POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Stev. 74. M liubljani, v ponedeljek, 25. aprila 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: aa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K^O h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. a. Vsprejema naročnino, Inaerate ln reklamacij«. — 1 a ■ e r atl ae računalo enostopna petitvrita (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrala 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popual. V pravniškega telefona itev. 188. Razmere v zbornici. . D u n a j, 23. aprila. Poslanska zbornica je v marsičem podobna borzi. Ta razpečavajo razne dobre in slabe delnice, barantajo b tisočaki in milijoni ter skušajo z zvijačami in intrigami drug drugemu izkopati jamo. Enako se vrši v zbornici med političnimi strankami. Morda je ni nikjer večje neodkritoeti, nego je med parlamentarci v političnih bojib, in v tem oziru skoraj gotovo avstrijski parlament nima tekme ca. Stranka ne zaupa stranki, ena ruje proti drugi, zato tolika razkoeanost in razcepljenost na levi in desni. Sicer veže aedaj na levici štiri večje nemške stranke narodno vprašanje, da so se združile, kakor same trdijo, proti slovanski po vodnji v državi, toda zunaj na deželi so si prijatelji kakor pes in mačka. V tem dejstvu pa tiči tudi vzrok onemoglosti avstrijskega parlamenta, ker se raz-bijejo vse moči v medsebojnem boju in se v političnem vrtincu utopi vsaka višja, skupna državna misel. Ob pogledu na to vsakdanje bojišče so slepe oči za pomenljive dogodke na svetovnem pozorišču, so gluha ušesa za glasne opomine mednarodnega življenja in tekmovanja drugih kulturnih narodov. Ne prikrivajmo si, da je avstrijski parlament, kakoršen je, že ostudna komedija, v posmeh vnanjemu svetu, v veselje mejna-rodnega židovstva in okoSčenele ter hladnokrvne birokracije, in kar je najslabše, da ljudstvo samo že mnogokje zgublja zaupanje do parlamenta, ki naj bi branil ljudske koristi, zagovarjal ljudske potrebe. Začetkom minolega tedna je bilo nekaj upanja, da se posreči premirje in prične delo. Nemške stranke so se po svojih zastopnikih udeleževale pogajanj, led je bil prebit, češki klub in »Slovanska zveza" sta sklenila, da iz višjih državnih ozirov izklju- LISTEK. Spomini na Jesenice. Videl sam z lastnimi očmi bedo tovarniških delavcev na Savi. Slišal sem prej že velikokrat, kakšna dobrota da je tovarna za Jesenice in okolioo in da bi brez tovarne morali kar od kraja vsi po svetu s trebuhom za kruhom. O tem se nočem prerekati. To je gotovo, če bi ne bilo tovarne, bi bile Jesenice navadna gorenjska vas, in ljudje bi živeli kakor žive drugod po Gorenjskem, kjer ni tovarne. Tujih ljudi od vseh vetrov bi ne bilo, tudi bi ne bilo niti »Turnver-eina«, niti lutrskega templa, niti nemške kantine, bilo bi tudi manj gostilnic in manj pro dajalnic, a najbrž več — zadovoljnosti. Kako tovarniški delavci na Savi zaslužijo in kako „dobro« žive, o tem sem se prepričal sam. Bilo je tako. Grem in pridem po opravkih na Savo. Radoveden sem, kakor že veste, skoraj preveč. Radovednost me je gnala, da sem stopil v majhno hišico, kakršnih je na Savi več in v katerih stanujejo večinoma samo de- I lavske družine. Motel sem si jo ogledati od znotraj. Stopnjioe strme, pioatori majhni in čiti iz obstrukcije volitev delegacije. Tako je bilo mogoče, da bi se bila obstrukcija polegla ter stopila v tok navadne, stvarne opozicije. Toda češki radikalci, agrarci in narodni socialisti so, kakor je splošna sodba, hoteli porabiti to priliko, da padejo mlado-češkim poslancem za hrbet. Ako so namreč v petek zvečer v istini hoteli preprečiti volitev delegacije, potem njihova godba pod galerijo ni bila pravo sredstvo, kakor je pokazal izid. In ker so to lahko sami dobro vedeli, vriva se nehote misel, da je bil ves ropot naperjen le proti Mladočehom. Te taktike pa ne moremo odobravati, to tem manj, ker je disciplina v boju proti nasprotniku prvi pogoj uspeha. Ali češki radikalci v tem boju s svojimi sorojaki bra nijo češko stvar ali zasledujejo le svoje stranske težnje proti Mladočehom. Ker imajo svoje zastopnike v skupnem akcijskem odboru obstrukcijskih strank, kakor tudi v koalicijskem češkem odboru v Pragi, mogl in smeli smo pričakovati, da bodo tudi solidarno postopali z večino obstrukcije. Ali sedaj so se prenaglili ter mladočeški delegaciji in obstrukcijski koaliciji jako obtežili stališče. Opetovano sem že naglašal v svojih poročilih, da mora obstrukcijska koalicija imeti jasen pozitiven smoter pred očmi, in ta je, da pride do veljave v zbornici. V sedanjih razmerah pa do tega smotra ne prinese trdovratna, gluha in slepa negacija. Obstrukcija je dosegla svoj znani namen. Dokazala je namreč, da more ustaviti parlamentarni stroj in da je ne zlomi vsa nasprotna sila. Ako pa je nasprotnik toliko ukročen in omehčan, da je pripravljen za pogajanja o premirju, potem more nagajivost več škoditi nego koristiti. In to velja v tem slučaju, ker debela stena je močnejša nego človeška glava. Vlada je takoj pokazala svoje roge, ker nizki, prav pod streho stanuje ena družina. Podam bo v pogovor z mlado ženo, kateri se je poznalo, da je bila zelo bolna. Pove m>, da ja njen mož v žični tovarni, Btar okrog 30 let, ona je nekaj let mlajša, imata 5 otrok, od katerih je najstarejši star 7 let. „Koliko pa zasluži mež na mesec ?« vprašam jo. Nato žona odpre omaro, nekaj išče in mi poda zavitek rekoč: »Tukaj je zapisano na zavitku, pa poglejte.« Pogledal sem in skoraj nisem verjel svojim očem. Kaj pravite, koliko je dobil ta družinski oče, tovainiški delavec, za mesec januar? Nič. Nič ? Torej cel mesec ni nič zaslužil ? Pač. Na zavitku je zapisano, da je zaslužil okroglo 74 krcn, a zapisani so tudi odbitki: Čez 3 krone v brttovsko skladnico, čez tri krone za drva, 65 kron »Fassung«, nekaj v bolniško blagajno itd. skupaj 94 kron, torej je dolžan še 20 kron, katere se mu bodo odbile za mesec februar. S kakšnim srcem jc ubogi delavec spravil prazen zavitek? Žena mu je bolna že več tednov. V bolniško blagajno plafuje od krvavih žuljev, a tovarniški zdravnik ni dolžan njena glasila že napovedujejo, da bode državju zbormordažeprihodnji teden odgoden in na poletje r a z p u š č e n. To je sicer navadno strašilo, ki more vplivati na bojazljivce, toda spravni akciji gotovo ni v prospeh. Tega prepričanja bo tudi mladočeški voditelji. V petek zjutraj bo imeli dr. Pacak, dr. Stran-BKi in dr. Kramar že pripravljeno pismeno izjavo, da odlože svoja mesta v predsed stvu, ako se klub izreče za obstrukcijo proti volitvi delegacije. Pokazati so hoteli resno voljo za mirovna pogajanja, ki jih vodijo poljski posredovalci. In to je bilo mero-dajno tudi za »Slovansko zvezo«. Pogajanja sicer Se niso pretrgana, toda živo srebro v parlamentarnem termometru je zopet pod ničlo. Morda sa do torka posreči, da najdejo novo pot iz labirinta. A treba je resne volje, ki pa je že povsod izpuhtela kakor kafra. Stavka železničarjev na Ogrskem končana. Treba je bilo skrajne sile, da je vlada mogla poslati v svet poročilo: Slavka železničarjev je končana. Poročali smo že v soboto, da so redarji in hu-zarji obkolili v soboto opoludne taborišče stavkujočih. Iz listov so stavkujoči zaznali, da je vsako pogajanje prekinjeno in da je vlada Bklenila storiti odločne korake, o čemur ee je vnela burna razprava. Voditelj stvo štrajka je s štrajkujočimi pretresavalo položaj, ter izjavilo, naj bodo mirni, četudi bi utegnila vlada voditelje zapreti in ako bi redarstvo razpustilo njihovo taborišče, naj se mirno razidejo. Ko je oborožena sila obkolila taborišče stavkujočih, je policija taborišče razpustila. Stavkujoči so bili pozvani, naj se razkrope. Voditelj štrajka, Zarlay, je bil aretiran zaradi razžalitve veličanstva, češ, da je nedostojno kritikoval cesarjev ukaz glede poziva rezervistov. — zdraviti zastonj nikogar iz družine nego njega samega. Če zboli žena ali otrok, plačati mora posebej zdravnika in zdravila. Nad 30 kron zahteva zdravnik, ki je zdravil ženo. Vrhu stroškov, ki so na zavitku, plačuje še 10 K na mesec za stanovanje, 8 kron za mleko, kje je pa obleka ? Čudna se mi je zdela beseda »Kasaung«. Vprašam torej ženo, kaj pomeni. »A — basenga" ? To je tisto, kar vzamemo v tovarniški prodajalnici. »Kaj ima tovarna svojo prodajalnico ?" »Ali je last tovarne, ne vem, a kar tam kupimo, nam kar mesečno zaračunijo in odbijejo od plače." »Pa vas silijo, da morate v tovarniški prodajalnici kupovati" ? „To ravno ne, a očitajo pa radi, če kdo tam ne kupuje. * »Naj!