55 »Spider-wick-Le cronache«; 16.00 »La volpe e la bambina«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«. FELLINI - 20.30 »Onora il padre e la madre«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot- to 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Juno«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00 »Katera je prava«; 21.30 »Poželenje, nevarnost«; 19.00, 21.10 »Skakač Jumper«; 19.30 »Točka prednosti«; 18.30 »SOS planet in Morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Next«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non pensarci«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita da-vanti«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Gone, Baby, Gone«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Juno«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Next«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »La banda«; 17.40, 20.00, 22.00 »Vo-gliamo anche le rose«. 0 Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroški praznik »Pozdrav pomladi« v soboto, 12. in nedeljo, 13 aprila v Marijin dom v Ro-janu (Ul. Cordaroli 29). V soboto od 15. do 17.30: likovni extempore in pevsko folklorna delavnica. V nedeljo, ob 17. uri: prva izvedba treh nagrajenih pesmi na lanskem literarnem natečaju »V naravi«, ki so jih uglasbili naši skladatelji. Nastopajo: OPZ Slomšek iz Bazovice, Goriški Vrabčki Dijaškega doma iz Gorice in MlPZ Kraški cvet. Nagradili bodo najlepše risbe, otroke pa bo zabaval čarodej Roman Frelih. Bogat srečolov. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40. letnice društva pod pokroviteljstvom občine dolina v sodelovanju ZSKD vabi na pevski večer »Nocoj, pa oh nocoj« posvečen skladatelju Franu Venturi-niju. Sodelujejo: nonet Primorsko, MePZ Mačkolje, MoPZ Valentin Vodnik, MePZ Slovenec-Sla-vec, OPZ, MePZ in MoPZ Fran Venturini. V soboto, 12. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Lepo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 18. uri v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bo namenjen nakupu sto-ličk in mizic za otroški vrtec na Pro-seku toplo vabljeni. A.C.A.T. - ZDRUŽENJE KLUBOV ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI IN OBČINSKA UPRAVA v Dolini vabita na otvoritev novega Kluba, ki bo v telovadnici v Dolini v nedeljo, 13. aprila, ob 10.30. Prisotne bosta nagovorili županja F. Premolin in predsednica A.C.A.T. N. Passion. Zapel bo zbor upokojencev z Brega. Sledila bo družabnost s prigrizkom. Prisrčno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) je do 19. aprila na ogled razstava slik Manuele Frisone »Poti srca«. Urnik: od ponedeljka, do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina, pokrajino Trst in prostovoljci Rdečega križa iz Milj organizira v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri v gledališču Verdi v Miljah koncert Godbe na pihala Breg namenjen starejšim občanom. Ob 12. uri - kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: Ricmanje ob 10. uri; Boršt ob 10.10; Zabrežec ob 10.15; Boljunec (pri gledališču) ob 10.20; Dolina (pri občini) ob 10.25; Domjo ob 10.30; Žavlje ob 10.40; pri Štramarju (avtobusna postaja »Fa-ny«) ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. Ob bridki izgubi očeta MARIOTA izrekamo prof. Markotu Štoki in družini občuteno sožalje. Pihalni orkester Breg 12 Četrtek, 10. aprila 2008 PRI REDITVE SKD Igo Gruden vabi na OTVORITEV 2 RAZSTAV Bil SLIKE Predstavitev Jasna Merkü V Kavarni Gruden | Tanja Kralj in Flavia Laurenti CVETOČA OZRAČJA Predstavitev Ani Tretjak DANES. 10. APRILA 2008 OB 19.00 Glasbeni uvod: kantavtorka Lara Puntar in kitarist Dario Viviani Razstavi bosta odprti od 10. aprila do 18. maja URNIK: sobota 17.00-19.00 nedelja 10.00-12.00 17.00-19.00 H Šolske vesti DPZIO Jožef Štefan obvešča, da bo v ponedeljek, 14. aprila od 17.30 do 19.30 roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov na sedežu šole - Canestrinijeva ploščad 7. M Izleti produkcija SSG v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom Režija: Janusz Kiča Prevod: Josip Vidmar Branko Šturbej, Maja Blagovič, Lara Komar, Maša Vodopivec, Janko Petrovec, Primož Forte, Vladimir Jure, Gregor Geč, Ivo Barišič, Nikla P. Panizon, Romeo Grebenšek SLOVENSKO STALNO GLEDALI» «ffift ww.teaterssg.it Tjuf!» tržaška premiera v petek, 11. aprila, ob 20.30 red A, z italijanskimi nadnapisi, parkirišče v ul. Conti ponovitve: sobota, 12.04., ob 20.30 - red B nedelja, 13.04., ob 16.00 - red C, (varstvo otrok) četrtek, 17.04., ob 19.30 - red K, (it.nad. in var.otrok) petek, 18.04., ob 20.30 - red F sobota, 19.04., ob 20.30 - red T, (ital.nad.) KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). Čestitke PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in Razvojno društvo PLISKA vabijo na XXII Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 13. aprila; vpisnina od 8.30 do 9. ure, nato skupni odhod iz Praprota. Za po-vratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Informacije na tel.: 040-200782 za SK Devin ali 00386-57640346 Razvojno društvo Pliska. KRUT prireja 7-dnevno počitnikovan-je od 5. do 11. junija na Makarski, v sončni Dalmaciji, z izleti v Mostar in Dubrovnik ter možnostjo dodatnih izletov. Informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 do srede, 16. aprila. Vabljeni, pohitite! SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. AVTOBUSNI IZLET NA BLOŠKO PLANOTO - V nedeljo, 27. aprila 2008, organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod ni zahteven in bo trajal od štiri do pet ur. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! Z veseljem poročamo novico da MAUROMAURI50. rojstni dan slavi. Zdravja, veselja in ljubezni mu željo žena Daniela, sinova Andrea in Moreno ter tašča Livia. Naj se sliši, naj se zna, da naš NONO rojstni dan ima. Kot mladenič se drži, k pevskim vajam redno pohiti. To ni šala, to ni hec, prav tako je naš MHC. Vse najboljše iz srca, ti družina tvoja želi vsa! Draga teta LIVIANA, bodi še tako naprej vesela in nasmejana in ne obupaj - mi smo s teboj in gremo za teboj. Za tvoj 60. rojstni dan ti iskreno voščimo: Zoran, Magda, Denis, Eva, Martin, Maunel, Veronika, Peter, Sofia in Aleksander. Na Padriče danes gre voščilo, našo drago LIVIANO bo častilo. Častljiva okrogla leta slavi, želja da te to leto še bolj osreči in poživi, ti zdravja obilo zaželimo vsi mi. Družine Rolli, Triolo in Cante. LIVIANA danes okrogla leta slaviš in voščimo ti, vse kar si želiš! Tvoja dva srčka. □ Obvestila KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »Alla ricerca della fe-licita«, režije Gabriele Muccino, ki bo danes, 10. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. SKD IGO GRUDEN vabi danes, 10. aprila, ob 19. uri na otvoritev dveh razstav: v društveni dvorani Klavdij Palčič, v kavarni Gruden Tanja Kralj in Flavija Laurenti; predstavitev Jasna Merku in Ani Tretjak. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja danes, 10. aprila, ob 17.30 ob prvem in ob 18. uri v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S.Francesco 20/III). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor v petek, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Nabrežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21. uri v drugem sklicanju. KD ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 11. aprila, ob 19. uri v galerijo Narodni dom (Ul. Filzi, 14 -Trst) na mul-timedijsko srečanje o mednarodnem umetniškem projektu Interars 2007. Na sporedu bodo podobe in besede. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane na redni občni zbor Kmečke zveze, ki bo SiR Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v danes, 10. aprila 2008, ob 17.30 ob prvem in Ob 18. Uri v drugem sklicu na sedežu SKGZ V Trstu (Ul. S.Francesco 20/III) v petek, 11. aprila, ob 14.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 pri Trstu. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE na Proseku vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v lastnih prostorih. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS bo v petek, 11. aprila, ob 10. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v ul. Mazzini 46/1 v Trstu. Zaželjena prisotnost vseh članov. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETIJSTVO vabi v petek, 11. aprila, ob 20. uri na sedež kulturnega društva Ivan Grbec v Šked-nju, Škedenjska ul. 124, na konferenco o genetsko spremenjenih organizmih. Predaval bo dr. Michele Co-dognio univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije in uporabne biologije na univerzi v Trstu. KRUT NATURA - Reiki in antistresna masaža- 12. in 13. aprila bo potekal tečaj, ki združuje tehnike Reiki-ja in masaže, kot učinkovito sredstvo za dobro počutje in kvaliteto življenja. Informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-3720062. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bo v soboto, 12. aprila srečanje medvedkov in čebelic v telovadnici v Doberdobu. Začetek akcije ob 15. uri, konec približno ob 18. uri. Obvezna oprema: čiste telovadne copate in rutica. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo Dvorano, Donizettijeva 3 v Trstu, na razgovor ob zborniku Mons. Ivan Trinko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. Sodelujejo Živa Gruden, Lucia Tru-sgnach in Marija Kacin. SKD VESNA vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturni domu A. Sirka v Križu na predstavitev knjige Marte Verginella »Il confine degli al-tri«. Avtorico in delo bo predstavil dr. Bortut Klabljan. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-pe-tek 16-18, elektronski naslov in-fo@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodni-dom.eu. KD ZA UMETNOST KONS vabi člane na mesečni sestanek, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri, v športno kulturnem središču v Lonjerju. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi člane in vaščane na občni zbor, ki bo v petek, 18. aprila v društvenih prostorih France Prešeren v Boljun-cu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira: Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginna-stica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet članov za tržaško pokrajino v ponedeljek, 21. aprila, prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v društvenih prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bona-fata, 6). GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2. KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zglasite na sedežu Kmečke zveze v Trstu (u. Cicerone 8 - med-nastropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 0481-82570) in v Čedadu (ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119). SKD VALENTIN VODNIK vabi na spomladansko srečanje, ki bo na sedežu društva v sredo, 23. aprila, ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.00 v drugem sklicu. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@mela-nieklein.org ali tel.št. 328-4559414. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZSŠDI razpisuje literarni natečaj na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Natečaj je namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). S Poslovni oglasi V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NA-BREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo, svetlo, popolnoma prenovljeno stanovanje na Proseku. Dve sobi, dnevnica in kopalnica z ogrevanjem in parkin-gom. Informacije na tel. št.: 3485289452. HIŠNO POMOČNICO potrebujem tri ure tedensko. Tel. 335-6158792. MOŠKO KAPO svetlo rjave barve je nekdo pozabil v Miljah na proslavi 30-letnice zbora Jadran. Tel. na št.: 040-274995 (zvečer). PRODAM renault megane s.w. 1600 cc, 16v, letnik 2001, 70.000 km, za 4.500 evrov. Tel.:339-4551135. PRODAM toyota yaris 1000 cc, letnik 2002, prevoženih 38.000 km, za 4500 evrov. Tel.: 339-4551135. PSIČKI mešančki, srednje rasti, iščejo novega gospodarja. Tel. na 040200210 ali 333-2084985. STARODOBNIK - 23 LET - vw polo, 1050 kub., v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, ki plača 200,00 evrov zavarovalnine letno in 25,00 evrov prometne takse letno, prodam za 1.000,00 evrov. Tel. na.: 040-208989. [d Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgo-nik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempo-laju. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jamljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 3383515876 V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. Prispevki V počastitev spomina na najino predrago mamo Sonjo Stubel darujeva Pavel in Tanja 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. Namesto cvetja na grob Zorkota Per-tota prispevata nečakinji Nadja in Neva 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Slavka Škerlavaja in Maria Štoko daruje CPZ Sv. Jernej z Opčin 150,00 evrov za Dom Andreja Zinka. V spomin na drago sestrično Zofijo Tul darujeta Danica in Nadja 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Mačkoljah. V spomin na Darinko Gratton darujeta Marta in Evgen 30,00 evrov za CEO Mitja Čuk. Popravek: V spomin na pokojnega Atilija Kralja daruje nečak David Malalan s sorodstvom 50,00 evrov za MoPz-Tabor - Opčine. V spomin na drago sestro Zofijo Tul, daruje Idle z družino 100,00 evrov za postavitev plošče dr. Ivanu Tulu. V spomin na Atilija Kralja darujeta Lina in Ivana Versa 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Daria Starca daruje Margherita Zuccoli 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Daria Starca daruje Bruno Puntari z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Daria Starca daruje Vera Puntar z družino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega brata in strica Daria darujeta Savica in Erika z družino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. / KULTURA Četrtek, 10. aprila 2008 13 SSG - Pred tržaško premiero Namišljenega bolnika Nikla Panizon o svoji vlogi, načrtih in sanjah Z Molierovo komedijo v režiji Janusza Kice se zaključuje abonmajska sezona Abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča v Trstu se zaključuje z Molierovim Namišljenim bolnikom v režiji Janusza Kice. Predstava je nastala v koprodukciji SSG in Primorskega poletnega festivala v Kopru. Premiera je bila torej že »daljnega«13. julija 2007v Kopru. V igri je sodelovalo kar nekaj članov tržaškega ansambla, med njimi tudi Ni-kla Petruška Panizon v vlogi služkinje Toi-nette. Niklo Panizon smo »izbrali« za intervju, saj so njeni nastopi pogosti in tudi vloge dokaj različne (zadnja je bila Birgit v Mestu tako blizu). V Namišljenem bolniku igrate služkinjo Toinetto. Kako lahko po daljšem premoru gledate na lik in na celotno predstavo? Janusz Kica je izreden režiser. Za pripravo predstave smo imeli malo časa. Vloga Toinette pa je zelo hvaležna. No, Kica je postavil na oder komedijo tako, da nam je vedno priporočal, naj ne igramo komedije. Posebno pri Toinetti pa lahko pretiravaš in greš »preko« zamišljenega lika. Osebno imam pri Kici rada njegovo čistost pri režiji. Takoj je npr. vzpostavil jasen odnos med namišljenim bolnikom Arganom in služkinjo Toinet-to. Naglasil je, da gre tu za odnos kot med možem in ženo, ki se po tolikih letih samo psujeta, v resnici pa ju združuje velika ljubezen in to še posebno s strani Toi-nette. Argan je prevelik egoist in preveč prevzet od lastnega zdravja oziroma nez-dravja.Zato težko komunicira z ljudmi. To se dogodi, ko izkazuje ljubezen ženi, gre za drugo ženo Belino, ki ga ne ljubi, ga vara in čaka samo, da bo umrl in da bo ona podedovala premoženje. Simptomatično je, da ko te nekdo ne ljubi, ti ljubiš toliko več. V tem je tudi tragika namišljenega bolnika. Izrekli ste besedo tragika. Kakšno je torej v tej verziji komedije razmerje med smehom in resnobnostjo? Igramo vse »zares« in tudi lik bolnika je izrazito »resničen«. On je tako zakopan v zdravila, v klistire in podobne probleme, da izpade smešno. V resnici pa je tragična figura. On je osamljen, sam s sabo ni razčistil lastnih problemov, je Nikla Petruška Panizon izrazit egoist, vezan je na denar, na materialne dobrine in se nikoli ne prepusti čustvom. Verjetno se čustvenega sveta enostavno boji. Toinetta pa je zelo priljubljen lik tudi med občinstvom. Ona ima »oči« publike. Njene reakcije so reakcije na Arganovo blaznost. To ona komentira in Arganu odkrito pove, kaj misli o njem. Ne boji se gospodarja. Gre pač za zanimivost interpretacij. Na svoji tržaški predstavitvi ita-Iijanske verzije Severnega sija je Drago Jančar dejal, da danes bere Kafko kot ironičnega in ceIo humornega avtorja. Zadeve Iahko torej gledamo iz razIičnih zornih kotov. No, vi ste kot čIanica maIošteviInega ansambIa zeIo zaposIena. Nastopate v zeIo razIičnih vIogah, ki se včasih med sabo ceIo bi-jejo. Kako vam to uspeva? Preskakovanje ni vedno enostavno. Vsakokrat gre za nov izziv. V resnici ljubim svoje delo in sprejemam tudi težave. Tako skušam ob vsakem liku razumeti, kaj on misli, kako se giba itd. To skušam potem upodobiti. V Molieru sem npr. lahko računala na pomoč Janusza Ki-ce. Kot partnerja imam v vlogi Argana Branka Šturbeja, ki je velik igralec. Zame je bilo sodelovanje čudovita šola. Vsakič gre torej za nove izzive in izkušnje. Zato sem izbrala, da bom ostala v slovenskem ambientu in v SSG. Tu imaš možnost, da v enem letu odigraš več vlog. Tako lahko rasteš. V Italijanskih gledališčih se dogaja, da naštudiraš eno vlogo in z njo potuješ tudi dve leti. V ponavljanju lahko pride do stagnacije igralca. Mimo vsega, se mi zdi pomembno, da se igraIec aIi igraIka srečuje z drugimi igraIci in ustvarjaIci, ki niso Ie koIegi v majhnem ansambIu. Vsekakor. Z drugimi si pridobiš nove energije. Spoznaš, kako drugi delajo, saj se mi včasih še predobro poznamo. Po drugi strani pa je to poznanje pozi- tivno, ker zadostuje le pogled, da razumeš situacijo. Če naj omenim prejšnjo predstavo Mesto tako blizu, je bilo čudovito delati z Barbaro Cerar. Od takrat, ko je bila v Trstu, sva ostali prijateljici in želeli, da bova še delali skupaj. Takšna srečanja te dejansko prevetrijo. Vaši vIogi v Mestu tako bIizu in v Namišljenem bolniku dokazujeta, kako se »premikate«. No, večkrat pa sem se spraševaI, kako se igraIec Ioti vIoge, ki je ni igraI daIj časa. Skušam se spomniti, kaj je hotel režiser. Janusz Kica mi je pomagal, ker je zelo točen režiser. Natančno ve, kaj hoče. Vaje pa nastavi tako, da igralec privede svojo ustvarjalnost do tja, kamor Ki-ca želi, da pride. Vloga v času tudi raste. »Prebaviš« jo, nanjo pogledaš z distance in jo tako lahko dopolniš ali popraviš napake. V bistvu vlogo lahko bolje razumeš in tudi sebe v njej. Naj dodam, da smo predstavo veliko igrali. Bila je v abonmaju v Novi Gorici, igrali smo jo v Mariboru, kar pomeni, da je vseskozi ostala živa. Sezona SSG se zakIjučuje. Ker ne beIežimo kak gosip, bi vas vendarIe vprašaI o vaših načrtih in žeIjah za bodoče in to na pokIicnem področju. Še vedno bi delala v teatru, ker je to zame pomembno. Ljubim igralsko delo in tudi teater nasploh. Rada bi kdaj šla v Milan. Imela sem nekatere ponudbe, ki jih ni bilo možno uresničiti. Vseeno bi še rada delala v Italiji. Kljub temu pa se mi zdi, da naše gledališče raste, da je izšlo iz krize, ki je bila tudi ustvarjalna. Delamo z dobrimi režiserji. Ob vsaki predstavi sem se nekaj naučila. Če bomo nadaljevali to pot, bi želela ostati v tem gledališču. Seveda bi rada občasno kam odšla, kot sem odpotovala na Nizozemsko in tam igrala. Gostovala bi po nekaj mesecev. Moje skrite sanje pa so, da bi enkrat v življenju delala ali v Španiji ali v Južni Ameriki. Govorim španščino in me ta svet priteguje. V življenju bi želela vsaj enkrat poizkusiti takšno dogodivščino. Naj torej zakIjučiva z žeIjo, da bi se vam sanja uresničiIa. Konec koncev ni tako nemogoča. Ace Mermolja STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativna scena Zgodovinski dogodek na odru Predstava, ki se z družboslovno natančnostjo loteva pojava - Produkcija videmskega Teatro Cluba in Stalnega gledališča FJK V letih 1878-1979 so j e v občini Verzegnis v Karniji zabeležili primer množične »obsedenost«: približno dvaj set žensk - ve či no ma so bi le sta re od petnajst do šestindvajset let, le tri so bile že v letih - je zajelo prepričanje, da jih je ob se del zli duh in so se začele čudno vesti, preklinjale so in dobesedno podivjale. Zelo verjetno je šlo za primer kolektivne histerije, kateri so bile vzrok zelo težke življenjske razmere, ko so vremenske nezgode še poostrile revščino in krizo, ki jo je v tistem obdobju preživljalo prebivalstvo tamkajšnjih težko dostopnih dolin, saj