hO100200 8554 A OSREDNJA KNJIŽNICA PRImuKSKI DNEVNIK plačana v gotovini postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 270 (10.182) TRST, sreda, 15. novembra 1978 ■—-vvuv * v ^------------- --- > j ___ Tumorski DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasuznjem Evropi. PO POLEMIKAH ZNOTRAJ KD 0 ZAMENJAVI D0NAT CATTINA Zaviralni pritiski zmernih sil ogrožajo obstoj vladne večine Predsednik republik Pertini sprejel Andreottija - Berlinguerjeva svarila demokristjanom - Izjava PSI RiM — Včeraj zvečer je predsednik republike Sandro Pertini spre-*' na Kvirinalu predsednika vlade Andreottija. Formalno je šlo za Protokolarni obisk, ko je Andreotti seznanil predsednika republike s , j* skorajšnjega obiska v nekaterih arabskih deželah in v Londonu, or tudi o evropskih monetarnih vprašanjih. V resnici pa sta osredij1 dsl pogovora posvetila politič-® Problemom, ki so nastali po Povedi o skorajšnji preosnovi vla-j ' rertinija očitno skrbi, kot je Neuradno potrdil, ker se na pred-Prw- 3 vlat*e Ovajajo pritiski, naj °>i načelu ustave sprejme izsilje-,, nk ene izmed struj ene izmed t ank Parlamentarne večine, med-Jr ko temeljna listina italijanske j«>nodaje jasno poudarja, da je tri !®.enovanje in izbiro ministrov stoien samo in izključno predsed-l vlade. j„'.e Sre, kot bo vsakomur jasno, 2a formalno zadevo. Doslej, Pam^iih treh desetletjih, se je •nreč uveljavila neustavna prak-?r..da so predsedniki vlad sestav- t svoje kabinete na osnovi za-kombinacij «strujarskih o-litiA *n na osnovi znanega (v po-rvCn|a krogih) «Cencellijevega pri-s tvu’ k' kroži znotraj KD in togami določa «težo oblasti* po-^?znih funkcij, porazdeljenih med s^nan° je, da je minister za indu-Voir° ^°nat Cattin zahteval, proti ttaf Andreottija, imenovanje prija a struje «forze nuove» na svo-dceotrsto’ k° S3 bo zapustil. An-st0 Pa je nameraval na to me ^ij ^novati izvedenca, prof. Prode t ".katerega večina strank vlad-Hfaa°ancije ni imela pridržkov. Ne-tam ° S0 svoie pomisleke izrekli 'odst sot'iaIisti> čeprav je njihovo jg tv° Pozneje uradno potrdilo, da Srna8 Preosnovo vlade odgovoren ^5»ednik Andreotti in da PSI pri 50de,ne bo sodelovala, ker tudi ni binet°Va'a Pri Prvotni zasnovi ka-djl la- Svoje mnenje pa bo pove-AnaSam°» de jo bo kdo vprašal. lu are<)tti je vsekakor na Kvirina-je pavedal predsedniku republike, da tUožn ŠanJe vtatlne preosnove o-ao 1 za dober teden dni. Sporazum-bJp vodstvom demokrščanskih parki "čarnih skupin je namreč spre-Prav[ecil°R' ba 0 tem vprašanju raz-Povr u novembra. se pravi po jjlnj- u s potovanja, skupaj z zu-filiv’ltTl ministrom Forlanijem, na nlem vzhodu in v Angliji. iiaihdr.eottiju je tako uspelo obiti kijJ ais° čer in počakati na obdobje, bolia «karta preosnove* lahko še **ank risti b°i sedaj. Dan pred se-tam za zamenjavo ministra se iL. eo vodstvi, nato pa celotni par-ž vr> arra skuPin KD bosta soočili drJ^asanjem kmetijskih pogodb, z anfltld besedami povedano, z vpra ■- morebitne vladne krize. Ra rodnemu pritisku v zvezi s kmetijskimi pogodbami in torej le v smeri vladne krize. Medtem se z nezmanjšano ostrino nadaljuje polemika o usodi vlade in vladne večine. Iz Bočna, kje. se mudi zaradi volilne kampanje, je Ber-linguer poudaril, da bo vladna kriza neizbežna, če bo KD klonila pritisku notranjih zmernih in reakcionarnih sil. Tajnik KPI je namreč bil mnenja, da nevarnost vladne krize obstaja predvsem zaradi manevrov in pritiskov iz notranjosti KD. Pri tem je citiral nekega socialista, ki je nekoč dejal, da so levosredinske vlade imele boljše programe. «že res.» odgovarja Berlinguer, «toda spričo gospodarske in družbene krize smo potrebovali ne visokodoneči in gostobesedni program, pač pa konkretne obveze, ki vodijo k resnim spremembam*. Prav zato pa se del KD upi- ra uresničevanju sprejetih obvez, KPI pa ne bo dopustila, da bi prevladale. «Za KD je to preverjanje iskrenosti njene dobre volje*, je zaključil tajnik KPI. Za drugačno «merjenje sil» znotraj vladne večine pa je zunanji minister Arnaldo Ferlani, ki je v razgovoru za rimski tednik «Es-presso* poudaril, da komunisti sicer morajo sodelovati pri reševanju Italije iz krize*, čeprav bi za to morala biti vladna večina nekoliko širša in vsekakor taka, da bi KD imela v njej «trdneiše pozicije*. V ta namen je Forlani mnenja, da bi se demokristjani morali dosledneje posluževati podpore demonacionalov in liberalcev, kakor vseh ostalih zmernih sil. Minister za državne soudeležbe Bisaglia pa je rahlo drugačnega mnenja. Po njegovem mora KD misliti na čimprejšnjo obnovo dialektike med vlado in opozicijo. Polemike kljub vsemu niso utišale siceršnje dejavnosti večine. Tako se je minister Morlino sestal z izvedenci strank vladne večine, da bi se z njimi pogovoril o «tri- letki*. Razgovor je trajal pet ur in se bo še nadaljeval. Ob robu razgovora so izvedenci komentirali tudi sklep Anglije, da se ne pridruži evropskemu monetarnemu sistemu. S tem v zvezi so bili skoraj vsi mnenja, da to «krepi pogo-jevalno moč Italije*, ki vsekakor ni bila zadovoljna s pogoji za pristop. (st.s.) Jutri sestanek CIPE in CIPI RIM — Jutri se sestaneta medministrska odbora za gospodarsko in industrijsko načrtovanje (CIPE in CIPI). Prvemu bo predsedoval minister Morlino. Razpravljali bodo o investicijah za posodabljanje italijanskih železnic in o finansiranju gradnje bolnišnic v nekaterih deželah. Odboru za industrijsko načrtovanje pa bo minister Scotti poročal o stanju «dopclnilne blagajne* in statistično prikazal stanje podjetij, ki jih pretresa proizvodna kriza. ZARADI OBSTRUKCIJE BO POSLANSKA KOMISIJA ZASEDALA IUDI PONOČI KD in desnica predložili 1200 popravkov zakonu za reformo kmetijskih pogodb PSI in PSDI predlagajo srečanje izvedencev vladne večine Andreotti in Forlani RIM — Znano je, da vprašanje kmetijskih pogodb buri odnose v vladni večini, predvsem na splošni politični ravni, ker gre za preizkus dobre volje KD, da sprejme dosledno izvajanje dogovorjenega programa, četudi bi to pomenilo oškodovati del njene tradicionalne volilne baze. Vprašanje se je vsekakor včeraj zaostrilo, potem ko je pristojna poslanska komisija za kmetijstvo prešla h glasovanjem o posameznih členih zakonskega osnutka, ki ga je senat odobril z glasovi sedanje večine (KPI, PSI in KD) skoraj pred letom dni. Poslanci so začeli razpravo o prvem izmed 55 členov zakona, ki določa le, da se neha 40 let trajajoči režim starih lastniško - rentni-ških odnosov v kmetijstvu. Člen je očitno predvsem programskega značaja, čeprav določa, da bodo nove kmetijske najemnine, ki bodo nadio-mestiie dosedanji sistem spolovinar-stva in kolonije, trajale 16 let. O tem členu v bistvu ni bilo posebnih sporov, vendar je spor iz- '*Ueirr,- u HU1CUJ3IU11 j besedami povedano, z vprašaj?.® m°rebitne vladne krize. Ra-ra?rijVo ie- da bo tedaj Andreotti Utor?- ?al z dokajšnjo mero infor-WIJ 'n bo zato dobro vedel, ali alj 0 vztraja pri svojem predlogu a k° moral kloniti pritiskom Prim J KD. Vsekakor bi tudi v tem Uneru bil pritisk le «dopolnilo» so- ^"iiiiii ii mini,,,,,,,,,,, Iil|„il„iil,,„li mmi umu i mm m mm tim ti iiiifiiiMiiHiiiinmntiii|i|i|H|||||t RAZPRAVA V ODBORIH ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ za sodelovanje $ sosednimi državami V,02a manjšin - Nujna je sklenitev novega sporazuma z EGS ttppIOd našega dopisnika) JKmHpRAD — V jugoslovanski Z^Sed Ua ie te c*ni zelo delovno, saj Stavil. mnoga skupščinska telesa, bk . ni nrlKnni 'iKorm7 namTPf a* odbori obeh zborov namreč Vohajo prve predloge za sesta-50 uc‘ie 0 družbenem in gospo-ho(jn|‘m razvoju Jugoslavije v pri-8k>inn 'etu' na dnevnem redu pri-aje J',.teles Pa je tudi usklajeva-draji,b‘šč v z\ is skorajšnjo polivat benc*na in drugih naftnih Pr0 at°v oziroma glede povečanja kar ®tnega davka na te proizvode, V ,‘f kupce pomeni podražitev. Reja,, v*r.u te razgibane skupščinske »be(, pred bližnjim zasedanjem ji ‘borov sta včer:.J na skupni se-P°iitik ala tedi odbora za zunanjo 0 in za ekonomske odnose s DoSe delegati > obravnavali od-Žlva .PSoslavije s sosednjimi dr-8V*avi tem je uvodoma poročal Josm' .;Sekretar za zunanje zadeve 2 g’ Vrbovec) in o stanju odnosov (UvodnPs^° gospodarsko skupnostjo ftegg!® besede je podal član zvez-Rot Vr^neiia sveta Stojan Andov) ta2pr.Su sporočili, sta oba odbora \ staij-aV| podčrta' pomen načelni! Tito v’ k' i'b Je podal predsednik Skop, Svojem nedavnem govoru v » .v® v zvezi z ocjnosi Jugoslavije VgjK ennjimi državami ter glede egati nja narodnostnih manjšin. De-Vpj a° menili, da je dosedanji raz-htVe^ii pravilnost trajne usme-bib 0 ."Soslavije in njenih konkret-Oo^jTjzadevanj, da razvija dobre 'klova • otinose in vs ‘*ansko so Vfttpj nJe z vsemi sosednimi drža-kkjj Poudarili s°. da Jugoslavija * °dnosc gradi v okvirih neuvr- ščene politike ter na podlagi doslednega spoštovanja načel neodvisnosti, suverenosti, ozen.eljske nedotakljivosti, nevmešavanja v notranje zadeve .popolne enakopravnosti ter vzajemnega spoštovanja. Tanjugovo poročilo nadalje navaja, da so člani obeh odborov jugoslovanske skupščine v veči i razpravi izrazili mnenje, da razširitev sodelovanja z vsemi sosednjimi državami na političnem, gospodarskem in znanstvenotehničnem področju ter na področju obmejnega sodelovanja krepi medsebojno zaupanje, to pa tudi omogoča hitrejši napredek v medsebojnih odnosih. Delegati so vnovič podčrtali tudi znano jugoslovansko stališče, da morajo narodnostne manjšine biti dejavnik zbh; ževanja in povezovanja m narodi sosednjih držav. Razgibana je bila tudi razprava glede odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo Med zanimivimi navedbami, ki jih vsebuje sporočilo o soglasnih stališčih delegatov, velja omeniti, da bo morala Jugoslavija izpeljati vse ukrepe, da bi trgovinski primanjkljaj v odnosih z EGS ostal v znosnih okvirih, če se hitro ne bo izboljšal jugoslovanski polo žaj v odnosih s skupnim trgom, saj se na tem področju nadaljujejo negativne tendence in težave. Obenem so delegati odločno opozorili, da je nujna sklenitev novega sporazuma med Jugoslavijo in EGS, in sicer na podlagi jugoslovanskih predlogov in zahtev, ki predstavljajo solidno o-snovo za nov dokument o jugoslo vanskem sodelovanju z evropsko deveterico. VLADO BARABAS bruhnil na dan, ko so poslanci krščanske demokracije, demonaciona-li, liberalci in misovci predložili nič manj kot 1200 popravkov in zahtevali o njih glasovanje. Od teh je 30 popravkov demokrščanskih in so v glavnem že znani, ostale pa so predložili poslanci desnice, ki že napovedujejo obstrukcijo. Na to so reagirali komunistični poslanci, ki že dalj časa opozarjajo na pomen reforme kmetijskih pogodb in zahtevajo, naj zbornica prepreči s skupno politično dobro voljo tudi obstrukcijo in odobri zakon tak, kot je. Poslanci KPI so zato zahtevali in dosegli, da bo odslej komisija zasedala tudi ponoči toliko časa, dokler ne bodo opravljena glasovanja o vseh popravkih. Obenem pa vztrajajo pri zahtevi, naj KD umakne svojih 30 popravkov in tako loči svoje odgovornosti od odgovornosti desničarskih sil. kler vlada ne bo uresničila njihovih zahtev. Te so orisali ministru za prosveto Pediniju, kateremu so izrazili tudi odločno nasprotovanje vsebinskemu dogovarjanju med predsednikom vlade Andreottijem in sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL o vprašanjih uslužbencev javnih u-stanov. Pedini je na to izrazil razumevanje. Obljubil je celo, da bo predsedniku vlade predlagal ločena pogajanja tudi z «avtonomnimi» sindikati; Jietri na Jugu splošna stavka RIM — Skoraj štiri milijone delavcev bo jutri stavkalo pol dneva v vseh južnoitaiijanskih pokrajinah in v Laciju. Dejansko gre za pravo splošno stavko, iz katere so izvzeti samo u-siužbenci, ki morajo skrbeti za najnujnejše storitve. Kot znano je federacija CGIL - CISL - UIL oklicala stavko že pred dobrim mesecem, da podpre splošno zahtevo in težnjo po novih investicijah na Jugu in novih delovnih mestih. V znak solidarnosti sc splošni stavki na Jugu pridružujejo tudi delavci industrijske stroke, ki bodo prekinili delo za eno uro. Osrednje zborovanje stavkajočih bo v Neaplju, kjer bosta govorila Lama in Macario, medtem ko bo Benvenuto govoril v Tarantu. V Moskvi vrh varšavskega pakta MOSKVA — Najviš;-' voditelji držav varšavskega pakta se bodo konec tega meseca sestali v Moskvi na posvetovanjih, ki po poročilih sovjetske tiskovne agencije TASS zadevajo vprašanja vzhodnoevropskega vojaškega zavezništva. Zadnje podobno vrhunsko srečanje je bilo pred dvema letoma v Bukarešti. od danes na Bližnjem vzhodu RIM — Z obiskom v Libiji, ki bo tudi prvi obisk nekega predsednika italijanske vlade v tej državi, začne danes ministrski predsednik Andreotti svojo petdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu, kjer bo poleg Tripolisa obiskal še Kairo, Aman in Bagdad. Andreottija spremlja zunanji minister Forlani. Potovanje so že prekrstili v «petroiejsko turnejo*, saj bo Andreotti obiskal države, ki dobavljajo Italiji dobro tretjino (točneje 35 odst.) vsega uvoženega petroleja. Takoj nato, 22. novembra, se bo predsednik vlade {Kidal še v London, da bi se pogovoril z britanskim premierom Calla-ghanom o kočljivem vprašanju nameravane ustanovitve evropskega monetarnega sistema, glede katerega gojita obe državi zaradi šibkosti, obeh gospodarstev precejšnje pomisleke. V pogovorih Andreottija in Forla-nija v štirih arabskih prestolnicah se bodo mednarodna politika in dvostranski gospodarski odnosi