Štev. 26. Leto S.XIV. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. ¥ Ljubljani, 26. junija 1924. Poštnina plačana v gotovini. Glasilo Udružanja Jugosl. Učiteljstva li Poverjeništvo Ljubila»*. Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za možem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s člana-■Mačano naročnino .glase in re-'C/j je vseh vrst je in 2*50 od petit ;ratni davek post, ček. ur. 11.197. Vzpored zborovanja IV. pokrajinske skupščine UJU poverjeništvo Ljubljana. i. seja k i v 1. V zmislu čl. 18. Pravil UJU in § 15. Poslovnika UJU poverj. Ljubljana, sklicuje se IV. pokrajinska skupščina UJU poverj. Ljubljana na 8. in 9. julija 1924 v Krškem. Dne 8. julija v torek: Ob pol 10. uri dopoldan širjega sosveta z odse-sokolski dvorani: Izročitev došlih predlogov, resolucij itd. odsekom. 2. Pomnožitev odsekov z delegati po čl. 21. e) poslovnika. 3, Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki. II. S e j e odsekov se začno takoj po seji širjega sosveta in se nadaljujejo popoldan. Odseki zborujejo v Šol'. ZBOROVANJE ODSEKOV. Odseki bodo poleg došlih predlogov razpravljali o sledečih vprašanjih: 1. Narodno - prosvetni odsek: Organizacija šolskih odrov in naših knjižnic. Referent tov. E. Tiran. 2. Odsek za obmejno šolstvo in neodrešeno ozemlje: Položaj obmejnega šolstva in nujni koraki za odpomoč. Referent tov. A. Hren, Studenci pri Mariboru. 3. Tiskovni odsek: Naš tisk in naše naloge za osvojitev javnega mnenja. Referent tov. Iv. Dimnik, urednik »Učit. Tov.« 4. Gospodarski odsek: Naše gospodarske ustanove in moralna podpora s strani organizacije. Referent tov. R. Grum iz Ljubljane. 5. Kulturno pedagoški odsek. Organizacija kulturnega gibanja našega stanu. Referent tov. Fr. Martine iz Št. Janža pri Ptuju. 6. Odsek za naraščaj: Vzgoja našega stanovskega naraščaja za iz-venučno delovanje učiteljstva. Referent tov. Andr. Š k u 1 j iz Ljubljane. 7. Obrambno - pravni odsek: Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo, po čl. 170. in posebno ocenjevanje po čl. 72. uradniškega zakona. Referenta tov. H. Š u m e r in tov. A. Gnus. 8. Stanovsko in šolsko-po-litiški odsek: Najnujnejše smernice za poslovanje naše organizacije. Referent tov. R. D o s t a 1, strokovni tajnik. Vsi delegati in predsedniki društev imajo pravico in dolžnost udeleževati se razprav v odsekih, pravico glasovanja pa imajo v odseku samo stalni člani odsekov, ki so natisnjeni zadaj in pomnoženi člani odsekov po točki I. 2. gore-njega dnevnega reda. Pozivamo vse delegate, da za časa zborovanja odsekov sodelujejo v kateremkoli odseku in tako pozitivno izrabijo čas na skupščini III. Ob pol 1.6. uri (x/24. uri popoldan) točno se prične v sokol s.k i dvorani. ZBOROVANJE DELEGACIJE. 1. Otvoritev in overovljenje delegatov. 2. Poročilo poverjenikovo. Poroča poverjenik tov. Luka Jelene. 3. Poročilo tajnikovo. Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf D o s t a_l. 4. Blagajnikovo poročilo: a) račun, b) proračun. Poroča glavni blagajnik tov. Mirko Fegic. 5. Poročila odsekov: Poročajo načelniki odsekov. 6. Resolucije za pokrajinsko skupščino dne 9. julija. Sestava odseka za redakcijo smernic. 7. Nasveti. Dne 9. julija v sredo: POKRAJINSKA SKUPŠČINA. Začetek točno ob V2I0. uri v sokolski dvorani. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih in meščanskih šol. — Poroča tov. Ljudevit Potočnik. 3 Delo učiteljstva na polju zadružništva. — Poroča zadružni ravnatelj gosp. Janko Le sni čar. 4. Resolucije. UJU poverjeništvo Ljubljana: Luka Jelene. poverjenik. Mirko Fegic, , Rudolf Dostal, glavni blagajnik. strokovni tajnik. Opomba: Predlogi, resolucije in nasveti se morajo poslati poverjeništvu najmanj 3 dni pred zborovanjem delegacije. A. LUNAČEK, Št. Rupert: V boj za odpravo krivic in dosego pravic šolskim voditeljem! LISTEK. RUDOLF MENCIN: Pedagoški zbornik in njegov kritik. (Konec.) Drugo, kar je marsikaterega čitate-lja dr. Žgečeve kritike neprijetno dirnilo, je neko samozadovoljstvo, ki veje iz nje in ki opravičuje domnevo, da živi dr. Žgeč v veri, da je s svojim spisom in svojim nastopom povzročil naravnost duhovni pokret med slovenskim učitelj-stvom in da pomenja leto 1923. začetek nove dobe intenzivnejšega življenja in ustvarjanja v naši pedagogiki. Da bi bilo to res! A zakaj bi sebe varali. Čast. komur čast, a tako lahko se duhovni po-kreti ne ustvarjajo, kakor dr. Žgeč domneva. Ptujske resolucije ne pomenijo nobenega mejnika med prošlostjo in bodočnostjo, nobenega preloma s tradicijami, nobene nove smeri in idejnega prevrata v našem javnem delovanju. Vsak duhovni pokret. ako je revolucionarnega značaja, ima svojo jasno vodilno idejo, ki deluje in prepričuje s svojo sugestivno silo, ki ima svoje iskrene propovednike, svoje apostole. Za duhovno reformo pa, ki gre v globino, je treba vztrajnega, organiziranega podrobnega dela v krožkih, društvih, potom časopisja, raznih publikacij, tečajev, knjižnic, predavanj itd. — kar vse ni možno brez pravega duhovnega vodstva z jasnimi cilji, širokim obzorjem in organizatoričnimi sposobnostmi. Ako so se po naročilu našega poverjeništva pri vseh društvih vršili referati o dr. Zgečevi brošuri, je s tem pač dosežen ta uspeh, da je dala knjižica nekaj pobude za razmišljevanje o njenih problemih in to zlasti tam, kjer je izzvala poleg odobravanja tudi kritiko. Prav žalostno bi bilo. ako ne bi že pred dr. Žgečem resni možje med uči-teljstvom razmišljevali o potrebi bolj sistematičnega, idejno in psihološko bolje fundiranega prosvetnega dela med narodom. A kakor nam je simpatična njegova vera v vzgojno misijo učiteljstva med narodom in kakor v tem pogledu ne soglašam docela z izvajanji Dragotina Kve-dra v zadnji številki »Popotnika«, ker nam je ta vera neobhodno potrebna za dosego višjih ciljev, tako ne smemo pozabiti dejstva, da učiteljstvo ni živelo in tudi ni moglo živeti samosvojega idejnega življenja, neodvisno od druge inteligence. ampak je sprejemalo ideje in ideologije — politične, narodne, kulturne — od te inteligence in je kot nositelj teh idej in ideologij med narodom doživljalo svoje uspehe in neuspehe. Bilo bi docela zgrešeno, naše neuspehe pripisovati zgolj naši pomanjkljivi splošni izobrazbi za javno delovanje — marsikateri učitelj je s samoizobrazbo, zlasti v gospodarskih strokah popravil, česar mu šola ni mogla dati — a soodločujejo pri tem še drugi važni činitelji in med njimi ni zadnji ta, da smo nastopali in še nastopamo kot nositelji in propagatorji idej Znano Vam je, da se imamo za vse, kar smo do sedaj dosegli, zahvaliti le naši organizaciji UJU in neprestanemu delu in borbi njenega vodstva, in da le združeni in sodelujoči pod njenim okriljem še dosežemo, kar nam gre po vsej pravici: dokončno izboljšanje materiel-nega stanja in pravnega položaja, utrdimo ugled, dosežemo splošni procvit šolstva in s tem narodovo blagostanje. V preteklost že spada njen uspeh, da so ženske učne moči popolnoma izenačene z moškimi, v sedanjost pa pridobitev pravic otroškim vrtnaricam in deloma učiteljicam ženskih ročnih del. Nadaljuje se še borba za popolne njih pravice, za enakost draginjskih doklad in stanarine poročenim učiteljicam. A krona njenega uspeha je podržavljenje učiteljstva, izenačenje naših plač s, temi državnega uradništva iste stopnje, da se učitelji niso stavili na razpoloženje, nam je zajamčena stalnost ter skrajšana službena doba. Izenačeni smo tedaj. To je popolnoma pravilno: za enake dolžnosti in delovanje enake pravice in plače. Toda pri tem. pri uvrstitvi učiteljstva med državno uradništvo in izenačenje ž njim, se je prezrl en del učiteljstva in njegovo posebno delovanje, s katerim ni obremenjen pretežni del učiteljstva. To so šolski voditelji; tem se je učinila velika krivica. Za svoje, s šolskim vodstvom združene obile posle, ne malo skrb in veliko odgovornost, je imel šolski vodja do prevrata sicer v primeri z delovanjem ne zadosten, vendar deloma zado-voljujoč priboljšek, namreč: prosto stanovanje in opravilno doklado povprečno letnih 400 K. In v koliko odgovarja današnja denarna vrednost predvojnim 400 K? 40.000 K ali 10.000 Din! Po prevratu nam te opravilne doklade ne le niso rastoči draginji primerno zvišali, ampak še celo — čujte in strmite! — predlanskim popolnoma ukinili. Seveda se ni za teh letnih 400 K nihče potegoval, ker letnih 100 Din v sedanjih časih ne predstavlja nobene vrednosti. Prišli smo tedaj šolskL voditelji ob zasluženo opravilno doklado in ostalo nam je le še prosto stanovanje. Z novim zakonom nam je sedaj odvzeta še pravica do prostega stanovanja. Odmerjena je namreč kakor državnemu uradniku tudi vsemu učiteljstvu stanarina, in učiteljem — to so zvečine vsi šolski voditelji — ki imajo prosto naturalno stanovanje, se bo to stanovanje cenilo ter se bo vrednost stanovanja odtegnila od priznane stanarine. Kaj tedaj še ostane šolskim voditeljem za njih poslovanje? Prav ničesar! In to je velika krivica, ki seže v meso, zastruplja mozeg, vzbuja nevoljo. ogorča, ubija veselje in voljo do obilega, pa brezplačnega delovanja! Pred kratkim so dobila šolska vodstva nalog, da poročajo, katere učne osebe imajo naturalna stanovanja, da navedejo sestojne dele teh stanovanj, in ako so že cenjena, njihovo vrednost, t. j. celoletno najemnino, ki bi jo najemnik moral plačevati. Kjer pa ta naturalna stanovanja še niso bila uradno ocenjena, se to izvrši naknadno po bog-sigavedi kakšni komisiji.