žfev, 120. _ Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. I rcdnižtvo: Ulica Sv Frančiška Asiškega St. 20, L nadstr. — Vsi tepisi raj se pošiljajo urednifcvu lista. Nefranklrana pisma se n« i prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ir ccgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorefl Hita .Fcir.csti". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge « tnejeniir pcroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega It. ML Telefon uredništva in uprave ftev. 11-57. r. aročnlna znait; Za celo leto . , ,.....K 24— Za pel leta..........• *.....1J— za tri ...........................i • • it redeljsko izdajo n edo lete........5J» te pci leta................. Trstu, v rcedeijo. 3Q. mat. trayna1S1S, Letnik XL3. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. ©glasi se računajo na milimetre v širokosll en« kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....tnm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnili zavodov ..................mm po 2Q vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . i . i . . . K 20.-S vsaka nadaljna vrsta .......:.,,, „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnini Id rcklamaclje se pošiljajo upravi lista. Plačuja se izključno Is upravi .Edinosti'. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aaiikega it 20. — Po£tnol»ranUni£ai račun št. 841.652. Prešli najnovejših dogodkov. Italijanska bojišča. — Na Krasu in pri Gorici živahno laško topovsko streljanje. V Dolomitih ravnotako. Laški napad na Col dl Lana odbit. Ruska bojišča. — Naš uspeli pri Mli-novem ob Ikvi. Ruski poraz južno Na-roškega jezera. 5600 ujetnikov, 28 strojnih pušk, 10 minovk zajetih. . . Zapadno bojišče. — Boji z minami in ročnimi granatami. V verdunskem okolišu nič posebnega. Balkanska bojišča. — Neizpremenjeno. Turška boiišča. — Boji na kavkaski fronti. — Angleška posadka v Kut el A mari, 13.000 mož, se je vdala. Razno. — Vstaja na Irskem še nt za- dušena. ____ liaše uradno poročilo. DUNAJ. 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. aprila 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Severno Mll-novega ob Ikvl so oddelki armade nadvojvode Josipa Ferdinanda vrgli sovražnika iz njegovih predpostojank. Uieli so enega ruskega častnika in 180 mož ter zajeli eno strojno puško. — Drugače običajni topovski boji. , Italijansko bojišče. — Včeraj popoldne je sovražnik živahno obstreljeval s topovi doberdobsko planoto in go-liško predmestje ter posamezne kraje za fronto. Naši letalci so kolodvora v Krminu in S. Giovanni di Manzano obmetali s težkimi bombami. Tudi na dolomitski fronti je bil artiljerijski boj mestoma precej srdit. Na Col di Lana smo zavrnili ponoven sovražni napad na naše oporišče na grebenu. Jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. itoiijonsKo uradno poročilo. DUNAJ. 28. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na trentinski fronti, od Gardskega jezera do Brente, artiljerijsko in letaisko delovanje. V gorenji Cocdevolski dolini ]e na!>a artilje-i iia obstreljevala sovražne obrambne na-s a ve na Siefu. V Dravski dolini smo žele/nisko postajo limichen obstreljevali z dobro merjenimi našimi težkimi topovi in io tudi večkrat zadeli. Ob Soči in na kraški planoti običajno delovanje naše artiljerije. Na cesti Opatjeselo—Rupa je ena naših baterij obstreljevala sovražno t rensko kolono. Nekaj voz se je razletelo z velikim pokom. V odseku vzhodno ^elc je sovražnik ob velikem razmetavanju municije in ob težkih izgubah vztrajno nadaljeval napade z namenom, da bi nas pregnal iz ,arka, ki smo ga zasedli južno doline. Tudi prošlo noč je po večurnem srditem obstreljevanju štirikrat zaporedoma energično napadel naše postojanke, toda naš ogenj je pokosil goste pehotne kolone in smo odbili napade vsa-kikrat ob veliki zmešnjavi pri sovražniku. Ujeli smo 20 mož. Novi pregledi v Italiji. RIM, 29. (Kor.) Naborniki, ki so bili v letih 1909. do 1915. spoznani za nesposobne, in rezervniki vojne mornarice pridejo k ponovnemu pregledu, da se večinoma uvrste v armado. Nov laški zrakoplov. TURIN, 29. (Kor.) Kakor poroča »Štampa se bo vršil poizkusen polet nekega novega vodljivega zrakoplova dne 5. maj-nika v Turinu. (jioiitti v Rimu. CHIASSO. 29. (Kor.) Oiolitti je prvikrat od maja 1915. prišel v Rim. Železniška nezgoda v Italiji. LUG AN O, 29. (Kor.) Na progi Genova-Turin se je dogodila železniška nezgoda. 29 oseb je bilo poškodovanih, med njimi nekaj oseb težko__ mm uradno porotno. BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. apnla 1916. Zapadna fronta. — Na fronti med labasseeškim prekopom in Arras trajno živahnejši, za nas uspešni boji z minami. V okolišu Glveochy en Gohelle smo zopet napredovali In krvavo zavrnili dva proti nam zastavljena močna angleška napada z ročnimi granatami. V okolišu Moze smo zopet obrezuspešili francoske protisunke ob griču »Mrtvega moža« iti vzhodno odtod. Naši obrambni topovi so južno Moronvilllersa v Šampanji sestrelili francoski dvokrovnik. Letalca sta mrtva. Poročnik Bohlke je južno Vau-\a sestrelil štirinajsto sovražno letalo. Vzhodno bojišče. — Južno Na-r oš nega jezera so naše čete včeraj napra-v ile sunek, da zboijšajo 26. marca zopet pridobljene opazovalnice. Preko jarkov, ki smo jih imeli zasedene pred 20. marcem, smo zavzeli ruske postojanke med Sta-naročami in grajsčino Stahovcaml. Zajeli smo 5600 ujetnikov s 56 častniki, med nji- mi 4 štabne častnike, en top, 28 strojnih pušek, deset minovk. Rusi so imeli poleg tega težke krvave izgube, ki so se pri nočnem, v gostih masah izvršenem protinapadu povišale še bolj. Sovražnik ni mogel zopet pridobiti niti enega koraka izgubljenih tal. Naši zrakoplovi so napadli železniške naprave pri Vendenu In na progi Dvlnsk—Rjezica. Balkansko bojišče. — Položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljen nemih! Dođvodnih. BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: »Nj. Vel. podvodnik »U C 5« se nI vrnil s svojega zadnjega pohoda. Po uradnem sporočilu angleške admirali tete je bil podvodnik ugonobi jen 27. aprila in posadka ujeta. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. S turških Milit CARIGRAD, 28. (Agence TeL MUli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nič posebnega. — Kavkaška fronta: Sovražnim bojnim močem, ki so 25. in 26. aprila napadle naše na desnem krilu stoječe oddelke v okolišu Van«, se je posrečilo, da so se na 300 metrov približale našim postojankam, a smo jih prisilili, da so pobegnile pred našim protinapadom. 26. aprila je sovražnik ponovno napadel naše postojanke južno Bitlisa. Proti večeru pa je vsled ognja naše artiljerije In infanterije tudi moral pobegniti. V središču in na levem krilu v obrežnem odseku so se od časa do časa vršili krajevni boji. — Dardanelska fron-t a: Eno torpedovko in dve sovražni letali, ki so se 26. aprila zvečer poizkušali približati okolici Seddil Bahra, je ogenj naše artiljerije pognal v beg. — Maloazijska obal: Sovražne ladje, ki so se 25. in 26. aprila večkrat pojavile v smirenskih vodah, so brez uspeha obstreljevale obrežje pri Kušadi in Česmi, nakar so se "teknile. Dve sovražni letali, ki ste leteli čez Smlrno, ste vrgli nekoliko bomb, ne da bi bili dosegli kak usneh. 25. aprila je izstrelila torpedovka iz velike razdalje brez uspeha kakih 100 strelov proti gričevju, ki obvladuje Alek-sandreto, in se je nato umeknila. Anglsži u Krt el flmari so se vdali. BEROLIN, 29. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. aprila, 1916: V Kut el Amari obkoljene angleške čete so se morale vdati hrabrim turškim oble-govalcem. Nad 13.000 vojnih ujetnikov. Vrhovno armadno vodstvo. CARIGRAD, 29. (Kor.) Poročevalec agencije »Milli« poroča iz Bagdada: General Tovvnshend je ponudil predajo Kut el Amare z vsemi v mestu se nahajajočimi topovi in izplačilo enega milijona funtov v gotovini, pod pogojem, da dobi dovoljenje za prost odhod svoje vojske. Ta smešna ponudba je bila seveda takoj zavrnjena. LONDON, 29. (Kor.) Vojni urad javlja, da se je v noči na 24. t. m. poizkusilo spraviti ladjo z živili v Kut el Amaro, da se je pa poizkus ponesrečil vkljub skrajni neustrašenosti. Letala so ugotovila, da je ladja kake štiri milje vzhodno Kut el Amare obtičala na dnu. Položaj na Irskem. AMSTERDAM, 28. (Kor.) Listi se ba-vijo z revolucijo na Irskem in prihajajo do sklepa, da so včerajšnji dogodki veliko resnejši, kot je hotela izpočetka priznati angleška vlada. LONDON, 28. (Reuter. — Kor.) Zadnje neuradno četrtkovo poročilo iz Dublina javlja, da je topovka »Liffey« razrušila »Liberty Hali«. Čete so pognale vstaše z bombami in strojnimi puškami, ki so bile nastavljene na strehah nekega hotela in kluba, iz njihovih utrjenih postojank na trgu St. Steplien Green. Vstaši imajo še vedno v svoji posesti veliko Jakobsovo tovarno biškotov, ki jo čete obstreljujejo z dvema topovoma, nadalje poštni urad, sodno poslopje in neko železniško postajo. Pravijo, da so čete v tem zavzele poštni urad, pri čemer so uporabljale bombe, ki razvijajo dim. Poulično druhal so zapeljali boji, da je oplenila glavne trgovine. AMSTERDAM, 29. (Kor.) Neki angleški očividec v »Times« na sledeč način popisuje dogodke v Dublinu: Zadnji ponedeljek se je zdelo mesto mirnejše nego kedaj. Bilo je samo nekoliko gneče občinstva, ki je hitelo k dirkanju. Očividec ie šel v ponedeljek dopoldne po O' Connel Street v smeri proti Sankt Stephen Green ter je videl kakih 100 sinnfincev, ki so bili oboroženi, korakati skozi Dublin. Imeli so bajonete nasajene. Nekoliko pozneje je slišal očividec enega ali dva