prepletali. Kar se tiče mednarodnih tem bo seveda v ospredju vprašanje reševanja bližnjevzhodne krize. Glede tega je Italija skupaj z ostalimi državami evropske deveterice izrazila jasno stališče: pravičen in trajen mir mora sloneti na resolucijah OZN, na zavračanju možnosti ozemeljskih pridobitev s silo, na prenehanju izraelske zasedbe, na spoštovanju suverenosti in neodvisnosti, na varnih in priznanih mejah in končno na priznanju in spoštovanju zakonitih pravic palestinskega naroda. To je stališče, ki so ga tudi arabske države pozitivno ocenile, medtem ko ni bila pri vseh arabskih državah enako sprejeta nedavna izjava italijanske vlade, ki je izražala podporo in zadovoljstvo zaradi Sadatovih in Beginovih mirovnih prizadevanj v Čamp Davidu s posredovanjem ameriškega predsednika Carterja. Glavni problem gospodarske narave, ki ga bosta Andreotti in Forlani skušala rešiti, pa je vprašanje uravnovešenja trgovinske bilance z arabskimi državami izvoznicami petroleja. Glede Libije je sicer položaj še kar zadovoljiv, saj italijanski izvoz v to državo skoraj v celoti krije petrolejski primanjkljaj, medtem ko je povsem deficitarna trgovinska izmenjava z Egiptom iR> Irakom. Italijanska vladna predstav* nika bosta egiptovskim in iraškim voditeljem predlagala vrsto možnosti, da bi se ta položaj izboljšal. Andreotti in Forlani odpotujeta danes zjutraj. Kot smo omenili, bo prva etapa Tripolis. Že danes bo imel Andreotti pogovore s premierom Džaludom, Forlani pa se bo sestal s svojim libijskim kolegom, nakar pa bi moral oba sprejeti libijski predsednik Gedafi. (tm) VODITELJA OBEH DELEGACIJ NA POSVETOVANJI] V DOMOVINI Egipt in Izrael ne mislita popustiti glede stališč o Cisjordaniji in Gazi Mirovna pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu začasno ustavljena iiiiiinminiiiiiiM«<«‘*i"ii»«iiinuii»uiiiiiiii»iiiiiiiiimiminiiiiiiiiiiiiii«iiiiiniiiiiiimiHiiim«'i»***'n**i»iiiiii ZAKLJUČNI POSEG JAVNEGA TOŽILCA Še neznani mandatorji pokola v Kmečki banki Dr. Mariano Lombardi obtožil SID, da je prikril sodstvu resnico, policijo pa, da ni nikoli poskusila analizirati terorističnega pojava - Atentati 1969. leta vsi istega izvora RIM — Italijanski zunanji minister Forlani bo od 27. do 29. t.m., uradno obiskal Japonsko, kjer se CATANZARO - Po nekaj tednih trajajočih posegih zastopnikov vseh prizadetih strank, ki so prišli do dokaj protislovnih zaključkov, je včeraj na procesu zaradi. pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana, povzel besedo javni tožilec Mariano Lombardi. Njegov poseg dokazuje, da se po dveh letih razprave in skoraj devet let po krvavem atentatu, proces vendarle bliža koncu. Računajo namreč, da se bo sodni zbor v začetku prihodnjega leta lahko vendarle zbral k posvetu, da izreče razsodbo. •„ Vendar, kot je tožilec jasno povedal že v uvodu svojega posega, sodniki bodo kvečjemu sodili tistim, ki bo sestal z japonskim ministrom | sp zločin izvršili, nikakor ne pa ti-Sonodo. i stim, ki so ga naročili in ki so na- ---------- to za kulisa'mi spredali mračno mre- MOSKVA — Podtajnik v zunanjem; žo strategije krvi in terorja. To ministrstvu Radi je včeraj dopoto- i predstavlja za italijansko pravico in val v Moskvo, da bi se udeležil 11.! sodstvo hud poraz, dasi se pri tem zasedanja mešane ' omisije o go- lahko sklicuje na nekatere razbre- spodarskem sodelovanju med Italijo in SZ. menilne okoliščine. Upati je le — kot je poudaril dr. Lombardi — da Socialisti medtem predlagajo, naj bi se izvedenci strank vladne večine srečali in se dogovorili o nekaterih tehničnih spremembah k zakonu. Tehnične spremembe naj bi, v bistvu, omogočile «nagrajevanje» tistih zemljiških lastnikov, ki so izboljšali z investicijami spolovinarju dodeljeno zemljo. V takem primeru naj bi spolovinar moral plačati večjo najemnino, trajala pa naj bi krajše obdobje. _ Zabeležiti velja, da so komunisti temu nasprotovali, medtem ko popravke podpirajo socialdemokrati in delno tudi republikanci. Pri tem pa marsikdo poudarja, da ne gre za tehnično izboljšanje zakona, kot predvsem za poskus odgoditi rešitev vprašanja, saj bi o zakonu moral v tem primeru ponovno razpravljati še senat, (st.s.) «Av(onomni» šolniki nc bodo preklicali napovedane Slavke RIM - Šolniki, ki pripadajo koali ciji »avtonomnih* sindikatov SNA LS. CISAL, CISAS in UNSA, ne bodo preklicali napovedanih stavk, do- PO ARETACIJI PAOLA CERIANIJA SEBRE00NDIJA Pokol pri Patrici: preiskovalci iščejo petega člana morilskega komandosa Danes zasliševanje ranjenega terorista - Vse kaže, da se je ideologija nasilja zakoreninila v nekaterih plasteh intelektualne brezposelnosti FROSINONE — Vse kaže, da je po podpisu zapornih nalogov za Mario Rosario Biondi, Nicolo Valentina in Stefana Sebregondija preiskava o pokolu pri Patrici pred pomembnim razpletom. Preiskovalci iščejo sedaj še neko osebo, domnevnega petega člana komandosa, ki naj bi bil za šoferja in naj bi čuval plavi »fiat 131», ki so ga teroristi parkirali dober kilometer daleč od kraja zasede. Iz bolnišnice v Latini, kamor so sprejeli na zdravljenje Paola Ce-rianija Sebregondija, medtem poročajo, da se teroristovo zdravstveno stanje izboljšuje in vse kaže, da ga bo namestnik državnega pravdnika dr. Fazzioli zaslišal že danes popoldne. Preiskovalci upajo, da bo fant odgovoril na nekatera vprašanja in pojasnil nekatere okoliščine pokola. V ta namen je sodnik včeraj zaslišal brata Marie Rosarie Biondi Raffaeleja in nekatere druge priče, rezultati zasliševanj pa niso znani. Če naj verjamemo govoricam, ki se širijo v sodnih krogih in ki jih preiskovalci niso demantirali, naj bi se Paolo Sebregondi v soboto vrnil v La lino, da bi odnesel nekatere dokumente, ki so jih teroristi v naglici pozabili v avtu. Šlo naj bi za beležnico s številnimi naslovi in telefonskimi številkami ter za drugo važpo gradivo, ki sta bila izhodišče za obs-^ io preis' ovalno delo zad njih dni. Policija in karabinjerji so preiskali vrsto bivališč domnevnih teroristov ali njihovih simpatizerjev. Zaenkrat rezultati dela niso znani, ker je v tem pogledu molk preiskovalcev neprediren. Vendar že po zunanjih znakih in indicijah, ki so dostopne časnikarjem. je mogoče sklepati, da je na jugu in še zlasti v trikotu Rim, Frosinone, Neapelj ultraleva teroristična ideologija bolj razširjena. kot bi kazalo na prvi pogled. Razkroj družbenega tkiva, rastoča brezposelnost in na splošno zaostritev vseh dramatičnih protislovij italijanskega juga so še pognojili njivo, na kateri je že pred leti vzklilo prvo seme nasilja. Najgloblje korenine je plevel terorizma pognal v plasti brezposelnih in emarginiranih intelektualcev, ki vidijo v orožju in krvopre-litju neke vrste »revolucionarno katarzo*, edini, čeravno travmat-ski izhod iz sedanje vsestranske krize. Dokaz, kako obsežen je lahko pojav in kako vztrajno teroristi novačijo v tej družbeni plasti, je odkritje številnih terorističnih jeder, sestavljenih iz ljudi, ki so povezani z neapeljsko univerzo in z drugimi vseučilišči na jugu. Doslej so preiskovalci menili (zlasti odkar so aretiral; in onesposobili skupino iz Licole), da so te skupinice sposobne zgolj demonstrativnih atentatov, umor prof. Paolelle v Neaplju in pokol pri Patrici pa dokazujeta, da je sedaj raven spopada znatno nevarnejša. Končno gre v okviru preiskave o-meniti, da bodo v prihodnjih dneh Paola Sebregondija zaslišali tudi rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o umoru predsednika KD Alda Mora. Prepričani so, da bi fant lahko pojasnil marsikatero okoliščino, še zlast' ker so v skrivališču v Ul. Gradoli odkrili nekatere dokumente, v katerih je bilo omenjeno tudi njegovo ime. (vt) Tito sprejel predstavnike BiH bodo vzporedni procesi vsaj delno razkrili zakulisno dogajanje (Namig na gracivo, ki so ga catanzat-ski sodniki izbočili milanskim kolegom v zvezi z obtožbami lažnega pričevanja proti Marianu Rumorju, Mariu Tanassiiju in gen. Vitu Mi-celiju je bil dokaj prozoren), kajti sodstvo je dolžno, da poravna ta dolg z italijanskim javnim mnenjem in vsemi demokratičnimi silami, pa čeprav z dsvetletno zamudo. Dr. Lombardi, ki bo govoril predvidoma ves teden, je ■ začel svoj poseg z ugotovitvijo, da je sodni -postopek v Catanzaru, političen proces, ker so obtoženci obtoženi političnih prekrškov in sicer združevanja v prevratniške namene in šču-vanja vojakov k uporu. Da bi bolje osvetlil politično vzdušje, v katerem je prišlo do pokola v Kmečki banki, je javni tožilec v zelo shematični obliki podal pregled vseh terorističnih atentatov 1969. leta. Pri tem je odločno poudaril, da policija ni nikoli poskusa bolj poglobljene analize terorističnega pojava in je vselej obravnavala vse primere kot navadna kriminalna dejanja. Kot dokaz-je navede) dejstvo, da je milansko porotno sodišče 1971. leta oprostilo anarhiste obtožbe, da so izvedli atentata, na Fiatov stand na' milanskem velesejmu ter na menjalnico na železniški postaji. Šele pozneje sewje- izkaza lo, da so za oba napada odgovorni pripadniki neonacistične celice iz Veneta. Dr. Lombardi je nadalje pouda ril, da so atentati 1969. leta vsi i-stega izvora, dasi sodstvo ni nikoli utegnilo odkriti povezav. Krivdo gre naprtiti predvsem nekdanjemu uradu za zaupna vprašanja in SID, ki sta ugotovila povezavo, prvi na tehnični, drugi pa na ideološki ravni, vendar nista o tem nikoli obvestila sodstva. Do zaključkov obeh teles so sodniki prišli šele pred nedavnim, ko je catanzarski sodni zbor zaplenil omenjeno gradivo. Ob koncu svojega včerajšnjega posega je dr. Lombardi zelo kritično razčlenil primer Juliano in dokazal, da je bi] padovski komisar «pokopan» namenoma, ker je ubral pot resnice in logičnega sklepanja, ne pa tiste poti, ki je ustrezala nekaterim oblastnikom, (vt) BEOGRAD — Predsednik Tito je, kot poroča Tanjug, včeraj v Bugojnu sprejel voditelje Bosne in Hercegovine. V republiški delegaciji so bili predsednia predsedstva BiH Raif Dizdarevič, predsednik CK ZK Bosne in Hercegovine Nikola Stojanovič in vsi drugi vodilni republiški predstavni.. Delegacija Bosne in Hercegovine je Tfa seznanila z aktualnimi vprašanji družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja v republiki, zlasti s konkretnimi prizadevanji za uresničevanje stalir • 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Pred tem je ii el Tito po dobna srečanja že s predstavniki Slovenije. Srbije, Makedonije in Črne gore. Tanjug poročilu iz Bugojna dodaja, da je Tito po Razgovorih zadržal voditelje Bosn in Hercegovine na kosilu. Zaključen kongres zahodnonemških liberalcev BONN — Z zaostritvijo spora med desnim in levim krilom se je včeraj v Mainzu zaključil kongres zahodnonemške liberalne stranke — FDP. Spor je zadeval predvsem tri ključna vprašanja: «Berufsver-bot* (zakon, ki prepoveduje nameščanje skrajnih levičarjev v javne službe), jedrska energija in zastaranje nacističnih zločinov. Glede prvega vprašanja je prevladalo stališče levice, tako da je kongres zahteval odpravo tega zakona. Glede ostalih dveh vprašanj pa se zaradi sporov kongres sploh ni izrekel. . -v TEL AVIV — Vodji egiptovske in izraelske delegacije na mirovnih pogajanjih v Washingtonu sta od včeraj v Kairu, oziroma v Tel Avivu, da bi se posvetovala z voditelji svojih vlad, glede nove situacije, ki je nastala na pogajanjih za mir na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o predlogu ZDA, naj obe prizadeti strani malce popustita v svojih zahtevah. Kot znano, Egipt zahteva, da bi na mirovnih pogajanjih v Washing-tonu istočasno obravnavali celotni položaj na Bližnjem vzhodu, vključno z vprašanjem Cisjordanije in Gaze. Glede tega vprašanja Egipt nadalje zahteva, da se sedanja vojaška uprava nadomesti z avtonomnim upravljanjem Palestincev, Cisjordanije in Gaze, volitve ža takšno ypravo pa naj bodo sklicane v teku devetih mesecev. Izraelci in v prvi vrsti predsednik vlade Begin zavračajo take zahteve in ne mislijo popustiti pri tem, da bi se vprašanje globalnega mirovnega sporazuma postavljalo v kakršnokoli zvezo s Cisjordanijo in Gazo. Rešitev tej--, problema bi morala biti naknadna. Zaradi teh neomajnih stališč E-gipta in Izraela so v razpravo o mirovnem sporazumu posegle tudi ZDA in svetovale prizadetima stranema. naj skušata dobiti kompromisno rešitev, saj kaže, da so zaradi teh zapletliajev pogajanja zavila v slepo ulico. Državni tajnik Cyrus Vanče je svetoval izraelskemu predsedniku vlade Beginu, naj se vpeljci samoupravljanje v Cisjordaniji in Gazi do konca drugega leta, ne pa v teku devetih mesecev, kot zahtevajo Egipčani. Vendar izraelska vlada na to uho neče ničesar slišati. Begin je v vsakem primferu odločno nasproten kakršni-l.oli juridični povezavi med obema Vprašanjema. , S tem y zvezi pa je izraelski zunanji minister Dajan pred odhodom dz ■ Washingtpna v Tel Aviv izjavil, da je Izrael pripravljen pogajati se o Cisjordaniji in Gazi tudi istočasno in vzporedno s pogajanji za mir, vendar obe pogajanji morata biti strogo ločeni. V sami izraelski vladi so si torej stališča glede ameriškega predloga dokaj nasprotna, saj je tudi obrambni minister Ezer Weizman izjavil, da se strinja s stališči ZDA in je o tem skušal v telefonskih pogovorih prepričati tudi ostale predstavnike izraelske vlade. Vsekakor pa bodo Izraelci sprejeli dokončen sklep na današnji seji vlade v Tel Avivu.1 Po drugi strani pa je včeraj egiptovski predsednik Sadat 'izjavil tisku, da je Egipt napravil vse, da bi vzpostavil mir na Bližnjem vzho-hu. Če do