PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
o VI . Štev. 51 (1442)
Poštnina
Spedizione
plačana v gotovini in abbon. post. I. gr.
TRST četrtek 16. marca 1950
Cena 15 lir
j*jave Dimihra Vlahova na predvolivnem zborovanju v Bitolju
Proti komunistom v Bolgariji Pripravljajo nov proces
Med številnimi aretiranimi so tudi najožji prijatelji pok. Kolarova ln pok. Dimitrova * Politika raznarodovanja v Pirinski Makedoniji
(Od našega dopisnika)
J® Turki v ljudski skupšči-Predstavnikov, Skiptari
Beograd, ,15. — Makedon-'^Ljudska fronta je med dru-|Jk kandidati za Ljudsko Jttlno FLRJ predložila tudi Odpadnikov turške manjši-• Med njimi so Skemal Sej-čltn CK KP Makedonije, jrjstra sedanje makedonske claJe Džafer Kodra in Reis la*irija ter Kerime Muša, ki turška žena, ki je po-svojo kandidaturo za . ™sko skupščino FLRJ. Sedaj
ti i4
S* 20.
^Predsednik prezidija Ljud-v*e skupščine FLRJ Dimitar BrM°V 3e v sv°Jem Sovoru na Bii iV0^Vnem zborovanju v did V Makedoniji, kjer kan-gf, ’. izjavil, da se sedaj v c gariH pripravlja nov pro-
Prtik da 3e s tem v zvezi za' mh veliko število komunistov.
mpje, da so med aretirani-sj *u<3i Petko Kunin in Ma-tiu n7’ SIan CK bolgarske ko-!«an	Partije, Bakelarov,
bolgarski inženir in ožji ^teutro Pok°3nib kolarova in
vlsd^1°V 3e cla,je iziavi'' da a na Bolgarskem teror in s.j .^birajo ljudi, o katerih
)0> da simpatizirajo za Ju-
^'avii°> in da se glede Make-taUiaVV BolSari)i v°di politika Jlj, l°dovanja. V Pirinski ^edonijj je usnjen pouk v Vo ke'm jeziku in o matiji tnSlCi z8°dovini. Po resolu-ntormbiroja so zaprli ma-nske knjigarne in prepo-•klh v° Prihnjtmje makednn-ustov. ki se tiskajo v
delu Makedonije, ki pri-federaciji, jjj^je pripomnil, da je bol-minister za zunanje zalit 'ladimir Poptomov z na-V 0t>1, da opraviči to politiko it ae,n delu Makedonije, ki 4, °'i Bolgarsko, začel trditi, k#(jSe v ljudski republiki Maki];?!!}^ vodi protibolgarska ^bl't.a' <<tvli v na®t ljudski re-^ ‘m Makedoniji nismo ni-HjU lmeli nič proti bolgarske-ivt,,.riarotiu)>' ie izjavil s tem v j*! Vlahov, ter dodal, da je 5®rmbirojevsko vodstvo v ‘Sariji podvrženo diktaturi JfJetskih voditeljev, ki ne iz-'t»jo sredstev, samo da bi . mili bolgarski narod proti
J«
l“8oslaviji in razdvajali baltske narode.
Industrijski razvoj V Bosni in Hercegovini
j^v®najsttisoč novih delavcev i, v februarju stopiio na delo v b6zna gospodarska podjetja lj °Sni in Hercegovini, ki se šur>*t%le pokrajine spremi-industrijsko in rudarsko Jugoslavije 126.000 delavcev po tovarnah,
N
'h in gospodarskih pod-\ M pretekli mesec sklc-ilfj^o delovno pogodbo.
% Industrija te republike, e kt rnvnokar gradijo veli-lk>V( rt>centrale in odpiralo adniki, zahteva vsak dan *i)je elnvce in se zato vpra-% u *a6oslitve novih delav-^Hti^Uje p0 načrtu. Pri za-1	. nove delovne sile
''“Ulj, a v industriji posebno djt, aj? mladinske organizacij .'adlnske organizacije 1,1 Hercegovine so med n° kampanjo za mobill-e|l® 5oIJOVe delovne sile vklju-'ht v hrladincev iz svojih Boj. razne strokovne tečaje abficirane delavce.
?a traja da,ie akcl]a
listal' e delovnih pogodb pttV delovne sile v pod-t C«- ri, ,teI akciji prednjači-nski rudarji, ki so dali
nopljo in drugim. Hercegovino so pred vojno smatrali za naj-stromašnejši del Jugoslavije, ker je od 9100 kvadratnih km njene površine bilo uporabno za delno obdelovanje vsega 995 kvadratnih kilometrov.
B. STANISAVLJEVIC
ti	,
V. > da se te pogodbe pod-
k' Ut,,! . daljšo dobo, kakor . v uvideno v državni odred-'IJ| • n»iunX;iu ____________
C'S|
ten, aalve?jih premogovnika , “like je pogodbe pod-t>n 98 odst delavcev.
>C^aCi3skih delih, ki ^	^e^^arov	rodo-
V Hercegovini, jugoslovanski
>44j2em'ie,
H,
t*jir ®asivni
Sf Jlni U*	jugvaivvanSKl
Ipfdlrro d' kl se razprostira od
Sl »9 7 d° moria- se b0
v '<1 32°n Z !ndustrijskimi vi ° °dstotkov po-ith 0 z v,n1Cv° Preteklo leto.
Cldv* in bnŽem b<> P°se-
Itto, *kor nrpd 4 več površi-> Peti6t^ d vojno. Na pod-
mt v,nu dou,a načrta bo Her-dobila z melioracija-
Ctt5lne. ^a1 kMeh-ekUr°V °rn*
C. edo?p^ , se bodo za-
?o)!U
Razgovori za oovo vlado v
ATENE, 15. — Grški kralj Pavel je danes zjutraj začel posvetovanja za sestavo nove vlade. Sestal se je s Caldarisom, prvakom populistov, s Venize-losom prvakom liberalcev, jiu-tri pa bo imel sestanke s Pla-stirasom in Papandreuom. Po sestanku s kraljem bo Venize-los odpotoval v Egipt, kjer bo ostal do objave končnih rezul-
tatov volitev in sestave nove vlade.
Skupina 26 angleških poslancev je poslala generalu plasti-rasu Kartalisu (napredni liberalci) Sofianopulisu in Svolusu (demokrat, zveza), brzojavko, v kateri jih prosijo, naj posredujejo, da bi izposlovali splošno amnestijo v Grčiji in rešili življenje sindikalnega voditelja Ambatialusa.
Današnja moskovska »Pravda« objavlja članek o grških volitvah. Komentar, ki je Prišel precej pozpo, piše. da so volitve bile izvedene po neposrednih navodilih ameriškega poslanika Gradyja. Ameriški okupatorji, piše »Pravda)), so uvedli y Grčiji tak kolonialni režim, da atenska vlada ne more napraviti niti najmanjšega koraka brez dovoljenja ameriškega poslanika. Kar pa se tiče neposrednih volivnih izidov
in značaja volitev, piše »Pravda«, da so volitve dosegle svoj namen, kajti odpor grškega na. roda ni nehal.
izidi občinskih uoliteu na Danskem
KOPENHAGEN, 15. — Občinske volitve na Danskem, ki so začele 7. III. so se končale sinoči. Dosedanji izidi kažejo, da so oslabeli socialdemokrati. Medtem ko so leta 1946 imeli 590 mandatov, jih imajo sedaj 586. Konservativci 250 leta 1946, letos 285. Agrar-ci-Iiberalci sedaj 128, prej 145. Komunisti sedaj 24, prej 74. «Tersforbunt», desničarska stranka, letos 50 mandatov, 1946 leta pa en mandat. Radikali so obdržali svoje pozicije, ostale krajevne skupine, ki so nastopile samostojno, so letos dosegle 155 mandatov, leta 1946 pa 146. Končni Izidi pa bodo znani šele čez nekaj dni
Proces proti Cippico
RIM, 15. — Danes Se je pred rimskem sodiščem začel proces proti bivšemu) mons. Edvardu Cippicu. Ta bivši cerkveni dostojanstvenik je obtožen, da je vršil nezakrnyte finančne operacije. Aretiran je bil potem; ko je zbežal iz Vatikana, kjer so nanj »pazili« papeški orožni-ki. Prvič se je Cippico pojavil pred rimskim sodiščem marca meseca lanskega leta. Državni tožilec pa je tedaj predlagal, naj se obtožnica razširi še na številne razbremenilne priče. Med temi na monsig. Guidetti-ja, ki je sodeloval pri upravi vatikanskega premoženja. Zato je bil tedaj proces odg od en in zadeva predana nadaljnji preiskavi. Monsig. Guidetti, ki se na današnjem procesu n; pojavil z drugimi cboženci, bo sojen v odsotnosti. Cippico je v zaporu sestavil dolgo spomenico, v kateri skuša opravičevati denarne špekulacije. Sodijo, da bo proces trajal vsega skupaj deset dni. Sodišče jie ugodilo predlogu obrambe, naj izpustijo obtoženca na začasno svobodo.
PARIZ, 15. — Na Elizijskih poljanah so priredili festival jugoslovanske glasbe. Predvajali so dela jugoslovanskih skladateljev Stefana Hrističa, Borisa Papandopula, Marjana Kozine in Stefana Suleka,-
PISMO	mUACUSA	'JTUNIKUilfž'DJV)H10DiV£G)l
Z GONJO PROTI JUGOSLAVIJI so kominformisti ošibili gibanje za mir
V svojem pismu sporoča Zilliacus svoj izstop iz mednarodnega in britanskega odbora za mir ter ostro obsoja informbirojevsko gonjo proti Jugoslaviji
BEOGRAD, 15. — Britanski napredni politik Koni Zilliacus je danes prispel v Beograd.
Zilliacus je pred svojim odhodom poslal pismo glavnemu tajniku mednarodnega kongresa za mir Laličevu, v kuiereni podaja ostavko na članstvo v mednarodnem in britanskem odboru za mir, ker sta se priključila akciji Kominforma proti Jugoslaviji.
V obrazložitvi svoje ostavke piše Zilliacus:	«Napravil sem
to zaradi tega, ker je komunistična partija izkoristila položaj, da vsili britanskemu odboru za mir in kongresu za mir svojo sovražno politiko proti Jugoslaviji. Na ta način je komunistična partija ošibila britanski odbor za mir in splošno napredno gibanje za mir«.
Zilliacus dalje izjavlja: «Zelo obžalujem, da je urad svetovnega kongresa za mir v Parizu smatral potrebno identificirati gibanje pristašev miru s kom-informlstično hiadno vojno
P™ : Jugoslaviji, kajti s takim P°st°Pfnjem je pariški biro obsodil vse gibanje na popolno nemoč v važnih državah kakor so Velika Britanija in ZDA, kjer so komunisti neznatna manjšina, ter je omejil gibanje miru v Franciji jn Italiji izključno na komuniste in na one, ki so njihovi politični zavezniki«.
Ko razlaga svoje stališče do Jugoslavije piše Zilliacus: »Razpolagam z zadostnimi neposrednimi informacijami o Jugoslaviji, ki temeljijo na pogostih obiskih v tej državi, ki so se začeli leta 1945, zato da lahko objasnim obtožbe, da je jugoslovanska vlada prenehala graditi socializem doma, ali pa da je postala agent angloame-
riške politike na mednarodnem področju. Na splošno ne morem verjeti pričanju Laszla Rajka na budimpeštanskem procesu«.
Obrazložuje nato svoje mnenje o tem, kakšno stališče morajo zavzeti na Zahodi: pristaši miru v današnjem mednarodnem položaju, in izjavlja, da je treba zavrniti vodilno vlogo bodisi ZDA kakor Sovjetske zveze. Prvi korak za tako stališče —' pravi Zilliacus — je. da se rešimo atlantskega pakta in ameriške hegemonije. Tega ne bomo mogli napraviti, dokler ne krenemo odločno na levo v svoji notranji politiki.
Prepričan sem, da je mogoče služiti tem ciljem, ki so hkrati cilji miru, če odločno odklonimo sodelovanje pri poizkusih ustrahovanja Jugoslavije in pri poizkusih, da bi se nad njo izvajal pritisk z namenom, da b: se odstavila njena vlada samo zaradi tega, ker se drži načela, da komunistična partija Jugoslavije ne samo da ima prav, pač pa da je tudi njena dolžnost upravljati svojo lastno zemljo in voditi svoje posle soglasno s pooblastilom, ki ga je dobila od narodov Jugoslavije ne sprejemajoč nobenega ukaza iz inozemstva.
Ako bi Sovjetska zveza uspela spremeniti Jugoslavijo v drugo Grčijo, t. j. postaviti tam lutkovno vlado, ki bi bila odvisna od tuje intervencije in podpore, bi mi bili sedaj na pragu tretje svetovne vojne. V tem primeru bi se argument, da pomeni komunizem vladavino Kremlja, uporabljal z namenom, da bi se milijoni poštenih ljudi v Veliki Britaniji in ZDA spremenili v pristaše katastrofalne ameriške vojne politike. Ce bi z druge strani
sovjetska vlada obnovila normalne gospodarske in diplomatske odnose z Jugoslavijo, bi se ameriškim vojnim hujskačem spodmaknila tla pod nogami in ne bi se moglo več oporekati argumentom, da je treba komunistične partije, kjer koli so, smatrati kot del levičarskih sil in ne kot agente neke tuje države.
Trygve Lie
o kitajskem delegatu v OZN
LAKE SUCCESS, 15. - Tryg-ve Lie je odgovoril delegatu nacionalistične Kitajske Cian-gu takole: «Izpolnjieval bom to,
kar mislim da so moje dolžnosti glavnega tajnika OZN, in služil bcm koristim OZN po svoji vesti«, v odgovoru na Ciangov protest proti Lievemu posredovanju o vprašanju kitajskega predstavništva, ie Lie dodal:	Ciangovim napačnim
•izjavam bom odgovoril, ko bo vprašanje kitajskega predstavnika prišlo pred Varnostni svet ali kateri koli drugi organ OZN.
8 članov Varnostnega sveta se je izreklo za resolucijo Kube, ki določa imenovanje posredovalca OZN. Ta naj, bi rešil spor med Indij„ jn Pakistanom glede Kašmirja. Glasovanja sta se vzdržal; Jugoslavija in Indija.
1 .£70.000 delavcev
stavka na Japonskem
TOKIO, 15. — Včeraj se je stavkovno gibanj« na Japonskem nenadoma razširilo. Milijon 270.000 delavcev je popolnoma ali pa vsaj deloma zapustilo belo. Dve veliki sindikalni organizaciji delavcev kemične in kovinske industrije, v katerih je včlanjenih 330 tisoč delavcev, sta včeraj razglasili stavko. Tem delavcem je sindikalno središče y Sambedzu obljubilo, da »e bo pridružilo delavskemu pokretu, ki se je začelo konec februarja. Stavkov. *i val je zajel tudi železničarje, posadke trgovskih ladij, zvezo urednikov tokijske občine in sindikat vzgojiteljev.
Francija postaja
šahovska hgura ZDA
PARIZ, 15. — Včeraj so začeli stavkati nameščenci vodovodov, Ravno tako so se pekovski nameščenci izrekli za proglasitev stav. ke. Nadaljuje pa se stavka kovinarskih delavcev, nameščencev letalske družbe «Air France« ter nameščencev zavarovalnih družb.
Včeraj se je pred narodno skup. ščino začela debata o francosko-arr.eriškem dogovoru za dobavljanje orožja v okviru atlantskega pakta; Komunistični poslanec De Chambrun je predložil resolucijo, ki zahteva odložitev debate, dokler se ne preučijo predlogi pristašev miru, ki zahtevajo prekinitev oboroževanja ln prepoved atomske bombe. De Chambrun je opozoril, naj se dobro premisli, preden se izglasuje sporazum, ki lahko privede do vojtle, ter je kritiziral pristanek francoske vlade na Trumanovo doktrino. Poudaril je, da bi skupščina z odobritvijo dogovora podpisala vladi menico «in bianco«. Teda vladna večina je to resolucijo zavrnila s 404 glasovi proti 179 in debata se je nato nadaljevala. Komunistični poslanec Billoux je v svojem govoru izjavil da francoski pristaniški delavci ne bodo izkrcavali ameriškega orožja, namenjenega Franciji, kj naj bi po ameriških načrtih postala šahovska figura ZDA v napadalni vojni.
Debata se je nadaljevala danes zjutraj. Pierre Cot je kritiziral zunanjo politiko vlade. Dejal je: «Odpovedali smo se svojim pravicam za krožnik leče; vendar pa m goiovu. da ta leca ni zastrupljena. Kajti dobavljanje orožja je pogojno. Ne moremo razpolagati z vojnim materialom brez ZDA«.
Opolnoči je skupščina odobrila sporazum s 421 glasovi proti 179.
Komentarji o Glementisovi ostavki
PRAGA, 15. — Vsi današnji časopisi objavljajo na prvi stran, uradno poročilo o Cle-mentisovi »ostavki«, seveda
Protestne stavke v Italiji proti policijskemu nasilju
BENETKE, 15. — Cim se je | protestno stavko. Tako v Šesto zvedelo n novem policijskem ' San Giovanni, kjer so delavci
zločinu nad delavstvom v Mar-gheri pri Benetkah, kjer je bilo 5 delavcev ranjenih, so delavci priredili protestna zborovanja. V vsej benečki pokrajini pa je bila proglašena splošna stavka, ki bo trajala danes do polnoči. Danes je bilo v Mestre veliko protestno zborovanje. Policija kroži z oklepnimi avtomobili po mestu. V Benetkah je vse zaprto: trgovine, kavarne, restavranti. uradi. Listi niso izšli
Splošno stavko so proglasili tudj v Padovi, Vicenzi, Rovi-gu, Ferrari, Trevisu, Vidmu. Bellunu. Veroni. Gorici in drugih krajih.
Tudi v številnih industrijskih središčih so danes razglasili
priredili veliko protestno zborovanje proti Policijskemu nasilju. Tudi v Firencah so v št e vilnih industrijskih podjetjih in tovarnah razglasili protestno stavko
Splošna Zveza dela je poslala vladi protest z zahtevo, naj se izvede 'preiskava in naj; se policiji prepoye nošnja orožja.
Vsi listi, pišejo danes o De Gasperijevi tiskovni konferenci glede tako imenovane agrarne reforme. Levičarski tisk poudarja, da o agrarni reformi sedaj sploh ni več govora in da se vse skupaj zreducira naf120, milijard letnih investicij. Od 100 milijard, ki so določene v prvem letu za Južno Italijo, bo 70 milijard služilo za plačilo
razlaščene zemlje veleposestnikom. Tako bo precejanje breme zopet nosilo delovno ljudstvo, ker s<> predvideva zviša--> davkov za 43 milijard lir.
Letalska proga
Beograd - Zagreb Frankfurt
BEOGRAD, 15. ■— Cez 5 dni bo začela obratovati nova civilna letalska p rog g Beograd -Zagreb - Frankfurt in obratno. Na tej progi bodo letela letala jugoslov. letalske družbe »Jat«. Letala bodo letela dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Odhod z beograjskega letališča bo ob 7 zjutraj, prihod v Frankfurt pa ob 12.15. Cena voznega listka bo 4300 dinarjev za celotno progo
brez komentarja. Radio Moskva je prav tako brez komentarja objavli uardno vest češkoslovaške vlade. «New York Times« posveča Clementisovi dostavki« uvodnik in piše, da je to prvi korak na poti Go popolnega zasužnjen ja Vzhodne Evrope s stranj Moskve. List pred1 videva veliko čistko v okviru češkoslovaške KP.
Pariški komentarji pravijo, da je češkoslovaška vlada uradno izdala poročilo o ostavki zunanjega ministra prav sedaj, ko je začel cel val čistk v partiji in ko se vsj sprašujejo, kdo bo po Rajkovem vzorcu glavni ob toženec na procesu, ki bo prav gotovo sledil tej čistki.