strela ter je opazil, da je bila ograja Sant Stephen Greena zaprta in zabarikadirana. Sinnfinci so stali z nabitimi puškami pri ograji. Uporniki so bili ne samo v posesti trga, temveč tudi glavnega poštnega! urada in mnogih hiš v okolici. Ob istem \ času je bilo oplenjenih nekaj trgovin t orožja. Poštne vreče v poštnem uradu so se uporabile za barikade, dočim so okna poslopij zabarikadirali z mizami. Množica na ulicah je osupla opazovala dogodek. Ob vhodu poštnega urada je stalo nekaj sinnfincev, ki so zadržavali množico s palicami, dočim so njihovi tovariši od časa do časa streljali. Ko ie Šel očividec skozi Dames Street, je videl na tlaku kri. Povedali so mu, da so sinnfinci raz streh sosednjih hiš ustrelili nekega vojaka. AMSTERDAM, 29. (Kor.) Nekateri sinnfinci so uporaibili vsako poslopje, da so streljali na vojake in mornarje. Ob 3. uri ste se videli na zastavnem drogu poštnega urada dve zastavi, na desni zelena zastava sinnfincev, na levi pa rumena. Zelena zastava je imela v zlatih črkah napis: »Irska republika«. Uporniki so razobe-šenje zastave pozdravili z viharnim odobravanjem. Tekom dneva se je streljalo samo tu in tam, dasi je prišlo v okolici gradu do nekaterih trdovratnih bojev. Policija je bila odstranjena z ulic, vojakom, ki niso imeli službe, pa se je svetovalo, da si poiščejo kritja. Kadarkoli ie kako gibanje v gradu vzbudilo sum upornikov, so začeli živahno streljati. Zvečer so bila gledališča in bioskopi zaprti. Po 6. uri zvečer se ni dogodilo nič več. V četrtek zjutraj se je v južnem delu mesta, kamor so prodrli vojaki, zopet pričelo silno streljanje pušk, ki ie trajalo ves dan. Neka britska topničarka, ki je tekom nemirov priplula v pristanišče, je oddala dva strela na baterijo, ki so jo uporabljali sinnfinci, ter je utišala njen ogenj. Uporniki civilnega prebivalstva niso nadlegovali, neglede na to, če so bili Angleži ali Irci. Plenilo se je malo ter so vdrli samo v kakih deset do dvajset trgovin. Vse ulice, ki vodijo do glavne pošte, so zaprte. V četrtek so uporniki od dvoran glavnega poštnega urada do trgovin na nasprotni strani poslopja razpeli bodeče žice. Oči-vidno je organizacija upornikov dobra; podpira jih okolica. Kakih tisoč telefonskih žic glavnega postnega urada ie bilo prerezanih ter so se vlegle preko žic električne cestne železnice. Tudi železniške zveze so prekinili uporniki. Cuje se, da so vstaši papirnati in kovinski denar, ki so ga našli na poŠti, porabili zase. LONDON, 28. (Kor.) Vojni marša! French poroča: Vojaške akcije v svrho za tretja vstaje v Dublhiu napredujejo zadovoljivo. Vstaši imajo zasedenih le še nekaj malo krajev, predvsem okoliš ulice Sacktille s poštnim uradom kot svojim glavnim stanom. Okoliš je obkolilo vojaštvo. Vstaši so se tu zabarikadirali. Iz hiš v raznih delih mesta se še strelja, zlasti iz sodnega poslopja, ki |e imajo še vedno zasedeno po vstaših. Očiščenje teh hiš je le še vprašanje časa. Skoda je velika, zlasti po požarjih. Glavne točke vstaje v ostali Irski ste grofovini Galway in Enni-scorthy. Tudi iz grofovln Killarney, Kionmel in Gorey se javljajo nemiri. V ostali Irski vlada red. Nemiri so očividno krajevnega značaja. Vtisk v Ameriki. AMSTERDAM, 29. (Kor.) »Times« poročajo iz VVashingtona, da v Ameriki z napetostjo zasledujejo irske nemire. Javno mnenje kaže nagnjenja, da bi simpatiziralo z vstaši. »Nevvs Tribune«, ki ostro kritizira uradno poslovanje državnega tajnika Birrella, citirajo »Times*-. Nevv-yorško vodstvo zedinjene irske lige v Ameriki objavlja izjavo, v kateri opominja irske Amerikance, da naj pomislijo, da so Amerikanci.__ GršKo-CRtentol spor zaradi prevoza srbskih čet ATENE, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da ie položaj kritičen, ker Grška noče dovoliti Srbom uporabe grških železnic. Listi poudarjajo odločnost vlade, da se ne vda. Srbski poslanik se je oglasil v ministrstvu zunanjih stvari in je sporočil, da je odpor Grške mučno iznenadil srbsko vlado. Ententni diplomati pričakujejo novih navodil. MILAN, 28. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo iz Aten: Upanje, da bi se spor rešil z medsebojnimi privolitvami, izginja. Grška vlada kaže brezpogojno odločnost, da zavrne tudi nove predloge, v smislu katerih naj bi se srbske čete ne odpravljale preko Pireja in Aten, temveč iz kakega kraja severno Korintskega zaliva, morda lz Itele, peš do Vralla ali kake druge točke železniške proge Atene— Larisa in potem po železnici do Kathe-rinov. Srbski poslanik je to še enkrat nujno priporočal ministrskemu predsedniku Skuludisu. Skuludis je izjavil, da ie njegov ugovor nepreklicen, in je dostavil, da bi Grška, če bi prišlo dotod, razstrelila mostove in predore. Francoski poslanik je izjavil tudi kralju Konstantinu, da vztraja na zahtevi, da se srbske čete odpravijo preko Grške. V torek je ruski, v sredo pa italijanski poslanik podpiral pri Skuludisu srbsko-francosko-angleško zahtevo. Ministrski predsednik je izjavil tudi njima, da je odprava po suhem izključena. Vladni časopisi in stranke so zelo I razburjeni in zastopajo nazor, da prehod t srbskih čet zakriva namen, da se za čas vojne zasedejo glavne točke Grške in bi se netili notranji nemiri v korist četve-rozavezi. Venizelovsko časopisje piše rezervirano. V nekaterih mestih so se vršila zborovanja, ki so poživljala kralja in vlado, naj preprečita prehod Srbov. Laško-grški spor. MILAN, 28. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča, da grški listi priobčujejo vladna poročila, ki v nasprotju z italijanskimi, grško-italijanski sporni dogodek na podlagi poročila grškega poveljnika v Epiru rišejo tako-le: Grška patrulja je bila aretirana na grških tleh, 150 metrov od meje, v vasi Poliana. Tam so bili nameščeni štirje italijanski vojaki pod po-veljništvom četovodje, ki so se najprej prijazno pozdravili z grško patruljo. Nato je prišlo še 16 italijanskih vojakov z dvema Albancema, ki so aretirali grško patruljo in jo odvedli na italijanska tla. Poročilo grškega poveljnika vsebuje nadalje vest, da je 30. marca prišla italijanska patrulja na grška tla in skušala ukrasti 80 ovac, a je morala pustiti živali, ker je bila zasledovana. Glede te objave je konferi-ral italijanski poslanik z ministrskim predsednikom Skuludisem. Nemška letala v Švici. BERN, 26. (Kor.) — Zakasnelo.) Švicarska brzojavna agencija javlja: Ob 5'25 zjutraj je dvokrovnik, prihajajoč v veliki visočini od severa sem, priletel čez našo mejo in letel dalje na Francosko. Letalo je prispelo ob 5'33 nad Delle in je vrglo nekaj bomb. Ob 5'43 je priletelo letalo zopet čez našo mejo in zapustilo deželo ob 5*45 v smeri proti Pfetterhausnu. Naše straže so z gotovostjo ugotovile železni križ na letalnih ploskvah. Naše čete so srdito obstreljevale letalo, a brezuspešno radi prevelike visočine. BERN, 27. (Kor. — Zakasnelo.) Švicarska brzojavna agencija javlja: Švicarski poslanik v Berolinu, pl. Claparede, je o-poldne dospel v Bern in ga popoldne sprejme v avdijenci predsednik zveznega sveta, Hoffmann, v svrho razgovora o položaju, ki je nastal vsled raznih neljubih dogodkov. Ker je v Bern dospela u-radna nota nemške vlade, po kateri je armadno poveljništvo izdalo povelje, da se morajo v bodoče opuščati vsi poleti v sosedstvu švicarskega ozemlja, se zdi, da je zadovoljiva rešitev bistveno olajšana, ker se more v tem videti pač najboljše poroštvo za ogibanje nadaljnih vpadov na naše državno ozemlje. BERN, 27. (Kor. — Zakasnelo.) Švicarska brzojavna agencija javlja: Politični oddelek javlja: Nemški poslanik se je po posebnem nalogu državnega kance-larja oglasil pri predstojniku političnega oddelka, da mu izrazi najodkritosrčnejšs obžalovanje zaradi poleta, ki ga je treba strogo obsojati in s katerim je predvčerajšnjim bilo dotaknjeno švicarsko ozemlje, ter da izjavi, da nemška vlada nič manj živo ne obžaluje tega in prejšnjih dogodkov, kot zvezni svet sam. Iz ukrepov, ki jih je ukrenilo nemško armadno vodstvo samo po sebi, da je bil namreč krivi letalec za kazen odpravljen iz letalskega zbora in so se načeloma prepovedali vsi poleti ob švicarski meji, naj bi spoznal zvezni svet, koliko važnost polaga nemško armadno vodstvo na to, da se odstrani vsak povod za nezadovoljstvo v Švici, in kako resno stremi za ciljem, da se izogne vsemu, kar bi moglo kaliti obstoječe prijateljske odnošaje. Predsednik zveznega sveta, Hoffmann, je popoldne sprejel švicarskega poslanika v Berolinu, pl. Claparade, in se je več ur posvetoval žnjim o položaju, ki je nastal vsled različnih letalskih dogodkov. Po posvetovanju se je vršila izredna seja zveznega sveta, v kateri se je sestavilo besedilo note nemški državni vladi. Pozneje je sprejel predsednik zveznega sveta, Hoffmannn, nemškega poslanika barofta Rhomberga v svrho daljšega pogovora. __ Potopljene ladje. LONDON, 28. (Kor.) LIoydova agencija javlja: Danski parnik »Johann« je zletel v zrak. LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad poroča uradno: Angleški parnik »Indu-stry« je bil na poti v neko pristanišče Ze-dinjenili držav potopljen po nemškem podvodniku. Posadko je vzel na krov a-merikanski parnik »Finnland«. Cesar ob oljčnem dnevu. DUNAJ, 28. (Kor.) Cesar ie ob priliki oljčnega dneva sprejel oljčno vejico, ki mu jo je ponudilo predsedništvo pomožnega odbora za begunce z juga, in je dovolil v ta dobrodelni namen dar 200 kron. Predsedništvu odbora je dal sporočiti svojo najodkritosrčnejšo zahvalo za predložitev tega znaka neumornega patrijotič-nega delovanja. četrto vojno pospjilo. DUNAJ, 29. (Kor.) Anglo-avstrijska banka je na svoj račun podpisala 50 mi- lijonov četrtega avstrijskega vojnega posojila, 10 milijonov pa na ogrsko. Veliki požarji v Mavru. BERN, 27. (Kor.) Po posebnem ponf* čilu »Petit Parisiena« sta 2=5. t. in. v Ha-vre izbruhnila dva velika požarja, ki sta med prebivalstvom povzročila živahno razburjenje. Neka žičarna je popolnoma uničena; škoda je zelo znatna. Drugi požar, v skladišču za ladijskotehnlčne aparate, je v sodovih petroleja in olja, ki so bili v bližini, imel veliko netiva in je tudi napravil znatno škodo. Ker je vzrok ognja neznan, vlada vznemirjenje. Položaj. 