Dopisi. Od Sotle. (0kr. zastop.) Cloveška osoda je že tako uravaaaa, da se nam koaca eao delo v tem pa aas 6aka že rado dvoje drugib. To velja ravao za Bas, ki živimo okoli Brežic. Letos bomo namreč koBČali občiaske volitve, za pribodaje leto pa aas čaka že dvoje volitev, to je: volitev za deželai zbor ia za okrajai zastop. Zelo važao je pač obojao za aas, veadar daaea še le bolj mislim na aaš okrajBi za8top. OkraJBi zastop je pomeBljiv za aas davkoplačilce, ker se aam težka butara aaklada v Bjem, posebao zdaj, ko so aas žlabtae gorice zapustile, od katerih je bil ubogi kmet imel še vselej aajvečje upaaje. Kakor je pa zdajšaji aaš okr. zaatop, moram reči, da je prav žaloaten, kajti v BJem ao večiaoraa sami aaši aasprotaiki ter bi radi vae, kar je aarodaega, v eai žlici vode potopili; ali gotovo, kar drugim želijo, to se bo ajim prej ali slej zgodilo ter jim bode zvoaec aeaiško žalostiako zapel. Maogo trdajav aemškutarakih je že palo, pa še ae bo tudi gotovo ta mala trdajavica poraaila, predea bo dvajato stoletje aastopilo, to pa takrat, ako ae bomo rok križem držali. — Kako pa to mora biti, da je ravao okr. zastop v Brežicah aemški ? To je tako: Mestai gospodje ai aa vso moč prizadevajo ob 6asu volitve, vsakega sredstva se poalužijo, aamo, da do zaiage pridejo, v velikem posestvu si vsa pooblastila pridobijo, kolikor je mogo6e, ia aaš ,.Jaka" že irna listke aapisaae, koga da aaj volijo. V akapiai kmeckih ob6ia gredo okoli, kakbr besai, tam se poslužijo tistib aemškutarskib. žapaaov, župaai že prej skrbijo, da se taki volilai možje izberejo, ki potem v aeraški rog zatrobijo, potem pa še jih ,,Jaka" plaši: Le volite take, katere vam priporoeamo, če bočete, da bodete vozili šuto aa ceato, ia Bog ve., kaj vse obečajo. Tako se je izvolil. pa6 se ve, da 6iato po ajib kopitu, zaatop. Tako je aastal sedaaji zastop. Za aačelaika mu je Lab, tajaik pa je „ Jaka" ia tema dvema ai dosti raar za ceste, rajši ,,podobice" premetavata ia po Sloveacih vdrihata in ako katera aloveaaka nloga pride pred aju, tedaj se ae sme rešiti; to bi bil smrtea greb. (Koaec prih.) lz Očeslavec. (Ščavaiško sadjarsko društvo. Najcenejša škropilnica za strapeno roso.) Na vecerko dae 15. sept. bilo je v doma g. Al. Krefta, veleposestaika v Očealavcib, zbraaili ]epo število zavedaib Ščavaiearjev. Tu je aamreč zborovalo aamesto dae 1. septembra aaše mlado, prav lepo se razvijajoče ter aam gospodarjera preimeaitao Ščav. sadj, društvo, ki bode krasan pomnik cesarjeve 4Oletnice, ia ki šteje do aedaj že 109 udov. Ker zaaša pristopaiaa le 10 kr. eakrat ia letniaa 20 kr., zato lahko podpira društvo vsak tudi revaejši posestaik. Zrno do zraa pogača, kamen do kamena palača. Častiti g. dr. Križaaič ia g. Al. Kreft, žapaik aa Kalobji, sta pa blaKOvolila podpreti društvo vsak z eaim petajakom. Bog živi aju ia voč takili! — Strupeaa rosa aam že tretje leto vgoaablja sad viaskia goric. Takaj smo se vrlo poucili, kako ae zamoremo aajvspešaeje braaiti tega zlega. Hvala oskrbaiku Negovske graačiae, da aaai je dve akropilaici v porabo dal; tretjo si je Lasbaberjev sia pri sv. Dubu aa Stari gori sam aaredil. To vam je prav aavadaa pastirska sikalica. katero ai labko vsakdo omisli brez krajcarja atroškov. V bezgovo deblo zvrtana je za palec velika lukaja, v ajej ae premiče aeproduaea bat, od spredaj je pa pribita lukajasta železaa ploščica. Sikalica zajemlje tekočiao iz škafa ali ročae breate ia izvrstao škropi. Tu pa tam rabijo v ta aamea le samo aavadea pometajak. Tako Sloveaec rad parnet rabi pa denar shraai. IVIed vzporedom ae je krepko glasil Jurjevški pevski zbor, katerega je aauoil ia vodil g. aeitelj Svitoslav Hauptraaa, ia svirala je domaoa godba. Da bi se prepricali, koliko vspeba ima aaše delovaaje v prveai letu, podali smo se aaposled skupao med pokaajem možaarjev, z