Clementisov položaj je bil omajan takoj po zadnjem zasedanju OZN. Daši je Po prihodu spet prevzel položaj v svojem uradu, so bili pa epuriran; njegovi c—ji prijatelji in sodelavci. Zadeva Pa iipa globlje korenine. 1939. leta, ko sta ZSSR in Nemčija sklenili nenapadalni pakt, ie Clementis v znak protesta zapustil partijo. Leta 1941 je Clementis postal član Bene-ševega češkoslovaškega državnega begunskega odbora v Londonu. Kasneje pa je Clementi-sa v tem odboru nadomestil Vaclav Nosek. Clementis pa je postahdržavni podtajnik na zunanjem ministrstvu in, bil ponovno sprejet y partijo.
POGOVOR S TOV. JULIJEM BELTRAMOM
O okrajnih v Istrskem okrožju
V zvezi s predstoječimi okrajnimi volitvami, ki bodo 16. aprila v obeh okrajih Istrskega okrožja je zaprosil dopisnik tržaške novinarske agencije ATI pred sed ni k(i Okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje tov. Julija Beltrama za kratek razgovor. Vprašanje in odgovore objavljamo v naslednjem:
VPRAŠANJE: 16. aprila bodo volitve v okrajne ljudske odbore v coni B. V zvezi z raznimi govoricami želimo pojasnila o namenu in pomenu volitev.
ODGOVOR:	Odlok	o	volit-
vah, ki ga je sprejel IOLO 26. februarja t. I- določa poslovno dobo okrajnih ljudskih odbo-rov za tri leta. Po novem odloku o volitvah je, poslovna doba dosedanjih OLO potekla in sta zato razpisala nove volitve v okrajne ljudske odbore.
Namen volitev je v tem, da bodo volivci izvršujoč svojo pravico ponovno svobodno izvolili svoje organe oblasti. Volivci raznih političnih prepričanj bodo na demokratičnih volitvah izrazili svojo željo ter neposredno in tajno izbrali svoje predstavnike.
VPRAŠANJE: Govori se, da so bili nekateri italijanski uradniki v coni B razrešeni dolžnosti in nadomeščeni. Kaj je na stvari?
ODGOVOR: Noben uslužbenec mestnih ljudskih odborov, na katere mislite ni bil razrešen ali odpuščen. Okrepitev 'matičnih uradov p mestnih ljudskih odborih je v zvezi Z reorganizacijo matične službe, ki je po novem odloku pre-
nesena z OLO na matične okoliše.
VPRAŠANJE: Nekateri tržaški listi pišejo, da pred kratkim objavljeni volivni odlok
ne vsebuje ničesar o volivni propagandi. 2elimo pojasnila v tej zvezi.
ODGOVOR :	V	istrskem
okrožju imajo psi demokrdtt pravico združevanja, zborovanja, svobodo propagande itd. To ni nova stvar. Številna zborovanja skupin različnih političnih nazorov zlasti te dni, to potrjujejo. Volivno propagando zahtevajo oni. ki hočejo s prevaro opehariti volivce. Pri nas gre za politično udejstvovanje volivcev in te pravice se volivci s pridom poslužujejo.
Sicer ima IOLO po čl. 78 Odloka o volitvah pooblastilo, da izdaja navodila 'za izvajanje, Odloka o volitvah.
Rešena posadka ladje «Gioconda»
BEOGRAD, 15. — Tanj ^ objavlja, da so jugoslovanski ribiči rešili moštvo italijanske ribiške ladje «Gioconda», ki je 11. marca zjutraj nasedla na sipino pri nekem otočiču ob dalmatinski obali. Moštvo, ki je sedaj v Splitu, se bo vrnilo V Italijo skozi Trst.
v PRAGA. 15. — Proces proti Gervaisu Garcettu, bivšemu uradniku na francoskem poslaništvu v Pragi, kl bi se moral začeti jutri, je odgoden zaradi nedokončane preiskave.
NA POLJSKEM ZACELI SELE SEDAJ
z demokratizacijo krajevne oblasti
Leopold se pogaja
Vrsti južne kul-
in<t
Ustti)sklmte11 po,zkusi tudi
rastlinami, ko-
Sicer smo že sto in stokrat povedali in dokazali, da gre vsa kominformistična politika zg tem, da bi na najspretnejši način izvedli priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji in da se kominformisti v tem prav nič ne razlikujejo od italijanskih buržoaznih strank. Le način, t. j. najprej guverner, nato Pg uboljša rešitev», je drugačen in menda bolj gotov; tako gotov, da so ugotovi», da bodo prav oni tisti, ki bodo materi Italiji vrnili kar obe coni kajti za De Gasperi-ja pravijo, da bi hotel cono B s Titom zabarantati. Odkrito so doslej govorili le o uguver-nerju« in (ibojjji rešitvi«, ker si njihovi pristaši pač prav nič ne želijo povratka k «ma-drepatriji». Zalo s to besedo tudi vse doslej niso operirali. Vendar pa jim je v včerajšnji številki uL’UNITA’» nekako ušla. Skratka: prvič so povedali odkrito, kaj v resnici s svojim guvernerjem in »boljšo rešitvijo« v resnici mislijo».
Oglejmo si torej, kako se je to zgodiloI
Članek nosi naslov: «SIIB-DOLA MANOVR/j Dl TITO PER ANNETTERE LA ZONA B DEL TET« in mm ga moramo, dragi čitateljj, prevesti vsega, da boste vedeli točno 'za kaj gre. (Tega sicer ne bi storili toda ker vemo. da članka nadobudni kominformistič-ni prevajalci, ki sicer zelo pridno prevajajo iz «Unitd» seveda le tisto, za kar menijo,
da njihovih slovenskih bralcev ne bo pohujšalo, ne bodo objavili v svojem «Delu»).
Besedilo članka se glasi: Rim, 14 — Uspehi De Gaspe-rija - Sforza v zunanji politiki se jz dneva y dan večajo. Danes imamo pred seboj zelo težak jugoslovanski odlok glede corie B. Dejansko se te izvedelo, da je bila razglašena carinska unija med cono B STO-ja in jugoslovanskim ozemljem. Titov manever teži očitno za razkolom STO-ja ria dva dela r.a še bolj jasen na-čin kot je to do sedaj in okrepitvijo svoje oblasti v coni B,
tako da bj si pridobil prednostno pozicijo za ponovno postavljanje svoje zahteve po vsem Tržaškem ozemlju. Iz palače Chigi smo pričakovali takojšen in krepak odgovor, če upoštevamo, da je v interesu Italije nadaljnji popolni obstoj enotnosti ŠTO-ja. Kot po navadi pa je prevladala servilna De Gasperijeva in Sforzova linija jn palača Chigi se je omejila na izjavo, da »bo vprašala za informacije«.
(No, glavno pride šele sedaj in zato objavljamo naslednji odstavek v originalu fotografiran in povečan:)
/ Un po’ poco, per la verita, di fronte a una manovra che mi-naccia 1’integrita di una terra italiana e, di conseguenza, la possibilita che essa un giorno o l’altro si ricongiunga alla Ma-dre Patria. Anche la stampa go-
«Malo premalo, prav zares, spričo manevra, ki ogroža celovitost italijanske zemlje in
— kot posledica tega — možnost, da se ta zemlja danes ali jutri ponovno priključi Materi Domovini«,
In tako dalje v tem smislu kominformističnega očitanja klerofašistom, ki Po njihovem mnenju niso dovolj šovinistični in kle.rofašistični in bi morali mnogo bolj energično zahtevati ta STO, ki
je eterra
italianao in ki se mora vrniti «madrepatriji», pri kateri ni bila . nikoli — razen za časa fašizma.
Zares ne bj radi z opozarjanjem na nekatere stavke in izraze v članku ponavljali tisto, kar je že vsakemu otroku v Trstu jasno. Ve.ndar pa skromno pripominjamo, da tista «terra», o kateri sedaj pravijo, da je «italiana», še pred 20 meseci ni bila takšna v bistrih poštenih ;n doslednih tržaških kominformistič-nih možganih. Se manj pa je imela ta «terra» svojo sMadre Patrio« v Italiji. Takrat je bila ta zemlja tudi zanje slovensko narodnostno ozemlje, toda
— kakor uidimo danes — ne zato, ker je. to neizpodbitna,
objektivna resnica, temveč zato, ker s o v Moskvi tako rekli. Sedaj pa je postala sitalianas, ker so se pač v Moskvi premislili in dejali, da ie «italia-na» ter da je v Italiji njena «Madre Patria». V Moskvi pa so se premislili zaradi tega, ker je to v načrtu njihovega barantanja v okviru interesnih sfer. S tem so dali seveda italijanskim imperialistom prav. Zato so sedaj postali kominformisti večji italijanski’ imperialisti od italijanskih imperialistov samih. In — evo — logično zahtevajo Priključitev vsega STO-ja k «Madre Patri-ji Italijih.
Zato si ne moremo kaj, da jim ne bi priporočili, da začnejo v svojih celicah čimprej preučevati prelepo knjigo, ki nosi naslov sALMANACCO 19S0 DEI GIULIANI E DEI DALMATId. Dobi se na glavnem sedežu Lege Nazionale v Ulici Della Borsa št. 3 in na sedežu C LN per Vlstria, Via S Cdterina št. 1. Stane samo 250 lir! V tej knjigi bodo našli na stra i 90 D'Annunzijevo «LA CANZONE DEL QUAR-NARO». Bilo bi zelo lepo, če bi se že prvi dan študija naučili na pamet vsaj prvo kitico te prelepe pesmice, ki se glasi:
«Siamo trenta d’una sorte,
e trentuno con la morte.
Eia, 1’ultima! Alala!«
Melodijo poznajo zelo dobro Gombacci et comp.
Pa o tem prihodnjič kaj večf
VARŠAVA, 15.	— Poljska
vlada je predložila Sejmu zakonski predlog o krajevnih organih oblasti enotne državne uprave v državi.
Po osvoboditvi Poljske ie to prvi ukrep, ki ga je storila vlada, da bi demokratizirala organe oblasti. Sistem oblasti je ostal, kakršen je bil ustvarjen neposredno po osvoboditvi države. Takoj po osvoboditvi so imeli na Poljskem posebne ljudske svete Dri administrativnih državnih upravah — vaških občinah, okrajnih načelstvih in vojvodstvih, ki so iih prevzeli od predvojnega sistema oblasti. Po osvoboditvi države niso ljudskih svetov volile široke ljudske množice. Krajevna vodstva organizacij, različnih političnih strank in množičnih organizacij so sporazumno delegirala svoje predstavnike v ljudske svete. V resnici imajo to krajevno oblast v rokah administrativni organi 1— vojvode, okrajni načelniki, občinski predsedniki in vaški starejšine. Te organe oblasti so postavljali ministrstvo za javno upravo, oziroma vojvode ali okrajni načelniki. Ljudski sveti so opravljali v glavnem posle nadzorstvenega ter posvetovalnega organa. Tako 'Po upravni poti postavljeni ljudski sveti so onemogočali sodelovanje ljudskih množic v oblasti.
Po zakonskem predlogu o krajevnih organih ljudske oblasti se morajo ljudski sveti spremeniti v krajevne organe enotne državne oblasti kot temeljni organi ljudske demokratične države. Novi zakon določa, da bodo ljudski sveti vodili vse gospodarsko, socialno in kulturno življenje, skrbeli za ohranitev reda in izvajanje zakonov na svojem upravnem področju. Izvršilni organ ljudskega sveta je predsedstvo ljudskega sveta. Vrhovno nadzorstvo nad delom ljudskih svetov bo izvajal državni svet kot vrhovni organ, ki vodi in nadzoruje delo ljudskih svetov. Na ta način naj bi ljudski sveti pritegnili na Poljskem široke delovne množite, da bi resnično sodelovale v organih oblasti oziroma pri vodstvu države.
Prav tako bo izdan tudi prvi zakon o volitvah ljudskih svetov, ki mora zagotoviti povezavo širokih ljudskih plasti z organi oblasti ter ustvariti možnosti, da bodo široke ljudske množice neposredno' sodelovale nri vodstvu države, česar doslej v novi Poljski ni bilo.
Na Poljskem so ustanovili do 10. marca 649 kmečkih obdelovalnih zadrug, ki se imenu jejo »kmečke proizvajalne zadruge«. Vodstvo ooljske delavske stranke se je lotilo ustanavlja nia kmečkih zadrug šele 1. 1948. Prve zadruge so bile ustanovljene leta 1949. Po načrtu bi morali lani spraviti v za' druge 1 odst. vseh gosnodar-stev, ki jih je na Poljskem okrog tri milijone, vendar načrt in bil izpolnjen.
ni mogoče predvidevati, da bo sovjetska pomoč omogočila izvijanje širokega programa industrializacije Kitajske in da gre za to, da Kitajska dobavi surovine novim industrijskim področjem v Sibirji.
Pripomnil je, da bi bila »ameriška pomoč mnogo večja od sovjetske«, in omenil, da je ameriški kongres leta 1948 izglasoval za eno samo leto 400 milijonov dolarjev za pomoč Kitajski. Seveda ni povedal, kakšna' je bila ta »pomoč« in da je obstajala v orožju, ki so ga hlapci ameriških imperialistov uporabljal; proti ki-tajskemu ljudstvu.
Acheson je končno hotel pripisati napadalne namene voditeljem ljudske Kitajske in dejal, da bodo ti voditelji vodili kitajsko ljudstvo v »napadalne avanture preko kitajskih meja, kar bi pomenilo kršitev listin OZN«.
Govoril je dalje o južnovzhod-nih azijskih deželah ter strašil s komunistično nevarnostjo.
Popolna stavka
v londonskem pristanišču
LONDON, 15. — Slavka posadk londonskih vlačilcev, ki je začela včeraj, je skoroda popolna. Na Temzi je vsaj 8 zasidranih ladij, ki se ne morejo ganiti. Vzrok te stavke, ki grozi paralizirati londonsko pristanišče, je v tem, ker so neke uslužbence krivično odpustili z dela. Posadke vlačilcev pa protestirajo še zaradi prenizkih mezd in pa ker nimajo odmorov za uživanje hrane, kljub dolgemu delovnemu urniku. Lansko leto in že pred dvema letoma so v .londonskem pristanišču prav tako izbruhnila socialna gibanja, ki so z druge strani povzročila razglasitev obsednega stanja.
2ENEVA, 15. — Van Cauwe-laert, predsednik belgijskega parlamenta in Gillom, predsednik senata sta danes popoldne prispela z letalom na letališče Oontrin, kjeT ju je gprejel mi-sistrskl predsednik Evskeos. Oba j« k sebi pozval kralj Leopold. Kmalu po prihodu sta oba predsednika odšla k belgijskemu kralju.
Drugi sestanek med kraljem Leopoldom in ministrskim predsednikom Eyakensom je trajal do pol dveh zjutrajt Ob 11.30 zjutraj! je Eyskens imel telefonski razgovor z Brusljem. Takoj nato, ko je bil še enkrat pri Leopoldu, je Ey-skens odpotoval v Bruselj. Tudi oba predsednika sta imela pogovore s kraljem in Eyskorisom, vendar pa nista hotela dati tisku nobene izjave o vsebini teh.
Politični položaj v belgijski prestolnici je ostal neizpreme-njen. Vse pričakuje izidov o razgovorih v Pregnyju. Liberalni ministri so se tudi sestali, vendar niso dali nobene izjave o tem sestanku. Isto pot sta sledila predsednik liberalne in socialistične stramke. Zaradi tega krožijo v prestolnici najrazličnejše vesti. Z nestrpnostjo pa pričakujejo povratka ministrskega predsednika v Bruselj, saj ne ba padla nobena odločitev preden ne bo Evskens obvestil ministre o pogovorih, ki jih je imel s kraljem.
ČETRTI DAN PL A N IŠ K E GATE DNA
1/laidaljiSi khoh - 107 m je do,)pqel Jugcriloumi Polda
Matevž Lukane je zmagal v mednarodni tekmi v slalomu
Acheson o Kltoiski
SAN FRANČIŠKO, 15. — Zunanji minister Acheson je danes izjavil, da bo «ljudstvo ZDA ostalo vedno prijatelj kitajskega ljudstva ln Je pripravljeno trgovati njim pod sledečimi pogoji: zaščita ameriških trgovcev, ladij in letal, spoštovanje pogodb, urejena izmenjava«, Acheson je dalje dejal, da vlada ZDA «nima namena vsiliti Kitajski kakršne koli ideologije ali oblike vlade in da nima namena vreči se v napadal-ne avanture proti Kitajski«.
Izjavil je dalje, da kitajska nacionalistična vlada n; bila premagana z orožjem, pač pa da se je zrušila zaradi notranje šibkosti ker Ji je kitajsko ljudstvo samo odvzelo zaupane in oporo.
Glede kitajsko-sovjetskih dogovorov je Acheson izjavil, da je sovjetska pomoč nezadostna in da
GOZD-MARTULJEK. 15. — Slalomisti mednarodnega in Prvega razreda so se danes pomerili na mednarodnem tekmovanju v Kranjski gori. Avstrijci in Jugoslovani so tekmovali na SOO^tn dolgi progi z višinsko razliko 180 m. Proga je bila dobro izpeljana in je imela 50 vrat. Snežne razmere so bile ugodne. Organizacija tekmovanja je bila kakor vse doslej brezhibna. Kandidat za prvo mesto Jugoslovan Tine Mulej, ki je zastopal Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v Ameriki, je bil v prvem teku pri 45. vratcih diskvalificiran. Med tekmomnjem so izstopili trije Jugoslovani mednarodnega razreda
Rezultati tekmovanja so naslednji-
Mednarodni razred. 1. Lukane Matevž (J) v času 2:26.4
2. Neuhuber Karel (A) 2:35,1.
3. Bruchner Karel (A) 2:36.3.
4 Bertoncelj Jože (J) 2:46.3. 5. Cvenkel Franc (J) 2:49,1. 6. Stoekelmaver Alois (A) 2:54.1.
Prvi razred. 1. Lapajne Miloš 2:52. 2. Hutter Zvonko 2:56. 3. Vovk Milan 2:59.2. 4. Kohle: c Anton 3:04 Tudi danes so nadaljevali s skoki na 120 metrski skakalnici, kasneje Pa s treningom na 80 metrski skakalnici. Vreme je bilo danes sončno in ozračje, mirno. Odjužni sneg n! dovoljeval polne hitrosti, zato so bili skoki temu primerni. Obe skakalnici sta bili v odličnem stanju. Jugoslovanske, italijanske, norveške in avstrijske skakalce je aledalo 2 tisoč ljudi, ki so se kakor po navadi Pripeljali s posebnimi vlaki v Planico.
Prvi je skakal danes Jugo-slovan Rogelj, ki je s svojimi l
stilno dobrimi in dolgimi skoki zadivil gledalce. Sledila sta mu Finžgar in Razboršek. nato Italijani Trivella, Delaresi, Da Colle in De Lorenzi, ki je prvi pristal pri 100 m. Groem-mer (A) je skočil "3 m. za njim Janez Polda (J) 191 m. Norveški skakalci so dosegli v prvi seriji skokov 94. 87. 93. 94 in 89 m. Zadnji je skakal Klančnik in dosegel v zelo dobrem stilu 90 m
V drugi seriji študijskih skokov je dosegel najdaljši skok Norvežan dr. Schjelderuv ki je skočil 97 m
Tretja serija je prinesla kar 6 skokov s 100 ali več metri. Vsi skakalci so zelo dobro skakali razen Italijana De Lorencija, ki je pri tretjem skoku, zopet. 100 m. nerodno skočil in padel. Lažje poškodbe mu verjetno ne bodo dovolile, da bi tokrat ie skakal na planiški skakalnici. Janez Polda je za njim postavil najdaljši skok dneva 107 m. Norvežana, zmagovalca nedeljskih tekem na 80 metrski skakalnici dr Schjelderup i„ Kronvold sta skočila 106. oziroma 104 m.
Po študijskih skokih na 120 metrski skakalnici so pričeli s trening,om na 80 metrski skakalnici. Izvedli so po dva d0 tri skoke. Mladi jugoslovanski skakalci so pri treningu pokazali veliko sigurnost, tako da bodo mogoče prepuščeni med tednom na 120 metrsko skakalnico. Trenirali so vsi razen Avstrijca. Norvežani so t di danes ro-kazali svoj krasen stil in dolge skoke, ki so jih gledalci zasluženo nagradili.