« „Pa če se zamerimo, kam pridemo potem« ? »Kam pa tako pridete? V dolg! Če pojde tako naprej, bo vsak mesec le več dolga, in če on umrje in vaa z otroci samo pusti, kam pojdete sirota, kako boBte živeli«? »Res, slaba bi se nam godila vsem, tista pokojnina no bi dosti zalegla." Nato so bila vročena o n i m š t r a j -kujočim železničarjem, ki so rezervisti, pozivna povelja. Razpuščanje taborišča stavkujočih je trajalo do 6. ure zvečer. Vlada je zaprla tudi klub železničarskih poduradnikov, ker se je bala, da stavkujoči preneso tja svoje delovanje. D i se razvoj stvari prav razume, mora se imeti pred očmi, da so stavkujoči zahtevali, da mora vlada nemudoma spolniti njihove zahteve, ki so zabeležene v spomenici z leta 1901., dočim je vlada to odklanjala. Vo;o3 jim je predlagal, naj se zadovoljijo s tem, da trgovski minister obljubi zahteve po možnosti podpirati. Stavkujoči so že na to pristajali, a prišlo je do novih težkoč. Stavkujoči so zahtevali, da se mora za to trgovski minister v imenu vlade pismeno zavezati, a trgovski minister je bil pripravljen le sprejeti deputacijo uradnikov in pri tej priliki dati zaželjeno izjavo. Vodje stavkujočih so to odklonili, nakar je vlada nastopila z mobilizacijskim poveljem. To je na stavkujoče jako vplivalo; dalje so pa prišli poleg še drugi vplivi: neodvisna stranka je sklenila, pozvati uradnike, naj stopijo v službo, da more zanje nastopiti v parlamentu. V soboto pričakovani Strajk na-stavljencev železnice na progi Kašava-Oder-berg in južne železnice, je kljub trdnim obljubam izostal, dalje tudi ker je stav-karski odbor dobil od raznih krajev na Ogrskem in Hrvaškem nakrat brzojavke stavkujočih, naj sklene mir z vlado, kakor hitro mogoče, ker sicer bodo pričeli z delom, naposled je pa vlada še razpustila glavno taborišče stavkujočih in a tem pretrgala zvezo stavkarskega odbora s stavkujočimi. Nato so se vodje stavkarskega odbora podali k poslancu Vaazonyju, na katerega predlog so sklenili, poslati k trgovskemu ministru deputacijo, ki naj ga poleg druzega prosi tudi, da obljubi popolno amnestijo. Izjavili so, da so na to brez drugih pogojev pripravljeni, prevzeti zopet službo, pričakujoč obenem od vlade, da gre do skrajnosti glede njihovih ielj, posebno da dobe službeno pragmatiko, da se jim dovoli ustanovitev deželne zveze in da se tudi druge točke spomenice hitro reši, posebno pa naj »Kaj dobi žena za možem kaj pokojnine" ? »Kakih 6 do 8 kron na mesec, kar mož plačuje v bratovsko skladnico." »Kaj pa je to 6 kron« ? „BoIjše kot nič." »Boljše, boljše, a premislite vendar, da se ne da s tem živeti.« Kaj je na to rekla ? Nič. Z rameni je zmajala. Meno je to kar dražilo. Da, tako je, od danes do jutri žive ti ubogi ljudje, v prihodnjost ne smejo gledati ali pa si ne — upajo Kaj ne, to imajo „dobro« življenje tovarniški delavci ? Pa to je le kak posamezen slučaj, bi si kdo mislil. Toda ne. Poizvedel sem: Mnogo jih jo, ki bi si radi kaj prihranili, pa le ne morejo in v pravem pomenu besede stradajo. Nekateri res s posebno ailo izhajajo, ali navadni delavec je revež, in teh je — največ. Zanimivo bi bilo, ko bi kdo pobral zavitke, ki jih dobo dclavci ob mesečni plači, sestavili bi potem lahko statistiko o soeialno-gmotnem stanju delavcev na Savi. — Ali ni nihče zmožen za to ? •e bitro reši upravičena sahteva dninarjev za zboljšanje poloiaja. Stranke so se zaveiale, da bodo te zahteve podpirale v parlamentu, če treba tudi s obstrukcijo. Vaszony je šel na to k trgovskemu ministru. Velikanska mnoftica je stala pred demokratičnim klubom. Listi ao v soboto ob 8. uri zvečer s posebnimi izdajami naznanjevali, da je konec stavke. T r • g o v s k i minister se je izjavil, da ni ni j vei pripravljen, se pogajati, in da ponudba stavkujočih prihaja prepozno. Minister je dejal, da dokler ni bilo taborišče stavkujočih razpuščeno, bi bilo možno govoriti o taki poravnavi, sedaj pa se je položaj spremenil in bo vlada nadaljevala pot, katero je na utopila. Šele potem, ko uredi promet, bo vlada pripravljena, vnovič se pogajati s stavkujočimi. Do tedaj tudi deputacije ne nore sprejet', pač pa ne bo ovirala, da stavkujoči zopet sprejmo službo. & to izjavo se je trgovski minister postavil na stališče naj-nasilnejšega delodajalca. Tudi o popolni amnestiji trgovski minister ni hotel nič vedeti, češ, da je proti nekaterim najsilnejšim stavkujočim že uvedlo preiskavo državno pravd • ništvo. Nato se je trgovski minister, ki je vso prejšnjo noč prebede), podal k počitku, in ko je VazBony Se enkrat prišel k njemu, je minister že spal. To stališče vlade proti Btavkujočim je napravilo po vsem Ogrskem jako hudo kri. Okolu 18.000 do 20 000 rezervnikov železničarjev je skoro moralo stopiti ped orožje, s tem, da so vsi stavkujoči, kakor javlja uradno poročilo, svojo službo zopet prevzeli, je stavka končana — a kake bodo posledice, o tem ni na jasnem niti ogrska vlada. Ogrska stoji pred novimi viharji Izraznih a v s t r i j • skih mest jepozvano vojaštvo na Ogrsko Iz Ljubljane se je odpeljal 4. batalijon 27. pešpolka na Reko Vsak vojak ima 100 ostrih patron, prvi batalijon je pripravljen za odhod. O dogodkih preteklih dnij smo dobili še naslednja poročila: Budimpešta Z ozirom na stavko je moralo prenehati z delom več tovarn, ker je zmanjkalo premoga. Budimpešta. Zev soboto se je javilo k službi toliko stavkujočib, da je bil mogoč zopetni promet na raznih progsh. Mnogi uradniki so tožili, da nimajo nič denarje. Vlada je pa izjavila, da morajo na lastne stroške potovati tja, odkoder so prišli in kier so zapustili službo. Reka. Za časa štrajka se je vršila zveza z Budimpešto po južni železnici. Vojaki so varovali železniško progo do S t. Petra. Dne 22. t. m. je prišel od Matulj prvi vlak pod vojaškim nad zorstvom. Na vlaku je bil prometni ravnatelj južne železnice z mnogimi uradniki. Osobje južne železnice ie prevzelo promet od Reke do Dunaja in Budimpešte in sicer samo za osebe in prevozno blago. Budimpešta, 25 aprila. Trgovski minister pl. Hieronymi je včeraj razglasil, da za dovažanje, napravljanje in prodajanje živil ne vel|a nedeljski počitek. Budimpeški mtgistrat je pa razglasil, da je pri takih prometnih razmerah vkljub nedeljskemu počitku dovoljeno celi dan voziti s tovornimi vozovi. Tudi so se včeraj celi dan prodajala živila. Dunaj, 23. aprila. V zadevi želez-ničarske stavke na Ogrskem je bilo v avstrijskem državnem zboru vloženih več in terpelacij. Včerajšnji dan. Z e m u n , 24. aprila. Danes ob 8. uri zjutraj se je odpeljal prvi vlak po izbruhu stavke in sicer osobni vlak v Budimpešto. Budimpešta, 24. aprila. Iz Torde poročajo: Med postajama Aranyos-Gyeres in Viragos-V0,gy Aranyos - Gyeres - Tordanske lokalne železnice so napadli orožnike železniški čuvaji. Vendar pa se je napravil zopet mir, ne da bi tekla kri. Budimpešta, 24. aprila. Ministrski predsednik grof Tisza je došel ob 10. uri dopoiudne sem. Ob 11. uri se je pričel ministrski svet. Budimpešta, 24. aprila. Ogrski brzojavno dopisovalni urad poroča iz Gy o rja: Kakor se uradno poroča, je pričelo celo osobje kurilnice zopet z delom. Budimpešta, 24. aprila. V stav-karsko taborišče danes ni došel niti eden železničar. Mnogo stavkarjev je odpotovalo v svoj domači kraj. Pred demokraškim klubom, kjer je zbran stavkarski odbor, se zbira vedno več železničarjev, ker pričakujejo vladnega odgovora, katerega bo dobila tekom današnjega dne deputacija stavkarjev. Budimpešta, 24. aprila. Avdi-jenca v stanovanju trgovinskega ministra, katere se je udeležilo mnogo poslancev, je bila ob en četrt na 3 ponoči končana. Napram opozicijonalnim poslancem je minister naglašal, da je za omejitev posledic, ki jih bo imel štrajk, merodajen edino ministrski predsednik. Potem je minister vendarle sprejel deputacijo š t r a j - kujočih delavcev, ki so ga prosili, naj bo pozabljeno, kar so storili. Minister je omenil, da nenavadna ura, v kateri sprejme deputacijo, dokazuje, da mu je stvar jako resna, in da hoče biti predvsem blagohoten. Končnega odgovora jim ne more dati, to bo storil ministrski predsednik. Od pustil jih je jako prijazno. Uradno poročilo o koncu stavke. Budimpešta, 25. aprila. (Kor. urad.) Ker so tu, kakor tudi v pro-vinciji skoro vsi stavkujoči ž e -1 ezničarj i se o g 1 a s i 1 i, da zopet nastopijo službo, je stavki končan«. V /l\akedoniji še ni miru. Sofija. V vodilnih makedonskih krogih se jako boje za usodo pomiloščenih Makedoncev. Položaj v Makedoniji smatrajo za nespremenjen in s o mnenja, da bodo morali zopet pričeti boj. Turško-bolgarski dogovor skoro gotovo ne bo zboljšal razmer. 11 Carigrada je prišla sem doslej nepotrjena vest, da je radi tega Načevič ie prosil za umirovljenje. V okraju Monastir je vstaški vodja Gruev izjavil, da se s svojimi vstaši ne poda, ker smatra turško bolgarski dogovor za ničvreden. Sultan namerava baje poslati k bolgarskemu knezu izvanrednega od poslanca. V okolici B.tolja je bil ob robu ČeganBkega gorovja boj vstašev s turškimi vojaki. Boj je trajal ves dan. Turki so se morali umakniti Tudi pri vasi K o -s i n a c je bil boj. Turški orožniki izsiljujejo od prebivalstva deaar. Kljub oroiniškim reformam turške oblasti nočejo ščititi krščanskega prebivalstva. Turška vlada je celo ar-navtskemu roparju Batušu ponudila mesto majorja v orožništvu, ako stopi v službo turš e vlade. Petrograd Z veliko nezaupnostjo zasleduje ru«ko časopisje razvoj balkanskih dogodkov. Celo jako optimietični peterbur ški dnevnik „Novosti" gleda s skrbjo v bo dočnost. Nedavno je pisal. V zadnjih dneh je postala pisava italijanskega časopisja mirnejša in zmernejša, Iz tega moremo izvaliti, da je sestanek Golucho\vsky-jev s Tittoni-jem obrodil sad. Ali za kako dolgo ? Balkanske razmere no tako zapletene, da s sestanki posameznih ministrov ne morejo biti doseženi uspehi. List „Pet. Vjed.