Sindikat in skrb za standard  delavca v Gradisu
Kako pomembno je vpraša-nje standarda v aktivnosti sin-dikata, priča tudi zelo obsež-no tretje poglavje Osnutka sklepov devetega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki govorijo o »prizadevanjih za razvoj družbenega in osebne-ga standarda ter smotrno izra-bo prostega časa«.
Prav tako kot v osnutku sklepov 9. kongresa ZSS, so bila vprašanja standarda de-lavcev močno prisotna tudi v sklepih 8. kongresa ZSS, na osnovi katerih smo skrb za standard delavcev vgradili tu-di v programe sindikalne ak-tivnosti v Gradisu.
Zaradi specifičnih pogojev dela v gradbeništvu je naša osrednja skrb usmerjena k za-gotavljanju ustrezne nastani-tve delavcev in vzporedno s tem k prehrani delavcev. Naš končni cilj je, zagotoviti po-trebno število ležišč v sam-skih domovih in ukinitev ta-koimenovanih trajnejših pro-vizorijev (barak) v krajih se-dežev naših TOZD. Temu se seveda ne bomo mogli izogni-ti na oddaljenejših in dolgo-trajnejših gradbiščih. Trenut-no imamo v Gradisu približno 2700 ležišč v samskih domo-vih, kar seveda ne zadostuje potrebam. Predvsem je vpra-šanje samskih domov pereče v Ljubljani in Mariboru, in v
manjši meri tudi v drugih na-ših »centrih«. Z gradnjo sam-skih domov pa je tako, da je vedno prisotnih kup proble-mov. Največkrat je težko za-gotoviti ustrezno lokacijo. Pri tem nam bo v pomoč tudi medrepubliško - pokrajinski družbeni dogovor o minimal-nih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev, ki se sprejema na pobudo Zveznega odbora sin-dikata gradbenih delavcev. Ta med drugim določa, da je potrebno v programih razvoja urbanizacije mest in naselij obvezno določiti tudi lokacijo za izgradnjo samskih domov za gradbene delavce. Sindi-kalne organizacije pa bodo morale aktivneje sodelovati pri pripravah gospodarskih načrtov in programov razvoja, da bodo v okviru teh zagotov-ljena tudi potrebna sredstva za izgradnjo samskih domov. Prehrano          zagotavljajo
TOZD svojim delavcem na dva načina, in sicer iz lastnih menz ali obratov družbene prehrane. Podatki kažejo, da je prehrana iz lastnih menz ta-ko po kakovosti kot po količi-ni dobra, medtem ko delavci s hrano iz obratov družbene prehrane niso vedno zado-voljni in zainteresiranost de-lavcev za tak način organizira-ne prehrane pada. Ker vsaj
enega ali dva obroka delavci užijejo na gradbišču, bi mora-le sindikalne organizacije več pozornosti posvečati urejeno-sti jedilnic na gradbiščih, pri čemer smo v Gradisu večkrat preskromni in varčujemo na nepravem mestu. Posebno pozornost sindikata zaslužijo podatki, da nismo uspeli v vseh TOZD zagotoviti obvez-nega toplega obroka malice.
Ob problematiki nastanitve in prehrane velja poudariti, da smo v sindikatu veliko be-sed porabili za razpravo o poenotenju cen nastanitve in prehrane. Seveda ne gre za absolutno poenotenje, ampak zato, da bi delavci v različnih TOZD plačevali isto ceno na istem gradbišču, v isti menzi, istem samskem domu. Na tem področju si najbrž prema-lo prizadevajo strokovne služ-be v TOZD in delovni skup-nosti.
Zadnja leta dajemo ponov-no vse večji poudarek počitni-škim domovom, ki so še naj-bolj dostopni za oddih delav-cem. Tega smo se zavedali tu-di v Gradisu in veliko energije vložili v priprave za izgradnjo počitniškega doma v Biogra-du na moru. Izpeljava zastav-
ljenih načrtov na tem področ-ju je nujna, ?aj sedanje kapa-citete počitniških domov -približno 200 ljudi - še zdaleč ne zadoščajo, pa še koristimo jih ne najbolje. Malo je prime-rov, ko bi sindikalna organi-zacija omogočila svojim de-lavcem oddih v počitniškem domu iz zdravstvenih razlo-gov. Tudi na nedavnem jugo-slovanskem posvetovanju o športni rekreaciji je bilo ugo-tovljeno, da v drugih republi-kah takšnim oblikam oddiha in rekreacije posvečajo nepri-merno več pozornosti. Razmi-sliti pa bomo morali tudi o tem, kako popestriti bivanje v počitniškem domu, da bomo delavcem, razen postelje in treh obrokov hrane nudili še kaj več. Šele potem bomo lah-ko govorili o aktivnem od-dihu.
Kar se tiče športno-rekrea-tivne dejavnosti, največkrat delavcem omogočimo le ude-ležbo na Gradisovih športnih igrah in nekajdnevne predho-dne priprave. Ponekod pa še tega ne. Redki so primeri ce-loletne množične aktivnosti. V zadnjem času so močno na »udaru« najrazličnejše »ija-de« prav zato, ker niso rezul-tati množičnosti. Te pa ni moč doseči brez ustreznih kadrov ter osnovnih rekreacijskih ob-jektov.
Predvsem izobraževanju volonterskih kadrov bomo morali posvečati več pozorno-sti in vložiti več energije tudi v sindikatu in drugih dejav-nostih, ne pa z brezbrižnim odnosom spodbijati dobre vo-lje še tistim nekaj posamezni-kom, ki so pripravljeni poma-gati. Pomemben prispevek k razvoju rekreacije pa pred-stavlja nedvomno tudi usta-novitev Planinskega društva Gradis, pri čemer je svoj delež prispeval tudi sindikat.
Opisan je samo del proble-matike, standarda delavcev in to tisti del, kjer smo nekaj več storili, del, ki je bil v aktivno-sti sindikata nekoliko bolj pri-soten. V naše delo smo pre-malo vključevali vprašanja zdravih, varnih in humanih delovnih razmer, vprašanja zdravstvenega varstva, var-stvo okolja, nekoliko bolj, a še vedno premalo je prisotna ak-tivnost na področju kulturne-ga življenja delavcev ipd.
Nenazadnje pa moramo ugotoviti, da svojega standar-da ne zagotavljamo samo v svoji temeljni organizaciji am-pak je del našega standarda tudi to, po kakšnih cestah se vozimo, v kakšnem vrtcu so naši otroci, v kakšni šoli, ka-ko je urejena naša stanovanj-ska soseska, krajevna skup-nost itd... Vse to pa so tudi naloge sindikata, ki izhajajo iz osnutka sklepov 9. kongresa ZSS.
Valtar Masten