Jutri dopoldne t odo mednarodne t^kme n smuku za moške v Kranjski gori.
E. KRAUS
KOLIKO ZALEZE DELAVCU NJEGOVA PLAČA
Stokrat dražje nego pred vojno
najnujnejše življenjske potrebščine
S prehodom na linijo Delavsko zbornice so se kominformistični voditelji Enotnih sindikatov postavili v službo delodajalcev in kapitalistov
Razcepljenje ES, nastalo v Trstu pq inlormbirojevski re-
tržaško delavstvo v do tedaj močni sindikalni organizaciji. Prejemki tržaškega industrij-
soluciji, je zaneslo v prvih tre-1 skega delavca na primer dose-
nutkih med delavske vrste iz-nenadenje, zatem mlačnost in brezbrižnost, čim se je dalo razbrati, 'kam namerava usmeriti. razredno borbo 'sajnozva-n0 kominformistično vodstvo, Čigar oportunistične in revizionistične težnje so izpodnesle temelje že prislovični sili tržaškega delavskega bloka, zlepljenega s solidarnostjo deset in desettisočev delavskih sotrpinov. Pričel se je trgati in razpadati do take mere, da 9o se kominformistični voditelji čutili primorane vabiti k sodelovanju še drugo sindikalno organizacijo.
Delavska zbornica je že do tedaj očitno nasprotna delavskim koristim, ker je s svojim defetističnim in stavkolomnim nagnjenjem ie pfrej nanesla ogromno šikodo delavskemu po-kretu, in je z veseljem sprejela vabilo, da dokončno pripomore pri razbijanju nekdanje delavske kompaktnosti in ustvarjanju povoljnih pogojev za delodajalsko samovoljo.	i
Da je moč tržaškega delavskega gibanja okrnjena, so kmalu pokazala zborovanja delavcev te in one stroke, na katerih re je zbrala ali pa tudi ne komaj četrtina pripadnikov. Spričo takih neuspehov so hiii kominformistični predstavniki sami primorani ugotoviti onemoglost Enotnih sindikatov,' ne da bi pri tem seveda navedli prave vzroke takega stanja in skušali najti pravi odpomoček. Demagoški samozvanci »o *li mimo vseh načinov, ki bi, vzemimo na podlagi splošnega delavskega kongresa, lahko dovedli do preosnove sindikatov, vrnili delavskim množicam moč in ponovno zaupanje v njihevo udarno silo. Izkoriščajoč ideo loški spor so se samolastnu oklicali kot voditelji nekakšnega mešanega sindikalnega po-kreta, ne upoštevajoč poglavitne vloge delavskega sindikata, ki prvenstveno teži za izboljšanjem življenjskih pogojev svojih pripadnikov. Pasta vili so se preprosto v službo delodajalca in kapitala ter si, pak-tirajoč z Delavsko zbornico, osvojili tudi, njen program: usmeriti delavsko gibanje v Trstu tako, da ne bodo oškodovani lndustrijci ne italijanska vlada; ne zahtevati niti lire več od tega, ka je bilo že priznano v Italiji in se sploh ogibati borbe, ki bi mogla spraviti iz ravnotežja oblasti in delodajalce.
Da bi pa gornje navedbe nc zavedle čitateljev do mišljenja o pristranosti takšnih utemeljitev v zvezi z ošibitvijo Enotnih sindikatov, moramo v dokaz svojih trditev poseči nekoliko nazaj In osvetliti poglavitne cilje, ki jih je nameravalo doseči
Popravek
V mojem torkovem poročilu o koncertu na Opčinah, ki ga je priredil pevski zbor *Sl. Škamperle» iz Sv. Ivana, se je vrinila neljuba pomota. Obe pesmi «Dvanajst razbojnikov» in «Napitnico» je pel s prav simpatičnim glasom baritonist Aleksander Žerjal in ne tov. Barovina.
STANE MALIC
žejo povprečno komaj 60 odstotkov nujno potrebnega minimuma, česar nikakor ni težko dokazati. Zadostuje navesti razmerje med cenami iz leta 1938 in današnjimi in takoj bomo lahko ugotovili, da so oanes številne najnujnejše življenjske potrebščine, ne omenjajoč pri tem industrijskih izdelkov, kjer je razlika še občutnejža, v razmerju z delavsko plačo povprečno stokrat dražje nego pred vojno.
Potem ko so tržaški delavski urad, odbor za cene in združe. nje Enotnih sindikatov spoznali m pripoznali, da je polrebuo za vzdrževanje štiričlanske delavske družine mesečno nai-manj 60.000 lir, so se po letu 1947 sindikalne zahteve osredotočile na tp številko, ki naj bi enkrat za vselej in temeljito izboljšala socialne prilike našega delavca. Kakšni so še dane« prejemki industrijskega delav. ca, menda ni treba posebej po-
udarjati. Dovolj je bile. o teni pisanja v listih in na stenskih lepakih, izvirni plačilni izkazi, nalepljeni tu in tam med poslednjo stavko, pa so naravnost iznenadili tržaško javnost. Iz teh se je dalo razbrati, da pre: me industrijski delavec zu šestdnevno delo in sedemdnevno Življenje komaj 6000 lir. Marsikdo sj še zdaleč ni predstavljal, da je jriožna takšna razlika med prejemki industrijske ga delavca in dokazanim uai-nižjim zneskom, potrebnim za vzdrževanje nekajčlanske družine. Imenovali so jih gladovne plače in popolnoma upravičeno.
Na te porazne ugotovitve so odgovorili industrijci, da tržaški delavci nimajo pravice do poviškov, ker prekašajo njihovi prejemki delavske plače v 87 italijanskih pokrajinah, da so tu delovne pogodbe podpisane od sindikalnih organizacij, da te pogodbe ne upoštevajo poviškov razen v primeru podražitve življenjskih potrebščin in podobno. O položaju delavcev in njihovi bedi, kajpada nit: besedice. (Nadaljevanje sledi]
Kruh ie sicer dražji
vendar nič huliši
Z današnjim dnem je kruh v prodaji po 94 lir za kg. Trenutno so torej vsa posredovanja in vsi protesti ostali brez vsakega uspeha in Vojaška uprava je zopet enkrat na škodo tržaškega delavstva uveljavila svojo voljo. Od danes naprej bomo plačevali kruh 12 lir draže ne glede na to, da delavski prejemki ne bodo nič višji in kruh nič boljši.
Plenum Zveze parHzanov III. in IV. okraja
Pred nekaj dnevi so se zbrali partizan; in aktivisti iz III. okraja pri Sv. M. M. Zgornji. Tov. Lipovec Tine je poročal o mednarodni in domači politični situaciji. Njegovemu govoru je sledila diskusija, ki se je zlasti razvnela ob tako imenovanem tržaškem vprašanju. Po diskusiji so izvolili sekcij-ski odbor ter si porazdelili naloge pri reševanju raznih težkih vprašanj.
Se prej pa so imeli podoben sestanek partizani in aktivisti IV. okraja v Skednju. Tukaj je govoril tov. Davorin, ki je pri orisu političnega položaja zlasti podčrtal hinavsko politiko komirvformistov ir. ((dolarske zveze« ter ((akcijskega odbora« ob tržaškem vprašanju. Na sestanku so razpravljali tudi o raznih vprašanjih, ki se tičejo še posebej partizanov jn ki jih je treba rešiti, pa čeprav je to dostikrat zvezano s težavami.
Popravil cerkev in župnišč se ie z vso vnemo lotila Vil
Pogrešamo podobne vneme pri gradnji in po pravilih šolskih poslopij in drugih stavb, ki služijo kulturnemu dvigu ljudstva
Urad za obveščar,je Javi,h sti pri anglo-ameriški vojaški
upravi poroča, da je urad za javne naprave pred kratkim sklenil pogodbo s podjetjem Giovanni Burlo za popravilo cerkve in župnišča v Zgoniku. Pogodba se glasi na vsoto 2 milijona 151.690 lir. Poročilo dostavlja, da bo delo verjetno trajalo 12 tednov in da b0 pri njem zaposlenih 6 delavcev,
Ce primerjamo vsoto, kj jo nameravajo uporabiti za popravilo obeh objektov ter upoštevamo število delavcev in delovnih dni, na katere urad za javne naprave računa, tedaj vidimo,, da bi za ta denar mogoče lahko delalo tudi več delavcev in dalje časa kako drugo delo, ki bi bilo splošncsti vsaj v toliko koristno kot omenjeno popravljanje.
Pred nedavnim smo po sporočilu urada za obveščanje jav
nositi pri YU javili, da se bode podobna popravila — sicer za manjši znesek — izvedla tudi v Borštu, Dg so pri VU tako vne ti za «čast hiše božje«. b.i na« končno rie zanimalo, če ne bi
Tuberkuloza je v svojem bistvu socialna bolezen. Najbolj razsaja tam, kjer nima ljudstvo zaradi podhranjenosti, naporov in nezdravih stanovanjskih prilik dovolj odporne sile, da bi premagalo primemo okuženje, ki mu je vsakdo podvržen.
Trst ima že od nedkaj žalostni sloves, da je tuberkuloza v njem doma. Ni to posledica obmorskega podnebja in naglo izpreminjajoče se klime. Vzroka je iskati povsem drugje: v tisočih in tisočih temačnih, zatohlih stanovanj, v katere sonce nikoli toliko ne posije, da bi posušilo vlago, ki se je zajedla v stene. Kako naj otroci v njih doraščajo v zdrave, od-
Problem tuberkuloze v Trstu in njeno zdravljenje
SLIKAR
France Pavlovec
RAZSTAVLJA V GALERIJI nSCORPIONS"
Včeraj ob 18 je bila v galeriji »Scorpione« odprta razstava slik FRANCETA PAVLOVCA. Številno občinstvo, navzoče pri otvoritvi, je bilo navdušeno nad lepimi krajinami. 15 izbranih del, ki jih Pavlovec razstavlja, živo prikazujejo njegovo visoko umetniško vrednost.
Opozarjamo občinstvo, da ne zamudi te redke prilike in da si ogleda razstavo, ki
je odprta od delavnikih od 9 do 13 in od 16 do 20, ob nedeljah pa od 10 do 13.
porne ljudi? Kako naj premagajo tisto mladostno dobo, ko tuberkuloza terja zase največ žrtev? V tem je torej prvo in največje zlo, ki ga je treba odpraviti z zidavo novih hiž, s senčnimi in zračnimi stanovanju, če hočemo, da bo borba proti tuberkulozi uspešna, in če hočemo zmanjšati število onih, ki jih ta bolezen spravi v mnogo prerani grob. To število niha okoli 800. V prvih povojnih letih je bilo večje, kar si lahko razlagamo iz dejstva, da
so bili v vojni ljudje mnogo bolj izpostavljeni naporom in slabim prehrambenim prilikam. V splošnem pa je opaziti, da tako v Trstu kot v vsej srednji Evropi pada umrljivost za tuberkulozo.
V vseh državah velja pravilo, da mora priti v bolnicah in sanatorijih na vsakega tuberkuloznega bolnika po ena postelja in tudi pri nas bi število postelj tej zahtevi nekako odgovarjalo. Seveda, se dogaja kot n. pr. zšdnje čase, da primanjkuje postelj za meške, ali to je le prehodnega značaja. S povečanjem sanatorija v Nabrežini in (, zidavo nov^ga^sanato-rija med Opčinami in Prosekom se ta problem*“ne*bo več pojavljal. Z njim bo tudi rešen drugi, nekoliko težji problem pljučne kirurgije, kajti sedaj morajo vse operativne Slučaje pošiljati v druge sanatorije, kar za bolnika samega iz marsikaterega razloga ni preveč prijetno. Splošna bolnica teh operacij ne dela. ker jih tudi ne more zaradi značaju bolezni same, poleg tega pa zahteva tak bolnik posebne nege, ki mu jo lahko nudi samo sanatorij.
Uspehi sanatorijskega zdravljenja so ljudje v tem pravcu toliko prosvetlili, da ne odlašajo doma z odhodom. Običajno mine med obolenjem in vistopem v bolnico le tisti čas, ki je neobhodno potreben za ureditev papirjev v pogledu socialnega zavarovanja. To ie zelo različno in v tem je tudi pri nas v Trstu drugo veliko zlo v zdravljenju tuberkuloze. Delavci in nameščenci imajo tako imenovano Provvidenzo sociale, ki predstavlja precej velik birokratski aparat, ki nujno potrebuje preosnove. Državni uradniki, učitelji (med katerimi je procent tuberkuloznih precej velik) in občin-
ski uslužbenci nimajo «Ptovvi-denze sociale«, temveč ENPAS, INADEL, ki jim plačajo samo šestmesečno zdravljenje. Kdor nima niti enega niti drugega zavarovanja, se mora obrniti na Consorzio Antituibercolare, ki razpolaga z nedovoljnimi fondi, in tak bolnik mora po navadi čakati nekaj mesecev, da pride na vrsto. Unitarno zavarovanje -je zato upravičena zahteva, ki terja nujno rešitev.
Ko je bolnik, kot pravimo, klinično zdrav, mora zapustiti sanatorij in v tepi je tisto tretje veliko zlo, ki otežkoča zdravljenje tuberkuloze in je krivo,
prav dobi bolnik prve tri mesece petsto, druge tri štiristo.in naslednje tri tristo lir dnevne podpore, je to kot kaplja v morje v tistih primerih, ko je bolnik primoran živeti v nezdravem in zanj neprimernem stanovanju. Odstotek takih primerov pa je v Trstu zelo visok, zato bo k temu vprašanju treba pristopiti z, vso resnostjo. V Nemčiji so ga pred vojno reševali na ta način, da so za tuberkulozne zgradili cele bloke stanovanjskih poslopij. Klinično zdrav tuberkulozni bolnik se je z družino tja preselil. V primeru da je bil pozitiven, je šel preko zime, ko je nevarnost oikužitve večja, zapet v sanatorij. Za bolnika je to zelo ugodno, ker se reši tistega neprijetnega občutka, ki ga preganja med zdravimi ljudmi, da je odveč in da ga vsi postrani gledajo. Marsikoga pripelje ta občutek nazaj v sanatorij. V Angliji sta dva sana-torijska centra, ki združujeta bolnice in delavnice za usnjene izdelke, kjer so zaposleni okrevajoči bolniki. Sanatoriji-ska uprava te izdelke prodaja in z njimi krije stroške. Tudi v Franciji je bil sličen sanato-
rij v Clavi - Vivru, ki pa jie prepadel zaradi prevelikega luksuza. V Jugoslaviji se bo način zdravljenja jn vključevanja bolnikov v produkcijo uveljavil na Golniku z dozidavo primernih objektov.
Ta način postopnega prehoda •bolnika v navadno življenje je gotovo najprimernejši in blagodejno vpliva na, bolnikovo duševnost. V tej smeri bi se moralo reševati vprašanje tuberkuloze in bolnikove zaposlitve kot vprašanje celotnih življenjskih priliv po zaključenem kliničnem zdravljenju. Bolnik bj imel poleg drugega
da uspehi niso tjajnejši. Ce- prij^tn^ zavest^ da nj y breme
družbi ■ In da sam prispeva k
svojemu vzdrževanju.
na vseh koncih čutili mnoge nujnejših potreb. P0 našem po deželju namreč še nikakor a* dovolj preskrbljeno za šole. N.-le da se naše ozemlje ((ponaša« s šolskimi stavbami, ki pred stavljajo pravo sramoto za ozemlje, o katerem govorijo da mu vladajo kulturni Ijudie, tu dj tiste šole. Katerih zgrad-Df še kako odgovarjajo. «e zdaleč ne ustrezajo zaradi svoie Pomanjkljive opreme. Ah’ je tre ba govoriti potem še o otroških vrtcih? In dvorane za naša pto-svetna društva po podeželju? Dvoran povsod primanjkuje. Zlasti se bo to pomanjkanje občutilo-sedaj, ko so se naenkial spomnili. da je za oviranje slu venskega kulturnega oeiovania zelo uspešno sredstvo prepoved uporabe dvoran, ker niso aso-lavdirane«. Take so pa skorat vse dvorane, ki smo ;'!h do sedaj uporabljali. Pri nekaterih bi za kolavdacijo zahod.-val -majhna preureditev, Mar zn kaj takega urad za javne trn-prave ne more sklenili poa nt be s kakim podjetjčm? Za toke ureureditve b; mogoče zf dostovale vsote kot so bhe namenjene za popravilo nekaterih cerkev in župnišč. Naše ljudstvo bi pa bilo pri tem brž. kone vsaj tako zadovoljno kot pri obnovitvi «majhne slikovite cerkve in župnišča, ki sta edini v Zgoniku«, kot pravi v svojem poročilu urad za obveščanje javnosti. (Res ne vemo, koliko župnišč v Zgoniku bi hoteli ljudje pri tem uradu).
Prireditev za pionirje v Barkovljah
Včeraj je SHPZ pripravila pionirjem v Barkovljah prijeten popoldan. V Franklovem pri Gregoriču je bila ob 15 filmska predstava sovjetskega pionirskega filma «Novi Guli-vers, kar je tq mladi svet z veseljem pozdravil kot dokazuje velik obisk preko 70 šoloobveznih otrok in okrog 30 starejših ljudi. Predstavi so vsi navzoči z zanimanjem sledili in se ob koncu izrazili, da si želijo, naj bi jim SHPZ nudita spet kaj podobnega.
HUDA AVTOMOBILSKA NESREČA V PREDORU POD SV. VIDOM
Nesrečo je zakrivil neki šoter neznanega avtomobila, ki je vozil s polno prižganimi lučmi
Včeraj ob 5.30 zjutraj se je v predoru pod Sv. Vidom dogodila huda avtomobilska nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 21-letni Ernesto Marches; iz Ul. Del Bosco 8. Ob tej uri je ponesrečenec v predoru peljal pred seboj ročni voziček. Naenkrat je z nasprotne strani privozil kamion, ki je bil poln posod z mlekom. Šofer kamiona, 36-letni Rino Mitri iz Ul. S, Martiri 2, se )"e skušal Mar-chesiju izogniti, y čemer bi tudi uspel, da ni v istem trenutku z nasprotne strani privozil neki avtomobil s popolnoma odprtimi lučmi. Močna luč je za trenutek zmedla šoferja Mi-
m Wi
Pozabljena tržaška okolica
nesodoben okvir velemestnega središču
ZGORNJA SLIKA VZBUJA VTIS, DA SMO KJE NA DEŽELI V KAKI NENAPREDNI VASI, KJER NISO SE NIC StlSALI O KORISTI ZIDANIH GNOJIŠČ. SPODNJI SLIKI PA KAŽETA DVE «LEPI» CESTI, OD KATERIH ENA VODI NA KOLODVOR PRI SV. ANI. (VSE SKUPAJ PA JE KOMAJ POL URE IZ CENTRA TRSTA).
Več ali manj so se bržkone vse tržaške mestne uprave trudile s tem, da bi mesto olepšale, modernizirale in ga po možnosti uvrstile v skupino onib, ki jim pravimo velemesta. In v samem sre-
dišču bi lahko rekli, da se jim je to delno tudi posrečilo. Kljub temu pa, da okoliški okraji, kakor so bili svojčas n. pr. Skedenj, Rojan, Rocol, Sv. Ivan itd., že dav-
ločenfh enot in bi torej morali, kot neposredna središčna okolica napredovati vzporedno s samim centrom, ne moramo trditi, da bi se zanje dosedanji mestni skrbniki kaj več pozanimali.
Dokler govorimo o tej neposredni okolici, bi še nekako šlo. Važnejše ceste in ulice so kolikor toliko urejene, poskrbljeno je v glavnem za razsvetljavo in vodovodne naprave in tudi higienske prilike so kolikor toliko zadovoljive. Cim pa stopi človek nekoliko v klanec, se ne more načuditi naravnost pretirani zanemarjenosti razritih tesnih ulic, ki niso ulice, ampak obzidani, vijugasti prehodi in raztrganim stopniščem, ki niso stopnišča, marveč razmetane, zlizane škrli, nestabil. no nametane druga na drugo, V suhem vremenu še nekako dostopni, postanejo tl zanimivi prehodi v dežju na debelo tjakovani z lepljivo ilovico, ki se oprijemlje o-buvala in ovira dohode do hiš vse tja do prvih nalivov. Ti sicer očistijo uličice blata, hkrati pa jih spremenijo v pravcate hudournike, v razrite reke, po katerih tudi po nalivu hoja ni kdo ve kako varna.