* Šolski vodja tedaj nima več prostega stanovanja. Sedaj manjka samo še to, da bodo začeli krajni šolski sveti, oziroma njih šoli pro-tivni predsedniki, izganjati nepristranske šolske voditelje iz šolskih poslopij! (Dalje prihodnjič.) Vestnik meščanskih šol. OB ZAKLJUČKU MEŠČANSKIH ŠOL. (Razstave.) Letos bo meščanska šola slavila prvi svoj večji uspeh v Jugoslaviji. Kongres v Novem Sadu se bo bavil predvsem z onim tipom meščanske šole, ki je za Jugoslavijo, po večini agrarno državo, najvažnejši, to je poljedelski tip; v Beogradu pa bo istočasno razstava, ki bo razvila pregled dosedanjega udejstvo-vanja meščanskih šol iz cele kraljevine. Razstave so že staro vzgojno sredstvo. V primitivni obliki je začel z njimi že srednji vek, ker so pač že tedanji šol- * Strankarski krajni šolski sveti bi v škodo nestrankarskemu šolskemu vodju čim najvišje cenili naturalno stanovanje. in nazorov, ki nimajo življenske sile in sposobnosti, ker niso izraz življenskih potreb naroda in jih zato narod odklanja. Brez jasnih ciljev, brez »reforme« duha pri nas samih, brez enotne volje, ki jo daje vera v vodilno idejo, vera, ki mora z nami vred zajeti tudi drugo inteligenco, ne pričakujem večjih uspehov od našega prosvetnega dela med narodom. Ne omalovažujem zato nobene akcije, ki teži za vzgojo naše inteligence k samo-spozmavaniju, duhovni (tojleranci, ispoštova-' nju idealov in etičnih načel, ker pripravlja tla za resnejše, dalekosežnejše duhovne pokrete. Mislim tu na naše takozvane ljudske univerze, ki vzbujajo dr. Zgečevo nevoljo, kojih predavanja so v Ljubljani in Mariboru menda po pretežni večini obiskana od izobraženejše publike. Na ljudske visoke šole po priznanih tujih vzorih, ki bi ustrezale potrebam našega delovnega ljudstva, kakor si jih je zamislil dr. Žgeč in ž njim vred menda tudi drugi, pa utegnemo še čakati, dokler ne dobimo mož, ki ne bodo samo inicijatorji, ampak tudi organizatorji in praktiki obenem. (Kako velik je bil v tem oziru Krek!) S kritiziranjem pa ubijemo še to, kar imamo. To velja tudi za razne predloge in ideje o reformi našega osnovnega šolstva. Najprej je bila ideja, a da ideja meso postane, je treba premostiti prepad med teorijo in prakso. Radi poslušamo teoretika, če gradi svoje teorije na praktične izkušnje, drugače smo pa bolj ali manj nezaupljivi, saj srečavamo tupa-tam v dnevnem časopisju naravnost go-rostasne kritike sedanjega šolstva in »re- formne« predloge, ki ne morejo imeti druzega uspeha, ko da ljudstvo begajo in vzamejo šoli še ono troho ugleda, ki ga ima. Dr. Žgeč se je z vso resnobo lotil študija šolskih vprašanj, a mislim, da čuti sam potrebo, da svoje ideje v praksi preizkusi. Bodi družabni red tak ali tak, neka kontinuiteta v razvoju šolstva je potrebna zato, ker je v šoli duh, ki odločuje, ki pa se ne da oktroirati, kakor razne metode, v drugo pa, ker se moramo pri vseh reformah ozirati tudi na voljo ljudstva in na željo staršev, kojih zaupanje rabimo pri vzgoji. Starše pa bo treba tudi postopno pripraviti za razumevanje novih nalog šole, ne pa jih morda z radikalnimi gesli begati. Tudi učiteljstvu se jemlje mnogo veselja do dela, ako se nakrat z veliko gesto vso njih delo označuje kot nazadnjaško in manjvredno. Učitelju na kmetih delajo slab šolski obisk, boj proti analfabetizmu in druge ovire dostikrat take preglavice, da na resne reforme komaj utegne misliti. Reformnim stremljenjem se tudi slovensko učiteljstvo ne more ustavljati in redki so med nami oni, ki bi jim bila ta stremljenja popolnoma tuja, saj smo navajeni zajemati iz razne strokovne literature, ki je zlasti po vojni polna teh teženj. Eksperimentira se že tupatam. vendar mora resna reforma zagrabiti duha šole, ne se zgubljati v metodičnih eksperimentih in zato je treba izkušenega, zanesljivega vodstva, ki nas postopno uvede v svet novih idej, metod in načel, treba nam je predvsem praktičnih zgledov, praktičnih voditeljev, praktičnega lista niki spoznali vzgojni vpliv razstave. Tedaj so razstavljali le najboljše izdelke; razstava je bila sicer kvalitativno dobra, toda preglednega in celotnega napredka šole ni podala. Šolstvo pa kljub temu nikoli ni šlo preko razstav. Dandanes razstave sicer niso obligatne, so pa običajne, in vem, da vsak učitelj z veseljem razporeja koncem leta šolarske izdelke, saj vidi v njih svoj in učenčev trud. Glavne pogreške — to ve danes vsak vzgojitelj — pa so prejšnje razstave beležile s tem. da niso prirejale kolektivnih razstav! Treba je kolektive, t. j. razstava obsegaj vse stopnje šole', kolikor mogoče vse predmete in, kar je najvažnejše, slabe in dobre izdelke, drugače je razstava potvorjena. Tako rekoč interna zadeva posameznih šol pa je način ureditve razstavnega prostora in razstavnih predmetov. V tem načinu tiči okvir razstave: prvi hipni vtis in estetika celotnega končnega vtisa: Tu je seveda nemogoče postavljati kakih pravil, pa tudi, če je povsod razstavni lokal šolska risalnica; razstave bi bile po enotnem načrtu preenolične. Prosvetni oddelek je dokumentiral pomen teh razstav s tem, da je nekaterim meščanskim šolam nakazal majhen znesek v prid razstavi in proslavi Vidovega dne; to je sankcija od najvišjega mesta. Cilj in namen razstave pa bodi danes sankcija od občinstva, v prvi vrsti priprostega. Ni prav. če so vabljene le »honora-cije«, šola naj razplete agitacijo v vso okolico. Kolikor toliko pozna vsak učitelj dušo našega priprostega človeka; zato moramo z razstavo združiti nekaj prijetnosti, med njimi najprej godbo, petje, telovadne nastope in kratke šaljive dramatične prizore, manj pa so priporočljive deklamacije in govori. (Umestno bi bilo zbrati nekaj najboljših kratkih slavnostnih nagovorov, ki so že uspeli ob otvoritvi teh razstav in ki popularizirajo idejo Vidovega dne!) Na meščanski šoli v Krškem, ki je najstarejša v Sloveniji, so razstave običajne. Pravec v smislu vidovdanske ideje pa so jim dala šele leta po prevratu. Razveseljivo je. da raste zanimanje za to razstavo od leta do leta tudi med okoliškimi starši. Popoln šolski orkester in dobro izvežban mešan zbor dajeta že drugo leto razstavi tisto zanimivo okolico, ki je pač potrebna pri vseh takih prireditvah. Težišče vse razstave so seveda risarski izdelki, ki so razporejeni po stenah tako, da se vidi učenčevo napredovanje skozi vsa 4 leta; isto razpo-redbo zavzemajo na dveh dolgih mizah literarni izdelki, ki so mestoma prvovrstno ilustrirani. Ženska ročna dela so razstavljena zdaj v posebnem oddelku. Nov predmet in novo zanimanje tvori letos »Podmladek rdečega križa«, ki je sicer še skromno zastopan s pleteninami, lesnimi izdelki in ilustracijami. Vsi razstavljeni predmeti pa tvorijo harmonično celoto. Na lak način sklepa učiteljstvo in mladina s ponosom in samozavestjo šolsko leto! —I. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Počitniški izlet. Definitivni cilj: Plitvička jezera. Nadaljni program določimo ob priliki učiteljske skupščine v Krškem, katere naj se udeleženci počitniškega izleta polnoštevilno udeleže. Do svidenja v Krškem! — S. M. —f Vsem članom (icam) belokranjske učit. P. F. S. Do konca šolslkega leta dobe vsi člani, ki so poravnali plačilne obveznosti »Ferialne legitimacije in članske izkaznice; v slučaju kake pomote sporočite takoj! Na »Ferialno legitima-cijo« nalepite fotografijo! — S. M._ Splošne vesti. — Pokrajinska skupščina UJU po-verjeništvo Ljubljana v Krškem se na željo tamošnjega okrajnega učiteljskega društva ne vriši dne 5. in 6. julija, temveč dne 8. in 9. julija, t. j. torek in sredo. Podrobno v dnevnem redu. — Naredba o razliki med avansom in uradniško plačo. Listi poročajo: Finančna plat uradniškega zakona je stopila v veljavo dne 1. oktobra lanskega leta. Državni uradniki pa so šele od 1. maja začeli prejemati plačo in doklade po novem zakonu. Med tem časom so prejemali tako imenovani avans. Ta avans pa ne odgovarja faktični višini njihovih plač in je torej potrebno, da dobe sedaj razliko, ki jim pripada za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V to svrho je bila te dni v finančnem ministrstvu izdelana naredba. s katero se regulira razlika med avansom in plačo za vse kategorije in skupine uradništva. Ta naredba čaka na povratek finančnega ministra iz inozemstva, da jo spravi pred ministrski svet in podpiše. — Priporočajte nadarjenim dijakom vstop na moško učiteljišče! Tovariše pozivamo. da priporočajo nadarjenim dijakom vstop na moško učiteljišče. Skrbeti moramo sami. da dobimo več dobrega moškega naraščaja v naš stan. Sedaj se je že socialni položaj toliko izboljšal, da to lahko storimo. V Ljubljani bo preskrbljeno za brezplačna oz. cenejša stanovanja in hrano. Revni dijaki bodo dobili tudi štipendije, o katerih govorimo na drugem mestu. — Črnogorski kolegi iz Danilovgra-da so dospeli dne 17. t. m. pod vodstvom prof. M. Rašoviča na svoji poučni ekskurziji po državi v Ljubljano, kjer so jih sprejeli na postaji zastopniki našega poverjeništva. ki so jim prihodnji dan raz-kazali mestne zanimivosti. Med drugim so prisostvovali pouku na I. mestni deški osnovni šoli v dveh razredih in so se jako pohvalno izrazili o razvoju in stanju slov. šolstva. Odpotovali so nato v spremstvu zastopnikov našega poverjeništva skozi Vintgar na Bled in v Bo- . hinj, kjer so se divili naravnim krasotam naše zemlje. — Zganite se tovariši šolski voditelji! Pokažite pri zborovanjih vseh okrajnih učiteljskih društev svojim tovari-šem(-icam) svoje obširno, mnogo truda, skrbi in moči izčrpajoče borbe povzročajoče poslovanje in dosežite enoglasne sklepe z zahtevo, da se naše delo. s katerim drugi tovariši(-ice) niso obremenjeni, tudi primerno nagradi. — Državne štipendije za učiteljišč-nike. Ministrstvo prosvete je izdalo pravila o podelitvi štipendij učiteljiščnikom, ki bodo znatno olajšale študije učiteljskega naraščaja. Po premoženju staršev se dele učiteljiščniki v dve skupini: v take, ki plačujejo pod 20 Din in v take, ki ne plačujejo čez 40 Din letnega neposrednega davka. Davek državnih uslužbencev se pri tej odmeri ne upošteva, če ga ne plačujejo zaradi posebnih dohodkov. Po pridnosti pa se dele učiteljiščniki v »odlične«, v »prav dobre« in »dobre«. Po teh ocenah