29. aprila. Razun onih simptomov, ki smo jih že omenili in ki dopuščajo nado, da se konflikt med Nemčijo in Zjedinjenimi državami reši brez skrajnih konsekvenc, bi bilo zabeležiti še dve dejstvi: da amerikansko poslaništvo v Berolinu posluje dalje mirno in kakor po navadi ter da a-meriška kolonija v Berolinu ne dela nika-kih priprav za odhod, iz česar bi bilo sklepati, da je uverjena, da sc spor reši mirnim potom. Vendar bi bilo zgrešeno, ako bi se hoteli varati in si zatiskati oči pred dejstvom, da je položaj slej ko prej resen. Važno pri tem je, da v tem sporu igra veliko vlogo osebnost predsednika \Vilsona. In res gredo mnenja zelo navskriž glede vprašanja: je-li Wilson tista sila, ki tira h konfliktu, ali pa je v njem resne volje zli mirno poravnavo? Tisti, ki nagibljejo k prvemu mnenju, trde, da vodijo VVilsona osebni motivi. O-pozarjajo namreč na dejstvo, da se bodo pod konec leta vršile v Zjedinjenih državah volitve volilnih mož, ki izvole potem novega predsednika republike na mesto sedaniega — VVilsona, ki mil z dnem 3. marca 1917. poteče službena perijoda. Ti ljudje sodijo, da je sedanjemu ojstremu nastopanju VVilsona namen, da bi vplival na javno mnenje v Ameriki sebi v prilog, da ima torei nota agitatoričen pomen, da je — provokacija. To mnenje podkreplja kolikor toliko okolnost, da se \Vilsou ni omejil samo na noto Nemčiji, ampak da je naslovil tudi poslanico na kongres, v kateri je ubiral najostreje strune. Tu se moramo namreč spominjati, da po amerikanski konstituciji nima predsednik pravice do napovedi vojne, marveč da pripada ta pravica kongresu. Iz dejstva da se je Wil-son obrnil do poslednjega s poslanico v tako razburljivem tonu ter da je osebno došel in jo prečital, je res možen zaključek, da je s tem modusom postopanja hotel preparirati kongres za čin, ki ima slediti, ako bo odgovor Nemčije negativen, — za napoved vojne. Na drugih straneh pa sodijo nasprotno o osebnih dispozicijah predsednika VVilsona. Ravno nota VVilsonova — pa naj je tudi ojstra v obliki — priča, da je v njem trdna volja, da se konflikt reši potom razgovorov, in še le potem, ako bi se ta poizkus definitivno izjalovil, da bi moglo priti do prekinjenja diplomatičnih odno-šajev in eventuelno do hujših konsekvenc. Iz note da je razvidno, da bi hotel \Vilson resne preiskave vseh podrobnosti za nevtralno trgovino toli važne krize. U-verjeni so torej, da pred odkritim razgovorom z Nemčijo \Vilson ne stori nikakih dalekosežnih sklepov. Za to mnenje govori dejstvo, da ni Wil-son določil nikakega roka in da vse trak-tiranje tega konflikta od strani Nemčije — toliko od strani vodilnih krogov, kolikor od strani javnosti — kaže očitno tendenco in željo po mirnem pobotanju. Na vsak način pa položaj ni še obupen in bo najbolje, da potrpežljivo čakamo na nemški odgovor. Ta se sedaj sestavlja, vendar bomo morali morda čakati še nekoliko dni, predno pride v javnost rezultat sedanjih razgovorov v nemškem glavnem stanu._________ nemški sorijolnl tfemoKratl in ametfKansko-nemšKi spor. Petkova »Arbeiterzeitung« priobčuje dopis iz Berolina, ki jasno kaže mišljenje nemških socijalnih demokratov glede a-merikansko-nemškega spora. Dopisnik pravi med drugim, da so, kakor se zdi, načini podvodniške vojne, katere grajajo Zedinjene države, v nasprotju z nameni nemške vlade in nemškega naroda, in nadaljuje: Kdor hoče ta sporni slučaj presojati mirno in stvarno, ne sme pozabljati neke posebnosti podvodnikov. Podvodniki se namreč ne bojujejo v trdnih zvezah, temveč nastopajo nenadoma zdaj tu zdaj tam in delujejo večinoma na lastno odgovornost, v zavesti, da tvegajo pri tem življenje. V tem so enaki lahki konjici vojne na kopnem v takih časih, ki je v nevezanih vojih dirjala pred armadami in vznemirjala sovražno deželo. Vojna zgodovina in ljudska legenda ste zelo proslavljali take drzovite konjiške poveljnike, vojskovodje in odgovorni državniki pa se niso vedno tako zelo veselili njihovih dejanj, in mar- Stran H. „EDINOST" Jtev. 120. V Trsta, dne 30. malega travna 1916. sikedaj je bilo potrebno, da so brzdali njihov pohlep po slavnih Činih. Ne kažemo slabotnosti pred inozemstvom, če pravimo, da je nemški vojak ne samo v delovanju, temveč tudi v opuščanju dolžan neprekršljivo pokorščino. Če se posreči glede načinov podvodniške vojne priti do stvarnega sporazuma z A-meriko, potem je v deželi najstrožje vojaške discipline pravzaprav uinljivo samo po sebi, da se tudi izvede najnatančneje izpolnjevanje teli načinov. Neodgovorni politični njiški voditelji, ki bi brez pomisleka radi zdirjali v novo vojno, so izgubili vsak vpogled v resnično stanje stvari. Morda iinaio prav, če vojaški pomen Amerike v svetovni vojni cenijo precej nizko, ne vidijo pa moralnih in političnih učinkov nove vojne napovedi na bodoče sklepanje miru in postopanje evropskih nevtralcev. Ti učinki bi bili tem močnejši, če bi Nemčija po izbruhu nove vojne v resnrci ravnala v smislu o-nlh nepremišljencev in bi one načine podvodniške vojne, ki jih graja Amerika in jih ne odobrava nemška vlada, vzpostavila kot pravilne in bi jih uporabljala brezobzirno. Evropske nevtralce bi to naravnost naganjalo, da izjavijo solidarnost z Zedinjenirni državami. Poleg tega bi bila posklepu miru vzpo-stava gospodarskih odnošajev z Ameriko za Nemčijo življenska potreba, a Nemčija nima sredstev, da bi prisilila Ameriko, da bi sprejela Nemčiji ugoden mir. Zato bi pač ne bilo koristno, ko bi Nemčija pri bodočih mirovnih pogajanjih našla tudi A-meriko na strani nasprotnikov. če se Amerika udeleži vojne, bo vzdr-žanje militarično ugodnega položaja na kopnem za Nemčijo bolj kot kedaj življenjska potreba. Ako bi se razdrobil ta trdni oklep, potem bi se politična premoč sovražne svetovne zveze z zadušujočo silo vrgla na Nemčijo. Do tega ne sme priti in ne pride. Toda morda bi izbruh nemško-ainerikanske vojne okrepil spoznanje, da je militarična prednost, ki jo ima Nemčija, le primerna protiutež proti oni ogromni politični premoči nasprotnikov. Ukrotiti tako svetovno zvezo, da bi javkajoč na kolenih prosila milosti, kaj takega bi se predrznil trditi, da zmore, le kak nadut kričač. Saj se je dovolj čuditi in Je dovolj slavno, Če si držimo tega slona v spoštljivi razdalji od sebe. Vzdržati se hočemo in moramo proti svetu. Nočemo si ga pa osvajati.__ HeKoliKo odgovora dr. Stelnaien-derju. Kakor smo že omenili, je koroški nemški poslanec dr. Steinwender--kakor da se je nekoliko ustrašil absurdnosti raznih »programov«, ki jih pošiljajo sedaj v svet njegovi soplemenjaki — napisal neko rah'o posvarilo, naglašujoč, da bo treba marsikatero zahtevo v tistih programih nekoliko revidirati. Sedaj pa se je menda zopet ustrašil — svoje lastne besede. Menda z namenom, da se rehabilitira pred razgretimi glavami, je priobčil v graškl »Tagesposti« od rninole srede članek pod naslovom »Država in narod«, kjer se zopet približuje ravno tisti zahtevi, glede katere je slovansko prebivalstvo države najbolj občutljivo. No. najprej bodi zabeleženo iz Stein-wenderjevega Članka, kar radi podpisujemo tudi mi. Se ne moremo — pravi uvodoma — preceniti razdalje, ki nas ločuje od miru, ki bo vreden prelite krvi in neznanskih žrtev. Ko pa pride ta mir, naj nas ne najde nepripravljene za obilico dela. ki navali na nas: dela za državo, dela za narod (zanj seveda nemški), za ozdravljenje in ojačenje gospodarskega Življenja. K delu so poklicani vsi, ki so blage volje in sposobni za delo na kate-rem-koli polju: stareji, ki jim izkustva in razočaranja niso mogla vzeti zaupanja v boljšo bodočnost, in mlajši, ki naj bodo imeii bolje, nego smo imeli mi — torej vsi brez razlike, od vodilnih mož politike, znaiiosti in tehnike, pa do skromne ekzi-stence iz mas rokodelcev, kmetov in delavcev, katerih trud in žrtve tvorijo podlago države in družbe. Že tekom vojne razmišlja in skrbi vse, kako naj se bodo Ječlle rane. ki Jih je vsekala vojna, kake pouke in izkustva Je izvajati iz tega težkega Časa. kako naj se utrdi naš (nemški) narodni položaj, kaj naj se zgodi na poljih gospodarstva in socijalne politike! Ali ni ga vodilnega mesta, ki naj bi te misli spravilo v smer ki red, in iz tega nastaja nevarnost, da odločilni trenotek, kakršen se ne povrne nikdar več, zamudimo in pademo zopet v staro bedo. Do tu soglašamo z dr.om Steinwen-derjem. Apel, ki ga naslovlja on na nemško javnost, naslovljarno tudi mi na slovensko javnost. Poziv k skupnemu delu vseh plasti naroda. In posebej še apel do vodilnih krogov, da naše zahteve in potrebe spravijo v pravo smer. Glasno pa moramo nastopiti proti nadaljnjim izvajanjem, kjer se — kakor gori omenjeno — dr. Steinwender bliža zahtevi v onih programih, proti katerim je pred par dnevi, čeprav na rahlo, nastopi! on sam. In kar hitro moramo pribiti, da rada v protislovje tudi — s samim seboj! Nad vse postavlja državo kot formo skupne domovine. Dobro! Naglaša, da se mora država ozirati na narodne, kultu-relne in gospodarske potrebe vseh delov, ki jo sestavljajo. Gotovo! Povdarja pa, da tedaj, ko gre za varnost in moč na zunaj in za urejene razmere na znotraj, morajo vsi deli zapostavljati svoje posebne želje! Bodi tudi to, da-si je tu g. Stein-wender v navskrižju z nemškim poslancem Pernerstorierjem — glej naš Članek v četrtkovi Štev. »Obnovljenje Avstrije«! Imamo torej sodbi dveh nemških politikov, ki greste dijametralno narazen. Ali pustimo to navskrižje! Iz tez gospoda dr. Steinwenderja izhaja z neodkloiiljivo logiko, da tisto »vsi« mora veljati tudi za so-j Jemenjake g. dr.a Steinuenderja! A sedaj moramo vprašati, kako se je po vseh teh premisah mogel pridružiti zahtevi, ki pomenja višek zahtev njegovih sopleme-njakov v tej državi in ki je kričeče zanikanje njegovega lepega nauka o potrebi in dolžnosti, da se vsi deli brzdajo v svo jih zahtevah?!! Dr. Steinvvcnder si usvaja zahtevo p< u vedenju nemškega državnega jezika! Zahtevo torej, glede katere so narodi najbolj občutljivi, in ki je. vrhu tega -neizvedljiva ustavnim potom, na podlagi veljavnih državnih zakonov in posebej .