na prelomnici našega 
revolucionar- nega razvoja
LETOŠNJI dogodki, zlasti v drugi polovici leta, so obeležili začetek nove etape v našem revo-lucionarnem razvoju. Ta začetek je bil velika prelomnica, ki jo po naravi in vsebini lahko primerjamo s podobnimi prelomnicami v naši revolucionarni preteklosti, kot so bile: začetek revolucije, odpor informbiroju, začetek samo-upravljanja itd. Ko to pravimo, se zavedamo, da morda tu in tara pretiravamo, toda tega ne delamo kar tako, ampak namerno, z vso od-govornostjo in brez slehernega dramatiziranja. Kajti tisto, kar napoveduje to prelomnico in tisto, kar delamo v tej smeri, v celoti potrjuje to predpostavko.
Za kaj namreč gre?
Gre za spremembe v političnem in ekonom-skem sistemu ter v odnosih med narodi in na-rodnostmi Jugoslavije.
Spremembe v političnem sistemu je napovedal tovariš Tito na sestanku z zagrebškim politič-nim aktivom, ko je izjavil, da bo predlagal, naj namesto predsednika republike uvedemo predsedstvo. Njegov predlog je naletel na ve-liko zanimanje v državi in svetu. O njem so razpravljale skoraj vse družbenopolitične or-ganizacije naše države in domala vse institu-cije. To idejo je obdelalo predsedstvo ZKJ, v podrobnostih pa jo je razčlenil tovariš Kar-delj. O njej so govorili tudi na prvi seji kon-ference ZKJ.
Kaj pravzaprav je Titov predlog?
To je nova federacija. Torej nova skupnost, ki bo temeljila na avnojskih sklepih, v njih pa je rečeno, da bo vsak narod, vsaka narodnost imela možnost izražati svojo individualnost in v enaki meri odgovarjati za socialistično skup-nost.
To pomeni, da ne bomo več imeli države nad državami, niti naroda nad narodi, kakor je bila to sedanja federacija. Nasprotno, imeli bomo socialistično skupnost, ki bo v dogo-voru z republikami in v njihovem imenu iz-vajala skupne zadeve, za to pa bodo skrbeli seveda predsedstvo, zvezna skupščina ter dru-gi zvezni izvršni in zakonodajni organi, y katere bodo prav tako izvoljeni predstavniki republik in pokrajin. Federacija bo torej ob-držala splošne stvari na zakonodajnem in iz-vršnem področju, vse druge funkcije pa bodo prešle na republike.
Kaj to pomeni z drugimi besedami?
To pomeni, da so tudi na področju federacije na pohodu velike spremembe, ki pa nikakor ne prekinjajo kontinuitete v našem revolucio narnem razvoju. Nasprotno. Samo uresniču-jejo razne ideje, ki so vzklile v revoluciji in se iz objektivnih razlogov doslej niso mogle razviti. Gre namreč za samoupravno graditev naše federacije, za katero ne bo odgovarjala sama pred seboj, ampak bodo zanjo v prvi
vrsti odgovorne republike in pokrajine. Ta od-govornost pa postavlja republike v nov polo-žaj, iz katerega izhaja odgovornost do lastne državnosti in naroda ter do socialistične skup-nosti.
Kaj je temu sledilo?
V prvi vrsti velika neučinkovitost zveznih or-ganov, predvsem zveznega izvršnega sveta, na-dalje razni fetiši in absolutiziranja, kot tudi premajhna angažiranost republik.
Kaj mislijo o tem slovenski komunisti?
Predvsem je vse to zgodovinsko pogojeno. To je nova revolucionarna etapa, v kateri raoramo spremeniti nekatere poglede in institucije. O tem so govorili na VI. kongresu. Resolucija tega kongresa poudarja, da moramo demon-tirati staro federacijo in postaviti novo samo-upravno skupnost jugoslovanskih narodov. Be-seda o tem je tekla tudi na VIII. seji CK ZK Slovenije in na I. konferenci Zveze komuni-stov Slovenije. O predlaganih spremembah je bila tudi posebna seja CK — sedemnajsta. Na vseh teh sestankih so, tako kot še na mno-gih drugih, ki so bili v raznih družbenopolitič-nih organizacijah in institucijah, poudarili, da velja samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti graditi na samoupravni osnovi, torej tako, da se uveljavi delovni člo-vek, da se občuti njegova kar največja anga-žiranost v združenem delu in na vseh drugih področjih in dejavnostih. Z drugimi besedami to pomeni, da se zožuje manevrski prostor dr-žave, torej etatizem, namesto tega pa naj do-govori in sporazumi omogočijo »čiste račune«. Cisti računi podirajo namreč etatizem na zvez-ni in drugih ravneh.