tega ne bo prišlo, bo za to nosila odgovornost druga stran. Sadat je tudi povedal, da v nobenem primeru ne bo prekinil pogajanj v Washingtonu, kot se je to na več straneh šušljajo, in napovedal, da bo danes v Washington odpotoval podpredsednik Moubarak, ki se bo sestal s Carterjem in mu iz-j ročil predsednikovo poslanico. Prav Carter je včeraj po televizijskem nastopu pozval Izrael in Egipt, naj v svojih zahtevah popustita, saj lete presegajo stališča iz Čamp Davida. Ameriški predsednik je še izjavil, da če do tega ne bo prišlo, bodo nadaljnja mirovna pogajanja v veliki nevarnosti. Spor je torej precej zaskrbi iujoč, vendar ne gre pričakovati, da bi se pogajanja v Washingtonu prekinila. Vsekakor pa bo situacija jasnejša danes po sestanku izraelske vlade, (mč) Na sliki: povratek Begina iz Wa-shingtona. Na telavivskem letališču so ga prisrčno pozdravili njegovi sodelavci. (Telefoto ANSA-UPI) LONDON — Portugalski predsednik Eanes je včeraj prispel v britansko glavno mesto na štiridnevni uradni obisk. ODMEVI NA PREDSINOČNJO OBČINSKO SEJO Enotna akcija demokratičnih sil za preprečitev komisarske uprave Demokratična opozicijska večina je poleg enotnosti pokazala tudi čut odgovornosti Politični boj v tržaškem občinskem svetu med enobarvno manjšinsko upravo Cecovinijeve Liste za Trst, ki uživa podporo radikalcev, misovcev in indipendentistič-nega gibanja, ter opozicijo šestih strank ustavnega loka, ki so dejansko sestavile večino, je po neskončni politični razpravi, ki se je, kot znano, zaključila z izjavo župana Cecovinija, da ne odstopi s svojega mesta (to odločitev je njegova volilna baza slovesno potrdila na nedeljskem javnem shodu v kinodvorani Nazionale), prešel v novo fazo. To je faza stvarnega preverjanja položaja na občini na osnovi konkretnega sklepanja o upravnih in političnih zadevah ter seveda uresničevanja teh sklepov, in ta faza se je nekako pričela s predsinočnjo sejo občinske skupščine, ko so se prvič konkretno pokazali učinki enotne akcije demokratičnih sil, s katerimi bo moral delati enobarvni odbor račune. Predvsem je na ponedeljkovi seji preizkusil, da se ne da kar tako upravljati javnega življenja brez soglasja trdnejše večine. Druga ugotovitev, ki nam jo narekuje potek te seje, je, da je demokratična opozicijska večina poleg enotnosti pokazala tudi določen čut odgovornosti s tem, da je o-mogočila izvolitev, oziroma zamenjavo dveh odbornikov Liste, čeprav je istočasno z zavrnitvijo skleoa o takojšnji pravnomočnosti izvolitve omenjenih dveh odbornikov pokazala, da lahko v kateremkoli trenutku blokira upravo. Ob tem se ugotovitev, da so stranke ustavnega loka, ki so sprva z vso odločnostjo terjale takojšen odstop Cecovinija in njegovega odbora, nekoliko zmanjšale svoj pritisk ter ubrale nekoliko drugačno pot. V tej fazi torej ne gre več za zahtevo, da Cecovini za vsako ceno odstopi, temveč da se preprečijo komisarska uprava in s tem predhodne volitve ter zagotovi možnost, da se iz vrst nove demokratične večine sestavi nov odbor, ki bo lahko predložil svoj proračun. Ta je bil tudi glavni namen ponedeljkove akcije šestih strank, ki so predložile in nato izglasovale resolucijo, v kateri pozivajo odbor naj predstavi osnutek proračuna za leto 1979 v roku desetih dni po odobritvi zakona o ustreznih normah. Pa še ena ugotovitev. Občinska skupščina je pričela v ponedeljek odločati tudi o tem, kdo jo bo zastopal v raznih komisijah. Na predvečer so se v tako imenovanih upravnih krogih kazale težnje po improviziranju, vendar so demokratične sile tudi v tem pogledu pokazale kompaktnost ter si tako zagotovile večino v urbanistični komisiji in izvolile svojega predstavnika v gradbeno komisijo. O drugih komisijah se bo skupščina izrekla na prihodnji seji, ki je napovedana za torek, 21. novembra. Kakšni so odmevi političnih vodstev strank na to novo dogajanje v tržaškem občinskem svetu? V bistvu opredeljujejo stališča I ka na predsinočnji seji izreklo le strank že sami posegi, ki smo jih pokrajinsko vodstvo KD, ki pozi-'A J1~i' ’ *“ tivno ocenjuje predložitev in odo- britev resolucije z zahtevo o pre- slišali na predsinočnji razpravi in ki so v bistvu nekakšen podaljšek dolge, poldrugi mesec trajajoče politične razprave o Cecovinijevem programu. O tem vsekakor teče še naprej razprava v tržaških političnih krogih. Uradno se je o enotni akciji strank ustavnega lo- ŽALNA SVEČANOST za pok. odv. dr. Franetom Tončičem bo jutri, 16. novembra, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Društvo »Pravniku dložitvi roku. proračuna v določenem Danes sestanka KZ v Medji vasi in v Mavhinjah V okviru priprav na deželno kmečko manifestacijo prireja Kmečka zveza danes ob 20. uri vaški sestanek v gostilni v Medji vasi in ob isti uri tudi v gostilni Terčon v Mavhinjah (tudi za kmete iz Cerovelj). NADALJUJEJO SE PRIPRAVE NA DEŽELNO MANIFESTACIJO Živa zavzetost slovenskih kmetov na vaških sestankih Kmečke zveze Kmetje iz vse dežele bodo podprli zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini - Včeraj srečanje na Padričah Program priprav na veliko kmečko manifestacijo, ki bo v četrtek 23. t.m. zbrala v našem mestu na stotine deželnih kmetov (po predvidevanjih prirediteljev bo šlo teda; v sprevodu po tržaških ulicah okrog tri tisoč obdelovalcev iz vseh štirih pokrajin), ki bodo izrazili odločno zahtevo po prehodu »od besed k dejanjem*, se izvaja v zadnjem tednu s pospešenim tempom. V vsej deželi se vrstijo na vsem kmetijskem področju vaški sestanki, na katerih sindikalni voditelji Kmečke konfederacije seznanjajo kmete s smotri manifestacije in organizirajo njihovo udeležbo. Deželna kmečka organizacija, kateri sta pričlanjeni tudi Kmečki IZREDNA SEJA ŠOLNIKOV LICEJA «F. PREŠEREN« Šolska reforma tudi tokrat ne upošteva slovenskih pravic JUTRI 24-URNA STAVKA NA SLOVENSKIH ŠOLAH SINDIKAT SLOVENSKE SOLE tajništvo Trst proglaša celodnevno stavko učnega in neučnega osebja jutri, v četrtek, 16. novembra tl., in istočasno sklicuje skupen članski sestanek ob 9.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška št. 20. Slovenski šolniki hočejo s tem podpreti zahteve za: 1. dvojni organik za slovenske državne otroške vrtce, ki edini lahko omogoči njihovo redno celodnevno delovanje; 2. ustrezne ukrepe za slovensko šolstvo v okviru reforme višje srednje šole, ki naj v prvi vrsti zagotovijo vse smeri šolanja v materinem jeziku; 3. samostojnost slovenskega Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrtništvo; 4. odpravo nerednosti in samovoljnosti pri nameščanju in na splošno v odnosih uprave do osebja; 5. popolno vsebinsko in oblikovno dvojezičnost v vsem šolskem uradovanju in priznanje posebne doklade za znanje drugega jezika; 6. samostojni slovenski šolski okraj. Sindikat slovenske šole zahteva naj se ta vprašanja rešijo bodisi s posebnimi ukrepi za slovenske šole bodisi v okviru ureditve problemov za katerih rešitev so konfederalni šolski sindikati CGIL CISL UIL oklicali razčlenjene deželne stavke šolnikov. Zaradi sovpadanja s svojimi specifičnimi zahtevami Sindikat slovenske šole osvaja tudi splošne zahteve konfederacije CGIL, CISL in UIL za: 1. posebni zakon, ki naj določi enoten .okvir, za pogodbe vseh kategorij javnih uslužbencev; 2. takojšnja pogajanja za obnovitev delovne pogodbe; 3. razširitev dvojnega organika v državnih vrtcih; 4. stalno namestitev učnega, vzgojnega in neučnega osebja na osnovi zakona št. 463; 5. poenotenje plačilnih nivojev vsek kategorij državnih uslužbencev in trimesečno obračunavanje draginjske doklade. Odbor Sindikata slovenske šole tajništvo Trst Trst, 14. novembra 1978 POMEMBEN MEJNIK V SINDIKALNEM ŽIVLJENJU Tudi v Trstu ustanovljena enotna sindikalna zveza luških delavcev Nova zveza FULP prevzela vrsto konkretnih odgovornosti • Vlada naj pri podeljevanju predvidenih fHiančnfli sredstev upošteva izjemno vlogo tržaškega pristanišča Izvajanje osimskih sporazumov življenjska nuja za luke ob severnem Jadranu Včeraj dopoldne so se na pomorski postaji sestali člani vodilnih odborov treh sindikalnih organizacij, ki združujejo pristaniške delavce (FILP - CGIL, FILP - CISL in UILTATEP - UIL), da bi na podlagi ustreznega sklepa pokrajinskih tajništev ustanovili »Enotno zvezo pristaniških delavcev* — FULP za tržaško pokrajino. U S podpisom ustreznega sporazuma je bila torej tudi v naši pokrajini ustanovljena enotna zveza treh sindikalnih organizacij pristaniških Pittoni potrjen za predsednika «Sklada za Trst» Amaldo Pittoni, predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, je bil potrjen za predsednika «Komisije za Trst*, posvetovalnega organa vladnega komisariata, ki u-pravlja tako imenovani »Sklad za Trst*. Sklad razpolaga z 9,7 milijarde lir na leto. Komisija se je prav včeraj sestala na izredni seji, da bi pregledala proračun in posege, predvidene za letošnje leto. Finančne razpoložljivosti so razčlenjene tako, da obsegajo tudi vrsto javnih del, katerih izvajanje bo trajalo več let: med taka dela sodijo predvsem razširitev milj-ske ladjedelnice »Alto Adria-tico», ureditev infrastruktur v industrijski coni v dolini O-reha, posodobitev tehničnih naprav tržaškega pristanišča in doeraditev stanovan iškega naselja na območju Rocol - Me-lara. delavcev. V vsedržavnem merilu je bila ta enotnost dosežena že leta 1973, v posameznih lukah pa se proces poenotenja še nadaljuje, saj je to vprašanje na primer v Genovi še vedno odprto, čeprav sodelujejo sindikati tamkajšnjih pri-staniščnikov — in to velja tudi za številne druge luke — na podlagi drugačnih dogovorov. S pravkar doseženim sporazumom je tržaška FULP sprejela tudi vrsto obveznosti, med katerimi naj omenimo najvažnejše: zveza se bo zavzemala za načrtovanje razvoja luških dejavnosti, za odpravo primanjkljaja v poslovanju luške ustanove, za ustanovitev enotne luške ustanove v naši deželi, za racionalizacijo dela v luki, za izvajanje načel o mobilnosti delovne sile, za publicizaci-jo dela v luki. za poenotenje »kom-panij* pristaniščnikov in za tesnejše sodelovanje s političnimi in socialnimi silami V Domu pristaniških delavcev pa je bila popoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki vsedržavne in pokrajinske zveze FULP (M. Criscenti za CGIL, G. Verone-se za CISL in G. Masserano za UIL) orisali časnikarjem domet doseženega sporazuma in glavne cilje. V okviru Pandoifijevega gospodarskega načrta — je bilo med drugim poudarjeno na konferenci — bo med italijanska pristanišča v prihodnjih treh letih porazdeljena vsota 790 milijard lir. Sindikat FU LP zahteva, naj se s temi sredstvi podpre predvsem razvoj treh luških kompleksov v državi, in sicer se-vernotirenskega kompleksa z Genovo, južnotirenskega z Neapljem in severnojadranskega s Trstom in Benetkami. Na severnem Jadranu je treba pri podeljevanju finančnih sredstev dati prednost Trstu, in sicer iz treh razlogov: prvič zaradi tega, ker tržaška luka s svojimi pretežnim delovanjem za tujino zagotavlja državnim blagajnam pomemben devizni priliv, drugič zaradi tega, ker je pristanišče glavni nosilni steber tržaškega gospodarstva, in tretjič zaradi novih nalog, ki jih tržaškemu pristanišču nalagajo osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo. Sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu je v perspektivi življenjska nuja — so še poudaril — kajti samo tako bo mogoče nevtralizirati konkurenčni pritisk Na pobudo slovenske šole je bila včeraj na znanstvenem liceju »F. Prešeren* izredna seja šolnikov, na kateri sta sindikalna predstavnika prof. Marta Ivašič in prof. Samo Pahor najprej v splošnih obrisih predstavila prisotnim predlog zakona o reformi višjih srednjih šol, nato pa sta se dolgo zaustavila ob 12. členu, ki zadeva manjšinske skupnosti in pravico do šolanja v lastnem jeziku. Z ogorčenjem so profesorji ugotovili, da so tudi tokrat pristojni organi popolnoma prezrli vprašanje slovenskih šol, čeprav niso pozabili vključiti člen, ki ščiti pravice nemške narodnostne skupnosti do šolanja v materinem jeziku. Je treba torej iz tega sklepati, da velja za posamezne jezikovne manjšine v Italiji različno merilo? To je seveda pomanjkljivost, ki jo je treba čimprej odpraviti. U-krepati je treba nemudno, in postaviti svoje zahteve prav v tem trenutku, ko o predlogu še razpravljajo v zbornicah. Predstavnika sta prisotne seznanila s pobudami, ki jih je v tem oziru sprožil sindikat, toda poudarila sta, da se mora za ta problem zavzeti tudi širša javnost ni predvsem manjšinski organi in šolski sveti. Nujno je, da višješolska res forma zagotovi tudi slovenski manjšini možnost do šolanja v vsako smer. Profesorji so enotno podprli zahtevi sindikata in upajo, da bodo pristojni organi ustrezno ukrepali in končno uresničili njihove upravičene zahteve. V prihodnjih dneh bodo podobni sestanki tudi na drugih slovenskih šolah, (pl) Konferenca o reformi višje srednje šole Danes bo ob 17.30 v sejni dvorani trgovinske zbornico v Ul. S. Nicold konferenca o reformi višje srednje šole, ki 'o organizira krožek za socialne vede »G. Salvemini*. Sodelovala bosta tudi Giugno Luz-zatto, univerzitetni profesor v Genovi in Andrea D’Alessio, odgovorni za šolstvo pri vsedržavni organizaciji FGSI. zvezi iz Trsta in Gorice, je izdala manifest, v katerem navaja zahteve, ki jih obdelovalci, naveličani dolgoletnih obljub, postavljajo državnim in deželnim oblastem. Kot smo že omenili, kmetje iz vse dežele zahtevajo poleg nujnih ukrepov za družbeno in gospodarsko izenačenje