se ravna tudi mesečna ustamova, ki znaša 180, 200, 240, 300 ali 360 Din. Siromašni učenci imajo celo pravico do polovice mesečne ustanove v času velikih počitnic. Navedenih dobrot so lahko deležni tudi v I. letnik vstopajoči učenci na podlagi uspehov doprinešenega izpričevala. — Z veseljem pozdravljamo to odredbo gospoda prosvetnega ministra . Sveto-zarja Pribičeviča, ki je z njo gotovo pripomogel, da se bo število učiteljskega naraščaja (zlasti moškega) večalo. — Tovariš od zunaj nas vpraša, če je kako od razpisanih upraviteljskih mest še prosto, ker je slišal, da so že vsa boljša mesta oddana pod roko. — Na to izjavljamo javno, da še nobeno mesto ni oddano pod roko in se tudi pod roko oddalo ne bo. Take vesti, ki jih širijo nam dobro znani razdirajoči elementi in nasprotniki naše organizacije, so vse ten-denciozno izmišljene in zlobne, zato prosimo naše tovariše, da jih najodločneje zavrnejo ter dajo tem elementom, ki sami ne vedo, kaj hočejo, primerno lekcijo. Zalibog, da izhajajo vesti ravno iz Ljubljane in po njih posebno radi hlastajo Slomškarji po deželi. Gotovo pa je. da ti elementi ne zaslužijo upraviteljskih mest, ker razdor, ki ga hočejo sedaj sejati med naše vrste, bodo sejali tudi na svoji šoli. — Pov. UJU je napravilo vlogo, da naj se pri draginjskih dokladah zopet uvedejo doklade za vzdrževanje matere, sestre itd., kakor so bile uvedene pred zadnjo draginjsko uredbo. — Izplačilo razlike od oktobra — je nujno. Bega se nas državne uslužbence z obljubami in te obljube rodijo zopet naše obljube napram upnikom-trgovcem, obrtnikom, denarnim zavodom. In ker vlada, država svojih obljub in svojih zakonitih obveznosti do nas ne izpolni, ostanejo tudi naše obljube neizpolnjene, mi postajamo v očeh naših upnikov, ki so nam ob najhujšem času pomagali vsaj delno svojemu stanu primerno živeti v najslabši luči. To ubija naš ugled, ubija pa tudi ugled naših oblastnij, šolstvo, vlade, države. To je bridka resnica, a treba jo je jasno in glasno povedati, da jo slišijo tudi v ministrsko zbornico in ako je še nočejo slišati, naj UJU takoj poskrbi, da jo morajo slišati ter nam nemudoma nakažejo, kar je po jasnem zakonu jasno našega. Tu je vsak umik udarec zakonu v obraz, pa tudi udarec v obraz državi. Kdor izpodmika tla državnim uslužbencem, rahlja in ruši steber, ki je državi glavna opora. Naj se to vendar enkrat uvidi. Povišani prejemki od 1. maja odgovarjajo le slabim 2/3 naših dohodkov ob prevratu in nas varujejo zanaprej največjega pomanjkanja, kakor r?als je doslej dušilo. A s čim naj plačamo svoje dolgove, v katere smo zabredli v največji sili! Zato — dajte nam, kar nam gre — in kdor hitro da, dvakrat da! — Glede naše okrožnice v zadevi moškega učiteljskega naraščaja naznanjamo vsem, ki se v tem vprašanju obračajo na poverjeništvo. da so pravila »Podpornega društva za učiteljski naraščaj« oddana vladi v potrjenje. Kadar bodo potrjena, se bo osnovalo društvo. Poprej ne moremo podati nikakih konkretnih odgovorov na stavljena vprašanja. — Učiteljsko društvo za kočevski okraj. Vsled sklepa odborove seje se domenjeno zborovanje v Ortneku 20. t. m. ni vršilo. Vsak član društva plača mesto tega 10 Din odškodnine v društveno blagajno, za oživljenje naših krožkov. Društvena članarina znaša letos 120 Din. z učitelji poročene učiteljice plačajo a 20 Din toalkor lani. Da lahko uredimo naše račune z glavno blagajno, prosimo, da poravnate članarino. Članarina se mora plačevati vnaprej. — Odbor. — Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 15. t. m„ je bila na obrtni šoli razstava risarskih in spisnih del učencev strokovne in obče obrtne nadaljevalne šole. Ker je imela ta razstava edini namen, da pokaže javnosti delo učiteljstva, kakor tudi napredovanje učencev samih, si k temu dovoljujemo nekoliko objektivne kritike, katero naj blagovolijo merodajni faktorji v bodoče upoštevati. Pretežni del risarske sobe je bil napolnjen le z risbami in le prav majhen prostorček je bil odka-zan spisnim izdelkom. Človek je dobil takoj utis, da se merkantilnim predmetom ne daje one prednosti, kakor zaslužijo. Risb je bilo na kupe. boljše in sla-beje izdelanih. Iz njih se je opazilo, da so bile izvršene po predlogah — torej prekopirane. So li učenci pridobili kaj na tem, je drugo vprašanje. Vsalk praktičen in modern učitelj pa mora vedeti, da je risanje po predlogah posebno v obrtni šoli zastarelo in nesmiselno in se tudi ne more pričakovati od učencev pravilnega pojmovanja z ozirom na praktično izvrševanje predmetov. Umestno bi bilo, da bi v bodoče učenci samostojno — seveda s pomočjo učitelja risanja — izdelovali načrte vsaj na podlagi izdelanih predmetov in ne po predlogah. Nič ne de, če se bo radi tega skrčila kvantiteta in literature, poskusnih šol in odločne podpore tega stremljenja od strani šolske uprave po zgledu Avstrije, kjer se vodi vse reformno gibanjn za vse šolstvo iz reformnega oddelka naučnega ministrstva (državnega tajništva). Tudi našo Slovenslko Šolsko Matico čakajo v tem oziru še velike naloge, ki jim s sedanjimi gmotnimi sredstvi ne bo kos. — Oddaljil sem se nekoliko od predmeta, a mogoče ta ekskurzija ni bila popolnoma odveč. Zdelo se mi je potrebno, da se v svojem članku nekoliko dalje pomudim pri dveh reprezentantih naše mlade akademske inteligence, ki še mnogo obetata za razvoj naše slovenske pedagogike in kojih razvoj nam zato ne more biti deveta briga. Zato naj mi čitatelji tudi oprostijo, da sem članek nekoliko širše razpredel, kot bi ga v stanovskem listu smel. Smatram za pravo srečo, da sta dr. Zgeč in Čibej našla drug v drugem svojega duhovnega antipoda. Ne želel bi enega brez druzega, kajti v njiju smo našli reprezentanta dveh idejnih svetov, ki sta baš v sedanji dobi trčila drug ob drugega z mogočnostjo in vehemenco, da se tresejo temelji vseh duhovnih stavb in evropske kulture. Dr Zgeč je tesneje usmerjenega duha, razborit, a ne teži v globino, nezaupljiv je napram vsemu, kar se z razumom ne da doseči in pojmovno opredeliti, zato nagiba tudi nekoliko k dogmatizmu in bojazen morda ni neupravičena, da ne bi postal preveč enostranski in v tej enostranosti v boju za svoje ideje fanatičen in tesnosrčen. Njegova miselnost je jasno opredeljena. Stroj mu je simbol sedanje dobe in sicer v smislu neizbežnega fatuma. Zgeč pomeni gotov program. Čibej je ideolog nasprotne smeri, širši v koncepciji, a še nedozorel. Stika z življenjem še ni našel. Ni se bati, da bi se zgodaj zabubil, nasprotno obeta postati eden tistih širokih duhov, ki bodo družili duhovne delavce k skupnemu delu, tam kjer je skupno delo možno in potrebno. Da se h koncu še vrnem h Ped. zborniku! Tudi po mojem mnenju bi ta najidealneje izvrševal svojo nalogo, ako bi se dal urediti po dr. Zgečevem načrtu, vem pa, da mnogi člani želijo, da bi tudi nekaj nudil za šolsko prakso. Ne morem jim tega zameriti, zakaj to, kar jim nudijo druge publikacije SI. Šol. Matice. je pač vse premalo. Razven tega je tudi Popotnik bolj posvečen pedagoški teoriji kot praksi. Ako bi hotel Pedag. zbornik ustreči omenjeni želji, bi moral dobiti dva urednika (enega za teoretski in enega za praktični del) in bi se moral znatno razširiti. Za tako rešitev se ne morem navdušiti. Ped. zbornik se naj bi razvijal po začrtanem programu. Kar pa zadeva Popotnika, bi izgubili, ako bi se posvetil pretežno šolski praksi, edino kulturno-pedagoško revijo in to danes, ko očividno raste zanimanje za vzgojne probleme in razumevanje za njih pomen za narodno bodočnost. Najbolj bi pač bilo ustreženo vsem, ako bi se SI. Šol. Matica mogla povzpeti do izdajanja posebnega mesečnika za šolsko prakso in bi si ta list in Popotnik delo nekako delila. Seve brez znatnega zvišanja članarine ali subvencije od strani države ne bi bi- lo to izvedljivo, a tudi preko teh pomislekov moramo priti. Pri sedanji siromašni literarno-pedagoški produkciji bi morali v razvoju našega šolstva vedno bolj zaostajati, ako ne bi zajemali iz tujih virov. S tem stanjem pa se ne moremo zadovoljiti — torej bo treba žrtev. Krško. V pozdrav udeležencem pokrajinske skupščine v Krškem 5. in 6. julija. Kaj pa je mislilo poverjeništvo UJU, da je v naše malo mestece, ki ima komaj tisoč prebivalcev, sklicalo letošnji veliki zbor?! Kako naj krško učiteljsko društvo preskrbi za prenočišče od 5. na 6. julija kakih sto delegatov, za obed kakih petsto zborovalcev v nedeljo, 6. julija?! V Krškem in sosednem Vidmu je malo gostilen, in kar Jih je, niso velike. Toda učiteljsko društvo se je uklonilo ljublj. poverjeništvu in bo storilo, kar bo v njegovi moči, da bodo delegati dne 5. julija glavo kam položili in da bodo drugi udeleženci dne 6. julija — četudi bodo ta dan občinske volitve v Krškem potolažili svoj želodec. Naj podam par zgodovinskih podatkov d Krškem mestu skupščinarjem. V davni dobi so bile ob Savli že naselbine, sedeži Keltov in Slovenov, toda Krškega mesta takrat še ni bilo; stalo je pa rimsko mesto Neviodunum, 1 uro hoda od Save, ki je takrat tekla blizu vasi Drnovo, ki je postavljena na mesto Neviodunum, katerega so bili najbrže Huni (okoli 1. 400 po Kr.) razdjali, kakor Emono, Akvi-lejo. Krško (grad, graščina) se v zgodovini v prvič nahaja v družbi z Rajhenburgom (ime ni nemško, najbrže frankovsko, keltsko) leta 895, torej bo staro 1030 let. Pod gradom so se počasi naselili uslužbenci grajskih lastnikov, ki so bili rokodelci, osobito usnjarjli, in drugi obrtniki, tr-govdi, krčmarji in drugi. Prvi znani lastniki so bili grofje Bogen (1154). Pozneje so ga dobili v last celjski grofje (1373), od katerih zadnji Ulrik II je bil v Belgradu umorjen (1456). Ti so biti kot bogati, mogočni magnati v rodu s kralji in cesarji, a v moralnem oziru so bili več kot romantično razpoloženi, primeri »Teharje« in »Veroniko Deseniško«. Leta 1373. je prišel grad s trgom vred v last mogočnih celjskih grofov. Takrat je vladal grof Herman I (t 1385). Njegova sinova grofa Herman II. in Viljem I. sta se posebno zanimala za krški grad. Ustanovila sta leta 1391. v sporazumljenju s takratnim krškim župnikom Gregorjem kapelanijo v kapeli sv. Nikolaja v gradu samem in določila dohodke za grajskega kaplana. To latinsko pisano ustanovno pismo se je še ohranilo in je natisnjeno v Valvazorjevi knjigi V tem ustanovnem pismu je dobil grajski kaplan razna zemljišča in nagrade za užitek. Za krško zgodovino je tudi važno pismo celjskega grofa Friderika II. iz 1. 