-c ob sedanjem volilnem redu. Poslanec Pernerstorfer pa naglaša ravno to, da si narodi ne bodo puščali krčiti političnih pravic, pred vsem pa ne volilne pravice! Kako hoče torej priti dr. Steinwender do parlamenta, ki bi ugodil njegovi zahtevi?! Pa saj naglaša tudi on sam, da je taka »notranja preureuba« parlamentarnim potom izključena. Zato zahteva, naj kar državna oblast napravi red! A to b pomenjalo suspendiranje ustavnega življenja, deposedirante parlamenta! In to zahteva epigon nekdanjih nemških strank, ki so se najbolj ponašale ravno s tem^ da glavna in prva njihova naloga je: bram-ba ustave pred nazadnjaškimi in reak-cijonarnimi strujami. Nu, dr. Steinwender sam se očividno zaveda odijoznosti te zahteve. Zato jo hoče kazati v mileji luči z naglašanjem, da Nemci ne stavljajo te zahteve kot Nemci, niti ne z namenom, da bi tlačili druge narode, marveč le zato, ker država potrebuje za-se jezika, ki ne more biti drugi nego nemški. Tudi, Če abstra-hiramo od političnih pravic, ki jih zago-tovljajo narodom državni temeljni zakoni, tudi če presojamo rečeno zahtevo z zgolj praktičnega stališča, jo moram«) vendar odklanjati. Tisti meri v resnici in neizogibno potrebne skupne jezikovne vezi niso avstrijski narodi nikdar nasprotovali in je niso nikdar odrekali državi! Dajali so in bodo dajali v tem pogledu radi iz ljubezni in zvestobe do države, kolikor res zahteva praktična potreba! Teden Rdečega križa. Soie »Družbe sv. Cirila in Metoda« priredijo v nedeljo, 7. majnika L K ob 4 popoldne v šolski telovadnici v ulici Giuli-ani 44 shod staršev s sledečim sporedom: 1. Bistvo in delovanje »Rdečega križa«. 2. Sprejemanje udov »Rdečega križa« in nabiranje darov za to društvo. Starši vseh učencev in učenk so vljudno vabljeni, da se udeleže v polnem številu tega shoda. • P O P L I S T E K Lepa Anka. Bpisal Avgust šenoa. »Cul sem v Repincu, da se je moja za-ročuica odpeljala na to stran. Poizvedo-vaje mej potoma sem doznal, kam; a doli so mi rekli ljudje, da so tu neki svatje, kar se mi jako čudno zdi, ker ne vidim neveste.« »Ecce. haecce!« je ukazal prebendar. pol v šali, pol jezno, s prstom na Anko. »Mola zaročnica! To ni možno! To je prevara, proti volji očeta,« Je začel Ot-mar kričati, tresoč se od Jeze. >Prosim. gospod baron!« se je dvignila Lackovićeva, »tu pismeno dovoljenje mojega moža!« »A Jaz pravim zopet, da je to prevara, brezobraznost! Pa vaš Lacković, vaš svilar, vaš kisar, ni samo neumnež, ampak tudi slepar!« -Oho!« je zakričal prebendar, »a vi ste si s ttrn neumnežem hoteli zakrpali svoje propale huzarske lakte; — nu, počakajte, sedaj okrpamo mi vas!« Prebendar je zažvižgal in v hip« sta se pojavila dve slugi, velika kot gori, pred vratmi. »Kaj namerujete?« je zakričal Otmar besno. »Vrzita tega palatinalskega huzarja,« Je zagrmel prebendar, »v vnanje teme, kjer je jok in škripanje z zobmi. Eden, dva, tri!« ... ...... Kot blisk sta zagrabila slugi Lihen-ielda, kakor blisk je siromak zletel po stopnjicah doli in Je ob gromovitem smehu kmetov odletel na svojem vozu. »Amen!« je rekel prebendar, »ta dia-kulum izvleče palatinskemu huzarju ves kis iz glave. Ali — se je lopnil z dlanjo na čelo — »resi Otroci, dajte mi zapreči! Z Bogom! Jutri se vidimo zopet« Brez klobuka je poletel prebendar po stopnjicah, se vrgel na voz in kot strel sta mu letela konja proti Zagrebu. Bilo je poldne. Pri usmiljenih bratih se je voz ustavil. —■ »AH je gospod prijor doma?« »Je, admodum reverende.« Tržaški skavti za Rdeči križ. Tržaški skavti so izdelali za Rdeči teden lastne razglednice, ki jih bodo tekom rečenega tedna prodajali na borznem trgu, na Korzu in na pomolu sv. Karla. Razglednice, ki so risane na roko, se bodo prodajale po 30 vin. komad, ostale pa po 20, oziroma 10 v. * $ * Vojno delovanje avstrDsResfl MetfeM križe. Tekom »tedna Rdečega križa«, ki se bo vršil od danes 30. aprila do 7. majnika v vseli mestih in krajih Avstrije v prid Rdečemu križu in mladinski oskrbi vojno-pomožnega urada c. kr. ministrstva notranjih stvari, se bo naprošalo prebivalstvo, da naj te dve tako zelo važni napravi vojne preskrbe po svojih najboljših močeh podpira z darovi in rristopa k članstvu Rdečega križa. Ob tej priliki naj opozorimo na delovanje avstrijskega Rdečega križa tekom sedanje vojne v dopolnilo vojnozdravstvene preskrbe in na pomen mladinske oskrbe. Velikopoteznost delovanja avstrijske družbe Rdečega križa se izraža predvsem v svoti, ki jo je v smislu svojega namena izdala za naše ranjene in obolele vojake: nad dvanajst milijonov kron. Od te svote se je izdalo nad šest milijonov za obvezila in zdravila. V tej velikanski svoti pa niso všteti izdatki deželnih društev in podružnic za ustanovitev in vzdrževanje bolnišnic Rdečega križa, ki zahtevajo daleč višje zneske. Ustanovilo se je nad 900 društvenih rezervnili bolnišnic in domov za rekonvalescente, postajališč za bolnike itd. s približno 100.000 posteljami. Med njimi se nahaja veliko specijalnih zavodov za or-topedično zdravljenje, potem za vežbanje v vojni poškodovanih kmetovalcev, gozdarjev in rokodelcev v njihovih poklicih, da morejo vkliub svoji poškodbi opravljati svoja prejšnja opravila. Tudi za bolne na pljučih se je že začelo skrbeti pri nekaterih deželnih društvih. Poleg tega so v prid armadi na razpolago še naslednje naprave avstrijskega Rdečega križa: 1. Veliko glavno skladišče na Dunaju (v Pratru) z ogromnimi zalogami, ki jih še ni izčrpala skoraj dveletna vojna. 2. Po eno stalno skladišče na severnem iti južnem bojišču z obsežnimi zalogami materijala in 30 velikih krajevnih skladišč v ožjem vojnem ozemlju. 3. Štirinajst prostovoljnih sanitetnih oddelkov, ki so jih sestavila posamezna deželna društva Rdečega križa, deluje v ožjem vojnem ozemlju. 4. V dveh vojnih bolnišnicah Rdečega križa, ki veljate kot matična zavoda, se oskrbuje veliko sto bolnikov in ranjencev. 5. Rdeči križ je ob začetku vojne opremil tri pomorske boinišniške ladje. 6. Zadnje mesece je bilo v vojno ozemlje odposlanih osem mobilnih epideinij-skih bolnišnic v svrho boja proti nalezljivim boleznim in v isti namen deluje triindvajset epidemijskih laboratorijev, kar je tudi posebno važno za prebivalstvo v zaledju. 7. Prevozu ranjencev rabi 12 državno-železniških bolniških vlakov, ki jih je Rdeči križ opremil kar najbolje. 8. Številne kolodvorske pomožne postaje pokrivajo morebitne potrebe vozečih se čet na sanitetnem materijalu, perilu in živilih. 9. Devetnajst mobilnih pomožnih postaj in okrepčevalnic ter 30 vojnih pomožnih postaj preskrblja borečim se četam daleč v vojno ozemlje potrebni sanitetni materijal, okrepčila in druge predmete za osebno porabo. 10. Kolodvorske okrepčevalnice Rdečega križa, ki so uvedene na vseli večjih avstrijskih postajah, nudijo vozečim se četam živila in okrepčila. 11. 840 krajevnih transportnih kolon o-bavlja s sodelovanjem prostovoljnih požarnih bramb in telovadnih društev krajevni prevoz ranjencev in bolnikov s kolodvorov v bolnišnice. . . 12. Na podlagi dosedanjih vojnih izkustev je Rdeči križ v službi vojnega zdravstva uvedel naslednje nove naprave: avtomobil za vojnega kirurga, vojne kopel-ske garniture, desinfekcijske garniture, prevozljivi sterilizacijski in desmfekcijski aparat (napravljalec pitne vode), vojno-zdravilski kovčeg, sanitetne nahrbtmškc garniture ter sanitetne in okrepčilske za- boie. . . . . V varstvo proti mrazu in močvirju je Rdeči križ poslal na&im četam poldrug milijon kosov perila, stotisoče sredstev v varstvo nog, stotisoče škatljic mazila proti mrčesju, tinktur in naftalina. »Spremite me k njemu!« Za hip je stopil Junković, ves poten, v prijorjevo sobo. J »A!« je snel prijor kapico, admodum reverende'« »Servus, prijor! Pustite vse reveren-cije, pak mi povejte, niste-11 danes koga zaprli kot norca?« »Hat, sem. Advocatum quei.dam eme-ritum. ki je hotel videti, ksko r^te kitaj-ski čaj svetega Oervazija in Protazija. Idea fixa. celo rabieš suprema — besni lo!« »Ali, kako ste mogli?« »mt! Tu Je vaše piano. Cital sem: Domine prijor! Donositelj tega pisma je znorel. Ima raarnje za ustavljanje velikih tovarn za kis in svilo in hoče v Hrvatski saditi kitajski čaj. Pridrtita reveža in držite ga pod ključem, doUar vam ne sporočim, da ga Ispustite, ker bi se mogla dogoditi velika nesreča. — Beae, sem rekel, ta poklical Jankfea! Odvetnik govori o svili — jaz tu* na glavo; govori o kisu, — jaz to* na glavoj odvetnik vprašuje o čaju — Jaz tu| na glavo.« »S hladno vodo ste ga polivali?