Toda tudi v dneh, ko tfo vsi ti klančki v najboljšem stanju, niso ravno prijazni. Ponekod naletiš na vsakovrstne ostanke in odpadke, na zavitke nesnage in kupe smeti po zakotkih. Kajti smetarska služba tod ni urejena kakor v mestu, nihče ne pobira smeti po teh strminah in od občine
no več ne predstavljajo upravno j plačane pometače srečujejo peri-
ferni prebivalci Trsta le takrat, ko se mudijo v mestu.
Stanovalci hišic ob teh odprtih labirintih pa žive življenje, ki se le malo razlikuje od onega pred 50 ali celo pred 100 leti. O kakršni koli kanalizacijski ureditvi se sploh ne more govoriti. Na najpreprostejši način zgrajena stranišča čepijo nad odprtimi nehigieničnimi greznicami, ki jih zlasti v poletnih mesecih obdajajo smrad in oblaki muh. Na stotine bi mogli našteti stanovanj brez električne in vodovodne napeljave. V tisoče gredo torej stanovalci, ki si ob petrolejki in celo ob sveči kratijo večere in noči, prav toliko bi lahko našteli onih, ki se oskrbujejo s kapnico ali pa prenašajo vodo iz oddaljenih cestnih vodovodov. V eno do dvesta-novanjskih preprostih hišicah z nizkimi stropi in tesnimi okenci neredko naletiš na netlakovan pod tam pa, kjer bi morale biti stopnice je postavljena lestev za dohod v morebitne gornje prostore. V kolikor ti nesodobni domovi niso zidani v osojnih kotanjah med griči, bi lahko rekli, da predstavlja' domačinom edino ugodje le krasen razgled na zaliv In mesto ob morju.
Na stotine, smo rekli, bi mogli našteti takih nenaprednih siromašnih bivališč, ki obkrožajo mesto od Barkovelj preko vseh tržaških vzpetin in sotesk vse tja do Skednja. Marsikateri podeželan je že ugotovil, da take zaostalosti, kakor jo imaš priliko videti tu in tam v tržaški okolici, ni naj-
ti niti v najzakotnejši podeželski vasi Kljub tem nerazveseljivim ugotovitvam, ki končno predstav-llajo le površen, nepopoln oris žalostnih prilik, so vsi dosedanji upravitelji mesta in okolice storili za slednjo le zelo malo ali nič. Razen nekaj tlakovanih strmcev je ostalo zunanje liče periferije več ali manj povsem enako onemu pred desetletji. >
Opravičujoči odgovori In ugovori, ki lahko nastanejo v lej zvezi, nam niso neznani.
V tržaškem občinskem svetu je bilo že sproženo zadevno vprašanje, ki pa se je nanašalo le na eno ali dve zanemarjeni ulici, kjer se lastniki upirajo kakršnim koli melioracijskim posežkom občine. Občinska uprava je naglo poprijela ta edini razlog in dokazala s tem, da ji je mnogo ljubše, ako bi neprijetno vprašanje zapuščene periferije ostalo še v naprej nenačeto, nemara v glivnem zato, ker žive tam ponajveč Slovenci.
Spričo pretiranega središčnega luksuza in na pragu samega mesta bi si umne skrbne mestne u-prave tega ne smele privoščiti. Ne glede na tujca, ki pogosto vendar ni navezan le na center in zaide tudi v to našo pozabljeno in zanemarjeno okolico, in ne glede na njene prebivalce, bi bilo vsaj ob koncu 20. stoletja potrebno načeti vprašanje neskladnega kontrasta med središčem In periferijo in se končno lotiti načrtov za restavracijo tega nesodobnega okvira tržaškega mesta.
tnja, kar je zadostovalo, da jc izgubil oblast nad volanom in zavozil v Marchesija. Takoj po trčenju je Mitri s srvojim kamionom ponesrečenca odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima široko rano na čelu, verjetno zlomljeno čelno kost, jnožgan-ski pretres in več poškodb po vsem telesu. Zaradi resnega poškodovančevega stanja, se zdravniki niso še izjavili.
Policija je uvedla preiskavo, da bj izsledila brezvestnega šoferja skrivnostnega avtomobila, ki je glavni krivec včerajšnje nesreče.
• » a
Ob 16.05 py se je na vogalu Ul. Imbriani in Carducci pri petila druga avtomobilska nesreča, ki k sreč; ni imela hudih posledic. Takrat sta sp namreč zaletela 39-letnl avtomobilist Foretti Romeo iz Ul. Brajnamte 1 in 24-letn-i motociklist Azarra Giovanni s Trga Goldoni 3. Trčenje je povzročilo le neznatno materialno škodo ter nekaj poškodb moto. ciklistu, ki pa bo v štirih dneh zopet zdrav.
Delo čistilcev min
V torek so imeli čistilci min zopet polne roke dela ter na razne telefonske pozive tržaške, ga prebivalstva nabrali in spravili na varno veliko število nevarnega iz vojne pozabljenega eksplozivnega orožja. Med drugim so razstrelili ali drugače zavarovali eno 149mm granato, 8 ročnih bomb, 12 topovskih izstrelkov 88 mm, več možnar-Skih izstrelkov in drugega strelnega orožja.
Nesreča Dri delu
Včeraj ob 13-30 so pripeljali v bolnišnico mizarja Stefančiča Vladimirja iz Vicolo delle Rose 1. Ponesrečenec je malo prej padel doma 7. 2 m visoke'^estve in si pri padcu polomil več reber, zaradi česar sc bo moral zdraviti 20 do 30 dni.
Tudi akacije jim prav pri
Na policijski postaji na Opčinah sc )c zglusil Piščanec Franc Z Opčin štev. 40, ki je službujočemu policijskemu o seibju prijavil tatvino, ki se je dogodila na njegovem polju v Piščancih. Neznani tatovi so mu namreč ukradili 19 okaci-jevih sadik v vrednosti 2 tisoč lir.
KOLEDAR
Cetrlek 16. marca
Hilarij, Velislav Sonce vzide cb 6.18, zatone ob 18.12. Dolžina dneva 11.55. Luna ■ vzide ob 5.42, zatone ob 15.56. Jutri petek 17. marca Jedert, Ljubislava
SPOMINSKI DNEVI
1943 je bil začetek bojev, štirih
brigadi v Suhi Krajini.
PRESKRBA
Delitev bele moke. Sepral sporoča, da se prične danes z razdeljevanjem bele moke za potrošnike vseh kategorij v mestu in podeželju. Obrok obsega 500 g na osebo proti odvzemu odrezka I. «Farina bian-ca». Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena za kg v mestu 83 lir, na podeželju 85 lir.
Kruh po novi ceni. Od danes dalje je določena cena kruhu po 94 lir za kg.
Dvig odrezkov. Danes morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih uradov pri Sepralu-
PROSVETNA DRUŠTVA
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ttS. ŠKAMPERLE« priredi danes 16. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maj« razstavo daril, ki jih je prejel pevski zbor na turnejah po Jugoslaviji. Ob tet priliki bo predaval tov. Franc Venturini.
Vabimo člane društva in prijatelje, da obiščejo razstavo in da se udeležijo predavanja, ki se začne ob 20.36.	Odbor
Pevski zbor «Ivan Cankar« ima jutri ob 20 redno skupno pevsko vajo mešanega zbora v običajnih prostorih. Pridite točno!
Otvoritev sinke rozstave
Franceta Mavca
Sinoči ob IS se je zbralo k otvoritvi slikarske razstava Franceta Pavlovca v galeriji eScorpionet> številno občinstvo. Poleg tržaških slikarjev so bili prisotni tudi drugi kulturni delavci, zastopniki društev in tiska ter drugi predstavniki javnega in kultu« nega življenja
Umetnik Pavlovec, lci se je rodil v Trnovem pri Ilirski Bistrici in ki živt sedaj i> Ljubljani, je že pred petimi leti razstavljal v Trstu in tudi v Gorici, vendar takrat v družbi drugih slikarjev in samo z nekaj deli. Sedaj pa se predstavlja s 15 izbranimi krajinami, ki so njegov najljubši predmet ustvarjanja. V tej samostojni razstavi nam prikazuje dela, ki jih je ustvaril v nizu let, tako kPreddvora iz leta 1934 pa do upcmladr.c pokrajine«, ki ’nosi letnico 1949, to j.e v letu' ko" je prejel v Ljubljani tudi Prešernovo nagrado za dvoje slik «Soča» in «Sava».
Razstava, ki prikazuje del umetnikove razvojne poti in ki je bogata po vsebini in lepoti, zasluži vso pozornost tržaškega občinstva, kateremu toplo priporočamo, da si j0 ogleda.
(Strokovno poročilo o razstavi bo naš Ust še prinesel).
OF
SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OF za Tržaško ozemlje bo danes, 16 marca ob 16. na sedežu v Ul. R. Manna 29.
Dnevni red je sledeč: 1. Priprave za kongres. 2. Sklepi. | 3. Slučajnosti.
Družabni večer Slovenskega
gospodarskega združenja
V soboto 18. t ' m. priredi SGZ v gostilni Suban pri Sv. Ivanu svoj družabni večer s plesom. Člane in prijatelje opozarjamo, da se bo točil tomaj-ski teran in rezala kraška potica (presnic). Prodaja vstopnic in rezerviranje miz je v tajništvu SGZ, Ul. Fabio Filzi 10, I. med uradnimi urami do vključno 17. t. m. — Članom in prijateljem so vabila že razposlana. V primeru, da bi kdo vabila ne prejel, naj ga dvigne v tajništvu SGZ.
OMEJITVE ELEKTRIČNEGA TOKA
TRST, (PIO) — Kot obvešča Urad za javne naprave pri Vojaški upravi so zaradi povečane razpoložljivosti vode v severni Italiji z današnjim dnem ukinjene vse omejitve porabe električnega toka na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU
Cammello, Viale XX Settem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel- 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
CERKVENE POROKE:	šofer
Krusič Ivan in gospodinja Ras-man Ar.ita, uradnik dr. Tolja Co-stantino in gospodinja Di Dru-sco Elvina, študent Debertolis Pio in gospodinja De Giorgi Adriana, delavec Zgur Edvard in pletilja Bozzi Giorgina, radiotelegrafist Sumberaz-Sotte Oreste in gospodinja Meriggioli Italia.
UMRLI SO: 621etni Mazzaset-te Attilio; 821etna Linda Virginia, por. Rigo, 501etni Merlini Karlo, 83Ietna Obreza Frančiška, por. Biagi.
Perila ni več
Uberti Dora jz Ul. Tlgor 21 je prijavila na glavni policijski postaji, da so jii prejšnjo noč neznani tatovi ukradli z balkona za 3 tisoč lir perila, ki se je tam sušilo
Obrokov ni plačeval
Zulian Romeo, lastnik trgovine z radijskimi aparati v Drevoredu XX septembra 39. je prijavil policiji 41-letnega De Narda Alberta s Trga sv. Ivana 1. De Nardo je Pr' njem kupil na obroke 40 tisoč Ur vredni radijski aparat kaitevp-ga je potem za smešno nizko ceno prodal nekemu neznancu. Seveda se De Nardo od kupoprodajnega akta ni več vrnil v trgovino, da bi poravnal prevzete obveznosti. Zaradi tega bo prišel pred sodišče.
do priset pred sodisco.
Petelin s kokošmi je romal
.. t..:. il.
tujo malho
Križmaočič Marcel iz Ul. Bo-nomea 83 se je ukvarjal tudi s rejo kokoši. Na dvorišču, kier stanuje, je imel kokošnjak, v katerem je domoval petelin s 4 kokošmi. Včeraj pa je Marcel na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je na dvorišču ostal samo te kokošnjak, petelin in kokoši pa so romale v tuio malho. Križmančič Marcel je s tatvino utrpel 5 tisoč lir škode
Poskus samomora
Včeraj cb 11-05 so pripeljali v tržaško bolnišnico 22-letno Staier Tulio iz Ul. Lavatoio 1. Zdravnikom je še uspelo, da so jo ohranili pri življenju, kajti mladenka je s samomorilnim namenom zaužila od 30 do 40 tablet «Panadoma». Zdravniškemu osebju je povedala, da je segla po tem skrajnem sredstvu zara-di tega, ker se je doma sprla s svojo mamo.
Nogomet in koleno
Včeraj ob 9.30 so pripeljali v bolnišnico 25-lotnega težaka Ferfoljo Ervina iz Ul. Caota-gnetto 104. Ervin, ki jc velik ljubitelj športa in vnet igralec nogometa, jc v nedeljo igral za svojie društvo prvenstveno tekmo na nogometnem igrišču v Trebčah. Med igro, ki je bila prava prvenstvena borba za točke, si je poškodoval koleno, zaradi česar sc bo moral v bolnišnici zdraviti okrog 30 dni in se za dolgo časa odpovedati priljubljenemu nogometu.
VOZNI RED
parnikov in avtobusov v cono B
PARNIKI IZ TRSTA V KOPER (Odhod s pomola pri ribarnici)
Ob delavnikih:	6.20,	10.00,
11.00,	12.30,	15-00,	17.00,
17.30, 18.15.
Ob nedeljah in praznikih:
7.45, 11.00, 14.00, 18.30.
PARNIKI IZ KOPRA V TRST
Ob	delavnikih: 5.20,	6.45,
7.30. 8.45, 12.15, 13.15, 15.00, 17.00.
Ob nedeljah in praznikih:
6.30, 9.10, 12.45, 17.15.
AVTOBUSI IZ TRSTA V CONO B
V KOPER (ob delavnikih):
6.30, 6.45, 12.30, 15.00, 16.00, 17-00, 18.00, 19.45.
V PIRAN (Kopen Izola. Portorož) ob delavnikih:
12.30, 19.45.
V NOVI GRAD (Koper, Padna, Buje, Brtonigla) ob delavnikih: 6.45, 16.00; ob nedeljah: 16.00.	.
V DEKANE ob delavnikih in nedeljah: 5.00, 11.15.
AVTOBUSI IZ CONE B V TRST
IZ KOPRA ob delavnikih:
7.00, 7.45, 7.50, 11.00, 17.15, 18.35; ob nedeljah: 7.50.
IZ PIRANA (po isti progi kot zgoraj) ob delavnikih:
7.00, 16.30.
IZ NOVEGA GRADA (po isti progi kot zgoraj) ob delavnikih: 6.30, 15.00; ob nedeljah; 6.30.
IZ DEKANOV ob delavnikih in nedeljah: 5.55, 12.10.
SI.HVKNSKI)
1\! /I It (III !\J (I ULEDAI.IŠČfc
za Tržaško »zemlje
petek 17 t. m gostovanje v ŠMARJAH s komedijo Ostrovske!)
„DonosnQ služba"
V soboto 18. t. m. gostovanje
v MAREZIGAH s komedijo Ostrovske*)
ob $
»Donosna služba
it
il RADIO 0
JUG0SL. CONE TRSU
(Oddaja na srednjih val0''11 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 16. III. 195«
6.30: Jutranja glasba; 6.45: ročila v ital. in objava SP°.| < 7.00: Napoved časa - poroi■“* slov. in objava sporeda; 7-l‘: tranja glasba.
12.00: Operna oddaja; 12-30- ( bavna glasba; 12.45: ^oroču) ^ ital. in objava sporeda; 13.00: n.( poved časa - poročila v slo^-objava sporeda; 13.15: Duet sof
nistk Jagodic Vide in Pine --13.45:	Našim	ženam	tv
14.00: Igra orkester Stojan vič; 14.30: Pregled tiska in P?-, čila v ital.; 14.45: Pregled •'* in poročila v slov.
17.00: Pestra glasba; litične aktualnosti (v ital.);, R' > Ritmična glasba; 18.00: .Od
akordov do danes:	SamosPf?
■tr
Pavla Sivica; 18.20: Iz stavj oper in oratorijev: 18.45: PorV 19.00:	Glasb?
la v hrvaščini;
medigra; 19.15: Poročila v ' < 19.30: Napoved časa - poroS1",,. slov.: 19.45: Posebna prejN0 na oddaja Slovensko-italijaJV-i ljudske frente; 20.19:	Jezik0
pogovori; 20.30: Poje tržaški k morni zbor pod vodstvom Hb* » Vrabca: 21.00: Radijski obz1°r° (v slov.); 21.15: Koncert s10^ skih solistov (violinist Miran . har in pianistka Hilda Don>ar
vič—Hovak); 22.00: Življenje :
.,.11
goslovanskih narodov (v
22.20: Lahka večerna glasba; -j j. Zadnje vesti v ital.; 23.05: * nje vesti v slov.; 23.10: Objav3 > trišnjega sporeda; 23.15: P‘e
glasba; 23.30: Zaključek.
KINO
Rossetti. 16.15: mVIeč v puščjV Dana Andrevvs.	Ti
Exceisior. 16.30: ((Jezdeci 7 Fenice. 16.30: »Tragedija kX>'
na Scotta«, John Mills.
Filodrammatico. 16.00: ((ZakbjLj
nK>;
Borgijci«, Paulette Go<k^
.č3“!
Alabarda. 16.00: «Dolgo Pr*cT,i(.
vanje«, Lana Turner, C.	G J(
Garibaldi. 14.30: «Sokol Sev G. Raft.	ft
Ideale. 15.30: «Moja hčerka!"-Lopez.
Impero. 15.45: ((Nedelja v 3 », stu«. Nastopa Tržačanka Lisjak.	riaii
Italia. 16.00: «Seherezada», D Donievj-.	n,i,
Viale 14.00:	((Prisotnost
Fernandel, Isa Barsizza-Vittorio Veneto. Danes ^7pl»' predstava. Jutri «Otočje
menih«.
Adua. 15.00: ((Človek džU1’® ^e'1' Armonia. 15.15: «Tripoli^^,ofI ra«, Yvone de Carlo,
Brent.	^
Azzurro. 15.00: ((Boleče b1'e cgv* Belvedere. 16.00: «Vlak «°r »Ob morju«: Zaprt.	...	(
Marconi. 15.30:	»Smrt	P	r'%-
Scotland Yarda», Peter Massimo. 16.00: ((Potepuh na coskem dvoru«, R. Colma '
rosnem dvoru«, K. r“- ,. Novo Cine. 14.00: «Prisotn°s 1 ha«, Fernandel, Isa Bars>
 , I..HRHI. Ba1*1®
Odeon. 16 00: ((Mister pultra" Radio. 16.30: ((Gangsterji«. , Savona. 14.30:	«Upornik>	fL
tyja», C. Gable, C. Laugn' Venezia. ((Gasilci iz VigElUj p Vittoria. 16.00: «Ne more5 ,, prečiti, da bi te ne Gary Grant, Kay Franc*5-
adria-exph^
priredi od 15. do 16-	^
brk
izlet za člane 'Zveze P*T jste
k*’
Tržaškega ozemlja in al , ,
Tol«?!
v Sv. Lucijo pri ^
 -
$
in Lokavec pri
Izlet bo z vlakom 15. aP'.e 2.00 zjutraj, — Vpisova™ ss<
1. aprila pri «Adria-EkP' Ul. F. Severo 5, tel. 29-2
NOVE SLOVENSKE KNJIGE1
600.'
80.
90'
120.'
Bednjanič: INFEKCIJA BOLEZNI, platno .
Mokuljski: MOLIERE, brošura..................
Tolstoj:	SMRT IVANA ILJICA, polplntno
Rupel; TEHNIKA LOKA, brošura SLOVENSKO BERILO ZA VIŠJE RAZREDE SREDNJIH SOL VIL, brošura .	.
Kozlov:	KAKO JE NASTAL KAPITALI-
STIČNI NAČIN PROIZVODNJE), brošura Zavaricka: VULKANI, brošura..................
