1TTV , "ff.' ILO 0LOVCNSKB NARODNE PODPORNE JEDNOTl I Ursdnlilri ta »preveliki ^^ w iiii&la A ?§. OfrtM •TmBmUmi So. 1 AWlidili A vt kapitalistični sistei se KAPITALISTIČNO gospo-DARSKO znanje je pri kraju. Tako sodi Morrison, tajnik ' • A. D. F. St Petersburg, Fla. (F. P.) — Frank Morrison, tajnik Ameri-ike delavske federacije, je na Delavski praznik je na javnem delavskem shodu. Na shodu so bili delsvci iz osmih mest sever ne Floride. V svojem govoru je satfaiat, da ee ameriški kapitalisti ne upajo več obratovati stoodstotno svojih strojev. Mezde, katere plačujejo ti kapitalisti delavcem, so tako nizke, da delavci ne morejo pokupiti produktov, ki jih ustvarjajo. Zato so pričeli uravnavati produkcijo, da vzdr-ie trge v ravnotežju. Citiral je "Wall Street Jour nal", list velekapitaiiatičnih interesov, da priporoča uravnavo produkcije, "češ, da dežela proizvede več jekla, več premoga, ved bakra, več avtov, kot postoji uhteva zanje. Ako bi vse te industrije obratovale s polno močjo, tedaj bi prosperiteta živela malo časa." % Morrison je opozoril na dej-itvo, da ae tekstilni delavci upirajo mezdnemu znižanju. To je industrija, ki je bila favorizirana in protežirana od vlade z zaščitno colnino. Nadaljeval je: Ta sistem aloni na teoriji, da je treba Ščititi ameriško delavstvo pred konkurenco oaijramašen tekstilne produkcije izvaža, da ie konkurira cenemu delavstvu v Evropi. Znana stvar je, da je ameriški tekstilni delavec naj-ilabeje plačani delavec na svetu v razmerju s produkti, ki jih izvede. Glede antracitne stavke je Morrison dejal, da ravno iste sile, ki so pred tremi leti zahtevale preiskavo antracitne industrije, ki je stala ljudstvo $600,000, zdaj ignorirajo fakte, ki jih je dognala industrija. Preiskava je dognala, da so antracitni podjetniki napravili tako visoke dobičke, da bi lahko povišali mezde, ne da bi bilo treba povišati ceno premogu. Povdarjal je, da se itavka nadaljuje, podjetniki pa imajo velike profite od premo-fa, ki leži na kupih, ker ga prodajajo po visoki ceni. Morrison se je dotaknil tudi kompanijskih unij in prodajanja delnic delavcem. Menil je, da se Podjetniki poslužujejo teh metod, da uničijo delsvsko strokovno organizacijo. Glede položaja je pa rekel Morrison, da delavstvo ni bilo še nikdar tako bojevito in tudi ni imelo tako bojevite strokovne organizscije, kot jo ima sedaj. Z*ksr je delavec v letu 1914 potrošil mora zdaj plačati 1170. Ampak delavci si lahko Pomagajo proti temu faktu, ako » organizirajo na Industrijam polju in vpostavijo svoje Uhteve. Končno je še priporočil nestrankarsko politično akcijo. filmi M ^flUu j • ~ ~a * • *" • 1 ...... 11 1 1 ----, " c"— ""-*•■ — -f&JTSS. ChicaroJU., Oetrtrk, 10. »epttmbra (September 10). 1925.8mW^ *"StEV.—NUMBKR 212 ŽS^J^SSSS.'' »—«• II«. Art mt Ort. S. I,It. "«. Jan. .4. 1,1». Pregled daovalk dogodkov Amerika. Coolidge odredil preiskavo v svrho sodnega postopanja proti Mitchellu. Sodna prepoved ni odpravila atavkovnih straž. Objavljanje dohodninskega davka najbrž ostane. Kapitalistični siatem se maje Vodstvo blaznice je odgovorno za Noelov zločin, pravi moril čev oče. Aktivna suhačica ustreljena skozi okno. Po svetu. Italija poslala 20,000 mož rebelno Tripolitanijo. Špancem se je po dolgem naporu in a velikin.i žrtvami posrečilo izkrcati nefcaj vojaštva na rifijanskem obrežju. Pristaši generalne stavke poraženi na angleškem delavskem kongresu. Konferenca glede garancijskega pakta se vrši v oktobru v Švici. Italija bi rada pokupila rusko pšenico. Coolidge odrodil prt- • iakavo proli Mitobolla Vojnoeodno postopanje proti re-belnemu avijatiku bo najbrž sledilo preiskavi. Moraarlini tajnik Wilbur je indirektno odgovoril Mitchellu. |Waahington, D. C. — Vojni department je v torek na odred-x) predsednika Coolidga začel z akcijo, da pokliče na odgovor polkovnika Williama Mitchella, »šenega polkovnika Wiihama Mitcneiia, r_ yr. .. — .. j. n , . «, .i t^t vafBv ^'ZaaJ tnvBega TfSrCTtrnta vojasKe avlj*5 ^jj^r' STAVKOVNE STRAŽE SE ZNE ROM STOJE Krojaška tvrdka je vložila prt« ziv proti novemu tolmačenju prepovedi. —- Delavci so pa apelirali proti originalni prepovedi. New York. — Krojaška organizacija Amalgamated Clothing VVorkers Vnion še razpostavlja stavkovne straže proti krojaški tvrdki J. L/ Tailor k Co., ki ima tovarno na Četrti avenuji. Tvrdka je mislila, da ta njena tovarna vživa zaščito sodnijske prepovedi, kv jo je da/olil sodnik Churchill in ki zapoveduje, da se morajo stavkovne straže držati proč od tega poslopja deset Mlokov, ker ima International Tailoring kompanija tudi svoje delavnice v bližnjem poslopju. Sodnik Levy je rekel, da ne vidi, da je bila