« Vojnopomožni uradi c. kr. ministrstva notranjih stvari, ki bodo odslej delovali tudi v interesu mladinske oskrbe, so doslej izdali nad šest milijonov kron za podpore v bedi se nahajajočih rodbin pokli-cancev. Zaradi dolgega trajanja vojne pa se je pokazalo, da so celo bogata sredstva, ki so na razpolago družbi ter deželnim društvom in podružnicam Rdečega križa ter vojnim pomožnim uradom, veliko premajhna. »Teden Rdečega križa« naj jim nabavi nujno potrebna nova sredstva. Dohodki zbirk, ki se bodo vršile tekom »tedna Rdečega križa«, pripadajo po dveh tretjinah Rdečemu križu, po eni tretjini pa mladinski oskrbi vojnopomožnega urada ministrstva notranjih stvari. Svoje dolžnosti ne izpolnujemo, Če se samo spominjamo junakov, ki so na bojišču, temveč moramo skrbeti tudi za njihove otroke, katerim ravno zaradi odsotnosti očetov preti nevarnost zanemarjenja. Temu zlu je treba odpomoči z ustanovitvijo mladin-skooskrbnih zavodov. Dohodki »tedna Rdečega križa« naj omogoce ustanovitev takih zavodov. AprovizacUsKe stvari. Kaj dobimo prihodnji teden ? Prihodnji teden, od 1. do 7. dne meseca majnika t. 1. (36. teden) se bodo razdeljevala naslednja živila aprovizaciiske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: Vz kg koruzne moke po K 076 kilogram, J/4 kg kave . , . . po K 7*60 kilogram, 2 kg krompirja . . . po K 0'28 kilogram. Z izkaznicami za krompir, ki veljajo za en kilogram, se bo dobivalo po 2 kilograma krompirja. - Dan, od katerega dalje se bo dobivala bela moka na izkaznice za kruh in moko, veljavne od 1. do 14. majnika t. I., in proti izkazu z izkaznico za živila, se naznani pravočasno. Olle. Na izkaznice za olje (svetlomodrc barve) se more dobivati olje od jutri pa do 11 dopoldne v nedeljo 7. t. m._ De mit Bisti. Podpisovanje IV. vojnega posojila v Trstu in Primorju izredno ugodno napreduje ter se ga udelelajeio najširši krogi prebivalstva. — Namestnik baron Fries-Skene je ustvaril v pospeševanje podpisovanja obsežno organizacijo, ustanovil pri namestništvu za agende vojnega posojila poseben referat ter je po njihovih zastopstvih vse poklicne skupine pritegnil k sodelovanju. Za podpisovanje vojnega posojila po šolah se je takisto ustanovila posebna organizacija. Za podpisovanja po vojaštvu so se ustanovile posebne podpi-sovalnice. Zavarovalne družbe, brodolast-ništva, industrijska podjetja, trgovci in občine se udeležujejo z znatnimi zneski na podpisovanju, ki Je doseglo dosedaj 36 milijonov kron. Tržaška občina je podpisala znesek 8 milijonov kron. Nam, tržaškim Slovencem, kakor sploh vsemu našemu slovenskemu narodu se pač ni treba sramovati niti svoje sedanjosti, niti svoje prošlosti. Naši očetje, bratje in sinovi dokazujejo danzadnein na vseh mogočih bojiščih, kako neizkorenljivo jim je vcepljena v srcih ljubezen do naše skupne velike domovine in njenega prevzvi-Šenega vladarja, tako da jim ravnotako danzadnein prihajajo najvišja in njlepša priznanja za njihova nevenljiva hrabra in junaška dejanja. In ves ostali naš narod, ali ni od prvega dneva, ko je poklical cesarjev glas njegove sinove na boj proti sovražnikom domovine, dajal neprestano najsijajnejše dokaze odkritega in najpo-žrtvovalnejšega domoljubja? Spominjamo se pa pri nas v Trstu časov pred vojno, spominjamo se tistih časov, ko je po vejevju tržaških pinij in hrastov vel nekoliko drugačen veter kot danes in se mu je odločno ustavljala edino le naša slovenska lipa, spominjamo se prav zadnjih časov, ko smo ob priliki zadnjih državno-zborskih volitev čitali po tržaških vogalih javne oklice, ki so poživljali na pomoč tistim, ki solucijo danes svoj »avstrijski pa-trijotizem« na oni strani — soške ironte. Sedaj veje po Trstu drug veter, žal pa moramo reči, da se v marsičem ni izpre-menilo prav nič pri nas v Trstu. Upoštevamo razmere, kolikor nam je največ mogoče, toda predaleč pa ne more in ne sme iti več naša pohlevnost. Enakopravnosti zahtevamo, tiste enakopravnosti, ki nam »Šem. Gotovo dve vedri. In oblekel sem mu nasilni jopič in zvezal rokave.« »A ioi, joj!« je začel prebendar jadiko- vati, »kaša je gotova«. »Kaj kaša? Sedaj je moj odvetnik miren in dober. Habet lucidum intervallum.« »Prosim vas, odvedite me k njemu!« Bene, pojva!« Prebendar in Lacković sta šla do La-ckovićeve izbice, iz katere se je čulo strahovito kihanje. Prijor je odprl vjata. Stisnjeno in mračno je sedel nesrečni Lacković na slamnjači. Opa^.vši preben-darja le začel jadikovati. . »Amice! Amice! Rešitelj moj! Tvoj prijatelj Lacković, emeritus advokatus, je znorel — norec sensu strictissimo Okopali so mi glavo kakor kakemu kodrastemu psičku, mučili me s stradanjem m žejo, a jaz sem pri zdravi pameti odnesel nahod.« . „ x.... »Vidite« je pripomnil prijor, poskihvsi, »habet lucidum intervallum«. »Amice,« je zaklical prebendar, objem-gi nesrečneža, »ti si pretrpel muke za drugega. Pojdi, da rešim iz babilonskega suženjstva in da te napojim in nasitim.« gre po vseh božjih in človeških zakonih, tiste enakopravnosti, ki posebno v sedanjih časih mora neizogibno izvirati iz naših enakih dolžnosti !ri enakega izpolnjevanja teh dolžnosti. Za svojo sveto domovinsko dolžnost smatramo mi tržaški Slo-venci* da se po svojih najboljših inočeh odzivamo pozivom k sodelovanju v razne vojnooskrbne namene, z največjim veseljem polagamo, kolikor le premoremo, svoje skromne, a vendar z ljubeznijo dane darove na oltar človekoljubja, odkoder naj se blažijo rane, zasekane na bojišču našim hrabrim boriteljem, doma pa njihovim vdovam in zapuščenim sirotam, in Rdeči križ je imel v nas podpornikov vedno in vselej, kjer in dokler je le zmogel kdo kaj. Zato nas je pa v resnici zabolelo ono malomarno preziranje nas in našega jezika, sedaj, ko gre za to, da se zopet čim najizdatneje pomnože sredstva temu velc-potrebnemu in velekoristnemu društvu. Po gostilnah in podobnih lokalih so se razdelile pušice, v katere naj se zbira; spevki za i i __lipam o, da se to ni zgodilo namenoma. Vsekakor pa pravimo, da mora biti enkrat za vselej konec takega pozabljanja nas in tudi nehotnega preziranja našega jezika, ki je drugi deželni jezik v Trstu. TI, slovensko tržaško občinstvo, pa pokaži, da tudi teko pozabljanje in preziranje ne zmanjšuje tvojega navdušenja za sveto domovinsko stvar, in stor! — v protest — Še v polnejši meri svojo dolžnost! Ranjencem na bojišču in zapuščenim sirotam pač ni pomagano z imeni organizatorjev zbirk In darovalcev, temveč z dejansko podporo! Darujte, četudi se ne bo vedelo, da ste darovali kot Slovenci, in četudi se vaša i-mena ne bodo čitala po časopisju: vaše zadoščenje bodi v prepričanju, da ste s svojim darom pomagali tistim, ki So nai-bolj vredni in potrebni vaše dejanske pomoči! Darujte za Rdeči križ! t Adolf Trampuš. Umrl je po dolgi, mučni bolezni v starosti 25 let g. Adoff Trampuš, strojni stavec naše tiskarne. Izučil se je v naši tiskarni v tiskarski stroki in je tudi služboval v njej vse dotlej, dokler se ga ni lotila neozdravljiva bolezen, je-tika, ki ga je tudi vrgla v prerani grob. Pokojnik je bil izboren delavec, tako da Čuti že zato naše podjetje zaradi njegove smrti, posebno v sedanjih časih, težko, skoraj nenadomestljivo izgubo. Velik del svojega zaslužka je žrtvoval za svojo naobrazbo. Nabavil si je veliko, lepo knjižnico. Lahko rečemo, da v tem pogledu skoraj ni imel sebi enakega med svojimi stanovskimi tovariši, kateri so mu vkliub njegovi mladosti prav radi poverjali zastopstvo svojih stanovskih koristi. Pred vojno je prav pridno sodeloval v raznih naših narodnih društvih. Bil je dobra, blaga duša, in blag mu ostani spomin med nami. Omenimo naj le še, da so komaj pred enim tednom zagrebli njegovo mater. Pogreb pokojnika se bo vršil danes, v nedeljo, popoldne ob 2'30 iz hiše žalosti v ulici Solitario št. 20. Odlikovanje. Cesar je v priznanje hrabrega ravnanja pred sovražnikom podel. L!oydovemu poročniku H. razreda, Juriju Sclentlću, zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. Proti teoriji o privilegiranih in manjlo vrednih narodih. »Arbeiter-Zeitung« od 2. aprila 1916 se sklicuje na besede, ki jih je izrekel te dni generalni polkovnik Con-rad v. Hdtzendorf v nekem razgovoru: »Vsi narodi so danes izvrstni voiakl!« Te besede so — pravi »Arbeiter-Zeitung« — znamenite v raznih pogledih. Pred vsem nasprotujejo kričeče zasramovanju naših sovražnikov na sploh in sovražnih armad še posebej. In Conrad v. Hotzendori se menda nekoliko razume v vojaških stvareh! Mesto, da ga vedno preganjajo s svojim slavljenjem, naj bi izvestni nad-patrijotje raje poskušali zamisliti se v njegovo mišljenje. Kajti iz besed šefa generalnega štaba — nadaljuje rečeni list — o militaričnih vrlinah narodov, se da izvajati marsikaj. Pred vsem pa njegova sodba ubija prazne besede o gosposkih hi manje vrednih narodih! A najzabavneje je, da Conrad pobija šmoke z — njih lastnim orožjem. Vedno so trdili, da je vojna Prebendar in prijor sta slekla odvetniku nasilni jopič. RaztegnivŠi se parkrat se je obrnil do prijorja. »A—a! Ali je lepo, ako si pameten človek! Ne daj Bog, da bi v resnici znorel! Ala, prijor, da mi je gorjača pri roki, bi se vas res navžil do srca.« »Silcntium!« je pripomnil prebendar, »prijor ni nič kriv. Pojdi ti z menoj, da prenočiš pri meni! A, vam, dragi prijatelj, jutri vam razjasnim vse. Ali tudi vi nikomur besede o tem!« »Hm! Bene!« je zganil prijor z rameni, a vi gospod Lacković, ako ste res pri zdravi pameti, oprostite da sem vas tušira!.« »Poitc vi, salva venia, k vragu s svojim tušem,« se Je razjezil Lacković in kihnil; odšel s prijateljem v prebendarski dvor v Novi vasi. Kmalu sta sedela prijatelja za okroglo mizo, na kateri Je stol steklen vrč poln črnega vina, pečeno pi-šče in krožnik rmenkaste solate. Ko je Lacković pomiril svoj nbogl želodec, je, pihnivši trikrat dim iz pipe, rekel; (Konec Jutri.) V Trti«, dne 3r. travnn Vj »EDINOST« štev. 120. Stran IN. vrlim vred r T .e k* da vi i ~'jveku dostr.