so z uvajanjem mehanizacije tradicionalne gospodarske dejavnosti, denimo tkalstvo, izgubile konkurenčnost. Možje, ki so dotlej zapuščali vasi in odhajali na sezonsko delo čez zimo, poleti pa doma opravljali težka kmečka dela, so odtlej dobivali delo večinoma le kot gradbeni delavci za velika javna dela in so zato ostajali zdoma od pomladi do božiča, medtem ko so morale žene na obubožanih kmetijah same opravljati najtežja dela in skrbeti za otroke, ostarele in bolne. Ne cer kve ne ne po svet ne ob las -ti se niso zavedale resničnega obsega družbenih sprememb, ki so se tedaj dogajale v tistih revnih dolinah, čeprav je marsikdo pravilno ocenili razmere, v katerih so bile prisiljene živeti kar- nijske žene. Duhovščina je bila skupaj z večino prebivalstva prepričana, da je za pojave v Verzegnisu kriv zli duh, medtem ko so se državne oblasti bale motnje družbenega reda in še hujšega protesta, še posebej zato, ker je območje le pred kratkim prešlo pod italijansko oblast. Posegle so z neupravičenim in krutim nasiljem: 27. aprila 1879 so iz Vidma poslali vojaško četo, ki je zasedla vas; sedemnajst žensk so s silo odpeljali in zaprli v videmsko umobolnico. Do go dek, ki je že v tis tih le tih presegel krajevne meje in polnil časopise, je ostal zapisan v skupinski zavesti prebivalstva. Leta 1989 mu je Luciana Borsatti posvetila zanimivo študijo, ki se ga loteva z različnih zornih ko tov; po leg te ga je na is to te mo pred leti izšel roman Pietra Spirita, nedavno pa še dokumentarec Giampaola Penca. Leta 2006 sta mu videmski Teatro Club in Stalno gledališče Furlani-je - Julijske krajine posvetila gledališ- ki projekt, ki se je v tej sezoni končno spremenil v gledališko predstavo z naslovom Indemoniate. V Trstu je bila prvič na sporedu konec oktobra v okviru abonmajskega niza alternativne scene; na željo gledalcev se je prejšnji konec tedna spet vrnila v malo Bartolijevo dvorano. Avtorja besedila Giuliana Mus-so in Carlo Tolazzi sta v predstavi dala be se do žen skam, ki jim je bi la sto -letja odvzeta pravica do besede in so zato svoje nelagodje na koncu izrazile z blodnjami in skrajno motečo telesnostjo; obenem sta z ogorčeno natančnostjo predstavila oholo nadutost oblasti in vseh njenih predstavnikov, tako cerkvenih kot državnih, slednjim priskoči na pomoč še zdrav-niš ka stro ka, ki se po od kri tju last ne nedoraslosti, da bi se spoprijela s pojavim, zapre v samovšečno znanstveno neprizadetost, ki mu trpljenje in dostojanstvo človeškega bitja nič ne po me ni. Režiser Massimo Somaglino je od šestčlanskega igralskega ansambla, v katerega poleg Sandre Cosatto, Marte Cuscuna, Fabiana Fantinija, Riccarda Maranzane in Federica Scri-dela spada tudi sam, zahteval skrajno, sko raj tr pe čo pre da nost, ta ko da predstava seže gledalcu globoko v zavest. (bov) Petelinji zajtrk nadaljuje uspešno pot Zgodba s Petelinjim zajtrkom še ni končana. Potem ko je film pred dnevi naletel na navdušenje med gledalci v Celovcu, je zdaj za ljubitelje filma dosegljiv tudi scenarij v knjižni obliki. Scenarij za Petelinji zajtrk, ki ga je po istoimenskem romanu Ferija Lainščka napisal Marko Naberšnik, je izšel pri založbi Umco. »Fenomen Petelinjega zajtrka se nam je zdel za slovensko kinematografijo tako pomemben, da smo se odločili izdati njegov scenarij,« je pojasnil urednik založbe Samo Ru-gelj. Gre za eno zadnjih delovnih verzij scenarija, ki se s samim filmom ne pokriva stoodstotno, »kar daje dodatne možnosti za študij samega ustvarjalnega procesa«, je še pojasnil Rugelj. Objavi scenarija je dodan še intervju Marcela Štefančiča jr. z režiserjem Markom Naberšnikom, ki na koncu pravi, da bi zdaj posnel bodisi Butal-ce bodisi Pohorski bataljon. Marcel Štefančič jr. pa meni: »Petelinji zajtrk je za slovenski film naredil več kot vsi slovenski filmi zadnjih nekaj let.« Kot je še sporočil Jože Biščak iz agencije Odmev, je Petelinji zajtrk, ki ima že 180.000 gledalcev, med Slovenci na avstrijskem Koroškem požel ovacije gledalcev. (STA) Letos na Brionih dve premieri Gledališče Ulysses pripravlja dve brionski premieri, Kaligulo Alberta Camusa v režiji Tomaža Pandurja, in predstavo o letu 1968, katero bo na tekst Dušana Jovanovica režirala Lenka Udovički. Poletni program gledališča je napovedal eden izmed njegovih utemeljiteljev, priljubljeni hrvaški igralec na začasnem delu v Holly-woodu, Rade Šerbedžija. Ulysses bo v svoji osmi sezoni odigral tudi reprize predstav Kralj Lear, Balade Petrice Ke-rempuha in Pijana noč 1918. Slednjo so pred kratkim petkrat uspešno odigrali v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) v Zagrebu na zadovoljstvo številnega občinstva. Gre za uspešnico sedme sezone Ulys-sesa, ki je predstavljena tudi v Beogradu, v začetku maja bo na Reki. Pijana noč 1918 temelji na delih Miroslava Krleže, ki jih je za gledališče pripravil Ivo Štivičic, režijo pa je podpisala Lenka Udovički. (STA) V Locarnu nagrada za Amosa Gitaia Častnega leoparda, nagrado filmskega festivala v švicarskem Locarnu, bo za svoj vpliv na svetovno kinematografijo prejel izraelski režiser Amos Gitai, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Gitai (58) je doslej zrežiral več kot 40 celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. V njegovem zadnjem filmu z naslovom »Disengagement« je sodelovala tudi francoska igralka Juliette Binoche. Izraelskemu režiserju bodo nagrado izročili na festivalu, ki se bo začel 6. avgusta. (STA) Tit Andronik krstno v ljubljanski Drami Tit Andronik, ena najbolj priljubljenih iger elizabetinske dobe, je s prizori posiljevanja, razkosavanja in ljudožerstva dobri dve stoletji veljala za barbarsko in manjvredno delo Williama Shake-spearea. Prelomna je bila uprizoritev Petra Brooka leta 1955, v slovenščini pa bo zgodba o rimskem vojskovodji prvič postavljena na odru ljubljanske Drame. Z mladostno Shakespearovo tragedijo, ki je nastala kot parodija na dela drugega angleškega dramatika, Christopherja Marlowa, se je spoprijel režiser Diego de Brea. Premiera igre, ki jo je v skladu s sodobnimi prevajalskimi načeli v slovenski jezik nanovo - obstaja tudi stari, precej pomanjkljiv prevod Mateja Bora - prelil Srečko Fišer, bo na velikem odru Drame v soboto, 12. aprila, ob 20. uri. Gledališka praksa druge polovice XX. stoletja je Tita Andronika uveljavila kot enega bolj zanimivih in intrigantnih Shakespearovih tekstov in angleške renesanse. (STA) 1 4 Četrtek, 10. aprila 2008 KULTU RA / LJUBLJANA - Mednarodni grafični likovni center v Gradu Tivoli Na zanimivi razstavi preko sto petdeset plakatov Na ogled samo še do nedelje - Med znanimi imeni tudi Bambič in Mušič PRVA UMETNOSINA RAZ-SmkLlILlAMODVSMl UUBliAMA )AKDPlCtV PAVI IKK 01) DStPrtMBR\ DO3 OKTOBRA 1937 Samo še do nedelje je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem Gradu Tivoli na ogled prikupna razstava, posvečena slovenskemu plakatu. Na ogled je postavljenih več kot 150 listov, ki so jih posodi li naj pomemb nej še slo ven ske institucije in zbiratelj Miro Slana, pripovedujejo pa o utripu življenja v Ljubljani med leti 1920 in 1940. Sprehod sko zi raz stavne pro sto re ne sle -di kronološkemu zaporedju, temveč je urejen po zaokroženih tematskih sklopih, ki skušajo prikazati pomen plakata v danem obdobju. Sočasne fotografije in filmi, med drugim je prikazana zadnja vožnja ljubljanskega tramvaja, pa živo ponazarjajo ume šče nost oglas ne ga tis ka v ur ba - no okolje. Tako v prvi sobi, ki je posvečena politični aktualnosti, izstopa za čas po prvi svetovni vojni zelo žgoča tema koroškega plebiscita in Rapalske pogodbe, zaradi socialnih razsežnosti pa je v isto sobo postavljena tudi propaganda proti alkoholizmu. Komercialno oglaševanje odseva vsakodnevne potrebe meščanov, od detergentov in razkužil do sveč, čevljev in klobukov, kave in piškotov. Ljudje so si seveda privoščili tudi trenutke sprostitve, največ v kinodvo-ranah (Metropolis Fritza Langa) in na plesih: najstarejši in obenem največji raz stavlje ni slo ven ski pla kat Ivana Vavpotiča humorno vabi prav na »planinski ples v nedeljo 1. svečana 1914 v Narodnem domu v Ljubljani«. Nepogrešljiv magnet za mno žice, ne sa mo me ščan ske, je bil tudi mednarodni Ljubljanski velese-jem z vsemi spremnimi prireditvami, v Slovenijo, »jugoslovansko Švico«, pa so vabili plakati, namenjeni notranjemu trgu kraljevine SHS, med katerimi velja omeniti tudi Bambičevo »Ra den sko«. Na razstavi pa ne manjkajo razstavni plakati. Omenili bi predvsem na črnem dnu plapolajočo belo zastavo s tremi rdečimi ščitki -srednjeveškim znamenjem slikarskega ceha - ki vabi v Jakopičev paviljon na »Prvo umetnostno razstavo klu ba ne odvis nih« od 20. septem -bra do 3. oktobra 1937. Pod tem praporom so se zbrali Zoran Didek, Zdenko Kalin, Stane Kregar, Zoran Mušič (na sliki eno njegovih del), Niko Omersa, Niko Pirnat, Marij Pregelj, Karol Putrih, Maksim Sedej in kot gost Zagrebčan Slavko Šohaj. Med njimi smemo tudi iskati avtorja nepodpisanega plakata, ki je bil natisnjen v ofset tehniki v Tiskarni Bla-snikovi nasledniki. Iz iste je izšel tudi razstavni katalog, ki za vsakega umetnika prinaša kratek življenjepis, seznam del z eno reprodukcijo, namesto uvodne študije ali predstavitve skupine pa je zapisana »stava« mladih in ambicioznih umetnikov, ki razkriva tudi namen plakata: »klub neodvisnih slovenskih / likovnih umetnikov / stopa prvič / strnjeno / pred / slovensko javnost / da prinese / v neuravnovešene in razbite / umetnostne razmere / več lepote / več resnice / več iskrenosti«. Med šestimi razstavljenimi deli Zorana Mušiča, »rojenega l. 1909 v Gorici«, bivajočega v ljubljanski Židovski stezi 2/II, je bila tudi slika »V ogradi« (olje / platno, 66 x 78 cm, na desni sliki), ki je bila istega leta objavljena v reviji Umetnost, na uvodni strani pogovora med Miho Malešem, predstavnikom starejše slikarske generacije, in samim Mušičem. Njemu je bila zaupana tudi sklepna misel: »Zame je slika predvsem doživljaj, ki sem ga doživel izven vsakega pravila in ga tudi brez vsakih pravil prenesel na platno - je torej samo izraz razpoloženja, doživetega v tistem momentu. Torej ni v sliki ničesar preračunanega - naj bo slika potem če hočeš avantura ali karkoli. Ona je predvsem ogledalo trenutnega nastrojenja in kot tako jo je treba sprejeti. Slikarsko mora biti podana - vse ostalo je moja zadeva.« Pot do Lepote pa bo slikarja vodila skozi nepričakovano izkušnjo Resnice, a ta je že vsem znana zgodba. Saša Quinzi Ob Trubarjevem letu tudi nova izdaja Svetega pisma Svetopisemska družba Slovenije bo v naslednjih tednih ob 500-let-nici Trubarjevega rojstva izdala jubilejno izdajo Svetega pisma. Ponatis standardne izdaje vsebuje Staro ter Novo zavezo. Dopolnjen je z 32-stransko prilogo o tem, kako je Sveto pismo zaznamovalo življenje in delo Primoža Trubarja, je včeraj dejal generalni tajnik družbe Matjaž Črnivec. Trubar je bil predan Svetemu pismu, ki je bilo tudi temeljno gonilo vsega, kar je naredil, je na predstavitvi dejal Črnivec. V prilogi je predstavljeno Trubarjevo zavzemanje za Sveto pismo, ki ga je mogoče zaslediti v ozadju prve slovenske knjige - Katekizma iz leta 1550, uresničilo pa se je tudi v Trubarjevem prevodu Nove zaveze in Psalmov. Jasno se pokaže, da so ravno ta Trubarjeva prizadevanja, ki so dosegla vrh v Bibliji njegovega učenca in varovanca Jurija Dalmatina, odločilno utemeljila slovenski jezik in s tem slovensko narodno identiteto, je dejal Črnivec. Med drugim so v prilogi predstavljene najpomembnejše razsežnosti Trubarjevega sporočila za sodobni čas. Med drugim je Črnivec opozoril, da je Trubar med letoma 1561 in 1564 deloval v biblijskem zavodu v nemškem Urachu, ki je opravljal podobne naloge kot današnje svetopisemske družbe - zaposlovanje prevajalcev, organizirano tiskanje, distribucija in zbiranje prostovoljnih sredstev. Po Črnivčevih besedah je bil Trubarjev biblijski zavod, glede na temelje delovanja, prva svetopisemska družba v svetovnem merilu, čeprav za to uradno veljajo svetopisemske družbe, ki so bile v Angliji in Nemčiji ustanovljene v 18. stoletju. Predgovor k novi izdaji Svetega pisma je napisal evangeličanski škof Geza Erniša.o Družba se je poleg tega spopadla z novim založniškim projektom »govori Beseda«, ki v prvem delu prinaša izdajo Nove zaveze Svetega pisma v MP3 obliki. Zbirko je zasnovala in uredila dramatur-ginja Tanja Viher, ki je na predstavitvi poudarila, da se je vera že od samega začetka razglašala s poslušanjem. Do konca prihodnjega leta družba načrtuje izid ostalih štirih zgoščenk po temah iz Nove zaveze, poimenovanih po evangelistih Janezu, Mateju in Marku, vmes pa bodo ob Pavlovem letu izšla še Pavlova pisma. V nadaljevanju sledi še avdio različica Stare zaveze.(STA) ABONMA ZLATA RIBICA - Baletno predstavo ponudila Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica Potovanje v očarljivi svet plesa Gostovanje Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane je tržaškim osnovnošolcem predstavilo posamezne gibe in tehnike, a tudi zgodovino plesa ll T Prizor s torkove predstave v tržaškem Kulturnem domu Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana je kot tretja ponudba v osnovnošolskem abonmaju Zlata ribica v torek gostovala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Pobuda je nastala v sodelovanju z Glasbeno matico, ki je s svojo izbiro želela dati poudarek na umetniško področje, kjer ima glasba temeljno vlogo. Povezava med glasbeno in gledališko ustanovo je koristno dopolnila abonmajski program najmlajših z upoštevanjem glasbene in baletne izobrazbe ter s spodbudnimi sporočili, ki so jih mladi na odru s svojim zgledom posredovali mladim v dvorani. Tržaški osnovnošolci so si lahko ogledali baletno predstavo, kije bila z raznolikostjo poteka primerna za njihovo starostno stopnjo in obenem poučna, saj je bila zasnovana kot prikaz različnih plesnih govoric s postopnim pojasnjevanjem vsebin. Povezovalka Živa Žitnik je z vezno besedo predstavila delovanje šole, faze študijske poti učencev, od pripravnice skozi osnovno izobrazbo do srednje šole za tiste, ki se resno odločijo za pro- fesionalno plesno udejstvovanje. Učenci različnih stopenj so se zvrstili na velikem odru, da so gledalci dejansko razumeli potek različnih etap tehničnega in umetniškega razvoja. Obvladanje baletnih pozicij, poz in korakov so disciplinirano predstavili učenci tretjega razreda, na kar je četrti razred pokazal obvladanje zahtevnejše tehnike (na primer stojo na konicah prstov) z nastopom v stilnem prizoru, ki ga je zaznamovala baročna milina dvornih plesov. Učenci prvega in tretjega letnika so se nato lotili modernejših prijemov na klasični osnovi in zahtevnost nastopa se je nadaljnje stopnjevala s tremi solo variacijami iz klasičnih baletov oz. priredbami iz Petipajevih koreografij za balete Trnuljčica in Labodje jezero ter za lirični prizor laboda po Saint-Saenovi glasbi. Medtem je beseda povezovalke tekla o zgodovini baleta in plesnih akademij (od katerih je prva delovala na dvoru Sončnega kralja), o različnih zvrsteh plesa, o telesni dispoziciji in disciplini, ki sta potrebni za tovrstni študij. »V baletu se zrcali- jo glasba, mode, vzdušje neke dobe«, zato šola ponuja tudi možnost poglabljanja sodobnih prijemov, kot sta dokazali solistki te smeri, najprej z agilno in prepričljivo interpretacijo latinskoameriškega ritma, nato z bolj geometrično zasnovano koreografijo. Pisani »krožni ogled« baletnega sveta se je nadaljeval še s »pokuš-njo« karakternega španskega plesa in z izvrstno mešanico sklepnega prizora »Bach za tri« po Bejartovi koreografiji. Glasba, bleščice kostumov, dobra priprava nastopajočih, razpon tehničnih in umetniških elementov in njihova postopna kombinacija v vedno zrelejšo celoto, so ponujali utrinke in odseve večjih baletnih predstav »za odrasle«; morda je zanimiv nastop sovrstnikov spodbudil nekatere gledalce k soočanju s to zahtevno umetnostjo. Koreografije so poleg koordinatorja celotnega projekta in vodje baletnega oddelka Mateja Selana podpisali še Živa Žitnik, Darja Sebastian, Damaas Mithras Thijs, Marinka Ribič, Kjara Sta-rič, Ingrid Radman in Andreja Hriberšek. ROP / AVTOMOBILI Četrtek, 10. aprila 2008 15 HYUNDAI - Novi H1 poganja turbodizel s 170 KM NOVOST Tesla kmalu Dostavnik, a primeren tudi za prevoz potnikov naprodaj v Evropi Morda v kratkem tudi s štirikolesnim pogonom Hyundaijev H1 je v prodaji že kar nekaj let in, resnici na ljubo, prvi modeli so bili vse prej kot stabilni. Novi model pa je povsem spremenjen. Dolg je 512 cm, visok 13, širok pa 192 cm, kar pa je bolj pomemb no H -1 ima poleg všečnega zunanjega videza tudi nov motor, in sicer zmogljiv 2,5-litrski CRDi s 125 kW (170 KM) in 392 Nm navora, celotna moč motorja pa se pre-na ša na zad nji ko les ni par pre ko pet -stopenjskega ročnega menjalnika. Dizelski agregat je opremljen z dvema odmičnima gredema, ki ju poganja veriga, s turbo puhalom s spremenljivo geometrijo vstopnih lopatic (VGT). Za vbrizg goriva skrbi Boschev sistem skupnega voda druge generacije z najvišjim tlakom vbrizga 1600 barov. Motor izpolnjuje tudi emisijske pogoje EU4. Moč se prenaša na zadnji kolesi, proti doplačilu pa pri Hyundaiju ponujajo tudi samozaporni diferencial, serijski petstopenjski menjalnik pa v celotni življenjski dobi ne zahteva menjave olja. Za sedaj je na voljo samo model s pogonom na zadnji kolesi, pri Hyundaiju pa ne izključujejo mož nos ti, da bi v kratkem da li na tr -žišče tudi različico s pogonom na vsa štiri kolesa, saj tehnologijo, spričo številnih terencev, ki jih ponujajo, v celoti obvladajo. Za varnost skrbijo zavorni sitem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, dve varnostni blazini ter zategovalniki varnostnih pasov. Za doplačilo je na voljo sistem za elektronski nadzor stabilnosti ESP, ki vključuje sistem ROP, ki zmanjšuje možnost prevračanja vozila. H-1 se v prvi vrsti predstavlja kot do stavno vo zilo, temu pri me ren je tudi pro stor in izbor raz lič nih izvedb omenjenega modela. Kupci bodo izbirali med enojno ali dvojno kabino, s tre mi, šes ti mi ali osmimi sede ži. Od števila sedežev bo odvisen tudi tovorni pro stor v zad njem de lu vo zila. H -1 le s tre mi sede ži ponudi tovor ni pro -stor z dolžino 2,37 metra, medtem ko širina znaša 1,62 metra, višina pa 1,35 metra, preneseno v prostornino pa to pomeni 4308 litrov. Uporabnost vozila večajo drsna, bočna vra ta na obeh straneh in dvokrilna oziroma dvižna vrata zadaj. Tudi, če ima H-1 sedeže v Ameriški avtomobilski proizvajalec Tesla je napovedal, da namerava svoj elektro-roadster prodajati tudi v evropskih državah. To namero je potr dil tudi Zeev Dro ri, v pogo vo ru za londonski časopis »Financial Times«. Dvosedežnik bo z jesenjo 2009 na voljo v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem ter v Skandinaviji. Cena za vozilo naj bi se gibala okrog 100.000 €. Tesla ima svojo matično tovarno v ZDA, kjer se lahko pohvali s 1.000 pro da ni mi vo zili. Road ster je v glo bokem sorod stvu z lo tusom eli se, največja razlika med njima pa je prav v pogonskem sklopu, kjer se Tesla lah ko poh vali z revo lu ci o nar nim elektro-motorjem. Njegovo celotno delovanje poteka s pomočjo akumulatorjev, kar pomeni, da je prav tesla roadster eno izmed najbolj prijaznih vozil do okolja. Motor temelji na intuiciji pokojnega jugoslovanskega znanstvenika Nikole Tesle, ki je načrt za ta motor izdelal, ko o električnih motorjih za avte nihče še ni niti sa njal. Stran pripravil Ivan Fischer dveh vrstah, meri dolžina tovornega prostora več kot 1,58 metra (prostornina znaša 2500 litrov), če pa je na voljo osem sedežev pa je prostora v zadnjem delu za 851 litrov. Pri potniški različici sta v ospredje postavljena udobje in eleganca. Leta ima v treh vrstah vgrajenih osem sede žev, poleg tega pa ponuja tudi pro -stor za prtljago. Kabina je posejana s števnimi odlagalnimi mesti za drobnja-rije in pijačo, ki povečujejo njeno bi-valnost. Z bogato opremo, pri kateri velja izpostaviti dvojno klimatsko napravo, ki omogoča ločeno uravnavanje delovanja za potnike v zadnji vrsti, je H-1 zelo primeren za prevoz zahtevnejših potnikov, kot so na primer gosti vrhunskih hotelov, poslovni partnerji, izletniki, športna moštva in nenazadnje tudi večje družine. Za varnost skrbijo zavorni sitem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, dve varnostni blazini ter zategovalniki varnostnih pasov. Opcijsko je na voljo sistem za elektronski nadzor stabilnosti ESP, ki vključuje sistem ROP, ki zmanjšuje možnost prevračanja vozila. Cene novega H-1 se gibljejo od 21.588 evrov do 25.990 evrov. HI ima v vseh različicah veliko prostora za prtljago BEOGRAJSKI SALON - (Stara) novost V Srbiji predstavili novi model nekdanje stoenke Pred kratkim se je končal beograjski avtosalon, kamor je nekdaj legendarna jugoslovanska tovarna Zastava pripeljala obujen in prenovljen model skala 55 alias, ali bolje, nekoč imenovan tudi stoenka. Avto so začeli prodajati 1971 in jih do danes prodali dober milijon in pol. V prenovljenega »sto-jadina« za leto 2008 so dodali aluminijast hladilnik motorja, ležaje in nekatere zglobe pa so si sposodili pri zastavi 10 alias pun-tu druge generacije, ki jih sestavljajo v Kra-gujevcu. Medsebojna kompatibilnost delov je na skalo 55 prinesla tudi puntova vzvratna ogledala in trobljo. V notranjost so dodali nove sedeže z boljšim bočnim oprije-mom in nove merilnike. Avto ima še vedno 1,1-litrski štirivaljnik z običajnim uplinje-valnikom, ki mu da 55 KM in 77 Nm navora, kar je dovolj za končno hitrost 130 km/h in izjemne pospeške 20 s do 100 km/h. BMW - Nova serija 5xd Odlična, a odločno pretoga petica Bavarski Bmw je pred kratkim predstavil novo različico petice s štirikolesnim pogonom. Pod pretvezo športnosti je novi limuzini namenil izredno trdo vzmetenje, ki bo marsikaterega kupca odvrnila od nakupa, saj BMW serija 5 sodi v tako imenovani poslovni razred avtomobilov, kjer torej ti zelo pogosto služijo svojim uporabnikom tudi v poslovnem smislu, ne samo v zasebnem. To pomeni, da se z njimi vozijo tudi, ali morda celo predvsem, na daljše poti in s poslovnimi strankami, pri čemer recimo nekajurno poziba-vanje, tresenje in zibanje avta pač ne more predstavljati vrhunca užitkov vožnje. Dejstvo je namreč, da je vzmetenje v petici naravnano zelo togo, svoje pa prispevajo tudi pnevmatike »run-flat« z ojačanimi boki pnevmatike, ki jim dovoljujejo vožnjo tudi v predrtem stanju. Nova serija 5 xd poleg odličnega turbodizla in izvrstnega šeststopenjskega samodejnega menjalnika ZF 6HP druge generacije, ima tudi enega najboljših štirikolesnih pogonov na tržišču xdrive. Njegova odličnost se skriva v aktivnem sodelovanju pri stabilizaciji avta, saj za razliko od velike večine ostalih »pametnih« pogonov, ki se le pasivno odzivajo z vklopom dodatne pogonske osi šele, ko primarni pogonski kolesi že zdrsneta, xdrive s pomočjo podatkov iz številnih tipal v naprej predvidi okoliščine, v katerih se avto nahaja ali bo nahajal ter razporeditev pogonskega navora med kolesa ustrezno temu prilagodi. GORICA - Racionalizacija predvideva krčenje ponudbe Videmske univerze Prevajalci in tolmači se selijo Slovenščini grozi ukinitev? Tatjana Rojc: »Nedopustno! - Za rešitev problema se mora angažirati politika« 1 6 Četrtek, 10. aprila 2008 »Selitev univerzitetne smeri za prevajalce in tolmače iz Gorice v Videm bo postopno privedla do ukinitve študija slovenščine, kar je nesprejemljivo. Kje se bodo vendar šolali naši kadri?