Francoske republike novi predsednik. Francozi so najnemirnejši Ijudje na S7etu. Nobeno se obstoječe vlade in vladarjev tako bitro ne na^eliča, kakor ravuo francosko. Premeaibe jim je 7ečno treba, kakor iibi 7ode. Kedar jim kdo predolgo 7ladari, pa ga ubijejo, preženejo, odstavijo ali k odstopu prisilijo. Kralja Ludvika XVI. so zaklali, Karola X. in Lud^ika-Filipa izti.ali, cesarja Napoleona I. in III. odstaTili, predseduika Thiersa in sedaj Mak-Mabona tako žnja7ili, da sta sama se odpo^edala predsedništvu. Slednji je to stoiii 7 četrtek 30. jannarja t. 1. iu zbornica poslauce^ se je takoj združila s stare8inst7om iu skupno izvolila uovega pi-edsednika, advokata po imenu: Grevv, ki je rojea 1. 1813. tedaj uže 66 let star. Liberalci 7seh dežel, narodov in jeziko7 se tega niočno veselijo. Piavijo: sedaj je repubiika na Fraucoskem za 7selej utriena, noben kralj, noben cesar ne bo kedaj 7eč Francdzem nkaževal, zanaprej bode Francija uži^ala mirno in brez stiahu f.red kakiiu samovladar.skiui pre^ratom — zlato c87obodo pri 7sestranskem napiedovanju! Mogoče, a 7erjetno to nikakor ni. Kajti po odstopu MakMabona ni prišlo ljudstvo sploh do 7elja7e, aiupak le ena^ to pa hberalna, stranka. Ta stianka pa se je po^sod in 7selej pokazala kot najiskienejša zatnovalka 7eiske s^obode in najplodni8a inati S7obodam, ki so celemu ijudst^u, drža^i, rodbiui, zasebniknm, zlasti ubdžuejšim ljudem in dela^ceui na škodo, n. pr. s^obodno oderušt^o ild. Liberalci povsod, kder zavladajo, izmislijo neizrečeno 7eliko novib urado7 in tako sebi in 87ojim pristašem pomagajo do mastnih služeb brez ozira na Ijudst^o, kojemu dače in bremena povekša^ajo, dokler pod nj uii ue sklekne ali se pa 7 kr^a^ej re^oluciji ne vzdigne zoper 87oje tlačitelje. Tako je zadnjo Btotmo letbilo in bo sedajtuditer prialodo revolncije, to pa tako strašne, kakoršne se menda 87et videl ni. Bati se je socijalistične re^olucije blizu take, kakorauo so zauetili divjaki in di^jakinje, ki so 1. 1871 nadškofa 7 Parizu zaklali in mesto poži- '¦ gali. Takrat je 7ojska še atorila S7qjo dolžuost j in upor 7 Parizu zatrla. Ali sedaj, ko je MakMahou odstopil, začeli bodo 7ojsko pridobivati za aocijalistične nauke, dali njej bodo freimaurerskib in sncijalističnib general«7 ia oficirjev ia potem je predren poslednji jez, socijalistična revolucija lehko popla^i celo Francijo, tem bolj ker je uže videti, da bodo eedanji libeialni mogotci ondi začeli nkulturuo borbo", t. j. pieganjanje in zatiro7anje katoličanst^a! MakMahon bil je od konser7ati7nih poslance7 iz7oljen za (uedsednika. Ali iz straha pied Bismarkom, ki je liberalce podpiral, dal je tem tako slobodno po deželi io7ati, da so kon8ervati7ci 7ečino zgubili, najprej 7 zbornici poslance? in iieda^no tudi 7 zbornici starešinst^a. Vedno dalje so pori^ali sedaj Mak-Mabona in naposled tn-jali, naj odsta^i 4 pridne generale. To mu je bilo pre.7eč in je rajše odložil piedsedništ^o. Konser7ati7ci so zgubili slednjo zaslombo, liberalni freimavrerji pa sedaj lebko začnejo vazkristijanjenje Francoze7 in nadelo^anje pota socijaliztnu in ko! uefino socijalističnej revdluciji, ki bo se 7e tudi ! francoskej republiki naredila — konec!