sodnijska prepoved prelomljena, ako so stavkovne straže bile razpostavljene proti tovarni tvrdke J. L. Tailoring kompanije, čeprav ima druga kompanija, ki je izposlovala aodnijsko prepoved, poleg njene svojo tovarno. International kompanija zdaj apelira proti tolmačenju sodnijske prepovedi, kakeršnega je podal sodnik Le-vy. Krojaška organizacija je pa vložila priziv proti originalni sodnijsk! prepovedi. Na stavki je osemnajst sto krojaških delavcev In organizacija krojaških delavcev vodi vztrajen boj proti sesterskima kompanijama v New Vorku, ki imata tudi v Chicagu svoje to- Koagres aigUšklh i L, strokovnih ulj _____ * Radarji so podlegli s svojim predlogom glede generalne . atavke. Konflikt med smernimi in • komunističnimi sle-' menti. < Londoi^ 9. »ept. — Predlog A. J. Cooka, tajnika angleške rudarske zveze, ki je določal, da generalni svet Kongresa stro-kovnih unij ima oblast pozvati vse organizacije na generalni švajk, kadar nastane potreba, bil včeraj ovržen na letnem rovanju Kongresa. Thomas, ja železničarjev, in drugi vo-ji stare šole, ki so bili mini-v MacDonaldovi vladi, so pobijali predlpg ln sploh so nasto-protr principu OBJAVLJANJE IAVK0V NAJBRŽ OSTANE i) PREKLICEM TOZADEVNEGA ZAKONA NE BO NlC. Ljudstvo se zelo zsnima za pla čevanje davkov. generalne vke, Češ da generalna stavks udarila tudi delavce same, ker jim ustavila dobavo živil in oropala dojenčke mleka. Delegat je komunističnega mišljenja so podpirali predlog. Obokov predlog pa ni bil docela pokopan. Sklep je bil, da se predloži v pretres generslnemu svetu, ki nsj o stvari poroča enkrat pOsneje. Vprašanje generalne stavke je torej še odprto. prvi maj pravi delavski praznik. Izgubljena Rafaelova slika najdena v Rusiji. MoHkva, 9. sept. — Profesor 1 K. Graber, ki se je prsvkar 7.1'ralov v Moskvo, poroča, d* J* v neki obskurni vaai v lijakih gorah našel izgubljeno J*'aHovo sliko "Madonne del ropolo". katera je izginila iz I-i^ed več ko sto leti. Gra-Tf' ki je strokovnjak v slikar-umetnosti, pravi, da je v ko-JJ »like originalni Rafaelov pod- Zu letniai 1509 Kako je slika J"«* v Rusijo, je še zagonetka. je zdaj razstavljena v mu-J-kem (Kldelku Unije sovjei-republik v Moskvi. ds sta vojni tajnik Weeks in mornarični tajnik Wilbur odgovorna za uničenje zračne ladje Shenandoah", ke^ sta nesposobna in zločinsko zanikrna v njuni službi, kar se tiče avija-tike. Vojni tajnik je pooblastil ma-jor-generala J. L. Hinesa, šefa generalnega štaba, da vodi preiskavo skupno z generalnim inšpektorjem* major±generalom Eli A. Helmickom. Zadnji je že poslal polkovnika Georga A. Nu-genta v 8an Antonio, Tex., kjer je nameščen polkovnik Mitchell. Nugent osebno zasliši Mitchella. Vprašal ga bo, če je izjava, katero prinesli časopisi, res njegova. Mitchell bo seveda pritrdil, ker je že dejal, da pozdravlja vsako postopanje proti njemu. Ndgeitf bo nato formalno poročal Hineau, ta pa vojnemu tajniku kaj je odgovoril Mitchell. Potem bo nedvomno aranžiran proces pred vojnim sodiščem. ' Vojaški krogi še niso na jasnem, česa bo Mitchell obtožen radi njegove kritike. Najbrž ga obtožijo nepokorščine in prose-kutor bo zahteval, da se Mitchellu odvzamejo vse časti, ali ds se celo izključi iz armade. Mitchell je medtem podal drugo izjavo, v kateri apelira na ljudstvo, naj pritisne ns kongres, da se odpravita vojni ln mornarični department in ustanovi en sam department obrambe, v katerem bodo letalski zbori enota sama zase in ne pod komando mornaričnega ter vojnega oddelka kakor zd*j. Mornarični tajnik VVilbur je 8. t. m. prvič odprl usta po ohijskl katastrofi. Wilbur ni imenoval Mitchella, toda vsaka njegova beseda je fndirektni odgovor na Mitchellovo izjavo. Wilbur pravi, ds "Shensndosh" ni bil poslan ns zrsčno plovbo proti za padu rsdi tegs, ds omili fiasko polsr-ne ekspedicije in poleta na Ha-vaj, pač ps je bil narejen na^rt plovbe še predno je bil aranžiran polet na Havaj in istočasno, ko j« bila odrejena arktična ekspe-dicije. V torek so ne srllngtonskem vojaškem pokopališču pokopali reta dobiti stavkokazev. mo- prvi diplom atlcni ASPI-rantje napravili izpite. Waehington, D. C. — Prvi di-plomatični aspirantje so napravili izpite. Sedemnajst jih je obiskovalo šolo državnega departmenta in vsi razen treh so že nastavljeni kot podkonzull v tuje-zemstvu. Za šolo se je prijavil tudi neki zamorec. Komaj je prestal skušnjo za vstop, so ga takoj poslali v službo v Afrikot ne ds bi mu bilo trej>a hoditi v šolo. Ali bo stavka rudarjev DOLGOTRAJNA? Chicago, III. — Poročevalec Federaliziranega tisks poroča, ds stavka na antracitnem polju mogoče ne bo dolgo trajala. Peljal se je v avtu od Scrantona do