z drugimi delovnimi kategorijami in načrtovanja javnih posegov na kmetijskem področju, tudi hitro uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini, kar predstavlja pomembno podporo prizadevanjem Slovencev za stvarno priznanje naših pravic. Tržaška Kmečka zveza, ki je prevzela (glede na dejstvo, da se bo manifestacija odvijala v našem medu in glede na posebno pomembnost ohranjevanja in razvoja kmetijstva za utrditev narodnih korenin naše skupnosti) velik del organizacijskih odgovornosti, je v svojih naporih že dosegla spodbudne uspehe. Številna prisotnost kmetov in polkme-tov ter tudi drugih vaščanov na dosedanjih sestankih in soglasje, ki ga tam izražajo s smotri manifestacije, pričajo o zavzetosti kmečkega življa za uspeh pobude. Velikega pomena je tudi solidarnost in podpora, ki so jo njenim prizadevanjem že zagotovile dolinska občina, tržaška pokrajina in repenta-brska občinska uprava, katerim bodo bržkone sledile še druge krajevne ustanove in družbene organizacije, kot je že storila Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Poleg prevoda deželnega lepaka je Kmečka zveza sklenila izdati tudi sama svoj manifest v slovenščini in italijanščini, v katerem poudarja še posebna vprašanja krajevnega kmetijstva in slovenskih kmetov, kot so prekinitev razlaščanja, zahteva po prisotnosti v organih, ki odločajo o uporabi teritorija za razvoj gospodarstva in vprašanja krajevnih kmetijskih in gozdarskih nadzorništev ter drugih strokovnih služb, v katerih mora biti nameščeno osebje, ki obvlada jezik kmetovalcev. Lepake bodo seveda nalepili po vsem slovenskem ozemlju, na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji in jih bodo razdelili tudi v obliki letakov. Sinoči je Kmečka zveza priredila zelo uspelo srečanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, ki so se ga udeležili poleg domačinov tudi Trebenci in Gropajci. Sestanek je otvoril padriški odbornik KZ O-skar Grgič, predsednik zadruge A-lojz Žagar je pa poleg solidarnosti izrekel tudi nekaj koristnih predlogov glede stvarne ..podpore vseh podeželskih zadružnih ustanov za u-speh manifestacije. Po poročilu tajnika KZ Bukavca se je razvila razprava, med katero so prisotni tudi postavili vprašanje pojava škode po izletnikih, za kar so zaprosili strokovno organizacijo za posredovanje pri rajonski konzulti in občinski u-pravi. Na koncu so, kot že drugod, poverili vaškim odborom organizacijske priprave za čimvečjo udeležbo na manifestaciji. Olajšave za izplačilo trinajste plače Konzorcij za jamstvo nad posojili, ki deluje v korist malih industrij iz tržaške pokrajine, obvešča zainteresirana podjetja, da se je s stremi denarnimi zavodi (Tržaško hranilnico, Banca Cattolica del Veneto in Banca del Friuli) dogovorila o priznavanju izrednih posojil za izplačilo trinajste plače osebju malih industrijskih podjetij. Posojila bodo znašala po 300.000 lir na zaposlenega delavca do največ 150 delavcev. O-brestna mera bo 9 odstotna. Posojila bodo podjetja vračala v 5 obrokih od 28. februarja do 30. junija 1979. Podrobnejše informacije nudi konzorcij (Trst, Borzni trg 14 - telefon 60445). Mimo manjših sprememb, ki bi mogle nastati v zadnjem trenutku, je potrjeno, da bo manifestacija krenila v sprevodu izpred železniške postaje okrog 9. ure v četrtek, 23. t.m. do Trga Goldoni, kjer bodo govorili predstavnik deželne Kmečke konfederacije, zastopnik slovenskih kmetov in sam vsedržavni predsednik, poslanec Avolio. Sestanki Kmečke zveze se bodo v tem tednu nadaljevali po tem razporedu: danes v Medji vasi in Mavhinjah, jutri na Kolonkovcu, v petek bo o manifestaciji razpravljal glavni svet KZ, v soboto bo pa srečanje s kmeti repentabrske občine. Spored nadaljnjih sestankov bomo še objavili. PRIČETEK GLEDALIŠKE ŠOLE SSG VELIKO ŠTEVILO VPISANIH DOKAZUJE ZANIMANJE MLADIH ZA GLEDALIŠČE Obnovljena šola naj bi pomagala k rasti našega poklicnega in amaterskega gledališkega ustvarjanja KONCERT V ROSSETTIJEVI DVORANI Občutljivo muziciranje pianista Richarda Goo da Ameriški mojster je poleg izpiljene teh-nike pokazal bogato čustveno nastavo je bila mogoče najlepše doživj$ ponedeljkovega koncerta, je <“7 posebno privlačni pečat vsemu P gramu: ne bi znali dovolj pohval’ 6. partite v e-molu Johanna 3" bastiana Bacha, kjer je muzik ato sila prevevala vso baročno slrš** turo te mojstrovine, ali pa hun™ in pianistični »tocco*, fci je zfl" stel v vsem sijaju tako v moreski op. 20 v B-duru» R0"®"® Schumanna, kot v «Ba(jatelkah or• 119» Ludwiga van Beethovna. Beethovnova «Sonata v e-mol op. 111», ki je zaključila program predstavlja sintezo poetičnega * stilističnega izkustva v klavirskem stavu bonskega mojstra. O tej** nati so bile napisane študije, nične analize, literarne in(erPre\' cije; Thomas Mann je v svojem romanu «Doktor Faustus» P°sae celo poglavje komentiranju 3. star ka te sonate; «Arietta z variacijo" mi*. Gotovo bo o tej sonati, PfaV radi njene problematičnosti, še gokaj napisanega; Richard pa nas je opomnil, da je poleg vse_ ga tistega, kar je bilo o sonati pisanega, v kompoziciji sami ogrom no glasbe. Aleksander R°ic Na koncertu, ki je bil na sporedu tržaškega koncertnega društva v ponedeljek, 13. novembra, se je v Rossettijevi dvorani predstavil a-meriški pianist Richard Goode. Spor, ki že več kot deset let deli glasbeno javnost glede vprašanja, ali je ruska šola še vedno boljša od ameriške in ki pride do izraza nc najbolj prestižnih svetovnih natečajih, kot sta ^Čajkovski» v Moskvi in Rdeča zvezda sklicuje v tek, 17. novembra 1978, ob 20. v prvem sklicanju in ob 20.30 v gem sklicanju v občinski ambuia^. v Saležu redni občni zbor. D0® red: otvoritev, poročila, razprava, litve novega odbora in razno. Ob nenadni izgubi mame *zr®^8s, nogometaši športnega krožka svojemu Igralcu Fulvlju Grmeku „ čuteno sožalje. Pridružuje »e odbor. Ob bridki izgubi drage Anice Germani izraža ŠD »e* . iskreno sožalje Nerejotu in dru» Pogled na predsedstvo in del udeležencev včerajšnje ustanovne skupščine Enotne sindikalne zveze pristaniških delavcev za tržaško pokrajino Podpredsednik EGS bo obiskal deželo V petek in soboto bo obiskal našo deželo podpredsednik Evropske gospodarske skupnosti Loren-zo Natali. V tiskovnem poročilu deželne uprave, ki je pobudnik te ga obiska, je rečeno, da je prihod posl. Natalija nov dokaz zanimanja, ki ga Evropska gospodarska skupnost kaže za probleme dežele Furlanije - Julijske krajine. S posebno pozornostjo spremlja EGS probleme obnove od potresa prizadetih krajev, istočasno pa kaže tudi zanimanje za našo deželo, kot obmejno deželo, ki je lahko pomembno stičišče med Vzhodom in Zahodom. Ne nazad nje se obisk posl. Natalija uokvirja v priprave na bližajoče se volitve v evropski parlament. Podpredsednik Evropske gospodarske skupnosti bo prispel v petek zjutraj v Ronke, kjer ga bo sprejel podpredsednik deželnega odbora Coloni. Ob 11.30 bo dopotoval v Trst, kjer ga bodo na se-I dežu deželne uprave pričakali ■ predsednik Comelli in drugi de želni odborniki. V popoldanskih urah bo posl. Natali gost vodstva pristaniške u-stanove v Trstu, v soboto pa bo obiskal potresne kraje naše dežele. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi brat MIROSLAV SEDMAK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 15. novembra, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ. Žalujoči brat Mario, sestre ter drugo sorodstvo Sv. Križ. Trst, 15. novembra 1978 Po dolgi bolezni je preminila DRAGICA KOVAČIČ Pogreb bo jutri, 16. novembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev ter na domače pokopališče v Bazovici. Žalujoči mama Gizela, brat Nevo z ženo Olgo, nečaki Neva, Janko in VValter z družinami Trst, 15. novembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje Dne 13. novembra nas je zapustil naš dragi BORIS CARLI - KRALJ Pogreb bo danes, v sredo, 15. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebče. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, slu Dino, sestre Justina, Elvira, Zora in Rafaela, snaha Evelina* vnuka Franko In Aleksandra, nečaki z družinami in drugi sorodniki Trst, 15. novembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA V polovici bolnišnic v deželi je mogoče prekiniti nosečnost W;'e// odstop Manlia Cecovinija, ki se je odločil za tržaški občinski svet STALNO slovensko gledališče V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978 - 79 CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) prevod Miroslav Košuta Marija Vidau Franc Veechiet Ana Mlakar ADRIJAN RUSTJA Kostumi Scena Lektor rEžIja Petek, 17. t.m„ ob 20.30 “ONMA RED A - premierski ,1 soboto, 18. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B . prva sobota Premieri v nedeljo, 19 t.m., ob 16. uri ABONMA RED C - prva nede-® Po premieri sredo, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo. Gledališča KOSSETTl eh«*11*8 °L ^6.30 red prosti «La du-v^,Sa Bi Amalfi» Websterja, v iz-r®1 Teatra Stabile iz Turina. V jOamaju: kupon št. 2. Rezervacije “stale ponovitve. AVDITORIJ Bete*! ob LB- uri, v soboto ob |J?' v nedeljo ob 16. uri zadnje po-sfo Ve recrtala Jole Silvani »El trie-Ve,,.in carega*. Režija Filippo Cri-, Ka abonente izjemno 50 od sto r™sta. Rezervacije pri osrednji bla-v Pasaži Protti 2. lih !.n-e8' ot) 16- uri «Marionette in rta». Predstava za šole. vERDI ob 20. uri zadnja ponovitev thtJ6 ^IBelio* Ludvviga van Bee-vna (red C za parter in lože, B galerijo in balkon). Na dnevnem redu včerajšnje seje deželnega sveta so bili odgovori na razna vprašanja svetovalcev. V začetku je predsednik Pittoni povedal, da so v dvorani deželnega sveta vse preveč pogosto obžalovali primere nasilja in so se poklonili spominu žrtev morilskega terorizma, ki je prizadel italijansko družbo. Na žalost, je rekel Pittoni, moramo tudi tokrat izraziti svojo solidarnost z zdravnikom milanskega zapora San Vittore, ki so ga teroristi hudlo ranili z osmimi streli iz samokresa, še enkrat moramo obžalovati take dogodke, istočasno pa si moramo prizadevati, da bi končno prekinili to tragično spiralo nasilja. Pridružil se je izjavi, ki jo je dal predsednik republike Pertini v nedeljo, ko je rekel, da si nihče ne sme vzeti svobode, da ubije svobodo. Najprej je odgovarjal odbornik Del Gobbo na nekatera vprašanja glede ukrepov v korist onim, ki so jih prizadele vremenske nezgode v naši deželi, nakar je odbornik za zdravstvo Antonini Canterin od- MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica št 72 prireja v petek, 17. t.m., ob 20. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 RAZPRAVO O REFORMI VIŠJE SREDNJE ŠOLE Vabljeni vsi! govarjal na vrsto sprašanj o izvajanju zakona o splavu. Vprašanja s tem v zvezi so postavili socialista Zanfagnini in Renzulli, Baraz-zutti (PdUP), Cavallo (DP) ter komunista Tonel in Mianijeva. Predvsem je v odgovor na vprašanje Tenela in Mianijeve povedal, da bodo v kratkem poslali uradom pokrajinskih zdravnikov ter sanitarnim vodstvom -bolnišnic, sezname tistih zdravnikov, ki so izjavili, da iz razlogov vesti ne bodo pomagali pri prekinitvi nosečnosti, kot tudi onih, ki take posege o-pravljajo. Povedal je nadalje, da se je celotno osebje ginekološko -porodniškega oddelka videmske in goriške bolnišnice izreklo proti posegom za prekinitev nosečnosti. Zato je deželna uprava pozvala upravo obeh bolnišnic, naj čim prej podpišeta potrebne sporazume z nekaterimi drugimi ustanovami, kot je to predvidelo odbomištvo za zdravstvo. Skupno od 18 bolnišnic v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je mogoče izvršiti prekinitev nosečnosti v 11 bolnišnicah. Ob koncu je predsednik Pittoni prebral pismo deželnega svetovalca Cecovinija, ki je bil izvoljen na Listi za Trst, v katerem sporoča deželnemu svetu, da odstopa, ker je bil izvoljen za tržaškega župana, funkcija deželnega svetovalca pa je nezdružljiva s funkcijo tržaškega župana, ker je Trst namreč glavno mesto pokrajine. Na njegovo mesto v deželnem svetu bo stopil sedanji tržaški občinski odbornik Pellis. S CELO VRSTO OBISKOV IN IZMENJAVO IZKUŠENJ Zadružniki naše dežele in Slovenije uresničujejo določila osimskega sporazuma Danes v Pordenonu zadružna delegacija Slovenije, jutri na Tolminskem /5-članska delegacija zadrug dela - Pokrajinski predsednik v Trstu Ghersi sprejme v soboto slovenske zadružnike Obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kino * Cappella Underground Zaprto. Dvorana rezervirana za fran-Rj“ski kulturni klub. 16.00 «Pari e di spari*. Ter-Jd "Ce Hill in Bud Spencer. 16.30 »Le ragazze pon-pon si ~~Atenano». Prepovedan mladini TeakL'etom- Barvni film. 16,00 «Sinfonia d'autunno». j-Siid Bergman in Liv Ullmann. C^i film. ~“onale 16.30-20.45 »Dottor Ziva-'“»• Omar Sharif, Julie Christie, Godine Chaplin. Barvni film. “'tacieio 16,00-22.00 »Eutanasia di >, Atnorei, Ornella Muti in Toni T* Usar>te. Barvni film za vse. ;,slor 16.00 »Grease* (Brillanti-. ■ John Travolta in Olivia New-Bohn. Barvni film. (i'’l0n 16.00—22.00 «La piccola gran-e Kuerra*. Jean Lefebvre. Barv- Cri fllm' ^'lo 16.30 »Le impiegate strada-j5 iBatton story). Klarisa Merlini, Benussi, Daniela Giordano, b e|)°vedan mladini pod 14. letom. KihdrVni film- . “ranimatico 16.00 »Ragazze a ^®arnento». Barvni film. Prepo-Mod n taladini pod 18. letom. 