godbo in pevci aa čelu tja gor aa zložai hribček, v Ščav. eadj. vrt. Tu aaa je pogled po bajao rastočib požlabtajeacib pač prijetao izaeaadil. Marsikdo je sam pri sebi želel, da bi že pred desetimi leti bil zgrajea ta vrt, tako bi aam ekoraj s cekiai vračal vplačaae krajcarcke. S bribčka je lepa aarodna peaeavzopet v polaih akordih odmevala po širai Scavaiški doliai. tako da so pastirji aa daleč ia široko pozabili, igrati ae ia peči korazo. G. Al. Kreft oskrbaje vrt brezplačao, zastoaj delajo vsi udje ravaateljstva. Za to aeaebičao požrtvovalaost bodi jim lepa bvala! Tadi za pevce, godce in strelbo poaegaili so g. Kroft ia drugi odličai goatje v avoj lastai aržet. Bog plati! Prav zadovoljai razhajali arao zvečer, želeč prekoristaema društvu prav mnogo vspeba ia podporaikov. Iz Cadrama. (Letiaa. Društvo.) Zaameait je aaš kraj zato, ker leži aa podaožji Pohorja, katero meji proti polaoči ia fara je aekako podobaa plitvemu kotla, ter iraa proti izbodu ia jugu krasea razgled aa Prihovo, k sv. Jerneju, v Loče, aa Htiajsko, proti Poli- čaaam in Koajicam. Fara je aavadao zavarovaaa pred točo ia budim mrazom ia do zdaj aas je slaaa skoraj vselej izpustila; ako aikjer aiao v spomladi orehi mrazu ušli, pri aas so, in ako so drngi viaogradi po tiatem bili poparjeai, pri aas so še več ali meaj zeleai ostali. V jeseai, ako je po drugod raraz vzel ajdo, naša je še lepa bela oatala. Letoa bilo je pa žalibog drugače, kajti kakor dragira, je tadi aara dae 17. septembra hudi raraz skuhal ajdo ia uaičil, ter aara je vzel lepo polovico kruaa, kajti ta pridelek je za nas, kot druga setev, merodajen, ker aam daja vedao po 8 ia aa aajboljšib ajivah pa celo po 18 zra. Ker je pri aaa ozimina bila aiočao prezebla ia aam je vsled vedae moče večji del kvompirja zagajil ia ker tudi viaogradi vsled peroaospore in zime dobrega pridelka ae obetajo, zato bomo imeli le sredajo ali slabo letino. Travaiki so aam pač dali prav obilaih pridelkov, a kdor ai ugodaega vremeaa zadel, je le spraao seao ia otavo dobiL (Koaec prib.) Iz Črešnjevec v Slovenjebistriškem okraju. (Lekarai6ar Fraac Liak v Slovenski Bistrici.) Odkar se je aemakutarska brezobziraost pri volitvah v okrajai odbor v svoji pravi luči pokazala, moramo tudi mi z veaeljem povdarjati, da je aaš kmet zavedea postal ia da bo ae ajegova zavedaoat še v krepkejših djaajib pokazovala. Ne samo to,da sloveajebistriški liberalci ia velikaši slabogospodarijo v javaib zaatopih (ae aa koriat svojemu žepu), oai tudi aiaiajo Ijubezai do aloveaskega okoličaaa razaa takrat, 6e jim da dobička v prodajalaici ali v gostilai. Takrat ai ,,wiadišer baaer", ,,wiadišer T...": sicer pa zaiiraj. Kako lepo oni svojo ljnbezea do aas okolicaaov kažejo, vidimo aajbolje pri lekaraičarju v Sloveaski Bistrici, g. Liaku. Prišel je iz ,,aajbolj aemškega" mesta, iz Gradca ia reči toraj smemo, da je pravi Nemec. Pri vaakej ugodaej ali aeugodaej priliki razobesi svojo fraakfurterco ter s tem kaže, kam da škili. Sloveacev ae mara ia svojo tablo, aa kterej poauja svojo ,,štupo za bolbe", obeail je zadaj pri jarku, češ, tukaj je dobro za te nwiadišarje". Sicer vedno taraa, da malo zasluži. Kolikokrat ae je že javao izrazil: Hier ia Feistritz kaaa keia Apotaeker existirea; ea will ja keia Measch kraak werdea (Tukaj v Bistrici ae morem ahajati, saj aikdo aoče zboleti). Ta omikaai Nemec iz blažeaega Gradca aam je toraj priael sem bolezai vošoit, da bi oa delal boljše ^gšefte". To je prava, visoka kultura. Pa še aekaj moramo opomaiti. Mož seveda ae zna beaedice sloveaaki; a veadar daje oa zdravila, tudi za aotraaje bolezai, aa svojo roko, 6e ravao sta ajeaau pred aoaom dva zdravaika. l'o postavi pa je to r prepovedaao. Zgodilo se je pred par leti aa Crešnjevcih, da je kužaa bolezen pri goveji živiai aastala. Meso od prve krave, ki je bila