Wilkes-Barra in je pronašel, ds so rudarji povsod mirni in da pričakujejo, da pride kmalu do izravnave. On ne pričakuje, da bodo rudarji zahtevali nacijonalizacijo rudnikov. SLEPI BERAČ NI PRlAEL NA SODI&CE. Izgubil je poreštve. Chicago, III. — 22-letni slepi Thomss Msllett je bil sretirsn zarsdi beračenja. Položiti je moral $50 poroštva. Ko se je prihodnji dsn vršila obrsvnsvs, ni bilo Malletta. Hodnik je proglasil, da je njegovo poroštvo zapadlo. Policija iz je vije, da Mal-lett povprečno naberači po $19 na uro. tri častnike, ki so bili ubiti zadnji teden, ko se Je zračna ladja "Shenandoah" raztrgala na dva kosa in padla na tla v Ohiju. Cinriaaetl. O. — Tukajšnja zvezne oblasti so odredile, da se takoj sretirsjo in postavijo pred sodišče vse tiste osel*-, ki so odnesle svileno platno ln druge o-stanke razbite zračne ladje za spomin. Vsi bodo obtoženi tatvine. ^ew York, N. Y. — "Razred gospodarjev je ustvaril Delavski praznik z namenom, da udu-ši protestni duh delavstva in da jim lahko poda pridigo o skupnosti interesov gospodarjev in alug," pravi Joseph Schlossberg, gl. tajnik organizacije krojaških v Amalgamated v stro-kovfiem glasilu "Advance". vi i teremu bi moral služiti lavski praznik. Prvega mejnika niso legalizirali naši gospodarji in ostal je pravi delavski praznik. Ako Prvi majnik ni ničesar drugega dosegel, kakor da je delavstvu ohranil upe o novem socialnem redu' brez go-siiodarjev in sužnjev, tedaj je opravičeno njegovo praznova-nje." _ _ VODITEIJICA PROHIRICIJO-N IHTO V UMORJENA. Vlnton, la. — 41-letna mrs. C. B. Cook, vodjteljica tukajšnje prohibicijoniške organizacije, je sedela pri mizi in pisala, ko Je zunaj počil strel in jo je krogla zsdela v glavo. Živela je še eno uro, toda k zavesti nI prišla. Edine besede, ki jih je (spregovorile, ko je mati prihitela doli, so bile: "Reši me, reši." Nekateri sodijo, da jo je ustrelil iz maščevanja kateri izmed tihotapcev, ki tržijo z opojnimi pijačami. Oblasti nimajo sledi o morilca Mreža je opaljena od smodnika, kar znači, da je bila Coo-kova ustreljena Iz bližine. Waahlngton. D. C. — Listi, ki podpirajo upravo, so zakričali, da je treba preklicati postavo, ki določa, da se objavljajo davčna vplačila. Ampak velikomestnl dnevniki in drugi listi so pa pro-našli, da se ljudstvo zelo zanima za davčna vplačila it> jih pazno Aludira* Zato pa tudi krik " U- stih, ki podpirajo upravo, naj-rž ne bo prinesel zaželjenega u-speha. Listi so letos uporabili najmanj dvakrat toliko prostora sa objavo davčnih vplačil kot lani. Konzorvativni družinski Usti, kot je "Washington Star" so potrošili precej tisočakov za stavek davčnih vplačil. Ljudje čita-jo in študirajo davčna vplačila celo, ko ae vozijo z ulično železnico, ker upajo, da najdejo notri svoje ime aH pa imena svojih sosedov. Znano je, da predsednik Coolidge in tajnik Mellon nasprotujeta objavi davčnih vplačil. To sta jasno povedala letos poleti. Zdsj je nekaj njunih Časnikarskih podpornikov ponovilo njun protest. Ampak v javnosti ta protest ne vleče. Objave davčnih vplačil so pa postale važne vesti kot n* pr. ocena o pridelku pšeni-ce, bančna poročila ali pa kot povedo, ka-e tflvfdende. koliko je delavčeva roka vredna? Hyraruae, N. Y. — James Sro-ka si jo |H>kvaril svojo desno roko v podjetju International Ilar-vester kompanije. Zdravniki so dognali, du Je roka za pet in šestdeset odstotkov nerabna. In za to (Mškodbo so delavcu priznali le $2,702M odškodnine, Kuj bo delavec počel, ko prejme in porabi to odškodnino, se ne briga sedanja človeška družba, še manj |ta njegovi delodajalci, za katere je žrtvoval svojo ro. ko. Italija se pogaja zs rusko pšenico. Rim, 9. sept. — "Kpoca" poroča, da se ruski sovjetski žitni komissr Baltanov pogaja z Italijansko vlado glede prodaje preostanka ruske pšenične letine I-taiiji. List pravi, da bodo pogajanje uspešns. Italija bi rada kupila od sovjetov 760,000 ton pšenice. Ako se JI to posreči, tedsj ne bo letos trgs za ameriško pšenico v Italiji. Italija bi rada do-bila rusko pšenici iz treh razlogov. Prvič je cena zelo nizka, drugič Italija lahko rabi pri u-važanju ruske pšenice Izključno svoje pomike in tretjič so sovje-ll voljni vzeti italijanske stroje in druge tovarniške izdelke namesto gotovine za pšenico. Dobra letina ae Balkana. flofija, 9. sept. — Poročlls Iz vseh balkonskih držav se strinjajo, ds se je letošnja letina poveod dobro obnesls. Zlasti je obrodila pšenica in koruza. Turčija ima letos bogato letino to- indijanska zvijača. Rrandan, Manltoba. — Ta kanadska provinca plačuje nagrado za vsakega ubitega volka. Lo-vee mora prinesti volkova ušesa, ki pa morajo biti obrnjena na znotraj. Oblasti so zdaj prišle na sled, ds so Indijanci na rezervaciji Griswold ponarejali volčja ušaaa, da so tako dobili nagrado. Trije Indijanci in ena Indi-Janka so se priznali krivim. Hodnik Jih je obsodfl na eno leto zapora In nato Je kazen suspendiral s opominom, ako še kdaj kaj takega store, da t>odo morali preeedeti naloženo kazen. AVHTKIJHKI KI/OATKR OROPAN. Dunaj. — Ponoči so vlomili tatovi v iistercljanskl klošter v Zwittau in so odnesli staro mou-štrenco, v katero je vdelanih 699 demantov, 20« rubinov, 179 e-meraldov, 1.1 sefirov in precej drugih dragocenih kamnov in biserov. Poleg so odnesli še veliko drugih dragocenosti. ?AO PLAČAL DAVKK ZA KR-ftfANHKO CERKEV, New. Vorfc, H. V.