« Tako je vest o morebitni selitvi univerzitetne smeri za prevajalce in tolmače iz Gorice v furlansko prestolnico komentirala Tatjana Rojc, predavateljica slovenskega jezika in književnosti na Videmski univerzi. Po njenem mnenju je nedopustno, da bo racionalizacija, ki jo uvaja zadnji finančni zakon, vplivala na možnost univerzitetnega študija v slovenščini. »Za rešitev se je treba zavzeti na politični ravni,« meni Rojčeva. Povedala je, da so oddelek za prevajalce in tolmače v Gorici pred leti odprli ravno zato, da bi ovrednotili štiri krajevne jezike, predvsem slovenščino. »Zaradi nizkega števila vpisov pa nameravajo prvo tri-letje oddelka za prevajalstvo preseliti v Videm in ga združiti s smerjo za tuje jezike in literaturo. Tečaje slovenščine imajo sicer tudi v Vidmu, vendar je stopnja začet-niška. Študentje, ki so izbirali slovenščino na goriški smeri za prevajalce, so morali jezik obvladati,« je povedala Rojčeva in poudarila: »Magistrski študij oz. izpopolnje-valni bienij pa namerava vodstvo univerze obdržati v Gorici. Problem je v tem, da bodo ukinili slovensko smer. Odločili so se namreč, da prihodnje leto ne bodo razpisali specialistične diplome iz slovenščine, če ne bo vsaj šest vpisov. V tem primeru bodo študentom, ki so v prvem triletju izbrali slovenščino kot prvi jezik, onemogočili izpopolnjevanje. Prva stopnja žal ne zadošča študentom, da bi postali poklicni tolmači ali prevajalci.« Rojčeva je ocenila, da bi bilo v primeru ukinitve specialističnega študija iz slovenščine treba poiskati zasebna sredstva, ki bi omogočila plačevanje profesorjev. »V raznih letnikih imamo letos dvanajst študentov, ki so izbrali slovensko smer. Vzrokov, zaradi katerih oddelek v zadnjih letih ni imel višjega števila vpisov, je več, povedati pa je treba, da smo kljub težavam imeli odlične rezultate,« je povedala Rojčeva. Spojitev smeri za prevajalce in tolmače - po novem se le-ta imenuje smer za medjezikovno posredništvo in komunikacijo - s smerjo za tuje jezike in literaturo je bila osrednja tema včerajšnjega pogovora med predsednikom goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolojem Fornasirjem in namestnico rektorja videmske univerze Mario Amalio DAronco. Do včeraj nam ni bilo dano zvedeti, kaj sta si rekla. Vzporedno z nezaželeno vestjo o morebitnem krčenju ponudbe videmske univerze v Gorici pa je v torek prišlo do premika v zvezi s sedežem tržaške univerze v Ul. Alviano. Univerzitetni konzorcij, dežela FJK in ustanova ERDISU so namreč podpisali sporazum, na podlagi katerega bo dežela dodelila en milijon evrov za ureditev nedokončanega dela stavbe bivšega semenišča. »Z deželnim odbornikom Cosolini-jem smo podpisali sporazum o dodelitvi prispevka, ki nam bo omogočil popravilo severnega krila stavbe v ulici Alviano,« je povedal Fornasir in dodal: »Z odbornikom smo opredelili tudi ostale projekte, ki jih nameravamo izvesti s pomočjo deželnih pri- spevkov. Za dokončanje univerzitetnega središča v Ul. Alviano s parkom vred bi potrebovali dodatna dva milijona evrov, pet milijonov evrov pa bi vložili v laboratorije goriškega tehnološkega pola v vili Ritter, ki ga ob tržaški in videmski univerzi snujejo tudi inštitut Area Science Park iz Trsta in druge raziskovalne ustanove.« (Ale) SOVODNJE Maurizio Romanut občinski svetnik Zdravko Custrin bumbaca Na zadnji seji občinskega sveta v So-vodnjah so med občinske svetnike sprejeli Maurizia Romanuta iz vrst Združene levice. Prevzel je mesto pokojnega Leopolda Deve-taka, občinskega svetnika ter hkrati podžupana in odbornika, čigar smrt je v februarju močno pretresla sovodenjsko in vso manjšinsko javnost. Že v marcu pa je sovo-denjski župan Igor Petejan s formalnim aktom imenoval za podžupana Zdravka Custri-na, odbornika za proračun, finance in občinsko osebje. Spomin na Leopolda Devetaka je zaznamoval začetek ponedeljkovega zasedanja občinskega sveta, prvega po njegovi smrti. Župan se mu je poklonil s hvaležnimi besedami; povzel je njegove zasluge za sovodenjsko vaško skupnost in izpostavil predvsem njegove dosežke v vlogi občinskega upravitelja. Vsi sodelujoči na seji so ob koncu ko-memoracije pokojnikov spomin počastili z enominutnim molkom. Iz nadaljnjega poteka zasedanja zasluži poudarek vstop Romanuta v občinski svet; pred njim je sicer imel prednost prvi neiz-voljeni svetnik, Maurizio Černic, ki pa je iz službenih razlogov odklonil vstop v vaško skupščino. Romanut je rojen leta 1957, po rodu je iz Gorice, danes živi v Gradišču, do pred nedavnim pa je imel bivališče v Sovodnjah. Po poklicu je podjetnik. Na zadnjih volitvah je kandidiral za Združeno levico. Njegov vstop v občinski svet so soglasno potrdili. Župan je svetnikom tudi predstavil novo občinsko tajnico, Luiso Mussa iz Fiumi-cella; njen dekliški priimek se glasi Brezigar in je podgorskega rodu. Na sovodenjsko občino je prišla s prvim marcem. Na seji občinskega sveta pa so odobrili konvencijo, na podlagi katere bo mesto občinske tajnice opravljala tudi v Dolini in Miljah na Tržaškem. V Sovodnjah bo prisotna kot doslej, je pojasnil župan, in sicer dvakrat tedensko in na sejah. Omembo zasluži še sklep, da bodo sejnine za svetnike in člane vseh občinskih komisij ostale nespremenjene v primerjavi z lanskim letom. GORICA - V nedeljo in ponedeljek volitve Dobili bomo tri glasovnice Na deželnih volitvah so preference ključnega pomena za slovenske kandidate Glasovnica za deželne volitve V nedeljo in ponedeljek bomo volili in na voliščih nam bodo izročili tri glasovnice, in sicer rdečo za poslansko zbornico, rumeno za senat in modro za deželni svet. Volišča bodo v nedeljo, 13. aprila, odprta med 8. in 22. uro, vponedeljek, 14. aprila, pa med 7. in 15. uro. Volivec mora s sabo imeti veljaven osebni dokument in volilno izkaznico. Kdor jo je izgubil ali jo že zapolnil z žigi, mora novo dvigniti na občinskem volilnem uradu; po zaščitnem zakonu 38/2001 je prosilcem na razpolago tudi dvojezična volilna izkaznica. Na glasovnicah za parlament (rdeča in rumena) prekrižamo le simbol stranke in ne pišemo preferenc. Na glasovnici modre barve za deželo lahko prekrižamo simbol z imenom in priimkom predsedniškega kandidata, lahko pa tudi prekrižamo le simbol stranke in ob tem oddamo preferenco enemu kandidatu ali kandidatki. Obstaja tudi možnost, da volimo predsedniškega kandidata in obenem za stranko, ki podpira drugega kandidata; gre za t.i. ločeno glasovanje (v it. »voto disgiunto«). Če glasujemo samo za predsedniškega kandidata, gre glas izključno njemu; če volimo za stranko, pa gre glas tako stranki kot predsedniškemu kandidatu, ki ga stranka podpira. Za mesto predsednika deželne vlade FJK se potegujeta dosedanji predsednik Riccardo Illy in njegov desnosredinski tekmec Ren-zo Tondo. Illy uživa podporo Demokratske zaveze, Tondo pa strank, ki se sklicujejo na desnosredinsko koalicijo. Med njimi je tudi Casini-jeva UDC, ki na državni ravni nastopa sama; kot na parlamentarnih volitvah sama nastopa Mavrična levica, ki za deželo podpira Illyja. Med goriškimi Slovenci izstopata kandidaturi Majde Bratina na listi Demokratske stranke in Marka Marinčiča za Mavrično levico; da svojo kandidaturo uveljavita, oba rabita preference. Stranka Slovenske skupnosti za izvolitev svojega deželnega svetnika nujno potrebuje glasove za stranko (prečrtanje simbola lipove vejice); za vstop v deželni svet mora prejeti en odstotek strankarskih glasov, ki bo odvisen od volilne udeležbe. Stranka pušča prosto izbiro za preference kandidatom. yiieoii M FPeičc KONCERT miU * EinVI SEII. <11111 HUMI «IhAl Kl-Jl IjltlL Hthifr ¥ /¡ItthltLh 4 jll V KULTURNEM IMJMU V GORICI □JlnM, NJ. ^prilfl 2CKJA rt id.45 uri ]nfo in predprodaja: Kulturni dom Gofm pel. 0461 33288J Ji1,.' SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE l ww.teaterssg.it produkcija SSG v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom Režija: Janusz Kiča Nagradna predstava za goriške abonente v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu premiera v petek, 11. aprila, ob 20.30, SSG Trst Goriški abonenti lahko dvignejo vstopnico po simbolični ceni 2 € (davčna uredba). Prosimo, da svojo prisotnost potrdite do petka, 11.aprila, do 13.ure pri blagajni SSG Trst - tel. 040.632664/65 GORICA - Pobuda zveze sokolarjev in občinske uprave Deratizacija z ujedami Z gnezdilnicami bodo povečali prisotnost sov in ostalih nočnih ptic ujed v goriških parkih TRŽIČ - Sinoči v trgovini Oborožen rop v ulici Romana V trgovino je sinoči vstopil ob uri zaprtja, ob 19.30, prodajalki zagrozil s pištolo in odnesel zaslužek včerajšnjega dne. O pobeglem roparju doslej še ni sledu. Rop so včeraj utrpeli v trgovini Schleker v ulici Romana 89 v Tržiču. Vanjo je vstopil ob prvem mraku, potem ko so iz nje odšli še zadnji odjemalci. Proti prodajalki je uperil pištolo, a jo obenem z odločnim glasom pomiril: »Hočem le izkupiček dneva.« Ko ga je dobil, je nemudoma zbežal, prodajalka pa je sprožila alarm. Karabinjerji niso pojasnili, ali je ropar imel zakrit obraz, niti ne, če je zbežal peš ali z vozilom. Znano je le, da naj bi iz trgovine odnesel približno tisoč evrov. Ravno tako ni pojasnjeno, če je bila pištola, s katero je ženski grozil, resnična ali le igrača. Goriška občina bo za deratizacijo izkoristila naravno pot. Na pobudo deželne zveze sokolarjev FJK bodo namreč v goriških parkih namestili dvajset gnezdilnic, s katerimi želijo priklicati večje število sov, uharic in drugih nočnih ptic ujed. Nočne ujede se namreč hranijo tudi z mišmi in podganami, ki jih je po besedah občinskega odbornika Francesca Del Sordija v mestu vedno več. »Gre za prvo tovrstno pobudo, ki jo izvajamo v deželi FJK, upamo pa, da se bodo nanjo odzvali tudi v ostalih pokrajinah,« je povedal deželni predsednik zveze sokolarjev Franco Milan in nadaljeval: »V naših parkih živijo razne vrste ptic ujed, v primerjavi s preteklostjo pa se je njihovo število zmanjšalo. Na to je ob onesnaženju vplivalo tudi pomanjkanje pravih dreves in drugih prostorov, kjer bi te ptice lahko gnezdile. Z gnezdilnicami bomo priklicali v goriške parke večje število sov, uharic, čukov in ostalih ujed.« Po Milanovih besedah ni nevarnosti, da bi prišlo do navala plenilcev, saj se populacija teh živali uravnava glede na razpoložljivost hrane. »Če je v enem kraju dovolj hrane in prostora le za en par ptic, bosta le-ti spodili druge ujede,« je povedal Milan, ob katerem so otrokom osnovne šole Frinta včeraj spregovorili občinski odbornik Del Sordi in trije sokolarji, ki so s seboj prinesli tudi pegasto sovo Gu-endalino, sovo Pallino in uharico Ughetta. Odbornik Antonio De-vetag je spomnil, da bo v soboto in v nedeljo, 5. in 6. julija, na goriškem gradu drugo evropsko sokolarsko srečanje v Italiji. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. aprila 2008 17 GORICA - Volilni shod z Illyjem, Cossigo in predstavniki zavezništva Večjezičnost nekaj stane, vendar ogromno prinese Logistika, prevozi, znanje, univerza in mednarodni stiki so odskočna deska za razvoj Goriške Predsednik deželne vlade FJK in obenem Ievosredinski kandidat na skorajšnjih volitvah Riccardo IIIy ter bivši predsednik republike Francesco Cossiga sta torkov goriški dan zaključila na skupnem volilnem shodu Demokratične zaveze v deželnem avditoriju v Gorici. Besedo so imeli predstavniki IIIyjeve-ga zavežništva, začenši z Maro Černic, kandidatko stranke Slovenske skupnosti, ki se je uvodoma v dvojezičnem nagovoru zahvalila IIIyju za deželni zakon o Slovencih ter Cos-sigi za točno razIikovanje med narodnostjo in državljanstvom. Bruno MaIattia je v imenu DržavIjanov za predsednika spomniI, da bomo za dežeIni svet Iahko s preferenčnim gIasom izbiraIi naše predstavnike. Giovanni GIessi je poudariI vIogo Gorice, Marko Marinčič, nosiIec Iiste Mavrične Ievice v goriški pokrajini, pa je pozdraviI v treh jezikih ter spomiI na enakopravno vIogo v koaIiciji in na dosežene uspehe v teh petih Ietih. Za Demokratsko stranko je govoriI posIanec AIessandro Maran, za katerega je poIitika sposobnost združevanja, program s katerim se zavezništvo predstavIja, pa je trden in te- Illyjev volilni shod v avditoriju, med govorniki Mara Černic (pri mikrofonu) bumbaca GORICA - Majda Bratina v Trgovskem domu Osrčje evroregije »Z mano v deželnem svetu glas 17 tisoč podpisnikov apela za goriško zdravstvo« »Krajevne ustanove, v prvi vrsti Goriška občina, bi se morale bolj vključiti v ovrednotenje Trgovskega doma.« Tako meni Majda Bratina, kandidatka Demokratske stranke na deželnih volitvah, ki jeobiskala Trgovski center in dvorano Petrarca z direktorjem državne knjižnice v Gorici Marcom Mena-tom. »Zaščitni zakona predvideva v Trgovskem domu uresničitev večkulturnega središča. V njem bi bilo treba po mojem mnenju ovrednotiti celotno jezikovno in kulturno bogastvo Goriške. Ob slovenski in italijanski so to še furlanska, nemška in judovska kultura. Simbolno bi lahko to središče postalo kulturni center evroregije, s katerim bi Gorica imela tudi fizični prostor, ki konkretno uresniči vlogo našega mesta kot stičišča različnih kultur«, je povedala kandidatka. Menato je obžaloval, da so pritlični prostori Trgovskega doma še danes zaprti javnosti. »Nestrpno pričakujemo poseg dežele Fur-lanije-Julijske krajine, ki bi jih morala v naslednjih mesecih končno urediti. Čeprav je bila dvorana Petrarca dodeljena goriški knjižnici pred skoraj desetimi leti in je Ministrstvo za kulturne dobrine zagotovilo sredstva za obnovo dvorane,zaradi birokratskih zapletov dela še danes niso stekla.« Kandidatka je zagotovila, da se bo v primeru izvolitve zavzela za čimprejšnjo vrnitev dvorane mestu. Majda Bratina je v prejšnjih dneh posegla tudi v zvezi z žgočo temo goriškega zdravstva. »Če bi v preteklosti prisluhnili odboru za obrambo goriškega zdravstva, bi danes ne bili priča stalnemu odlašanju odprtja novega sedeža bolnišnice,« je povedala Bra-tinova in nadaljevala: »Obnova bolnice Janeza od Boga je zahtevala mnogo več let, kot so nekateri ocenjevali. Poleg tega so se stroški celo podvojili.« Desnosredinska deželna uprava in goriške politične osebnosti so v zvezi zdravstvom opravile slabe izbire, meni Majda Bratina, ki pa ne odobrava niti Illyjeve reforme deželnega zdravstva: »Najbolj bi nastra-dala Gorica, ki bi bila edina pokrajina brez zdravstvenega podjetja. V deželnem svetu sem bom borila tudi za spremembo deželnega zdravstvenega načrta.« Majda Bratina se je spomnila na načrt čezmejnega zdravstvenega mesteca, ki si ga je pred več kot desetletjem zamislil njen oče, pokojni senator in evropski poslanec Darko Bratina. »Današnje težave dokazujejo, da bi se goriškemu zdravstvu veliko bolje godilo, če bi tisti načrt uresničili. Dovolj bi bilo, da bi ga sprejeli tudi tisti, ki se danes predstavljajo javnosti kot zapozneli branitelji goriškega zdravstva. Ne smemo pozabiti na sedemnajst tisoč podpisov, ki jih je zbral odbor za obrambo goriškega zdravstva Korda. Nameravam prenesti glas vseh teh ljudi v deželni svet,« je zaključila Majda Bratina. Majda Bratina z Marcom Menatom v dvorani Petrarca bumbaca meljit vladni program in ne le volilne obljube. Cossiga je svoj poseg, ki gaje tu pa tam okinčal z dovtipnimi razmišljanji, osredotočil na večjezičnost in na prisotnost različnih narodov v goriškem prostoru. To je prednost, ki jo je treba ovrednotiti in uveljaviti. Ni pozdravil v slovenščini, ker mu niso prevedli govora, v nasprotju s tem, kar je bil napravil v goriškem občinskem svetu leta 1991, ko je prišel priznat - pred ostalimi evropskimi veljaki - samostojno državo Slovenijo, in tudi zato, ker bi drugače moral še v nemščini in v furlanščini, ki je tudi ne pozna, je pripomnil. Cossiga podpira Illyja, ker ga pozna in ga ceni, zaverovan je v Evroregijo in meni, da se bliža čas, ko bo Evropa ubrala pot konfederacije in s tem skupne vizije in zanesljivejše prihodnosti. Govor je popestril s poudarki iz zgodovine obmejnih krajev, naših, tridentinskih in južnotirolskih, s spomini na svoja srečevanja in predsedovanja. Med drugim je povedal, kako mu je bil onemogočen poklon padlim junakom v slovenskih vaseh na Tržaškem takoj po obisku Rižarne in bazovske fojbe, v kateri je več Slovencev kot Italijanov. Časi se k sreči spreminjajo, je dodal. Pred štiridesetimi leti je kot parlamentarec spremljal delo mešane komisije za za-ris meje med Italijo in Jugoslavijo, v torek pa je v Gorici prečkal nekdanjo mejo in tako izpričal prijateljstvo med Italijo in Slovenijo. Anekdot je bilo še in še. Med temi je izpostavil neko jutro novembra 1998, ko se je prebudil in v časopisu prebral, da je kot Sardi-nec tudi manjšinec: senat je dokončno odobril zakon 482/1999. Illy je v svojem nagovoru poudaril, da je Gorica mesto združevanja, povezovanja, integracije, most med kulturami in državami. Podobno kot Cossiga je omenil prisotnost različnih jezikovnih skupnosti in kultur, za katere je deželna uprava sestavila dva pomembna zakona, ter se osredotočil na pomen poznavanja teh jezikov in kultur. Kljub spodrsljaju, da je prebivalstvo Tržiča številčnejše od goriškega, je njegov govor vtisnil pečat večeru. Znanje jezikov in kultur odpira vrata v svet, omogoča večjo konfrontacijo: čim večja je jezikovna različnost, tem višja je stopnja iznajdljivosti, je poudaril. Večjezičnost nekaj stane, a ogromno prinese. Dovolj je - tako Illy -, da se ozremo v Švico: po vsej državi se lahko ljudje obračajo na javno upravo v štirih jezikih, kar ne obuboža najbogatejše evropske države. To je prednost, ki jo mora dežela FJK uveljaviti, tudi znotraj Evroregije, je poudaril predsedniški kandidat. V tem oziru je vloga Gorice zelo pomembna. Logistika, prevozi, prometne povezave, znanje, univerza in mednarodni stiki so odskočna deska za razvoj Goriške. VOLITVE 2 O O 8 Marinčič odgovaija na očitke »Priznam, da me je časopisna napoved, da bo dosmrtni senator Cossiga gost SSk zavedla in sem stranki pripisal odgovornost za povabilo, ki bi jo moral nasloviti neposredno na Illyjev volilni štab. To vsekakor ne spreminja moje ocene o neu-mestnosti povabila. Morda bi bilo čas koristneje nameniti odgovorom na vprašanja, ki nam jih postavljajo volivci,« pravi kandidat Mavrične levice Marko Ma-rinčič in dodaja: »Ta spodrsljaj le še dodatno dokazuje, koliko je levi sredini potrebna prisotnost Mavrične levice in kako koristen je njen doprinos, ki temelji na posluhu do občanov. Očitke SSk glede doslednosti pa hvaležno vračam. Zadnji "fizični" stik z Menio sem namreč imel v začetku 80. let kot študent na Tržaški univerzi: takrat nas je, levičarske študente, kakih 20 škvadristov napadlo s pendreki, verigami in drugim kovinskim orodjem. Kolikor se spomnim, se je z Menio rokoval vidni predstavnik tiste Demokratske stranke, s katero je SSk volilno povezana.