Dobite Jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v G O
270.'
40.'
80.'
RlcI'
Dr. R. 11 .\	0
%OK»/J>ltAVXIK
----------------------- -	At)
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kave
in plastiki. • Največja garancija- ^
»Ionu. »J Iti .L.	I‘>	in	.wl	15	<1°
Sprejema od 10 do 12 in od 15
(Govori slovenski)	,j
rditfcl
TRST, Ul. Torrebianca 43 ■ Vogal Ul. Car
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
Teror v coni B
^vprežnemu človeku, ki jo ihte iz radovednosti iz cone »’ h! e la cortina di ferro«, '.	in	prelepi Trst in
f° tamošnjemu časopisju, a bi videl, kako tam ljudje ra/1? *n °blačijo, se mu mo-lit- reveH globoko zasmi-tar °^ stra*nih skrbi, ki jih se • zaradi cone B, tako da že bati,	da se jim ne
0,1	skrbi	počasi zme-
•	tako,	kakor da bo
kako11 ^ *Utri kcnec sveta in sol h <*a	tega	področja
im	ne	ohstajal več noben
omer*lbe vreden kraj na „nU- Pomislite, tam vlada ten «teror» In človek se ste strese. Teror, t0 je Go-Renicci, Buchenutald in drK slična imena žalostnega kjer so nacisti in fa-„J v Prijateljskem objemu „o *i in uničevali nezaščite-t^OOSlovansko ljudstvo, jf Poglej si parnik, ki odha-® tepem nedeljskem jutru , rstc ?ri v
?• Jcjer so lica nasmejana
! f
0 , ‘a v Koper, kjer vse žuliti V’ !epem italijanskem je-
la tako polna da so se
'» lad.
^unaki že kar bali vkr-t da Se ne bi na poti pole !•?'/" P°tem se vsi ti Ijud-ieno Že v strašni coni B v ^ Pomladansko naravo in
Zadl°^^na^' od koder kmalu liso/ 9!asn° Petje. Torej ti n Vl^eli in ne vedo o nobe-
ror liror.iu■ Kai je potem te-iz	povprečen	človek
4 C?ne B, ki je zašel v cono
nied SB seveda P°vs°d cedi
Bertok T>ileko- k°t da ne bi tar bila tam zaključena
del?1 etevka, ko so se morali ščefc Ci ^0ri-ti za skromen ko-HjpC[j!crltfwi> Q pri tem niso
Tor
ni.iL1ei bstaš naprej po časo-*
“ teror „	___________________
l^esni lice. Našel si teror, Pis ° volitve, ki so bile razil. e *a 16. apni Teror je,
da bi se poučil, kaj je li ...?r v c°ni B. Naenkrat se
Msa° te v°litve bile sploh raz-de, a še. več ji teror bi bil, (jain^_ bi bile razpisane. Se-
te
'Cru V™ar
i On naj se človek v to ropa pri nas v miT? ni tprišlo nobenemu na Ir? ' da bi razpis volitev v !« označi; Za teror navzlic sta se reakcija in »kn^0rnii2em združila za Preganjanje sloven-toIj^Prednih pristašev v do-if V/1 volivni propagandi in j%l° sniešilj v tisku in po teii-i vse< kar ie bii° s*°" so . e9a in naprednega ter da rii p. daj kakor sedaj v mest-ls pi tiščali ušesa, če je pad-L e ena slovenska beseda, (e .?bojčas pravoverni Turki, ltrdlni je udaril na uho dlas paškega zvona. Treba bi Ijl., Sedaj malo pobarati one ,.t v Trstu, ki si volitve v tako jemljejo k srcu,
1 tnalo natančneje povedo v
\ B
b
prav za prav obstaja ta
S
j Or. Ali ni bil uveden pošten ^.Pravičen volivni zakon? Ali 1 dana vsaki organizaciji, in J* le političnim strankam, ..^nost postaviti lastno kan-daino listo? Ali je bil doslej yd°živei neko nevšečnost, L?1". je oznanjal besedo svoje J?lt{čne skupine. In počasi se Teror je fes le v k,’ da so bile volitve razpi-L - ker bodo te volitve po-£?le; da bo kljub vsem la-‘n natolcevanju, kljub BhfT1 in Or°žnjam istrsko \J?° tega dne izreklo svoje %Je. A tega mnenja se
KjN i
Je $mni
S ustvarja pri njih ie <tnJ° Orozo. Zato morajo "kkrp3- ravno pred volitva-lc9e Cati in lagati na vse pre-
lfro?eciaj so tam poleg vsega ,lrii5n“ se eno novo in še bolj 10 se vo0runtali. Pripravlja-%nslna to: da bi odpravili h me‘0 s sosedo, ki co-'oče^ Preživlja, Jugoslavijo.
1«®a reakcija in vesoljni ijrmizem tako bojita, da
?
\eZSe puščati pri tem v l^li Vari učenjakov, ki so er" nelce nove nad vse mo-
S,
teorj
ie mednarodnega kate-
%	0	suvereniteti,	ob
1U*s ki 6?e raniki Hugo Gro-
^iSurihi* menda prvi s te’
Sl z , • '
tf0 ni., leli
razbijal glavo, raz-n “kro?'11 bi vprašati gospo-ž? ča«o ieikih topov, ki zad-bruhajo ogenj in
m,N0 S 'sta n" cono B, naj O^io dpre]0 kniW in Pf>-ia,,\i a razodetg besedo k\\,po'J°dbe, po kateri TnSi . 3e lako radi nabija-kriS *JPfej povejo, kdo bi J 0 io *dr. evati cono B
prta e
la d° tega, da vzdr-
}^km,Zdrjuje- Kako Pflde
ti, h	uenarr
pijani ?• kakor moiuiejo
41;
fv°jim denarjem cono (
Iz sosednjega pod-
l?''i n°i iive potem ti J1* bo. ,obreUa zraku in
kakor demo-
mo Urjrn	ln ali ni
TtirSzeln S. v Trstu ie dav-Oi?.1 ■R kr, 0 lste ukrepe v «>*ic'v^-daj šele na-. oni -B? Priznamo,
® ie
pra,° Tes s Trstom na-' »he. Pratnjo bistre ((Le Vl_
me-
<\*‘ tudi
Ct>no	klcrP°oen' lafcaj' *"
m«., A .so ti ukrepi za
- ■ kc ,:/7' Pogodb ----------
tio
m pravi-
omejevati z njo izmenjavo blaga in nabijati carino.
Pes je, da je paragraf z obeh strani enak, kakor- se obrne. Toda do takih bedarij, ki še presegajo one, ko je «divus Mussolini» vihtel islamski meč pri Tobruku proti vzhodu, naznanjajoč fašistično odrešitev arabskemu svetu, in ko je ista veličina grozeče svarila pred svojimi v Gorici zbranimi verniki poleti 1942. po pokolju 3 tisoč nedolžnih ljudi v zasedeni Sloveniji po brezplodni akciji proti narodno-osvobodilne-mu gibanju, se pa lahko vzpnejo res samo bolni možgani, ki jim je slepa strast in sovraštvo že ubila zadnjo iskrico razsodnosti.
Občni zbor
Kmetijske nabavno prodajne zadruge v Kopru, r.z. z o.z.
Na podlagi člena 18 zadružnih pravil sklicuje Kmetijska nabavno-prodajna zadruga v Kopru II. redni letni občni zbor dne 26. marca 1950 ob 8. uri v mali dvorani gledališča v Kopru.
Dnevni red:
1.) Otvoritev občnega zbora, ugotovitev števila prisotnih članov, izvolitev predsednika občnega zbora, zapisnikarja in
2 overovateljev.
2.) Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.) Poročilo ^upravnega in nadzornega odbora:
a) poročilo o poslovanju upravnega odbora.
b) čitanje in tolmačenje bilance,
c) bodoči program dela upravnega odbora in zadruge,
č) poročilo nadzornega odbora.
4.) Razprava in potrditev zgoraj navedenih poročil in zaključnih računov.
5.) Razdelitev čistega dobička po bilanci za leto 1949.
6.) Izglasovanje razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
7.) Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora.
8.) Določitev zneska, do katerega sme upravni odbor za-drugo”zadoižiti'."">-----
9.) Razno.
V primeru, da na Občnem, zboru ne bo prisotna vsaj polovica vpisanih članov, se bo vršil po preteku 15 dni, kakor bo to določil upravni odbor. Ta drugič sklicani občni ; bor bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov (člen 23 zadružnih pravil).
Smrt lašizmu - svobodo narodu!
Predsednik:	Tajnik:
Ušaj Ciril, 1. r. Novel Jože, 1. r.
Ljudska univerza v Portorožu
priredi v petek 17. marca 1950 ob 20. uri v dvorani hotela »Helios« v Portorožu predavanje o mSPLOSNEM DRŽAVNEM GOSPODARSKEM NAČRTU FLRJ«. — Predava profesor PT tov. Prinčič.
Razdeljevanje sadik sadnega drevja
Dobili smo veliko količino sadik sadnega drevja, in to cepljenk najboljših vrst: breskev, jabolk, hrušk in orehov.
Vsakdo, ki si želi nabaviti sadike (drevesca), naj ne zamudi te ugodne prilike ter naj se takoj javi za prevzem sadik pri • Krajevnem ljudskem odboru Cene so ugodne
OSEBNO IZKAZNICO JE IZGUBILA
Klun Anita iz Kopra je 14. marca 1950 zgubila v Trstu svojo osebno izkaznied. Poštenega najditelja prosi, naj odda izkaznico na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6. ali pa pri upravi Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. sv. Frančiška št. 20.
Smučarski tečaj
Planinskega društvu pri Sedmerih triglavskih jezerih
Čudovita lepa je gorska priroda, ko je v dolinah že pomlad, v hribih pa še globok sneg. Ultravioletni žarki so zaradi odseva od snežišč takrat najjačji. Bivanje v gorski prirodi spomladi najbolj krepi telo in jača njegovo odpornost proti raznim boleznim.
Koprska podružnica Tržaškega planinskega društva priredi od ponedeljka 27, marca do srede 5. aprila smučarski tečaj pod strokovnim vodstvom. Tečajniki bodo bivali v koči pri Sedmerih triglavskih jezerih, kjer je za koprsko podružnico rezerviranih 20 mest. V tečaj naj se prijavijo le smučarji, ki imajo gorske čevlje in primerno športno obleko, ne pa začetniki v smuškem športu.
Dolina triglavskih jezer je visoko - alpska dolina v nadmorski višini 1600 do 2000 m. Snežne razmere bodo tam konec marca in v začetku aprila predvidoma ugodne. Skupen odhod iz Kopra bo v nedeljo 26. t. m. ali v ponedeljek 27. t. m. in povratek 5. aprila zvečer. Nekaj malega smuške opreme, zlasti smuči bo na razpolago tečajnikom pri koprski planinski podružnici. Prijave sprejema uredništvo Primorskega dnevnika v Kopru, Ulica Ce-sare Battisti do sobote 18. t. m. zvečer.
NOVA VAS
Predvolivno prostovoljno delo
Da bodo tudi čim več narediti
V soboto 11. marca smo na množičnem sestanku razpravljal; o udarniškem delu in že drugi dan smo imeli pri prostovoljnem delu prav lepe u-spehe. Udarniškega dela se je udeležilo namreč 35 ljudi, ki so opravil; 124 delovnih ur ter pri tem nakopal; in izvozil; precej gradbenega materiala. S tem delom zo zasul; prostovoljci napajališče, ki je blizu, vasi in ki je bilo zlasti v sušnih letih leglo raznih kužnih bolezni. Ostali čas udarniškega dela pa so domačini v Novi vasi uporabil; za ureditev prostora okrog spomenika, postavljenega v čast padlim borcem, kjer so posadili tudi spomladanske reže. Tako so se na lep način oddolžili našim junakom, ki so daroval; za ideale svoje najdražje — življenje.
Zanimivo in značilno za našo vas je še to, da se je udeležil zadnjega prostovoljnega dela 731eto; Rojec Ivan, k; je med drugim dejal: «Kadar pridemo na delo, glejmo, da bomo tudi čim več naredili!« In res, on sam je delal neutrudno do poldne in še kasneje z zavestjo in voljo, da prispeva tud; on, kljub starosti čim več za skupnost. Prav tako sta se udeležila udarniškega dela Pribac Anton in Pucer Matija, ki sta za nekaj let mlajša od Rojca. Tudi onadva sta delala Z vnemo ter dokazala, da ju ne omaja
nergačev, k; bi hotelj zadrževati nai vsestranski napredek.
Pričakujemo, da so si tov. Rojca in ostala dva, imenovana vzeli, za zgled zlasti tisti, ki pridejo sa.mo pogledat na delovni prostor' kako delajo o-stali ter se držijo pri tem kot kakšni «gospodje)>. Seveda so polni nasvetov, namesto da bi prijeli, raje. za kramp in lopato. Se bolj naj velja vse to za tiste, ki se na prostovoljno delo sploh ne pokažejo. Lepo bi bilo, da b; vsj ti prišli do zavesti. da je treba narediti svojo dolžnost do skupnosti,
vse klevetanje maloštevilnih j tev in izlet.
Škofije
Čim več prostovoljnih ur
Delegacija žena iz Škofij II. in HI. je obiskala obdelovalno zadrugo v Pučah. Delegacija je bila presenečena nad lepim sprejemom in vse tovarišice so bile sdglasne v tem, dg tega sprejema ne ’ bodo tako hitro pozabile.
Drugi dan po tem obisku so žene iz . Skoijj proslavile svoj praznik. Pr; tej priliki so bile nagrajene najbolj aktivne žene z lepim; darili( med temi tu_ di 64,letna Hčijvatin Marija iz Škofij’ it 357, Istočasno je" bil" sprejet sklep, • da bo' krajevna organizacija ASIZZ y. kratkem organizirala kulturno priredi-
Sv, Anton
Pomoč žena pri votivnih pripravah
Članice krajevne organizacije ASIZZ so organizirale za praznik lepo prireditev z bogatim sporedom. Tov. učiteljica je imela referat o važnosti položaja žene v javnem življenju ter o pomenu slavja praznika vsega demokratičnega ženstva. Zene so nastopile tudi s svojim lastnim pevskim zborom in občuteno odpele več pesmi Nastopile so tud; na odru jn s tem pokazale, da jim je poleg družinskega dela na srcu zlasti tudi kullurr.o-piosvetno delo.
Za tem so nastopili pionirji z raznimi recitacijami jn igrami. Razume še, da je dvorana naravnost oživela, ko sq se pokazali na odru naši malčki. Prijetno je bilo tud; to, da je med presledki programa igrala domača godba.
.Dvorana je bila nabito polna in vsi navzoči so z zanimanjem- sledili posameznim točkam. Po končanem-sporedu je pozdravil žene tov. Turk Viljem,’ k; je v imenu ljudske o-blasti poudaril, da se na:a žena ni borila zaman v NOB, s katero si je naravnost priborila svoj položaj v današnji družbi. Vlogo žene prizna danes vsakdo in ravno ljudska oblast pričakuje od njih, da bodo dale vso pomoč pri izvajanju gospodarskega plana, kakor tudi, da se bodo zavzele za čim večjo razgibanost volivne kampanje.
Končno je krajevni odbor SIAU priredil na čast žena prosto zabavo, kj. se je končala v najlepšem razpoloženju.
Zanimanje za volitve narašča
Množični predvolilni sestanki po vaseh koprskega okraja
Predvolivni sestanki so zelo razgibali delavnost vsega demokratičnega ljudstva v okrožju. Ne samo člani SIAU, temveč tudi mladina sprejema na čast volitev Velike delovne obveze za prostovoljne delovne akcije. Posebno se je mladina izkazala pri prostovoljnih po-gozdovalnih delih zadnji dve r.-edelji. Porcčila in dopisi, ki jih dobivamo, govorijo o mladinskih predvolivnih sestankih v Marezigah, Kortah, Novi vasi. Škofijah, Tinjanu. Kopru in še drugod, na katerih ie tudi mladina govorila o velikem pomenu volitev in kot. vedno pokazala kako razumP razvoj in utrjevanje ljudske oblasti. V Marezigah bo mladina na čast volitev imela celo večio kulturno predstavo!
Semedela je na predvolivnem sestanku pokazala, kako se ljudje zanimajo za bližajoče volitve, ko je prišlo na sestanek 180 ljudi, kateri so živahno obravnavali pomen volitev, enoletnega plar.a in tekmovanje. Pri prostovoljnem delu je že drugič delalo večje število članov, ki so posadili 5000 borovcev.
V Šmarjah so govorili o Frontni brigadi, tekmovanju ljudski inšpekciji, kongresu OF in drugem. V vasi sami bodo ustanovili vaško Frontno brigado, v predvolivnem tekmovanju bodo slovesno otvorili zadružni dom ;n napeljali v vas elektriko. Reorganiziral; so odbor OF in izvolili delegate za kongres OF. Trije tovariši so se javili v Frontno brigado.
Pomjanci so imelj množični sestanek pod geslom: Vsi na prostovoljno delo v času pred volitvami
Visoko nad Izolo, v Kortah so « predvolivnem tekmovanju opravili že prvj dr.n udarni škega dela 80 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma.
v Cetorah pa 60 ur pri čiščenju vodnjaka.
Kot vedno so se tuiii sedaj izkazali s prostovoljnim delom ■Tinjanči. V nedeljo- je bilo pri .pogozdovalnih delili 40 ljudi, ki so opravili 196 ur. Tako js« obvezo, da bedo do 15. marca posadili vse sadike, skuro izpolnili. Ostalo’ jim je samo še 1000 sadik, katere pa bodo posadili v teh dneh. Pri Pobegih-Cežarjih so pri zadružnem domu napravili 135 prostovoljnih ur.
Posebno razgiban ie Bii pred-volivni množični ses anek v Dekanih, kjer je bilo navzočih r.ad 300 ljudi, Ta sestanek je zelo dobro uspel. Na prostovoljnem delu pri pogozdovanju je bilo v nedeljo 22 pionirjev, 17 članov SIAU in 40 vojakov JA. ki so v 237 urah posadili 2000 borovcev.
V Novi vasi je bilo na prostovoljnem delu 35 ljudi, ki so napravili 124 ur pri elektrifikaciji. V Ospu so sestavili vaško Frontno brigade, ki je ta-koi v nedeljo delala pri popravljanju cest
V Pučah je bilo r,a predvolivnem sestanku zelo živahno razpravljanje o volitvah. Ljudje so se zelo zadovoljni obvezali, da bodo dali vse sile za dovršitev plana. Na prostovoljnem delu j« bilo 41 tovarišev, ki so napravili 164 ur pr; popravljanju terena za napeljavo elektrike. Sestavili so tudi skupino, ki bo dnevno pripravljala kamenje z-a zgraditev sedeža KLO.
Iz Boršta se je poleg drugih na lastno iniciativo javilo pet tovarišev za Frontno brigado. Predvolivni sestanek so imeli skupno z vasmi Hervoji in Zrnjovec. Zanimanje za volitve je bilo tudi tu zelo veliko.
Značaj prave ljudske manifestacije je imel množični predvolivni sestanek pri Sv. Anto-
nu, kjer je bilo navzočih nad 100 ljudi. Več tovarišev je po referatu v diskusiji obravnavalo volitve, enoletni plan, tekmovanje in druga vprašanja vasi v zi^ezi z volitvami.
Predvolivni. sestanki so bili tudi po drugih vas.-’> O tem bomo poročali priho_njič.
Koper
sprejela predvolivni delovni načrt
Sindikalna podružnica podjetja Jaksetič je sklicala množični sestanek, na katerem so sprejeli predvolivni delovni načrt. Tega sestanka so se udeležili člani podružnice polnb-številr.o
Zborovanje je vodila tov. Gu-njač Antonija, ki je poudarila tudi politični pomen prihodnjih volitev. Končno so navzoči sklenili, da bo njihova podružnica pozvala na tekmovanje sindikalno podružnico tovarne Ampelea iz Izole, in sicer glede izpolnitve in prekoračenja gospodarskega načrta, kakor tudi glede izboljšanja proizvodov. S tem je sindiaalna podružnica Jaksetič prvič pozvala drugi delovni kolektiv na medsebojno tekmovanje.