-Protesten-tovska epjskopslns cerkev sv. Jskopa Je imels biti prodana na javni dražbi, ker ni plačala sa trotear šest sto dolarjev. ZUi Bernard Handler Je podaril škofovskemu koodjutorju ček k $600, da je plačal trotear. Rtvolta v Trlpoli- tiRljl jt sploiaa Mussolini ja končno prlsnal krizo, ko je poslal »00 eroplanov In 20,000 moš v Afriko. — Pranrosl med dvema revolta-ma. Španci so s velikimi žrtvami izkrcali nekaj vojaštva na rifijaaaklh tleh. Pariz, p. sept. — Vsa TripoU-tanija je v plamenu vstaje. It*, lijanska vlada, ki je zadnje tedne trdovratno sanikela poročila o revolti, js končno priznala, da je položaj resen. Mussolini je pravkar )>oslal 20,000 vojakov In 300 letal v Tripolitanijo. Italijanska uradna čaanikar-ska agentura Štefani poroda, da vstaja je splošna ln da so itali-lwwkr letalci talu aktivni » bom-bardiranjem is araka vstaških taborišč in karavan. Bombe ao ubile veliko število ljudi in živine, Drugi viri pa poročajo, da so Italijani umikajo is notranjosti dežele k morju z velikimi izgubami. Revolto v Tripolitaniji vodi šejk Ahmed, izgnani poglavar treh milijonov Arabcev rodu Senusi. Turki, ki št« danes niso odpustili Italiji, ker je ugrabila Tripolis v toku balkanske vojno, so založili vstaše s Častniki iu veliko zalogo streliva ter orožja. . Francozi v Tunisu (n Al/iru se zdaj nahajajo med eno mohame-dansko revolto y Tripolitaniji in drugo v Maroku, vrhu tega pa i-majo opraviti še s tretjo vstajo v Siriji. Nadvlada vseh evropej-sklh velesil v severni Afriki se je začela majati. Madrid. 0. sept. — Oficijelna vest se glasi, da je pneral Pri-mo da RtaMP J®° dolgem posku-Usnje* lilfiSt »ekaj ujatm včeraj v Oedadilli, na strmem bregu Mergka nedaleč od taliva Alhucemas. Istočasno js drugI špsnskl transport priplul k bregu v zalivu Botoya med rtoma Tres Forcas in Qullates, toda rifljanske baterije na strmini so preprečile izkrcanje Čet. Ceda-dllls, kjer so ftimncl stopili na suho, ja pet milj od Kiuljira, glavnega stana Abdsl Krimovs armade. _ Špansko * francosko bombsrdiranje rebelnlh baterij nad alhueemaškim zalivom se nadaljuje. Med izkrcanjem v Ce-dadllli so Rifijsnci ubili Š0 Spancev. Fes, francoski Maroko, 9. sept. — A bdel Krim nadaljuje s demonstracijami in manjšimi o«' fanzivami na cel I črti francoske fronte, s namenom, da sadrši aH prepreči francosko-špansko o-fenzivo. Rebelne Čete so zalo aktivne vthodno od Quessana. Spanci v okolišču Tetuana so še eodno v defenzivi. Franooeki letalci so zopet zmetali 600 ton eksploziv na ftešuan, Krlguist ln Adžir. JETNIKOM V HING HINGU PO-VliALI MEZDO. Oselalg, N. V. — Jetniki v Sing Slngu bodo prejemali odslej od do 7 centov mezde na dsn. Mezds Jim Je bila povišana za malo več ko cent in pol. Stere mezda Je bila v veljavi skozi 40 let. 450 Jetnikov Je zaposljenih v rsznib industrijah v Ječi. IZREDEN ZIX)ClN. Mtsnford, Ky.- TuksJ so aretirali tri lenake In pet moških na obtožbo, ds so povzročili železniško nezgodo, ki se je dogodil s v soboto zvečer pri Knob Ličku na železnici l»ulsville k NashviUe. Pri tej nezgodi Je bila ena oeebs ubita. Po zaslišanju so izpustili vse ženske, moška so ps pridrftall v zaporu. Mornarska stavko v Avstraliji. Mslboame, Avstralija, 9. sept. —Dana« je bilo tu ladano zaporno povelje za 600 stavkujošlh angleških mornarjev. Obtešeai so ' ■ PROSVETA S NAMODH§ PODPORNI JRDNOm lastnina sumoma narodnr Naročnina: Zodluj— pol lota in *1£S «n ttf mooooo; naooo^Inan *anl»v saten. IVETA" Aroteo. Ckkogo, THE ENJLIGHTENMEWT" Organ oI tko Skroak Mntfcaal RssrfR MSf lopate, a katerima aem kopal in nalagal črni dijamant globoko pod zemljo. Bil aem radar približno dve teti. Frank je bil meatni delavec in ae je težko prilagodil rudarstvu, zato pa je tn- I ^H^H polotoku. Le še po redkft vrtih uživajo ptioe varstvo, kakor kraanen. parku Aihambre, kjer je na tisoče slavcev. Ako se torej Spanec mora od reči okusnih ščinkavcev, taščic in kosov, se odškoduje sa nje s drugimi mpjhnimi