zaklaaa, so ljudje razaeali ia aekteri v svoji aevedaoati tadi povžili. Na to ao zboleli ia aekteri izraed ajih so tudi od lekaraičarja Liaka zdravila dobili. Veadar ai jim boljae poatalo; 4 so umrli. Bila je potem preiskava ia ai veliko maajkalo, da aise bili lastaiki krav, ki so se v sili zaklale, odgovorai za to. da ao tiste 4 osebe umrle. Ako človek pozaa razmere na kmetih, ako človek premiali, da cigaai v6aaih meso ,,crkajeae" živiae saedo, ne da jim kaj škodi, se mora čuditi, zakaj ao bili takrat kmeti, ki so itak že veliko škode trpeli, aa odgovoraoat poklicaai. Zakaj pa ae ai poizvedovalo, kdo jih je zdravil in zdravila zapisoval? Slavao okrajao glavarstvo pa prosimo, aaj tako aepostavao poatopaaje zatre ia uaj v bodoce c. k. žeadarmeriji atrogo zaukaže, omeajeaega lekaraičarja zdraviljeaje opazovati, da se v pribodajič v takih slačajih ne bo tje streljalo, kjer ,,zajca ai". Navadea proat clovek ae more hitro zdravaika aajti, 6e v taj kraj pride. Lahko toraj v lekarao zagazi, kjer tudi ,,vračijo". Iz Središča. (Šolako poročilo.) Ne davao aam je prišlo v roke: ,,Letao poročilo narodaih šol v ljutomerskem okraju o šolskem letu 1888/89." Vsebiaa te 49 atraai obsegajoče kajižice je zravea razredbe aolake mladiae kratek, jedraat predgovor, zeraljepiaae 6rtice ljutomerskega glavarstva", katere je sestavil realai učitelj gosp. Ivaa Kryl; ,,Nekaj o pridelovaaji sočivja", apisal gosp. Toma Pušeajak, aadueitelj aa Cveau: dve narodai pravljici o ljutomerski cerkvi ia ,,Turja" priobčil zaaai marljivi pisatelj g. Joaip Freuasfeld. Ti dve stvari sta glede jezika aajbolji, ia koaečno: „0 aelitvi aaših. ptic", apiaal g. F. Bcbeider, podučitelj aa Cveau. Vsi učeaci ia učeake so dobili vsak po jedea izvod te kajižice. To podjetje učiteljakega draštva v Ljutomera je gotovo vse hvale vredao. Otrok aajraje čita ia pregleduje take kajige, katere mu kdo podari, a šolaka poročila priaašajo aavadao seatavke, tikajoče ae ožje domoviae ia taki seatavki imajo silai upliv aa aepokvarjeaa srca aežae mladiae, budeči v njih ljubko iskro pravega domoljubja, katera ae iztli do hladaega groba! Oraeaiti aam je še, da je to nporočilo" prišlo aa svetlo s pomočjo dotioaia krajaih šolakib svetov, katerim prisr6aa bvala! Živeli vrli aarodni možje ljutomerškega okraja! Iz Špitaliča. (Razaoterosti,) Med žapaije, katere so poaebao od Boga blagoalovljeae ia se zamorejo v gmotnera ia duševnem oziru are6ae imeaovati, smem tadi aašo vvratiti. Z veseljem zamorera poročati, da smo imeli dozdaj večjidel vsako leto, če ae prav dobro, vsaj sredaje dobro letiao, zlasti v spodnjem delu fare. Nekateri posestniki, kateri imajo kake 4 orale viaograda, ao že dobili v aajboljših letih, kakor je bilo 1875, okoli 25 atrtiajakov viaa. Letošaji pridelki so ae pa tadi pri aas valed nstrapeae rose", mraza 16. ia 17. septembra in drazib aezgod slabo obaeali, veadar z ozirom aa aekatere drage kraje še amemo zadovoljai biti. Pa tudi z duševaimi dobrotarai je Bog v teku zadajih let obilao aaao faro oblagodaril. Leta 1887. smo imeli sveti miaijoa, laai ia letos (zadajič od 10.—18. avg.) pa dubovae vaje, katere so vodili oo. Lazaristi od av. Jožefa. Kdor premišljaje ia apozaa velike dobrote misijoaov ia dabovaih vaj, pa6 zamore želeti, da bi Bog pomaožil število miaijoaarjev, da bi v vaaki župaiji bile večkrat, 6e mogofe vsako 5 leto, dahovae vaje, ker to bi bil posebai pripomoček, da bi se ljudje prebudili iz verske mlacaoati m duševaega spaaja, da bi vaaj Bekoliko se ustavil tok pregreham aveta. — Ker so slike v pozlačeBih okvirjib poaebao lep kiač za vsako svetišče ia je aekako žaloatao, bi rekel, rartvaško, kjer so v videti same gole ateae, zato je tudi aaša cerkev dobila po pripomo6i g. župaika ia darežljivosti faraaov veliko število krasBih podob, da skorej ai več steae prazae.