-ns.vo in I ;i vojnik l ud i najpo-d so torej vojevita ple-?ia in višja in da zato sinejo, it. „jo in morajo gospodovati nad dru-g J. manje vojcvitimi in zato nižjimi ple-i .-n I! A sedaj prihaja generalni polkovnik, da jim s priprostim ugotovljenjem, da se danes vsi narodi izvrstno bore, ruši vso njihovo plemensko teorijo, sploh vso njihovo pogansko svetovno nazirar :! Besede Conrada v. Hotzendorfa pomen,<1-jo, da imajo vsi narodi enako sposobnost razvoja in s tem tudi enako vrednost!! Kdor torej najvišje ceni junaka, mora tudi, — ako vsak narod poraja junake — spoštovati vse narode in zahtevati njih enakopravnost! Ali iz besed Conradovih sledi še nekaj drugega: da so vsi narodi v današnjem svetu nepremagljivi. To se pravi: noben narod ni danes tako močan, da bi mogel potlačiti vse druge! Zato pa tudi ni nobeden tako slaboten, da bi se ga moglo popolnoma uničiti. Ako je kateri narod napaden, mu prej ali slej pomagajo drugi, ki imajo interes na tem, da njegov sovražnik ne postane premočan. Tako ne more danes nobena država in nobena zveza držav postati premočna. »Arbeiter Zeitung-. zaključuje svoja zanimiva razmišljanja: Sedanja vojna daje izvrsten nazoren pouk. Med enako močnimi — čim vedOi da so enako močni —, je možno ie prijateljstvo, le skupno delo — ne razpor, ampak zveza. Do tega spoznanja morajo priti narodi! Kajti, mnogo takih hudih lekcij ne bo trebalo za izpoznanje, da splošna vojna vrlina mora dovesti do svetovnega miru, da se torej — kakor vse na svetu — militarizem in nacijonalizem razkrepljata. Uživali bomo večen mir, ker smo — kakor pravi Conrad — danes vsi izvrstni vojakij »Hrvati in Slovenci« — ' Kakor znano, sta Hrvat Andrija Milčinović in slovenski poslanec dr. I. Krek sestavila knjigo pod gornjim naslovom, da seznanita vnanji svet s tema dvema južno-slovanskima plemenoma, z njunimi aspi-raciiami in njunimi medsebojnimi stiki. Namen je vsekako vse hvale vreden, ker hočeta avtorja priti v okom nedostatku, ki nam je bil doslej v neizmerno škodo: da nas namreč svet ni poznal, da nas ie zato povsem krivo sodil in nam bil krivičen, ako ne naravnost sovražen. Knjiga je izšla v Diederichovi založbi v Jeni na Nemškem. V svoje veliko presenečenje pa doznajemo sedaj iz »Hrvatske Rieči«, da so nemške oblasti to knjigo — zaplenile. Sožalje družinam nesrečnih žrtev zračnega napada. Podpisani vojaki iz Skednja izražajo najgloblje sožalje družinam žrtev napada laških letalcev na Skedenj: Feliks Sancin, Karel Sancin-Cemot, Kari Sancin-Čičeron, Anton Stanislav Sancin, brata Lovro in Silvester Godina (Kudrič), Josip Sancin (Sčctina\ Ignacij Štoka, Just Sancin (Paron), Valentin Pižon in sin Mirko, Anton Sancin ml. Cacek, Mihael Sancin (Piko), Mihael Sancin (Cile), Karel Sre-bernik, Anton Merlak, Anton Sancin (Zi-ka), Avguštin Miklavec, Josip Flego (Cena), Josip Hrvatič in drugi. Na IV. vojno posojilo je podpisal pri Trgovsko obrtni zadrugi v Trstu g. Zadnik Tomaž K 5000 (na !!T. voj. posojilo je isti podpisal K 10.000; slupaj tedaj K 15.000). Ga. Zadnik Karolina K 1000. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 22. do 29. dne t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 2 slučaja škrlatice, 5 slučajev davice in 5 slučajev legarja. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XV. izkaz: Aprovizacij^ka komisija za Trst in Primorje K 250.000, tržaška tramvajska družba K 70.000. Sam. Reiss K 60 000, Ema Mosnurgo de Vilma, Fani Morpurgo K 30.000, G. B. Sordina K 20.000, Marko in ViljVmina Niscteo K 12.000, Peter Dodmassei (11. podpis) K 10 000, Neirnen. K 8.000, inž. dr. Hektor dT Heur in sestre K 6.000, M. Cramer & 1. Schvvarz (nadaljen podpis), G. Vinccnc in Sofija L^zzar, Neimen. in Marija de Helm-reichen-Schmri po K 5 000, Emil Bouillon, Liza Thiel in l. Jiras & C. po K 2.000, dr. Alfe) Pclakovics, dr. Iv. Lutrari, Silvij Rustia, Angel Jankovič, Amalija Kesel, Sofia Kesel, J.K. Ambrož Bavbo in Karel Sclimidl po K I0Gospodarskemu društvu« v Skednju za darovanih 30 K mesto venca na krsto nje pokojnemu očetu in odborniku rečenega društva. Gospa Marija Landov#, sloveča češka umetnica in članica narodnega gledališča v Pragi, je med predstavo tragedije >Hamlet« dne 31. oktobra usodno ponesrečila s tem, da je padla v odprtino odra. Poškodovala se je na več mestih telesa. Dočim pa so se vse druge poškodbe izle-čile, je pa rana pod gležnjem taka, da se mora umetnica še danes opirati na palico, da ne more nastopati in da zdravniki baje nimajo nade, da bi jo popolnoma izlečili. Zato je gospa Landova zaprosila upravo narodnega gledališča za umirovljenje. Iz srbskega ujetništva v — Italiji. Iz Komna: Iz srbskega ujetništva iz Muro-Lucano-Potenca v južni Italiji, se je oglasil zopet naš rojak, podpolkovnik v 22. peš-polku, gospod Miroslav Kovačič. — Pisal je g. A. Lebanu, tukajšnjemu šol. ravnatelju v pokoju. »Correspondenza prigioni-eri di guerra (in franehigia)« ali: »Korre-spondenz fur Kriegsgefangene (Taxfrei)« je bila oddana 14. marca 1916. in semkaj je došla 25. aprila 1916. — Rabila je torej do semkaj 42 dni. Dopisnica je pasirala italijansko: »Censura corrispondenza pri-gionieri di guerra«, označeno s petero-oglato zvezdo — in našo cenzuro na Dunaju: »Zensur-Abteilung Wien«. — Gosp. podpolkovnik omenja, da mu je smrt preljube sestre Roze — soproge c. kr. sodnika v Trstu — hud udarec. S tem udarcem — pravi — je en del njegove življenske sreče uničen. Nadalje omenja, da je drugi, vojaški del njegove sreče uničen vsled — ujetništva, kajte minule so mu sanje o junaških činih. Dalje poroča, da je iz podgorskih in drugih bojev ob Soči znani junak g. Turudja bil njegov stotnik pri bataljonu _ iivgenij in Gizela Loy K 20 za vdove in s.-rote padlih vojakov. Henrik in Ulrika Schott! K 1C00 za mestne dobrodelne zavode poj razsoji cesarskega komisarja; znesek se je i razdelil tako-!e: K 250 za ubožnico, K 250 za revne družine, K 250 odboru za varstvo^ mladoletnih in K 250 dr. prijateljev otrok. CESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoina češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Gior^io Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilnr lisri- lic tfeSels sama za prejirođrfialce. Kogavice, »ukanec, pipe, milo, gumijevo podjetnike, razni gnrobi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, ilice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAILOB LEVI, ulica S. Šucolo MALI OGLASI. Ste v. 19. 62 Petroljevein upwm v štev. 1. množini. Pisati Kuret, Settefontane 222 Prlstrojnika, vojaščine prost,* ?a stroj s plinskim motorjem in ki zna izvršiti vsaso m; jhno tovarniško popravljanje se sprejme taki pri tvrdki, ALBERTO FABER, Trst, ul. Tes. >. mirnim uekoslau rebe Trst, ulica Pcnziana štev. 53. (Sv. Jakob Velika izbera čevljev za moške, ženske /n otroke. Sprejema naročila po meri in popravila rnlrnlnfffn „Suirogat" je več kvintalov na pro lUftUIUaU daj. UJ. Caserma 14, II. 12. 241 dnlnn rablJ€no. kupujem in plačam po n^jviš-VUIIIU jih cenah. Edina in prva slovenska tvrdka omejene stroke. Koret, Settefontane 1. 243 DlVtfffl se rablJeni voziček ta otroke, čevlje 41, rlUlill ročni kovčeg iz usnja. Torrente St. 14. Vratarica. Vratarica. 240 IvAtlfllM -A1 Acquedotto 27. MUiJIIIIIII Vino istrsko in dalmatinsko. Prvovrstno pivo. Domač« kuhinja in m ral a jedila. (238 Nflffffftinlfl kdelD-jc opremljene klobuke, oblike IlUUIdlillJIl po S 5 in pienaredbe po K 2.50, ulica Jkiaria Tet«aa 45, L 337 (liliA holffft naravno na prodaj Go-Vlllll II6IU rlško vinarsko društvo sedaj v Prvačlni in v Kobdilju po zmernih cenah. J38 Tr6nnrf I VoJni krem* zreskl! NepokrmrljiTo 1 ISU Viti I fin6 pecivo nudi trajno dober zaslužek Karton 3« kosov K 4.— kateri se pa lahko na 72 ali 144 kosov del jo. Razpošilja najmanj 3 kartone BRAlJDT v Ljubljani, Pošta 7. 28 Kupujem —vrat^ ^j^j'*1 ceoRh. I»0m gospodično iz poštene družine, lepe zu-UlCUl nargosti, veščo slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, kot knjigovodkinjo in prodajalko v trgovini manifakturuega blaga. Oglasiti se osebno v uradu našega Inseratnega oddelka (I~L S. Francesco 20, pritličje) od 11 do 1 in od 5 do 7 ure. 236 DmffnTlIVtl kisl° zeMe> kupim tropinovec in ko-rlUUUJUIII tel za žganje kuho z 10 1 in s približno 100 1. F. Cvek, Kamnik, Kranjsko. 234 Oellka zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trat, Via dei Gelsi 16. 159 Vsakovrstne . CERAR, tovarna v Sto ljasi. ,itvu Fr. tob pošta Domžale pri .Ljub- V"---- . —^ 1 « CCUKI1. J. Stebel Trst, ul Torrente H6. Ii5 rnnndrnP ,42 plošč) se proda po IUIIU51U1 nizki cen L Volk, ul. tfonteccbi 11 r2^9 rm co S ImvL Moški podružnici CMD je darovalo v počeščenje spomina g. J. Arharja K 20 uradništvo Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu. Denar je vložen pri označeni. Za šentjakobsko podružnico CMD je nabrala gdč. Jelka Rapotčeva v prijateljski družbi v restavraciji »Balkan« K 5'40, k temuxlodala ga. Justina Živic K 1. Odbor se najprisrčnejše zahvaljuje. Za voiae slepce sta poslala primorski deželni komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov: prof. Peter Petronio K 30 in Edvard Urbasch K 125. Ga. Zofka Štularjeva je nabrala v Mariboru 15 K za žensko podružnico CMD v Trstu. Darovali so: gg. Mali Ignac K 10, Rustja Josip K 1, Terčelj Anton K 1, Mavric Fran K 1, Cernic Josip K 1, ga. Štular Zofka K I. Darovi, došli ces. komisarju: Odv. dr Oskar Pick K 30. in Albert Leoni K 10. za Rdeči križ. Eraerik Margoni K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Peter Dodmassei K 20 za preostale nesrečnih žrtev laškega bombnega napada. — Vodstvo mestne višje gimnazije K 100, nabranih v mesecu aprilu med učitelji in učenci, in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov, polovico pa za Rdeči križ. Societa Agra-ria v Trstu v počastitev spfoniina svojega zaslužnega rav. Puschla 20 za Rdeči križ. Vodstvo ital. mestne ljud. šole v Barkovljah K 15*70, nabranih v mesecu aprilu med učiteljskim osobjem in učenci, za Rdeči križ. Inž. Hemik Meyer K 50 in Albert Lin (kavarna „Reclam*-) K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Karel Miam, kot dobiček iz razprodaje brošure „Canta II soldato", K 200 za naše vojake na bojišču, Paroplovna družba Gerolinich čtC. K 50 za „oljčni danw.