ptiči, katerih sicer ne oliva, a jih vendarle lovi in muči. y Španec je izumil nov šport laatavice ribari! Da, "ribari' jih. Cesto sem videl dečke in tut di moše, ki so sedeli na strah z mogočno dolgim trnekom. Na zelo dolgo tenko nit pritrdijo zakrivljeno iglo «11 kljuko ter na-pičfjo na njo muho. Lsstavica, ki si lovi hrano med letanjem zgrabi vabo, in srečni ribič jo potegne k sebi. Toda ne sname je, nego jo pusti vzletati znova in znova ter jo poteza hitro zopet k sebi. Končno ji vzame igid iz grla. A ne, da bi Jo usmrtil. Mršava živalica, ki je polna mrčesa, je celo sa španski šelodec naM^tne. Toda kasen, *kei lastavice ni mogoče jesti --- tako mi je razložil Seviljanec, k je vsak dan par ur ribaril lastovice --ji z razbeljeno iglo Iz- takne oči in jo nato izpusti. Te je radost gledati, kako frfota u boga živalica, se zadeva z glavo ob zidovje in okna, dokler se je končno ne usmili kaka mačka I To je prav poseben užitek, katerem se španski laatai I ribiči drže kar za trebu he~ Da Spanec ubije vsako ka*o> vsako kuščarico, žabo ali vsako . imum*« i» v« 4uže,ko' ki mu Priteče preko JSShS fZ ^Je nekMj t™0 °b aebi U^vega; saj delajo Uko tudi v južni Italiji. Toda Spancu ubijanje no zadošča; ^M Na Živi ograji pri Malagi sem našel nedeljskega jutra martin čka, ki je bil z zgorenjo Čeljuat-Jo napičen na trn. Živalica sim te, razloži ml kdo je koritar.—Nekdo, ki mu pravijo koritar. Koritar le tisti, ki deta korita. — K. iT«. V • a a Trustavi biseri. 1 Cenjeni K. T. B.! V člankih slavnega pisatelja Trunka naletim vsak čaa na sledeče izraze: lump, prašič, svinja, baraba, kurbišče, bik, volek, kozlati, gobec Itd. Največkrat rabi svinjo. Ali ve g. Trunk kaj se zgodi z onimi, ki ae mešajo med svinje? — Old Molder, Terre Haute, Ind. a a a Demokratska politika. Na Labor day je bil prizor ia bogove v New Torku. Governer Smith in župan Hylan, oba ksto-liška demokrata, ki že nekaj tednov obkladata drug drugega i krakom drugimi lepimi int Vi, sta stopila skupaj na oder s harmonično pela-Slavo delsvceu. tn delavci, ki so ju poslušali, m jima niso smejali, niti se nis> jokali nad lastno slepoto. 0 0 0 l Bratske klofute. 1 . "Delo in Kapital sta brata. Gt se včasi prepirata, je to bratski prepir, ki se med brati lahko p* ravna/*' "" \ Tako je pisal neki kapitalistični list na Labor day. BTat Kapital Je res dober, Ijth beZnjfv brat. Vse bi rad ms požrl in tudi požre. Iz same br* ske ljubezni drži svojega brsh za vrat, čvrsto ga drži In g« bi izpusti. Stisksnje za vrat ji kajpada bratsko, ni pa bratuto, če se stiskani brat otepa in sinila odstraniti stiskajočo brstils roko. Med brsti bi ne smelo biti nobenega otepanja in tedaj s bila stvar poravnana. Volk in koza sta brat in stra. Ce se včasi poksvaU, ji to bratski prepir. Sesfra k« W ne smela brusiti parkljev p* bratom volkom; morala njtei živeti v božjem miru in betni. Brat volk najbolj lj* koso — in ona ima pred np najlepši mir — takrat, kadar stra pbčfva v tijefovem trtbuk«. Delo te kapital sta m *** nista pa ^Slavec In kapitalisti svetljava. --------------- - Najbolj prizadeti so bili glavni lwosdWjens z Imenoma ts- kolodvor, vojaška bolnica, vojaš- ^ s^ Csjpftal ' niča 24 I pehotnega polka in druge hiše v bližini. Skoraj vtem tem poslopjem je vihar odnesel strehe. Po zrSku so frčale opeke in celo težki tramovi. Vihar je izruval najmočnejša drevesa ter veliko število brzojavnih drogov. V St. Andrelu je uničil nekoliko barak. V tem kraju je bila tudi ena Človeška žrtev. UWta je bila namreč štiriletna deklica, štiriletnega dečka Borisa Baši-na Je vihar dvignil v zrak In ga odnesel približno 200m. Padel je na aoaedno športno igrišče, kjer so bile porušene tribune in del ograje. Sreho glavnega kolodvora je vrglo na trg pred kolodvorom. K sreči je Imel osebni vlak is Trsta zamudo In je dospel na postajo, ko je vihar že ponehal. Več to-vomih vagonov je proti Rubiji. a a a Dobre noriee Iz Jegoalevf* Pašič odpotuje v FrsndjJ Zdaj pa bodo Francozt mtV» v Maroku te WasMnfrtmrt, • nalete na Badiča! K. T. B- Tudi v Moil je vihar rsrfe^ 4 hiše. Tukaj je bilo ranje® več oseb. Telefonski in brxojs»s promet je Ml popolnoma njen. fttevilo ranjenih oseb sedaj še ni znano. Materij škoda se ceni nad en milici Smrtna .kesa. - Umria M Kodni OfasU Pottaj. roj.**-Pokojnkl je Mlo jedra U kt žja v rid je n bivši CrrRTEK. 