1421. Ta Friderik je oni celjski grof, ki je bil v Krškem ali na krapinskem gradu umoril svojo soprogo Elizabeto, ter potem vzel v zakon hrvatsko deklfco Veroniko Deseniško. To je bil Friderik storil zoper voljo svojega očeta Hermana. Zato ga je bil dal zapreti v poseben stolp na starem celjskem gradu.1 Veroniko Deseniško (od Desenice — grad v hrvatskem Zagorju) pa je obdolžil, da je čarovnica. Čeravno je bila nedolžno spoznana, vendar jo je dal utopiti v ječi v kopeli. Njeno truplo so pokopali v nekdanjem kartuziijanskem samostanu v Jurkloštru pri Laškem trgu. Vdova poslednjega celjskega grofa Ulrika II. (umorjen 8. ali 9. novembra 1. 1456. od ogrske 1 in v Turnu blizu Kočevja, ki še stoji Priloga Učit. Tov. štev. 26. V Ljubljani, 26. junija 1924. Stran 3. PROSVETA Glasnik Poverjeništva UJU v Ljubljani o kulturnem in prosvetnem gibanju učiteljstva. Kako se nam oteškoča šolsko in izven- šolsko delo. (Poročal pri logaškem učiteljskem Učiteljevo delovanje delimo v šolsko in izvenšolsko. Važen del šolskega delovanja je tudi vodstvo posameznih šol. Pod izvenšolskim delovanjem pa razumevamo: Šolske odre, roditeljske sestanke, poljudna predavanja, knjižnice, pouk v petju, glasbi itd. Da more učiteljstvo svoje dvojno delovanje vršiti čim enotneje. se mu je ravnati po šolskih zakonih, po šolskem in učnem redu m njega izvršilnih predpisih ter novejših naredbah in odredbah višjih šolskih oblasti. Poglejmo najprej v šolsko delo. Pred začetkom šolskega leta je popisati šoloobvezne otroke od hiše do hiše. To delo pripada po deželnem zakonu o šolskem nadzorstvu z dne 23. oktobra 1912, veljavnem za bivšo vojvodino Kranjsko krajnim šolskim svetom, kar pravi točka e) § 11. Podrobneja navodila za to popisovanje je dajal šolski in učni red z izvršilnimi predpisi, ki pa so vsi z naredbo poverjeništva za uk in bogočastje izpre-menjeni. (Glej Fink U. zap. štev. 26.). Po tej premembi tozadevnih členov dokončnega šolskega in učnega reda, je krajni šolski svet prost tega popisovanja, njegovo delo pa naloženo — lahko trdim — protipostavno na ramena šolskih voditeljev. Krajni šolski sveti se — umljivo — ker razbremenjeni, ne oglase in jim tu ni za zakon, kako pa bi kričali, da se jim naloži s kako naredbo novo delo, ki ga ne bi bilo v zakonu. Šolska vodstva, ki imajo dela čez glavo, naj delajo še za krajne šolske svete. Pa naj bi že bilo. saj se dela ne bojimo, a poglejmo, če je koristno, da pade to delo na šole in je li s tem popisovanjem šolskih otrok poenostavljeno. Po § 1. — Fink II. zv. str. 30 izvrši šolski voditelj šolsko popisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom novega šolskega leta od hiše do hiše. Zapiske, ki jih je nabral pri popisovanju mora primerjati s krstno knjigo ali drugimi uradno zanesljivimi statističnimi izkazi. Krajni šolski svet plača za popisanega otroka 2 Din. V avgustu torej naj bi bilo popisovanje od hiše do hiše. Ljudje so na polju. Da bi čakali na voditelja, kdaj pride, doma, niti misliti ni ob delu. Pa če bi tudi bili doma. koliko je staršev, ki vedo za rojstni dan svojih otrok! Popisovanje je trud zaman. Slednjič^ moraš le vse izpisati iz rojstne knjige. Župni uradi niso dolžni izdajati izpiskov. Imaš morda uro daleč do župnega urada, župnika pa ni doma enkrat, dvakrat. Pot je zastonj! Si dolžan hoditi zastonj in trgati svoje podplate? Saj uraduješ tedaj, a o potnih stroških nikjer govora. 'Imaš obvezen šolski okoliš, morda nad uro daleč, tja moraš za 2 Din, če je v vasi le 1 nov šoloobvezen otrok. Če staršev ni doma, narediš pot še enkrat, zdaj seveda za ista 2 Din. krožku v 2ireh Vladimir Požar.) To pa ni poenostavljenje uradova-j nja, pač pa ga obtežuje. Krajni šolski | svet pa, ki se zaveda, da je to delo po I zakonu njegovo, se ti smeje. Poglejmo pa še, kdo vodi evidenco nad onimi učenci, ki so hodili že pred letom 1921./22. v šolo. Višji šolski svet pravi v odloku z dne 23. marca 1921, št. 3745 (Fink II. zap. štev. 16), da ostanejo za te otroke do konca njih šolske obveznosti v veljavi še sedanje tiskovine. Vodstvo stare matice gre krajnim šolskim svetom. Evidenca starejših učencev je torej v rokah krajnih šolskih svetov, ona izza leta 1921./22. dalje pa v rokah šolskih voditeljev. Kdo odgovarja za pravilnost, ali krajni šolski svet ali šolsko vodstvo? Ali je evidenca šoloobveznih otrok tako lažja in boljša? Enaka zmeda vlada glede ur iz kmetijstva in srbohrvaščine v urnikih. Fink 1. zap. štev. 4 določa, kako izpopolniti ure iz nemščine z drugimi predmeti, Fink II. str. 56., 3 odst. pa, da je jemati za kmetijstvo tedensko po 1 uro od 5 prirodoznanskih in 1 uro od risanja. Za srbohrvaščino se morajo porabiti ure ličnega jezika Tako nimata po 2 šoli enake kategorije na urnikih za posamezne predmete enakega števila ur. Treba je torej vsaj začasnega učnega načrta za vsako kategorijo šol. Takih slučajev, ki razdirajo enotnost šolskega delovanja, bi se dalo navesti še mnogo. Pa poglejmo še izvenšolsko delo, ki ga želi ministrstvo prosvete z O. N. br. 48.947 z dne 30. novembra 1922. oziroma pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere z odlokom z dne 5. januarja 1923, št. 5083/22. Med narodno prosvečivanje šteje okrajni šolski svet v Logatcu z odlokom z dne 22. februarja 1923, štev. 356 tudi pouk šoloodraslih v petju. Vsakdo pa ve, kaj dela izvenšolske-mu delu na deželi največje zapreke. To je pomanjkanje prostorov in ker se nadeva vsakemu učiteljevemu delu izven šole pečat političnega udejstvovanja. S tem so že v kali temu delu izpodbita tla. A mi se tega ne plašimo, le prostora, tega nam dajte. Fink. II. zv. zap. štev. 28 nam prinaša naredbo deželne vlade o uporabljanju zgradb za javne šole. Petje tam ni omenjeno in šole ne smeš uporabljati zanj. Nehati moraš s poučevanjem petja, če ti tega ne dovoli krajni šolski svet, ki je. — kot pravi špecijelni odlok višjega šolskega sveta z dne 6. marca 1923, št. 1288 oziroma odredba za prosveto in vere z dne 31. januarja 1923, št. 299 — po § 11. točka d) deželnega zakona za bivšo Kranjsko z dne 23. oktobra 1912 — zakoniti zastopnik šolske občine, ki je lastnica šolskega pohištva in ima Dravico in dolžnost nadzorovati šolsko poslopje, torej tudi njega uporabo. Z vstopom v nacionalno državo je postala naša organizacija nositeljica važne kulturne in prosvetne naloge; čimjačje in čimširše bo njeno kulturno In prosvetno delovanje tembolj bo služIla narodu In državi. Kulturno in prosvetno delo naj ne bo le sredstvo drugim ciljem temveč naj služI samo svojemu vzvišenemu idealu. LISTEK. Vidov dan. (Govor Nežike Činžarjeve, učenke IV. razreda meščanske šole v Krškem, ob priliki proslave Vidovega dne na dan 17. junija t. 1.) Kdor s srcem tenko posluša, pa čuje tudi danes tam doli s Kosovega daljno šumenje žitnega polja; zrna zorč, klasje klone, in nad temi šumečimi zlatimi valovi se v solncu lahno prelivajo krvave kaplje makovih cvetov... Bilo je, ko je sredi tega polja umiral car Lazar; bilo je, ko so bratje Jugoviči z najmlajšim Damjanom pokropili to zemljo s sveto svojo krvjo; bilo je, ko je rdelo vse polje v eni sami veliki gorjupi kaplji krvavega makovega cveta. Bilo je trpljenja, silne tuge in gorja ... 1 "'" ■ - -------- Pa je vsako leto pognal zeleni klas in se ozlatil — upanje na poveličanje... Danes je tam doli le še nekaj- krvavih kapelj — spomin na sveta dejanja... Kosovo polje šumi pesem, pesem o trpljenju, junaštvu in vstajenju ... Nad Gosposvetskim poljem pa leži zdaj še vedno senca velikega oblaka, ki se je vsilil iz severa tedaj, ko je stopil zadnji naš svobodni kmet z vojvodskega stola. Le-ta svobodni kmet je moral na jug šiloma. Ob Dravi pa je še pokleknil, vzel iz nedrija pest prsti in zajel perišče vode iz Drave, da se navžije in napije te lepe, svete zemlje v onih časih, ko mu bo najhuje po svoji zibelki, po rojstni zemlji, po deželi slovenskih pravljic in pesmi. Prisegel pa je. da se vrne! Zadnji svobodni kmet je odhitel na jug; vojvodski stol je prazen; polje le trudoma zeleni; temen oblak duši cvetje in klasje ... Kje pa poučevati, kako tedaj ustreči želji šolskih oblasti glede narodnega pro- j svečivanja! Ali naj se tako zatro pevski zbori, narodna pesem! Ali je res le krajni šolski svet kom- j petenten odločati o uporabi šolskih pro- ; štorov, zakaj potem naredbe in kako se ; to sklada s § 138. izvršilnega predpisa k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, ki še ni razveljavljen in ki pravi: »Šolski prostori se smejo uporabljati za društvene in drugačne shode ali sploh v namene, ki niso omenjeni v šolskem redu, samo z dovolilom okrajnega šolskega sveta. Kaj sledi iz teh kratkih izvajanj? 1. Da popisovanje šolskih otrok ni dolžnost šolskih vodstev, marveč dolžnost krajnih šolskih svetov; ker je to v zakonu, ki je še v veljavi: 2. da je dvojno vodstvo šolske matice z ozirom na evidenco šoloobveznih otrok nekaj nemogočega, ker se ne ve, kdo je odgovoren za pravilnost; 3. da je zahtevano popisovanje od hiše do hiše brez prehodnih, od župnih uradov izdanih izpiskov prazno delo; 4. da je prosvetno delo med narodom brez varstva od zahtevajočih ga šolskih oblasti učiteljstvu nemogoče; 5. da je potrebno, da se dopolni na-redba o uporabi šolskih prostorov v toliko, da je tudi pouk petja šoliodraslih dovoljen v šolskih prostorih. 