Kakšen politični sistem želimo?
Takšnega, ki bo omogočil kar največje izraža-
nje državnosti republik, s tem pa tako fede-
racijo, ki bo močnejša in bolj vsestranska od
dosedanje.
Kaj je bilo glede tega narejenega?
Kar precej. Ustavne komisije pri federaciji in v republikah se že dalj časa ukvarjajo s pred-laganimi spremembami in iščejo najustreznej-še formulacije za predsedstvo SFRJ in druge organe kot tudi za politični sistem. V mnogih pogledih obstajajo razlike in različice v obrav-navanju in oblikovanju teh organov in njiho-vih pristojnosti. Vendar to ne sme pomeniti, da te razlike ne bodo odstranjene. Narobe.
Kdaj se bodo zgodile te spremembe?
Na to je težko odgovoriti. Toda prepričani smo, da bo prihodnje leto v tej smeri zelo iz-polnjeno z aktivnostjo in spremembami.
Kakšne spremembe so predvidene v ekonom-skem sistemu?
Na tem področju so predvidene velike spre-imembe. Pojavljajo se kot odsev političnih sprememb. Kaj pravzaprav predvidevajo? Predvsem to, da zajema federacija iz gospodar-stva samo toliko, kolikor potrebuje za skupne zadeve. Te zadeve so narodna obramba, zu-nanja politika in skupni trg. Nadalje za zvezno administracijo in za napajanje sklada za ne-razvita območja in republike. Vse druge eko-nomske funkcije federacije prehajajo na re-publike in od njih je odvisno, ali bo jugoslo vanska skupnost imela v prihodnje kakšno večjo ekonomsko funkcijo.
Zvezni skladi bodo torej razformirani. S tem se bo zmanjšalo zajemanje federacije, ki je
•,••...     *  (Nadaljevanje na 4. strani)
doslej znašalo od 20 do 30 odstotkov narod-nega dohodka. Sredstva bodo torej vrnjena gospodarstvu, ki jih bo koristno uporabilo za svojo razširjeno reprodukcijo. Tako bo tudi vpliv delovnega človeka večji. Bližja mu bo poraba dobrin, ki jih je sam ustvaril. Na to porabo bo lahko vplival. Vedel bo, kam gre vrednost, ki jo je ustvaril, z eno besedo, nje-gova volja in odgovornost se bosta v celoti pokazali v procesu združenega dela.
Kako pa je bilo doslej?
Doslej je bil vpliv delovnega človeka na po-rabo v federaciji malenkosten. Poraba denarja, ki se je nabiral v proračunu in skladih, je tekla tako rekoč brez njegove vednosti. Tako je federacija porabljala denar za investicije (Djerdap, proga Beograd—Bar), nadalje za fi-nanciranje izvoza opreme, za regresiranje tu-rizma itd. Odslej vsega tega ne bo več.
Ali pomeni to nov družbenoekonomski sistem? Kar zadeva družbenoekonomski sistem, velja povedati, da s tem ne delamo novega. Splošno mnenje je, naj družbenoekonomski sistem niti ne bi bil skupen za vso državo, ampak je lah-ko specifičen glede na potrebe posameznih re-publik. To, kar je skupno, je skupni trg. Na takem trgu morajo svobodno krožiti blago, delovna sila, ljudje, svobodno se morajo obli-kovati mednarodni trgovinski sporazumi itd. Z drugimi besedami: skupni trg naj prepreči pod-ročno in republiško zapiranje gospodarstva ter omogočiti svobodno kroženje in sodelova-nje na vseh ravneh in v vseh smereh.
Kaj potem ostane na ravni federacije?
Ostanejo na primer carine, ostane globalno do-govarjanje o tem, kakšno zunanjetrgovinsko politiko bo vodila naša država, ostaja skupna monetarna politika, ostaja dogovarjanje o glo-balnem deviznem režimu itd.
Kaj pa je stabilizacija?
Stabilizacijski program je predvsem začasno sredstvo za odstranitev nekaterih posledic, ki so se pojavile v gospodarstvu. To so skok cen, povečana poraba, posebno splošna in investi-cijska, povečan uvoz, povečan primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci itd. Vsa ta povečanja so negativno vplivala na tempo gospodarstva. Zato je veljalo najti sistem, ki bo to preprečil. To pa so zamrznjenje cen, omejitve porabe in uvoza itd.
Vsekakor so ti ukrepi samo začasni. Nekatere tokove v našem gospodarstvu morajo spet spraviti v reformsko strugo. To je njihov po-glavitni namen.
V. K.