10 ' MZKMfESTI ' a ishingt^ C- ~ i Tn Schedel, bivši tajnik socialne podružnice v ™.Waynu, ni ki je bfl kasneje deportiran ker je njegova ^ruznicagissovalavietuim 5T «e pridruži komunistični JJ-anki, ne more osisti v tej de-Miin podpirsti svoje bolne žene MrirlUtrok, ki so b« vsi rojeni v Ameriki. Bchedel je bil po-Jan v Nemčijo v letu 1920. Ts odlok je podal pomožni d*, lavski tajnik Husband na priziv, ki gs j« vložila Unija za emeri-L civilne svobodščlne in ga je podpiral Delavsld obrambni svet. Schedel se je vtnfl trikrat* iz tončije, preden ee mu je lani v jCecu oktobru poarečilo priti v deželo in se združiti s svojo dru- | Francoski publicist J. R. Bloch popisuje v "QuotidienuH svoje potovanje v ped Mrtvega morja, katerega gladina kot nam je znano Se iz Šolskih klopi, leži ce- je vrnil v deželo po izgonu. Njegove otroke podpira javna dobrodelnost, ker se on umatra zs jetnika. ČOLNARJA OSTALA KA MOTNEM OTOKU. PR08V1T K kar je odtrgana vseeno in Čez 6 moko bo vlada iznešla, bt družba res ne more višje New Waterford. Kanada. -Jpkrtati, bodo spat pogoji sa na- Citateljem Prosvete hočem opi- ^ Zdaj ee dela vsaki dan. aati o naši premogaraki stavki v V °*> >Uvki znano se iz soisKin klopi leži ce-lNovi Skati* ki * *** «> e I js mnogim šlo prav žakMtno, ^ hh /ion i/ . L mwca do 10. avguata. kar bo r®6110 **** ^^ 0(1 aečetks lin 400 metrov pod gladino Sre- . , : * ie Ae vimk im.l k* i malrira ali se dozemskega morja. Bloch ptte: morda marsikaterega U*" inu 1 k*J m*l(**> « » AH hočete priti z menoj 400 m pod morsko gladino? Ali hočete Ker smo že cek) ieto l924 r menoj na dno najbolj tfobdke- ^ dnl r"Vt"ien \ . ga prepada na »aSem planetu? * J® Ne rabimo niti potapHalskePot?klH i« Pogodba, premogov- [obleke, niti podmornika! VSe- n^t^l* « ■ vrečami hodili po tista ži- dlmo se v Fordov avto, ki si je V^^jSSt S^ilJZt W Z*to pa je skoro vsak na-Rojeval že vso Malo A,ijo bil prisiljen obrniti se za po- l^kiThL?^ moč' kjerkoli bi bilo, in tako so , . . .. ... „ Avstrijci in Nemci sklenili Koderkoli se dvignete v WJ*«! obrniti ns pomoč ns svoje ro- stini na kako višino, opašite ™ *"«<> »P«" P° vzhodnem obzorju ogromen ^T^JZr^ J^ ^ 8 apelov je šlo ns nemške, rek, ki gre naravnost od severa Jwnah Promo* V8mk dobilo še na kredit, ali akoro j vse trgovine ee ee izpraznile, denarja nič, zaslužka nobenega, ta podpora kot jo je dala uni-, je bila Že prvič alaba in po-vsak teden slabša. Stavkam Iivrfievalni odbor: |uprav*i UPRAV m OMRRi ■aa lioiiiti^SLfottrhs^at^T^kt^i^^uK^ Jmu BU. Navalil SL Uasajalk Ma Vasrlek; a>r staral«! sAatsIfci, M «ak»a v BMdlldHBHilMiMP VRA PISMA. Id sa asaaša)a m pasla sL prtlssšslki w aaSatfttva R. 19« P, J« B4ST-SS Ra« LawaRala Ava^ (Mnib H \ VRB RADBVB BOLNllKB PODPORR SR NARLOVRi ItvoS.N. P. J- MfiT-M Bo. Uwa4ala Ar... CbUava, IR. DRNARNK POŠIUATVR IN STVARI. M se tHs)a gl hnle •ra Is iadaata vabša sa aaslmi TaialKva R. N. t. im MIT4S Rs. siai * ,~ ----— — oesui je izDorna, aviomoounai-- ,------ — •------------ I kakor se Anglije v Rim. On In Brandt L^ prve vrste> kajti ^ nJej nil, in rszšli so se domov. Samo skušata potovati okoli sveta v 8e vozijo samo radovedneži Iz okoli 20 mož je ostato. Ob 5. zju- ^ $8.90 na glavo. malem čolnu. VEDEŽEVALKAM V WI8C0N SINU NI POSTUANO MEHKO. > fA Tudi tistim nič ne zamerimo, ko nam prav nič niso pomagali, ker mi snsmo, ds je skoro povsod beda in revšfinigl Prva zmešnjava po premogar eet dni težkega dela. MOTORNI KI NA STAVKL I vsega sveta. In vendar so ne- traj pa je res prispel vlsk s stav-kdaj tu, po skromni poti, hodili k°kazi in 46 komp. policUti. ljudje "gor" v Jeruzalem, prihS- straž* Je P°PlhAla v es in | jajoč iz Tiberijsds, kajti ognUi Je naznanila novico naprej. Ob so se sovražni Samerijl. Tako 7. je že vsak ssm videl, ksj je, - ai^iiief _ jčitamo v sv pismu In po tej po- ker kadilo se je že strsšsnsko iz «ki atsvkl ns nsši mejni št. 1R in Madison, Wls. - Držsvni pro- ti bodo enkrat v bodočnosti Vc dimnikov. Po veliki seji ob 10 je je bila ^ «®trtek med menoj in kurator je podal svarilo vedeže- žili nafto, bitume, petrolej, ba- romale> od 600 - 700 itsvkarjev ^J^nto valkam, ki prerokujejo srečo ns nsne, detelj ne, kavo, bombaž in in radovednežev k elAtričn^ #0 semnjih in drugje, da bodo are- trsni sladkor, kar mislijo kra- centrali (powerplant). Ko ao se kali pa tistem vlaku, ki se vozi-ran zaradi vag^ondaže. Ka- merski židje pridobivsti iz zs- približali na blizu, se spustijo jo pramogR^ notorsH ven^Izjs-mi* ta prestopek je devetde- enkrat še nerodovitnega, a o- policisti na konjih v napadIna ha. pride vod a do;men®inzač- 'gromnega, skrivnostnega prepa- »Uvkarje z revolverji v roksh Ua nsd menoj lejatl, d^ da kakor kozakl. hkszsli ao se dot>- r^l msšlno zs vrUnje skril, in ds Nikjer nI žive duše, ni rastlin J ro. oden Je zdrknil s konjs tniliejlkdoni mogel najti. JCer ja ni polja, ni dreves ... Tu In tam domil nogo. Kamenje in palice to bilo zlagano, sem se peetavil ffL ^^. ~ _ .. . J kaka žalostna arabska vas. Na P* «> letale v zraku kot granata, in ga zavrnil, da se moti. Nsto js Shamokin, Ps.