16.30-21.30 »Paperino sto-Anr/ barvna risanka, p16.30 «Alta tensione*. Mel C(°°ks- °iu «L’appuntamento». Ren--Montagnani. Prepovedan mladi- Vih L4- letom. f ?ri° Vcncto 16.30 «La signora ha b “ il pieno*. Varmen Villani. r e!x>vedan mladini pod 14. letom. a,rvni film. ioi, »La brigata del diavo- V0|,' ™'Hiam Holden. Barvni film. ® 16.00 «Pinocchio». Wald Disne-v barvni film. Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpopolnil in oddal prijave ne more dobiti dovoljenja za prodajo ah točenje v osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili, od 100 tisoč lir do 1 milijona lir globe. Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih, | rok za njihovo oddajo zapade nepre-I klicno 29. novembra. Prijave lahko Koordinacijski odbor prosvetnih dni-1 izpolnjujejo uradi okoliških občin, za štev iz občine Dolina priredi v so- •l-—- — ■—--1-' vmo/u boto, 18. novembra, ob 20.30 v gle- Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev javlja, da imajo tržaški člani jutri, 16. t.m. na razpolago avtobus št. 45, ki odpelje s Trga Oberdan ob 10. uri v Veliki Repen. Prosveta dališču France Prešeren v Boljuncu koncert moškega pevskega zbora SK UD »Svoboda* iz Kočevja pod vodstvom Ive Staniča ter instrumentalnega tria. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SREDA, 15. novembra LEOPOLD Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 9.31 — Luna vzide ob 17.27 in zatone ob 7.19. Jutri, ČETRTEK, 16. novembra ALBERT Vreme včeraj: najvišja temperatura 17 stopinj, najnižja 7,8, ob 13. uri 17 stopinj, zračni tlak 1033,6 mb u-staljen, vlaga 36-odstotna, nebo skoraj jasno, veter severovzhodnik 25 km na uro, s posameznimi sunki do 42 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. novembra 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 20 oseb. RODILI SO SE: Fulvia Norbedo, Massimo Pelin, Maria Rosaria Sco-rich Irina Pettirosso, Stefano San-na, Luca Vitale Piazza, Nicola Fer-man, Davide Chiella. UMRLI SO: 69-letna Luigia Alberti, 72-letoi Antonio Lazzar, 78-letna Valeria Mamilovich vd. Coslovich, 65-letni Antonio Mauro. 76-letna Lu-cia Parovel vd. Derin, 82-letna Giu-seppina Furlan vd. Caracristi, 53-letni Emilio Stembergar, 68-letm Re-Merzek, 79-letna Alma Almen- tržaško občino pa uradi Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolago prijavnice, ki jih bomo članom izpolnjevali do 27. novembra in jih oddali na pristojni urad. Tajništvo Kmečke zveze Jflali oglasi urah. hf. H°mi° 47. SKUJEM e*kj bi nato Ida kuharico v popol-Restavracija Sonja Tel. 820229. starejšo zdravo bila pripravljena za (l,1*0 življenje z 81-letno žensko. ^11944 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; /.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Kaj nam pomenijo danes?; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Radio klopo tača; 12.20 Odlomki iz operet; 13.15 Naši zbori; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 O-troci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Poštarjeva žena, humoreska. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.32 Crescendo v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Orkester Franck Pourcel; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 O-troški kotiček; 10.32 Popevka dne va; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.20 Tri minute poznavalca; 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Plošče; 14.33 Ital. zbori; 15.00 Kultura danes; 15.10 Jugoslovanski motivi; 16.00 Pismo iz; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Ob petih popol dne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock party; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, lO.(K), 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.50 glasbeni program; 9.00 in 10.35 Radio, anctTio; 12.05 in 13.30 VI in jaz; 14.05 Musicalmente; 14 30 I-talo Svevo 50 let pozneje; 15.05 Rally; 15.30 Oddaja o umetnosti in kulturi; 16.30 Srečanje z VII 17.05 Globetrotter 18.30 La str da di Katmandu; 19.35 Glasbei asterisk; 19.50 Radijska priredbi 20.35 Tukaj glasba; 21.45 O zn-nosti; 23.18 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, ’ 30, 10.00, 11.30, 12.3 13.30, 15.30, 16.30, 18.30 Poročil* 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.' TV v glasbi; 9.32 Lord Byron, r: dijska igra; 10.12 Telefonski P govori; 11.32 O zakonih; 12.45 crono tr.otter, 13.40 Romanc* 15.00, 15.45 in 16.37 Tukaj, & dio 2; 18.33 Prostor X. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 ° 12.00, 14.00, '5.00, 18.00, 19.00 P' ročila; 6.00 Dobro jutro, roja! na tujem!; 6.20 Rekreacija; 6.' Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naši sporedov; 8.08 Glasbena matinej« 9.05 Nenavadni pogovori — ob steno; 9.25 Otroški zbor Rl Ljubljana; 9.40 Aktualni problen marksizma; 10.15 - 11.00 Kda kam, kako in po čem? 10.45 Tur stični napotki; 11.03 Po Taliji® poteh; 12.10 Veliki zabavni ork< stri; 12.30 Kmetijski nasveti; Pihalne godbe; 13.00 Danes « 13.00; 13.30 Priporočajo vam- 14.05 Ob izvirih ljudske glasben kulture; 14.30 Glasba po željah 15.30 Glasbeni intermezzo; 15-4 Spomini in pisma — J. Mlakar Naš radio; 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 K« radi poslušajo; 18.30 Koncert z besedo — Premišljevanje; 1®-" Lahko noč otroci!; 19.45 Min® z ansamblom Bojan Adamič; 20.C Koncert Zagrebških simfonikov 22.20 19. mednarodni festival jazz Ljubljana 78; 23.05 Literarni no*1 turno — W. S. Maugham: Ju* na; 23.15 Revija jugoslovanski pevcev zabavne glasbe; 0.05 - 4-3 Nočni program — glasba. llllllllllllllllllll||||MI||||||||||||l||l„„IH,M|||,|I,||||n|,|„„||mf|H|||||„||||||||||||||||||||||||t|l1|mM|||||||||mi||||||||||||||t||||nm|||||||u|||||||||||ua|||||r|n|||||||||||| VELIKA RAZSTAVA SREDI MADRIDA Umetniki so ustvarjali mobilizacijske parole Na ogled skoraj 300 najbolj uspelih lepakov iz dobe, ko se je španska republika upirala prodirajočemu fašizmu IIIIUIItl"ll*tmi||lll|||||||||||||!|||||||H||tt||||||||||||||||||ti|||i||||f||||||||||||l|||||||||i|||||||||||,|inf||m|||||f||| OB 40-LETNICI SMRTI ŠPANSKI BOREC ANTON ŠPACAPAN ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet ZA BALKANSKI POKAL DANES JUGOSLOVANI PROTI GRKOM V reprezentanci «plavih» bo vrsta novosti - TV prenos SSS® a Bakota in polkrilo kovič (ki je bil prav v anes bo na sporedu v Skopju s c«kom ob 13.30 srečanje, veljav-23 »Balkanski pokal* med re-^rzentaneama Jugoslavije in Grči-^"ačasni zvezni trener splavih* ninm*^ De včeraj po zadnjem tre-na skopskem igrišču seznanil st™arie s postavo, ki bo danes štir' na igrišče. Med temi so kar Je debitanti, in sicer nogometa-(„ F^kega prvoligaša Avramovič krilc)" *n (branilec), desno a limn*^ tekmo z ljubljansko O T* tudi uspešen). ^mmanjg M današnjo tekmo je okor°oJU PreceJšnje in pričakuje se J?1 20 tisoč gledalcev. Tekmo bo (s pričetkom ob 13.25) Drctasa*a ljubljanska televizija, ko-p a Pa posredno ob 20.35. sledmi rePrezentanc pa bosta »i^pOSLAVIJA: Avramovič, Džo-B'^tič, Cukrov, Zajec, Stojkovič, ’■> Sus' - ^>etrov^’ Savič, Sliškovič Konstantinu, Kirotos, diua * ’ ttavusis, Siros, Nicolau-v.j Arbizoglu, Delikaris, Galakos, Mauros. lahv ”u8bslovane to vsekakor ne bo TT® tekma, saj so Grki v svojih Jl®]**1 nastopih dosegli nekaj po-lifika ^ usPebov- Tako so v kva-jJ^eijah za evropsko prvenstvo Finsko kar z 8:1, veliko s r®nečenje pa so pripravili tudi nepričakovano zmago nad MADRID — Včeraj so v Madri-srebali skupine kvalifikaoijske-Itaft Pkmpijskih iger. suJi-D® >u Jugoslavija bosta na-skim - v *sti kvalifikacijski skupini z Grčijo, Turčijo in Avstrijo. Jugoslavija uspešna lu 0NTECARLO — V drugem ko-go^.^Harodncga mladinskega no-naj.‘etnega turnirja za cTrofejo Mo-Šaan-- De Jugoslavija premagala V'Jo z 2:1. Wl» d? kolu Pa je Anglija odpra- t^oljsko z 2:0. Kvalifikacije za ep Na sporedu štiri tekme se bodo nadaljevala srečala n^fikacijskega dela evropskega « 'enstva. Na sporedu so slede-ta, rečanja: Avstrija - Portugalska, ^^zemska - NDR, Poljska - Švica » Panija - Romunija. Po strija bi si z današnjo zmago go VSei ,verjetnosti zagotovila zma-iin ,v tej skupini in tudi nastop v A^m delu EP leta 1980 v Italiji. srpi'r,F' so do sedaj odigrali le dVd K^Uji. v obeh pa so bili uspešni. 2-fj fej so premagali Norvežane z jj ’ ,kasneje pa še Škote na Duna-p‘a sicer s 3:2. Oio J^SaDska je doslej odigrala le k tekmo, svoj krstni nastop pa stv °Pravila pred domačim občin-Mčal V ko je (sicer ne- ti^ • Ovano a popolnoma zasluže-je ‘fala neodločeno z Belgijo, ki i2„i a Jsla za favorita v tej skupini, torm-8 P?’ da res ni v najboljši fett)j!> saj je doslej zbrala le dva I) ^a‘. in AanaSnji nastop med Portugalsko Wvatrij° torej veliko obeta, v pri-sPor Zrtlage P3 bi bila Avstrija ne-ga en favorit za osvojitev končne- Prvega mesta v tej skupini, jiuj v četrti kvalifikacijski J? zelo uravnovešeno, bodisi na C*m, kot na spodnjem delu Zp^edelniee. Vodi namreč Nizo-ki je osvojila vse štiri_raz- ®ka• ve točke, sledita pa ji Polj-VSp NDR (ki sta tudi osvojili švi0 .^rane tekme), na dnu pa sta sicer ob 18. hu lestvice, prvi spopad pa bo že danes in sicer med dvema enajstericama, ki sta trenutno v zadovoljivi formi. Drugo srečanje v tej kvalifikacijski skupini pa bo med Poljsko in Švico. Poljska mora nujno izkoristiti spopad med Nizozemsko in NDR, saj ji ta omogoča, da si pribori novi par točk in s tem povede na lestvici. Naloga Poljske pa ne bo prav nič lahka, saj so prav Švicarji dokazali v Ferrari z italijansko eksperimentalno reprezentanco, da razpolagajo s kvalitetnimi nogometaši, ki bi prav lahko posegli po višjih mestih lestvice. Verjetno pa bo najbolj zanimivo srečanje med Španijo in Romunijo, saj nastopa v tej skupini tudi reprezentanca splavih*. Gotovo bi bil za jugoslovanske nogometaše najboljši izid remi, ker bi v primeru zmage, bodisi Romunov, kot tudi Špancev, Jugoslavija izpadla iz finalnega dela EP. NENAVADNO, A USPEŠNO Trener preprečil gol Da bi preprečil zadetek, ki je grozil njegovemu moštvu, je trener Filippo Connavaciulo, trener nogometne enajsterice Luco dei Marši, stekel na igrišče ter zgrabil za majico nasprotnega igralca, ki je neoviran vodil žogo proti vratom Filippove ekipe. Do tega dogodka je prišlo v nedeljo, med tekmo promocijske lige, ki se je končala z 0:0. Takoj po tem dogodku je sodnik jzključil trenerja ter nadaljeval tekmo z metom žoge v zrak. Vodstvo ekipe Angolane je vložilo protest ter je zahtevalo od nogometne zveze, da ji prizna zmago z 2:0. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Borovci visoko premagali Barcolano Bor — Barcolana 128:94 (53:45) BOR: Oblak 6, R. Kneipp, Vatovec 39, Klobas 31, L. Koren 12, Ra-žem 21, Krečič 15, Perco 4. SODNIK: Ennio Romoli. Borovci so v nedeljo odigrali prijateljsko tekmo (ki je bila nekaka generalka pred začetkom prvenstva) proti nevarni Barcolani. Kljub temu da sta ekipi nastopili nekoliko okrnjeni, lahko ocenimo nastop splavih* kot zelo pozitivnega,-.' saj so, kot sam izid kaže, popolnoma nadigrali italijanskega nasprotnika, ki sicer igra v napadu, sisteme,'o kontinentalnem naslovu. Star je 23 let in je torej o-sen. let mlajši od svojega nasprotnika. pokala se je ljubljanski prvoligaš srečal z Beograjčani in zasluženo zmagal. Stanje na igrišču je bilo do 12. min. d.p. popolnoma uravnovešeno. Ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu, do trenutka, ko sta Jelovac in Subotič le zaigrala kot znata in Olimpija si je tako priborila 10 točk prednosti. Ta razlika se je v nadaljevanju stalno zmanjševala in v zadnji minuti, ko so gostje imeli v rokah žogo izenačenja, sta sodnika dosodila neobstoječo osebno napako v napadu Jari-ču, ki je nato moral tudi na klop. Upi Beograjčanov so se tako izjalovili in tekme je bilo konec. Kar se tiče igre, ki sta jo ekipi prikazali, ne moremo biti zadovoljni. Preveč izgubljenih žog, zgrešenih metov in neatraktivna igra v nap>adu je botrovala k temu, da je tekma izpadla kot «uspavanka». Iti ni p>ritegnila navijačev, saj so vsej stvari sledili 'dokaj' p>asivno. VATO «Plavi» zadovoljili Osvojili so zadnje mesto, toda igrali so proti starejšim nasprotnikom - Bradassi in Merku nejboljša V nedeljo je miljsko košarkarsko društvo priredilo zanimiv turnir,' Li so se ga udeležile naslednje ekipe: Bor, Ferroviario, Inter Milje in Servolana. Bor je bil v obeh tekmah sicer poražen, vendar pa so se mladi košarkarji res izkazali. Poncvno so dokazali, da iz tekme v tekmo izboljšujejo svojo igro. V o-beh nastopih so se namreč srčno in celo enakovredno borili s starejšimi nasprotniki. Dodati je namreč treba, da je bil turnir namenjen dečkom, da pa je Bor nastopal z ekipo, ki bo nastopala v prvenstvu «propaganda» in ki jo je ojačil le Merku. Med našimi košarkarji ie treba pohvaliti prav vse igralce, še p. sebe j pa Bradassija, ki je zelo dobro lovil odbite žoge, ter Merkuja, ki je s svojo izkušenostjo in točnimi meti večkrat,pripomogel ekipi v težkih trenutkih. Končna lestvica na tem turnirju je - bila naslednja: 1. Inter Milje, 2. Ferroviario, 3. Servolana, 4. Bor. IIIIIMIIIIIIII Hlinili iiiiiiiiiu m mini tliiiiln min iimiiiiiiiiiuiii n Humih 111111111111111111111111 iiiiiiiiiinmiii V PONEDELJEK NA STADIONU «1. MAJ V TRSTU Lep odbojkarski veter Film o svetovnem prvenstvu je komentiral magister V. Krevse! KOŠARKA JUGOSLOVANSKI POKAL Zmaga Ljubljančanov Iskra Olimpija - Radničkl FOB 94:90 (46:50) ISKRA OLIMPIJA: Vujačič 14 (2:3), Pipan 4 (4:9), Subotič 20, Jelovac 28 (2:2), Križnar 16 (4:4), Papič 8, Blaznik 2, Muha 2 (2:3). RADNIČKI FOB: Vučinič 4, Jarič 25 (2:4), Prelevič 4, Damjanovič 27 (3:3), Marovič 8 (4:7), Hranisavlje-vič 2, Milovanovič 20. SODNIKA: Srdoč (Reka) in Pre-logovič (Zagreb). GLEDALCEV: 2000. V osmini finala jugoslovanskega Ponedeljski odbojkarski večer v Trstu «SP v besedi in filmu* je odlično uspel, že velikokrat je bilo poudarjeno, da moramo skrbeti za boljšo strokovno usposobljenost naših kadrov. Tisti, ki se temu vabilu niso odzvali, in to predvsem trenerji (teh je bilo resnici na ljubo malo), so izgubili res lepo priložnost. V uvodnih besedah je magister Viktor Krevsel na kratko, toda nazorno povedal, katere so smernice moške odbojke v svetu. Dvanajst najboljših reprezentanc, ki so i-grale v Rimu, so najbolj prepričljivo demonstrirale, da so polagale pri pripravah in sami igri največjo pozornost servisu, oziroma sprejemu, obrambi in protinapadu, to je tistim elementom, ki prinašajo točke, sete in zmage. Statistično je pokazal učinek in doprinos nekaterih najboljših odbojkarjev na tem prvenstvu, od Savina, Kima, Rajzmana do Lan-franca in drugih. Nato je sledil uro in pol trajajoči film tega 9. SP z nekaterimi najbolj zanimivimi polfinalnimi in finalnimi srečanji. Komentar mag. Krevslja je bil izredno dobrodošel, saj odlično pozna prav vse reprezentance in posamezne odbojkarje, da je bil sam film še veliko bolj zanimiv in strokovno dopolnjen. Na koncu je sledila še diskusija. Številni trenerji, igralke in igralci, ki so se v ponedeljek zvečer zbrali na stadionu «1. maj*, so preživeli resnično lep odbojkarski večer. Delovanje ZSŠDI Namiznoteniška komisija Dren bo ob 18. uri na sedežu ZS ŠDI v Trstu zasedala namiznoteniška komisija, ki bo izdelala skupni sezonski program vseh društev, ki se bavijo s to panogo. B. S. INTER MUGGIA — BOR 75:58 : BOR: Bradassi 28, Tremul 2, Tavčar 3, Semen, Volk 7, Jagodic, Zaccaria, Vascotto, Paoli 2, Merku 16. SERVOLANA — BOR 83:75 BOR: Bradassi 26, Tremul, Tavčar 5, Semen A., Volk 16, Jagodic, Zaccaria 2, Vascotto, Paoli 2, Merku 24, Slama, Semen Š. Meko MINIBASKET «Z1NI & ROSENWASSER» Zanesljiva zmaga Kontovelcev Sokol — Kontovel 20:59 (6:33) SOKOL: Della Schiava 10,’ Jop 2, Pahor M. 2, Carli 2, Pahor 1, Per-tot, Kralj, Terčon 3, Stanissa V., Stanissa I., Škrk.:' KONTOVEL: Starc D. 12, Starc M., Piras 6, Škabar 8, Emili 4, Per-tot 7, Brischia 4, Furlanič 2, Sterni 2, Bogateč, Grilanc 14. V predzadnji kvalifikacijski tekmi so Kontovelci gostovali pri na-brežinskem Sokolu in tudi tokrat so zmagali. Naloga gostov je bila tokrat veliko lažja kot v prejšnjih srečanjih, saj niso našli pri Sokolu enakovrednega nasprotnika. Domačini so nekoliko bolje zaigrali le v drugem polčasu, predvsem pa po zaslugi Della Schiave, ki je bil glavni pobudnik vseh akcij. II. L. Tudi rokomet letos na mladinskih igrah Pred dnevi se je pod predsedstvom šolskega skrbnika dr. Camilla Im-brianija sestal pokrajinski odbor za mladinske igre, ki je začrtal program mladinskih iger v prihodnjem letu. Novost letošnjega programa predstavlja vključitev rokometa med razne športne panoge. (pr) priložnosti. Kljub vsemu pa se je rezultat spremenil v 29. minuti, ko je Rossetti neredno prestregel strel iz kota in zakrivil avtogol. S tem pa je bilo tekme praktično konec. SMI NAJMLAJŠI Breg —- Triestina 1:2 (1:0) BREG: Korošec, Tedesco, Žerjal, Bartoli, Tul. Gregori, Kraljič, Lo-vriha, Zeriali, Mondo, Pučnik. STRELEC (za Breg): Kraljič v 6. min. p.p. V tekmi proti Triestini, ki trenutno vodi na lestvici, so bili Brežani nezasluženo poraženi. Vzrok poraza je bilo predvsem slabo in negotovo sojenje, ki je povzročilo živčnost na igrišču. Skozi ves prvi polčas so «plavi» igrali bolje od Tržačanov in so že v 6. minuti povedli s Kraljičem. V drugem polčasu pa so zakrivili avtogol. To je goste opogumilo in hoteli so podvojiti. Pri tem pa jim je pomagal sodnik in res, prav proti koncu tekme so dosegli svoj drugi zadetek. Med to akcijo je nekdo izmed gostov zrušil branilca Tede-sca, vendar je sodnik štel gol za veljavnega. Tedesco je moral nato zapustiti igrišče zaradi krvavitve iz nosu. Zelo dobro je tokrat zaigral vratar Korošec, ki je nadomestil poškodovanega Pečarja. SMI Primorje — Fortitudo 1:2 PRIMORJE: Ostrouška, A. Sedmak, Martellani, Meden, Rupel, Sardoč, S. Sedmak, Bukavec, Sulli-ni, Metelko, Rocchetti. Proti ekipi Fortituda so najmlajši predstavniki Primorja morali kloniti in pustiti obe točki nasprotniku, čeprav niso zaslužili poraza. Remi bi bil pravilnejši razultat te tekme, saj sta si bili ekipi popolnoma enakovredni. Prvi polčas se je končal pri neodločenem izidu 1:1. Tudi v nadaljevanju je kazalo, da se bo tekma končala z remijem, ko so gostje nepričakovano dosegli proti koncu srečanja zmagoviti gol. V. H. Vesna — Inter SS Tekme niso odigrali in so jo prenesli na kasnejši čas. ZAČETNIKI 6 :0 OBVKSTIl.O ŠZ Bor sporoča vsem prijateljem moške odbojke in «odsluženim» igralcem, da bo rekreacija v tej športni panogi jutri, na stadionu «1. maj*, ob 21. uri. Monfalcone — Mladost (2:0) MLADOST: R. Devetak, A. Devetak, Rozin, De Lorenzo, Grillo, Ferfolja, Pahor, Frandolič, Bruz-zachese, Kobal, Vižintin. Začetniki Mladosti so tokrat doživeli visok poraž proti ekipi Mon-falconeja. Zmaga domačinov ni bila nikoli v dvomu. V prvem pol-časiir so domačini dobro zaigrali in z lepimi akcijami ogrožali vrata gostov ter celo dvakrat jim je uspelo premagati vratarja Mladosti. V drugem polčasu pa so naši fantje popolnoma popustili in to so izkoristili gostje in zaokrožili, izid na 6:0. D. Gergolet CICIBANI Breg — Fortitudo 0:3 (0:3) BREG: Maver, Koren, Parovel, Olenik, Družina, Sancin I., Švara, 12 Bandi, 13 Boneta, 14 Sancin N. V soboto so najmlajši Brežani na domačem igrišču poaiegli ekipi Fortituda. Vsi trije zadetki so padli v prvem polčasu in že to priča, da so si domačini v drugem delu tekme nekoliko opomogli. Medtem ko so v začetku igrali podrejeno vlogo, so proti koncu zaigrali bolj borbeno in so bili nasprotniku enakovredni. U-stvarili so tudi nekaj zrelih priložnosti za gol. Najlepišo je, seveda, imel Sancin L, enajstmetrovko pa je zgrešil. SMI Primorje — S. Andrea 1:3 PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Micheli, Daneu, Sardoč, Faggin. Proti močnejši ekipi S. Andrea so morali cicibani Primorja ponovno z igrišča praznih rok. Po prikazani igri si Primorje brez dvoma ni zaslužilo poraza, saj je bilo skozi vso tekmo popolnoma enakovredno gostom, ki pa so v končnih strelih na vrata imeli več športne sreče. Prvi polčas se je končal pri stanju 0:1 za goste. V drugem delu igre je Prosečanom uspelo remizirati, toda Tržačani so bili še uspešnejši in so tako osvojili obe točki. V. H. Fcgliano — Mladost 2:3 (1:3) MLADOST: Daiio Zanier, Lakovič, Ge. in, Davorin Zarier, Čadež, De Lorenzo, J. Jarc, Marušič, Vižintin, FrandoJč, D. Jarc. Cicibani Mladosti so v gosteh pri Foglianu osvojili prvo zmago na letošnjem prvenstvu. V prvih trenutkih je bila vidna terenska premoč gostov, ki so po lepi akciji Vižintina poveoli. Le minuto kasneje pa so domačini v protinapadu remizirali. Naši fantje se vsekakor niso zadovoljili z remijem in pred koncem prvega polčasa so dvakrat (zopet z Vižintinom) premagali domačega vratarja. V drugem polčasu pa so naši fantje držali vajeti igre v svojih rokah, kljub temu pa so domačim dosegli gol. V zadnjih minutah so domačini skušali doseči vsaj remi, a .tudi tokrat se je domača obramba dobro odrezala. D. GERGOLET Pismo uredništvu S prošnjo za objavo smo prejeli naslednje pismo: Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! V sobotni številki Primorskega dnevnika je bilo objavljeno pismo, ki ga je podpisal Henrik Lisjak, v katerem ugotavlja, da na nekem strokovnem košarkarskem predavanju v Ljubljani ni bilo predstavnikov ŠD Polet, ŠD Kontovel in ŠD Dom, Popolnoma se strinjam z Lisjakom, ko trdi, da bi morala biti vsa društva na takih predavanjih polnoštevilno zastopana. Toda če se nekateri trenerji predavanja niso u-deležili, najbrž na to predavanje niso bili povabljeni ali pa se ga niso mogli udeležiti, ker so bili zasedeni. Če želimo, da bodo vsa društva obveščena o podobnih predavanjih, je nujno, da Košarkarska zveza Slovenije pravočasno obvesti našo trenersko organizacijo o tečajih in predavanjih, na katerih bi lahko sodelovali trenerji iz zamejstva. Glede pobude same mislim, da je bila zelo pozitivna in lahko samo upam, da bo takih pobud še več. Toda če je bilo to predavanje namenjeno vsem zamejskim športnim, društvom, bi moral pobudnik (pa naj bo to zaslužni športni delavec ali organizacija) o tem obvestiti ali urad ZSŠDI ali vsa društva, ki gojijo košarko. In .kakšno vlogo naj igra pri tem urad ZSŠDI, če o predavanju ni bil niti obveščen? Zato je popolnoma nesmiselna trditev, da je za odsotnost trenerjev Poleta, Konto-vela in Doma krivo ZSŠDI oziroma pozabljivost njegovih nameščencev. Vprašujem pa se, zakaj Lisjak tako odločno in nedvomno pripisuje krivdo za odsotnost trenerjev na o-menjenem predavanju »športni politiki*? In kateri športni politiki to pripisuje?! Povezovati odsotnost nekaterih trenerjev na tem predavanju z neko športno politiko, katera naj bi bila po Lisjakovem mnenju zgrešena ali naj je sploh ne bi bilo, je gotovo posledica dejstva, da Lisjak športne politike ne pozna, sicer kaj takega ne bi mogel trditi. Upam, da bo v kakšnem drugem pismu uredništvu napisal kaj več o tej «zgrešeni športni politiki*, zaradi katere naj bi se tudi sam (saj je trener Konto vela) ne udeležil omenjenega predavanja. Glede športne politike trenerske orgarizj.cije lahko potrdim, da odkar je bila ustanovljena nadaljuje politiko ZSŠDI na področju trenerskega izpopolnjevanja. V tem smislu smo v tem letu organizirali sedem strokovnih predavanj za trenerje, na katere so bili vsi osebno vabljeni. Poleg tega pa smo od 14. do 19. julija priredili tečaj za inštruktorje nogometa in namiznega tenisa. V načrtu je bil tudi tečaj v košarki, na žalost pa ga nismo mogli izpeljati. Za ta tečaj je bilo prijavljenih 7 košarkarskih trenerjev, med katerimi pa nismo zasledili Lisjakovega imena. Franko Drasič predsednik trenerske zveze MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 43. nela je, kaj hoče. Čudila se je sama sebi, da ni mečena, pač pa kakor da je vse to že dolgo pn-a že skoraj obupala, ker ga ni bilo. In vendar pomislila na kaj takega! Če bi ji bil rekel, da jo bi se ji zdelo naravno, mogoče bi mu celo vra-3zen, čeprav bi jo motila njegova medvojna in vezanost na njihov dom. In če bi ji bil pre me , naj mu bo žena, bi se najbrž globoko zamislila, azadnje celo privolila. — Zdaj je bilo piepozno, li mogel priti s svojo ponudbo ali prošnjo v nesem času, kakor po slovesu s Kolmanom. D^a vzroka, da bi si celila rane; teh ni bilo. Rešila dragocenimi izkušnjami, z globokim spoznanjem, j ni imela, in ki ji je odločno odsvetovalo: nikar v zdanjem času nikar! — Kakor da je šele z aj sebi vso resnico, medtem ko se je prej kopala Bilo ji je mučno, ker mu je morala reči svoj vedela je, da Vili čaka na odgovor brez ovin-ito, kakor ji je on povedal vse odkrito. Zato je •Vili, — ne boš hud, če bom odkrito govorila?* Odvrnil je: -Zameril bi ti, če bi govorila kako drugače!* • Vprašala sem te zato,* je rekla, «ker vem, da te bo moj odgovor zabolel: Vili, jaz ne morem s teboj!* To je povedala zamolklo, iz globine svoje duše; nato je ponovila, kakor bi se bala, da je ni razumel; -Vili, jaz ne morem s teboj!* Sedel je negibno, kakor da ni povedala nič posebnega. V resnici pa se je ta trenutek v njem nekaj porušilo. Usta so mu postala suha, v duši je postal ves ubog. Tiho je vprašal: •Zakaj tako, Dana?* Bilo ji je mučno, Rekla je: «Zdaj ti ne morem vsega povedati... mogoče kdaj kasneje. Razumi me,» je prosila, •odkrito sem ti rekla: ne morem. Ne morem in ne da nočem! Ne smem, če onega ne razumeš!* je ponovila s poudarkom. «Zadnje čase sem mnogo razmišljala o tem, do kraja sem dognala stvar. Vili — jaz imam štiri otroke,* se je nasmehnila. Vendar to ni bilo zanj dovolj, da ji ne bi ušel v besedo: • Vem, Dana! Komaj se je kateri rodil, že sem ga imel na svojih rokah! Zalaznikove Dane si nisem nikdar drugače predstavljal kakor v družbi njenih štirih otrok!* «Da,» je pritrdila radostno. «In vem, da ti niso tuji, tudi ne zoprni. Vem, da si vse premislil, preden si se odločil. A kljub temu, Vili, — ne morem, ne smem. Kakorkoli mi boš razlagal, me prepričeval, ti povem, da bom naprej in naprej trdila svoje in se tega tudi držala. Ce bi bil prišel pred štirimi meseci s tem, bi se najbrž drugače odločila. Poznam te, kakšen si; dober, plemenit. Vem, da bi rad imel otroke in otroci bi radi imeli tebe. In vendar, Vili, — ne morem. Poišči si dobro, pošteno dekle, jaz bom tega najbolj vesela, ti pa si je vreden in boš srečen z njo!» Glava mu je začela nihati. Rahlo je priprl oči. Spodnja ustnica mu je za spoznanje podrhtevala. V njem se je rušil svet, ki si ga je s tako radostjo ustvaril, razpršile so se vse lepe sanje. Grenak nasmeh mu je legal na usta. Tiho, strto je vprašal čez čas: •Misliš, da s tabo ne bi bil srečen?* Prikimala je, rekoč: «Najbrž bi bil.* Nato se je popravila; «Ne, gotovo bi bil srečen.* •Zakaj potem nočeš, Dana? Ko sama praviš...