Italijanske predstave v Kopru
Dramska družina krožka za italijansko ljudsko kulturo v Kopru bo pod vodstvom Fr. Lanze uprizorila v koprskem gledališču 17.,	18.,	19.	in	20.'
marca vselej ob 20.30 uri komedijo C. Venezianija '«Praded» (LVAntenato).
Vstopnice prodaja trgovina čevljev Romeo Nazzario Scher in gledališka blagajna eno uro pred pričetkom predstave.
ANK AR A N-VALDOLTRA
Zbor volivcev in izvolitev novega KLO za Ankaran
Sinoči smo imeli v Ljudskem domu važen zbor volivcev s številno udeležbo zaradi odcepitve našega krajevnega LO od Škofij in Tinjana ter izvolitev novega odbora za Ankaran, ki bo imel svoj sedež v kraju samem. Prisostvovala sta zboru tudi lov. Petrič in Sokol. Sestanek je otvoril tov. Furlanič Marij, predsednik krajevnega LO Škofije ter predlagal izvolitev delovnega predsedstva in zapisnikarja. Na željo navzočih je bila upoštevana dvojezičnost.
Najpreje je bilo podano poročilo o izvršenem delu v preteklem letu. Sledilo je poročilo o izdatkih in dohodkih preteklega leta, nato pa poročilo o proračunu in delovnemu planu za leto 1950.
Za tem je spregovoril tov. Petrič, kj je pojasnil velik po-
’tiatf>ravnoU! ta *PQda moral-' ra jTi Italij/1	b°spodarsko k
Čel0OsluviL	asPfotno mo-
<Ui ecno	TrŽeV<lti in
B za ltali,-0
Glem
Tekmovanje v predvolivni kampanji
V Glemu so bile žene na dan praznovanja prj udarniškem delu in napravile ter pripeljale na vozeh v vas kamen za grad njo vodnega rezervoarja. Druga skupina žen pa je nakopala 7 metrov zemlje in jo zvozila prav tako na giadilišče. S tem so doprinesle žene v Glemu 192 delovnih ur. Delovni uspeh je b*i tein večji, ker sta obe skupini medsebojno tekmovali.
Zvečer je bila kulturna prireditev s pestrim programom. Zene so dvorano lepo okrasile in ljudstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Izvajanje sporeda je vse navzoče izredno navdušilo.
V Glemu je vse razgibano in se vse pripravlja na volitve. Ljudstvo bo tudj tekmovalo v predvolivn; kampanji; V fron-tovsko brigado je poslala naša vas 5 tovarišev za pomoč pri delih na cesti Križišče-Rižana.
Tudi žene niso hotele biti zadnje, zato so poslale v žensko delovno brigado tov. Jerman Veroniko, ki bo s tem zastopala tamkaj našo vas.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI. UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Najboljša garancija za mir
je spoštovanje neodvisnosti narodov
Izjava predstavnika DFS v
*	-•	.-.	Tt'	•"	.
zvezi z resolucijo za mir
Mestni občinski
men voiivnih zborov. Prikazal je nekatere pomanjkljivosti podanih poročil ter poudaril, da morajo biti zbori volivcev pogostejši, na katerih naj člani odbora izčrpno poročajo o delovanju odbora. Danes je o-bl&st v rokah ljudstva, ki ima pravico zahtevati natančnih Pojasnil od KLO.
Slebiig so volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen tov. Appolonio Jakob, dosedanji tajnik KLO, ki je med ljudstvom priljubljen za-ladi svojega vestnega, požrtvovalnega in nepristranskega delovanja. Čuti z ljudstvom, zato mu ljudstvo zaupa. Rajnik jepo-stal tov. Ražman Roman, ki je tudi priljubljen zaradi svojega aktivnega delovanja pn SIAU. Oba sta bila borca v NOB. Za člane so bili izvoljeni naslednji:	Svagelj Mirko, Vranjac
Viktor, Sabadin Branko, Tonel Achillante, Sulec Albin, Brajnik Viktor, Fontanot Marij, Ko cijančič Marija in Andrijoli Jolanda. Za delegata tov. Družina Marij in Kocijančič Bruno, v kontrolno komisijo pa Koda-riti Jože, Prašelj Oreste in Eller Cesare.
Tako je dobil Ankaran v veliko zadovoljstvo prebivalstva zepet svoj odbor. To so narekovale razng potrebe in nujno je, da ima tako razsežen kraj svoje lastno gospodarsko središče.
Spregovorila sta tov. Petrič in Solcol, ki sta žela za svoje klene besede mnogo navdušenega odobravanja. Tov. Petrič je pojasnil važnost bližajočih se volitev.
Nato se je tov. Apollonio v imenu novoizvoljenega odbora zahvalil navzočim za izkazano zaupanje ter obljubil, da bo novi odbor skušal izvrševati vestno vse dolžnosti, ki jih bo imel do ljudstva. Tov. Furlanič Marij se je kot predsednik bivšega skupnega odbora poslovil z zahvalo za sodelovanje ankaranskega prebivalstva z ljudsko oblastjo ter pozval navzoče, naj tudi v bodoče vneto sodelujejo.
Dobro uspeli sestanek je bil zaključen z obvestilom za prostovoljno delo v naslednjem dnevu — pogozdovanje na Debelem rtiču.
sinoči sklican'k svojemu izrednemu in pomladanskemu zasedanju. Na gradu, kjer,je cd zad-nitih razburljivih sej, ko" so svetovalci Demokratične fronte Slovencev predložili zahteve po uvedbi slovenščine v občinske urade in iemenovanie slovenskega tolmača za seje občinskega sveta, bilo precej mrtvo. je ponovno postalo živo kajti precej radovednih poslušalcev se ie povzpelo do sejne dvorane, ker jih je zanimalo, kako se bo razvijala debata okoli »resolucije za mir«, toi je bila predmet razgovorov in pisanja zadnjih desetih dni.
Ne samo to. da se je nabralo precejšnje število ljudi, tudi občinski svetovalci so se seje udeležili precej polnoštevilno. Verjetno je k temu pomagalo tudi toplejše vreme.
Seja se je kot po navadi pričela z običa jno zamudo. Po otvoritveni formalnosti je prvi spregovoril glavnii občinski tajnik dr. Zollia, ki je preči tal zapisnik zadnie seje.
Sledila je cbširna in burna razprava v zvezi z «nujno resolucij«)« ali resolucijo za mir. kj so jo občinskemu odboru že pred dnevi predložili svetniki KPI. Zupan je resolucijo prebral. V njej je rečeno, da mora občinski svet obsoditi voj-nohujskaško in napadalno politiko imperialističnih krogov ter se boriti 'za to, da se odstrani sleherna nevarnost za novo
svet je bil |.vojno, kerj bi t$ pomenila .P<?vr>
trpljenje 'in' nove žrtve med delovnim fjtfS^tvorh. Župan "je resolucij«).	’	z.	izgovorom,
da je odkrito.. Politične, marave ter kot taka neprimerna, da bi občinski svet. o njej razpravljal. Edini primeren kraj. kjer bi o njej lahko govorili, sta parlament ali senat.
V naslednjem j^.župan razvil govor, v katerem je s svoje strani prikazal nujnosti, ki na-rekujejb mir v svetu in vprašal še prisotne svetovalce: Alije med vami kdo, ki’ neče miru v svetu?, ter odgovoril, da si ne želijo miru sa.mo v Italiji, ampak po vsem svetu.
Večina je nato formulirala resolucijo, ki odobrava županove izjave, ,, ter sp jo dali v pretres.
Zelo nerad je župan podal besedo svetniku Puatettu. ki je skušal prikazati posledice vranih grozot. Dejal jie, da živi v nas vseh Še vedno spomin na prestalo gorje. Toda demakrist-janska večina, je z vedno glasnejšimi mebkUoj -. preprečila: njegovo nadaljnje iA>ajanje.
Svoje stališče v zvezi z resolucijo o miru, je natlalje podal tudi predstavftk Demokratične fronte SldVčttdčV 'svetovalec Pavlin, katerega so skušali svetovalci in sani župan več-iirat prekiniti, češ da so že preko argumenta itd. Toda svetovalec se ni pustil motiti.
Novo elektrarno bodo zgradili
Elektrarna bo dobavljala tok goriški i pokrajini in Trstu
Ze dolgo časa se vodilni in j dovoljen, ker bj na tak način
tehnični krogi naše pokrajine bavijo z mislijo, kako zgraditi v bližini teh krajev elektrarno, ki bi osamosvojila v tem pogledu našo pokrajino, ki je še vedno glede dobave elektrike vezana na Jugoslavijo.
S tem namenom je prišel te dni v Gorico g. Mac Clelland ki je višji funkcionar pri ERP. V spremstvu drugih višjih go-riikih predstavnikov oblasti ir. tehničnega osebja, je bil na sedežu Selveg sestanek, da preučijo vprašanje dobave elektrike naši coni.
Med številnimi pogovori jim je prišlo na misel, da bi zgradili velikfj električno centralo na gori Kortin Pr> Fari. kjer r.aj bi uporabili 15 metrov globok padec 1'Arga. Z uresničitvijo tega osnutka bi proiz vajali na leto okoli 25 milijonov KWH. S tako količino električne moči bi poleg potreb naše pokrajine in Furlanije lahko zadostili tudi potrebam Tržaškega ozemlja, Mac Clelland je s tem osnutkom zelo za-
osamosvojili te kraje jn pa sam Trst, poleg tega pa bi se cena električni energij; znatno znižala
V popoldanskih urah se je Mac Clelland napotil v spremi stvu tehnikov na kraj, kjer r.aj bi bila elektrarna zgrajena. Vse kaže, da bodo gradbena dela v najkrajšem času pričela. Vsoto 800 do 900 milijonov lir, ki bo za gradnjo potrebna, bodo najbrž prispevali jz blagajne ERP.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul IX. avgusta 11-1 lahko ogledajo sledeče okrožnice:
1) Dbločila za izvajanje trgovskega sporazuma s Portugalsko; 2) razne vesti o-zunanji trgovini; 3) plačilna določila za izmenjavo s Perujem; 4) ustanova Državne zveze agentov AGIP, in Povezanih družb.
kij ib temu da so od vseh strani kričal; nanj ter ae je temu kričanju pridružil sam Pustetto cd KRI. Svetovalec Pavlin je dejal
Besede lov. Pavlina
« Slo venska narodnostna manjšina, katero predstavljam v občinskem svetu, si ne želi drugega kot živeti v miru in prijateljstvu z italijanskim ljudstvom ter uživati človečanske pravice, med katerimi je tudi pravica uporabljanja materinega- jezika v javnem in privatnem življenju. Prav zaradi tega ne razumem, zakaj se je večina občinskega sveta s tako zagrizenostjo postavila proti moji resoluciji na prejšnji seji, v kateri nismo zahtevali nič drugega kakor imenovanje prevajalca na naših sejah ter uporabljanje slovenskega jezika v manifestih in drugih javnih občinskih objavah..
Med razpravo o dvojezičnosti je spregovoril tudi eden izmed predlagateljev današnje resolucije za mir. in sicer kolega Pustetto, ki je med drugim dejal, da predstavlja naša 'zahteva politično špekulacijo. Ne. dragi tov. Pustetto ter spoštovani jj. kolegi, borba za pravico uporabljanja svojega materinega jezika, ki se je stoletja in stoletja govoril v teh prostorih in ki'ga je prepovedal samo fašizem, ni nobena politična špekulacija, temveč borba za najosnovnejše pravice človeka
Ponavljam, da slovenska manjšina v Italiji m samo proti oboroževanju, proti a-tomskim bombam in proti kakršni koli obliki vojne, živčni ali pravi vojni, na Malajskem ali v Vietnamu, temveč gremo pri tem še dalje: smo za mirno sožitje med slovenskim in italijanskim ljudstvom. za medsebojno spoštovanje, ki naj prihaja do izraza na teh sejah. Zaradi tega zahtevam spoštovanje naših pravic, ki niso diplomatske zahteve. temveč navadno vprašanje poteka delovanja našeaa občinskega sveta. Smo za svetovni mir; še bolj važno za naše mesto pa je, da se ohrani mir na naši neposredni meji. Vsako vmešavanje v notranje zadeve sosedne republike s stra. ni onih, ki toliko govorilo o miru ter ga kljub temu ogrožajo, bi povzročilo novo vojno. Zaradi tega prav malo verjamemo v odkritosrčnost predlagateljev anujne resolu cije» (resolucije za mir oo-ur.j in če bi hoteli danes uporabiti besedo «politična špekulacija«. ki mi jo je neupravičeno očital na zadnji seji kolega Pustetto, bi prav v tem trenutku bilo najbolj primerno povedati, da so predlagatelji nujno resolucijo predložiti iz pojitičnih spekulacij.
Kljub vsemu bom volil za resolucijo, ker hočem podpreti sleherno obsodbo vojne, va naj pride s katere koli strani, in dodajam, da bodo vo-ine prenehale samo če bodo narodi suvereni in neodvisni«.
Svetovalcu Pustettu očitno izvajanja svetovalca Pavlina niso bila po volji, zato je zapustil dvorano ter se Vrnil šele takrat, ko je Pavlin svoj govor zaključil. Pustetto — na linija reakcije — je očital, svetniku DFS «le foibg«. Svetovalec Pavlin pa mu ni ostal dolžan odgovora tar mu hitro od. govoril, naj nikar preveč ne govori, temveč naj se raje pogleda v zrcalo.
Po ki-ajši debati, v katero so posegli tudi svetniki Culot, Batti in Beltrame je bila dana na glasovanje županova resolucija, ki je bila sprejeta z 32 glasovi.
v V nadaljevanju seje je ob. činskj svet samo potrdil sklepe upravnega znkčaja, ki jih je predložil občinski odbor.
Sejo je župan zaključil ob 23.30. Ker je na dnevnem redu še nekaj točk, -se bo občinski svet. ponovno sestal v četrtek ( b 20.30.
IZPRED SODIŠČA
Likerji so ga zapeljali
- Nepravo olje in prodano zarubljeno blago
Kov.embra . lanskega leta je j trdil, da je na poti iz bolnice
Polentanutti Virgilij iz Trsta, ki .je bil dalj časa na zdravljenju v Gorici, poslal v dar zdravniku Costi košek s tremi steklenicami raznih likerjev. Košek ie pošlai z avtobusom podjetja Ribi, ki vozi dnevno iz Trsta v Gorico. Izročil ga je šoferju . in mu naročil, naj ga da zdravniku Costi. Ko je prišel avtobus v Gorico, je šofer, ki ni imel časa. da bi sam šel do bolnice iskal zdravnika, košek izročil enemu izmed mož. ki vsak večer čakajo na avtobus in za skromen zaslužek pomagajo tistim potnikom, ki so preobremenjeni s prtljago. Možu, ki ga je dob.ro pozr.al, je šofer za uslugo dal 200 lir. Mož se je z koškom napotil v bolnico in ker ni tam našel zdravnika, se je na poti v njegovo stanovanje premislil in s steklenicami krenil proti svojemu domu. Ko ga je čez nekaj dr.i šofer dvtobusa vprašal, če je košek izročil, je «Gigi» odgovoril, da je vse v redu. Zgodba s steklenicami bi sp tako zaključila, če ne bi nekaj časa nato prišel v Gorico Polenta-rutti in obiskal zdravnika Pg' zdravnikovi izjavi, da ni prejel daru hvaležnega klienta, je policija, kateri jp Polentarutti prijavil izginotje steklenic, ugotovila da si jih je prisvoji! «Gigi», Ta je pri izpraševanju
Slovenska mladina v Italiji
pozna svojo pot in ve. haj hoče
V Pei mi, mali vasici pri Go-1 vedala, da jie bo dovolila, norici, se tirši II. kongres Zveze \ behcaa oddaljevanja od matič-
slovcnskc mladine v Italiji. Mala dvorane, edina, ki jo nesramna italijanska politika kle-rofašistične >lade še dovoljuje goriškim Slu rencem, ju v jutranjih ura:	nabito polna.
Kljub vremenu kljub propagandi, kljub napisom, k i sc mrtvo svetlikajo na mokrem asfaltu, prihaja mladina na svoj kongres. Prihajajo Doberdoba, trdi in žilavi Kraševci; Benečani so zgodaj .zjutraj zapustili Nadiško. Tersko in druge doline, da bodo z brat; na kongresu. Prihajajo Pečane:	veselo
pripojejo Brici in srečajo se z brati, ki so prihiteli z daljne Koroške. da prineso temu kongresu pozdrava reke Zilje. Pohiteli so Tržačani, prišli so s svojo folklorno skupino, da bodo razveselili delegate.
Slovenske mladine iz svobodne domovine pa ni. Spletke imperialistov, ki hočejo preprečiti idejno združitev bratov, so onemogočile, da bi delegacije LMS prinesla svoj borbeni pozdrav iz socialistične domovine.
Ob pričetku kongresa se vrstijo pozdravi, pozdravi go stov, pozdravi delegatov posameznih krožkov, množičnih or. aanizacij. V dvorani vlada nestrpnost. Slovenska mladihn ie na tem kongresu jasno dopo-
ne države, da ne bo dovolila nobene odtujitve od junaških jugoslovanskih narodov, ker slovenska mladina v Italiji se •;e ravno tako borila za usvo bodilev. Ne bo dovolila, da tu uspeli razni poskusi Fronte della Gioventu, ker. je.bilo jasno povedano, kako je ta mladinska italijanska organizacijo sslirbelan Za slovensko mladi no v Italiji Kongres obsoja delovanje vseh tistih, ;lii rušijo enotnost slovenskega življa Italiji, in najsi bodo rdeči kon>-informisti ali beli izdajala, ki zaman čakajo, da bi se kolo, zgodovine zaokrenilo.
Mladma. pazljivo siedl političnemu in organizacijskemu referatu. Posluša in odobrava resolucijo, v kateri je povedano jasno in odločno, kaj hoče slovenska mladina v Italiji, v tem času pg se neuspela ((mobilizacija zdravih sil« izraža v tem, da v bližnji gostilni skupinica kominformistov čaka m prazni čašo za čašo, hoteč si s tem vliti pogum, ki ga nima.
Kongres je uspel.
Naj vedo vsi, da ima slovenska mladina v Italiji svojo pot, ki si jo je začrtala že v času NOB in da od te poti ne bo krenila’
"MILADIN C.
zdravnikovo stanovanje srečal Mladeniča, ki naj b; ga zdravnik poslal po steklenice', ln je temu izročil v dobri veri košek. Istega zagovora se je držal tud; včeraj pred sodnikom r.a goriški sodniji, ki pa ni njegovemu pripovedanju nasedel in ga je zaradi prisvojitve tujega blaga obsodil na 2 meseca jn 20 dni zapora z odpusten), cdrejenim z dne 23. 12. 1949.
S * S:
Ker je prodajal mešano semensko olje za pravo oljčno so nato obsodili. 22-letr.ega trgovca Loprestija Antona iz UL Sile 13 na plačilo 10.000 lir globe, in poravnavo .sodnih stroškov. Z njim je moral pred sodnika tudi 29-letni trgovec iz Vidma Cataruzzi Gianfranco, ki je Loprestija zalagal 7. oljem in na katerega je Lopre-sti zvrnil krivdo, ,£eš qa mu ja cn prodal mešano olje za pravo oljčno. Toda sodnik je ugotovi), da je obtožba Cataruzzi-ja brez vsake resnične podlage in ga zato oprostil, ker ni zakrivil dejanja.
* *
Na 6 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov so nato obsodili že večkrat kaznovanega -32-letr.cga trgovca Luc-chinija Aristida jz Ul. Ristori. Obtožen je bil, da je prodal, 1,5 stotov železa in avtomobil, kar so mu sodne oblasti zarubile, zaradi neizpolnjenih dolžnosti. Toda tudi za to obsodbo je prišel v poštev odpust.