-—Petdesetmo-|mwtu ns j^l ^Srti^ostfl- Ko je bil nspsd izdelan, je še boljj>ihal ln lajal. Konfino ml tormkov in sprevodnikov na^tu- ^ ske kLtTležijo pred precej začel "drugi akt". Drugi pravi: You go home. No work kajšnji cestni železnici je zastav- "^ _ frKovina v tej kompenijskl stražniki' eo začeli or you l Moral eem iti, oddati kalo, ker je drujba odslovila iti- ^ X\ni7Xeli laipati salve, ropotalo Je precej, lempo nas.j. Ljudje okoli MO ri njune tovariše Stsvksrji za- ^ In kmalu je to(H -Uvkar Wnil mož so gledali, Vedel nihče nI, htevajo, da se odslovUeni tova- F«^"^^^UmM obležal mrtev, drugI tež- zaksj gre, šele ko vidijo ds mo- riši zopet nastsvljo. ^ SUvksrjl jo - . tra modra črta z ganljivim napi- ofenzirali naprej, premogel po- in vpraševstl drug drugega in FORD DOBI ZRAČNO POfiTp. f"(^rska gladi-Uclstl so se umaknili nessj v no- tudi mens. Hitro so vsdsli, ds je ■ _ --' Ne uSmHr tSTi- trsnjost električne centrsle. Zs, komedije od gospoda in tako hI- Detroit. — Na temelju pogod- ^L občutek kot bi bili po-t«elo jeOblegsnje, ln kmslu se za-1 trn so tudi sklenili, da hočejo tube, katero je sklenil glavni po- pibe čeli policisti bežsti ven po dve dk vsi drugi dotns ostati, ako me-Kar Harry S. New s Hehry Reklo 8e ' je> dft 8l morft.I in trije skupsj. Vsskegs so štev- ni ne bo dovoljeno HI delst Mo-Fordom, bo Ford Motor Co. pre- mo uše8a zamašIti z vato, da n« I kar j i vlovlll in prav neusrtMlje-1 ji eoeedni tovariši v premogov-vzela transportiranje zračne ^ ubranlmo močnemu šumenju, ki no namlatlli, nazadnje pa se Je niku, Italijani in Francosi, šo Šte med Chicagom in Detroltom. Je posledica velikega,' nenavad- vae udalo. RUvkokazi, boael, po- povedali, da to nI resnies, ds jas rnr/U.,« J.ntk. Anotmn I J . . m i- m_J-I I .'/.<<. 4 i ar. nrtlll UJM ill VBn tn tpft- I v/HM U »m II V lami rad DOmaaSm in Vas prtnRi tWa Pssl Rargarja, Vsi prlsivl farotal adNk sa as| psŠRlaJa ss eeatavi MaHia štkm- Is v svasl S glssUaai Maota. asj aa MPlS as SSŠlevi "PRORVBTj MT4I Rs. Uvažala Ave. Cklaase. TkL sin Gregor Meaner pri Sv. Primožu nad Muto peljal dvokoles-ni voslšek po hribu nevsdol ns njivo, da bi neložil žito. Ns vosu Je Imel v rjuho savlto lovsko puško, katere cev je bila obrnjene proti nJemu. Vsled tresenje vosička se je nabasana puška nasnkrat sprožilo In js strel sa-Mesnerja v trebuh, da js o-stal na.mestu mrtev, vos ps je zdržal po hribu nsvsdol In se prevrnil; pri tem je padla v rjuho savita puška s vosičks. Ko Js Meaner je v oče prišel čez pet minut na njivo, ds bi pomsgsl sinu pri dslu, je nsšel sina še mrtve-ge. Domneva ae, da je Gregor vzel lovsko puško ss- strešne msl^ersaeije, ki Jih je iavrill pokopališki čuvar Oroke-šlč. Ts hljsna v Človeški podobi je izkopavala grobove bogatih ljudi In snemala s trupel raaae dragocenosti. V neki baraki poleg pokopališča so nsšll M Is-trohnelo trupla knjigarnarja Je-rovšks, ki je nrnrl še pred dvema letoma na Reki. Preiskave se na-del Ju Je in js prlčakovsti novih zanimivih odkritij. Fordova družba bo imela dnevno dve letali v prometu med omenjenima meatoma. S prenašanjem pošte začne v dveh. tednih. Garancijska konferenca bo v nege zifcčnega pritiska. Tods Uclati so prižll vsa, in vso to tro- vaakemu v Jami rad Pomagam ln sffa nismo storili, a šumelo nam po so gnali stavkarjl na magi- rad posodim orodje ali smodnik, 7fcud nraHič »trat. Med potom Je marsikdo Ce js komu trabs, in stroj sa vr- ovinku naenkrst dobil zsužnico. Pred maglstrs- unje nI nikdsr skrit. To Js bilo -SSSffiSrat ■ss.-si.tbs-- anat t „ i«.««)-^ - j;„„,,„„ juJrtM., SL «i. .<*I»I u. K ' ' 1 * * ' gredo delst, on __zamujeni zaalu- premijer Painleve in angleški zu-1 J™; 1z^ri7anji|nišnico: I žek, ako mi Je naprevll krivico; nanji minister ChamberUin sta I UtfJ0,.St0',. 1 J TUti vsčer pe Je bilo več kom- U eem pa res kriv, ps zgubim veersj zaključila, da se vrši k & ie ^ Amundsenu na raz- ^ v moji roki ln na koži mi o- NeknJ dnjao ee Vtj^i tegRJ J^*' italijansko zračno ladjo. je ne morem spraviti proč. * družin sreča, ^»eJi še niso znaai, razume pa 2ldie hočejo spremeniti to Je » J , odnad- -o ugodni za Italijo. Dft LrSK puSavo vsakdanji rsj, d^■iZSka ft« *t. 1 Je bil zgrajen leni |R\TwSS "obljubljeno- drU-fe » ^ žhrsll otroci. Od|Sdlc. kubičnih metrov pM- |o. Kdt čevljev dolg in 26 vi- Lr«ei)o? 1 ie bil zgrajen lani in|v nekdanjo "obljubljeno" ^.kaUrim do- ^sstr^itl^ - "j,mboto hSS - dl na svojo pisarno In ns bo no-l>enegs vpltjs. tam Je mesto ss zgovoriti. Zamujeni šiht ml Js obljubfl plsčati, kar bom šele v soboto videl, Ce bo resnica. Pozdrsvlm vss "Prosvatlna" prijatelje. — Hemaa Drebesck. »ma motorje •• 1,1 >n lahko plove 100 Umrli v LjaMjanL — Gabri-jcla Grum. hči železniškega ključavničarja, 2 leti In pol. — Naša Klembes, zasabnlca. «S let. — Josip ftlnlgoj, ključavničarjev riovorojenček 10 ur. — Neža Kajmiš. poseatnikovs hči. hlrai-ka.R^et. Dna 19. avguelo je ----------- CITATE Maj aaraiitakajita Hajiioaae auttaa Človeku Je potrebna d_ vočje zlo as delaven je nesnasje. ImbolJ gs lskoriššaio od vsak vČJi sovrsžnlk nevednosti ošiti; vzeti si mora sam, dobre knjiga. 