« Poziv SSk iz Sovodenj Sekcija stranke Slovenske skupnosti iz So-vodenj poziva občane, »naj se množično udeležijo volitev in naj s svojim glasom odločno podprejo simbol lipove vejice. Mehanizem letošnjih deželnih volitev zahteva, da stranka doseže 1% vseh veljavnih deželnih glasov. Le ob takem rezultatu bo SSk prisotna v deželnem svetu, kjer bo še naprej brezkompromisno zagovarjala interese naših ljudi. To so so-vodenjski občani preizkusili v prvi osebi, ko so pri pokojnem deželnem svetniku Mirku Špacapanu dobili oporo, ki je bila odločilna v boju za zaprtje sovodenjske sežigalnice. Z glasom za slovensko stranko bodo podprli tako predsednika dežele Riccarda Illyja kot tudi s SSk povezano Demokratsko stranko, obenem bodo omogočili, da ostanemo Slovenci v Italiji še naprej prepoznaven politični subjekt, ki se zaradi svoje specifike lahko brezkompromisno zavzeme za interese slovenske narodne skupnosti. Zato je vsak glas pomemben.« Z volivci, po radiu in na TV V gostilni Primožič v drevoredu 20. septembra v Gorici bo danes ob 18. uri volilno srečanje kandidata Mavrične levice Marka Marinčiča z volivci iz Gorice in bližje okolice; navzoči bodo tudi Stojan Spetič, Mario Lavrenčič in Andrea Bel-lavite. V dopoldanskem času bo Marinčič ob 10.30 govoril na shodu na Verdijevem korzu. V znak žalovanja zaradi tragedije, ki je prizadela prijatelje, pa je preklical današnji shod v Sovodnjah. Sodeloval bo tudi v volilni tribuni s slovenskimi kandidati, ki bo danes ob 17. uri na prvem programu Radia Slovenija, ob 22.30 pa na TV Koper. GORICA - Marinčič s Sindikatom slovenske šole, ZSŠDI in Kmečko zvezo Posebna skrb za šolstvo »Šport odločilen pri ohranjanju slovenske prisotnosti in podiranju miselnih pregrad« - Razvoj Brd mora biti usklajen, dežela naj prisluhne kmetom Marinčič s Kufersinom bumbaca Nosilec liste Mavrične levice Marko Marinčič se je v zadnjih dneh srečal s predstavniki slovenskih ustanov in organizacij. S predsednikom ZSŠDI Juretom Kufersinom sta vzela v pretres vlogo športa med Slovenci v Italiji. Marinčič je ocenil, da ima športno udejstvovanje v naših sredinah poleg specifične agonistične ali rekreativne vrednosti tudi pomembno vlogo pri ohranjevanju slovenske prisotnosti, pri podiranju miselnih pregrad in pri gradnji čezmejnih odnosov. Kufersin se je Marinčiču zahvalil za pozornost slovenskemu športu in zlasti čezmejnim pobudam, ki jo je vselej izkazoval v svojem upravnem delu. S tajnikom Sindikata slovenske šole Joškom Prin-čičem se je Marinčič pogovarjal o problemih slovenskih šolnikov in šolstva nasploh. Prinčič je opozoril na pomanjkanje nekaterih kadrov, kot je inšpektor za slovenske šole, na neupoštevanje nekaterih specifik slovenskega šolstva, kot sta nadpovprečna številčnost otrok v vrtcih ter integracija italijansko govorečih otrok, pri odmerjanju deželnih prispevkov. Prinčič tudi pričakuje, da bo deželna uprava čimprej sprejela odlok o priznanju SSŠ, kot je predvideno v zakonu za Slovence. Marinčič je ob priznanju Sindikatu za pomembno vlogo, ki jo opravljajo slovenski šolniki, zagotovil skrb za reševanje navedenih problemov. Povsem je soglašal tudi s Prinčičevim predlogom, da bi bilo potrebno obeležiti 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, morda s postavitvijo doprsnega kipa v šolskem centru, v prostorih liceja, ki je po njem poimenovan. Dežela bi morala biti pozornejša do specifičnih potreb kmetijstva ob meji in zlasti v Brdih. To je skupna ugotovitev s srečanja Marka Marinčiča in predsednika goriške Kmečke zveze Stanka Radikona. Le-ta je opozoril na probleme vinogradnikov-dvolastnikov, ki lahko vino iz v Sloveniji pridelanega grozdja stekleničijo le kot namizno. Potreben bi bil dogovor, ki mu je Slovenija naklonjena, dežela FJK pa se še ni izrekla. Prav tako bi morali v dogovoru najti rešitev o novem poimenovanju tokaja, saj gre za isto grozdje na obeh straneh meje. Radikon je tudi opozoril, da kmetje danes ne morejo koristiti prispevkov za fotovoltaične naprave. Omenil je tudi pomisleke o morebitnem jezu na Soči, o katerem še ni dovolj informacij. Pozitivno je ocenil projekte Interreg za kmetijstvo, ki pa bi morali omogočati več konkretnih posegov na teritoriju. S slednjo ugotovitvijo se je Marinčič povsem strinjal in dejal, da bi morali to potrebo upoštevati že pri deželnih razpisih. Obvezal se je, da se bo v primeru izvolitve zavzel za skupne rešitve v korist briških vinogradnikov, saj je v interesu vseh, daje razvoj Brd usklajen. Ocenil je, daje kvalitetno kmetijstvo pomemben dejavnik trajnostnega razvoja goriškega prostora, pri čemer bi morala tako dežela kot druge javne uprave pozorneje prisluhniti predlogom Kmečke zveze ter drugih strokovnih organizacij kmetov. 1 8 Četrtek, 10. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Delovno omizje s predstavniki slovenskih in italijanskih glasbenih šol »V našem dometu ustanovitev evropskega konservatorija« Antonaz: »Gorici je pisan na kožo«- Prihodnje leto začetek triletnega polaganja temeljev Kuharski teoij za šolarje Stalno mesto za učiteljice Iz goriškega šolskega urada so včeraj sporočili, da sta stalno mesto na Večstopenjski šoli Doberdob dobili učiteljici tamkajšnje osnovne šole Barbara Jelen in Tanja Visintin; obema je bil stalež priznan lani, z novim šolskim letom 1. septembra letos pa še stalno mesto. Na doberdobsko osnovno šolo Prežihov Voranc je bila premeščena Katja Foschini, ki prihaja iz Tržaške. »Moje sanje oziroma cilj je evropski konservatorij v Gorici.« Tako je deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz povzel vsebino in smer dogovarjanja, ki je včeraj potekalo na goriškem sedežu dežele in so se ga udeležili predstavniki glasbenega šolstva z goriškega čezmejnega območja. Pri projektu so partnerji Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Glasbena matica, glasbena fundacija mesta Gorica, glasbena šola iz Fare in Tržiča ter šola Li-pizer, ki se jim pridružujejo glasbene šole iz Slovenije - iz Nove Gorice, Tolmina in drugod -, poleg tega pa še goriška pokrajina ter občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Kot je iz tega navajanja razvidno, gre za čezmejni projekt s partnerji na obeh straneh meje z namenom, da se v sistemskem povezovanju zviša raven glasbenega izobraževanja ter da se ovrednotijo talenti in najboljše sile. Ambicije Antonaza in pobudnikov gredo dlje. V našem dometu - pravi deželni odbornik za kulturo - je ustanovitev mednarodne glasbene šole s sedežem na Goriškem. »Še več - ustanovitev evropskega konservatorija s polnopravnim univerzitetnim statusom,« je prepričan Antonaz, čigar odborništvo nudi projektu tudi vso potrebno strokovno oporo. »Italijanska zakonodaja nam ne dopušča, da bi v Gorici odpirali nov konservatorij, ker zanj ni zahtevanih pogojev. Konservatorija v Vidmu in Trstu že pokrivata povpraševanje po univerzitetnem izobraževanju na področju glasbe. Vendar bi se tej omejitvi lahko izognili tako, da čezmejni projekt mednarodne glasbene ustanove podpre Evropska unija, ki mu prizna univerzitetni status,« pravi Antonaz, ki je včeraj napovedal, da bo dežela do junija poslala v Bruselj prošnjo, da naj bi do konca leta prišel iz Bruslja odgovor in da naj bi na začetku prihodnjega leta projekt startal. »Pričakujemo, da mu bo Evropa namenila od enega milijona evrov navzgor,« je še poudaril. Projekt predvideva triletno eksperimentiranje in polaganje temeljev trajne in- stitucije. Takoj se bodo lotili iskanja dodatnih partnerjev. »Večjih bo, večje bodo možnosti uspeha,« meni odbornik, ki je obenem kandidat Mavrične levice na bližnjih deželnih volitvah. Računa namreč na potrditev Predstavniki glasbenih šol na včerajšnjem delovnem srečanju z odbornikom Antonazom bumbaca v deželni odbor, zato da bo lahko spremljal omenjeni projekt. »Mnenja o cilju so sicer deljena. Moj cilj je ustanovitev mednarodnega konservatorija. Gorici je pisan na kožo,« je zaključil Roberto Antonaz. TRŽIČ - Nesreča v bližini navtične delavnice 24-letnik ranjen Fabio Cozzolino je padel, ker se je hotel izogniti lopati bagra - Ob udarcu v glavo si je zlomil gleženj Včeraj je v kanalu v bližini navtične delavnice Mmgi v Tržiču prišlo do nesreče na delovnem mestu, v katero je bil vpleten 24-letni delavec iz Neaplja. Zdravstveno stanje Fabia Cozzolina, ki so ga po nesreči odpeljali v bolnišnico na Katina-ro, ni hudo, mladenič pa je po besedah zdravnikov precej pretresen. Nezgoda se je pripetila okrog 10. ure. Cozzolino, ki je zaposlen pri podjetju Monfalcone Ambiente, je v kanalu v bližini navtične delavnice Mmgi v Tržiču nameščal signalizacijo. Ko je pritrjeval drog z jermenom, je nenadoma opazil, da se je lopata bagra premikala v njegovo smer. S sunkom se je izognil lopati, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu je za-dobil udarec v glavo, lopata pa mu je poškodovala nogi. Kolegi so takoj poklicali rešilno službo 118. Ob rešilnem avtomobilu je na kraju posredoval tudi helikopter, ki je mladeniča odpeljal na Katinaro. Ob lažjih udarcih v glavo si je 24-letnik poškodoval tudi gleženj. Dinamiko nesreče preučuje osebje tržiškega komisarjata. Mladenič se je izognil lopati bagra in padel na tla altran Odbor staršev osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo v Gorici prireja v sodelovanju s števerjanskim društvom F.B. Sedej prvi Kuharski tečaj za učence in učenke osnovne šole Alojza Gradnika v Števerjanu Gre za pilotski projekt, ki bo potekal v prostorih prosvetnega društva Sedej, in sicer v soboto, 12. aprila, od 11. do 15. ure. Vodila ga bo izkušena kuharica, ki je hkrati mamica števerjan-skega osnovnošolca, Francesca Mattiro-li ob pomoči dveh odraslih oseb. Skupaj bodo pripravili pico in spekli piškote: pico bodo pojedli za kosilo, piškoti pa ponesli domov. Če se bo tečaj obnesel, je povedala pobudnica Marinka Černic, ga bodo ponovili in mu namenili več dni. Primorska poje bo odpadla Organizatorji revije Primorska poje obveščajo, da bo koncert, ki je bil napovedan za jutri, 11. aprila, v Kulturnem domu v Sovodnjah, odpadel. Sporočilo izletnikom Prijavljenim potnikom sporočamo, da bo poravnava zadnjega obroka in prevzem dokumentacije kot sledi: za potovanji v Grčijo v sredo, 16. aprila, med 9. in 13. uro v upravi Primorskega dnevnika, v ulici Garibaldi 9 v Gorici; za potovanje v Ameriko v torek, 15. aprila, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo informativni sestanek s začetkom ob 18. uri. Na platnu Wilderjeva filma V goriškem Kinemaxu bo danes na vrsti drugi večer v nizu Gorica Kinema, ki je posvečen Billyju Wilderju; tudi tokrat si bosta sledila thriller in komedija. Ob 17.45 bodo vrteli film »Witness for the prose-cution« (Tožilčeva priča) iz leta 1957, ki je bil posnet po gledališkem besedilu Agate Christie. Gre za najboljši film na temo sodnih obravnav. Ob 20.45 pa bodo predvajali film »The fortune cookie« (Kolaček sreče), v katerem prvič nastopata v paru Jack Lemmon in Walter Matthau; gre za poučno zgodbo o človeški grabežljivosti, ki je obenem himna človečnosti. Za obe projekciji znaša vstopnica 3 evre. Razstava porcelanastih slik Danes ob 19. uri bo v nedavno odprti galeriji Coronini v Šempetru pri Gorici odprtje razstave porcelanastih slik Alenke Vi-celjo; na ogled bo do 30. aprila. (km) VOLITVE - Kandidati Slovenske skupnosti z vodstvom goriške sekcije SDGZ in s sovodenjsko upravo Gospodarstvo med prioritetami Terpin: »Blokovska delitev je stvar zgodovine. V občinah, kjer je slovenska prisotnost večinska, bo sodelovanje med različnimi komponentami vedno bolj pomembno« Kandidati na srečanju z vodstvom goriške sekcije SDGZ Gospodarstvo je temeljnega pomena za razvoj katere koli družbe, toliko bolj to velja za slovensko manjšino. O stanju slovenskega gospodarstva na Goriškem je tekla beseda na srečanju med goriškimi kandidati stranke Slovenske skupnosti in vodstvom goriške sekcije SDGZ. Uvodoma je predsednik sekcije Karlo Devetak predstavil pokrajinski svet in odbor. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da je bil pristop dober in da je med člani želja po sodelovanju. Izpostavil je potrebo, da bi se sekcija čimbolj vključila v osrednje gospodarske ustanove, na primer v Trgovinsko zbornico in Fundacijo Goriške hranilnice. Izvoljeni deželni svetnik pa naj bi posredoval, da bo slovenska gospodarska ustanova vključena tudi v sklepe in zakone, ki jih bo pripravila nova deželna uprava. Na srečanju je bil poudarek namenjen tudi povezovanju podjetij s slovenskimi šolami, predvsem seveda s trgovskimi zavodi. V nadaljevanju so ocenili položaj goriškega gospodarstva, ki je zaskrbljujoč. Na obzorju ni večjih pobud, ki bi lahko vtisnile novega zagona, Gorica pa se še ne zaveda potenciala sodelovanja z novogoriškim gospo- darstvom. Velika škoda je, da ni pogojev za vzpostavitev stika ali sodelovanja med industrijskimi conami v Gorici, Novi Gorici in Ajdovščini; tudi Trgovinska zbornica ne išče novih sinergij. S tem v zvezi so dali pobudo, da se po volitvah skliče sestanek med slovenskimi predstavniki v razširjenem odboru Trgovinske zbornice in goriško sekcijo SDGZ. Kandidati SSk so zagotovili, da bo skrb za gospodarstvo med prioritetami slovenskega deželnega svetnika, zato so pozvali k množičnemu glasovanju za SSk. Prisotnost stranke v deželnem svetu je jamstvo, da bodo slovenski interesi upoštevani, so poudarili. Kandidati SSk za deželni svet Damijan Terpin, Julijan Čavdek in Mara Černic so se pred dnevi sestali tudi z upravitelji občine Sovodnje z županom Igorjem Petejanom na čelu. Uvodoma je domačin Julijan Čavdek predstavil kandidatno listo SSk in program stranke. Terpin je izpostavil možnost, da se pri bodočem upravljanju občin začne uvajati sodelovanje med različnimi komponentami slovenske narodne skupnosti. »Blokovska delitev je stvar zgodovine. V upravi občin, kjer je slovenska prisotnost večinska, bo sodelovanje vedno bolj pomembno,« je dejal. Župan je poudaril odlično sodelovanje med občinsko upravo in pokojnim deželnim svetnikom SSk Mirkom Špacapa-nom. Nato je navedel potrebe sovodenjske občine, ki so v prvi vrsti vezane na upravljanje teritorija in na vinkulacije. Med problemi izstopata zaščita travnatih površin, ki predstavlja resno nevarnost za urbanistični in kmečki razvoj, in pomanjkanje dostopa v svetovni splet preko hitre povezave ADSL. Povedal je tudi, daje bilo odlagališče pri Mal-nišču deležno pozornosti dežele, vendar zadeva ni še rešena. Za vse to se bodo morali zavzemati bodoči slovenski deželni svetniki; župan je izrazil upanje, da bo svetnik izvoljen tudi v goriškem volilnem okrožju. Terpin je tudi izpostavil vprašanje uveljavljanja dvojezičnosti v poslovanju občine. Za to je v Rimu precejšnja finančna dotacija, ki pa ni izrabljena, ker se zatika v stikih med občinami in ministrstvi. Primerno bi bilo - predlagajo kandidati SSk - prenesti to dotacijo z države na deželo, kar bi olajšalo črpanje denarja. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. aprila 2008 19 ZLATA GRLA - Zborovska revija v Sovodnjah in Gorici V znamenju otroškega petja Prepevalo preko 300 otrok iz Goriške in Tržaške ter iz Slovenije Preko 300 mladih pevcev iz Goriške, Tržaške in iz Slovenije je čez vikend nastopilo v okviru srečanja Zlata grla, ki ga je že osmič priredilo prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov. Revijalni del srečanja zborov je potekal v soboto v sovodenj-skem kulturnem domu, tekmovalni del pa je bil na sporedu v nedeljo v centru Lojze Bratuž v Gorici. V soboto so se po pozdravu predsednice društva Vrh sv. Mihaela Doriane Devetak izkazali mali otroški zbor F.B. Sedej iz Števerjana, otroški zbor Mali veseljaki iz Doberdoba, otroški zbor Virgil Šček iz Na-brežine, otroški zbor Ladjica iz Devina, otroški zbor F.B. Sedej iz Števerjana, otroški zbor Plešivo, otroški zbor Romjan, otroški zbor Rupa-Peč, otroški zbor F. Baraga Sv. Križ, otroški zbor Zgonik, otroški zbor Mali lujerli in mešani zbor nižje srednje šole Trinko iz Gorice. Vsi udeleženci so prejeli sladko priznanje, izžrebani dobitnik nagrade občinstva pa je bil zbor Ladjica iz Devina. Večer je povezovala Karen Uljan. V nedeljo so za pevsko dobrodošlico poskrbela dekleta vokalne skupine društva Vrh sv. Mihaela Bodeča neža. Pred pozdravnim nagovorom predsednice društva so prisotni čestitali koordinatorju ocenjevalne komisije Mirku Ferlanu, ki je opravil študij iz zborovstva in zborovske kompozicije. Ostali člani ocenjevalne komisije so bili Branka Potočnik Krajnik, Damjana Čev-dek Jug, Maja Cilenšek in Patrick Quaggi-ato. Zlato priznanje si je med otroškimi zbori zaslužil OPZ Kraški cvet in Trebč, ki je dobil tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Zbora Prežihov Voranc iz Doline in Mačkovelj in zbor Al- bin Bubnič iz Milj sta prejela srebrno priznanje. Med štirimi mladinskimi sestavi se je najboljše uvrstil mladinski pevski zbor Kraški cvet iz Trebč, ki je bil deležen tudi posebnega priznanja za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, srebrno priznanje pa sta prejela vokalno instrumentalna skupina Ka-tizbor Catticoro iz Katinare in zbor Ladja iz Devina. Bronasto priznanje so dobili otroci osnovne šole iz Šempasa. Vsi nastopajoči so poleg diplome prejeli knjižno darilo in simbolno denarno nagrado. Medtem ko se je ocenjevalna komisija sestala, se je publi- Z nedeljskega tekmovalnega nastopa v centru Bratuž bumbaca ka zabavala z ogledom igrice z naslovom Nekega pomladnega dne se mi je avtomobil pokvaril... Nastopili so otroci otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela, ki jih je vodila Tatjana Devetak. Osmo izvedbo revije so omogočili občina Sovodnje, Zadružna Banka Doberdob - Sovodnje, gostilna Devetak, družba KB1909, trgovina Kosič, pekarni Il Forna-io in Cozzutti, zobozdravnik Vilko Antonic, družba SIC, podjej Edil Ma.Pa in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. (Ale) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Juno«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Next«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda«. il Razstave U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.45 Gorica Kinema »Witness for the prosecution (Tožilčeva priča)«; ob 20.45 »The fortune cookie (Kolaček sreče)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Non pensarci«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. PRI FINCANTIERIJU V TRŽIČU bo do 30. junija na ogled razstava z naslovom »100 anni di navi a Monfalcone«. RAZSTAVI »I COSULICH. UNA STO-RIA PER IMMAGINI« in »Le cartoli-ne raccontano - Il cantiere 19082008« sta na ogled v Beneški palači v ul. S. Ambrogio v Tržiču; prva do 15. junija, druga do 1. maja od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V DVORANI DEŽELNIH STANOV goriškega gradu je na ogled razstava dra- razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V OBČINSKI DVORANI ANTICHE MURA v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »Impronte d'acqua. Trasfor-mazione del territorio ed uso delle ac-que«; do 17. aprila od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled dve razstavi: »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Maran-goni, Un artista in cantiere«; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Licu-la, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19. ure. ~M Koncerti gocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzhodu). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cap-pelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Fulvio Musina, Eddy Pu-gliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Antonietta Zanin; še danes, 10. aprila, od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Na ogled so dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM V BRDIH razstavlja keramičar Ivan Sku-bin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE NAŠA POMLAD 2008 bo v Kulturnem domu v Novi Gorici v torek, 15. aprila, ob 18. uri in v sredo, 16. aprila, ob 18. uri. NIZ GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). MEDNARODNI FESTIVAL MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo mladinski pihalni orkester GŠ iz Vrhnike, pihalni orkester Arcobaleno Junior iz Trsta, mladinski pihalni orkester GŠ iz Radovljice in mladinski pihalni orkester Citta di Monfalcone iz Tržiča; vstop prost. PRIMORSKA POJE, ki je bila napovedana za petek, 11. aprila, v Kulturnem domu Sovodnjah, odpade. SKUPINA THE MAFF vabi na koncert ob 5. obletnici delovanja in predstavitvi novega cd-ja v grajski kleti v Vi-polžah v soboto, 19. aprila. Ob 21.30 bo nastopila skupina Corvus, sledila bo predstavitev novega CD-ja in nastop skupine MAFF Friends, na koncu pa še glasba skupine The MAFF. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri 3. revija zborov Univerz tretjega starostnega obdobja Furlanije julijske krajine. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 10. aprila, v okviru festivala Across the Border koncert glasbenice iz Zimbabveja Stelle Chiweshe. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 11. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Yo-on Shin Song in pianistke Inge Dzekt-ser; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE SEGHIZZI vabi na koncert Tria di Bari v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 0481-81826, www.sdzpi-irsip.it. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 13. aprila, pohod Samatorca-Col (približno 4 ure hoje). Zbirališče pred gostilno Milio pri Devetakih ob 8. uri; vodi Srečko Vižintin (tel. 335-5421420). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sporoča, da odpade kolesarski izlet po gradeški laguni, ki je bil predviden v nedeljo, 13. aprila. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 13. aprila, na izlet na Polhograjsko grmado, pot primerna za vsakogar. Predvidene je 4 do 5 ur zmerne hoje, z višinsko razliko 500 m; organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društva danes, 10. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci. Pohod vodi Oskar Birsa (tel. 003841-656626). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi k vpisu na dvodnevno planinarjenje po Lošinju in Cresu, ki bo v soboto 26. in nedeljo 27. aprila. Prvi dan se bodo na otoku Lošinj podali po pogorju Osorščice, drugi dan pa spoznavali znamenitosti Cresa in se povzpeli na njegov najvišji vrh. Izlet je primeren za vsakogar, ki je pozimi poskrbel vsaj za malo kondicije. Organiziran bo avtobusni prevoz (število udeležencev je omejeno). Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu društva do torka 15. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci; informacije na sedežu društva, na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si ali na tel. 0038651-814912 (Darko). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji ZSKD za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495). MLADINSKI DOM vabi v četrtek, 17. aprila, ob 20.30 na 5. redni občni zbor članov za odobritev računov in programa, ki bo na sedežu Mladinskega doma v Gorici v ulici Don Bosco 60. OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.sa-vognadisonzo.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sklicuje v četrtek, 17. aprila, 60. redni občni zbor. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob prvem sklicu ob 19.30 in ob drugem sklicu ob 20. uri. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica sklicuje 5. pokrajinski svet v večnamenski dvorani pri cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču, Prvomajska ulica 84, v torek, 22. aprila, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bo v soboto, 12. aprila srečanje medvedkov in čebelic v telovadnici v Doberdobu. Začetek akcije ob 15. uri, konec približno ob 18. uri. Obvezna oprema: čiste telovadne copate in rutica. 20 Četrtek, 10. aprila 2008 PRI REDITVE ZAHODNI BALKAN - V veljavo bo predvidoma stopila 1 5. junija Kosovski parlament soglasno sprejel ustavo Srbski minister za Kosovo Samardžic je izjavil, da "je to nelegalno dejanje, kot je bila razglasitev neodvisnosti" PRIŠTINA - Kosovski parlament je včeraj sprejel ustavo, katere predlog so v ponedeljek podpisali visoki kosovski predstavniki. Navzočih 107 poslancev je na posebnem zasedanju dokument, ki bo v veljavo stopil 15. junija, sprejelo soglasno. Kosovsko vodstvo je sprejetje ustavo označilo za "zgodovinsko dejanje". "Danes je najpomembnejši dan od razglasitve neodvisnosti 17. februarja," je ob tem izjavil kosovski predsednik Fatmir Sejdiu. "Ustava Kosovo postavlja na novo raven demokracije," je dodal. Premier Hashim Thaci pa je izjavil, da bo imelo Kosovo z ustavo po razglasitvi neodvisnosti in priznanju s strani "svetovno najmočnejših držav" še večjo podporo. "Ta ustava je naša, vseh naših državljanov, ne glede na njihov etnično pripadnost. Odločili smo se slediti poti demokratičnih in svobodnih držav," je še povedal Thaci. Sejdiu pa je ob tem poudaril, da je zaščita "zagotovil manjšinskim skupnostim sedaj naša ustavna obveza". Zasedanja parla-men ta so se med dru gim ude le ži li od -poslanec EU na Kosovu Peter Feith, predstavniki diplomatskega zbora ter vidni javni delavci. Z ustavo naj bi kosovske institucije pripravili na prevzem odgovornosti, kijih od leta 1999 opravlja civilna misija ZN. Ustava, ki ima 40 poglavij in 160 členov, Kosovo opredeljuje kot parlamentarno republiko in "državo vseh državljanov", pri čemer ima predsednik države večja pooblastila. "Republika Kosovo je laična in nevtralna država," piše v ustavi. Ustava Kosova je deloma oblikovana po ameriški ustavi, med drugim pa zagotavlja enake pravice srbski manjšini. Kosovo je "država svobodnih državljanov, ki bo zagotovila pravice vsem državljanom, državljanske pravice in enakost vseh državljanov pred zakonom", piše v preambuli ustave. Uradna jezika sta albanski in srbski. Srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžic je v odzivu na sprejetje kosovske ustave izjavil, da "je to nelegalno dejanje, kot je bila razglasitev neodvisnosti 17. februarja". "Ta ustava je s stališča Srbije, Srbov, ki živijo na Kosovu, in mednarodnega prava, popolnoma nelegalna in nelegitimna," je dejal. Srbski zunanji minister Vuk Jere-mic pa je med obiskom v Grčiji ocenil, da se Kosovu obeta "prosti pad k propadu", če bo nadaljeval po poti samo-razglašene neodvisnosti. (STA) Osnutek ustave so v ponedeljek podpisali visoki kosovski predstavniki ansa EVROPSKA UNIJA Avstrija ratificirala Lizbonsko pogodbo DUNAJ - Avstrijski parlament je včeraj po osemurni vroči razpravi z veliko večino ratificiral Lizbonsko pogodbo. Avstrija je tako, če štejemo tudi Poljsko, osma članica EU, ki je ratificirala omenjeni dokument. Ratifikacijo pogodbe sta podprli obe vladni stranki - Avstrijska ljudska stranka (OVP) in socialdemokrati (SPO), za ratifikacijo so glasovali tudi poslanci Zelenih. Proti ratifikaciji so se izrekli opozicijski svobodnjaki (FPO) in poslanci Zavezništva za prihodnost Avstrije (-BZO). Avstrijska opozicija se je sicer zavzemala za razpis referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Državljanska pobuda "Rešimo Avstrijo" pa je v podporo razpisu referendumu zbrala celo 103.313 podpisov. Lizbonsko pogodbo so doslej ratificirale Madžarska, Slovenija, Francija, Malta, Bolgarija in Romunija. Tudi Poljska je tik pred sklenitvijo postopka ratifikacije. (STA) ŠPANIJA - Pripravlja se na vodenje manjšinske vlade Socialistu Zapateru v prvem krogu ni uspela izvolitev za predsednika vlade Zapatero v parlamentu ansa MADRID - Vodji španskih socialistov in dosedanjemu premieru Joseju Luisu Rodriguezu Zapateru, katerega stranka je pred mesecem dni znova zmagala na parlamentarnih volitvah, včeraj v prvem krogu glasovanja v parlamentu ni uspela vnovična izvolitev na premierski stolček. Zapa-terovo imenovanje je podprlo 168 poslancev 350-članskega parlamenta, vsi iz vrst socialistov. Proti jih je bilo 158, medtem ko se jih je 23 vzdržalo. Za izvolitev na položaj v prvem krogu bi moral Zapatero dobiti absolutno večino 176 glasov poslancev. V drugem krogu, ki naj bi potekal jutri, pa je za izvolitev za nov štiriletni premierski mandat potrebna zgolj navadna večina, ki mu jo bo 169 poslancev iz vrst socialistov zlahka zagotovilo. En socialistični poslanec se včerajšnjega glasovanja ni udeležil. Njegovi umestitvi je včeraj nasprotovalo 154 poslancev glavne opozicijske Ljudske stranke (PP) in poslanci dveh manjših strank iz vrst baskovskih in katalonskih regionalistov, ki so v zameno za podporo Zapateru zahtevali večje koncesije v smeri samouprave. Zapatero je prvi španski premier, ki mu ni uspela potrditev na premierski položaj v prvem krogu. Španski socialisti vztrajajo, da včerajšne glasovanje ne nakazuje šibke vlade. Zapaterova Socialistična stranka je slavila na parlamentarnih volitvah 9. marca, a za sedem poslanskih mest zgrešila absolutno večino v poslanski zbornici s 350 sedeži. Zapatero bo tako prisiljen voditi manjšinsko vlado, ki bo pri sprejemanju vsakega posameznega zakona prisiljena iskati podporo. Zapatero je sicer v torek predstavil svoj vladni program, pri čemer je v 90-minutnem govoru pozival k enotnosti pri vprašanjih, kot so reforma regionalnih finančnih pooblasti in boj proti baskovski separatistični organizaciji Eta. Napovedal je tudi ukrepe za spodbuditev šibkega gospodarskega razvoja in davčne olajšave za upokojence, uslužbence in samostojne podjetnike. Parlamentarna razprava je potekala v bolj spravljivem tonu kot tiste v preteklosti, ki so jih zaznamovali zaostreni odnosi med vlado in PP. Slednja je ostro kritizirala neuspešna prizadevanja vlade za pogajanja z Eto. (STA) EVROPSKA UNIJA - Predstavnika Evropske komisije začenjata danes obisk v Ankari Barroso in Rehn nameravata Turčijo s svojim obiskom spodbuditi k nadaljevanju reform za zbližanje s povezavo ANKARA - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ter evropski komisar za širitev Olli Rehn bosta danes začela dvodnevni obisk v Turčiji. Prinesla naj bi "sporočilo podpore nadaljnji krepitvi vezi med EU in Turčijo", izrazila podporo reformam, ki naj bi Turčijo približale uniji in opozorila, da mora država ohraniti ritem reform. Zaradi upočasnitve reform je Ankara v zadnjem času tarča kritik iz Bruslja. Barroso je včeraj dejal, da naj bi obisk spodbudil Turčijo, da se loti potrebnih reform. Kot je poudaril, ne gre le za pomembno, ampak bistveno državo za stabilnost regije. Nekaj dni pred obiskom pa je predsednik Evropske komisije menil, da bi morala Turčija EU prepričati, da je vstop v povezavo v njenem interesu. Kot je poudaril v ponedeljek med predavanjem v Lizboni, bo Turčija lahko postala članica unije le, če bo izpolnila vse kriterije za članstvo, ob tem pa izpostavil, da je njen vstop občutljivo vprašanje za nekatere članice, ki članstvu Turčije v povezavi odločno nasprotujejo. Turška vlada je sicer nekaj dni pred visokim obiskom iz Bruslja znova pokazala voljo za reforme. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) razmišlja o ustanovitvi ministrstva za zadeve EU, po dolgem zavlačevanju pa je AKP v ponedeljek v parlament vložila predlog za spremembo razvpitega 301. člena kazenskega zakonika, ki omejuje svobodo govora, tako da kriminalizira vsakršno žalitev "turškosti". V skladu z novim predlogom bi moral vsako kazen, povezano s 301. členom kazenskega zakonika, odobriti turški predsednik. V predlogu je namesto nedoločljivega izraza "turškost" uporabljen izraz "turški narod", najvišja možna zaporna kazen za žalitev pa bi namesto sedanjih treh znašala dve leti. V nekaterih primerih bi lahko kazen tudi razveljavili ali pa bi obsojeni plačal denarno kazen, namesto da bi šel v zapor. Bruselj je Ankaro že večkrat pozval, naj sporni člen kazenskega zakonika odpravi ali pa k njemu sprejme dopolnila, in to navedel kot enega od pogojev za članstvo Turčije v uniji. Barroso je včeraj poudaril, da 301. člen ni skladen s standardi. Po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver turški premier Recep Tayyip Erdogan upa, da bo parlament ustrezen zakon sprejel prihodnji teden. Pričakovati je, da bo amandma sprejet, saj ima AKP v 550-članskem parlamentu 340 sedežev. Dejstvo, da se je turški premier Erdogan po dolgem premoru glede reform zdaj znova spomnil na EU, v Evropi ni naletelo na pretirano navdušenje, saj so notranjepolitični motivi predsednika turške vlade preveč očitni. Po pisanju turškega dnevnika Hurriyet so veleposlaniki članic unije Barrosa in Rehna že prosili, naj turškega gostitelja opomnita, da se na evropska pravila ne bi smel spomniti samo v kriznih trenutkih. Tudi več turških opazovalcev je kritično pripomnilo, daje AKP pozno ugotovila, da so demokratične reforme pomembne. Barroso in Rehn v Turčijo prihajata v precej kritičnem času. Turško ustavno sodišče je namreč prejšnji teden zaradi domnevnih protisekularnih dejavnosti soglasno sprožilo postopek proti vladajoči AKP, kar bi lahko ogrozilo nacionalno stabilnost in približevanje Turčije Evropski uniji. Zahte- vo po prepovedi AKP je marca na ustavno sodišče vložil tožilec turškega prizivnega sodišča. AKP ima sedaj mesec dni časa, da sodišču predstavi svojo obrambo, končna razsodba pa naj bi bila znana čez šest mesecev. Sodišče je od 60. let prejšnjega stoletja sicer prepovedalo že več kot 20 strank. Barroso je pred obiskom posvaril turške oblasti, da bi prepoved AKP lahko pomembno vplivala na odnose med Turčijo in unijo. Kot je še dejal predsednik Evropske komisije, "ni normalno", da se na sodišču znajde stranka, ki jo je demokratično izvolila večina državljanov. "Upam, da se bo ustavno sodišče odločilo na podlagi demokratičnih standardov, ki jih imamo v Evropi," je dodal. Po njegovih besedah si unija želi laične, demokratične Turčije. 'Vere ne moremo vsiliti na silo, lahko pa demokracijo," je dejal in dodal, da je pomembno s Turčijo vzpostaviti "pravi dialog". Komisar Rehn je sicer že večkrat posvaril pred poskusi turškega tožilstva, da prepove AKP in poudaril, da gre za politično vprašanje, ki sodi v parlament in nima mesta na sodišču. Prepoved stranke bi bila po njegovem upravičena le v primeru, ko bi stranka za svoje cilje uporabljala nasilje ali pozivala k nasilnim dejanjem. Rehn je tudi izrazil upanje, da bodo ustavni sodniki upoštevali dolgoročni interes Turčije in da je prozahodno usmerjena država z vrednotami EU. Podobno se je odzvalo tudi slovensko predsedstvo EU. Pred negativnimi posledicami prepovedi AKP je posvaril tudi turški zunanji minister Ali Babacan, ki je menil, da bi bila prepoved stranke lahko usodna tudi za turška pristopna poganja z EU. Za zdaj je Turčija v pristopnih pogajanjih z EU, ki jih je začela oktobra 2005, odprla šest od 35 poglavij, pogajanja za osem poglavij pa so od konca leta 2006 zamrznjena zaradi njenih nerešenih odnosov s Ciprom. Ankara zavrača odprtje svojih pristanišč in letališč za ladje oziroma letala s Cipra. Vztraja namreč, da dogovora o razširitvi carinske unije iz leta 2005 na vseh deset držav, ki so članice povezave postale leta 2004, torej tudi na Ciper, ne bo izvajala, dokler unija ne bo odpravila osame severnega dela Cipra, t.i. Turške republike Ciper, ki jo priznava zgolj Ankara. Maja Cerkovnik (STA) / SVET Četrtek, 10. aprila 2008 21 OLIMPIJADA - Medtem ko se nadaljujejo protibetanski protesti ob poti olimpijskega ognja Browna ne bo na otvoritveni slovesnosti avgusta v Pekingu ZDA so medtem znova pozvale Kitajsko k dialogu s predstavniki dalajlame LONDON/WASHINGTON - Britanski premier Gordon Brown se ne bo udeležil otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu, bo pa prisoten na zaključni prireditvi, so sinoči sporočili z Downing Streeta. ZDA so medtem znova pozvale Peking k dialogu s predstavniki tibetanskega duhovnega vodje dalajlame. Kot so še pojasnili na Downing Stre-etu, nikoli ni šlo za vprašanje, ali bo Brown šel na otvoritveno slovesnost poletnih olimpijskih iger v Pekingu, ki bo 8. avgusta. "Dejali smo, da se bo udeležil zaključne slovesnosti," so poudarili in nadaljevali, da pri tem vprašanju ne gre za spremembo stališča Londona .Velika Britanija bo leta 2012 sama gostiteljica olimpijskih iger, Brown pa je doslej zavračal bojkot iger. Kot je dejal, se bo iger udeležil, tako kot mnogi drugi. Prihod olimpijskega ognja na Otok je v nedeljo sprožil številne proteste. Brown sam j e pred svoj im uradom na Downing Streetom pozdravil prihod tega simbola, vendar se soočil s kritikami zaradi po mnenju nekaterih "premehkega" pristopa do Kitajske glede odnosa do vprašanja človekovih pravic. Kot poroča AFP, več kot 40 odstotkov Britancev nasprotuje temu, da bi se njihov premier udeležil otvoritvene slovesnosti, razkriva raziskava javnega mnenja, ki jo je danes objavila televizija Channel 4. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je sicer v torek sporočil, da bo udeležba njegove države na otvoritveni slovesnosti povezana s tem, ali bo Peking začel pogovore z dalajlamo. Ameriški predsednik George Bush pa je medtem včeraj prav tako pozval Kitajsko k začetku dialoga s predstavniki dalajlame. Po njegovih besedah bodo kitajski predstavniki, če bodo "da-lajlami podali roko, videli, da gre za dobrega, miroljubnega moža, ki nasprotuje nasilju, moža, ki se ne zavzema za neodvisnost Tibeta, temveč spoštovanje kulturne identitete Tibetancev," poroča AFP. Bela hiša pa sicer še pušča odprto možnost glede morebitne Busheve udeležbe na otvoritveni slovesnosti. Kot je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino, je Bush sprejel povabilo kitajskega kolega Hu Jintaa, da se udeleži omenjenega dogodka. Na vprašanje, ali se bo otvoritvene slovesnosti tudi udeležil, pa je Perinova obotavljajoče povedala, daje še prezgodaj za besede o tem, kakšen urnik bo imel Bush avgusta, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sicer je ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice včeraj pred pristojnim senatnim odborom napovedala možnost odprtja ameriškega konzulata v Tibetu, ka- mor je Kitajska doslej ameriškim diplomatom dovolila omejen in nezadosten dostop, poroča AFP. "Razmišljamo o možnosti odprtja konzulata v Tibetu," je dejala. Tibetanska vlada v izgnanstvu v Indiji pa je medtem sporočila, da so oblasti v Lhasi v torek aretirale približno 70 od kakih sto menihov tamkajšnjega budističnega samostana. Kot poroča AFP, ki se sklicuje na sporočilo tibetanske vlade, so bili menihi predtem po protestih v sredini marca, ki so odmevali po vsem svetu, v neke vrs te hiš nem pri po ru. Medtem je avstralski premier Kevin Rudd včeraj prispel na obisk v Peking in opozoril na "bistvene" težave s spoštovanjem človekovih pravic v Tibetu. Po mnenju opazovalcev bi si lahko s to izjavo škodil pri svojih prizadevanjih za poglobitev odnosov s Kitajsko. Rudd, ki tekoče govori kitajsko, je najvišji predstavnik kake zahodne države na obisku na Kitajskem, odkar so se v Tibetu minuli mesec začeli nemiri. Tokratni štiridnevni obisk je tudi njegov prvi obisk na Kitajskem, odkar je novembra lani postal premier. (STA) Britanski premier Gordon Brown BLIŽNJI VZHOD - Po obdobju relativnega zatišja ■ «v • •■ • •• Včeraj znova nasilje na meji med palestinsko Gazo in Izraelom GAZA/JERUZALEM - Oboroženi Palestinci so včeraj izvedli napad na enega izmed prehodov na meji med območjem Gaze in Izraelom, pri čemer sta bila ubita dva izraelska civilista in trije Palestinci. Do napada je prišlo po jutranji operaciji izraelske vojske na jugu Gaze, ki ji je sledil spopad, v katerem sta bila ubita pripadnik gibanja Hamas in izraelski vojak. Po navedbah izraelske vojske je več oboroženih Palestincev prek prehoda Nahal Oz vzhodno od mesta Gaza vdrlo v Izrael in se s strelnim orožjem zapletlo v spopad z izraelskimi vojaki. Napadalci naj bi prehod, ki ga uporabljajo predvsem za dobavo goriva, napadali tudi z granatami. Palestinski napadalci so pri tem ubili dva izraelska civilista, na drugi strani pa naj bi bil po izraelskih navedbah ubit en napadalec, enega so zajeli, dvema pa je uspelo pobegniti nazaj v Gazo. Namen napadalcev naj bi bil po mnenju izraelske vojske ugrabitev Izraelcev. Od go vor nost za pa le stin sko operacijo so prevzeli Odbori ljudske ga od po ra, Is lam ski dži had in manj zna na sku pi na Mu dža he di ni, ki tr di, da je po ve za na z gi ba njem Fa tah pa le stin ske ga pred sed ni ka Mahmuda Abasa. Izrael je odgovornost za napad medtem že pripisal gibanju Hamas, ki od junija lani nadzira območje Gaze. Le malo po palestinskem vdoru je izraelsko vojaško letalstvo zadelo vozilo, v katerem so se po mestu Gaza vozili pripadniki Islamskega džiha-da, pri čemer so bili trije ranjeni, so sporočili palestinski viri. Več izraelskih tankov je zatem prek Nahal Oza vstopilo na območje Gaze, pri čemer so v napadu izraelskega topništva na neko hišo v bližini umrli trije Palestinci. Včerajšnje nasilje je prekinilo obdobje relativnega zatišja, ki je sledilo siloviti izraelski ofenzivi, v kateri je bilo v začetku marca ubitih več kot 130 Palestincev. (STA) Pogreb izraelskega vojaka IRAK - Nasilje je doslej zahtevalo na deset tisoče mrtvih in 4 milijone razseljenih Pet let po padcu režima Sadama Huseina se država še vedno ni rešila iz spirale nasilja BAGDAD/LONDON - Irak je včeraj obeležil peto obletnico padca režima iraškega diktatorja Sadama Huseina, državo pa še vedno pretresajo spopadi in eksplozije bomb, ki jih postavljajo iraški uporniki. Ameriške enote so leta 2003 potrebovale tri tedne, da so 9. aprila vstopile v Bagdad in strmoglavile Huseinov režim. Takrat so svet obkrožili posnetki ameriških marincev, ko so okoli vratu velikanskega kipa Sadama Huseina na bagdad-skem trgu zavezali vrv in spomenik zrušili na ulico, kar je simboliziralo padec nasilnega diktatorskega režima. Zbrani Iračani so diktatorja "sramotili" s klofutanjem obraza padlega kipa s svojimi čevlji. A pet let kasneje ameriška vojska in sedanje iraško vodstvo še vedno poskušata zaustaviti prelivanje krvi v državi, ki je doslej zahtevalo smrt več deset tisoč ljudi, več kot štiri milijone ljudi pa je razseljenih. V Bagdadu so včeraj ob peti obletnici razglasili prepoved vožnje z vozili. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, naj bi s tem ukrepom želeli preprečiti šiitskim upornikom v mestu, da bi se svobodno gi- bali po prestolnici in izvedli morebitne napade. Ulice prestolnice so tako bile včeraj prazne, saj so prebivalci večinoma ostali doma. Prepoved vožnje z vozili so razglasili kljub temu, da je vodja skrajnih šiitskih upornikov Moktada al Sadr preklical svojo odločitev, da bi v "milijonski" demonstraciji zahtevali umik ameriške vojske iz Iraka. V spopadih med iraškimi silami in šiit-skimi skrajneži je včeraj v Bagdadu umrlo 16 ljudi. Nadaljevali so se tudi napadi na zeleno cono v iraški prestolnici, kjer so diplomatska predstavniška in večina ustanov iraške vlade. Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu je potrdilo obstreljevanje zelene cone, podatkov o morebitnih žrtvah pa nimajo. Lordska zbornica britanskega parlamenta pa je včeraj v Londonu zavrnila zahtevo mater dveh v Iraku padlih britanskih vojakov, ki sta zahtevali javno preiskavo o vpletenosti Velike Britanije v iraško vojno. Javno preiskavo sta zahtevali, ker menita, da je vlada premiera Tonyja Blaira kršila svoje dolžnosti do pripadnikov oboroženih sil, saj ni zagotovila zakonitosti in upravičenosti napada na Irak 20. marca 2003. (STA) Prazne ulice Bagdada ansa Evropski parlament spodbudil Hrvaško BRUSELJ - Hrvaška je zgled za ves Zahodni Balkan, zato jo je treba podpreti na poti v EU, so se včeraj na plenarnem zasedanju strinjali evropski poslanci, slovensko predsedstvo in Evropska komisija. Vendar je ta napredek odvisen predvsem od nje same, od spoštovanja evropskega reda, tudi pri reševanju odprtih vprašanj s sosedami, so pozvali Hrvaško. Evropski poslanci so razpravljali o poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga je pripravil poslanec Hannes Swoboda. Poročilo, ki je po rešitvi problema z zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) pozitivno, sicer predvideva konec pogajanj Hrvaške z EU leta 2009 in njen vstop v EU leta 2011, če bo izpolnila pogoje, med katerimi so tudi dobri odnosi s sosedami. IMF poziva ECB k znižanju obrestnih mer WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je ob včerajšnji predstavitvi polletnega poročila o gospodarski rasti Evropsko centralno banko (ECB) pozval k znižanju ključne obrestne mere za območje evra. Na ta način naj bi ECB spodbudila gospodarstvo v območju z evrom, v trenutku ko se rast v petnajsterici zaradi gospodarske krize v ZDA upočasnjuje. Po napovedih IMF naj bi bila gospodarska rast v območju z evrom letos tako 1,4-odstotna, v letu 2009 pa 1,2-odstotna. V letu 2007 je sicer območje evra zraslo za 2,6 odstotka, še januarja pa je IMF za 15 članic območja za letos predvidel 1,6-odstotno rast. Napredek v pogovorih med ZDA in Severno Korejo SINGAPUR - Severna Koreja je z ZDA dosegla dogovor o deklaraciji o njenem jedrskem programu, vprašanju, ki več mesecev blokira proces severnokorejske jedrske razorožitve. Kot je včeraj povedal predstavnik zunanjega ministrstva v Pjongjangu, sta se strani v torek na pogovorih v Singapurju dogovorili tudi glede "političnih nadomestil" iz Washin-gtona. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, Pjongjang zahteva, da ZDA omenjeni proces začnejo tako, da v zameno za deklaracijo o severnokorejskih jedrskih aktivnosti Severno Korejo odstranijo s seznama držav, ki sponzorirajo terorizem. Glavni ameriški pogajalec Christopher Hill je včeraj med obiskom v Pekingu dejal, da sta v torek s severnokorejskim kolegom Kim Kye Gwanom med pogovori v Singapurju "vsekakor dosegla napredek" glede deklaracije. Sarkisjan zaprisegel kot predsednik Armenije EREVAN - Serž Sarkisjan je včeraj zaprisegel kot tretji predsednik samostojne Armenije po razpadu Sovjetske zveze, skoraj dva meseca po volitvah, ki so jih opozicijske skupine označile kot nepoštene. "Naj mi Bog da moč, da ne bi razočaral svojih podpornikov, da bi premagal vse težave ter da bi našel recept za rešitev težav tistih, ki so razočarani in so izgubili upanje, ter tistih, ki potrebujejo upanje, vero in optimizem," je Sarkisjan povedal v nastopnem govoru pred parlamentom, ki ga je v živo prenašala televizija. Zahodni opazovalci so podali na splošno pozitivno oceno o volitvah 19. februarja, a so hkrati opozorili na resne napake, še posebej med preštevanjem glasov. Podporniki Sarkisjanovega tekmeca, nekdanjega predsednika Levona Ter-Pe-trosjana, ter drugi opozicijski aktivisti so po volitvah uprizorili množične proteste v glavnem mestu Erevanu ter trdili, da so bile volitve nepoštene. Aherna bo na čelu stranke zamenjal Cowen DUBLIN - Vladajoča irska stranka Fian-na Fail je včeraj za naslednika premiera v odstopu Bertieja Aherna na čelu stranke izbrala njegovega namestnika v vladi in finančnega ministra Briana Cowena. 48-letnemu Cowenu naj bi bilo tako zagotovljeno, da Aherna nasledi tudi na položaju predsednika vlade. 22 Četrtek, 10. aprila 2008 TRST - V soboto, 3. maja Alex Britti na letošnji Baviseli Petnajsto izvedbo športno-kultur-nega dogodka Bavisela bo v soboto, 3. maja, obogatil koncert kantavtorja Ale-xa Brittija, ki se bo tržaški publiki predstavil v sklopu svojega »MTV unplugged toura«. Britti bo stopil na oder starega pristanišča v spremstvu Luce Tro- llija (tolkala), Emanueleja Brignole (bas kitara), Luce Scorziella (bobni), Štefana Sastra (klavir in orgle), Gabrielle Sca-lise (glas) in Rosy Messine (glas). Vstopnice, 10 oz. 8 evrov (v paru) na osebo, so že na prodaj v Ticket Pointu na Korzu Italia 6. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« / premiera jutri, 11. aprila, ob 20.30, ponovitve: v soboto, 12. aprila, ob 20.30 red B, v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00 red C z varstvom otrok, v ponedeljek, 14. aprila, ob 15.00 zaključena za šole, v torek, 15. aprila, ob 11.00 abonma bara-kuda, v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok, v petek, 18. aprila, ob 20.30 red F, v soboto, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Il berreto a sonagli« / v produkciji Sicilie Teatra, režiji Maura Bologninija, igra Sebastiano Lo Monaco. Do sobote, 12. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00. La Contrada William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Ros-sija Gastaldija, igrata Gianfranco D'An-gelo in Ivana Monti. Jutri, 11. in v soboto, 12. aprila ob 20.30, v nedeljo, 13., in v torek, 15 aprila, ob 16.30, od srede, 16., do sobote, 19. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. aprila, ob 16.30. Gledališče Miela Paolo Rossi: »Ubu re d'Italia« / v sklopu niza komičnih predstav »Non c'è niente da ridere«. V torek, 22., v sredo, 23., in v četrtek, 24. aprila, ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 11. aprila, ob 20.45 / Ascanio Ce-lestini: »Appunti per un fil sulla lotta di slasse«. Nastopa Ascanio Celestini, glasba: Matteo D'Agostino. GORICA Kutlruni dom V petek, 18. aprila, ob 20.30 / gledališka predstava »Don Chiscotte, un so-gno«. Nastopa Gruppo Teatrale Sipa-rio iz Fagagne. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru niza »Komigo 2008« nastop Borisa Kobala z igro »Kdo vam je to delu?«. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Paolo Patui: »Le lungje cene di Nadal« / nastopa CSS Teatro stabile di inno-vazione del FVG, režija Gigi Dal-l'Aglio. Do nedelje, 13 aprila, ob 20.45. Teatro Palamostre Danes, 10. aprila, ob 21.00 / Ascanio Celestini: »Appunti per un fil sulla lotta di classe«. Nastopa Ascanio Celestini, glasba: Matteo D'Agostino. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. aprila, ob 20.00 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 19. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V četrtek, 17. aprila, ob 17.00 in 20.00/ Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. BILJE V nedeljo, 13. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 11. aprila, ob 19.30 in v soboto, 12. aprila, ob 20.00 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 10. aprila, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. aprila, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Jutri, 11. aprila, ob 19.30 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 12. aprila, ob 19.30 / Joseph Stein, jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V nedeljo, 13. aprila, ob 19.30 / Katja Vidmar: »Ženska«. Mala scena MGL Danes, 10., in v soboto, 12. aprila, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V torek, 15. aprila, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V sredo, 16. aprila, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. PRI REDITVE Šentjakobsko gledališče Danes, 10. aprila, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. Mladinsko gledališče V soboto, 19. aprila, ob 17. uri / Kajetan Kovič: »Mucek Muri«. Igra za otroke. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / premiera v soboto, 12. aprila, ob 20.30, ponovitve v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00, od torka, 15. do petka, 18. aprila, ob 20.30 ter v soboto, 19. aprila, ob 17.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Jutri, 11., in v soboto, 12 aprila, ob 21. uri nastop plesne skupine CRDL Com-pagnia Mvula Sungani. Režija in koreografija Mvula Sungani. GORICA Kulturni dom Danes, 10. aprila, ob 21. uri / koncert kraljice mbire Stelle Chiweshe iz Zim-babveja. V soboto, 12. aprila, ob 20.30 / Teater Let's Dance Reggio Emilia: »Chicago -The jazz Musical«. V torek, 15. aprila, ob 21.00 / koncert skupine David Benson Project (GO). Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 11. aprila, ob 20.30 / v komorni dvorani koncert ansambla »Trio di Bari« - Adriano Cirillo, klavir, Marek Rose, violina ter Antoni Sanarica, čelo. V soboto, 12. aprila, ob 18. uri / »Snovanja« nastopa Orkester Nova iz Nove Gorice, dirigent Jurij Križnič, solist Sebastjan Grego, kitara. V nedeljo, 13. aprila, ob 17. uri / »Universita della III. eta«: Zborovska revija. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.45 / koncert Jerusalem Symphony Orchestra, dirigent David Stern, solist Shlo-mo Mintz, violina. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V petek, 18. aprila, ob 20.00 / koncert klasične glasbe: solo nastop Maksima Mrvice (klavir). V sredo, 23. aprila, ob 20.30 / nastop skupine Dej še'n litro. V četrtek, 24. aprila, ob 19.00 / koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.00 / koncert Slovenskega orkestra klarinetov. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. aprila, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani: »Bruckner« - izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Cristiana Mandeala. Danes, 10. aprila, ob 20.15 / v Linhartovi dvorani koncert skupin Imer Traja Brizani & Amalia (Slovenija) in Tiri Robin Trio (Francija). V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.00 / v Klubu CD avtorski večer elektroaku-stične glasbe z Bojano Saljic Podešva. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 / v Gallusovi dvorani baletni večer: »Kraljevi balet iz Kambodže«. V torek, 15. aprila, ob 20.30 v Klubu CD nastopa Drago Ivanuša. V sredo, 16. aprila, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani koncert Avstralskega komornega orkestra. Dirigent: Richard Tognetti; solista: Mark Padmore, tenor, Richard Tognetti, violina. V četrtek, 17., in v petek, 18. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Madžarska nacionalna filharmonija. Dirigent: Zoltan Kocsis. Mediapark Cvetličarna Danes, 10. aprila, ob 21.00 / koncert Jure Stublica s skupino Film. Jutri, 11. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Gogol Bordello iz New Yorka. V četrtek, 19. aprila , ob 21.00 / koncert skupine Riblja čorba. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Dirty DC (tribute to AC/DC). _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan V četrtek, 17. aprila, ob 19.00 / koncert kitarista Janeza Gregoriča. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Skočirja »Moji srčni kraljici«. V Državni knjižnici bo do jutri, 11. aprila, na ogled razstava Adalberta Stifter-ja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od 9.00 do 18.30. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Muzej Revoltella: do 13. aprila bo na ogled zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Palača Costanzi: do 15. aprila bo na ogled razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju. Palača Gopcevich / do 13. aprila bo na ogled razstava »Arthur Schnitzler -Amori e affetti«. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 19. ure. V razstanih protorih zavarovalnice Bossi & Viatori v Ulici Locchi bo do jutri, 11. aprila, na ogled razstava De-ziderija Svare z naslovom »Nedolžni pejsaž«. Urnik: danes, 10. aprila, od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, jutri, 11. aprila, od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzhodu). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cap-pelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Ful-vio Musina, Eddy Pugliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Anto-nietta Zanin; do 10. aprila od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. Kulturni center Lojze Bratuž: v sredo, 16. aprila, bo ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Razstava bo na ogled do 30. aprila z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline raccontano - Il can-tiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. —/ Občinska galerija umetnosti / do 15. junija bosta na ogled razstavi »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Marangoni. Un artista in cantiere«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. Občinska dvorana Antiche Mura / do 17. aprila je na ogled razstava »Impronte d'ac-qua. Trasformazione del territorio ed uso delle acque«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do jutri, 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Silvius Piccolomini«. Urnik: od 8.00 do 14.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. ŠMARTNO V BRDIH V Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. MARIBOR V galeriji Ars Sacra na Slomškovem trgu 3 v Mariboru bo do 12. aprila na ogled razstava z naslovom »V lesu izrečeno in nedorečeno«. Razstavljata Stane Jarm in Andrej Kosič; urnik: do petka med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, v soboto od 10. do 12. ure. w Četrtek, 10. aprila 2008 2 3 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Manchester jo je v četrtfinalu Lige prvakov premagal tudi na drugi tekmi Častno slovo Rome od evropskega prizorišča Doni ustavljal protinapade Angležev, De Rossi zastreljal 11-metrovko pri izidu 0:0 POKAL UEFA Fiorentina v Eindhovnu za polfinale FIRENCE - Prvič: ne prejeti zadetka. Trener Fiorentine Cesare Prandelli poziva svoje varovance, da bodo morali nocoj (ob 20.30 po La7, prva tekma je končala 1:1) igrati borbeno in požrtvovalno. Še posebno v obrambi. Igrali bodo tako imenovani »bunker«. Dobra novica je, da bo pri »vijoličastih« od prve minute igral Gamberini. Obrambno vrsto bodo dopolnili še Gobbi, Kol-drup in Ujfaluši. »Proti PSV-eju (povratna četrtfinalna tekma pokala Uefa op. ur.) bomo sku ša li doseči gol z vertikalnimi napadi po sredini. Pomembno bo, da Nizozemci ne bodo zadeli v uvodnih mi nutah, dru gače nam bo res tr -da predla, saj so oni odlič na eki -pa,« meni branilec ekipe največjega toskanskega mesta Alessan-dro Gamberini. Danes bo pod vprašajem Semioli, ki je do včeraj treniral posebej. PSV iz Eindhov-na ne bo igral z naj bolj šo posta -vo. Odsoten bo čvr sti bočni igra -lec Afellay, ki si je poškodoval gle-ženj. Farfan pa je diskvalificiran. Od prve minute pa bosta na igrišču Dzsudzsak in Bakkal. Nocoj -šnjo sre čanje bo sodil Špa nec Medina Cantalejo. Stadion bo poln do zadnjega kotička, saj si bo tekmo ogledalo 34 tisoč gledalcev. V SLOVENIJI - Izidi 27. kroga Prve Lige Telekom Slovenije: Primorje - Interblock 0:2, Maribor - Mik CM Celje 5:2, Livar - Hit Gorica 3:3, Koper - Nafta 3:1, Domžale - Drava. Vrstni red: Domžale 52, Koper 47, Interblock 47, Hit Gorica 43, Maribor 38, Nafta 34, Mik CM Celje 32, Drava 32, Primorje 30, Livar 15. Tako je Daniele De Rossi (desno) zastreljal najstrožjo kazen. Silovit strel je končal svojo pot daleč nad vratnico vratarja Manchestra Van der Sara ansa MANCHESTER - Če upoštevamo dve zmagi in seštejemo število priložnosti na obeh tekmah je uvrstitev Manchestra v polfinale Lige prvakov na račun Rome popolnoma upravičena, vendar pa se Spalle-tijevo moštvo od Evrope poslavlja z dvignjeno glavo in tudi kančkom grenkobe, da se ni razpletlo drugače. Ne le, da se v Manches-tru ni ponovil lanski ponižujoči 7:1, ampak Roma je v Angliji dober del srečanja, še zlasti v prvi polovici drugega polčasa in vse do edinega zadetka Teveza, vsilila nasprotnikom svojo igro, čeprav je bila dokaj sterilna in ji na mednarodni ravni (še zlasti ko ne igra Totti)vendarle še manjka nekaj več kvalitetnih igralcev (zlasti napadalcev proti postavljenim obrambam), pa tudi zmagovalne miselnosti. Poraza pa si tokrat le ni zaslužila. Odločilen za razplet tekme je bil prvi polčas. Kljub temu, daje trener Ferguson nepričakovano pustil na klopi Rooneya in Cristiana Ronalda je bil Manchester boljši, saj Romi ni uspelo ne množično napadati, ne se obvarovati pred hitrimi protinapadi Angležev, ki so ji bili usodni že na prvi tekmi v Rimu. Tako je bil dobre pol ure najboljši mož na igrišču Romin vratar Doni, čigar posegi so bili kar nekajkrat odločilni. Toda Roma je imela v 30. minuti izredno priložnost, da povede, ko je sodnik v njeno korist dosodil enajstmetrovko zaradi (nekoliko spornega) prekrška Wesa Browna nad Mancinijem v kazenskem prostoru. Na belo točko je žogo postavil De Rossi, a streljal visoko nad prečko, s tem pa po izidu 2:0 v Rimu zamudil priložnost, da bi končni izid spet naredil negotovega. Tudi po tej napaki je Roma še napadala, a ji ni uspelo končati polčasa s prednostjo, ki bi lahko spremenila potek tekme. Roma je podjetnost iz prvega prenesla tudi v uvod drugega polčasa, si priigrala priložnosti prek Mirka Vuči-niča, Taddeija in Juana, Spaletti pa je v želji po preobratu na zelenico poslal še ofenzivnega Ludovica Giulyja. A le nekaj trenutkov po njegovem vstopu (70. minuta) so gostitelji zabili še zadnji žebelj v Romino krsto. Carlos Tevez je prodrl na italijansko polovico in podal na desno do Hargreavesa. Nekdanji igralec Bay-erna je nato s podajo našel argentinskega napadalca pred vrati Rome, Tevez pa je z glavo lepo zadel. Tekme je bilo tedaj dejansko konec, s tem, da je vendarle poskušala vsaj izenačiti in se ni prepustila živčnosti pa je Polfinalna para Liverpool - Chelsea Manchester - Barcelona Prvi tekmi bosta 22. in 23. aprila, povratni pa 20. in 30. aprila Roma vendarle pokazala, da igralci počasi dojemajo miselnost svojega trenerja. Od