Splošna slavka v Benetkah
Brutalnost italijanske policij-je proti delavcem, ki zahtevajo samo pravico do dela in zaslužka, je povzročila predvčerajšnjim v Benetkah v spopadu med delavci in policijo nove žrtve v delavskih vrstah, m sicer pet ranjenih, med katerimi sta dva v zelo težkem zGi-avstvenem stanju.
Predvčerajšnjim je za vedno zapustila naše vrste * neustrašena borka tovarišica' Hodoita Vidmarjeva, podpredsednica Zteze slovenskih žena v Italiji. Pokojnica ie na tem mestu delovala od ustanovnega kongresa 2SZ. Za njeno požrtvovalno iti nesebično de!o smo Ji neizmerno hvaležne ter jo bomo ohranile v večnem spominu.
ZSZ V ITALIJI
KINO
VERDI. 17: ((Ljubimka Valeri. ja - morilka«, R. Russell.
VITTORIA. 17: «Ta človek je moj«, D. Ameche.
CENTRALE. 17: Nov program;
MODERNO. 17: ((Prepovedano mesto«, S. Foster in T. Bey.
EDEN. 17:	«Trije misourškl
mušketirji«, M. Delich.
SPOMENICA SHPZ ZA STO VARNOSTNEMU SVETU
UKiniiev siovensKin vzporednic in razredov kaže dvojno mero VU v odnosu
Dejstvo, da je v šolskem letu '1945-46 delovalo v coni A Julijske krajine 162 osnovnih šol in da je bilo od teh pod anglo-ameriško upravo komaj SO, do. volj jasno izpričuje, da anglo-ameriška vojaška upram ni ustanovila slovenskih šol, temveč da jih je samo po dolžnosti prevzela v upravo. Iz Ul. poročila generala Aireya Varnostnemu svetu je razvidno, da je Zavezniška vojaška uprava na sedanjem Svobodnem tržaškem ozemlju upravljala le 16 šol s 1421 učenci, medtem ko so bile vse druge šole podrejene ljudskim odborom in roditeljskim svetom. Sele z naslednjim šolskim letom je Zavezniška vojaška uprava prevzemala ostale šole, repentaborsko celo šele aprila 1947
IV.
Postopanje anglo-ameriške vo jaške uprave s slovensko šolo mnogokrat utemeljujejo z zgre. šenim pojmovanjem, da je slovenska šola ustanova te uprave,
\ki po mili volji razpolaga z njo Prav zaradi tega zgrešenega pojmovanja je anglo-ameriška uprava doslej le delno vršila svojo dolžnost, ki jo je sprejela tudi do slovenskega šolstva s prevzemom začasne zaupne u-prave Tržaškega ozemlja. Sele 8. novembra 1947 je upravno navodilo št. 8 z dne 8. oktobra
1945 zamenjal ukaz št. 18 o slovenskem šolstvu. Toda tudi ta Ukaz ni motil generala Aireva, da ne bi v II. poročilu Varnostnemu svetu napisal diskriminacijskega odstavka: «Ločitev med šolami italijanskega jezika in šolami slovenskega jezika, ki temelji na rasnih nagibih (razlogi jezikovnega značaja so le majhne vrednosti, ker govorijo vsi slovenski prebivalci področja italijansko), je še vedno vpra šanje, ki ga ie potrebno rešiti.«
S takim pojmovanjem o naših pravicah je opraihčevala Zavezniška vojaška uprava svoj trikratni poizkus, da bi v letu
1946 ukinila slovenska šole.
P.roič je šolski1 odsek Zavezniške vojaške uprrave izdal odlok o ukinitvi slovenskih srednjih šol 14. februarja 1946 kot represalijo proti stavki, ki so jo razglasili slovenski dijaki s sodelovanjem dijakov nekaterih italijanskih šol z zahtevo, da se iz šolske uprave odstrani kolaboracionist Srečko Baraga.
Ko je po divjanju civilne policije, ki je streljala v Skednju, celo v razredu, polnem šolskih otrok, izbruhnila protestna stavka, je 12. marca 1946 šolski tirad Zavezniške vojaške uprave hotel drugič ukiniti slovenske srednje šole in mestne slovenske osnovne šole.
Stavkale so vse Sole. tudi one okolici, kjer živi samo slovensko prebivalstvo. Ukinjene pa so bile le mestne šole, zato smo morali smatrati, da je ta ukrep izvršen samo v korist raznarodovalnih tendenc italijanskih šovinistov. Nesmiselnost in krivičnost tega ukrepa, ki se pa zaradi odločnega odpora vsega demokratičnega prebivalstva ni uresničil, kaže naslednji primer:
V italijanski šoli pri Sv. Jakobu je bilo prvi dan stavke navzočih 2. drugi dan stavke pa 9 odst. učencev, v slovenski šoli v isti zgradbi je bilo prvi dan stavke navzočih 8.5, drugi dan pa 10 odst. učencev.
Tretjo ukinitev slovenskih gol je Zavezniška vojaška uprava odločila sredi julija 1946, ko je že PO zaključenem šolskem letu odvzela pravico javnosti dolgi vrst šol in ob začetku počitnic odpustila več desetin učiteljev.
Tudi sedanje ukinitve slovenskih vzporednic in razredov kažejo dvojno mero, ki jo Zavezniška vojaška uprava uporablja v odnosu do slovenske in italijanske šole.
Zaradi takega postopanja Za-vezniške vojaške uprave je bila borba slovenskega ljudstva za izpopolnjevanje in napredek slovenske šole trda, dolgotrajna in večkrat brezuspešna.
Za dvoletno •rgovsko šolo je bilo v letu 1948 izvedeno poizkusno vpisovanje, ki je dokazalo, da bi bilo za to šolo dovolj učencev celo za paralelni razred (50 vpisanih), vendar nam šola ni bila priznana.
Prav tako je pokazalo Poizkusno vpisovanje v srednjo tehnično šolo pozitivne rezultate, a tudi te šole niso ustanovili■ Tudi akcija staršev za ustanovitev slovenskih osnovnih šol u Miljah, Camporah in pri Sv. Kolombanu leta 1948 je o-stala brezuspešna, četudi je bilo za šolo pri Sv. Kolombanu prijavljenih 27 učencev, kar presega število 25, določeno v ukazu št. 18 z dne 8. novembra 1947, ki govori o ustanavljanju šol. ’
Dvojno mero, ki jo uporablja anglo-ameriška vojaška uprava, najlepše spoznamo v dejstvu, da so imele italijanske osnovne šole v šolskem letu 1947 48:
Sv Križ 13 otrok (2 učitelja) Sesljam 19 otrok (2 učitelja) Prosek 5 otrok.
$tivan 9 otrok
Sola v Stivanu je imela v
šolskem letu 1948—49 celo samo 2 učenca.
Za letošnje šolsko leto navajamo dva primera:
Katinara z 22 učenci in 2 učiteljema
Prosek z 19 učencj in 2 učiteljema
Isto sliko nam kaže pogled na otroške vrtce: Zahteve slovenskih staršev po ustanovitvi otroških vrtcev v mestu so brez odziva, četudi je na pr. za vrtec pri Sv. Ani prijavljenih nad 50 otrok, medtem ko obstoji italijanski vrtec v Sv. Križu s 7 otroki (1948-49), v Devinu s 14 otroki itd.
Od otroških zabavišč, za katere ima mestna občina Trst v svojem proračunu Za 1950 leto 43,289.000 lir, ni niti eno namenjeno slovenskim otrokom
Namesto da bi anglo-ameriška vojaška uprava posvetila posebno skrb slovenskemu šolstvu, kar smemo upravičeno zahtevati, da tržaški Slovenci čimprej dohitimo zamude in premagamo zastoj, ki ga ie povzročilo dvajsetletno fašistično zatiranje, ostaja vprašanje slovenskega šolstva še vedno nerešeno.
Od univerze, na kateri Slovenci upravičeno zahtevamo nekaj stolic, preko nekaterih srednjih in osnovnih šol do otroških vrtcev pričakujemo še vedno re šit/ve, ki bi zadostila naše kulturne potrebe
V.
Anglo-ameriška vojaška uprava ni obnovila le staro fašistično šolsko organizacijo, ampak je obdržala tudi fašistični učni načrt:	edina	izprememba	pri
slovenski šoli je uvedba slovenskega učnega jezika.
Slovensko prebivalstvo je moralo v letih 1945 in 1946 izbojevati dolgo pravdo v vprašanju pouka italijanskega jezika na slovenskih šolah, ki ga je šolska uprava razglašala za obveznega, nato za polobveznega, medtem ko je bila slovenščina na italijanskih šolah že spočetka neobvezna. Iz načelnih raz. logov se je slovensko ljudstvo upiralo takim odločbam in pouka italijanščine na slovenskih šolah ni bilo, dokler ni anglo-ameriška vojaška uprava v tem vprašanju izenačila slovensko in italijansko šolo. Od trenutka, ko je bila italijanščina na slovenskih šolah razglašena za neobvezen predmet, domala vsi slovenski učenci obiskujejo pouk italijanščine.
Slovenska zgodovina sc poučuje samo do leta 1938; prepovedan je pouk o dobi slavne narodnoosvobodilne borbe, v kateri je* tudi prebivalstvo Tržaškega ozemlja skupno z vsem slovenskim narodom sodelovalo v uničevanju nacifašizma. Prav iz tega razloga je anglo-ameriška vojaška uprava prepovedala že leta 1945 prvi šolski knjigi (uNaša beseda» in aSvobod-na potas), ki ju je takoj po osvoboditvi izdal prosvetni odsek Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora. Slovenski u-čenci in učitelji so tedaj doživljali razočaranje, da so jim zavezniški častniki stikali Po torbicah, pod klopmi in v omarah ter plenili slovenske knjige, ki je zanje to ljudstvo dalo toliko krvavih žrtev.
VI.
AnglChameriška vojaška uprava je tudi v personalni politiki uvedla diskriminacijo slovenskega šolstva. Poleg vodilnih mest v šolski upravi je dala tudi mnogo učiteljskih in profesorskih mest bivšim kolabo-facionistom ne glede na njihovo strokovno izobrazbo, medtem ko je popolnoma opustila dokončno ureditev stalnosti za tiste, ki izpolnjujejo vse pogoje. Nekateri učitelji, ki so pred fašizmom bili na tem ozem lju stalni, a so se morali zaradi fašističnega nasilja izseliti in so tako izgubili italijansko -državljanstvo, so sedaj, na svoja stara leta, le začasni učitelji. To dejstvo dokazuje, da anglo-ameriška vojaška uprava ni hotel a popraviti krivic fašizma.
(Se nadaljuje)
INDIJA -"neodvisna demokratična republika'
v okviru Britanske skupnosti narodov
•••—c
» m
iiiiii
INDIJSKI TEMPELJ V ZNAČILNEM SLOGU INDIJSKE ARHITEKTURE
Se v srednjem veku bolj kot pravljična dežela poznana Indija je bila dne 26. januarja 1950 ob velikih slovesnostih v Delhiju razglašena za suvereno, neodvisno demokratično republiko v okviru Britanske skupnosti narodov. Za prvega predsednika te nove velike azijske republike je bil izvoljen dotedanji predsednik ustavodajne skupščine Rajendra Prasad, ki je takoj po izvolitvi izjavil, da želi Indija živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami na svetu.
Ze avgusta 1948 je bilo bivše britansko vzhodno-indijsko ce-
sarstvo razdeljeno na dva do-miniona: Hindustan (Indija) in Pakistan. Zemljepisno Pakistan ni strnjeno področje, mar. več predstavlja dve deželi: severovzhodni in severozahodni Pakistan, ki sta drug od drugega 2000 km. Pakistan tudi nima enotnega prebivalstva. Prebivalci so po večini muslimani, raznih drugih verskih manjšin pa je 25—30 odst. Tudi Hindustan ali Indija ni homogena država- V njej je namreč nič manj kakor 584 državic in kneževin pod oblastjo maharadž, radž, nizamov in fevdalnih upraviteljev, ki obsegajo
15 odst. vsega ozemlja z 80 milijoni prebivalcev. Najmanjša državica ima 14 km2, največja pa je po površini enaka seda. nji Franciji. Pakistan je ostal dominion britanskega imperija, indijska buržuazija pa je znala spretno izkoristiti vedno večje gospodarske in politične težave britanskega imperija in je naposled izsilila od sedanjega laburističnega režima v Angliji priznanje popolne neod. visnosti in ustanovitve indijske republike v okviru Britanske skupnosti narodov. Indija je sedaj za LR Kitajsko druga največja republika na azijskem kontinentu Takoj po razdelitvi bivšega britanskega vzhodnoindijskega cesarstva je nastal spor med obema dominionoma zaradi strategično važne pokrajine Kašmir, ki leži na severu Indije v neposredni bližini sovjetske meje. Milijonske množice so ob tej priliki prekoračile indi-jsko-pakistanske meje v obeh smereh. Iz vzhodnega Pendžaba, ki je pod Indijo, je muslimansko prebivalstvo bežalo v zahodni Pendžab, ki sodi pod Pakistan, Hindi pa so bežali iz zahodnega v vzhodni Pendžab. Indijske čete so sled-
Kralke vesti iz Holandske, Nemčije, Francije in Anglije
V Amsterdamu so Francozi in Holandci 11. februarja skupno proslavili spomin tristoletnice smrti velikega filozofa Descartesa. Proslava je bila pred hišo na Westermarktu, kjer je Descartes živel in delal v nizki, majhni podstiešni sobi. Med slavnostnimi govorniki so bili francoski poslanik na Holandskem. amsterdamski župan in francoski učenjak Gustave Cohen. V knjižnici amsterdamskega muzeja so nato odprli razstavo Descartesovih del, dokumentov o njem in spominov nanj.
44 * «■
Nemški pisatelj Stefan An-dres si je postavil nalogo, da v obsežni trilogiji z naslovom
»Vesoljni potopa prikaže strahote totalitarnih režimov polpretekle dobe. Pred nedavnim je v Muenchenu izšel prvi del trilogije z naslovom «Zivel iz globinea. Andres riše v njem vzpon diktatorja Aloisa Moos-thalerja, ki je začel svoje delovanje v nekem južnoitalijan-skem mestecu. Kritika šteje de. lu v prid, da diktator in njegovi pajdaši niso orisani po nobenem izmed nedavno živih vzorov, ki so nam še vsem pred očmi. temveč nosijo povsem svoje poteze, vendar pa so taki, da bi bili lahko živeli v tem času,
• • *
Pariška založba Hachette je izdala roman o življenju pesnika Charlesa Baudelaira. NapL sal ga je Max White z naslovom «Polnočni vrtovi«.
* » •
Francoski učenjak Emile Mi-reaux že dolga leta preučuje klasična epa Ilijado in Odisejo. Pred kratkim je izdal drugo knjigo svojega obsežnega dela «Homerski pesnitvi in grška zgodovina (založba Albin Mi-chel). Mireaux postavlja čisto svoio teorijo o nastanku teh dveh del: med drugim pravi, da sta jo napisala dva avtorja z istim imenom Homer, ki pa sta živela v različnih stoletjih.
44 * *
Francoskemu kolaboracioni-stičnemu pisatelju Henriju Bč-raudu so znižali zaporno kazen na 10 let. Ker je več ko 5 let že odsedel, lahko prosi za pogojni odpust in bo verjetno
kmalu na svobodi.
• » *
V Monte Carlu je Izšla mo-nagrafija o litografijah Paibla Picassa (J. Sabartes in Ferdi-
nand Morulot: Picasso litograf; založnik A. Sauret). Po nedavni razstavi Picassovih skulptur in njegove keramike je to nova priča o vsestranskem talentu tega nemirnega iskalca, ki zna vse tehnike likovne umetnosti. Knjiga obravnava vse litografije, ki jih je okoli 50 (od leta 1909 do danes, le iz vojnih let 1939 do 1944 ni nobene). Uvod je knjigi napisal Picassov tajnik Jaime Sabartes.
Med novejšimi deti o Shakespearu sta vzbudila pozornost večjega števila bralcev dve biografiji. Eno je. napisal esejist Hesketh Pearson (izdala založba Carroll et Nicholson), drugo pa Ivor Brovvn, vodilni angleški dramski kritik. Njegovo delo je izdala založba Collins. Ista založba je izdala še več drugih biografij, med nji-
mi Petra Quenuella biografijo Johna Ruskina, za letošnji marec pa napoveduje Maupassan-tov življenjepis, ki ga je napisal Francis Steegmuller.
«• * *
Angleški pisatelj James Barke piše serijo romanov o življenju škotskega pesnika Roberta Burnsa- Nedavno je izšla tretja knjiga serije z naslovom »Čudo vsega veselega sveta«.
* * *
dSatinasfi čeveljček«, najdaljša drama francoskega dramatika Paula Claudela, je dolgo- veljala za neuprizorljivo, saj ima v knjižni obliki 440 strani in se godi po vseh mogočih delih sveta, tako da zahteva velikansko število prizorišč. V Parizu jo od lanskega leta (nekoliko skrajšano) vendarle igrajo in Je pred kratkim doživela stoto predstavo.
GOSFODAESTfO
T TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCJj
Veliko medkontinenlalno letališče v Trstu!
\)Wč ftod iuiev-indfnl letala
I v-.. ■■ y	.	■	%	S	9
■tp.
OKROG 80 ŠPORTNIKOV JE IZGUBILO ŽIVLJENJE V LE. TALSKI NESREČI V ANGLIJI, O KATERI SO PODROBNO PISALI VSI LISTI NA SLIKI VIDIMO RUŠEVINE PONESRE CENEGA LETALA NA LETALIŠČU LLANDOUGH. TO JE DO SEDAJ NAJVECJA LETALSKA NESREČA NA SVETU
njič potisnile pakistanske čete iz Kašmira, vendar spor še vedno ni poravnam in je povzročil tudi posredovanje Organizacije združenih narodov, ki pa doslej še ni rodilo uspeha.
Indijska zgodovina sega da. leč v preteklost. Ze 2000 let pred našim štetjem je bila tamkaj razredna družba z razvito kulturo prvotno naseljenih Dra-vidov. Pozneje so vdrla na o-zemlje plemena indo-evropske skupine, ki so zasedla ves indijski polotok in prevzela po veletoku Hindusu ime Hindu. Starodavni indijski spomeniki, verske literature in epi itd. pričajo o tedanjem socialnem stanju v tej bogati deželi. Kasne, je so vdrli v Indijo Perzijci pod Darijem, makedonski kralj A-leksander Veliki pa je leta 326 prispel celo do vzhodne meje Pendžaba in do izliva Indusa.
V osmem stoletju so zavojevali Indijo Arabci, za njimi je vdrl v to bogato deželo mogočni Timurlenk, potomci Džingiskana pa so ustanovili dinastijo Velikih Mogulov in osnovali velikansko cesarstvo. Ko se je Krištof Kolumb izkrcal leta 1492 na srednjeameriškem otoke Guanahaniju, je mislil in bil prepričan, da je odkril indijske otoke nedaleč od izliva Gangesa. Sele Portugalec Vasco da Gama je 1. 1498, ko je obšel A-meriko, našel pot v starodavno Indijo, Balboa pa je leta 1513 imenoval novo odkrito deželo Vzhodno Indijo za razloček od Zahodne Indije v Ameriki, ki jo je odkril Kolumb.