* Po vseh izkušnjah s Kolmanom, po vseh razgovorih z njim je zdaj lahko odgovorila Skomarcu to, česar Kolmanu ni mogla: -Vili, tvoja sreča pri meni bi bila preveč drago plačana. Tega nočem! Če bi me vprašal, ali sem nesrečna, bi te začudeno pogledala. Jaz sem srečna. Na svoj način seveda. Te sreče mi ne more nihče vzeti in nič mi je ne more nadomestiti. Nikdar je ne bi dala iz rok, nikdar je ne bi zamenjala za kakšno drugo srečo, recimo za veselejšo. Toda jaz to srečo drago plačujem. Ne bi je hotela za vse na svetu naprtiti komurkoli na pleča, tudi tebi ne. Naj ostane vsa meni, nedeljiva. Veselja bom, če se nas boš še kdaj spomnil in nas obiskal. To pa je tudi vse. — Če bi me prosil samo za ljubezen,* je še dodala in usta so se ji rahlo našobila, *ta, Vili, je moja. Lahko jo dam in... rada te imam, Tu bi najbrž klonila. Toda sreče z otroki ne morem deliti s teboj in z nikomer. Tam bom ostala sama: grenka in vesela, težka in lahka bo prihranjena meni.* Kimal je, kakor da pritrjuje. Bčlelo ga je. Zdelo se mu je, da bi bilo zdaj najbolje oditi. Kakor da je ta trenutek šla mimo njega sreča in se mu hudobno posmehnila. Gledal je ljudi po kavarni in ni imel občutka, da sedi kje v tujem kraju, med tujimi ljudmi; hkrati se mu je zdelo, da mu tudi Dana ni nič bližja kakor vsi dfugi. Ni odšel, čeprav ga je nekaj sililo, naj gre. Ni mogel. Navdalo ga je boleče domotožje po njej: prav zdaj si je ležel, da bi vsak dan ali vsaj vsak teden tako posedel z njo in pokramljal. Tudi njej se ni dalo od tod. Kljub temu, da se mu je odrekla in da je zdaj zavladalo med njima nekoliko hladno, moreče vzdušje, je obsedela. Hkrati pa ni hotela, da bi odšel od tod do kraja zagrenjen, razočaran. Konec koncev ga je imela na svoj način rada. Ni bil kakor Kolman, da bi se mu z vso strastjo vrgla v naročje. Bil je prehladen za tako ljubezen, preveč zrel. Bil pa je človek, ki bi ga drugače rada imela, kot moža in kot spremljevalca v življenju. Odrekla se je obojemu, ker prvo brez drugega ni moglo živeti. Ko sta po dveh urah naposled le vstala, je bil on truden in brez volje, čutil je, da se odpravlja v svojo samoto in da se te samote zlepa ne bo rešil. «Nisi prav storila, Dana * ji je rekel, kakor bi še zdaj hotel spremeniti njeno odločitev. »Prepričana si, da sem se hotel nekako... žrtvovati. Nisem. Pozabljaš, kaj bi ti darovala meni. To bi odtehtalo vse moje žrtve, če že misliš, da bi te bile. Vsako srečo,* je pomodroval, a iskreno, iz srca, «je treba drago plačati. Meni bi bila podarjena, kar se redko zgodi. No, tudi meni ni darovana!* Tudi to je ni omajalo. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00. letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za mm vlomu v amin I mvij/i,«. ...n.. wy,uu. — . Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcnl|e-JWi kraiine se naročalo Drl oalasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih H 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS 61000 L|ubl|0H4 Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš 43 J™'1 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozmi višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lit besw Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 15. novembra 1978 krajine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala| In tiska | £ Član Italijansketejfjl Zveze časopisnih |ll3n založnikov FIEG NEUSPEH SAHOVE «POMIRITVENE» POLITIKE V Iranu še hudi neredi in prelivanje krvi kljub ostri represiji vojaške diktature Carter svetuje svojemu zavezniku, naj čez kak mesec sestavi koalicijsko vlado Protest proti magnatu urana TEHERAN — Represija iranskega vojaškega režima je dosegla že tako razsežnost, da so vesti o kr-voprelitju in neredih, predrle tesen obroč cenzure še več, celo režimska televizija je v svojih dnevnikih omenila nerede, kar dokazuje, da se je «pomiritvena» misija vojaške diktature izjalovila. Vojska je včeraj prvič po tednu dni streljala na množico v teheranskem »bazarju*. Mestno četrt, teheranska gospodarska pljuča, so tanki in vojska obkolili, da ni nobenemu tujemu dopisniku uspelo posredovati točnih vesti. Do spopada naj bi prišlo, ko so vojaki skušali z o-rožjem prisiliti stavkajoče trgovce, da odprejo trgovine. Medtem pa prihajajo vesti o spopadih v drugih krajih Irana. Na jugu države, v Buširu in Kazerunu so bile ubite tri osebe, ena v Qušanu na meji z Afganistanom, o aretacijah poročajo skoraj iz vseh večjih iranskih mest. Šiitsko sveto mesto Qom je vojska dobesedno obkolila, v Isfa-hanu so se zdravniki vvnili na delo pod grožnjo brzostrelk. Z enodnevno zamudo se je izvedelo, da je bilo med neredi v Laigianu ubitih 12 oseb, 60 pa ranjenih, demonstranti so v nedeljo v Zanjanu uničili dva tanka. Iranski radio ne more zamolčati tega dogajanja, skuša ga le zmanjševati, obenem pa poroča o mogočnih manifestacijah v podporo šahu, o katerih pa tuji dopisniki nimajo nobenih podatkov. Prav tako oblasti izjavljajo, da so se delavci naftne industrije vrnili na delo, a po podatkih vkrcane nafte je razvidno, da se stavka nadaljuje, čeprav v manjšem obsegu. Vojaška diktatura je nad Iran zgrnila temno zaveso terorja, ki pa predstavlja dvorezen nož, saj je marsikateri častnik sit krvoprelitja, drugi pa so se spomnili, da so tudi oni šiiti, kot množice, ki hočejo zrušiti šaha. Če lahko verjamemo izjavam ajtola Šariata Madarija, so številni visoki častniki pripravljeni podpreti verske voditelje. Šiitski kler pa za sedaj noče «svete vojne*, ki bi pahnila državo v bratomorno vojno, saj upa, da bo neprestani pritisk množic do take mere zrahljal, šahov prestol, da ga bo prav vojska prej ali slej odstavila. liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiitiiiiiiiniiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiriiuu Val terorističnih atentatov zajel toskansko glavno mesto Na srečo ni bilo človeških žrtev - Oster protest demokratičnih sil Ameriška obveščevalna služba naj bi celo izdelala načrt za odstranitev ' šaha, ne da bi bili prizadeti ameriški interesi v Iranu. Ameriški predsednik Carter pa se za sedaj na vse kriplje trudi, da bi vsestransko podpri Rezo Pahlavija. Nekemu televizijskemu omrežju je celo izjavil, da sta neodvisnost in moč Irana poroštvo za trdnost na tem zemljepisnem območju, Američani pa nočejo, da bi nepri-sebneži zrušili sedanjo vlado. Carter je tudi pripomnil, da upa v bližnjo rešitev iranske krize, če bi šahu uspelo v roku šestih ali osmih mesecev sestaviti koalicijsko vlado. Sumničenje verskih voditeljev v zvezi s Sandžabijevo aretacijo postaja tako konkretnejše, saj bi bil prav Sandžabi najidealnejši človek za sestavo koalicijske vlade, ki bi omogočila nadaljnje vladanje Pa-hlajevi dinastiji. Ajtoli pa so s svojim sumničenjem do neke mere že onemogočili to možnost, saj se ljudstvo ne bo pustilo prelisičiti. Medtem pa je od vseh verskih voditeljev najbolj osteh ajtol Homeini, ki vztraja pri zamisli o i-slamski republiki, njegova popularnost je v Iranu dosegla že tako stopnjo, da je za marsikoga postal pravi iman, vrhovni duhovni vodja, ki lahko pozove narod na «sveto vojno*, (voc) Predsednik Bangladeša obišče Jugoslavijo BEOGRAD — Kakor so uradno sporočili, bo na vabilo predsednika Tita kmalu dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik Bangladeša Ziaur Rahman. V tej zvezi Tanjug poroča iz Dake, da je sekretar bangladeškega zunanjega ministrstva Kibria včeraj sprejel jugoslovanskega veleposlanika Živka Jošila. Ob tej priliki je bangladeški funkcionar poudaril, da je Rahmanov obisk v Jugoslaviji v bližnji prihodnosti logičen dogodek v nadaljevanju prijateljskih- hT-tesnih stikov med državama. Po besedah Kibrie se bo Ziaur Rahman lahko med obiskom v Jugoslaviji seznanil s stališči predsednika Tita, za katerega je dejal, da je «eden od glavnih ustanoviteljev neuvrščenega gibanja ter izpričan in vedno dosleden borec za poglavitna načela neuvrščenosti, za svetovni mir, medsebojno razumevanje med državami sveta in za stalni napredek v razvoju človeštva*. Obisk bo, kot je dejal Kibria, priložnost za predsednika Rahmana, da izrazi «osebno spoštovanje predsedniku Titu, človeku, ki ga visoko ceni in globoko spoštuje zaradi njegove plemenitosti, dolgoletnih političnih in državnih izkušenj ter modrosti*. NA POVABILO SABORA SR HRVAŠKE Deželni glavar Gradiščanski! na uradnem obisku v Zagrel)« Probleme gradiščanskih Hrvatov je treba reševff* ti v duhu člena 7 avstrijske državne pogodbe VASHINGTON — Skupina demonstrantov, v glavnem družinskih članov rudarjev, je demonstrativno zasedla vhod v osrednji urad podjetja uranskega magnata Kerr - Mc Gea. Protestirali so proti zlorabi jedrske energije, obenem pa opozorili na domnevne odgovornosti podjetja za smrt uradnice Karen Silkwood, ki je pred natančno štirimi leti izgubila življenje v avtomobilski nesreči. Policija je demonstrante razgnala. NAPADALNA STALIŠČA ZAH0DN0NENIŠKEGA KANCLERJA Schmidt odločno proti preganjanju bivših članov nacistične stranke Tuji tisk izkrivljeno poroča o teh problemih ■ «Berufs-verbot» mora ostati v veljavi ■ Opozorilo državam v razvoju BONN — V ZR Nemčiji ne obstaja problem nacizma, vsaj ne v večji meri kot v drugi Nemčiji in v Avstriji. Pač pa tuji tisk to vprašanje napihuje, namesto da bi ga prikazal v realni dimenziji. Zahod-nonemški kancler Helmut Schmidt je izkoristil večerjo s tujimi časnikarji, akreditiranimi v Bonnu, da jim"-je v dokaj napadalnem tonu razložil svoje poglede na njihovo pisanje. Očitno kanclerja moti predvsem to, da se toliko piše o vprašanju nacizma. V zvezi z vestmi, ki jih je sicer kot prvi objavil prav za-hodr.onemški tisk, da sta bila namreč tako predsednik republike Wal-ter Scheel kot predsednik parlamenta in kandidat za predsednika republike Karl Carstens svoj čas vpisana v nacistično stranko NSD AP, se je Schmidt odločno izrekel proti »novi denacistizaciji*, ko pa je minilo že triintrideset let od konca vojne. V tej zvezi je kancler poudaril, da tudi sami zavezniki takoj po vojni niso nikogar obsodili zgolj na osnovi pripadnosti NSDAP. Pač pa se kancler ni hotel izreči FIRENCE —■ Trije ranjeni in manjša gmotna škoda je rezultat štirih terorističnih atentatov, ki so jih neznanci izvedli včeraj zjutraj v Firencah; Val nestrpnostnih izbruhov proti demokratičnim ustanovam in posameznikom se torej še stopnjuje, namen atentatorjev pa je brez dvoma ustvariti v državi preplah in zmešnjavo. Od štirih včerajšnjih atentatov v Firencah se je teroristom posrečil samo eden, in sicer pred pokrajinskim zakladnim ravnateljstvom. Najhuje je bil ranjen mestni smetar Paolo Chierica, ki je bil v trenutku eksplozije na kraju samem, lažje pa sta bili ranjeni še drugi dve osebi, ki so ju zadeli drobci razbitih šip, ki so padali z oken bližnjih hiš. Ostale tri atentate so organi javne varnosti uspeli preprečiti tudi zato, ker so bili o njih predhodno obveščeni po anonimnem telefonskem pozivu. Preiskovalci so ugotovili, da je vse peklenske stroje izdelala ista roka, saj so si bili po svoji izdelavi na moč slični. Izdelani so bili iz enega kilograma trotila in na kemični vžig. Sicer pa so preiskovalci v slepi ulici in ne vedo, kdo je atentate povzročil, ker si zaenkrat nobena ekstremistična politična grupacija ni prevzela zanje odgovornosti. Zanimivo pa je, da so bile eksplozije peklenskih strojev predvidene točno ob isti uri (ob 9. uri), ko se je na florentinskem sodišču začel proces proti dvema pripadnikoma ^komunističnih bojnih enot*. V noči med ponedeljkom in torkom pa so teroristi izvedli v Toskani še štiri atentate. V Firencah so namestili peklenski stroj pred poslopje karabinjerske postaje, v Pratu je eksplozija poškodovala vhod v stanovanje bivšega župana in poslanca KPI Giorgia Ve-strija, medtem ko sta eksploziji v Pizi poškodovali pročelje sedežev dveh javnih ustanov. Atentat v Pizi si lastijo »proletarske bojne e-kipe*. Ostro obsodbo vsem terorističnim dejavnostim so izrekle politične stranke, deželni svet in deželni odbor Toscane, posamezne občine ter deželni konzorcij za ljudska stanovanja. (mč) Na sliki: Škoda, ki jo je povzročila eksplozija pred poslopjem pokrajinskega zakladnega ravnateljstva v Firencah. iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiifniiiiuiiiiiiininiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM KONFERENCA PSI NA TEMO ^INFORMACIJA IN OBLAST* Pristranskost in preskromna kvaliteta glavna vzroka krize na področju tiska Izredno kritično uvodno poročilo Ciaudia Martellija - Poseg predsednika FNSI Murialdija RIM — Italijanski tisk je «pri-stranski in tendenciozen*, «ni niti ljudski, niti ugleden*, ter «visi na dvojni zadrgi nemogočega tržišča in lastne neužitnosti*. To so le nekatere od ocen, ki jih je dal Claudio Martelli, vodja kulturne sekcije PST, v svojem uvodnem poročilu na rimski konferenci temo »Informacija in oblast*. Konferenci, ki bo trajala do četrtka, prisostvujejo najvišji socialistični voditelji, od tajnika Craxija in namestnika tajnika Signorileja pa do Aniasija in Mance. Kot primer »tendenciozne pristranskosti* je Martelli navedel zadržanje velikega dela informacijskih organov v 55 dneh Morovega jetriišlva, nato pa se je zavzel za ustv rjanje nekega telesa, ki naj bi zajamčilo «konkretnost, nepristranskost in objektivnost informacije* in ki na' bi imelo celo možnost, da bi naprtilo globe. Premaihno razširjenost časopisov v Italiji je treba ro Mariellijevem mnenju pripisati predvsem »nevzdržnim omejitvam* in skromni kvaliteti dnevnega tiska v primerjavi s periodičnim in z RAI - TV. Za izhod iz sedanjega položaja o potrebne, kot je dejal predstavnik PSI, «tri revolucije*. Prva mora biti liberalnega značaja ter odpraviti za vse enako politično ceno, ko pa imajo časopiri različne stroške različno kvaliteto. Druga naj bo kulturna revolucija predvsem v smeri bolj ljudskega časnikarstva