« graja kneza Ferdinanda in bolgarsko politiko sploh, ki je po mnenju tega lista naperjena zoper Rusijo. Bolgarskega kneza obdolžuje, da v zvezi z Anglijo skuša izzvati diploma-tične zmešnjave in vstajo na Balkanu, da si pridobi kraljevo krono. — Glasilo bolgar skih opozicijonalcev »Preporec« v Sofiji piše skeptično o turško-bolgarskem sporazumu, češ : »Turki ostanejo Turki in kot takšni sovražniki Bolgarov. Predno se staja sneg, bodo grenki dogodki pogubili turško bolgarski sporazum«. Carigrad. Ruski konzuli v Armeniji potrjajo vest, da skliče turška vlada v Erzerutn eno redifsko divizijo. Porta pravi, da je to potrebno vsled pojavljajočih se nemirov v Armeniji. Rusko poslaništvo pa sumi, da hoče Turčija pomnožiti povsod svoje posadke ob ruski meji ter smatra sedanji čas za to najbolj ugoden. Ruski poslanik, Sinovjev, je tudi zoper to energično protestiral, a sultan je poslal k njemu svojega zunanjega ministra, da mu da pomirjevalna zagotovila. Carigrad. Nesoglasja , obstoječa med Rusijo in Avstrijo na eni ter Turčijo na drugi strani glede tujezemskih orožniških častnikov so odstranjena, ter bode pogodba menda kmalu sklenjena. Porta se le še brani zagotoviti letni proročun v znesku 250 000 funtov za makedonsko orožništvo, vendar se upa, da se bo slednjič udala ruskemu in avstrijskemu poslaniku. Slovanske stranke v državnem zboru. R izdor med Mladočehi in agraroi, ki se je pokazal v petkovi izredni seji, bo imel, kakor se zdi, dalekosežne posledice. „Kons. Korr." je izvedela, da se zveza čeških agrarcev bavi z mislijo, da odpokliče svoje delegate iz skupnega dunajskega parlamentarnega odbora in iz skupnega praškega koalicijskega odseka, in da na svojih volilnih shodih, ki jih skliče v najbližnjem času, ta svoj sklep utemelji. — Maloruski poslanec dr. Dlyzanski, ki je bil od poljskega kluba določen za gališkega delegata, je izstopil iz maloruske skupine „SIovanske zveze". — Iz Lvova se poroča, da misli namesto poslanca dr. Vilka, ki je bil izključen iz poljskega kloba, kandidirati pater S t o j a 1 o w-s k i za državni zbor. Izseljevanje iz Avstrije. W a s h i n g t o n , meseca aprila. Trgovinski oddelek naše vlade je ravnokar objavil poročilo o izseljevanju iz avstro-ogrske monarhije. — Naš generalni konzul Hossfeld v Trstu poroča o tem vprašanju sledeče: Iz Avstrije se tekom zadnjih let vedno več ljudi izseljuje. Natanč ega števila izss-Ijencev pa ni mogoče navesti, kajti vlada o tem ne vodi nikacih zapiskov. Le malo izseljencev naprosi vlado pred svojim odhodom, da bi jih črtala iz avstrijskega poda-ništva, ker izseljenci večinoma ne vedo, da je to mogoča storiti. — Mnogo izseljencev vzame tudi potne listine, toda avstrijskim vlastim ni mnogo mar, ostavijo li taki ljudje Avstrijo kot turisti, delavci ali izseljenci, kateri se za stalno nastanijo v inozemstvu. — Skoraj 85% avstrijskih izseljencev potuje v Zed. države, 10% v Cinado, 3% v Južno Ameriko, 1 % v Južno Afriko in 1 'j, v druge dežele. Letno število avstriiskih izseljencev je doseglo leta 1902. — 100 000, na kar je postajalo vedno večje in je doseglo lansko leto skoraj 250 000 I a konzularnega okraja Trst, kateri je izključno le slovenski in hrvaški, izseli se vsako leto nad 15 000 ljudi. — Med temi je navadno le po 3% ponemčenih in poitali-jančenih Slovanov. Veiina Slovencev in Hrvatov so kmetovalci, le oni od istrskega in dalmatinskega obrežja so mornarji in sioer najboljši v Evropi. Tretjina teh naseljencev so analfabeti in skoraj vsi s 3 katoliki. Oni so mirai, pošteni ljudje. Med njimi ni tem-perenčnikov, toda tudi le malo pijancev. Slab zaslužek je glavni vzrok izseljevanja Ljudstvo se preživlja večinoma s sočiv-jem, koruzo fifcolom, krompirjem itd; meso si zamorejo v Avstriji privoščiti le ob nedeljah in praznikih. — V Ztd. državah živeči bivši Avstrijci pošljejo vsako leto domov naj manj 50,000 000 kron. Tekom zadnjih let s a je iz južne Avstrije izselilo pol milijona delavcev, vsled česar so se tamošnji delavci tako podražili, da se tovarnar, i in farmerji pritožujejo radi pomanjkanja delavcev. Ker pa delavska in delodajalska stranka izdatno vplivata na vlado, bo vlada kolikor mogoče omejila izseljevanje. Trst ni luka za izseljevanje, toda v krat kem se bode pričelo izseljevanje tudi preko Trsta. Za povečanje nemškega ladjevja se zdaj pridno agitira od nemške mor nariške zveze. Nedavno na nekem sbodu v Draždanih je bilo sklenjeno, da ee takoj začne z veliko agitacijo za znatno povečanje nemškega brodovja. — General Klim je v svoiem poročilu povdarjal, da morajo do leta 1912. biti izgotovljena tri moderna dvovrstna bro dovja, obstoječa iz linijskih ledij poleg pripadajočih velikih in malih križaric. Pokrovitelj nemške mornariške zveze je brat nemškega cesarja. Rusko-japonska vojska. Praske mej predstražami na reki Jalu. Najrazličnejša poročila prihajajo od bregov reke Jalu. Z gotovostjo se more iz teh poročil posneti samo, da je mnogo Rusov še v Koreji. Vesti o velikih bojih ob reki Jalu sedaj pač še ne bodo resnične. Priob čujemo vsa došla nam poročila, prepuščajoč sodbo čitateljem. Petrograd, 23. aprila. (Uradno) Namestnik Aleksejev je brzojavil včeraj carju Nikolaju : Rekognosciranja na reki Jalu so dognala, da zbirajo Japonci severno od mesta Vidšu znatne vojne sile, menda celo divizijo ter da zbirajo čete tudi v Vidšu, odkoder je odstranjeno korejsko prebivalstvo. Poroča se o prevažanju tovorov, ki so podobni moBtovom na čolnih. Nesproti otoku Mabibha so ubili naši ogledniki dva japon ska ogleduha, od katerih je bil eden, kakor je bilo videti, častnik. Naši ogledniki so več dni rekognoBcirali na levem bregu reke Jalu ter bo se prepričali, da je južno od reke Pomakhua le malo japonske vojske, a Japonci napravljajo pa tam čolne. Tje se je podal naš rekognoscijski oddelek, sestoječ iz 2 častnikov in 32 vojakov. Japonci so ga zapazili in v nastalem spopadu so bili ubiti trije vojaki. Štabni stotnik Smejzina in llvoja-kov je bilo težko, poročnik Puškin in 4 vojaki pa lahko ranjeni. Pod varstvom dveh topov se je oddelek umaknil naza| na naše obrežje. London, 23. aprila. Rautarjev urad je poročal iz Soula 19. t. m.: K a k o r se tukaj sodi, ne prekorači j a -ponska vojska do 30. t. m. reke Jalu. Do tedaj se delajo priprave, da izvrši prekoračenje na treh kra-j i h. Dne 13. t. m. je šla druga japonska vojna iz Japonske. Namenjena je baje proti Port Arturju. Druge čete Be izkrcajo na mandžurskem obrežju pri Takušanu ali Ta tungkau ter pojdejo proti Liaojangu. Gardna divizija, broječa 16000 mož, pod genere-lom Inouye, pojde prva v boj. V bodoče bosta baje Kuilienčeng in Vidšu središči za japonsko vojsko v Koreji. Soul, 23. aprila. Vesti o večjem boju ob reki Jalu se ne potrjujejo, pač pa se vedno vrše manji boji prednjih stral. Ruski oddelki, ki ao okolu Gensana, so ra z dr 1 i v S i d ngčinu japonski konzulat in korejsko oolnin-s k o h i š o. Na brzojavni urad so streljali. Japonci menijo, da so Rusi šli nato proti severu in da bode japonsko brodovje na vzhodnem obrežju nadaljne take operaoije Rusov preprečilo. London, 24. aprila. »Daily Chro-nicle« poroča iz Šanghaja, da so se japonske čete izkrcale zahodno od reke Jalu. Rusi se koncentrirajo pri Fotighvangčongu, 40 milj dalje severno-za-hodno. Iz Tokia je dobil »Standard« poročilo, da se ruske čete na severo vzhodu Koreje pomikajo hitro nazaj proti reki Tumen, »Daily Ex press« pa poroča, da soRusiSon-gbit (?) požgali, nakar so prodrli do Fu-hkem a in ta kraj zavzeli. Ta oddelek ruske armade je močan 5000 mož in hoče Japonce za hrbtom vznemirjati, dočim Rusi na zahodni strani pripravljajo invazijo v večji množini. Dunaj, 24. aprila. Vesti nekaterih angleških listov, da bi bila prva japonska armada reko Jalu neovirano že prekoračila, so neresnične. Milan, 24. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Tokio, da je doalei 100.000 japonskih vojakov na Koreji: 80.000 na severo zahodni strani, 20.000 na severo-vzhodni strani. V južnih japonskih lukah je pripravljenih 76 transportnih ladij s 60.000 možmi, ki so določeni, da se izkrcajo na poluotoku Liaotung in napadejo Port Artur. Mobilizacijsko povelje sa nadaljnib 120.000 mož je izdano. Tekom šestih tednov bo Japonska imela 180.000 mož na bojišču. Petrograd, 24. aprila. Uradno se poroča, da je bilo 22 t. m. ob Jalu vse mirno. Dne 21. t. m. se je vršil boj med ruskim ogleduškim oddelkom in Japonci. Streljalo se je na zelo majhno daljavo, ker so se ruski čolni približali korejskemu obrežju reke Jalu. Naši streli so potopili eno sovražnih ladij, ki bo skušale ruskim čolnom zapreti povratek. Štabni kapitan Smejzyn, ki je bil v tem boju ranjen, je umrl. Prehitra poročila Kako so japonofilska poročila hitela s svojimi željami — daleč pred resničnimi dogodki glede prevažanja, priča tudi na Btopno dejstvo. Par dni po katastrofi Petro-pavlovska so javljala poročila iz Sanhaj-kvana in Cifu-a, da se je vozilo mimo Port Arturja v zaliv liaotauski do sto japonskih transportnih ladij, spremljanih od vojnih ladij, z vojaštvom, ki se izkrca kje blizu Niučvanga na zapadnam obrežju polotoka Liautung. Sadaj pa javljajo ista japonofilska poročila, da Japonci tamkaj še le merijo morje in iščpjo mesta, kjer bi se mogli izkrcati. Onih 100 transportnih ladij je torej plulo le v bujni fantaziji japo-ncfiiskih korespondentov. Iz Japonske prihajaio nadaljne sumljive vesti. Sedaj javljajo iz Tokia o nekem zborovanju »naprednih Japoncev«, na katerem je sklicatelj napadal vlado in izvajal, da naj se japonski narod pripravi za plačevanje velikega narodnega davka — po vojni !! Ruske izjave Petrograd 23. aprila. „Svjet" je priobčil z ozirom na vesti o angleškem posredovanju v ruski japonski vojni članek, ki zaključuje : Rusija ni nikdar potrebovala pomoči, čeravno je drugim pomagala. Rusija ne zahteva pomoči in nobenega posredovanja. Za Rusijo ima važnesi samo beseda carjeva. Petrograd 23. aprila. V brzojavki na Aleksejeva je označil car boj z Japonsko s sledečimi besedami: Ta boj ima končno zagotoviti rusko premoč na obalah Tihega Oceana. Da dosežemo ta namen, je neobhodno potrebno, da popolnoma premagamo Japonsko ter jo primoramo, da se končno podvrže ter se jej tako odvzame možnost na eventuelna vojaška pustolovstva. Ako ne postopamo tako, zgubili bomo na vztoku vsak ugled, tudi če zmagamo. Sedanja vojna se zamore povzeti v sledeča vprašanja: Kdo bo imel oremoč na azijatski obali Tihega oceana, Rusija ali Japan? Nemogoče je to premoč deliti oziroma se o tem sporazumeti. Posredovanje bi samo škodilo ugledu in časti Rusije in je torej nemogoče. Aleksejev o pcgiblji Strašnega" in „Petropavlovska". Generalni adjutant Aleksejev je poslal carju obširnejše poročilo o bojih pri Port Arturju. Iz tega poročila je razvidno, da se je »Strašnij« pogubil vsled neprevidne zmote. V temi je namreč zamenjal štiri japonske torpedovke za ruske in se jim je zaupno približal, prijateljsko menjajoč z njimi signale. Ko je spoznal zmoto, je bilo že prepozno, „Bajan" mu je šel na pomoč, a predno ga je dcšal, se je že dogodila na »Strašnem« eksplozija, vslecl katere je utonil. „Bajan" je spustil rešilne čolne, a posrečilo se mu je rešiti samo pet ljudi, ki so še plavali. Ko je spravil te na krov, se je moral pa ie braniti proti šestim torpedovkam. „Bjijan" Priloga 93. štev. »Slovenca" dn6 aprila 1904* je bil zadet od mnogih strelov, a se je vendar pozneje brez poškodb vrnil v pristanišče. Pogubo »Petropavlovska« popisuje poročilo Aleksejeva tako : Ob 9. uri 43 minut so je dogodila eksplozija na desni strani ladje, takoj nato druga pod mostičem, ki je bila močnejša, z gostim in ozkim stolpom rumeno - zelenega dima. Fokni jambor? mostič in stolp so pri tem zleteli v zrak. Oklopnica Be je nagnila na desno stran, krmilo se je vzdignilo, in vijak se je sukal v zraku. Prej nego v dveh minutah, ves obdan od plamena, je »Petropavlovsk« utonil, pogreznivši se z nosom v morje. Razglas Aleksejeva. Petrograd, 23. aprila. Namestnik Aleksejev je izdal razglas, da bodo Rusi zaplenili vse nevtralne parnike, ki plovejo v bližini kvangtunskega obrežja ali v obsegu ruskih vojnih operacij, in imajo pri sebi priprave za brezžično telegraflje, in na katerih se nahajajo korespondenti, ki obveščajo sovražnika. Z njimi se bo postopalo kot s sevražnimi vohuni. To se d d. na znanje ruskim zastopnikom v inozemstvu, da to sporočč tujim vladam. V 40 dneh pri5ne Kuropatkin glavne operacije. Kuropatkin baje prične z glavnimi operacijami šele tedaj, ko bo imel v Mandžuriji zbranih 400.000 mož. Doslej imajo baje ondi Rusi zbranih 240.000 mož, nekateri trdijo celo 300 000. Ker vsak dan pride na bojišče 4000 Rusov, bo približno v 40 dneh imel Kuropatkin na bojišču zadostno vojaštva za velike svoje namene. Rusko posojilo. Dunaj, 24. aprila. V Petrogradu so mej francoskimi bankirji in rusko vlado kon čana pogajanja. Rusija najame v vojne svrhe 800 milijonov frankov posojila. Ruski car na bojišču Berolin, 24. aprila. »Post« poroča iz Petrograda: „Potovanje carja na bojišče je gotova stvar. Cas odpotovanja pa je odvisen od koncentracije Kuropatkinove armade, dele ko bo koncentracija končana ter bo priča kovati ofenzive, bo Nikolaj II. nastopil to daljno potovanje. To se bo pa težko zgodilo pred mesecem julijem. Car ne bo izročil vlade v nobene druge roke za časa svoje odsotnosti. Japonske želje. Neki japonski državnik, skoro gotovo marki Ito, je dejal, da Japonci nočejo vojske voditi do skrajnosti. Zguba okolu dveh mili jonov funtov na teden je strašno breme za mlado in ne prebogato Japonsko. Japonci hočejo odstraniti samo grožnjo, da bi Rusija gospodovala nad vsem azijskim vzhodom. Zato hočejo Japonci najprej uničiti rusko moč na morju, potem zavzeti Port Artur in Vladivostok, in nato napraviti v Koreji take utrdbe, da jo bo Rusom nemogoče zavzet; na Koreji si. ne bodo mogli priboriti niti koščeka zemlje. Ko bodo to storili, bodo Japonci pripravljeni na pogajanja, prej pa ne. — To je jako oblastna izjava. Japonci bodo morali pač prej prositi Ruse milosti, predno izvrše te načrte. Na morju. b a n g h a i, 23. aprila. Vderaj so 30 milj južno od Ciifford otokov (80 angleških morskih milj južnozahodno od Cemulpo) opa žili 12 japonskih ladij, ki niso imele luči in so vozile proti severu, skoro gotovo proti poluotoku Liaotung. London, 23. aprila. Iz Čifu je dobil list „Daily EkspreB« poročilo, da Japonci s poizkusi izkrcavanja izvršujejo navidezne manevre, dočim se v resnici hočejo izkrcati v Talien — zalivu in pri Kinkavu. Port Artur. Ne preide teden, da se ne bi vsaj en krat ali dvakrat Bporočalo, da je Port Artur padel. Zdaj se glasi, da se je trdnjava udala, in zopet, da so jo sovražniki z naskokom vzeli. Za enkrat ni vzroka, da bi se moglo govoriti o tem dogodku. Rusi bi se le v tem slučaju udali, da jim zmanjka živil ali streljiva. Ali ruska vojna uprava je v dveh in pol meseca imela dovolj časa, da je Port Artur založila, saj ta čas ni bila železniška zveza niti za hip pretrgana. Da bi Port Artur padel, bi morali Japonci prej mesto na suhem okleniti in s topovi napasti ob-kope, a do daneB še niti eden japonski vo jak ni stopil na suho na Kvantungškem polotoku. ' to obleganje pa niso dosti le čete, temveč je tudi treba težkih topov, Btreljiva in drugega materijala. Morajo biti prestavljene baterije, topovi v primerno pczicijo, kar je zelo dolgotrajno in zamudno delo, ako se pomisl', da se mora vos materijal prepeljati iz Japonske. V ta namen se morajo večkrat celo zgraditi posebne želsznice. Nasipi pred Port Arturjem so razen tega gotovo nepri-stopni in bi bilo treba poprej odstraniti vse ovire, predno bf japonske kroglje mogle izdatno škodovati. Gotovo je torej, da bi pretekli tedni in meseci, predno bi se morda Japoncem posrečilo, udreti v Port Artur, ako poprej ukrenejo vse dalekosežne priprave, katerih pa zdaj še niti začeli niso. Rasna poročila. Arhangelsk, 23. aprila. (Ruska brzojavna agentura.) Došlo je poročilo, da sta bhzo Vologde na železnici aretovana dva Japonca. Našli so pri njih načrt Arhangelskega in Soloveckijevega samostana. London, 23. aprila. Glasom poročila iz New Yorka pregledujejo ruski agentje vse ladjedelnice, da nakupijo vojnih ladij in križark. Petrograd, 24 aprila. Uradni »Journal de Saint Petersbourg« pravi, da je nemški cesar ponudil ruBkemu carju podporo nemškega brodovja, ki je v Rumenem morju. London, 24. aprila. Japonska ima na razpolago za vzgledniško službo 20 000 mož, ki so pripravljeni žrtvovati življenje za domovino. Petrograd, 24 aprila. Baltiško rusko brodovje bo oboroženo in pripravljeno za odhod do 15. julija. Do sedaj je prosto voljnih darov za pomnožitev ruskega brodovja nabranih 12 milijonov rubljev. Kolin, 23. aprila. Is Kitajske prihajajo vedno vznemirljivejša poročila. Kitajska vlada simpatizira z Japonsko. Mongolci dobivajo od Japoncev puške. Na severu Kitajske je posebno napeto. Tudi v raznih delih Kitajske so veliki nemiri. Pariz, 23. marca. Poročilo namest nika Aleksejeva, da je bil en ruski poročnik in 28 mornarjev pri polaganju podmorskih min ubitih, vzbuja tu mnogovrstne dvome. Meni se, da je dobil poročnik naročilo, iskati podmorske mine, in da je pri tem njegova šalupa zadela ob japonsko mino. Moskva, 24 aprila. Huda bojevitost so je polastila naše šolske mladine. Več sto šolarjev je oboroženih skrivaj pobegnilo z doma na bojišče. Tri brate so našli pred kratkim na mejni postaji Čeljabinsk skrite v nekem v Sibirijo odhajajočem vozu za blago. Do Čeljabinska sj prišli večinoma peš. Neki llletni deček je zašel na neko z žitom obloženo ladjo, od katere je mislil, da odpluje v Port Artur. Štajerske novice. š Duhovniške spremembe. Prestavljeni bo č. g. kaplani: Foitunat Končan iz Trbovelj na Laško; Jožef Trafenik ostane kot kaplan v Loki; Jakob Rabuza iz Loke v Trbovlje. š Promoviran je bil v soboto na graški univerzi doktorjem filozofije profeBor g. Karol Verstovšek. i Preganjanje slovenskih urad nikov. Od mariborskega okrajnega glavar stva je prestavljen skoro edini uradnik, ki je bil zmožen slovenskega poslovanja s strankami, davčni praktikant M. M e r č u n. Na njegovo mesto pride neki — Nemcc. Tako dosledno izpodrivajo slovenske urad nike iz Spednje Štajerske. š Umrl je v Vojniku g. Jožef San-d e r 1 y. »Deutsche Wacht« piha