italijanskih moštev je tista, ki se od elitnega celinskega tekmovanja poslavlja na najlepši način. Schalkeju v drugi tekmi na stadionu Camp Nou ni pomagala niti "posebna" motivacijska tehnika trenerja Mirka Slomke, ki je svojim nogometašem pred dvobojem z Barcelono predvajal legendarne boksarske dvoboje Mohameda Alija in znameniti finale lige prvakov med Liverpoolom in Milanom iz leta 2005. Barca je namreč brez večjih težav (kljub odsotnosti Lionela Mes-sija, Ronaldinha in Deca) ne le zadržala prednost s prve tekme, ampak jo tudi povišala in se po letu 2006 - ko je tudi slavila končno zmago - spet prebila v polfinale. Manchester United - Roma 1:0 (0:0) STRELEC: Tevez v 70. min. MANCHESTER UNITED (4-2-31): Van Der Sar; Brown, Piqué, Ferdinand, Silvestre; Carrick (od 73. O'Shea), Har-greaves; Park, Anderson, Giggs (od 73..Roo-ney); Tevez. ROMA (4-2-3-1): Doni; Panucci, Me-xes, Juan, Cassetti (od 56. Tonetto); De Rossi, Pizarro (od 68.Giuly); Taddei, Perrotta, Mancini; Vučinič. Barcelona - Schalke 04 1:0 (1:0) STRELEC: Yaya Toure' v 43. min. ODBOJKA - Končnica za Maniaja in Vitezovo Oba premagana Montichiari pa je bil v Cuneu na pragu presenečenja RIM - V prvi tekmi četrtfinala končnice odbojkarske A1-lige so se vse tek me kon čale z zma go do ma čega moštva, med gosti pa je bil najbližji presenečenju prav Montichiari Štever-janca Lorisa Maniaja (Gavotto 21, Popp 16), ki j e v Cuneuu (Wijsmans 27) proti drugi sili po rednem delu izgubil šele po 5. setu. Prvi nastop v četrtfinalu končnice je opravil tudi Sassuolo Sandre Vitez in doma z 1:3 častno izgubil proti favo rizira ne mu Pesa ru. Vitezo va je stopila na igrišče kot menjava v 1. in 4. setu, ni pa do segla točk. Izidi, moški: Trento - Modena 3:0 (25:20, 25:19, 25:15); Roma - Ma-cerata 3:0, Cuneo - Montichiari 3:2 (26:28, 25:23, 25:21, 21:25, 15:11), Treviso Piacenza 3:0 (25:20, 25:129, 25:15). Druge tekme bodo 12. aprila. Igra se na tri zmage. Ženske: Sassuolo - Pesaro 1:3 (19:25, 23:25, 25:21, 22:25). Danes: Bergamo - Santeramo, Perugia - Busto Ariszion. Loris Mania' SELEKTOR - Gregor Hribar vnovič prevzema vodenje slovenske moške odbojkarske reprezentance. Drugi kandidat je bil Andrej Urnaut, nekdanji odlični igralec, ki že nekaj časa dela kot trener v Belgiji. HIT FINALIST - Odbojkarice Hita Nove Gorice so v povratni tekmi polfinala končnice državnega prvenstva v Ljubljani premagale Epic Sloving Vital s 3:0 (17, 19, 9) in se z izidom 2:0 v zmagah uvrstile v finale, kjer se bodo pomerile z Novo KBM Branik.. KOLESARSTVO - Gent-Wevelgem Prva španska zmaga na belgijski klasiki WEVELGEM - Španski kolesar Rabobanka Oscar Freire (32 let) je zmagovalec jubilejne 70. belgijske klasike Gent-Wevelgem, tretje letošnje preizkušnje ProToura. Trikratni svetovni prvak je imel v sprintu velike skupine več moči od Švicarja Aureliena Clerca in Belgijca Wouterja Weylandta, s tem pa je postal prvi Španec z zmago na tej dirki. Odločilni trenutki dirke - ta je bila tudi v znamenju dolgega pobega Italijana Ermanna Capellija, ki pa prednosti desetih minut po pričakovanju ni zadržal - so bili zadnji kilometri. Na koncu so se napadi kar vrstili, pri čemer so bili najbolj aktivni tekmovalci danskega CSC, toda moštvo Rabobanka je ob pomoči nekaterih drugih nadzorovalo položaj in omogočilo svojemu kapetanu odličen položaj za sprint. Glede na zmagovalce v prejšnjih letih - dirko je v zadnjih letih trikrat dobil Italijan Mario Cipolli-ni, dvakrat domačin Tom Steels, na zmagovalnem odru pa je stal že tudi Steel-sov rojak Tom Boonen - je bil zaradi lažje konfiguracije skupinski obračun za zmago pričakovan, razplet bi lahko spremenil le vzpon na Kemmelberg. USODNA BOLEZEN - V 26. letu starosti je za posledicami raka umrla nekdanja avstrijska teniška igralka Daniela Klemenschits. Slednja je skupaj s svojo sestro dvojčico Sandro sestavljala najboljšo avstrijsko dvojico, ki je najvišjo uvrstitev na lestvici WTA dosegla leta 2005. Takrat sta bili sestri Klemenschits na 95. mestu.Sestri Klemenschits sta v seriji ITF in WTA nastopali do konca leta 2006. Januarja 2007 pa so zdravniki pri obeh odkrili redko obliko raka na trebuhu, kar ju je prisililo v teniški pokoj. PLAVANJE - Na 9. svetovnem plavalnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Manchestru se je Slovenec Peter Mankoč z dosežkom 50,88 in drugim najboljšim časom uvrstil v finale 100 m delfin. Prvi dan so bili doseženi trije novi svetovni rekordi. Na 400 m mešano ga je postavila Kirsty Coventry iz Zim-babveja, na 4 x 100 m prosto moška štafeta ZDA, na 4 x 200 m prosto pa Nizozemke. APrimrski ~ dnevnik KOŠARKA Evroliga: V finalu še CSKA in Tau MOSKVA - Po Montepa-schiju iz Siene sta znana še dva udeleženca zaključnega turnirja evrolige. CSKA Moskva je v odločilni tretji tekmi četrtfinala premagal pirejski Olympiacos z 81:56 (22:16, 41:29, 61:50). Slovenski reprezentant Matjaž Smodiš je za zmagovalce dosegel 13 točk (trojke 3:3), zbral šest podaj in trikrat učinkovito podal. CSKAitalijanskega strokovnjaka Messine se je v finale uvrstila šestič zapored! Tau Ceramica je v drugi včerajšnji tekmi bila boljša od Partizana s 85:68. Danes je na sporedu še odločilni obračun med Maccabijem in AXA Barcelono. Zaključni turnir se bo odvijal v Madridu od 2. do 4. maja. PAPARESTA - Državni sodni svet nogometne zveze je prižgal zeleno luč za sodnika Gianluco Paparesto, znanega po tem, da ni ovadil nekdanjega generalnega direktorja Ju-ventusa Luciana Moggija, potem ko ga je ta pod ključem zaprl v slačilnici po tekmi v Reg-gio Calabrii. Možno je, da bi spet sodil. Civilno sodišče v Neaplju ga je zaradi afere »cal-ciopoli« oprostilo. JESENICE PRVAK - Hokejisti Acroni Jesenic so državni prvaki za sezono 2007/08. V četrti finalni tekmi so v Ljubljani premagali Zavarovalnico Maribor Olimpijo z 2:1 (2:0, 0:1, 0:0) in se s skupnim izidom 4:0 v zmagah veselili šestega naslova v samostojni Sloveniji, skupno pa že 29. v zgodovini. LESTVICA FIFA - Na novi lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je v vodstvu Argentina (1519 točk) pred Brazilijo (1509) in Italijo (1391). Najvišjo uvrstitev v zgodovini so zabeležili evropski prvaki Grki (1187), ki so po zmagi nad Portugalsko na prijateljski tekmi minuli mesec napredovali na sedmo mesto. Slovenija je z 80. napredovala na 74. mesto (423). UDRIH - V košarkarski ligi NBA se je po poškodbi hrbta na parket vrnil slovenski košarkar Beno Udrih. Za Sacramento Kings je odigral 23 minut in zbral deset točk, tri skoke in podaje ter ukradel eno žogo, a njegovi Kralji so kljub temu s 132:140 izgubili v gosteh pri Golden State Warriors. KOŠARKA - Izidi 1. slovenske lige UPC Telemach, skupina za prvaka, 5. krog: Geoplin Slovan - Union Olimpija 73:85 (27:17, 37:39, 50:64), vrstni red: Helios Domžale 10, Union Olimpija, Krka in Geoplin Slovan 8, Elektra Esotech, Luka Koper in Zlatorog Laško 2, TCG Mercator 0. (Union Olimpija in Mercator s tekmo manj). Skupina za obstanek, 8. krog: Hop-si Polzela - Alpos Šentjur 79:72 (19:16, 38:37, 57:56), vrstni red: Hopsi Polzela in Alpos Šentjur 22, Zagorje KD FT 20, Kraški zidar Jadran 18, Rogla Zreče 10. (Polzela in Šentjur s tekmo več) ROKOMET - Rokometaši Cimosa Kopra so v 3. krogu drugega dela 1. slovenske lige premagali Gold Club s 34:32 (20:14). V Bonifiki so gledalci spremljali pravi primorski der-bi, ki je ob zaključku postregel s pravo dramo in novo, tretjo zmago Koprčanov v tem delu tekmovanja. Na drugi strani so Hrpeljci kljub borbeni predstavi vknjižili še tretji poraz. 24 Četrtek, 10. aprila 2008 PRI REDITVE KOTALKANJE - Od jutri na Čarboli spektakel »Dah ljubezni«v priredbi kluba Jolly Slovenski svetovni duo v vlogi Vilenske kraljice Tanja Romano bo nastopila samo v soboto, Francesca Roncelli pa v petek in nedeljo Navezanost kotalkarskega kluba Jolly na tržaške korenine in kraške značilnosti je spodbudila idejo o ko-talkarsko-plesnem spektaklu, kjer bo 163 nastopajočih uprizorilo zanimivo ljubezensko zgodbo o nagajivi Burji in šarmantnemu mladeniču Tergesteju. V športni palači na Čarboli bodo pod taktirko večkratnega svetovnega prvaka Sandra Guerre, aktualnega koreografa italijanske reprezentance, in Maria Vit-ta, koreografa in režiserja pomembnih prireditev kotalkarji in plesalci iz Furlanije Julijske krajine, Veneta in Emilije Romanije uprizorili zgodbo »Dah ljubezni«. Spektakel bo na sporedu jutri ob 21. uri, v soboto in nedeljo pa ob 18. in 21. uri. Klub Jolly je k sodelovanju privabil kar sedem svetovnih prvakom, med katerimi tudi našo najboljšo ko-talkarico Tanjo Romano, ki bo nastopila v vlogi Vilenske kraljice v soboto, v petek in nedeljo pa bo njeno vlogo prevzela Francesca Roncelli. Mala in nagajiva Burja bo 17-letna Sara Venerucci, Tergestej pa 19-letni Mat-teo Guarise, ki skupaj nastopata tudi med pari in sta bila na svetovnem prvenstvu 2007 druga, trikrat zapored pa sta posegla po svetovnem mladinskem naslovu. Eno uro in pol dolgi nastop bodo dopolnjevali raznobarvni kostumi in glasba Lorenza Castellarina.Ob nastopajočih sodeluje v zakulisju še približno 200 prostovoljcev. Tanja Romano (Polet) Francesca Roncelli (Gioni) JADRANJE - Na Gardskem jezeru Jaš in Simon pred olimpijci Vče raj se je na Gardskem jeze ru začela prestiž na regata evrop ske ga pokala v olimpijskih klasah, na kateri nastopajo najboljši italijanski in nasploh evropski jadralci. Med njimi so tudi tekmovalci, ki se bodo udeležili letošnjih olimpijskih iger. Na petdnevnem tekmovanju »Expert Olympic Garda« sta včeraj svoje nastope začeli tudi dve Ču-pini posadki: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta ter Alessio Spadoni in Adriano Condello. Kljub dežju so tekmovalci iz-pelja li dve regati. Odlič no sta se odrezala Jaš in Si mon, ki sta bi la peta in osma. Na skupni lestvici sta sedaj peta, prva med italijanskimi posadkami in tudi prva mladinca. Najboljša italijanska posadka Zandona-Trani, ki se bo udeležila tudi OI, je bila enkrat prva, v drugi regati pa je odstopila, ker se je špi-naker odtrgal. Alessio Spadoni in Adriano Condello sta bila včeraj 10. in 25. Po prvem dnevu regat vodita Japonca, druga je beloruska posadka, tretja pa nemška. Na tekmovanju nastopa preko 300 posadk iz 43 držav: v razredu 470 nastopa 38 moških in 19 ženskih posadk (ostali: laser 88, laser radial 44, RS:X 15 moških in 15 ženskih posadk, finn 29, zvezda 17, 49er 22, tornado 5). Če bodo pogoji dovoljevali, bodo danes izpeljali tri regate. V nedeljo bo v finalni regati nastopilo deset najboljših posadk. SMUČANJE Turni smučar Tadej Pivk še na Kaninu V nedeljo čaka 26-letnega Tadeja Pivka (člana društva Aldo Moro), Slovenca iz Žabnic iz Kanalske doline, še predzadnja letošnja preizkušnja v turnem smučanju. Nastopil bo na tekmi »Scialpinistica Monte Canin«, s startom na Žlebeh, proga pa se vije na pobočju okrog Kanina, bodisi na italijanski kot na slovenski strani meje. Proga je dolga okrog 20 kilometrov, tekmovalci pa bodo obenem morali premagati 2100 metrov višinske razlike. »Sem v dobri formi in glede na to, da je okrog Kanina še od 4 do 5 metrov snega, bo tekma nadvse zanimiva,« meni Pivk, ki na lestvici Pokala vzhodnih Dolomitov (Coppa Dolomiti orientali) s 112 točkami zaseda 3. mesto. Kaninska je tudi zadnja od treh preizkušenj (Transcavallo in Transclautana) veljavnih za Pokal Dolomiti. Čez dva tedna pa bo Pivk nastopil še na zadnji letošnji preizkušnji (štafeta kolo, hoja in turno smučanje) pri Bocnu. PLANINSKI SVET Avtobusni izlet na Bloško planoto Nadaljuje se vpisovanje na avtobusni izlet na Bloško planoto, ki ga organizira SPDT v nedeljo, 27. aprila 2008. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan, bo ob 8.00 uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Ker je izlet avtobusni bosta možni dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur (vključno s postanki). Na obeh, nezahtevnih pohodih, bodo lahko udeleženci občudovali posebnosti in značilnosti te obširne planote. Planota je gričevnata, obdana od višjih hribov. Prepletajo jo številni potočki in mali slapovi, katere bomo lahko občudovali predvsem v soteski Kadice pri vasi Kračali, kjer se bo začel naš izlet. Pot nas bo nato vodila na planino Drnik. To je velik pašnik z enkratnim razgledom. Po lažjem vzponu se bomo podali na vrh Tabor (851m) in nato nadaljevali pot po Bloški planini, do Bloškega jezera. Lepo urejeno umetno jezero (površina 0,8 ha) radi obiskujejo planinci, kolesarji in ribiči. Obdajajo ga gozdovi in zelene planote, krasijo ga beli lokvanji, naseljujejo ga predvsem krapi. Priporočamo dobre, nepremočljive čevlje. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (L. S.) Spominski pohod »Mirko Škabar« SPDT vabi svoje člane na 22. Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen bo v nedeljo, 13. aprila 2008. Odhod iz Praprota ob 9. Srečanje s KD Bazovica z Reke SPDT, planinski odsek Sloga -Devin, P.D. Ilirska Bistrica, in planinski odsek kulturnega društva Bazovica iz Reke vabijo vse ljubitelje hoje in narave na srečanje, ki bo v nedeljo, 20. aprila 2008 v Športnem centru v Bazovici. Zbirališče ob 9.00 uri. V programu so: pohod, kulturni program in družabnost. Dodatne informacije, za SPDT, vam nudita Livio tel.040/220155 in Vojka tel.040/2176855 ali tel. 333.5994450. (V.K.) Zapadlo zavarovanje Odbor SPDT obvešča svoje člane, da 13. aprila 2008 zapade nezgodno zavarovanje. Ker je zavarovalnica ASSIMOCO odpovedala pogodbo z društvom, zavarovanje ni obnovljivo. Odbor išče novih možnosti zavarovanja, o katerih bo člane pravočasno obvestil. ■ . Hi L* j. i * r? ,rV i ' / V -V ^ V - k" h fc , r JívIimF áJ* ■ ii- ¿"¿¿''i- H m «¡F ** i' Li t tli Sovodenjci z dolgo klopjo Sovodnje - Villesse 2:0 STRELCA: avtogol v 40. min, Sartori v 65 min. LJUBITELJI SOVODNJE: Adragna, Marco Peteani (Batistič), Grilj, Gorjan (Bellini), Čer-nic, Vasja Peteani, Ivan Pahor (Erik Figelj), Sartori (Ivan Pahor), Visintin (Sambo), Fajt, Flore-nin (Peter Figelj). Trener: Cescutti Sovodenjski ljubitelji so v soboto po lepi predstavi prepričljivo zmagali proti ekipi iz Vi-leša. Domačini so se predstavili skoro v popolni postavi in s polno klopjo za rezerve, tako da je 4 i i imel trener težave koga poslati najprej na igrišče. V sproščenem duhu, saj je položaj obeh ekip na lestvici že določen, smo bili priča lepi tekmi. Sovodenjci so imeli terensko premoč in več priložnosti, vratar gostov pa je klonil šele po avtogolu.Tudi drugi polčas je bil podoben prvemu. Po lepi solo akciji je branilec zrušil Fajta v kazenskem prostoru, Sartori je bil hladkokrven in je neusmiljeno izvedel enajstmetrovko. V soboto, tokrat ob 17.00 bo v Sovodnjah na sporedu zanimiv derbi z Mosso, ki zaseda drugo mesto na lestvice in se še poteguje za naslov prvenstva. Vrstni red: Fincantieri 52, Mossa 51, Moraro 48, Manzano 46, Turriaco 39, Sovodnje 38, Chiopris 36, Staranzano 29, Leoni Bianco 26, Villesse 25, Survival 24, Porpetto 20, Fossalon 14, Cervignano 10. PEKING 2008 Goričan Matteo Bisiani na OI kot trener Matteo Bisiani GORICA - Osem let po Sydney-ju bo goriški lokostrelec Matteo Bisia-ni spet nas topil na olim pij skih igrah. Tokrat v vlogi trenerja ženske ekipe, ki si je na prvi tekmi za svetovni pokal v Santo Domingu priborila pravico do nastopa na pekinških igrah. Bisiani je bil kot atlet dobitnik dveh olimpijskih koljan. Leta 1996 je v Atlanti osvojil bronasto odličnje, štiri leta kasneje pa je v avstralskem Sydneyju osvojil srebrno odličje. Na medaljo bo ciljal tudi kot trener, konkurenca v Pekingu pa bo močna, predvsem velja to za Rusijo, Kitajsko in Korejo. Bisianija, ki je sicer član goriškega društva Arcieri Isonzo, je pohvalil tudi predsednik goriškega odbora CONI Giorgio Brandolin, saj je lokostrelec aktiven tudi v njegovem odboru. DVORANSKO VESLANJE Odlični uspehi šole Ciril in Metod Srednja šola Sv. Cirila in Metoda je ponovno dokazala svojo aktivnost na športnem področju. Skoraj istočasno z zavidljivimi uspehi na pokrajinskem šolskem tekmovanju v plavanju, so se namreč nekateri učenci izkazali tudi na deželnem tekmovanju v veslanju indoor. V torek, 18. marca, se je namreč v veslaškem društvu Saturnia na Mira-marskem drevoredu vršilo deželno tekmovanje v veslanju indoor. Tekmovanje je kronalo projekt »Veslati v šoli«, ki se ga je, med slovenskimi šolami, edina udeležila prav srednja šola iz Sv. Ivana in Katinare. Po notranji, šolski selekciji, je bila izbrana skupina 4 fantov in 4 deklet. Vsi tekmovalci so dosegli odličen uspeh in sicer med fanti: Erik Marega (7. mesto s časom 20,2), Martin Sternad (13. mesto s časom 20,9), Alex Magnani (22. mesto s časom 22,4) in Sebastiano Ca-striotta (26. mesto s časom 22,7). Med dekleti pa je Ema Kravos dosegla absolutno prvo mesto (s časom 21,2), sledijo ji Katerina Pučnik (4. mesto s časom 21,6), Mateja Bruss (17. mesto s časom 23,4) in Anna Piccolo (24.me-sto s časom 24,5). Ekipno so tako naša dekleta zasedla prvo mesto (skupne točke 42,8), ki si ga ex equo delijo z vrstnicami srednje šole Stuparich. Fantje pa so dosegli 41,1 točk in tako pristali na petem mestu v končni lestvici. Za vse tekmovalce šole Sv. Cirila in Metoda pa bo sedaj na vrsti še serija priprav, tokrat v veslanju ob barko-vljanski obali, kot priprava na nadaljnja tekmovanja. (J.G.) GORSKO KOLESARSTVO C. Leghissa 2. pri Eracleii Christian Leghissa je na prvi preizkušnji Veneta Cup v krosu (gorsko kolesarstvo), v kraju Eraclea mare, osvojil solidno 2. mesto v kategoriji Master 1 in skupno absolutno 3. mesto. Na krožni dirki (štirje krogi po 10 km) po peščeni obali in borovem gozdiču je nastopilo okrog dvesto kolesarjev. Na-brežinski kolesar je že po drugem krogu poskusil beg, ki pa mu v celoti ni uspel. Skupina ni bila kos visokemu ritmu in se je razbila na dva dela. Med vodilnimi je do cilja prikolesaril tudi Le-ghissa, ki pa mu je bil znova usoden ciljni sprint. Tokrat ga je premagal Marco Agricola iz Belluna. Christian bo že v nedeljo nastopil na prvi tekmi Trofeje Serenissima, ki bo v kraju Miane v Valdobbiadene. / ŠPORT Četrtek, 10. aprila 2008 25 KOŠARKA - Dom v končnici promocijske lige Pekoč prvi domači poraz Usoden je bil slab začetek - Pot do napredovanja je zdaj strma Dom - Intermuggia 66:73 (13:24, 32:41, 46:55) DOM: Voncina 2, Gravner 7, Cej 18, Belli 6, Franco 9, Kristancic 9, Faganel 5, Campanello 7, Pahor, Ambrosi 3, Kojanec, Zavadlav, trener Peter Brumen. SON: 30; PON: Voncina in Franco. 3T: Cej 3, Campa-nello 2, Belli 1. Domovci so na verjetno najpomembnejši letošnji tekmi prvič v letošnji sezoni klonili na domačih tleh. V Kulturnem domu je namreč slavila solidna Muggia, ki ima zdaj na lestvici dve točki prednosti pred Goričani. Varovanci trenerja Brumna so izgubili predvsem zaradi slabega začetka. Zaradi premehke obrambe so namreč nasprotniki zadevali iz vseh položajev in na začetku druge četrtine vodili kar s sedemnajstimi točkami razlike (17:32). Usodo do-movcev je zapečatil predvsem neustavljivi Vascotto, ki je bil za domače v prvem polčasu nerešljiva uganka. Domovci pa so reagirali in s trojko Campanella tik pred polčasom znižali zaostanek na devet točk razlike. Na začetku tretje četrtine so z nekaj uspešnimi obrambami zaostanek dodatno znižali na borih pet točk. Ob koncu četrtine pa so gostje po zaslugi conske postavitve obrambe ponovno povišali prednost. Zadnjo četrtino so Cej in soigralci začeli zelo agresivno, tako da so pet minut pred koncem zaostajali le za dve točki. Žal pa jim je zmanjkalo moči za preobrat in nasprotniki so zasluženo osvojili srečanje. Vsekakor ne moremo oceniti Domove tekme za negativno, saj so, z izjemo prve katastrofalne četrtine, bili nasprotniku enakovreden tekmec. Zdaj se bodo morali do-movci dobro pripraviti na naslednje tri obračune. Zmagati morajo namreč na vseh treh in Intermuggio premagati z več kot sedmimi točkami razlike, saj bi lahko bila nižja koš razlika v medsebojnih spopadih usodna. V D-igo napreduje namreč samo zmagovalec končnice(Albert Voncina) Vrstni red: Intermuggia 10, Dom 8, Skyscrapers, Scoglietto in Villesse 6, Grado 2. (Intermuggia in Dom s tekmo več. Prihodnji krog: 18. 