6. da je potreben do novega šolskega zakona začasen šolski in učni red z izvršilnimi predpisi, kot tudi začasen učni načrt za vse kategorije osnovnih šol; 7. da naj se pri premembi izvršilnih predpisov ne privilegira duhovskega stanu tako, kot je privilegiran po § 135. iz-.vršilnega predpisa k sedanjemu dokončnemu šolskemu in učnemu redu, ki ukazuje, da morajo šolska vodstva ustreči željam župnega urada glede ur iz verouka. kot je privilegiran po § 144. in 145., po katerih veroučitelj ni dolžan udeleževati se učiteljskih konferenc in da je vodstvo vezano pri sklicevanju konferenc radi njega na gotove dni. Dajejo se mu te pravice, dolžnosti pa nima. V označenih §§ izvršilnega predpisa je videti, kot bi bili veroučitelji nekaki oskrbniki in gospodarji nad šolskimi vodstvi. Poverjeništvo UJU izposluj pri višji šolski oblasti in ministrstvu sledeče: 1. Popisovanje šolskih otrok od hiše do hiše izvrši, kot mu je po zakonu ukazano. krajni šolski svet. (Matične liste smatra učiteljstvo le kot katalog in jih zato piše). 2. Pouk petja šoli odraslih se dovoli v šolskih poslopjih in naj ministrstvo izda uredbo, da sme učiteljstvo uporabljati šolske prostore za prosvetno delo. 3. Poverjeništvo naj dela na to, da dobimo do uveljavljenja novega šolskega zakona, nastalim razmeram odgovarjajoč začasen šolski in učni red z izvršilnimi predpisi, kot tudi začasen učni načrt za vse kategorije šol in 4. skrbi za to, da se ob morebitni izdaji novega začasnega šolskega in učnega reda, oziroma izvršilnega predpisa k njemu ne bo tako protežiralo gotovega stanu, kot je navedeno pod točko 7. nad stavljenimi resolucijami. Kdo bo zaklical, kdo bo poiskal tega svobodnega kmeta, da se vrne in izroči knežji kamen in vojvodski stol onemu, ki bo z zamahom preklal črni oblak, da posije spet solnce na oltar v cerkvi Gospe svete, kjer bo po petsto letih peta maša slovenskega vstajenja. Zdaj je za nas vse to le pravljica in prelepa pesem, ki zveni o polnoči kot tiha igra skrivnostnih orgel, zaprtih v zapuščeni cerkvi ... Tudi Slovenci moramo vzgojiti Ju-goviče, ker jih do sedaj še nismo imeli; zakaj Matjaževi vojaki se ne bodo prebudili nikoli. Imeli smo Matjaže: Samo, Ljudevit Posavski, Otokar, Gubec, Napoleon itd.; pa niso zaspali — umrli so! Vsi ti spe mrtvo spanje. Zato nam je treba sinov Jugovičev, ki bodo spet odpeli hrastov brod ob devinski skali, ki bodo šli čez Sočo Žilo pit, ki bodo s Svinške planine udarili na Gosposvetsko polje — Kdor plove brez smotra In jasne smeri v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim; zato se moramo vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala in jasne smeri ni mogoč napredek. Kake kulturne in prosvetne ideale imamo izven šole? Usmer-Jajmo tudi v tem pravcu svojo poti Lep uspeh Tiranovih „Čudežnih gosli". —poš E. Tiranove »Čudežne gosli«, mladinsko opereto v 3 dejanjih je priredil v nedeljo 24. maja Sokol v Moravčah. Igra je bila dobro pripravljena — zadnji teden sta pomagala še oba č. gg. kaplana: prvi je od hiše do hiše pregovarjal starše, naj ne puste sodelovati otrokom, drugi pa je na posebnih listkih (doslej še ne v navadi) prepovedal obisk. Dvorana vkljub vsemu in še precej yisoki vstopnini zraven — razprodana..* Vspeh je bil popoln. Posebno je ugajal balet, ki je bil za podeželski oder nekaj izrednega. Vsesplošno priznanje naj bo tov. Gradišarjevi plačilo za požrtvovalni trud. Ravno tako so se dobro posrečile tudi druge vloge. Res jih je precej, a ni nobena dolga in zato tudi ne težka. Pavlek — Pekovčev Ciril — je odrezal imenitno. — Par manjših napak v glasbi in tekstu, ki gredo na rovaš »mrzlice«, bo pri reprizi gotovo odpadlo. Pavzo, ko gre koncem II. dejanja Pavle s krojačem po obleko, naj režija prihodnjič kakorkoli izpolni, ali pa naj — preskrbi Pavletu manjših čevljev, da bo lahko preoblekel hlače kar čeznje. Mrtev oder je mučen. Pavze med dejanji so pač neizogibne. — Igro so posetili mnogi iz Krašnje, Lukovice, Krtine. Domžal, celo iz Kamnika in Ljubljane. Vsi so izjavili, da jih je presenetila, da niso pričakovali kaj takega. O igri je šel svoj čas po »Tovarišu« glas, da je uprizorljiva samo na večjih bogato opremljenih odrih. To je popolnoma napačno mnenje. Evo naših stroškov: 10 izvodov teksta, davek. 5 pol krep-papirja, bronca, bucike, risalni žebljički in — nič. Vse drugo je zraslo doma. Kdor bi hotel igro uprizoriti in se zanima za podrobnosti, naj se obrne na tov. Tirana. Dela je res precej — pa ga ne bo nikomur žal. — Repriza se je vršila v četrtek 29. maja. — Pozneje gremo gostovat v Domžale. Posnemanja vredno gibanje. Učiteljsko društvo za Krški okraj je na svojem zborovanju sprejelo na Raki dne 28. maja t. 1. sledeče resolucije: I. Razmahu prosvetnega delovanja učiteljstva je največja ovira pomanjkanje primernih lokalov. Vsaka nova šolska stavba, ki se bo gradila, naj ima primerno veliko telovadnico s stalnim šolskim odrom. II. Šolski oder naj se smatra kot današnjim časom najpotrebnejše nacionalno vzgojno sredstvo. Nobena, šola naj ne bo brez šolskega odra. Krajni šolski sveti naj stavijo v proračun letno primerne zneske za nabavo in vzdrževanje šolskega odra. Pošljite slike šolskih odrov. Mnogi tovariši, ki so amaterji, so fotografirali šolski oder z odprtimi scenami in raznimi kulisami ter pripomočki. Pošljite take slike tudi Prosvetnemu odseku Pov. UJU v Ljubljani (Učit. ti- ! pa naj se tudi tam zgoraj gora odpre in naj jih požre. Na polju bo solnce. zlato klasje, makovi cvetovi; okrog vojvodskega stola ne bo več trnja; v cerkvi Gospe svete bo donela slovenska pesem na čast Jugovičem, katerih grobovi bodo ležali na skrajnem robu severnih planin. Vsak dan je naš Vidov dan; zakaj vsak dan umirajo naši bratje brez nas. Tisti Vidov dan pa, ki bo nekoč s pomočjo mladih Jugovičev vstal, bo tako lep in silen, da bodo naša srca za trenutek obstala: čula bodo bučanje Adrije, šumenje Kosovega in slovensko pesem v cerkvi Gospe svete. Jugoviči, ne bojmo se tega dneva! Kdor bo junak, bo poveličan! V Vidovem dnevu bo ovekovečeno njegovo ime! skarna), ki jih bo zbiral za razstavo o naših šolskih odrih, katero se bo skušalo napraviti ob prvi ugodni priliki. Pošljite istočasno tudi opise odrov in skice (načrte), ki bi jih bilo tudi dobro razstaviti. Take razstave bi zelo olajšale naše delo, zato bo poverjeništvo zbiralo že sedaj materijal za tako razstavo. Tudi risane skice raznih kulis so dobrodošle. Več oči, več vidi in s tem si bomo olajšali delo in trud! Naša kulturna organizacija. Slovenska Šolska Matica. —SŠM. Odborova seja Slov. Šolske Matice se je vršila dne 31. maja v Ljubljani.* Ni se sklicala o Veliki noči kakor običajno, ker je zasedanje odbora zvezano s stroški za SŠM. in so se tekoči posli skušali rešiti potom okrožnice. Sedaj pa se je pokazalo, da je vendar potrebna seja. Izmed njenih ukrepov in sklepov je treba omeniti te-le: Prof. dr. K. O z v a 1 d je odložil uredništvo »Pe-dag. zbornika« in se mu pošlje zahvala za njegov dosedanji trud. Njegov namestnik postani šolski nadz. Lichten-vvallner ali pa strokovni učitelj Gustav Šilih, oba iz Maribora. (Med tem je strokovni učitelj G. Šilih že izjavil, da prevzame uredništvo). — Na podlagi blagajniškega poročila se je izkalkulirala možnost izdaje knjig za 1. 1924. Blagajniški dnevnik je izkazoval dohodkov v tekočem letu 30.000.45 Din in stroškov 22.382.89 Din, gotovine pa je bilo na dan seje 2227.56 Din. Dolga ima SŠM. še pri Učiteljski tiskarni okrog 10.000 Din, ki se bo kril do nove izdaje knjig z izkupičkom za stare knjige. Vrednost knjižne zaloge znaša pa preko 100.000 Din. Nato je bil sklenjen ta-le literarni program: Za leto 1924. izidejo: 1. Pedagoški zborni k na 5—6 tisk. polah; v njem se priobčijo tudi že na občnem zboru rektifi-cirana društvena pravila; 2. Fink: Posebno u k1 osla v! je zgodovinskega pouka v osnovnih šolah in 3. John Locke, I. del na 9—10 tisk. polah. Izidejo pa knjige najpozneje do 15. decembra tek. leta, tako da jih bo imelo članstvo že o Božiču v rokah. — Za leto 1925. izide poleg II. sešitka pe-dag. klasikov in Ped. 'zbornika mesto kakega posebnega ukoslovjai prof. V a -lesa: Učna snov iz rastlinstva. — Za 1. 1926. pa se naprosi prof. Jos. Ver-b ič. da spiše Posebno ukoslov-je prirodopisnega pouka.. — Založba P. Koširjevega »Vrtnarstva« in J. Klemenčičeve II. (popravljene) izdaje »Sadjarstva« se radi obilice ravnokar izišle tozadevne literature za sedaj odloži. — K III. in IV. sešitku »Telovadbe« izidejo slike kakor k I. in II. sešitku, te pa založi Učiteljska tiskarna. — Med slučajnostmi se je sklenilo, da se da prihodnjemu občnemu zboru smernica, naj se razen enega odbornika volijo kakor predsednik tako vsi ostali odborniki iz Ljubljane oziroma njene neposredne okolice. — Prihodnja odborova seja se bo vršila, če bo treba, v mesecu septembru. Predavanja in poročila pri društvih. —s Učiteljsko društvo za konjiški okraj, 8. marca 1924 v Konjicah. Od 58 članov navzočih 46. Kronika kebeljske šole, predaval tov. A. Strigl. Enodnevni knjlgoveški tečaj, vodil ga bo tov. A. B e r c č iz Špitaliča. —s Cerkniško-Iožki krožek logaškega učiteljskega društva, 5. aprila 1924 v Grahovem. Od — članov, navzočih 34. O najbistvenejših razlikah med slovenščino in srbohrvaščino, predaval tov. 2 n i d a r š i č. Poučevanje verouka na osnovnih šolah v Srbiji, predaval tov. K o s i n. Naše narodno prosvetno delo. Delo za šoli odraslo mladino. i—poš Iz Tržiča. IX. šolarska vi-dovdanska Akademija dne 14. in 15. junija t. 1. je privabila tako mnogo občin- * P. n. članstvo blagovoli oprostiti zakasnelo poročilo, kar ima svoj vzrok v zaposlenosti pri poklicnem delu (šolski sklep za maturante in matura). . Tajnik. stva, da so morali nekateri