na g. župnika Vodušeka, ker je na grobu molil slovenski. — V Celju je pa umrl hišni posestnik Sam. P a y e r. š Strela je udarila v petek v hišo obrtnika Novaka v Gerjah. Strela je zidovje poškodovala, zažgala pa ni. š Nevihta. Iz Vidma ob aavi, 23. aprila. Danes ob pol 4, uri popoludne nastala je grozna nevihta s točo. Gromelo je in treskalo, da je bilo človeka groza. Ker je trta že zelo pognala, je že nekaj škodo. Tudi na drevju se pozns, ker je sedaj vse v najlepšem cvetju. Koroške novice. k Nagloma umrl je v Celovcu črko-stavec gospod Andrej Semrajc, star 63 let. Zadela ga je kap. — Gostilničarka v Zajzeri, gospa Barbara Vedam, je umrla. k Aretirani pismonOia. Iz Trbiža poročajo : Pismonošo Andreja Walza so aretirali, ker je poneveril raznim strankam 250 kron. k Laiki delavci. Iz Pontaflja se poroča, da se je ondi mimo peljalo letos iz Italije 50.000 laških delavcev. To število bo letos še gotovo narastlo na 60.000. k Umesten občinski sklep. Občinski odbor v Weisensteinu je sklenil, prepovedati otrokom pod 14. letom nastopati na plesiščih in udeležbo pri straženju mrličev, pri katerem se tudi ne sme udeležnikom da jati opojnih pijač in tudi ne čaja. Pojedine, katere nekateri prirejajo ob smrti svojih sorodnikov, je občinski odbor tudi popolnoma prepovedal, k Samomor radi izgubljene pravde. Pri Beljaku se je ustrelil najemnik SchOft mannovega posestva, Peter Edlinger, radi neke izgubljene pravde. k Nož v trebuh radi oigarete. Pri beljaški tovarni stekla opozoril je čevljarski pomočnik Gustav Einoder vajenca Fr. For-tunata na prepoved kajenja. Francu Fortu-natu bo je to tako za malo zdelo, da bi ne smel kaditi cigaret, da je Einoderju zasadil nož v trebuh. Eindderja bo težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer bo skoro gotovo umrl. k Uboj. Zidarskega polirja Janeza R e s m a n a od Sv. Trojice so fantje v prepiru zaklali. Umrl je na nekem vrtu, kamor se je privlekel. Izkrvavel je iz treh ran. Primorske novice. p Volivna pravica duhovnikov v Trstu. Značilno je, da dosedaj v Trstu za obč. volitve ni imel v Trstu razun župnikev, katehetov in doktorjev sv. pisma noben drugi duhovnik volivne pravice. Sele zadnje dni je bilo vpisanih 45 duhovnikov v volilne liste. p Umrla je na R o j i c a h pri Gorici 171etna Katarina B l a ž i c a. p Stara samomorilka. V Bračanu živi 751etna Ana Voska. Ko je šla v torek njena hči v mesnico, je sklenila starka storiti konec svojemu življenju. Najprvo si je ovila vrat z ruto, kolikor je mogla, potem pa se je vrgla skozi okno iz prvega nadstropja. Vzdignila jo je s tal gospa Jakonči čeva, ko je šla baš mimo. Sodi Be na razne vzroke, zakaj bi bila starka to storila, ali najverjetnejši vzrok je beda pa pelagra b svojimi posledicami p Radi nesrečne ljubezni v smrt. Kakor poročajo iz Gradišča, se je zastrupila v Pulju Livija Turolo, poštna manipulantinja, radi »nesrečne ljubezni". Doma je bila iz Gradišča. p Umrla je v Trstu gospa Ana Mah nič, soproga g. Ivana Mabniča. Pogreb je bil včeraj v Dekanih. p Za prihodnje občinske volitve v Trstu „Societ& politica popolare" pošilja dalje reklamacije dan za dnem. V četrtek je predložila reklamacijo, s katero se je zahtevalo naj se 147 častnikov vpiše med v o 1 i 1 c e III. razreda. (Na te reklamacije menda tudi vlagatelji sami niso resno mislili.) Dvajsetorica železničarjev zahteva, da bodo zapisani v tretji razred. Gospod dr. Rybdr je vložil 14 reklamacij za volilce v okolici. V petek pa je gori omenjeno društve reklamiralo volilno pravico v III. razredu za 484 finančnih stražnikov. Neki volilec je zahteval, naj se 8 pisarniških pomočnikov okrajnega sodišča vpiše med volilce III. razreda. p Blagoslovljenje luteranske cerkve v Opatiji. V soboto je bila blagoslovljena luteranska cerkev, ki je bila zgrajena pod protektoratom velikega vojvode Luksemburškega. Cerkev se nahaja v občini Veprinac ter je namenjena za luteranske goste opatijske. Blagoslovljenju je prisostvoval švedski kralj, veliki vojvoda luksem-burški s soprogo, odposlanci oblastnij in mnogo gostov. Slavnostni govor je imel župnik Zimmerman z Dunaja. Pastor se je spominjal v molitvi dvojice luksemburške, ki je obhajala danes obletnico svoje poroke in znatnih darov za gradnjo cerkve cesarja Fran Josipa I. Dnevne novice, V Ljubljani, 25. aprila Petdesetletnica poroke našega cesarja. Dne 24. aprila 1. 1854. Be je vršila poroka cesarja Frančiška Jožefa z bavarsko princezinjo Elizabeto. Cesar je dan petdeset letnice svojo poroke preživel v krogu svoje družine. Cesar je šel včeraj dopoldne v ra kev pri co. kapuoinih na Dunaju ter je položil na krsto cesarice moder šopek. Opravil je ob krsti tiho molitev. »Slovenski Narod" proti delavcem hujeka dan na dan. No samo pri gibanju tobačnega delavstva, tudi pri stavki na Jesenicah je popolnoma na strani naših narodnih nasprotnikov. Ta umazani list stoji na stališču, da bi delavstvo mirno moralo še dalje prenašati prikrajševanja in surovo p s o v k e. Za ono, ki delavstvo psujejo, nima grajalne besede, ampak odprl jim je svoje predale, da v njih pišejo proti delavstvu.G.Luckmann se jako moti, ako misli, da bo z »Narodovim« papirjem položaj kaj spremenil. — Gg. okolu »Naroda« pa pozivamo, naj vender skličejo javen shod v Ljubljani in naj nam pokažejo tiste »slovenske rodoljube«, ki se z njihovim hujskanjem proti domačemu delavstvu strinjajo. Na dan s tisto plitvo „inteligenco«, ki delavstvo zaničuje! Stavka na Javorniku in odbor ^Katoliškega slovenskega društva" za radovljiški okraj. Prejeli smo na slednjo izjavo: Odbor »Katol. slov. društva« za radovljiški okraj izraža stavkujočim delavcem na Javorniku svoje iskrene simpatije. Naj iati le možato VBtrajajo v boju za svoje opravičene zahteve ter naj bodo prepričani, da imajo v 900 društvenih članih močno oporo, živela organizacija delavskih stanov pod zastavo krščanske pravičnosti! — Za odbor »Katol. slovenskega društva« za radovljiški okraj: J. Vurnik, predsednik; J. A i -man podpredsednik; Matija Mrak, tajnik; Janez Burja, odbornik. »Slovenski Narod" v službi naših narodnih nasprotnikov na Koroškem. Celovški »Mir« piše: V »Slov. Narodu« z dne 13. t. m. objavlja nekdo iz Celovca neresničen članek o našem nameravanem zborovanju in ustanovitvi »Slovenskega krščan sko Bocijalnega delav. društva«. Na dotične neoBnovane napade odgovarjamo sledeče: Dne 20. svečana se je zbrale natančno 39 delavcev, a ne »do 50«. Takrat se nismo zedinili za ime »Slovensko delavsko društvo«, ampak vsi delavci so enoglasno [pritrdili imenu »Slovensko krščansko-socijalno društvo v Celovcu«, tudi navzoči aocijalni demokrat ni temu oporekal. Pravila so se tedaj določno sestavila na slovensko krščansko socijalni podlagi in se ni niti ime niti kaj druzega do dn6 10. t. m. spreminjalo. Č. g. V. Podgorc torej ni mogel še le dn6 10. t. m. izjaviti, da se društvo sme le pod tem imenom osnovati; kajti dne 20. Bvečan3, ko se je določila oblika imena, omenjeni gospod ni ničesar vedel o nameravanem društvu. Dne 10. t. m. ni bilo navzočih »blizu 80 slovenskih delavcev«, temveč kakih 50. Sklicali smo shod po § 2. zato, ker smo preje slišali, da nam ga hočejo socijalni demokrati preprečiti in nam tako dobro stvar že v začetku pokopati. To je bil njihov namen, to so pokazali dn6 10. t. m. Ob enem pa smo se zbrali v gostilni, kamor ima vsakdo vstop, in ravno na ta način smo hoteli s paragrafom 2. doseči, da bi ne došli drugi nepoklicani gostje. — V „Slov. Narodu" trdi dopisnik, da hočejo imeti delavci društvo, osnovano na slovensko narodni, in ne na klerikalni podlagi. Da to ni res, imamc slodeče dokaze: 1. Vodja nepovabljenih socialnih demokratov je dne 10. t. m. ob sklepu svojega nagovora odločno in slovesno zaklical : „Živela socialna demokracija", in socialna demokracija vendar noče poznati narodnosti; 2. so bili med nrtmi tudi nemškutarji; 3. so govorili zunaj sobe nemško; 4. bo vpili nekateri , h o i l! "; 5. napadajo v »Slov. Narodu" gospoda dr. Brejca, ki je vendar že toliko se potegoval za narodno stvar na Koroškem; 6. napadajo tudi razne duhov nike, kateri so skoro izključni branitelji našega naroda na Koroškem. To so nepobitni dokazi. — Bahajo se, da hočejo korakati Ie pod belo-modro rdečo zastavo, kar pa ne more biti resnično iz zgoraj navedenih dokazov. Njihova narodnost je le pesek v oči slovenskim delavcem, da bi jih zapeljali. Izjavljamo, da tudi mi nočemo društva na „klerikalr.i" podlagi (saj taka nikjer ne obstoji), ampak na verski in narodni podlagi; oboje Brno dobili od Boga. Končno ni res, da bi bili ostali po odhodu socijev štiri du hovniki; ostali so trije, ker štirih sploh ni bilo; tudi niBO ostali samo „trijo kimovci", ampak okrog dvajset vrlih delavcev in dva sooija. Tako je bilo v resnici in nič drugače! — „Narod" se je torej zopet vsedel na lim našim narodnim zastopnikom. V tem oziru gospoda pri „Narodu" res »vztrajno deluje". »Slovanska zveza" je sklenila, da vloži v drž. zboru več nujnih predlogov in interpolacij glede zadnjo odredbe naučnega minislra, ki prepoveduje državnim uradnikom brez dovoljenja svojih predpostavljenih študirati na visokih šolah, in dalje gledo ro-logiranja več dunajskih tehnikov. Vlada in Slovenci- »Vsenemški korespondenci« se iz Celja brzojavlja, da je vlada pripravljena izpolniti celo vrsto slovenskih želj na političnem in administrativnem polju. Ker je vlada že dala dvema slovenskima kmetoma volilno pravico v kuriji veleposestnikov, ki je do zdaj nista imela, je upanje Nemcev, da si pridobe ta okrajni zastop, skoraj prazno. Dalje je vlada obljubila slovenskim voditeljem, da izda novo odredbo za koroška sodišča v smislu od dr. Brejoa zastopanih želj slovenskih, in dalje, da ae na Kranjskem čim preje stavi v pokoj deželni predsednik baron Hein. To ravnanje vlade, vsled katerega je tudi doslej v nemških rokah se nahajajoči celjski mandat v nevarnosti, bo povod od vsenemške strani uprizorjene akcije v parlamentu. — Namen take piaave je popolnoma prozoren in hoče ostrašiti vlado, ako bi v istini hotela izpolniti katero pravičnih teženj slovenskih. Soc-demokraška tiskarna. »Rdeči Prapor" objavlja poziv k izredni strankarski konferenci dne 12. majnika v Ljubljani, na kateri se bodo pogovarjali o ustanovitvi soc.