4. ob 21.15 Scoglietto - Dom David Cej (na arhivskem posnetku pri metu na koš) je bil edini, ki je proti Intermuggii dosegel več kot 10 točk kroma Športna poteza meseca Petra Brumna Med dobitniki priznanja za športno potezo meseca, ki jo v Sloveniji v sodelovanju z Društvom športnih novinarjev Slovenije in Slovensko olimpijsko akademijo podeljuje Zavod za fair play in strpnost v športu, je bil tudi Peter Brumen. Prejel jo je kot trener mladinske ekipe Jadrana za potezo med tekmo turnirja Alpe Adria proti Unionu Olimpiji. V utemeljitvi je rečeno: »V drugi tretjini tekme je Martin Ridolfi, sicer najboljši igralec Jadrana, pred klopjo svoje ekipe storil nesporno osebno napako v napadu nad tekmecem - z žogo v rokah je igralca nasprotne ekipe odrinil, da bi si pridobil več prostora. Doso-jeni osebni napaki ni nihče nasprotoval - kot navedeno je bila nesporna in očitna - kljub temu pa je trener Jadrana Peter Brumen stopil v igrišče in »preprečil«, da bi se igra nadaljevala, dokler Martin ni dal roke in se opravičil tekmecu, ki ga je pred tem po nepotrebnem odrinil. Martin - pa tudi njegov trener - sta si s to potezo prislužila iskren aplavz prisotnih gledalcev (večinoma staršev), nasprotnega trenerja in sodnikov. Peter Brumen je prekinil tok tekme in zahteval, da se njegov igralec osebno opraviči za storjeni prekršek. »Otroci naj se rokujejo pred in po tekmi, to jih moramo naučiti. Ne pa da jo ucvrejo z igrišča.« MOTOCIKLIZEM - Openka Roberta Purich lani slovenska prvakinja »Mini-moto ni igračka« Na tekme z avtodomom - Glavni mehanik je njen oče - Stroški so veliki - Do 80 km na uro licenco za vožnjo,« nam je povedala Roberta, ki trenira v Kopru (najbližji kartodrom) in v kraj u Torre del Mosto pri San Stinu di Livenza v Venetu. Na gostovanja se pelje z avtodomom, ki ga najame pred dirkami. »Z avtodomom se že na soboto odpeljemo na kraj tekem in tam prespimo. Dan prej treniramo in testiramo motor. Na dan tekme sta na sporedu najprej dva prosta treninga, zatem sledijo kvalifikacije in dirka. V ženski konkurenci nas ni veliko, pet tekmovalk. Pri moških pa je konkurenca ostrejša, saj jih je veliko več. V Italiji je ta šport veliko bolj razvit kot v Sloveniji. V glavnem pa tekmujejo mlajši. S tem se namreč prvič soočajo z mo-tociklizmom.« Navsezadnje je tudi Valentino Rossi začel prav z mini-moto. Katere pa so pravzaprav karakteristike mini jeklenega konjička? »V ženski kategoriji in v otroških kategorijah tekmujemo s tako imenovanimi 'Kitajci, to so motorčki, izdelani na Kitajskem. Njihova karakteristika je, da imajo zračno ohladitev, imaj o 3 oziroma 4 konje ter dosežejo hitrost od 60 do 80 kilometrov na uro. V moški konkurenci, v kategoriji Roberto Purich mnogi najbrž po- open do 92 kilogramov in nad 92 kilogra-znajo le kot blagajničarko v trgovini »pri mov, pa tekmujejo z motorčki, ki imajo Gigitu« na Opčinah. Bržkone pa sploh tekoči hladilni sistem. Ti motorčki imane vedo, da 22-letna Openka (letnik □ Obvestila 22-letna Roberta Purich in njen mali »Kitajec« se bosta na slovenskem prvenstvu tudi letos potegovala za 1. mesto SK Devin sklenil zimsko sezono Preteklo nedeljo se je s slovesnim društvenim večerom končala letošnja smučarska dejavnost SK Devin. Za to priložnost se je v Agriturizmu Pri Kovaču v Doberdobu zbralo preko 220 članov. Program večera je bil izredno pester, saj so poleg odlično pripravljene večerje z domačimi dobrotami, društveni odborniki poskrbeli tudi za glasbo s priznanim glasbenim Duo Real. Na srečanju so tudi nagradili preko 80 mladih smučarjev, ki so sledili tečajem smučarske šole. Na ogled je bil tudi 30-minutni videoposnetek tečajev v kraju Forni di Sopra, kjer je tudi potekala 8.marca društvena tekma. Na podlagi lestvic vseh kategorij so nato nagradili prve tri uvrščene, najmlajši so prejeli pokal, ostali pa keramično ploščico SK Devin. Posebne nagrade je bil deležen Blaž Klinec, ki je dosegel zavidljive uspehe. Pred samo večerjo pa so prisotne seznanili še z ostalimi dejavnostmi. Že prihodnjo nedeljo bo na vrsti Pohod »Mirko Škabar«, od nedelje 20.aprila pa bo na vrsti šest nedeljskih izletov po Krasu z gorskimi kolesi. Za najmlajše preagoniste so tudi že začrtali dejavnosti v spomladanskem in poletnem času, ki predvidevajo kondicijske priprave, pa tudi nekaj izletov na ledenike v Avstriji. 1985) odlično obvlada mini-motorje. In to še kako dobro, saj je bila v lanski sezoni prvakinja na amaterskem slovenskem državnem prvenstvu. »Začela sem bolj za šalo kot zares. Prepričal me je prijatelj Manuel Sulli, ki se tudi sam (skupaj z Danijelom Balde) ukvarja s tem športom. Skupaj sva šla na kartodrom v Koper in odtlej sem se s tem športom spoprijela bolj resno,« nam je obrazložila zgovorna Roberta, ki je pred leti smučala pri Brdini in zatem tudi igrala košarko pri openskem Poletu. Roberta tekmuje drugo sezono zapored. »V lanski sezoni ni moglo biti boljše, saj sem se po šestih dirkah uvrstila na absolutno prvo mesto. Bilo je kar pestro. Letos pa prav tako ciljam na osvojitev prvega mesta,« je napovedala Roberta, kije na prvi letošnji sezonski dirki, v nedeljo v Kopru, zasedla drugo mesto. Prva je bila Ljubljančanka Nina Novak, tretja pa Ta-nita Simonič. Letos čakajo Roberto še dirke v Ljubečni pri Celju (11.5.), v Krškem (1.6. ter 31.8.) in znova v Kopru (21.9.). Roberta tekmuje za koprski klub ŠD Karting, medtem ko njen prijatelj Manuel (Sulli) tekmuje za ljubljanske Orjake. »Za tekmovanje v slovenskem prvenstvu mini-moto se moraš pač včlaniti v nek klub v Sloveniji in imeti moraš potrebno jo 40 do 50 kubikov in dosežejo hitrost tudi do 120 km/h. To je že kar veliko,« nas je poučila Puricheva, ki je še dodala, »da je lahko ta šport tudi nevaren. V nedeljo se je huje poškodoval lanski prvak Aleksander Hubat. Polomil sije nogo. Jaz sem doslej že velikokrat padla, na srečo pa poškodbe sploh niso bile hude. Pri tem športu se pač ne smeš bati hitrosti. Na teh mi-ni-motorčkih pa lahko tekmujejo tudi osebe, ki so visoke nad meter devetdeset in nad 95 kilogramov.« Glavni Robertin mehanik je njen oče Rudolf (pomaga pa ji še en mehanik iz Vidma). Kolikšni pa so stroški? »Zelo veliki. Naš motorček sicer ne stane veliko, približno 300 evrov. Tisti na tekoči hladilni sistem pa nad tisoč evrov. Vsekakor veliko stroškov imamo za optimizacijo motorja in zamenjavo nekaterih poglavitnih delov. Na primer par gum stane okrog 100 evrov. To se na koncu sezone kar nabere.« Na slovenskem državnem prvenstvu tekmujejo tudi številni italijanski dirkači iz Furlanije Julijske krajine in celo iz Veneta. »Glavni razlog je, da so v Sloveniji stroški in razdalje manjše. V Italiji moraš namreč veliko več potovati, kar podvoji skupne stroške. Vsi italijanski tekmovalci pa se morajo obvezno vpisati v slovenske moto-klube.« Jan Grgič ZSSDI razpisuje literarni natečaj na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Natečaj je namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu. Dnevni red: 1.imenovan-je organov občnega zbora; 2.poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; 3. odobritev obračuna za leto 2007 in predračuna za leto 2008; 4.razprava; 5.razno. Toplo vabljeni vsi člani! ZSŠDI vabi košarkarska društva na sejo komisije, ki bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini. OOZUS obvešča udeležence pose-zonskega seminarja IVSI, da je zbor vseh prijavljenih učiteljev smučanja v soboto 12. in nedeljo 13. aprila na spodnji postaji (pri blagajni) Olang - Valdaora ob 9.15. AŠK KRAS sklicuje v petek, 18. aprila 2008, 46. redni občni zbor, ki bo v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor jutri, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Nabrežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21.00 v drugem sklicanju. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja, v soboto, 12. aprila 2008 izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice. Zbrali se bomo ob 9. uri pred gledališčem v Boljuncu. Prihod je predviden za 14. uro na zbirno mesto. Informacije in prijave na tel. 338 5953515 (Katja) ali na mladin-ski@spdt.org. AŠD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 21. aprila ob 20.30 na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Četrtek, 10. aprila 2008 VREME, ZANIMIVOSTI Povečini bo pretežno oblačno s padavinami, ki se bodo v popoldanskih urah predvsem v nižinah in v predalpah okrepile in bodo močne do obilne. Ob morju bo pihal okrepljen jugo. V severovzhodni Sloveniji bo spremenljivo oblačno in povečini brez padavin. Drugod bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižjejutranje temperature bodo od 8 do 13, v alpskih dolinah okoli 5, najvišje dnevne od 13 do 18. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Proti nam bodo več dni pritekali v višinah močni jugozahodni tokovi, v prizemlju pa bo prevladoval jugovzhodni 1010 veter. Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka zjugozahodnimi vetrovi toplejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 13.17. G LUNINE MENE Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 1.00. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave; okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 11 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.16 najnižje -42 cm, ob 14.24 najvišje 10 cm, ob 18.26 najnižje 4 cm, ob 0.29 najvišje 25 cm. Jutri: ob 8.19 najnižje -31 cm, ob 19.06 najvišje 14 cm, ob 22.22 najnižje 13 cm, ob 23.37 najvišje 135 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m...........15 2000 m............3 1000 m...........11 2500 m............1 1500 m............6 2864 m............0 UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. GRADECt 9/20 CELOVEC O 7/16 TOLMEČ O 9/16 TRBIŽ O 5/13 Jjyh. VIDEM O 6<-M> 10/18 O PORDENON 11/17 O 6/13 KRANJSKA G. ČEDAD O 11/17 O' TRŽIČ 8/15 O KRANJ o 8/16 S. GRADEC ^CELJE 10/19 „ O MARIBOR O 11/21 PTUJ O M. SOBOTA O 9/20 ÖS GORICA O 9 GO/RIaA " 12/15 POSTOJNA O 13/18 ^12/15 o 9/13 X^l ^--- O N. GORICA 12/15 O LJUBLJANA / 10/17 POSTOJNA O 9/13 ZAGREB 10/20 O PORTOROŽ O 14/17 REKA 14/17 ^NAPOVEDZAJUTRf Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER Spremenljivo oblačno bo. Čez dan se bodo predvsem v nižinah in v predalpah pojavljale nevihte in močne padavine. Ob morju bodo padavine predvidoma šibkejše. Pihal bo močan jugo. Meja sneženja bo na okrog 2000 m. Jutri bo oblačno s padavinami, le v vzhodnih krajih bo sprva še delno jasno. Več dežja bo v zahodni Sloveniji. Vmes bodo tudi nevihte. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V soboto bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo spustila do višine okoli 1200 m. NEMČIJA - Rodila se je v nuerenberškem živalskem vrtu Polarna Medvedka Flocke izredno popularna Fotogracija iz Flockine spletne strani ZDA - Hollywoodski zvezdnik Harrison Ford pomiva posodo in briše tla HAMBURG - Hollywoodski zvezdnik Harrison Ford zasebno poprime za vsako delo, le vrtnarjenje mu ne diši preveč, je v pogovoru za nemški časnik Bild am Sonntag povedal zvezdnik filmov Indiana Jones. "Če je treba pomiti posodo, jo pomijem, če je treba pobrisati tla, jih pobrišem. Redno grem po časopis in pospravim svoje svari za sabo," je povedal 65-letni igralec v pogovoru z novinarjem. Le za vrt ne skrbi sam. "Za to imamo vrtnarja," je pojasnil. Z dolgoletno prijateljico, igralko Calisto Flockhart (Ally McBeal), ga veže poseben ljubezenski ritual. Ko sta se prvič srečala, naj bi ga Ca-lista po obleki polila z rdečim vinom - in to počne še vedno, pravi Ford. "Calista me še vedno kdaj polije z vinom - jaz pa njo. To je najin ritual," je izdal zvezdnik. (STA) Harrison Ford NÜRNBERG - Petmesečna polarna medvedka, ki je že dobila svojo spletno stran, se je v torek prvič pokazala javnosti in bo, kot kaže, postala najbolj oboževan polarni medvedek v Nemčiji. Medvedko so pričakale novinarske ekipe ameriške televizijske mreže CNN, japonske Fuji TV in številnih drugih televizijskih postaj, v nürnberekem živalskem vrtu pa dnevno pričakujejo do 25.000 obiskovalcev. Flocke, kar v prevodu pomeni Snežinka, je mama ob rojstvu zavrgla, od takrat pa zanjo skrbijo oskrbovalci v živalskem vrtu. Prvi nastop 20-kilogramske polarne medvedke si je ogledalo 360 akreditiranih novinarjev in 50 VIP gostov, širša javnost pa si bo mladičko lahko ogledalo danes. Živalski vrt letošnje poletje pričakuje ogromno obiskovalcev, zato je vodstvo prenovilo parkirne prostore, počivališča in prostore za prodajo vstopnic, obiske medvedke pa bodo omejili na 15 minut za skupino od 500 do 600 obiskovalcev. Pripadniki skupin za zaščito živali, oblečeni v bele medvedje kostume, so medtem pred živalskim vrtom opozarjali na izumiranje številnih živalskih vrst, ki jih človek prežene iz njihovega naravnega okolja. RUSIJA - V regiji Pensa nedaleč od glavnega mesta Moskve Pripadnici pravoslavne sekte umrli v jami v pričakovanju skorajšnjega konca sveta MOSKVA - Dve članici skrajne ruske pravoslavne sekte, ki se je skrivala v jami, da bi se pripravila na konec sveta, sta umrli in bili pokopani v jami, je v sredo povedal vodja sekte. Član kulta Vitalij Nedogon je za televizijski kanal Russia Today povedal, da so oblasti novico o njuni smrti skrivale. Ena izmed žensk je umrla zaradi ra ka, dru ga pa med pos tom, je Ne do -gon, ki je prejšnji mesec 14 članov sekte odpeljal iz zaklonišča, povedal za Russia Today. Lokalni uradniki v regiji Pensa pravijo, da ne bodo potrdili smrti, dokler ne pregledajo bunkerja, kjer še vedno vztraja 11 pripadnikov sekte. Varnostne sile ščitijo polja nad jamo, odkar je novembra veliko pozornost medijev pritegnilo odkritje 35 pri- padnikov sekte, ki so se skrili pod zemljo. Sekta, ki to pomlad pričakuje konec sveta, je bila za zimo opremljena s hrano, plinom in gorilnim oljem. Grozila je z razstrelitvijo, če bi jih oblasti poskušale odstraniti. Po mesecih pogajanj je večina članov sekte prišla na površje, saj so očitno verjeli, da so razpoke v njihovem podzemnem bivališču, ki jih je povzročila pomladna odjuga, božje znamenje. Vodja sekte Pjotr Kuzne-cov, ki se ni pridružil svojim privržencem pod zemljo, je bil izpuščen iz psihiatrične bolnišnice, da bi pomagal prepričati člane sekte k vrnitvi na površje. Sekta je ruska pravoslavna ločina, ki zase trdi, da je "prava" cerkev ter zavrača sodobnost. (STA) Ena izmed razširjenih upodobitev konca sveta POREČ / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. aprila 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Šestica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Pesem mladih 2008 (2.del) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 6 (i. T. Hill, N. Frassica) 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 17.20, 19.50, 22.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 10.50 Aktualno: Volilna sporočila 11.05 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.00 Aktualno: Politčne volitve 2008: predstavitev kandidatov 22.35 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.55 Variete: Artu (vodi G. Gnocchi) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.00 Aktualno: Volilna sporočila 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved sledi Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Windy at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 23.05 Aktualno: Volilna tribuna 17.45 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli) 21.05 Film: Nemico pubblico (triler, ZDA, '98, r. T. Scott, i. W. Smith) 23.25 Deželni dnevnik 23.40 Aktualno: Primo Piano 0.00 Dok.: Sfide - Alberto Tomba 0.50 Nočni dnevnik u Rete 4 6.05 Aktualno: Pregled tiska sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 7.00 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.30 18.40 18.55 20.20 21.10 23.50 1.15 Nan.: Kojak Tv prodaja: Mediashopping Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: L'avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA, '55, i. C. Gable) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il fuggitivo (triler, ZDA, '93, r. A. Davis, i. H. Ford) Film: Sulle mie labbra (dram., Fr., '01, i. V. Cassel) Dnevnik, vremenska napoved in pregled tiska Canale S 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K. Lowder, C. Maroulis) 16.50, 18.05 Resničnostni šov: Grande Fratello Nad.: CentoVetrine Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Resničnostni šov: Amici Nan.: Una mamma per amica (i. E. Herrmann, L. Graham, A. Bledel) Kviz: Chi vuol esser milionario (vodi G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Lo show dei record (vodi Barbara d'Urso) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik V Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Prima o poi divorzio 11.25 Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi) 21.10 Film: 2 single a nozze (kom., ZDA, '05, i. O. Wilson) 23.45 Nan.: The Closer 0.00 Nan.: Saving Grace 1.00 Šport ^ Tele 4 7.00 7.20 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.45 13.35 14.00 15.00 15.35 18.30 19.55 20.05 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi Domani si vedra Formato famiglia Nan.: The flying doctors 22.45 Koncert klasične glasbe Vprašanja Illyju Inf. odd.: A tutto gas Aktualno: La TV delle liberta Occhio azzurro (oddaja o političnih volitvah) Dok.: Dokumentarec o naravi Obiettivo lavoro Športna oddaja Aktualno: Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Politične volitve 13. in 14. aprila 2008 23.00 1.30 Vremenska napoved 23.30 Film: L'uomo dagli occhi di ghiac-cio (polic., It., '71, r. A. di Martino, i. A. Sabato, B. Bouchet) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 22.40 23.35 23.50 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Marlowe, il poliziotto priva-to (groz., VB, '75, i. R. Mitchum) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Nogomet: Psv Eindhoven - Fio-rentina Šport: Speciale Uefa Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Nočni dnevnik |r Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.10 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.15 Nan.: Koža, dlaka, perje: selivke (2. del) 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Dok.: Peter Pavel Glavar (pon.) 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Vodnjak želja 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno: uspešen najstnik 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. oddaja: Fotograf pod Stalinom 21.00 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Kronska princesa |r Slovenija 2 6.30 9.00, 12.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 10.30, 13.00 Tv prodaja 13.30 Tarča (pon.) 15.00 Globus (pon.) 15.45 Dok. odd.: Benetke, mesto, ki tone 16.40 50 let televizije 17.05 Prvi in drugi (pon.) 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Poročila 18.05 Srce Istre 18.35 Evropski magazin 19.05 Z umetniki... portret mezzosopra- nistke Božene Glavak 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Nogomet: Pokal Uefa - povratne tekme četrtfinala 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Biker explorer 15.40 Odmev 16.10 Srečanje z...(vodi Rebeka Legovic) 17.10 Pogovorimo se o... 18.00 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 21.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Glasb. odd.: In orbita 20.40 Nogomet: Pokal UEFA, četrtfinale 21.45 Nogomet: Pokal UEFA (četrtfina-le) 22.30 Primorska kronika (program v slovenskem jeziku) 23.20 Primorski mozaik 0.00 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema Vaš kanal 18.00 Brez panike 18.40 Rally magazin 19.15 Mladi @ -a+e (pon.) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Primorski poslanci 21.30 Večer z Ano 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.40 Svetovno prvenstvo v plavanju: kratki bazeni 1.10 Film: Odtenki sreče RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič (7. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napo-vednik, sledijo Volilna tribuna, Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 11.30 Prispevek o zasvojenosti otrok z računalnikom; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o... ; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator Ponudba najboljšega soseda Hrcucivlit H0t cli)^; poitKieiiDb ccna /.L kn RaEakLTtoffi Maribor Mercator Trgovska znamka [^ililui ivežc mleko Juni je pkic h kosti, postrticrt.0 OdU tj ki; rarcli£ni dtih;j\ iu'lji Sir Jost OLLn:i 73 kp, v k«su L.jubljansltf mlekarn, l.jtiMf.in.i Kruh Krajtar E vi i ili . postrckitO, lupkirant . nc/pLki r.in. 500 c< n;» k:is (.CillA za Sladoled Mdiim Prcmium dv^vmi: «niti¡A - čukulaiki jI i V3i)i|ijit ■- jaeoda, 750 ml I .juliJjj mk.*: mlakarne Pijdč:i FruC peni vika. L, > litri, PET Fnictak Ajdcničina Ponudba vetja od J 0.4. do 2! .4.2008, oz. do prodaj t zalog. Slike sa simbolne. Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tei : +366 5 66 36 830 Mercator Center Nova Gorica Industrijska C&sta 6. 5000 Nova Gorica Tel.; +386 5 33 43 300 Mercator Center Koper II Ljubljanska cesla 5, 6000 Koper Tel.: +306 5 66 29 906 Odpiralni ča&: od ponedeljki] do pelka: sobota: nedelja Odpiraln £:-jš od ponedeljka do Eobole. nedeFja: Odpiralni tat od ponedetjka do sobote: od B.OO do 20,00 nedelje: od fi.00 do I$.DO