| Jftflkfl tfKOTin«, Trnt, u!. Moiiu pic-• dlUIiUt colo 19. Na drobno in debelo. ffflfdlDrfnifD* Valkoaotne, umetniške, AU&SlGUllllG« ?ošfiln?, pokrajinske, vojne, ljubimske, glare, mornareke, cvetlične itd. od K 3,— naprej za 100 kosov. Tržaške po K 2 KO naprej za 100 kosov. Pisemski papir po K 1.5?» naprej najrazlitnejSib oblik in barv. HnfDTf za civiiiste ^ vojake, od najvad-IIUICAI nejših do najfinejših v u«nje ve-zan;b, v vseb mogočih oblikah. Uolne dopisnice Srfi"^ leukaste: dobre po K 2.60, boljSe po K 3.— fine po K 3 50 najfinejše po K 7.— za tisoč kosov. fnfvtfttilrl • Qavadni od £6 vin. naprej JVIlIUlIllI • ducet, kopirni tintni K 1.60 ducet. .. Mephisto* K 1.90 ducet, „Penkala", rHarJtmut", »Koh i Noh?- po K 4.— ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv. ifllllfl ^j^0^8 vrsre vsel1 veli- LIIISlU kosti steklenic, za preprodajo ducet st -klen?c po K 1.80. Crnilo za stampilije vseh harv. Pisarniške potreb^lne:^^ matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vx,aek, niti, ti stoiki, kuverti itd. itd. Tr$owke Knjise, ^ ^ tikost', mehko ia tnlo vezane. Tiskovno tielo: tr^; knjige, kuverte, e nike itd. izvršuje točno py naroČilu. ------ KlllfĆO * slovnice, slovenske In IVIljI^IS • tujejezične. iepozlo^ne, znanstvene in šolske ter Idijige za mlad:no. Dorrfto iz kavčuka in kovine, za občine, rClUIC urade, pisarne, privatnike itd. iz-vršoje točno v vieh oblikah. TflftellD ' r5-e in narodne v vseh MallV« • velikosti ima v zalogi in jih izvrSuje po caročifu. igralne karte m domino v raznih velikosti. Okvirje211 rfAMM#nl ppp^fiki vseh vrst: škatli e po UgUrciM K 2 80 naprej, stročnice Škat-lje po 32 vin. naprej. Oojflike potrebščine:zrcaK 00 Sprejema Ioon KrlžmančlC sala K 2-60, cipro K 2 80. crema maršala K 2 80. Amaro Istria K 2*80, pelikovac K 2 80, tropiuoveo navaden K 2 80, tropinovec fini K 4, slivovic K 3 60, brinjevec K 8-ftO, konjak K 3 t>0 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah 1S0. Na prodal je: 4800 škatelj sardin 200 gr po . .K M0 400 „ raznih istrskih sardin K 1-40-3*20 2400 Kondenzirano mleko po • . K 150 200 kg mezga po kg.....K 2-40 „ v škatljah l/2 kg K 160-2 20 Konjak......K 4'20-6 i>0 Velika Izbera raznih likerjev. 7/io rizlinga.....po K 2 40 terana......po K 1*90 V,0 opola......po K 1-90 7/10 Vtjslauerja ... po K 3 20 Prodajalo se tudi druge jestvine po zmernih cenah. Prodajalna delikates ulica delle Poste itev. 3, vogal ul. For«?» IIIHIIBSIIII -V - ' Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat Adolf Trampuš strojni stavec v petek, dne 28. t. m. po dolgotrajni, mučni bolezni v 25. letu sta- fž rosti mirno v Gospodu zaspal. H Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 30. t. m., ob gg| 21/* pop. izpred hiše žalosti v ul. Solitario št. 20 na pokopališče. TRST, dne 29. aprila 1916. Josip, oče. Josip, Marij (odsoten) bratje. Marija, Elizabeta, Ivanka, sestre. TJ 7 tesi, noži. in i/TrSuje pismena naroČila točno in naglo. -..i- -- Tiskarna „Edinost" in nje osobje naznanjata, da je umri njen dolgoletni ulužbenec oz. tovaiiš, gospod Adolf Trampuš. Pogreb pokojnika se bo vršil danes, v nedeljo, 3D. t. m., ob 2l\2 popoldne iz hiše žalosti v »ulici Solitario štev. 20. Pokojniku, izbornemu delavca in dragemu tovarišu, ohranimo najblažji spomin. TRST, 30. aprila 1916. i Podpisujte avstrijsko pri Jadranski banki v Trstu Vojaške opremne potrebščine. L^mm Jedilne sklede, sive In sMenene kakor tudi Iz bele pokoslterne ploMe, aluminijeve iutare, Jeklena ali aluminijeva Jedilna oprava, nahrbtnik, krušne vreče, sive ovratne rate, pcUskl somovarl, kresfia^ električne žepne svetnike In baterije, dokolenlce, kape za moftvo, kozarci, termoforne steklenice, Častniške sablje, m medldnalna mila In toltetne potreUflne itd. Itd. - Cene zmerne. — Postrežba točna. m m Največja zaloga S. 6HLER Corso itev, 16 PUM, Mdnii, SO. april« MM f odprto do 127, TRST — Corso štev. 16 SIran !V. »EDINOST« štev. 120. V Trstu, dna 30. malega travna 1916. Podpornemu društvu za slov. visoko-j svojih občutkih se je zrakoplovec,, Id je s Solce na Dunaju so v času od 12. marca I svojim skokom vsekakor pobil vse re-do 9. :-prh t. I. darovali: 100 K: Hran. in korde, izrazil sledeče: Moj balon se je pos. uStvo v Ptuji; 50 K: Hinko Sax, nahajal 1080 m visoko, ko sem nenadoma tiska; v idru; po 2-J K : Posojilnica v O. začutil močen sunek. Mislil sem najprej, Radii-ni, dr. plem. Globočnik, sek. nač., in da se je pretrgala brzojavna zveza in se dr. Janko Babmk, mm. svet., oba na Duna- zato nisem niti zmenil za dogodek. Po- ju, dr. Ivan Zabukovštk. odv. v Šmarji p. ]., dr. Flor. Kukovec, odv. v Slov. Bistrici; 15 K: Dr. Fr. Jurtela, odv. v Ptuji; po 10 K: Igu. Supan, učit, v Brežicah, Maks Pleter? nik, prof. v. p. v Ljubljani, dr. Fr. Zavrnile, živ. zdr., sedaj na bojišču, Josip Mejač in sopr. na Dunaju, Ivan Krajne v Smari. p. J., Anton Mladič, sod. svet. v Šmarji pj j., Ivan Dolenec, gimn. supl. ...... gled na višinsko merilo me ie prepričal, da sem bil že 1600 ni visoko. Tu ni kazalo več dolgo pomišljati, kajti veter ine je vedno bolj zanašal proti sovražnim črtam. Zaman sem poizkušal odpreti vodikov ventil. Vrv se je zapletla in odpovedala službo. Splezal sem v smrtnem strahu na gornji rob gondole, da razvi- . v Ljubljani, jem vrvi. Nemogoče. Smatra! sem se že Uan KavOnik, dvorni svet. na Dunaju, Franc *za jzgublienega. Kaj naj še ukrenem. Kolenc, dvorni svet. v Gradcu, dr. Fran Ro- Spomnil sem se na zemljevide. Ti nikakor sma, odv., in dr. P. Turner, oba v Maribo- ne smejo priti sovražniku v roke. Raztr- ru, Jakob Volk na Dunaju, Jos. Stritar, prof. gal sem jih na mestu in jih razmetal na v pok. itd. v Aspangu, Fr. Matejćić, d. šol. j vse vetrove. Tako sem dospel v višino na iz. v Trstu, Ivan Mankoč v Mariboru, 3500 m. Kot zadnje rešilno sredstvo mi je dr. Fran Jankovič, drž. posl. v Kozjem, in ostalo še nadalo. Bil sem zvezan ž njim dr. Matija Lavrenčič, okr. sod. v Podg'adu : 8 K: Marija Mlaeič na Dunaju; po 6 K; Rajko perušek, gimn. prof. v p. na Dunaju, dr. Radoslav PipuŠ, odv. v Mariboru, Dr. Franc Voušek, dvorni svet., in dr. M. Murko, \seuč. prof. oba v Gradcu, in Anton Koder, not. kand. v Kozjem; po 5 K: dr. Ljudevit Stiker, odv. v Brežicah, Josip Ber-iisg, trg v Rogatcu, Hinko Schreiner, ravn. z 20 111 dolgo vrvjo. Preiskal sem natančno, ali je mogoče natančno razpeti padalo in skočil potem iz gondole. Skočil sem pač 50 m globoko. Strašen treno-tek. Potem se je padalo odprlo in začutil sem, da padam počasneje. Pred seboj sem imel nemške strelske jarke, ki sem jih razločeval jasno in natančno. Toda 800 m nad sovražnikom me je zgrabil veter. Od v Mariboru, dr. Juro Hrašovec, in dr. Jos p tega trenotka sem zgubil zavest, vem Sernec, oba odv. v Celju, Josip Sitter, sou. sar:]0 §e t0j da me je veter trikrat moč-nadsvet. v Brežicah, dr. Anton Medvnd, prof. v Marinoru, dr. Anton Vilimek na Bi-zeljskem, Franc Oset na Vranskem, Norbert Zanier v St. Pavlu p. Preh.; po 4 K: dr. Ivan Rudolf, odv. v Konjicah, Marija Paher-nik, velepos. v Vuhredu, dr. M. Laginja, odv. itd. v Opatiji; 3 K: Jurij Šenk na Jezerskem ; po 2 K : Anton Kclar, župnik v sv. llju p. Vel., Rudolf Pevec, komis. vojn. ž. zav, v Morirju, in Ana dr. Tavčarjev, zdr. sopr. v Ormožu; 1 K: Anton Petriček, naduč. v Žalcu. Skupaj 535 K, za kateto se društ\ /eni odbor vsem blagim darovalcem, zlasti še zvestin podpornikom iz Štajersko, naj skrenejše zahvaljuje. Prvi blagajnik: Dr. no pognal v višino. Tako sem bil okoli 20 minut igrača v rokah vetrov, dokler nisem končno naravnost čudežno pristal sredi svojcev. Kako se štedi na bojišču. Kakor poročajo dunajski listi, je naše vojaštvo na bojiščih v mesecu februarju t. I. poslalo v zaledje po poštnih nakaznicah 25,183.293 K, po poštni hranilnici pa 10,417.932 K, skupaj torej 35,601.225 K. Meseca januarja je prišlo z bojišč v zaledje 33.295.249 K. Ce računamo povprečno 33 milijonov na mesec, bi znašali potemtakem v zaledje poslani prihranki našega vojaštva na ,r, 1 - * r* t *. r» - i fronti v enem letu okoli 400 milijonov "a 3jU Brau" kron, gotovo vsega upoštevanja vredno nersirabse 10. 1 . Mesto venca na grob umrlih tovarišev!-- Fr. Juga in Fr. Bizjaka so darovali za mo'rko podružnico CMD.: Pavel Tavzes in Elvir Frančeškln po 2 K; po 1 K 50 vin.: Obad in A. Boštjančič; po 1 K: Jos. Ljubič, Mihoišč, Veikavrh, Kozelek, Verna, Maligoj, Iv. Buion, Braz Fr. Hrobat, Al. Macarol, Andr. Truden, Jos. Šturm, Irgolič, Andreje, 0 piruiiili - žametnih in svilenih. »Muro!