-demokraške tiskarne v Ljubljani. Od vsakega sodruga zahtevajo v ta namen takoj po eno krono, be več bodo seveda šo zahtevali. Vojaike vesti. Prestavljeni so stotnik 1. razreda g. Friderik Kavčič od pešpolka 8t$v. 14. k pešpolku št. 17; stotnik 1. razreda g. F i 1 i p G h e r i od pešpolka štev. 70 k pešpolku štev. 17; nadporočnik g. Viljem Marzzollini od pešpolka Stev. 71 k pešpolku št. 7 ; poročnik g. G v i d o Jelovšek od pešpolka štev. 64 k pešpolku štev. 97. — Poročil se je zdravnik v tukajšnji bolnišnici, g. dr. K a r b a , s hčerko kamniškega župana, g. M o č n i k a. — Trgovec špecerijskega blaga, g. Franc P i r • n a t, se bo poročil z gospodično Ivano G r a p a r. — Iz Zagreba se poroča, da je bil radi znanih hrvaških nemirov preteklega leta obsojeni bogoslovec Fran bkrinjar v soboto izpuščen iz zapora. Prijatelji so mu priredili srčno ovacijo. — G. K o r e n i č je odložil uredništvo »Katoličkega lista*. — Odlikovanje. Cesar je dovolil, da sme stavbinafci podjetnik g. Baptist Bavagni v Bohinjski Beli sprejeti red italijsko krone. — Lovska Sreča. Pretekli ponedeljek je soproga notarja g. Lenčka iz Skcfje Loke pol uro daleč od mesta ustrelila divjega petelina. — Napad. Včeraj zvečer nastal je v Korbarjevi gostilni v Hrušici prepir mej posestnikom Andrejam Dežrnanom in posest nikovim sinom Matijem Drašlerjem. Ko je Dežman zapustil gostilno, podal se je Draš le? za njim in zunaj na cesti sunil ga je dvakrat z nožem v deeno stran prsi in mu prizadjal težko poškodbo. Ranjenca ao pre peljali v bolnišnico. — Kranjsko druitvo za varstvo živali. Društveni člani kakor tudi posestniki vrtov se opozarjajo, da ima »Kranjsko društvo za varstvo živali" še kakih 150 komadov gaezdilnic na razpolago. Gnezdil-nica se dobe brezplačno pri društvenem odborniku gospodu Schuizu, muzealnemu asistentu v Ljubljani. Ker so ptiči pričeli gnezditi, je skrajni čas, da se hišice razobesijo po draviu. — Občni zbor društva za varstvo živali Pri občnem zboru so bili v dru štveni odbor namesto odstopivših, oziroma po društvenih pravilih izžrebanih članov od bora voljeni: gospe: Alcinda Mar detschlager, H e d v i g s Subic, Marija Ban; gospodje: Ferdinand Schulz, Fran Podgoršek, Peter p I. Radics, Karol Josip Hamann, Avgust N e u m a i e r, vsi v Ljubljani, terRihsrdSchrey v Les cah, Fran Rant v Radečah pn Zidanesr« mostu in dr. Ivan Podnebšek v Novem mestu. — Vedno neprevidni rojaki. 11 Amerike poročajo: Rojak Ivan Keržiš n i k iz Iren Mountain, Mich., jo bil med vožnjo od tam do Cikage, III, olajšan za lepih in težko zasluženih 300 dolarjev. Z njim se je vezii fino oblečen lopov e poma gdčem ; oba eta dobro vedela, da ima Keržiš-nik okolu 500 dolarjev pri sebi. Predno ao v Čikago doBpeii, pričel mu je fini lopov ponujati drobiž, češ, da ga ima preveč; lahkoverni rojak se spusti v »barautijo" in je dobil za 300 dolarjev Je 39 dolarjev. Lopov mu je od jedne strani naštel 30 deso takov, rojak sam tudi, potem mu jih je šo enkrat „štel", a obrnil kupček in naštel 29 po en dolar in na vrh pritisnil desetak. Ker-žiSnik pa je to lepo spravil, ne da bi sa še enkrat preveril. Vobče je pa kaznjiv3 bedarija, da se rojaki na potu, bodisi v železnici, salonih ali na cestah, spuščajo z neznanimi v katerekoli kupčijo ali „menjavo"; vedno so oškodovani, ali vsi opomini in sva rila ne izdajo nič. — Rojak Jože Les j a k iz Braddooka, Pa., je dne 6. t. mes. dospel v New York, da se domu odpelje V neki ulici ga je vjel lopov in mu „sto tak" prodal za 40 dolarjev. Stotak ni bil za nič, bil konfederiran, ali pristni so bili štirjo desetaki. Tako dejanje jo celo kaznjivo, ker najden denar se ne sme deliti, niti kupo- vati, ampak izročiti polioiji, ukradeni pa še manj, ker so s tem lopovom dajo potuho. Kdor ukradeno ali najdene stvari prikriva, ali pomaga prikrivati, zapade kazni; take ljudi pa njih požrešnost kaznuje. Vsakdo ve, da ne more dati dober, pošteno zaslužen desetak za manj nego deset dolarjev, in ako to stori, da ga da ceneje, ni pri pravi pameti ali pa ima lumparijo v mislih. Na potovanju je biti trezen ter se z nikomur drugim ne podajati v kupčijo ali barantijo, raz-ven ako ga dobro pozna. — Srečke efektne loterije na Vidmu (Štajersko) se dobivajo po 1 krono. Dobitkov je 2500. Cisti iznos je odločen za poravnavo stroškov za tamošnje novo šolsko poslopje. — Izlet vseh dekliških Marijinih družb iz kamniške de-kanije na b m a r n o goro ni, kakor je v zadnjem »Domoljubu« po tiskovni pomoti naznanjeno dne 7. maja, ampak dne 2. m a j a. — Za pogorelce na Pristavi, žup nije Podgrad, so dosedaj darovali: Visoko-rodni gospod okrajni glavar baron Rechbaeh 22 K, g. dr. Karol Slane dva voza mrve, g. Jakše in g. Windischer iz Kandije vsak po en voz mrve, gdč. Perkotova in Jelen čeva ste nabrali velik zavoj razne obleke, č. g. Matija Kastelic, semeniški podvodja, 20 K, č. g. župnik Virant 11 K, č. gospod župnik v pok. Jožef Jereb 6 K, slavna posojilnica in hranilnica v Kandiji 100 K, č. g. župnik Matija Novak 10 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala. — Zupni urad Pod gradom. — Iz Kranjske gore V četrtek, 28. t. m., je v Kranjski gori mesečna konferenca s o d a 1 i t a t i s C. J. — Strela je udarila dno 23. t. m. po poldne ob 3. uri pri hudi nevihti v Cajnarjev kozoltc v Mekinjah. Ljudje so takoj prihiteli in pogasili oganj. Ljubljanska novice. Ljubljanske občinske volitve. Danes je volil tretji raired. Volivcev je v tem raz redu 2338. Dobila sta skupno a pooblastili Jos. Kozak 315 giasov, Mali 305 glasov. Engelbert Franchetti je dobil 6 glasov, Dr. Ravnikar 5 glasov, Maček in Sluga po 2 glasova. Nekaj glasov je bilo šo razcepljenih. Ogenj. V Drelsetovi delavnici na Lončarski stezi št. 2 so se včeraj pri peči vžgala drva in začela goreti. Ogenj so pravočasno opazili in poklicali požarno brambo, ki je ogenj takoj pogasila. Škode ie okolu 600 K. — Prodajalka tobaka Marija Smerdel, stanu joča na Dunajski cesti štev. 29, jo danes ob 10. uri ponoči zapazila pred stanovanjem Marije Potričeve, stanuječe v isti hiši, da gorijo smeti v zaboju s plamenom. Prioeslo je vode in ogenj pogasila. Ogenj je nastal, ker je Petričeva vrglss med smeti živ pepel. 365 kron izgubljenih. V nedeljo dne 24. t. m. se je med 11. in 12. uro dopo ludne na poli Kolodvorska ulica, sv. Petra cesta, čez frančiškanski most, Glavni trg in Stari trg izgubila denarnica z vsebino 365 kron in nekaj drobiža. Pošteni najditelj se prosi, da oddd. denar pri upravništvu ali pa na magistratu proti postavni nagradi. Krščansko-socialna zveza bo imela jutri ob pol 8. zvečer svoje redno javno pre d a v a n j e v društvenih prostorih. Predaval bode g. prof. dr. K r o k. K mnegobrojni udeležbi vabi odbor. Ustanova. Za tekoče leto podeliti je pri mestnem magistratu ljubljanskem ustanovo v znesku 200 K, osnovano po obč;£;skem svetu 1879. leta povodom srebrne poroke Njiju Veličanstev. Prošnje za podelitev te ustanove, ks.tero je letos razdeliti med štiri ubogo obrtno nadaljevalno šolo obiskujoče učence, lepega vedenja, vložiti je d o 10. maja letos potom šolskega lavnatelj-stva. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ie priredilo 17. t. m. jako lepo vese lico. Čeprav je sedaj msnj ugoden čas za take prireditve, ksskor pozimi, je bila vendar dvorana natlačeno polna, kar je dckaie, da so društvene veselice jako priljubljene in da ima društvo dosti prijateljev. Pevske točke so bile prednašane gladki in s pravim ume vanjem. Gospoda solista sta svoji vlogi vrlo izvršila. S posebno pohvalo je občinstvo sprejelo samospev iz oratorija »Stvarjenje" s spremljevanjem glasovirnih citer, katerega eta prednašala gospoda brata B a j d e. Tamburaški zbor je točno, v popolno zadovolj-nost izvajal štiri skladbe. Prav veselimo se lepega napredka mladih tamburaSev. Glavna točka vzporeda je bila igra »Mlini pod zemljo" ali »Zadnje uro poganstva v Rimu". Igra zahteva dobro scenerijo in precej izvežbane igralce, da se doseže primeren učinek. Zadnjo uprizoritev te igre v »Rokodelskem domu" moramo v vsakem oziru pohvaliti. Društvo si jo oskrbelo za to igro nove čedne kulise, vsi kostumi — če izvzamemo Saturnijevega — so bili primerni, debro izbrani, in kar je glavno, vrli igralci so so v značaje nasto-paječih oseb — poganov in kristjanov — tako dobro zamislili, da smo dobili jasno sliko zadnjih ur poganstva v Rimu. Izborno so bili pogojeni zastopniki propalega poganstva Numida ( R. V r a n 5 i č ), Saturnij (J. Peterlin), Askanij (J. Ložar) in drugi, kakor tudi zastopniki razcvetajo čega krščanstva, zlasti Valent (L T o m a ■ ži č). Vsi so tako dobro izvršili svojo nalogo, da smo igro ves čas z zanimanjem spremljali in se veselili, da je bila tako lepa pomenljiva igra tudi dobro, gladko pred stavljana. Bolniško in podporno društvo pomočnih In zasebnih uradnikov za Kranjsko je po vodom včerajšnjega mnogobrojno obiskanega izvanrednega občnega zbora v korist svojim članom sklenilo premembo društvenih pravil. Na Nemško ae je odpeljalo v soboto po noči 99 delavcev. Socialni demokratje in I. maj. Po mestu so ponoči socialni demokratje raztresli listke, s katerimi vabijo na praznovanje 1. maju. V nedeljo ob 10. uri dopoldne bode ljudski shod v kazini, popoldne ob 3. uri veselica na vrtu in v salonu „pri Levu" in zvečer pa veselica v »Puntigamski pivnioi" na Tur jaškem trgu. Vol pred avtomobilom. Včeraj je od dolenjske strani privozil Codellijev avtomobil jako — počasi. Pred avtomobilom je bil vprežen vol, ki je vlekel avtomobil nazaj v Ljubljano. Izseljenci. Včeraj pripeljalo se je iz Amerike 107 oseb, v Ameriko se je odpe Ijalo 9 oseb. Zaradi prekupovanja so bile prijete in kaznovane branjevke Jera Bezlaj, Antonija Sternad in Jožefa Jerina. Izpred sodišča. Izpred okrožnega sodiiča v Novem mestu. Po štiridnevni burni razpravi v zadevi kmetijskih društev v Dolenji vasi, Ribnici in Marnbergu pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je v soboto zvečer proglasila razsodba. Izmed 17 obtožencev je bilo 9 popolnoma oproščenih, to bo namreč udje načelstva kmetijske zadrugo v Dolenji vasi, ki so podpisani na bilanci za 1. 1902. Radi zadruge v Dolenji vasi je obsojen re vizor Karol Seliškar, češ, da je v bilanco za I. 1902. med aktiva nepravilno postavil vred nest zadolžnic, s katerima so udje načelstva radovoljno pokrili saldo - zgubo tega leta, dalje sta obsojena uda načelstva Franc Ora-' žen in Anton Dejak, vsak na 50 kron globe, ker Bta to bilanco vedoma potrdila, bivši po slovodja Jože Žužek je radi raznih sleparij in poneverjenj, ki so povzročile propad zadruge, obsojen na 6 mesecev ječe, bivši ud načoistva Franc Kromar je obsojen na dva meseca ječe radi poneverjenja, ker je i?, blagajne izposojeni si znesek 297 kron vrnil šele, ko se je že uvedla sodna preiskava. V zadevi kmetijskega društva v Ribnici je revizor Karol Seliškar oproščen od onega dela obtožbe, v kojem se mu očita, da med pasivo bilance za 1. 1902 ni postavil med postavko „delg na blagu nezadružnikom" zneska 3500 K, — dotične fakture sta mu načelnik in poslovodja poskrila — in da je v v postavki »obresti zadružnih izposojil" iste naznačil le s svoto 430 kron in pri tem izpustil iz 1. 1901 zastane neplačane obresti v višjem znesku. Te obresti je Seliškar izračunal na podlagi izročenih mu podatkov; obsojen pa je, da je zavlekel otvoritev konkurza in kljubu temu, da mu je bila znana pasiviteta, načelnika opozoril, da bode treba terjatev »Gospodarske zveze" za inventiranje blaga z zneskom 64 K poravnati. Načelstvo je šele tri dni pozneje imelo sejo in sklenilo napoved konkurza. Načelnik Janez Škrabec, ud načelstva Štefan Petek in poslovodja Fran Gabrovšček so obsojeni, prvi na tri tedne strogega zapora, drugi na 14 dnij strogega zapora, Gabrovšek na trideset kron globe, ker so revizorju Seliškarju prikrili fakture, Janez Škrabec in Štefan Petek tudi, ker sta potem, ko je bilo društvo že pasivno in je načelstvo sklenilo napoved konkurza, blago pod ceno prodajala in skupilo porabila v plačilo nekaterih dolgov, med njimi nagrada načelniku; revizor Karol Seliškar je načelstvu samo dovolil prodati sprideno blago po nakupni ceni, ne pa tudi skupilo porabiti za nadaljno plačevanje dolgov. V zadevi kmetijskega društva v Marnbergu je revizor Karol Seliškar obsojen, da je sestavil zapisnik občnega zbora dne 17. avgusta 1902, ki se ni vršil — v resnici je on sestavil le formular za zapisnik o občnem zboru z dnevnim redom „razdružba" brez datuma — in da je v končni bilanci med pasivi izpustil obresti zadružnih izposojil — to je storil na prigovarjanje udov načelstva, ki so v pokritje obresti izposojil zadruge rcdovoljno žrtvovali svoje obresti — dal|e, da je neki menjični dolg postavil v pasiva med dolg na blagu in ta dolg s tem dal pokriti; da sta dva uda načel tvs podpisala zadolžnieo za isti znesek, to zadolžnico pa postavil med aktiva — ta zadolžnica za 10.000 kron je deloma plačana, deloma pri- javljena kot terjatev k zapuičini enega iz: med obeh dolžnikov. Revizor Karol Seliškar je radi tega obsojen na 10 dni zapora. Prijavila se je takoj ničnostna pritožba, kateri ss bode — kot opra vičeno upamo — iz pravnih in stvarnih raz logov ugodilo. Na pristojnem mestu se bode osvetlilo postopanje preiskovalnega sodnika, kojemu je Seliškar že pred občnim zborom zadruge v Dolenji vaai pokazal načrt bilance s postavko »vrednost za dolžnic« med aktivi, a preiskovalni sodnik v tem ni videl nič kaznjivega; istotako p o • stopanje državnega pravdnika med razpravo in v končnem govoru. Ittpred deželnega sodišča. »Se eno zaigrajte«; tako je ukazal godcem Anton Mali, tovarniški delavec v Ferjanovi gostilni na S3vi, ko jim je občinski redar ukazal, da naj zaradi pretekle policijske ure z igranjam prenehajo ; pozval pa je redar tudi navzoče goste v imenu postave, da naj gostilno ostavijo, kar pa Antonu Maliju ni bilo po volji, kajti zbil je redarju čepico raz glavo, ga porinil iz gostilue in zamahnil proti njemu s steklenico. Ker se je mogel obdolženec na vse posamezne dogodlaje istega večera natanko spominjati, njegov zagovor, da je bil popolnoma pijan, ni odveljal. bodišče ga je ob sodilo na 2 meseca težke ječe. — Divje race so jima dišale. Janez Tič, mlinar v Serjučab, ter Jožef Urbanija, posestnika sin v Pogledu, sta šla po dogovoru dne 3. marca 1.1. ob potoku Drtišioa na lov, da bi kako raco UBtrelila. Ker jima pa ni bila sreča mila, sta iz nevolje Pršetovo za-tvornico razdejala. Urbanija je bil obsojen na 14 dni, Tič pa na 8 dni zapora. — K naboru ni prišel Vid Ganoni iz Za potoka, temveč je meseca februarja 1899 odpotoval v Ameriko, kakor sam pravi, da bi se bil tam kaj prislužil. Obsojen je bil na 4 dni zapora in na 10 K denarne globe. Iz brzojavk. Berolin. Odgov. urednika »Woche«, Doberta, je sodišče obsodilo radi izdaje vojaških skrivnosti na 7 dni zapora v trdnjavi. Dobert je priobčil sliko zaporne ograjo trdnjave Metz ter nekoliko pojasnilnih besed. Bari. Nemški cesar se je pripeljal sem. O pregramu njegovega potovanja se čuje, da bo iz Benetk potoval naravnost domov. N e w Y o r k. Svetovno razstavo v St. Louisu so otvorili 23 t m. Lvov. Tu je umrl vseučiliški profesor dr. Peter Chmielovski, eden naj-odiičnejših poljskih literalnih historikov in kritikov. Trst. Slavncsti povodom spuščanja v morje nove vojne ladje „ N a d v o j voda F r i d e r i k " , ki bo 29. t. m., se udeleži nad 40 avstrijskih drž. poslancev. Dunaj. „ReiehspoBt" poroča iz za nesljivega vire, da bo stolni kapitular, dr. Albenweisel, imenovan v najkrajšem času knezoškofom v Br xenu. Dunaj. »Kons. Korr. « poroča, da se je olomuški kapitel takoj od začetka odpovedal za tokrat vsaki izvolitvi na olomuški knszoškcfijski sedež, da se na ta način izogne vsakemu razporu, in da je papežu mogoče ukreniti, kar sa mu zdi najprimernejša. Vatikan je najprej izbral dr. B a u e r j a, in tudi ostali cerkveni dostojanstveniki so svetovali, naj se on pokliče na knezoškofijski sedež, a papež je delal sporazumno z avstrijskim cesarjem, ki pa tudi ni vedel za boljšega moža, ki naj vodi olomuško nadškofijo. Marzilja. Badi stavke častnikov trgovske mornarice jo promet omejen. R i m. Francoski ministrski predsednik L o u b e t jo došel sem in bil slovesno sprejet. Pariz. Pri vojnem sodišču v Banesu se je vršila sodna razprava zoper pet častnikov, ki so se uprli izpolniti svoje vojaške dolžnosti, ko se je šlo za izgon šolskih bratov v Pleermelu. Bili so obsojeni na štiri mesece ječe. Beigrad. Kralj je sprejel v avdijenci adjutante in ordonančne častnike, ki so izstopili iz dvorne službe, da se je poslovil cd njih. Lizbona. Volitev za zbornico poslancev je določena za dan 26. maja. Berolin. V Eobcto se je vršilo v državnem zboru tretje čitanje državnega proračuna. — Poslanec grof Limburg je obžaloval, da trgovinske pogodbe še niso odpovedane. Finančni minister je odgovoril na to, da se je vse storilo v varstvo nemškega poljedelstva. Posl. Korfanty je obsojal prusko proti poljsko politiko v Gor. Sleziji. Kazal je palico, s katero je učitelj v neki šlezijski šoli ubijal učencem nemščino v glavo. K o d a n j. Danska vlada je sklenila, da zaključi državnozborsko zasedanje, ker predloga glede raznih sprememb v kazenskem zakoniku še ni izdelana