oditi brez vstopnice. Vse točke so bile izvajane prav vzorno. Telovadni nastopi so izzvali galve priznanja; posebno pa so ugajale dekliške vaje na gredi in z železnimi obroči. Telovadne skupine dečkov so bile zelo lepe. Ljubko je dekla-mirala deca Župančičevo »Naša beseda«, otroško »Veverico«. Prizor »Kosovska devojka« je privabil gledalcem solze. Petje učencev meščanske šole je vzorno, ugajale so štiriglasne pesmice iz Beneške Slovenije. Strokovni učitelj Kerric je na svojih goslih pokazal, da je globok in tehnično dober umetnik, ki lahko nastopa povsod. Krona akademije pa je bila slučajno v Tržiču navzoča gospa finskega konzula iz Genue, ga. Lidija Boesgaard, rodom Cehinja iz Tyna na Vltavi. S svojim škrjančkovim petjem je vžgala srca mladim in starini, da so vzplamtela do neba. Ploskanja ni hotelo biti konca ne kraja, dodajati je morala še in še. Bodi ji izrečena na tem mestu srčna zahvala z željo, iskreno željo skorajšnjega svidenja; tržiško občinstvo si jo je zapisalo v dno srca. Vi-dovdanska proslava se je izvršila na ta način silno lepo in uspešno. —c—. Šolski odri in pevski zbori. —po Na Igu pri Ljubljani je bila šolska predstava 29. maja t. 1. ob 15. uri v Sokolskem domu. Vršila se je v atmosferi užaljenih in protestirajočih klerikalcev ter dosegla popolnoma svoj namen tudi materijelno. Vzpored: Pozdrav kralju Aleksandru 1., petje s sliko. Nagovor g. R. Ciglerja o namenu današnje predstave. Sledile so deklama-cije naših malčkov:Mati potico peče. Kaj sem jedel. Civi-biri. Večer za vasjo. Narodna noša. Vraža na r o c i (Matjaž). Prizor: Zamorčki so igrali učenci z Golega, igro Povodni mož pa domači z Iga. Prizor Sekira zopet Golani in C i c i -ban-cicifuj deklamacijo so sklenili lepo uspelo prireditev domačini. Udeležba iz domačih vasi in iz okolice je bila naravnost sijajna. Ljudje znajo ceniti tudi izvenšolski trud domačega učitelj-stva. Samo tako naprej! T. —po Šolska mladina v Rogaški Slatini je imela dne 13. aprila v verandi hotela »Pošta« prireditev s sledečim vzpo-redom: I. Petje: 1. Veselja dom. 2. Vila Velebita. 3. Uspavanka. 4. Vse mine. 5. Roža na vrtu. 6. Spov ptičke pojo. II. Deklamacije: 1. Koroška pomlad. 2. Goriški moji domovini. 3. Junak Voja-nov. 4. V pepelnični noči. III. Igra v enem dejanju: »Čudodelna srajca«. Čisti dobiček je bil namenjen za nabavo šolskega odra. Uspeh je bil v moralnem ozi-ru prav zadovoljiv, v gmotnem manj, ker so bili izdatki za kostume precejšnji, obisk pa ne posebno dober. —po Ribno pri Bledu. Šolska mladina v Ribnem je uprizorila 16. in 19. marca t. 1. pod vodstvom tukajšnjega nadučite-lja g. Milana Vrezec dve igri, in sicer: »Povodni mož« in »Kaznovani ša-ljivec«. Vsi mali igralci so izpeljali iz-borno svoje vloge. V Ribnem so bile do-sedaj vse mladinske prireditve vedno zelo dobro obiskane in prostorna dvorana »Gasilnega doma« vedno do zadnjega kotička napolnjena. A pri tej prireditvi ni bilo tako. — Naš župnik Kramar ima namreč to lastnost, da ovira in podira vsako prosvetno delo. še celo nedolžne otroške igre, katerih dobiček se uporabi izključno za šolske potrebščine revnim učencem, za šolarsko knjižnico in »Jugoslov. Matico«. V nedeljo pred uprizoritvijo je kar grmelo raz prižnice: »Ne pustite vaših otrok k igram, ako jih hočete obvarovati pred pohujšanjem!« Strašil jih je tudi s peklom, kdor se udeleži nedolžne prireditve. V šoli se je znašal nad otroci, ki so sodelovali pri prireditvi s tem, da jih je neusmiljeno zmerjal in celo pretepal. Ker prireditev ni prinesla pričakovanega dobička, so darovali za revne šolarje pevci blejskega pevskega zbora, čigar pevovodja je tukajšnji g. nadučitelj, 110 Din 50 para. Srčna hvala zavednim pevcem! Vsa čast pa tukajšnjemu g. nadučitelju. ki se ne straši ovir, ki mu jih stavijo zaslepljenci in kljub vsem zaprekam nasprotnikov posveča ves svoj prosti čas za prosvetno delo. —po Šolski oder v Čadramu. Dne 23. in 25. marca t. 1. so nastopili učenci in učiteljstvo z naslednjim vzporedom: 1. Petje: a) Domovini, b) Kosova gostija. 2. Ciciban in očetova ura. 3. Sosedov god. igra v treh dejanjih, spisal tov. Ro- jec. — Otroški troglasen zbor je prav ubrano zapel pod spretnim vodstvom tov. brgleza. Cicibanček je zopet pokazal svojo korajžo in radovednost. Rojčeva igra je sicer prav zanimiva, a zdi se, da ni ravno primerna za šolske odre. V nekaterih prizorih zmanjka prave otroške zanimivosti. Lepi pa so prizori, kjer nastopijo sami otroci, pojejo celo s sprem-Ijevanjem harmonike (učenec), ali ko se mati pogovarja s hčerkico o siromaštvu. Sicer pa se je igralo obakrat v veliko zabavo mnogoštevilnih gledalcev izvrstno, saj tudi drugače ni moglo biti, ker so med igralci bili kar 4 učitelji(-ce) in še 1 mladenič. Tovariš šolski vodja je lahko z blagajno prav zadovoljen. — Obiskovalec. —po V Grižah pri Celju so priredili učenci y nedeljo, 18. t. m. gledališko igro s petjem, deklamacijami, z igrokazom »Rdeča kapica« (igrica s petjem) in s trodejanko »Šivilja Klara«. Peli sta se pesmi: »Slovenac, Srb, Hrvat« ter »Kje dom je moj« — deklamovale pa: Moja piška. Veverica, Domovini, Slovenska govorica, Na potujčeni zemlji, Bajka o siroti in škrateljčkih ter proizvajal šaljivi dvogovor: Mali dedek. Dvorana je bila nabito polna, moralni, kakor tudi gmotni uspeh popolen. Mali igralci so se dobro uživeli v svoje vloge in jih izvajali v splošno zadovoljnost gledalcev. Cisti dobiček je namenjen pomnožitvi prepo-trebne šolarske knjižnice in za majniški izlet revnejših učencev. —po Mladina guštanjske osnovne šole je priredila dne 5. aprila v Sokolski telovadnici v Guštanju igri: »Šivilja Klara« in »Kralj Matjaž«. Otroci so se priglasili za igranje sami, razdelili vloge sami in se jih tudi prav dobro naučili ter pokazali veliko sigurnost v nastopu. V igri »Šivilja Klara« je ugajal občinstvu zlasti nastop palčkov in vil. ki so imeli prav lične kostume. V igri »Kralj Matjaž« pa sta se odlikovala Podgornikov Ivan (Dolinšek Maks) in kralj Matjaž (Franc Markovič). Oprema kralj Matjaževih vojakov je bila zelo lepa in preskrbljena od učencev samih. Petje je bilo lepo in je občinstvu zelo ugajalo. Zaslugo na tem uspehu imajo tov. Janko Gačnik in gdč. Olga Pečnikova in Zofka Konečnikova. Vkljub temu, da nekateri starši iz nacionalne zagrizenosti niso pustili otrokom sodelovati, je bil moralni uspeh prireditve zadovoljiv. Igra se je ponovila dne 21. aprila na Prevaljah. Uspeh priredlitve je tem bolj razveseljiv, ker so uprizorili nekateri Guštanj-čanji gonjo zoper tukajšnje učiteljstvo in zahtevali premestitev. Čisti dobiček igre pa bo omogočil 35 učencem daljši izlet v notranjost države. —po Kranjska gora. Na cvetno nedeljo je priredila tukajšnja osnovna šola z mladino v »Ljudskem domu« krasno uspelo predstavo z igro in petjem. Predstavljala se je igra »Povodni mož«. Pred igro je mladina zapela nekaj ljubkih pesmic z deklamacijami vred. nato pa se je predstavljala igra: »Povodni mož«. Igralo se je dovršeno. Predvsemi je ugajal Mihcev Mihec, ki je svojo ulogo izvršil tako dovršeno, da ga je bilo treba kar občudovati. Vsa čast učiteljstvu, ki je z velikim trudom pripravljalo in pripravilo z mladino Kranjskogorčanom tako lep užitek, ki tudi v gmotnem oziru ni zaostal. — A. Š. —po Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 13. aprila 1924 je tukajšnja šolska mladina nastopila s sledečim vzporedom: 1. Deklamacije: »Srčni možiček in Učitelj«. 2. »Kukavica«, troglasni otroški zbor. 3. Slovenec sem«, troglasni otroški zbor. 4. Povodni mož. Uspeh je bil v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru prav zadovoljiv. Otroci so izvajali vse točke vzporeda precizno. Videlo se je starše, ki so bili ob nastopu svojih ljubljenčkov do solz ginjeni. Čisti dobiček znaša 768 Din 50 para in se uporabi za nabavo knjig za šolarsko knjižnico in šolskih potrebščin revnim učencem. —po Št. Vid-Grobelno. V nedeljo, dne 6. in 13. aprila t. 1. je praznovala tukajšnja šolska mladina dan, ki ji ostane v neizbrisnem spominu v poznejših letih. Veliko dela in skrbi je bilo treba za prireditev po sledečem sporedu: 1. Pozdrav učenke obiskovalcem. 2. Vprašanje solnčecu. dramatični prizor. 3. V pepelnični noči, deklamacija. 4. »Vojna sirota«, mladinska igra s petjem. 5. Domači grudi, deklamacija. 6. Pripovedka o nosku, dramatični prizor. 7. Mladi dedek, šaljiv prizor. 8. Rajalni nastop — v trobojnici. 9. Živa slika. 10. Petje. Občinstvo in cenj. gostje iz Šmarja in Ponikve so se zabavali prav dobro ter so se o celem programu zelo laskavo izrazili. Dela in skrbi sta imeli seveda z mladino največ g. Tilka Leckerjeva in Ve-rena Zidarjeva, za kar jima čast in hvala. G. Stritar je oskrbel pevske točke »Pitci« in »Tiha luna« ter Gregorčičeve »V pepelnični ...