« Leno je dvignil bernardinec svojo veliko črno glavo in z zaspanimi očmi po-mežikal proti verandi navzgor, kjer je A. Golob, Mohorc, Zamlja. Jak. Kovač, Mar- sede,1a llie?0,va rnlada gospodarica in se ko Vuhadič, Vozelj, A. Pavlin, Mici Korošec | stolu, in Golj.všček; po 60 vin : Cigale, N. N., ctnr'" Kusterle, Bizo j, Kuss in Iv. Prešel; po 50 vin.; Prelc, Jos. Pujas, Ed. Bizjak, Horvat, otefcn Bratož, Karel K veder, Anton Gulič, Kprel Benčič, Makovec, Baloh, Gašparin, Spazapan, Iv. Medvešček, M. Potokar, Ad. Kumar, Val. Cijan, Soklič, N. N., Serdinšek, Vrabec, Ferd. Kindelman in Karel Helm; po 40 vin.: Vincenc (Jomezel. Lovrenc Pi- IB! Plah krik je zazvenel od tod in potem — 1I9S3SI ! JOSIP STRUCKEL »Aljana, ti moja — tvoja ličeca — najlepši piruhi so — žametni in svileni-- in zdaj — zdaj so moji — kaj ne — ti — ti vsa moja---« »Mamica — zakaj jokaš — mamica — ah, poglej, zdaj ie padla solza na pirtih — mamica zdaj mi orišeš drugega — kaj ne? Poglej, kakšen madež je tukaj —« »Čakaj, srček, pusti mi piruh — črezj ta madež ti narišem rožico — vidiš, kako | je lepa--« »Mamica, in jutri mi kupiš enega onih lepih piruhov, žametnih in svilenih, ki sva jih videle danes —? — Mamica — mamica, zakaj tako zelo jočeš — saj bom priden--« Gospa Aljana je objela malega sinka — Piruhi — žametni in svileni--- Se še kdaj vrne ljubljeni, da s toplim dihom svojih ust privabi zopet rdečico na bleda lica svoje žene AJjane?--Vi. i-iotel m restavracija Priporočljive tvrdke. Inrm RfffflllDr večletni vodja trgovine Kat. IVUII DlUUVcl ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, tla jo odprl avojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga v ul. Campanile 13 ter so toplo pripcroSa za obilen obisk. Oene zmerne. — Postrežba točna. 2206 ADI ftftAM Trst, via Totrente 30, L n. Damska • Rlb^Cl krojačnica. — Izdeluje vsakovistne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledalište. itd. Cene zmerne. 337 I il Trst, vogal Via Hsria Teresa-S, Caterlna \ Nov prihod volnenega blaga za moške, s in ženske, zefir, batist in perljiva s\ila . za jopice. — Svilenina in okraski zadnje \ novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderri. I Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. Fratelli Rauber TRST, Via Torrente štv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kot Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta pofreščin za sedlarje. Trst, ulica S. Nfco36 22. ! Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. ! Elegantne sobe. — Največja či-i stost. — Cene zmerne. Ifoul dohodi KRIL bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa, svile, etamine i. t. d. i. t. d. Conforti - Trst, ul. Campanile 21. IGNAZIO POTOCNIG — TRST Ulica Riborgo štev. 28, vogal ulice Beccherše. Velika za'oga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki sa izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah. izbera blaga za rooSk« oblake. — Sprejemajo se naroTiia po meri. 1&]> Trst ulico deir Acqaedotto 95. Točim: fino istrsko vino. — Dre-herjevo marčno pivo L vrste. — Domača kuhinja. Mrzla jedila na izbero. Sprejemajo se naročila za kosila in večerje. Postrežba točna. Stroga higijenična snaga. Za obilen obisk se priporoča; Voditelj Podpisujte avstrijsko volno uesojilo 1 Ljubljanska kreditna banka Nova Mirodilnica MODERNA Trst, ulica Ponterosso štev. S Bogata zaloga dliav« krtač, predmetov za toiletto in za umetnosti. s e Podružnica v Trstu i sprejema podpisovanja za 1 Natančneje informacije sfaje u mojih mm Ulica Caserma it. 11. Ođ 9-12, 3-5 Podpisujte avstrijsko veiao p©s©Jiia I n »O. ti starina zaspana! Čakaj no!« Knjiga ie zletela po inizi in — na drugi strani na tia, in z njo je zdrsnila — ah, g Aljana ni opazila nesreče, ki jo je pravkar b zakrivila. Za trenutek je postalo dekle g vrh stopnjic — velike temne oči se za- n blisnejo, polne ustnice odpro v porednem nasmehu, vitko, nežno telesce se vzravna — skrči--»Hop — laa!« »Aljana!!« Toda, klic se je izgubil v zvoku glasnega DonapcacĐaooaDacDaoaaaaaaoaaaaoa Z rjevec. Leop. Gerbec, Anton Stupar, Franc Koselj, Jos. Race. Fr. Tavčar, Čehovin, SušelJ, 'J™- t^mnolaL^ZednTce^^T bHa skočila Svseh st« ^že slafa doli n o a a si gl □a fiiralii atelje lili Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: Veliko skladišie moSkah In oblek Diz, Anton Zbogar, Zevnig, Iv. Vičič in Za-lar; Slamnik 32 vin.; po 30 vin.: Janežič, B. Pavlić, Nastran, Josip. Orel in N. N.; po 20 vin.: Fr. Wede, Iv. Krebil in Germek. — Gru za ono zbirko slovenskih železničarjev, koje skupno svoto 54 K 62 vin. smo objavili že v zadnji nedeljski številki našega lista. Imena darovalcev, ki so na nabiralni poli nečitljiva, smo označili z N. N., pa tudi za pravilnost marsikaterega drugega nejasno pisanega imena ne jamčimo. — Op. uprave. Darovi trgovcev na drobno za Rdeči križ. Morpurgo Solinger & C. K 100, Ivan Comel (Herminij Comel) K 50, Pavel & Fco. Tropeani K 50, Alojz Lordschneider K 50, A. Paulin K 50, Julij Jolles K 40, G. B. Viđali K 40, Viktor Toso K 30, Bohinec & C. K 30, Jurij Ravaliko K 20, Jurij Solazzi K 20, Zennaro & Gentili K 25, G. Pino K 10, G. Levi K 20, Just Zurch K 10, Fanin & Novak K 20, Albert Brosch K 10, Natale Bianchi K 20, Ivan Kerze K 10, Bratje Struchel K 'JO, Franc Kociancich K 10, V. Cattelani K 20, Ivan Hlabse K 20, Jos. Culot K 10, Bratje Tevini K 20, agencija Zulin K 10, A. Dorndorf K 20, B. Eibenschutz & C. K 0, A. W, Salvator Giamporcaro K 5, Vilj. Trocca K 5, H. Morpurgo & C. Caralambo Sevasto-pulo K 5, N. Fogl K 5, Jur Alabba K 5. Razne uesfi. vratolomen skok zrakoplov ca iz višine Wl}anski-Secolo«c je priobčil po ^ourna u« sledeči jako zanimiv nta kakor kak namenit roman tdgarja Poesa ali Jules Verna* Nase čete v Verdunu so bile vleraf pri! ca enega najbolj vznemirljivih prizorov tc vojne Kljub železnim in ognjenim la-vuiam, ki poplavljajo vse ozemlje in krepe naše živce, sta včeraj strah in groza navdala hrabre branilce Verduna Francoski privezni balon, ki so mu vojaki dali ime »klobasa«, se je nenadoma odtrgal in se dvignil tako strašno visoko, da ni nihče več računul na rešitev nesrečnega opazovalca. Toda ta — 221etni poročnik — se je skušal rešiti z vratolomnim skokom s pomočjo padala. Ba-fo;i je bil že več minut nad nemškimi črtami, ko ga je iahek zefir čudežno po-tf.'iai nazaj v smeri proti V ^ pred preplašenim psom ter ga pograbila j z obema rokama za debelo dlako. »Aljana!« Dekle povzdigne žarke oči k verandi nazaj. Tam pri vratih je stala njena mama in — in — poleg nie--! Prav razločno je videla v Antkovih očeh, da je bil tudi on prisoten njenemu skoku-- Žarela — živo so žarela Aljanina lica, ko je Antku podala desnico. »Ah. Aljana, ti nesrečno dekle, poglej — kaj si tu napravila!--« »Oj, mama, tvoji piruhi!--« »Piruhi. da, piruhi — so bili — a zdaj so samo še črepinje —« »Uboga mam uska--!« Na tleh onkraj mize je ležala Aljanina knjiga posuta in obdana od črepinj in razkosanih rudečih, modrih, vijolčnih in rož-natobarvnih piruhov. Ne daleč razbita skleda. »Oj,.mainuška — si huda?«-- > Ah, beži, ti si vedno tak hudribudri — ne stopaj na črepinje — čakaj, da prinesem kakšno posodo in poberemo, kar se še da rešiti--« Gospa je odhitela skozi sobo. Aliana se je sklonila, da pobere čre-l pinje? da zakrije živo rdečico svojih Jic? Antek si je grizel ustnice. »Gospića Aljana. ste še vedno--« »— tak hudri-budri, kakor pravi inama? — Ah, obupala sem že sama nad seboj!« Hudomušen pogled ošvigne poleg stoječega gosta: »Izvolite, gospod Antek, najlepši in najmanj razbit piruh si smete izbrati!« Gospod Antek si viha brčiće: »Ues, gospica Aljana? Vi bi se prav nič ne hudovala. ako bi bil tako drzen in si izbral najlepšega?« »I, zakaj? Prosim — kar izberite!« Antek je že klečal pri piruhih poleg Aljane-- Gospa, ki se je vračala skozi sobo z drugo skledo, metlo in smetišnico oborožena, je postala sredi sobe in zastrmela tja vun na verando. IMMm 5 CL Pm© Trst, u£. Scorzeria Bogata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja — H8. Ker prodajalna nima vsliklli stroškov, prodaja po nizRiii cenaii. — GI H S 1B JgSSgl f £ ESSSgS 19 E3£2E2 S 5 S&kl: Sl^^iS ii Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. I ZOBOZDRAVNIK Dr.J.čermak I se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, uL Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izfiraije zMrez belem Plombiranje. UMETNI ZOBJE. NAKR3TNČK iz rjsve^a močnega platna, siv s zunanjim« žepi Cena........K 6-— Popolna oprema za upoklicane, obstoječa iz: Nahr&inika iz močne tkanine, sklede iz sive sklenine, s!e-kienice iz sive sklenine, — popotne Jedilne oprave: nož, vilice in žlica, — dOkOlenSc (svitlih-crema) — žepnega kozarca iz aluminja. — if Skupne K Na željo tudi skleda In steklenica iz aluminija; K 2.— več. =zz=zzzm Pošiljatve na deželo prosto embalaže. zz=z^zn=z= Velika zaloga S vojaških potrebščin TRST - RENATO CAPPELLANI Corso štev. 45 — T3ST. Dana Vam je možnost, voliti med dvemi dobičkonosnimi vrednostnimi papirji: \m od teh Uam j&mčf skozi orsto let olsoko oisrestovonle, tiruši z enako visoko dobičkonosnostjo se Uam povrne v polni nominalni vrednosti že po sedmih letih. v Pojasnila daje in sprejema prijave Zivnostenskm banka, podružnica v Trs Via Maria Terasa 20. Lastna palača. Od 9-12 va in od 3-5. loche Ja debi r „ K5 iekarn&h 6 K.v- Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, influenć a Kdo naj jemlje Sirolin ? 3. Vadušljivi tkaferifn Sirolin tna/no Ql«hča naduho 1. Vsak. ki trpi na f raj nem kaliju. lažje je obvarovali seboiezn^nego jocdravift. .2. Osebe s kroničnim kafarom bronki)av, Ki s Siroltnom ozdrave. S Hro^uzn i otroci, pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vspenom nAsplošni pocufek. «IASCl