in je zadela ob re- ■en odpor eelo v ministrstva samem, in je postala njena rešitev neverjetna. Bazne stvari. Ptolomais Sebastopol-Port Artur. Angleški kralj R i h a r d (1189-99) je v tretji križarski voiski s krščansko armado od 28. avgusta 1189 do 12. julija 1190 oblegal pomorsko trdnjavo Ptolomais (Akkon). Turški sultan S a I a d i n je prišel trdnjavi na pomoč, toda kristijani so po več mesečnem obleganju prebili zidovje in udrli v trdnjavo. Padlo ie po poročilih do 120000 Kristijanov ie do 140 000 Turkov. Rusko trdnjavo Sebastopol so združene turška, piemonteška, francoska in angleška armada na suhem kakor tudi na morju oblegale od 17. oktobra 1854 do •8. sept. 1855 Rosi so pri vhodu v pristanišče potopili 7 vojnih ladij, da zapro sovražniku vhod. Ruski poveljnik T o 11 -1 e b e n je spretno branil trdnjavo. Stolp H a 1 a k o v ie bil nepremagljiv. Sovražnika je bilo do 175 000 mož, Rusov do 150.000. One 6. aprila 1855 je gromelo 500 topov; to streljanje je trajalo 14 dni. Toda Rusi so hrabro odbijali vse naoade. Dne 7. junija so oblegovalci zgubili do 7000 mož. Dae 19. so lavezniki obrnili proti trdnjavi kar 800 topov, da se je tresla zemlja. Do 5000 Rusov je padlo na nasipih in ulicah. Rusi nis > mogli sproti popravljati trdnjave. Dne 8. sept. so Francozi in Angleži naskočili utrdbe. Francoske čete so osvojile vnanje zidovje stolpa Malakova, a notri so sa Rusi borili kot levi. V kratkih urah je padlo okoli 7300 Francozov. Angleži so bili odbiti in so zgubili 2400 mož. Sebastopol se ni mogel več držati. Rusi so zgubili ta dan do 13 000 mož, razstrelili so južne utrdbe, ladje pa po topili. Pri tem obleganju je umrlo do 250 tisoč ljudi, največ vsled kolere. Ssmn Rusov je bilo pri Sebastopolu pokopanih do 100 000 V Parizu so sklenile države, da Sabastopol ne sme več biti utrjen; toda zadnja leta so Rusi zopet dobro utrdili to mesto, ki je glavna ruska opora ob Črnem morju. Port Artur pa so Rusi 1. 1895 od Kitajcev vzeli v najem ter zgradili močno trdnjavo, v katero se sedaj zaletujejo Japonci. Bližnja bodočnost pokaže, ali bodo Japonci kos tej trdnjavi. Velikanski vihar. Iz Carruthersville, Mo., v Ameriki poročajo: Kakih 20 milj severno od tukaj opustošil je tornado vso pokrajino. Sest oseb je bilo usmrtenih. Skoda je velikanska. Brzojavna zveza z imenovano pokrajino je popolnoma pretrgana. V kolikor so o tornadu dosedaj poroča, bilo je 6 OBeb usmrtenih. Petnajstletni morilec sveje ma tere It Londona se poroča: V Cambridge je vstrelil petnajstletni sin nekega sodni)-skega upravitelja svojo mat«r. Ko se je namreč oče mudil v Londonu, ostala je njegova soproga z dvema mladima hčerama in petnajstletnim sinom na deželi. Po večerji ste Tekli deklici, da gresta apat, dočim je rekel deček, da hoče z materjo še nekaj govoriti. Kmalu nato sta slišsli deklici strel ter našli svojega brata stoječega poleg materinega trupla. Ko je došla policija, našla je dečka zamišljenega v neki časopis, kakor da bi sa ničesar ne prigodilo. Ker so našli v njegovi sobi polno časopisov, v katerih so bili po pisani umori, se sumi, da ga je strast posnemanja pripeljala do tega čina. Med do-'tičnimi popisi je bilo tudi popisano, kako je neki deček zabedel svojo mater. Milijon sa sbirko orožja. Znano zbirko orožja vojvode Dinskega, ki spada k najboljšim zasebnim zbirkam te vrste, je sedaj kupil, kakor se poroča iz Londona, £ent t^upertu, nekdaj Franc Pavlinovo, ?a vsako večjo trgovino nfj-pnkladneje, ki obsega tri euonadstropue hiše na Glavnem trgu po'eg eeikve, razna gospodarska poslopja, ograjene sadne iu zelenjadne vrtove, izvrstne vel ke vinograde a kletmi v bližini, travnike, njive, gozdove itd brez pritiklin. Vse to proda podpisani lastnik ■kupno ali vsako posebej iz proste roke po-preje ali na prostovoljci Javni dražbi dne 2. maja t. 1 dopoldne v Šent Rupertu po najugodnejših plačilnih obiokib iu obrestih. Podpisani proda tudi ugodno svojo deželnodešfno graščino 731 3-1 ,Grie" na JT)irni pri Trebnjem. Novopreurejeni dvonailstropni gradi«, goipodarska poslopja, ograjen sadni in zelenjadni vrt, stari gozdi itd., skupaj okoli KO oralov. Najzdravejša krasna griška lega med gozdi in vinogradi, komaj pol ure oudaljen cd železniške postaje Trebnje-Dolenjsko. Josip Pavlin, Ljubljana, Marijin trg 1. Prodajalko, izurjeno v špecerijski stroki - sprejme - A. ŠARABON v Ljubljani. 697 3-3 I I O 124 12—4 Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale G. Skrhič ZAGREB, Ilica 40 priporoča svoje priznano solidne, točne in cene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Gostilna in J&J* J*J*J* kavarna v nekem trgu takoj odda. Ponudbe Dod „Obrt" na upravništvo »Laib. Zeitung". 708 2-2 TivOtlžfl teli0l v poljubni boji, je najboljše jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-šek se dobiva v urodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12 — 6 Deželnodeščno posestvo na Kranjskem v krasni legi z lepim gradom v neposredni bližini železnice, z industr. napravami, 570 72 ha zemljišča, od tega 404 ha gozda, z lepim lastnim lovskim delom, se ceno proda. Prijazne ponudbe pod: ..Landtafllches Out ln Kraln 1035" na Haasensteln & Vogler, Dunaj I "33 3-1 Naznanilo. 717 3-3 Dne 27. aprila 1904 vršila se bode na domu gospoda Josipa Sfrehar v Ljubljani na Tržaški cesti štev. 2 potom prostovoljne sodne dražbe a) cd 9 ure dr poldne naprei zakupedaja posestva vlož. št. 46 k*t. obč. Kapucinsko predmeetje, hiše št. 2 na Tržaški cesti z dvoriščem, hišice na dvor šiu, gf soodarskega poslopja, skladišča, hie^a, dveh barak in vrta za debo 10 let od 1. msjs 1904 naprej; izklicna cena znaša 1400 K, vtdij znaša polovico najvišjega ponuaka letne z&kupnine, vadij in polovico letne zakupnine je takoj plačati; bj od 2. ure popoldan naprej razprodaja premičnin, kakor: hišne oprave, gospodarskega in mesarskega orodja itd. C<»nilri zapisnik in dražbeni pegeji se lahko v pisarni podpisanega C. kr. notarja vpe gledajo. r r r o j V Ljubljani, dre 22. aprila 1904. T)r. I^ere! Jcl^midinger, o kr. n"tftr krt sodni komisar. lt NflivPfifl najboljša in najcenejša tvrdka za 11 tlj VCtja L&liJgd) narocevanje ozir. nakupovanje * Copieev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */g, '/* '/» 'n 1 kg- Jantarjeve glazure za pode. Edino tipežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega %a vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 60—19 Oljnatih barv, priznano najboljših Oljnatih barv v tubah, g. dr. Sctonfaida, Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zsjamCeno trpežnega. Gipsa.alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prsto- n i h in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno IJ1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1. 1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. ===== i f f ♦f t •f * t f ♦f * ♦f ♦f t * registrovana zadruga z neomejenim poroštvom •A <\AAAA/\ • m S/V/NA/VA/NAC |f lastEl iiižif v Ljubljani J t lastni Hiši} A M i___ _ - _ .. NAAA/\A/Vi IVWVWVI na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-34 4 11 o; 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske V i a j Q nnfroi posojilnice znaša " 4»y4°•/yOZ/. suzhran K 4,703.762-02. Dpern0a™ K 20,24671213. s23eadrr K 77-979*34- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilnienega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 Razpis 727 2—2 popravil nadarbinslfih poslopij v Zagorju ob Savi. Dne 28. aprila 1.1. dopoldne ob 9. uri vršila se bode v tukajšnjem župnišču zmanjševalna dražba zaradi oddaje popravil tunadarbinskih poslopij. Vsa popravila — zidarska, tesarska, mizarska, kleparska in slikarska dela — proračunjena so na 5230 kron, ter se bodo oddajala le skupnemu podjetniku. Proračun in oddajalni pogoji so vsak dane na vpogled razgrnjeni v tukajšnjem župnišču. Dražitelji bodo morali vložiti pred dražbo 10% varščine (vadijum). Stavbeni odbor v Zagorju ob Savi, 22. aprila 1904. Gotard Rotf, načelnik. Krojaški salon za gospode Ivan Magrdič Ljubljana, Stari trg štev. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najbolj- r292 26-15 šega tu- in inozemskega blaga. •f + ♦f f ♦f ♦f $ I Naznanjam, da imam v zalegi več sto kosov srebrnih in zlatih ur kot birmska darila po zelo znižanih cenah. Imam tudi prav poceni uhane, broške, zapestnice, lorgnon-ve-rižice itd., vse nove obliko. Imam tudi veliko zalego ffl&T poročnih daril in sicer: namizno opravo (Besteck) is kina- ali iz pravega srebra in različne druge okraske. Slavi o občinstvo vljudno vabim na cgled in obilni obisk. Z vsem spoštovanjem se priporočam Franc Čuden, trgovec ln urar v Prešernovih ulicah nasproti frančiškanskega samostana ln fllljalka na Mestnem trgu nasproti rotovža. Ceniki franko in gratis tudi po pošti. 265 62—13 par Nakup ln prodaj* **Mi * i>k ovrslcib državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Srebanje. Kulactna i i t r 6 i l e t naročil na boril, Menjarična delniška družba „M 13 88 C U B" I., WoL'8ils 10 in 13, Dunaj, I., Strobeigasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 322 Izdajat«lj_ia odfovani w«dmik: >r. I|ia*l| itltalk, fitk »Kttoliikg Tiskarne« *„ Ljubljani.