«. Zelo je bila zabavna, a tudi ganljiva igra v 2 dejanjih: »Vojna sirota«, ki jo je za podeželske odre priredil po starih virih tov. Franjo Pogačnik. Snov igre je sedanjim časom in razmeram primerno prikrojena, ter so prizori, ko »stari govorač Miha« vzame siroto za svojo — in ko se ista po njegovi smrti vrača na gomilo krušnega očeta, ganili nekatere do solz. Med igralci sta se zlasti odlikovala učenec Franjo Kokot kot Janko in Nežika Karner kot Tinica sirota. Vloga starega govorača - invalida zasluži priznanje in hvalo, izborno ga je pogodil Janko Pogačnik. Tako deluje Št. Vidski oder že 18. leto v prid in duševni blagor mladine in naroda, ki je prirediteljem vdano in hvaležno. Gmotni in moralni dobiček ima šola in ljudstvo. —po Škocijan pri Mokronogu. Šolska mladina je priredila dne 4. maja t. 1. igro »Teta iz Amerike« in spevoigro »Peričice«. Na vzporedu so bile tudi razne pevske točke, tako tudi »Venček narodnih pesmi od V. Gostiša, ki so ga izvajali učenci in učenke IV. razreda. Igra kot tudi pevske točke so kar najlepše izpadle. Občinstvo, ki je kljub celodnevnemu nalivu napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo polno hvale in priznanja. Del čistega dobička so poklonili šolarji družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. O Veliki noči smo poslali za pirhe bratcem in sestricam tam preko 244 Din 50 para. Otoci zbirajo tudi pridno znamke. Nedavno so poslali »Jugosl. Matici« 740 kar najrazličnejših znamk. —po Šmarje pri Jelšah. Šolska prireditev dne 11. maja t. 1. je zelo dobro uspela. Pozdrav je sestavil pisatelj dr. I. Šorli. Narodne pesmi je občinstvo, kakor vsikdar, tudi to pot prav rado poslušalo. Posebno pozornost je zbujala spevoigra »V kraljestvu palčkov«. Živi kostumi in krasna dekoracija zvezdnatega neba je napravilo kaj ugoden utis. Največ je pripomogla izredno delavna in požrtvovalna učiteljica Z. Lovrec. Na splošno željo se prireditev ponovi v nedeljo 25. maja 1924. —po Šola v Toplicah pri Novem mestu si ie nabavila nov stalen šolski oder, ki je sedaj le za silo dovršen. Na za silo dovršenem odru je priredila šolska mladina v nedeljo 11. maja t. 1. prvo prireditev z deklamacijami, petjem in igricama »Na razpotju« in »Čevljarček«. Ko bodo s prireditvami pokriti dosedanji stroški, se bodo vršila nadaljna dela. —po Žalec. Učiteljski zbor tukajšnje osnovne šole je priredil v nedeljo, dne 25. maja t. 1. ob treh popoldne v Roble-kovi dvorani v Žalcu prav lepo uspelo šolsko akademijo s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav. 2. Nastop otroškega pevskega zbora. 3. Dramatični prizor: »Ali voda — ali vino«. 4. Trode-janka s petjem: »Povodni mož«. 5. Deklamacije. 6. Dramatičen prizor: »Ciciban in bučelica«. 7. Telovadni nastop s petjem in spremljevanjem: »Žabja svatba«. Čisti ostanek, ki znaša nekaj čez 1000 Din, se bo uporabil v popolnitev šolarske knjižnice. Šolska akademija je bila prav dobro obiskana. —po Ljutomer, deška in dekliška narodna šola sta priredili skupno v dnevih 25.. 26. in 28. maja t. 1. v šolski telovadnici lepo pravljično igro J. Ribičiče-vo »V kraljestvu palčkov«. Uprizoritev so obiskale dne 26. maja tudi okoliške šole. Udeležba občinstva je bila zelo številna, posebno pri zadnji uprizoritvi. Pa saj je tudi našlo krasno Ribičičevo delo vredne uprizoritelje oziroma igralce. Koliko je pač bilo prej truda, ve najbolje tovariš Stopar in z njim vred ostalo učiteljstvo, kaj ne, da? A ne zaman! Žrtve so poplačane z dobrim gmotnim in moralnim dobičkom. Ti igralci-malčki so palčki le po telesu, a ne po zmožnostih, da celo talentih. Le naprej z njimi! V dosego učinkovite scenerije je pripomogel krajni šolski svet z napeljavo električne luči na šolski oder. Bajna votlina — kraljestvo palčkov — je mojstrsko delo spretnega, tu bivajočega ruskega slikarja g. Vasiltjeva. Priznanje tedaj vsem skupaj in vsakemu posebej. Zdravo! LISTNICA UREDNIŠTVA. —lup Popravek k zadnji »Prosve-ti«. Pri zadnji »Prosveti« je izpadla pri seznamu pesmi opazka, da so z * zaznamovane primerne za narodne praznike, " sploh za svečane prilike. slik, toda te bodo izdelane s pravilnim teoretičnim»umevanjem in učenci bodo na ta način pridobili to, kar jim mora po vsej pravici nuditi taka šola v dosego teoretičnih znanosti. Sicer pa se moramo zadovoljiti s to razstavo, če računamo na to. da deluje na šoli povečini ne-izprašano in nepoklicno učiteljstvo. — Kdo izmed tovarišev učiteljev bi vedel za pridnega dečka iz poštene hiše, ki bi imel veselje stopiti kot učenec v trgovino z mešanim blagom. Vsa oskrba in tudi obleka prosta. Cenjene ponudbe na vodstvo deške šole Trbovlje-Vode, p. Trbovlje I. _ Maturanti mariborskega učiteljišča iz t 1880. in 1881. se vabijo rta bratski sestanek v Maribor na 5. in 6. dan julija t. 1. Prihod tja, v Narodni dom ob 5. uri predpoldan. Skupni obed. zabavni večer in določitev izleta v okolico 6. julija t. 1. Tovariške vsestranske pozdrave Po-rekar, Šmid. — »Narodna Prosveta« odobrava v zadnji številki naše stališče, ki je bilo označeno v »Učit. Tov.« z dne 12. t. m. v uvodniku, da se ne zapostavlja podeželskih poročenih učiteljic glede polnih dnevnic za mestne tovarišice. — Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik v ponedeljek, dne 30. junija in dne 29. avgusta od 8.—10. ure. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. — Vpisovanje in sprejemni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru se vrši dne 29. junija od 9.—12. ure. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Kdor prosi za oprostitev od predpisanih pristojbin, naj predloži tudi premoženjski izkaz, ki ni nad eno leto star in je Potrjen od pristojnega davčnega in zemljiškoknjižnega urada. Učenci, ki so dovršili malo maturo ali četrti razred gimnazije, realke ali meščanske šole. delajo izpit le iz petja, ostali pa iz verouka, slovenščine, zemljepisja, zgodovine, matematike, prirodopisa, fizike in telovadbe. Poleg tega morajo predložiti lepopisni zvezek in nekaj risb. Okrožni zdravnik bo pri vsakem učencu določil, če je duševno in telesno sposoben za učiteljski stan. Sprejemni izpiti se vrše v ponedeljek, dne 30. junija od 8. ure dalje. — Jeseni se bo sprejelo v I. letnik le toliko gojencev, v kolikor bo to dopuščal prostor. Podrobnosti na črni deski zavoda. — Prosimo vse delegate na pokrajinski skupščini v Krškem, ki so člani »Učiteljske samopomoči«, kakor tudi člane našega društva iz krškega okraja in bližnje okolice, da se zanesljivo udeleže izrednega občnega zbora »Učit. samopomoč«, ki se bo vršil ob V28. oz. 8. uri zjutraj dne 9. jul. 1924 v šolskem poslopju v Krškem. Na občnem zboru se bo sklepalo o važni začasni izpremembi društvenih pravil, s katero bo omogočen vstop v naše društvo vsemu učiteljstvu brez razlike starosti. Pridite v velikem številu! Kunyadove stranke v Belemgradu), Katarina, hči srbskega kneza Jurija Brankoviča, je bivala tudi nekaj časa v Krškem. Po smrti Ulrikovi je morala prepustiti cesarju Frideriku IV. vse svoje graščine in posestva. Zadovoljiti se je morala z 200 gld. letnih dohodkov in s krškim gradom, katerega sli je izbrala za svoje vdovsko življenje; Krčani pa so postali prvikrat avstrijski podložniki. Čez tri leta je prodala ta poslednja celjska grofica tudi še vse graščine ogrske ter šla v Dubrovnik (Ragusa) v samostan. Drugi pa trde, da je živela pri svoji sestri Mariji, vdovi sultana Murata II. Po njeni smrti je pa pripadla cesarju Frideriku IV. tudi še krška graščina. Habsburžan cesar Friderik IV. je trg povzdignil v mesto 1. 1477. Ko bi moralo 1877 mesto praznovati svojo 400 letnico, opozoril je bil Krčane na to takratni nadučitelj Gasperin (zdaj v pokoju v Višnji gori); rekli so mu pa Krčani prav modro: Počakajmo, bomo pa bolj slovesno praznovali 500 letnico. Mesto je dobilo takrat svoj grb in mestne pravlice, ki so bile posnete po pravicah celjskega mesta; volili so zdaj Krčani svojega sodnika; bili oproščeni bremen kot grajski podložniki; v znamenje lastne sodnijske pravice so imeli srebrno sodnjisko palico, ki se še hrani. Obdati so morali svoje hiše z mestnim obzidjem ta ga popravljati. To je bilo potreba, ker so Turki proti koncu 15. stoletja večkrat v okolici razsajali in tudi mesto napadali. V 16. stoletju se je začelo tudi v Krškem protestantsko gibanje. Prišel je v mesto neki pre-dikant, katerega so posebno ženske rade poslušale. Pa tudi moški so se že zelo poprijeli nove vere. Ko je to zvedel nadvojvoda Kari v Gradcu, ki je bil takrat poglavar Kranjske, pozval je k sebi mestnega sodnika in dva meščana, ki sta se najbolj potegovala za predikanta, in ju je vtaknil v ječo. — Poverjenikom Slov. Šolske Matice! Da uredimo in poravnamo račune' pri tiskarni za lansko leto. prosim p. n. poverjenike, da Matici potom položnic čimprej nakažejo doplačila, ki so jih nabrali od članov za leto 1923. Nekaj poverjenikov je sicer to že izvršilo, od večine njih pa še ni nobenega glasu. Nujno prosim! Pavel Plesničar. t. č. blagajnik Slov. Šol. Matice. — V zadnjem času nam prihajajo pritožbe, da niso dobila šolska vodstva več odlokov, n. pr. sledečih: Dopusti učnim osebam; postopanje pri podeljevanju. (Viš. š. svet 6. februarja 1924, št. 1081). — Kolkovanje šolskih naznanil na osnovnih šolah (prosv. oddel. 26. marca 1924, št. 1905). — Dopusti učiteljstva, postopanje (dodatno k odloku z dne 6. februarja 1924). — Zdravniška taksa (prosv. oddelek 31. marca 1924, štev. 2695).