Razpad mogulskega cesarstva je odprl Evropejcem vrata v Indijo. Portugalci, Spanci, Dan. ci, Nizozemci, Francozi in Angleži so se drug za drugim skušali za stalno vsidrati v tej bajni deželi, ki so jo razne njiho. ve trgovske družbe neusmiljeno izmozgavale in izkoriščale. Slednjič je vse zavojevalce izrinila Velika Britanija, ki se je po dolgotrajnih bojih z domačimi plemeni polastila vsega polotoka. S parlamentarnim aktom z dne 29. aprila 1876 je bila angleška kraljica Viktori. ja razglašena za cesarico Indije, podkralj lord Lytton pa je 1. januarja 1877 v Delhiju z velikimi slovesnostmi razglasil ustavo indijskega cesarstva. Velika Britanija je kulturno in civilizatorno nedvomno veliko napravila za dvig te zaostale dežele, zaradi silnega izkoriščanja domačih plemen pa si je hkrati nakopala hudo sovra. štvo. Indijske čete so se morale boriti v vseh voinahj v katere se je zapletla Velika Britanija, in sodelovati pri vseh vojnih pohodih ob indijskih meiah vojna bremena pa je ‘Velika Britanija predvsem naprtila indijskemu državnemu proračunu. Veliki indijski upor v letih 1856 do 1862 je bil šele po krvavih borbah zatrt in mesto Delhi zavzeto z naskokom. Razen kuge, ki je samo v bombajski pokrajini leta 1903 pobrala 14 milijonov ljudi, je postala v zadnjih 10 letih vrh tega še lakota skorai vedna nadloga v Indiji. V letih od 1899 do 1901 je bilo prizadetih od lakote nič manj ko 81 milijonov prebivalcev-
Ni čuda, da so indijski nacionalni kongresi zato vedno bolj pritiskali na londonsko vlado in zahtevali temeljite reforme v Indiji. Ze med prvo svetovno vojno je Lloyd George obljubil Indiji svobodo, vendar ni držal besede, in tudi sedanja laburistična Attleejeva vlada je le z največjimi težavami izpustila to bogato deželo iz rok britanskega imperija. Investicije angleškega kapitala v Indiji postajajo sedaj vedno manjše zato raste dotok ameriškega kapitala. Predsednik sedanje indijske vlade Pandit Nehru je izjavil ob svojem letošnjem obisku v Ameriki, da ne vidi nobene nevarnosti za gospodar ski imperializem kljub velikemu obsegu ameriškega zaseb. nega kapitala, ki prihaja sedaj v Indijo. Hkrati je izrazil upanje, da bodo ZDA pomagale Indiji tudi pri graditvi njene vojaške in pomorske moči Te Nehrujeve izjave pač jasno o-predeljujejo smer, ki jo je zavzel Nehru v svoji zunanji politiki.
Komunistična partija Indije ne podpira sedanjega režima, čeprav je Indija takoj za Sovjetsko zvezo priznala Ljudsko republiko Kitajsko, in je na dan razglasitve _republike priredila v
Milanski «24 ore» poroča v svoji številki z dne 11. t. m. da se, po poročilih objavljenih v severno-ameriškem tehničnem tisku, pogajajo ameriške letalske družbe z Zavezniško vojaško upravo v Trstu in preučujejo možnost gradnje velikega medcelinskega letališča v bližini mesta. Za gradnjo bi porabili fonde ERP-
AngloameriSke Inlrioe la Finlbel
Kriza pariškega Marshallovega odbora OEEC postaja vedno večja. Francoski finančni krogi niti ne mislijo več čakati na marčni Hoffmanov govor v ameriškem kongresu ter se vse bolj navdušujejo za belgijsko pritiskanje, čim prej skleniti zvezo F1NIBEL. Stvar je tako daleč, da bi bila morda že sklenjena. če ne bi bilo preplaha zaradi svobodnega kroženja delovne sile, ki ga zahteva Italija in Nemčija kot pogoj za pristop k FINIBEL-u.
Brez Nemčije ni mogoče skle niti večje gospodarske zveze. Tega se zaveda tudi bonnska vlada, ki operira z vprašanjem Strasburoa in Posaarja, pa tu-
di s svobodnim trgovanjem s sovjetsko cono Nemčije. Vse te karte naj bi ji služile pri igri za dosego večjih koncesij. Pariz se sicer boji 3 milijonov brezposelnih Nemcev in dveh milijonov brezposelnih Italijanov, nasproti čemur se 300 tisoč brezposelnih Belgijcev kar izgubi. Toda Nemce po druai strani nabito sirene z britanskega otoka in iz Skandinavije v zvezo «bo!jših» t. j. v UNI-SCAN. Cripps, ki je uspel preigrati OEEC in ga omrtviti, dokler ne postane Britanija zopet močna, bo tudi FINIBEL skušal paralizirati s pomočjo Italije, ki ima pri Angleški ban ki Za 70 milijonov dolarjev za-mrzlih dobroimetij v funtih šterlingih, in s pomočjo Holandske, ki ima tudi za 25 milijonov dolarjev in funtov šter-lingov v Crippsovi blagajni. FINIBEL mora tedaj obema državama, zaradi rizika pri Crippsovem knjigovodstvu, nuditi ugodnosti, ki odtehtajo angleške grožnje. Italijani zahtevajo prosto kroženje. za svoie delavce, Belgijci pa olajšave za svoje zlato na francoskem trgu. Francija bi tedaj nosila glavno breme FINIBE L-a. Pariz-je si-
NA HRVATSKEM
bodo letos začeli izdelovati fotografske aparate in filme
cer v nekaki kronični krizi, t0-da ker se smrtno boji poslej Zmanjšanja kreditov Marfha lovih dolarjev, se bo verjetno zagnal, da z ameriško pomoči0 ustvari FINIBEL. Američani »i si r.a ta način popravili sV°l' evropske pozicije, ki Jih ’’ kakor kaže, na gospodarite" področju v obliki OEEC, končno omajalo '-ripP^ spletkarjenje. Intrige me&"Z donom in WashingtoncmMj-vajo razen iz ozadja FINTjPm tudi iz petrolejskega Američani skušajo tu sp**ff Britance v razprtije z nji«* mi lastnimi člani bloka in so celo pripravili stralsko vlado do tegd, da f ukinila racioniranje bencin* potrošnje, ki je na funtov1 področju precej stroga. _ I Te dni pa se je spor še zaostril. Hoffman je nflWr?!L, svojem govoru zagrozil Br'“T| cem, da jim bodo 'vrtali I kredite za vsoto 150	1
dolarjev, če ne pristanejo j ustvaritev Zapadno-evropske*
lutne zveze v okviru OEEC*- ,
Pi omel z lesom oa
Reško pristanišče, ki je 9^1 na izvozna luka za les v ?■ ’, dosega trenutno promet prečno 150 vagonov raznega
žel*
$r
V republiških industrijskih podjetjih LR Hrvatske so lani začeli izdelovati 30 novih proizvodov, med drugim montanski vosek iz lignitnega premoga (Topusko), ki služi za izolacijske svrhe v elektrotehniki in za izdelovanje loščil ter gramofonskih plošč, nadalje fur-furol, ki se pridobiva iz koruznih storžev ter služi kot omeh-čilo za plastične mase (polivinil) in kot topilo za barve in lake, kakor tudi nove vrste računskih strojev, sintetičnega lepila, umetne smole za lake, surovine za ozalit-papir (za raz množevanje tehničnih načrtov), žveplene rjave barve za tekstilne izdelke, stekla in okvi re za naočnike, elektrode za električno varjenje, nove tuše raznih barvah, grafitne kr-tačke za električne motorje itd. Novatorji in racionalizatorji v hrvatskih republiških podjetjih so s svojimi predlogi omogočili v proizvodnji letni prihranek 47 milijonov dinarjev
Tudi letos bo hrvatska republiška industrija začela izdelovati vrsto novih proizvodov. V Zagrebu pripravljajo proizvodnjo prvih domačih fotografskih aparatov, kakor tudi aomacm
fotografskih filmov; nadalje pripravljajo serijsko proizvodnjo motociklov in električnih vozičkov z akumulatorji za prevoz materiala v velikih industrijskih podjetjih in na . železniških postajah. Industrija tekstilnih strojev pripravlja proizvodnjo strojev za laneno in ostalo tekstilno industrijo Začeli bodo izdelovati nove dele za silose in majhne sušilnice za les in sadje. Zelo so napredovale tudi priprave za izdelovanje sredstev za impregnacijo tkanin in apretur za tkanine ter specialnega zaščitnega laka za konservne škatle , ki se izdeluje iz kožic paradižnika. Močno bodo razvili tudi proizvodnjo vidia, kovine, iz katere se izdelujejo najtrša rezila za obdelovanje kovin. Z osvojitvijo navedenih in še drugih proizvodov, ki so jih doslej uvažali iz tujine, bo država prihranila znatne zneske tujih deviz
nosti okrog 30 milijonov din. Z izvozom teh čipk so dobili znatne zneske deviz, ki omogočajo uvoz strojev jn surovin za socialistično graditev. Največ so lani izvozili v Italijo in Švedsko, uspešno pa prodirajo slovenske čipke tudj na tržišče v Zahodni Nemčiji. Razen tega se zanimajo za slovenske čipke v Danski, Angliji, Ameriki, Kana. d;, pa celo v Indiji. Najbolj cenjene so čipke idrijske zadruge, ki je že v letošnjem letu oddala-republiškemu podjetju «Dom» Ljubljani čipke v vrednosti breh milijonov din. Za stalni dvig kakovosti čipk skrbe strokovnjaki državne šole za u n letno obrt v Ljubljani, ki daje tu. di navodila glede originalnih slovenskih vzorcev, na terenu pa so samo preteklo zimo priredili 13 čipkarskih tečajev. Slo. venske čipke bodo spomladi razstavljene na velesejmih v Frankfurtu in Milanu.
sa, ki dnevno prispe po nici v pristanišče. S postaje šak ga, po potrebi raz na Brajdico, v Delto ali v K govsko luko. Trgovina in . pulacije z lesom so v ■ tvrdk aJugodrvon in »Sloveli les«, ki izvažata s pod101, uTransjuga«. Povprečno z Reke vsak drugi dan ^ naložena z lesom.
demonstracije.
Slovenske čipke
prodiralo na inozemski trg
Po osvoboditvi se je ob pomoči ljudske oblasti zelo raz vilo čipkarstvo v Sloveniji. Lani ie okrog 6000 čipkaric na pod New Delhijumvelike	Idrije, Poljanske in Sel-
I ške doline izdelalo čipke v vred
'omorski promet italii pristen® v 1940
Iz Rima poročajo, da ie ..jj segel promet vseh italijan*^ pristanišč v 1949 skupno milijonov ton raznega bla^^ 10 odstotkov več kakor Prometa iz 1938 — 44
Potniški promet z inozernst1^ je dosegel 108.650 izkrcanih r, nikov, kar je 19 odstotkov kakor v 1948.
ton — pa seveda niso
proste ^
SVi
lili
Ljudska mladina Jugoslavije že od vsega začetka mnogo prispeva k zgraditvi socializma v Jugoslaviji. Samo na avtomobil-ki cesti in v Beogradu je lani delalo 1187 mladinskih delov nih brigad. Vso letošnjo zimo je delalo nekoliko študentskih brigad pri dozidanju študentskih poslopij v 'Novem Beogradu. Pri vseh delovnih akcijah je bilo razglašenih 1205 mladin skih brigad za udarne. Med njimi je mnogo takih, ki so postale udarne že večkrat, nekatere celo enajstkrat. Za udarnike je bilo razglašenih 32 tisoč mladincev. Po zadnjem pregledu je bilo pri delovnih akcijah nad 800 tisoč članov Ljudske mladine Jugoslavije.
Jugoslovanski Izseljenci v ZDA za pomol! domovini
Društvo izseljencev jugoslo-venskega rodu uHrvatska bratska zejednicas, ki ima približno 100.000 članov, že več mesecev zbira prispevke za zdravstveno pomoč Jugoslaviji. Društvo je sklenilo, da bo nabavilo z zbranimi sredstvi zdravstvene naprave in zdravila, ki jih bo poslalo v Jugoslavijo. Po pisanju časopisa «Zajedničar», ki je gla. silo sHrvatske bratske zaiedni■ ce», so zbrali že 475.000 dolarjev.
izboljšave v riisMSM ,
Na pomolu V. nove ke Pri Sv. Andreju so Ini tirnice za prvega velikih žerjavov za raz pregioga in rudnin. Ta je bil doslej namreč bre^ ^
kih tehničnih pripomočki' ^ je znatno oviralo promet ihjj( drževalo Po nepotrebnem ilj časa v luki. Novi ‘e.‘ j| nosilnostjo šest ton metrov dolgo arokos, ki fo., rahljajo Po potrebi, bi' 0it
prijemalkami, magnetom, pom ali kleščami. Vsi tri)? Pijavi bodo konec maja žc lu. Pri žitnem silosu PtjufcKkt dva nova pnevmatična dalca, ki bosta podvoji njo zmogljivost razklal
IIIIIIIllltllllIlllllllIIII11IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUH1!IlllllI       Ull'UI''H''nillllljyilllllll^llllllglltlllllllUlllllgMIIII''''H'   IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII
SPISAL:
Z največjo rahlostjo mi je izvlekla zdravo ročico izpod odeje, in res so bili prsti na nji same koščice!
Hotela Je oditi, da bi ml skuhala mleka. Tudi mi Je rekla, da bo v mleko nadrobila belega kruha, ki smo ga sicer imeli v hiši samo ob največjih pravnikih.
Pa se nisem dal pomiriti; zajokal sem in v muki zaklical:
«Oče naj pride!«
Tedaj se je ti revi nekaj odkrilo, kar ni nikdar pričakovala. Kri ji je zatrepetala k srcu, bila je vsa bleda in podobna mrliču. Jezno me je zavrnila: «Tiho, moj ljubi, in ne govori o tem, o tem »
Podila se Je za besedo, pa Je doteči ni mogla. Hotela Je nekaj drugega spregovoriti, ali premislila si je in zatorej je sa-
mo vzdihnila: «— o tem lutera-nul«
Opazivši mojo preplašenost, je zaihtela:
•Nič ti nisem povedala, nič!«
Potrta Je zapustila sobo. V moji razbeljeni glavici pa Je delovalo, kakor delujejo kolesca v uri.
Oče — luteran! Nikdar ne bo prišel v nebesa! Njegova vera ni moja vera! Ce se izve, ga bodo zaničevali vsi ljudje. Glavar z loškega gradu pošlje ponj in na smrt ga obsodijo! Potem mu odsekajo glavo! In ravno ta glava je bila zame pajlepša, kar jih je bilo na svetu! O Jezus! O Jezus! O Jezus!
Tresel sem se pred njim, a če je prekladal hlode, ki Jih dva človeka nista preložila, ali če je krotil konja, ki je vsakega drugega vrgel s sedla takrat sem bil srečen, da sem ime! takega očeta —
Oče je vendarle prišel!
Neko popoldne, ko je mati
molzla v hlevu, je vstopil. Videlo se mu je, da je postal še bolj siv; proti svoji navadi je bil pustil brado rasti in ta je bila čisto bela.
Za trenutek je obstal pri vratih; z mogočno svojo postavo je segal skoraj do stropa. Korak za korakom se mi Je bližal.
Zastajala mi je zavest in oziral sem se proti njemu kakor se ozira golobica na Jastreba.
Pomaknil je stol k postelji, predme na odeio pa je položil usnjato, deloma z železom okovano rokavico, ki so jo nekdaj nosili švedski jezdeci. Sedel je prav k meni ter me zamolklo pozval:
»Izidor, vrzi mi Jo v obraz!«
Nisem se premaknil, nakar je glasno zavpil: »Vrzi!«
Okrog ustnic so se mu napravile čudne poteze, a v čelo se mu je vrezala globoka guba, kar Je govorilo, da postaja srdit.
V strahu sem prijel rokavico ter jo zavihtel k obrazu, s ka-
terim je oče silil proti meni In res je moralo železo zadeti starega moža, ker se Je prikazalo nekaj krvi na njegovem obrazu. Polikarp je zaječal: «Pravično Je, da me z zaničevanjem kaznuje moj lastni o-trok!«
Posegel Je po moji ročici ter sklonil nad njo svojo kakor iz železa skovano glavo. Ni spregovoril besede; samo telo mu je časih zatrepetalo, ker ga je pretresalo kesanje.
Zanilile so mi solze v oči, tako da sem ihte spregovoril: •Oče, saj nisem več hud!«
Odhitel je od mene. Ko je stopal po čumnati, so se mu pletle noge, kakor da bi bil Izpil preveč vina. Dobro vem, da Je Polikarp Khallan malokdaj pil čez mero in da je bil trezen tudi tisto popoldne-Moja levica je bila mokra, mokra od solz, ki Jih je prelil ponosni moj oče!
Nikdar ni govoril z mano o
tem dogodku. Ali nekaj pozneje, ko sem se zjutraj prebudil, ležal Je na moji odeji samokres z debelim, okovanim kopitom. —
Tako so se pričeli časi moje pokore! Opravljal sem jo vse dni svojega življenja za svoje, pa tudi za pregrehe očeta, ki mi je bil oster in hud zapovednik. Vsemu, kar osrečuje človeka, sem se moral odreči; a vedno še prosim Boga, našega svetnika, da bi mu zadostovala moja pokora in da bi me v večnem življenju ne ločil od njega, ki me je rodil.
II.
Končno sem ozdravel.
Takoj nato me je oddal oče, ki morda ni rad gledal pohabljene moje roke, Ahacu Langerholzu v Škofjo Loko. Ta Je imel svojo kovačnico zunaj mestnega ozidja, nekako tam, kjer se zlivata selška in poljanska voda Tri le. ta sem obdelaval železo, ker Je hotel Polikarp Khallan dobiti na
svojega domačega ko-
Visoko
vača.
V stanovanje sem prišel h Ka šperju VVohlgemuetu, ki si bil v zadnjem velikem požaru sezidal na trgu lepo hišo, Tam Je Imel slovečo pivnico.
Tri leta sem preživel mefl tujci. Privadil sem se počasi tudi govorici, ki Jo govori ljudstvo, katero se Je iz nemških dežel naselilo med nami.
V teh treh letih nisem nikdar prišel na Visoko. Se taknit me niso klicali, ko Je umrla mati. Pokopali so jo brez mene. Prikrit pa mi ni ostal trenutek, ko je umirala. Tisto noč namreč, ko je odhajala s sveta, je pod streho VVohlgemue-tove hiše, kjer sem spal, nekaj tako počilo, da sem prvi hip menil, da so ustrelili iz topa na gradu. Povedalo se mi da je Barbara Khallan ugasnila kakor svetilka, če ji poide olje.
Nadaljevanje sledi
cen bo imibi
raz  .........
Statistični bilten OZH, B izšel pretekle dni, prirt**" gled razvoja svetovnih f | 1949. Ta pregled potrjuje ^ povedi in prričakovanja l’ ,) zi z razvrednotenjem • šterlinga. Tendenca k se je, v evropskih državah r
;rfj
vsem, izpremenila lansko^ od septembra naprej v n4 (cf*
ndekj >
IV rajtC
spreti 1948 v 23 državah,
nje. Zato je skupni i na debelo pokazal P°
pa le v 11. Najbolj so s g}-dvignile v Avstriji —	..,	(P
stotkov — in v Nem* M odst.). Padle so za 5 odst-giji, Italiji in Švici. -sitr
V ZDA pa je indeksSštot)cCJli časno nazadoval za 6 oa , p kakor je bilo pričako 13 evropskih
driaVtM
ostalo gibanje cen neof fept\ if
napovedi prav
zaradi
brskega razvrednotenja 'L/t,!* ostalih valut. To jasno v je sprememba mesečni lesov, ki je nastopila v * trimesečju.
Me praga moli l' na
g«‘j
Iz Hamburga poročal ’ dosegli s progami me nim morjem in vzhod’ ,„j«n dozemljem, na katerih nekaj tednov ladje j-ug U5** škili plovnih družb, V‘- ggle, he. Te linije so Pr'P°j’ leittf celi vrsti novih velm ^ z arabskimi deželam'■	,ajo >
ških pristaniščih raz	,e,
like količine sadja, a9	sc ■
bak, bombaž in lx,sUi v0j "g Pričakujejo tolikšen 1 pgu^ii meta, da bo družba	^
Orient Linie« PostaV’	, p
proge do seljtemt>r,Ctj,j tonskih motornih la J (d® sedaj grade v nem delnicah.
100
MOMTKCCHI »L k lil nad. — Telefon štev. »3-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38
OGLAS ^od 8 30A2 in od 15-18 - Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini I stolpca. irgovsK, 60, (mančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir, OGLASI, od 8.30-12 in od	^	^	v^k mm	n„,.,„„	™	,n
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod.
Za itt n i* 7a vsak mm ftlrlne 1 stolDC« za vse vrste oglasov po 10 din.
- — podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistt 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, meseč"« ^ « Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-2’