tako glede izbire tem kot jezika. Tretja revolucija pa naj bo družbenega r-mena ter zadeva časnikarski poklic, ki aj se otrese dvoumnosti, ko pa je po eni strani pro sti poklic, po drugi pa odvisno delo. Martelli se j« tudi zavzel za po- vratek k figuri »čistega založnika*, ki pa mu je treba omogočiti določen profit preko večje prodaje in reklame Potem ko je kritiziral o-snutek zakona o reformi založniške dejavnosti, je Martelli dal nekatere predloge glede televizije. Po angleškem vzorcu naj bi prišlo do sožitja med državo in zasebnimi televizijami, tako da bi RAI lahko prednjačila ne zaradi hegemonične-ga položaja, pač pa zaradi kvalitete. V razpravo je med drugimi posegel tudi predsednik vsedržavne časnikarske zveze Paolo Murialdi, ki je navedel glavne pomanjkljivosti v delu časnikarskega sindikata, orisal pa je tudi glavne cilje, ki si jih je zadal nedavni kongres FNSI v Pescari: razbiti izolacijo kategorije na družbeni in politični ravni: boriti se proti cehovskim težnjam in osredotočiti obnovo delovne pogodbe na normativni del; izkoristiti reformo založništva kot sredstvo spreminjanja struktur, ne pa kot golo finančno pomoč tisku, (trn) Kriza kinematografov RIM — V zadnjih osemnajstih mesecih je skupno 1800 kinematografov prenehalo delovati. Velika kriza, ki je zajela to področje, resno ogroža, da bo nad tisoč delavcev, zaposlenih na tem pod ročju, izgubilo svoje delovno mesto. Samo junija letos je že tisoč sto kinematografov prenehalo delovati, medtem ko so nekatere manj še dvorane omejile svoje predstave na soboto in nedeljo Kriza je najbolj občutena predvsem v veli kih mestih, kot so Firenze, Rim, Turin in Genova. Na jugu je ta pojav manj občuten predvsem zaradi manjšega števila kinematografov. Tudi glede filmske produkcije ni stanje nič bolj zadovoljivo, kljub; temu. da je ostalo število snemanih filmov v glavnem enako, kot je bilo v lanskem letu. Edina pozitivna točka v tem je, da se ‘je inkaso, ki so ga zabeležili v letošnjem letu/ precej, zvišal. To pa nikakor ne pomeni, da se je število obiskovalcev kinematografa zvišalo: nasprotno, v letošnjem letu se je znižalo za celo 40 tpilijonov. Po mnenju sindikatov nosijo glavne odgovornosti krize ’ nekatere organizacije filmskih producentov. Zaenkrat ne ostaja nobena konkretna možnost za rešitev te krize. Filmski sindikati namreč tožijo, da je vlada vse premalo storila v korist filma. Skupnih 20 milijard lir, ki jih jim je dodelila vlada, po njihovem mnenju na noben način ne more zadoščati za kritje velikih izgub na tem področju. Obstaja torej resna nevarnost, da se bo zapiranje kinematografov še nadaljevalo, (tm) Abruški ribiči so se vrnili na morje PESCARA — Po nekaj dneh strahu in resne negotovosti, so se a-bruški mornarji končno le vrnili na morje. Skupna psihoza, da krožijo po morju nenavadne luči in da se morska gladina ponekod dviguje zelo visoko, je končno nekoliko ponehala. Tamkajšnje oblasti skušajo prepričati prebivalstvo, da je bil vzrok nenavadnih valov velika količina'plihp v v Jadranskem morju. o predlogu načelnika socialdemokratske parlamentarne skupine Herberta Wehnerja, da bi podaljšali rok zastaranja nacističnih zločinov, ki bi moral zapasti 31. decembra 1979, češ da je do takrat še dovolj časa na razpolago za razmišljanje. Tudi v tem oziru pa je obtožil tuji tisk, da izkrivljeno poroča o tem vprašanju in dodal, da zastaranje vsekakor ne bo veljalo za zločine, za katere se je sodni postopek že začel. ampak samo za tiste, ki jih sploh še niso odkrili. Schmidt se je prezirljivo izrekel o pobudi nekaterih antinacističnih krogov, po kateri je veliko družin, tudi iz drugih držav, poslalo kanclerju dopisnice s pozivom, naj ne dovoli zastaranja vojnih zločinov. «Nisem se ustrašil teroristov — je dejal — še manj pa me je strah dopisnic*. Prav tako tuji tisk napačno poroča o tako imenovanem »Berufs-verbot», je dejal kancler. Zakon, ki onemogoča dostop do javnih služb levičarskim skrajnežem — u-porabljen pa je bil že tudi proti članom vladne SP D — je po njegovem povsem utemeljen. Preprečiti je namreč treba, da bi se dokopale do državnih služb «kričeče opice*, ki bi hotele vsiliti lastna stališča «ž nasiljem in terorjem*. Napadalen je bil Schmidt tudi glede vprašanja odnosov z deželami tretjega sveta. Sit sem že tega, je dejal, da nekatere države predlagajo Združenim narodom resolucije proti zahodnonemškemu imperializmu, potem pa nas prihajajo prosit za posojila. Nekaj kritik je letelo tudi na Italijo glede vpcašanja evropskega monetarnega sistema: priznal je sicer, da je treba dovoliti, da valute gospodarsko šibkejših držav nihajo v nekoliko večji meri kot druge, je pa takoj pripomnil, da bi on nikakor ne zaprosil za možnost večjega nihanja, ko bi bil Italijan. Po njegovem bi že sama vključitev v «monetarno kačo* blagodejno vplivala na gospodarsko stanje šibkejših evropskih partnerjev, (trn) Umrl 143-Ietni pastir MOSKVA — V vasi Tikiaband na področju Azerbeidžana' je umrl 143-letni pastir Medzhid Agajev. Aga-jev je vse svoje dolgo življenje preživel kot pastir na kavkaških gorah. Prav to področje je znano kot predel, na katerem ljudje dosegajo zelo visoko starost. Dvajset let zapora za tihotapce z jestvinami VIDEM — Sodišče v Tolmeču je obsodilo na skupnih 20 let zaporne kazni in na 2 milijardi lir globe devet oseb, ki so bile osumljene tihotapstva jestvinskih izdelkov. Obtoženi so jestvine tihotapili v Avstrijo, pri tem pa ponaredili vrsto uradnih dokumentov. Osem oseb pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Na najvišje zaporne kazni in globo so bili obsojeni 57 letni Lui-gi Portinari iz Milana, 81 -letni Gi-no Mazzoni iz Genove, 60 letni Ro-dolfo Ursini iz Trsta, 64-letna An-na Bonaso iz Genove in 47-letni Franco Guarnieri tudi iz Genove. CAGL1ARI — Zaradi pomanjkanja dokazov so sodniki v Cagliariju oprostili 22-letnega Giovannija Bres-sana obtožbe, da je gojil indijsko konopljo. Italijanski zakon o mamilih predvideva kazen le za gojenje indijske konoplje, preiskava o petih Bressanovih sadikah pa ni ugotovila, v katero vrsto spadajo. Pri Comu izbili sestrici in njuna babica COMO — že od predsinočnjim iščejo v okolici vasi Čarate Urio na Comskem jezeru deklici, stari 3 in 4 leta, in njuno babico. Karabinjerji se do sedaj ugotovili, da je ženska prišla po deklici v otroški vrtec v ponedeljek ob 16. uri. Z njima je šla v pekarno, očividci so ju videli, kako sta se v spremstvu babice napotili po kolovozu ob jezeru, ki pa ne pelje proti domu Sa-mante in Eloise Alessi, ki je le 500 metrov oddaljen od vrtca. Ko se -ni tašča vrnila z deklicama, je mati obvestila karabinjerje. ZAGREB — Deželni glavar Gra-| tiiščanske Teodor Kery je na povabilo Sabora socialistične republike Hrvaške v ponedeljek in včeraj o-biskal Zagreb. Tu je imel več pogovorov o vseh oblikah sodelovanja, med drugim tudi o odprtih manjšinskih vprašanjih na Gradiščanskem. V izjavi novinarjem je Teodor Kery pripisal velik pomen obisku pri reševanju dvostranskih vprašanj, obisk je po njegovem prvi korak pri razreševanju niza odprtih vprašanj. Razgovori so tudi pokazali, je menil deželni glavar, da je treba probleme hitreje reševati predvsem v duhu 7. člena državne pogodbe. Na uresničevanje manjšinskih pravic v duhu 7. člena državne pogodbe so gradiščanski Hrvati o-pozcrili domačo, pa tudi svetovno javnost že večkrat, pri čemer se vseskozi povezujejo še s koroškimi Slovenci. Gradiščanski Hrvati So ravno tako zavrnili sedmojulij-sko zakonodajo in manjšinske sosvete, ter za temelj vseh pogovorov z zvezno in deželno vlado postavili državno pogodbo. V svojih prizadevanjih, ki se zadnja leta kontinuirano odvijajo v društvih, še posebej v hrvaškem kulturnem društvu v Železnem, hrvaškem akademskem klubu na Dunaju ter drugih, pa se uspešno povezujejo z matično dofnovino. Napori zadnjega časa so usmerjeni v izboljšanje informativnih dejavnosti, kjer so v pisani besedi dosegli nekaj uspehov; spremeniti hočejo sedanje nevzdržne razmere v šolstvu in prizadevajo si za upoštevanje hrvaškega jezika v uradnih ustanovah. Pri vseh teh in seveda drugih naporih doslej niso imeli dovolj pomoči deželne vlade v Železnem, kajti le ta že vrsto let podpira znane asimilante ter le tu in tam upravičene zahteve hrvaške manjšine. Vrsta narodnostnih vprašanj na Gradiščanskem je odprtih prav zavoljo tega, ker uradna politika in vladajoča socialistična stranka upoštevata težnje asimilan-tov in ne pravili narodnostnih predstavnikov, tako na Gradiščanskem kot na Dupfliu. in Judi ne naprednih sil iz večinskega naroda. S pogovori na najvišji ravni v Zagrebu, torej med matično damo-, vino in Gradiščansko, z večjim posluhom za probleme manjšine, z dogovori in spoštovanjem dogovorov, s krepitvijo kulturnih in tudi gospodarskih vezi, se bodo lahko razmere na Gradiščanskem postopoma izboljšale. Potrebna pa je obojestranska pripravljenost, dobra volja in nenehno delo med ljudmi, predvsem pa odpade taktika zavlačevanja in obljub, kar so morali doživljati in še zdaj doživljajo gradiščanski Hrvati v Avstriji. Na Gradiščanskem so tudi toliko realisti, da od enega obiska in izjave Teodorja Keryja ne pričakujejo takojšnjih sprememb, so pa tudi toliko optimisti, da ne zavračajo možnosti za postopno izboljšanje raz,m®f'ip[. tej luči tudi ocenjujejo obisk # nega glavarja v Zagrebu. ERNEST RUŽ1C Mikrofoni v avstralskem veleposlaništvu v Moskvi CANBERRA — Avstralski nji minister Andrew Peacock j® ? vestil parlament, da so odkrili . zidovih avstralskega veleposb® štva v Moskvi skrite mikrofon ■ GROTESKA BIROKRACIJE Študentski dom ! ni za marljivega visokošolca CAGLIARI — Italijanska birokracija ne pozna meja, ve odreka mesto v študentsken* domu visokošolcu, ki je opravil preveč izpitov. Grotesken primer se je Pn' petil na univerzi v Cagliari-ju, ko je ocenjevalna komisija zavrnila prošnjo 24-letnega študenta četrtega letnika me' dicine Agostina Schiarre, čes, da njegova prošnja ni v skladu z zakonom. Italijanski zakon namreč predvideva za sprejem v študentske domove, da visokošolci napravijo v treh izpitnih rokih akademskega leta dve tretjini izpitov-Schiarra pa je imel tako smolo, da je že v poletnem voku izdelal vse predvidene izpite kar z odliko. Kot rečeno, je ocenjevalna komisija zavrnila njegovo prošnjo, vi-sokošolec pa je vložil priziv,-saj sprejem v dom pogojuje ves njegov študij. Pred dvema letoma mu je umrl oče, mati ni do sedaj prejela pokojnine, dvanajst bratov in sester pa vzdržuje neka teta-(voc) Vlada je že ostro protestirala P*) sovjetskih oblasteh: sovjetski leposlanik v Canberri pa je izjaV ‘ da niso prisluškovalnih naprav 11 mestile sovjetske organizacije, tP več kot drug. Peacock je v Par‘.e mentu zavrnil tako opravičeval in ocenil dogodek kot dokaz sovJe skih sovražnih namenov do A stralije. ES SALAAM — Tanzanija je demantirala nedavno izjaV° ,e. gandskega predsednika Amina F de odpoklica svojih čet iz te arzz ve. Nasprotno, Amin je še okre" vojaško prisotnost v Tanzaniji. im* DAR Viiiaiiiiiiiaiiiiaiiiii>i>iiBiiiiiiaBfiia>ii>iitiiMaitaM«aiiiii>n>*if ■■■■itiiaiiMat»iiiiai«>as"1 NA AVTOCESTI PADOVA-BOLOGNA V hudi prometni nesreči pet ljudi ob življenje V verižnem trčenju poškodovanih še približno 50 avtomobilov in kamionov s priklopnikom - Vzrok nesreče je bila huda poledica jv'" iv " 'V /I h - A, V' •Siji; MM w§f Skrotovičena pločevina na avtocesti Padova - Bologna (Telefoto ANSA) ROVIGO — Gosta megla in poledica sta včeraj zjutraj okrog 7. ure terjala na avtocesti Padova - Bologna pet človeških življenj. Do prometne nesreče je prišlo na mostu čez reko Adige, blizu avtocestne postaje Boario. Veriga silovitih trčenj se je pričela, ko sta na mostu trčila avtomobil «austin regent* in manjši kamion. »Austin* se je vnel, prav tako kamion, trije potniki v avtomobilu in šofer kamiona pa so v svojih motornih vozilih zgoreli, saj se niso mogli praVbčasno rešiti iz skrotovičene pločevine. Peta žrtev prometne nesreče je šofer kamiona s priklopnikom, ki je sledil avtomo- bilu in kamionu. Takoj se je zavedal. da se je v trčenju med obema voziloma pripetilo nekaj hudega, zato je skočil iz kabine svojega kamiona, da bi zaustavi] promet, ki je ob tisti uri na avtocesti zelo gost. V istem trenutku pa je pridrvel neki avto, katerega šofer zaradi omejene vidljivosti ni opazil človeka sredi cestišča, trčil je vanj, nesrečnega šoferja pa je vrglo v prepad pod mostom. Sledila so si še verižna trčenja, v katerih je bilo znatno poškodovanih okrog petdeset avtomobilov in kamionov s priklopniki, petnajst o-seb pa je bilo laže ali huje ranjenih in so jih prepeljali v bolnišni- co v Rovigu, kjer se bodo tn0*^ zdraviti od 90 pa do 10 dni. . Promet na avtocesti je bil včer?e ustavljen skoraj ves dan, saj J bilo treba veliko napora pri nitvi. razbitih in poškodovanih P metnih sredstev. • Skorajšen začetek zime je t°.e terjal na italijanskih cestah žrtve. Zato prometna policija Prtjg va vse avtomobiliste, nai **** skrajno pazljivi, saj So v*: sarajno pazljivi, saj se ooao ■ j, menske razmere v prihodnjih v še poslabšale. V padski nižini _ Lombardiji je namreč gosta mri! vidljivost pa je omejena na 40 " trov. Grozi pa tudi poledica. I" Skrivnosten BumcdienoV obisk v Sovjetski zvezi MOSKVA - Alžirski predse^'. Bumedien je včeraj odpotova* -e Moskve v domovino, potem ko ^ bil več kot mesec dni na obisk“ Sovjetski zvezi. Tako dolg okjf povzročil najrazličnejša ugiba s0, časnikarjev, predvsem, ker nis