— Bolniški dopusti (viš. šol. svet 6. februarja 1924, št. 1363). — Ker je te odloke izdal prosvetni oddelek, bo naj-brže krivda v ekspeditu okrajnih šolskih svetov in naj voditelji odloke reklamirajo. Pri dopustih so nekateri zaradi tega postopali še po starem. Leta 1919. je izšel odlok, da je višji šolski svet začel poslovati, sedaj pa ni uradnega obvestila. da je »preminul« in posluje prosvetni oddelek mesto višjega šolskega sveta. — 45-letnico mature praznujejo na Vidov dan letos tovariši, ki so leta 1879. maturirali na ljubljanskem učiteljišču. in sicer: Jakob Dimnik, šolski ravnatelj na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Janko Vrezec. nadučitelj v pok. v Ribnem pri Bledu in Josip Ž i -r o v n i k. nadučitelj v p. na Bledu. Ravnatelj Jakob Dimnik je služboval kot učitelj na enorazrednici v Tujnicah pri Kamniku, na dvorazrednicah v Šmarju pri Ljubljani in na Igu, na trirazrednici v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na štiriraz-rednici v Postojni (10 let), na II. mestni deški petrazrednici v Ljubljani (10 let) in kot nadučitelj, ozir. šolski ravnatelj na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani 22 let. Na Vidov dan bo vzel slovo od šolske mladine in dne 31. julija bo razrešen svoje službe ter bo stopil v pokoj. — Nadučitelj Janko Vrezec je bil upokojen 1. januarja 1922. Služboval je kot učitelj v Banjaloki ob Kupi. v Dragi, na Robu. pri Sv. Gregorju oa Raki in nazadnje pa kot nadučitelj v Ribnem. — Nadučitelj Josip Žirovnik je služboval kot učitelj 5 let v Cerknici in kot nadučitelj pa 6 let v Begunjah pri Cerknici in 33 let pa v Gorjah pri Bledu. Vpoko-jen je bil 1. junija 1922. Danes živi v svoji vili na Bledu, kjer ima v najemu hotel »Triglav« in »Evropo«. — Sošolci teh treh jubilarjev — ki so pa že umrli — so: Bantan Ivan, nadučitelj v Loškem potoku; Bartl Ivan, nadučitelj v Šmart-nem pri Litiji; Janežič Janko, okrajni šolski nadzornik v Kranju; Kleč Avgust, učitelj v Ljubljani; Laivrenčič Alojzij, nadučitelj na Slapu pri Vipavi; Pintar Josip, nadučitelj v Sromljah: Trošt Fr., nadučitelj na Igu; Vrančič Anton, nadučitelj v Zagradcu pri Žužemberku. — Sošolca Robert Erblich in Ivan Kosch Proti koncu 16. stoletja (1573) je Krško ob čutilo kmetski upor, katerega je Šenoa tako lepo opisal v »Seljački buni«. Po smrti poslednjega celjskega grofa je postal Krški grad, in kar je zraven spadalo, lastnina deželnih knezov, cesarjev ta je bil bogatašem proti gotovemu plačilu zastavljen, najprvo Ungna | du, prijatelju Slovenov, potem Turnu, nekemu ' Valvazorju (ne kronistu). Od tega ga je dobil ; Moškon. Leta 1671 ga je kupila vdova grofinja Magdalena Strassoldo. Njen sin Orfeo si je nekaj posestva pridržal, večjadel pa prodal Volku Jakobu Auerspergu, lastniku turnske graščine. Grad Turn so takrat imenovali »Šrajbarski grad«. Ostali del krške graščine je bil od turnske graščine kupljen na dražbi 1. 1798. Torej ste več kot sto let bile združeni obe graščina. Do 1. 1876 je bil lastnik grof Anton Auersperg,1 potlej Ervta grof Auersperg, za njim Jos. Lenarčič, nazadnje parcelizacijska banka v Zagrebu. Zdaj je sam grad še na Turnu (baron Gagern). — Na Krškem gradu — že kakih 200 let nobeden ne stanuje, in 100 let že nima strehe, ta od leta 1800 naprej so začeli židovje podirati, kolikor se ni samo rušilo. Kamenje so porabili, da so zidali staro sodnijo, hiše, ki1 so zdaj last J. Lenarčiča. Sliki gradu In mesta, kakršna sta bila okoli 1. 1700, prinaša v dokaj verni obliki Valvazor. Žalostno poglavje Krške zgodovine je sežiganje čarovnic ali copernic, kar se je vršilo okoli 1. 1700. (Nadaljevanje sledi). sta izstopila iz učiteljske službe. Sošolca Kecelj Alojzij iz Ljubljane in Janko Muren iz Draščic pri Metliki sta pa zaradi vojaščine dve leti pozneje maturirala; oba sta že v pokoju. Vsi so ostali ves čas službovanja značajni narodni in napredni učitelji. — Meščanska šola na Prulah. Vpisovanje učencev v L razred, kakor tudi onih, ki nameravajo nanovo vstopiti v II., III. ali IV. razred I. deške meščanske šole v Ljubljani na Prulah. se bo vršilo dne 29. in 30. junija 1924, vsakokrat od 8. do 13, ure. — V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so s splošno povoljnim uspehom — z redi prav dobro in dobro — dovršili peto šolsko leto na kaki javni ali zasebni osnovni šoli s pravico javnosti. Učenci iz VI. razreda osnovne šole se sprejemajo le v I. razred. 1 Kot nemški pesnik Anastasius Grün. Izdal je slovenske narodne pesmi v dobrem nemškem prevodu. Kot deželni in državni poslanec je bil naš nasprotnik. Učiteljski pravnik. —§ Uvrstitev telovadnih učiteljev (z izpitom) po čl. 7. čin. zak. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 29.368 od 10. junija 1924 odločilo v takem slučaju sledeče: Izvolite obavestiti molioce, da se ispit iz telovadbe (gimnastike) ne može uzeti kao uslov za odredživanje 10% dodataka po čl. 7. zak. o drž. uslužb. —§ Vštetje let učiteljem z gimnazijsko maturo. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 27.404 od 31. maja 1924 rešilo, da se na osnovi čl. 241. čin. zak. vračunajo učitelju N. N. (ki je bil nameščen samo z gimnazijsko maturo) čas od prvega nameščenja do usposob-ljenostnega izpita v napredovanje in pokojnino. S tem je načelno rešeno vprašanje, da se učiteljem z gimnazijsko maturo vštejejo leta med prvim nameščenjem in dopolnilno maturo na učiteljišču, oziroma usposobljenostnim izpitom. —§ Oni, ki vzdržujejo starše dobe polno stanarino po čl. 38. uradniškega zakona. Več v prihodnji številki. —§ Naturalna stanovanja se bodo pričela (kakor smo informirani) zaračunavati v kratkem. Prizadetim tovarišem priporočamo, naj zahtevajo od krajnih šolskih svetov, da jim dajo stanovanja v uporabo kot odškodnino za administrativne posle s šolskim imetjem. V tem slučaju naj izpodbijajo, da bi se to štelo kot službeno naturalno stanovanje. Naša gospodarska organizacija. VABILO k izrednemu občnemu zboru društva »Učiteljska samopomoč«, ki se bo vršil dne 9. julija 1924 ob pol 8. uri zjutraj v šolskem poslopju v Krškem s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 2. Predlogi iz odbora in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Odbor. NB: Če bi občni zbor ob pol S. uri ne bil sklepčen, se skliče čez pol ure drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih društvenikov. (§ 12. društvenih pravil). —g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Jaikob Srebot-njak. trgovec v Lokvi pri Divači, daroval v veseli učiteljski družbi v Rogaški Slatini (Ogrizkova gostilna pri Sv. Križu) Din 50. — Naša marljiva in vzorna koleginja Julka Povšnar - Zalokarjeva, šolslka voditeljica v Kokri pri Kranju, piše: »Spoštovani g. ravnatelj! Mislim na Vas in zato sledeče: V začetku maja mi je poštna uprava poverila poštni nabiralnik v poslovanje. Precej dela je s tem v zvezi; dnevno se vpisuje, kaj dobim in kaj oddam. Za vse to delo so mi obljubili za celo leto Din 60. Izplačevali mi bodo mesečno po 5 Din. Pri nakazilu te nagrade sem se spomnila našega priljubljenega in spoštovanega g. svetnika Gangla ter Vam pošljem teh 60 Din v njegovo počeščenje za učiteljske otroke. Vsak koralk in vsaka črka. ki jo bodem v ta namen naredila, naj bo v korist učiteljskim malokom. 60 Din, malo je, malo, a verujte, da pride v dobrem namenu. Prav lepo Vas pozdravi z željo, da ste čili in zdravi še mnogo leta! Vdana Julka Povšnar-Zalokarjeva.« Vsa čast! — Tov. Marija KlavS-Flandrova, učiteljica v Vel. Gabru, Din 250 brezobrestnega posojila. Hvala lepa! — Učiteljski zbor v Šmarju pri Jelšah Din 75; darovali so po 10 Din tov.: Bevc Fr., Debelak D.. Lov-rec Z., Mulej V., Fink T., Smeh L., Šu-mer H. pa Din 15. V posnemanje učiteljskim zborom na večrazrednicah. — Šolsko vodstvo v Kostanjevici Din 5. — Učiteljski zbor v Sevnici Din 100 s pripom-njo: »Za cement h Gatnglovemu kamnu, da bo trdno in neomajno stal, kakor bodi trdnega in neomajnega značaja naša mladina, ki se bo vzgajala v konviktu!« Živili darovalci! -— Tov. Gostič Florijan, učitelj v Poljanah nad Šlkofjo Loko, Din 10. — Tov. Alojzij Račič, nadučitelj v p. v Ljubljani, Din 100. Živio. prijatelj! — Velecenjeni! Vrlo me veseli nagel narast kupa Ganglovih kamnov. Upam, da bo tako lepo napredovanje kimalo uresničilo dolgo gojeno nado. Tudi jaz bi rad prinesel kamen k zgradbi — še rajši bi ga privalil. da bi bil kamen res velik in izdaten. Vendar moje skromne moči ne morejo vzdigniti celotnega kamna. Ker je pa pri zgradbi treba poleg debelega kamna tudi peska, upam. da bo tudi moj »pesek« pomagal držati pri zgradbi močnejše in težje kamne. Zato hočem poslati v to svrho vsak mesec Din 5. Za mesec junij pošiljam danes Din 5. Z odličnim spoštovanjem Julij Miayer, nadučitelj v Zg. Tuhinju. Posnemanja vredna misel! Kamen do kamna palača. — Učiteljski zbor dekliške šole Trbovlje-Vode je daroval Din 125; darovale so po 5 Din tovarišice: BergerBertoncelj, Burgar. Dokler; po 10 Din: Arzenšek, Kemperle, Meško, Nerat, Orač. Sušnilk, Vorschitz; po 15 Din: Zencovich in po 20 Din pa Wessnerjeva. Zivile vrle koleginje! — Barjansko učiteljstvo v Ljubljani na poziv nadučitelja T. Grčarja Dm 60; darovali so po Din 10 tovariši(ice): Belin Fr., Petrič Angela, Slatner Amalija, Tit Gr-čar in Josip Kobal pa Din 20. Hvala! — Za Ganglov kamen je poslal tov. Andrej Flajs iz Želimenj Din 163, ki jih je zložilo dne 22. maja na sestanku na Igu učiteljstvo iz: Studenca (Ig). Šmarija. To-mišlja, Preserja. Jezera. Želimelj, Golega, ZapotOka, Barja in iz Ižkevasi. Tovariši, le še večkrat zborujte s takim programom! Lep vzgled učiteljskim krožkom in okrajnim učiteljskim društvom. — Tov. Ana Hitzl, šolska voditeljica v Poljanah pri dolenjskih Toplicah, Din 20. — Učiteljstvo na Raki na Dolenjskem Din 80. Živili večrazredni-čarji! — Učiteljstvo osnovne šole v Brežicah Din 90. Večrazredničarji, ki se še niste odzvali s skupno zbirko, le na dan! — Tov. Lea Škrjančeva, učiteljica v Iga-vasi, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov. Ljudmila Arzenšek, učiteljica ženskih ročnih del v Trbovljah-Vo-dah. obveznico 7% državnega posojila zia Din 100. — Tov. Vika Rant-Zalarjeva, učiteljica v Šmartnem pri Kranju, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov. France Rant, nadučitelj v pokoju v Šmartnem pri Kranju, dve obveznici 7% drž. posojila po Din 100, skupaj Din 200. — Tov. Niko Prestor, učitelj v Kranjski gori, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov. Miroslav Praprotnik. nadučitelj na Homcu, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Viniko Gregorič, nadučitelj v Ljubljani, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov novi obleki namreč v rjaTO-modro-beli etiketi Je sedaj ▼ prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi ; FRANCKOV s kavni pridatek« v zabojčkih. — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč« ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi s FRANCK: z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba jnhi. — tiiiimirtiMttnmiiiNMiiiKiiiiHiimii IHItltllllllM 'Pazite na razliko' meti kožnimi potplati inPaima Kaučuk pot» plati In petami. Prednosti proti kožnimi potpfati so večja trajnost in vzdržljivcst čevljev, elastična -tn ugodna boja, ter nizka oena.