1R.P.J. luševna brana kako ^ itral^ltobra delavec neveden, knjiga Je to duševna teme. Delsvec br : Stati Ako ste nkalsljnl, le brspsnlto po laobrazbi te dulev-rasvsdrllu, ako šsMts čltati povRaM ia delavskega Mr-la, sposnaU nsksteve naravna reenlia te če ee hočeta ga- šenja, spoznati _ BBsniti s temeljnimi pogoji Sledoče knjiga: ZrM«IcI wiMmi niMm. .,» • raa. . mm Zakon Mofisuljt m,« <• < »**»» »••• - 141 JI m m le Hlggtag m*** — . . *m*»« aJjjjf pRier Mšlivvtiri.. .»..»^h.,.^ IM obe knjigi sa trt dolarje. Vse te knjige ao lično ia trpsAao Poštnina || FeHciJaa: DELITA - L Star, mračen in plešaat Je bil njen oče. Z dvojnimi očali na nosu se je sklanjal nad svojo pisalno mizo. Njegove male sive oči ao venomer zrle v dolge in tenke prste desne roke, ki je mehanično in s precejšnjo naglico obračala list za listom debele In drobno popisane knjige. Niti za hip mu niso uile dči, in kadar je govoril, se je zdelo, da ni nikogar nikjer, da pripoveduje sam sebi. "Melita, he?" je vprašal, kakor bi čltal stavek iz knjige. Nihče mu ni odgovoril, samo v kotu pri oknu, kamor Je sililo ne kaj vročih in prašnih solnčnih žarkov, se je premaknilo dvoje zelo temnih očesnih zenic. Melita je sedela ns nizkem stolcu, šolska knjiga je ležala odprta v naročju. Melanholičen izraz njenega obraza se je dobro družil z nerazvitim, sušičnim telesom. Človek bi ji prisodil na prvi po- gled štirinajst let, v resnici Je izpolnila sedemnajsto. Hodila Je v zadnji letnik pripravnice. "Melita, čas bo, je nadaljeval oče s tistim brbljajočim glasom kakor prej. "Melita tričetrt . . . po najbližji poti v šok).., nikjer se ustavljati, nič zijati----ob štirih naravnost domov ...V* - Se vedno je motril svoje prste, ki so samo listali in nič drugega; le kadar Je pogledal na stran v knjigi, je oalinil prst. Melita je vstala in se brez zanimanja ozrla proti oknu. Morda je hotela spoznati vreme; mogoče je, da ni imela nobenega namena in so ji šinile kar tako oči v božji dan, ker so pač morale nekam. Težko, da se je ozirala za tovarišico, ki jo pelje mimo pot; kajti vedela je, da oče ne sme videti spremijevanja in zahteva, da hodi čisto sama iz šole in v šolo. En trenotek je mirno postala, brez misli, izgubljena sama v sebi, nato je spravila v ročno šo-larsko torbo nekaj knjig. Celo se P; m ROMAN SOCIALEN Spisal Jože (Dalje.) Pogovor je neprijeten. Rojnika muči dekličin jok, sestra bi si rada olajšala srce, pa je nemogoče. Politična sprememba, odslovljenje moža, sedanje življenje, vse Jo Je vznemirjalo in bila je kakor človek, ki išče poti v temi. Tudi bratovo odtujenje v zadnjih mesecih ji je ne-umljlvo; sama ne ve, ali naj se huduje ali naj bratu odpusti. , Dasi je bilo še dovolj časa do vlaka, vendar se je Rojnlk začel odpravljati, razgovor Je zastajal, toplote ni bilo v njem. Grudnovka je spremila brata na postajo in ta je slutil vse njeno razglasje, ki ga je čul iz sleherne njene besede. Očitala bi mu rada še vedno, pa ni vedela, nad čim bi ae znašala. Rojnik je videl, da je težko ž njo, in mlalll In iskal, kaj bi neki bilo vzrok. Sestra se mu je smilila, vprašati pa je ni mogel. ' Dolgo sta se sprehajala po peronu, Ki Je pol vojašnice: povaod leži prtljaga In vojaki po-aedajo po nji. Tik pred odhodom vlaka a« nenadno prikaže iz množice 81ak. Nekoliko utrujen Je videti, kakgr od preobile pijače. Ne more mimo; ko opazi šetalca, pridruži se jima In Jtojnlku blisne silno grenka misel v možganih. Vlak prl-bobnl na poatajo, posloviti se morajo. Se enkrat ae poljubi Rojnlk s sestro in ujame njen pritajeni pogled a Slakom, ko že atopajo v vlak. Peča ga, pa ae zatajuje. Ko atopi k oknu, mu vrejo miall v glavi, da je vea omamljen od njih. Nepremično Je uprl oči v sestro, a se komaj zaveda, da pravzaprav njemu vihti roke v slovo. Vlak se je zganil in udaril s prvimi udarci ob tir . .. 13. SUna seje razjokala in laže JI Je bilo. limita si je oči In šla spet k svojemu delu. Dasl se Je Rojnlkov obisk končal tako, kakor ne bi pričakovala, vendar je videla, da je lepi mož ni pozabil, da še vedno misli nanjo, Čeprav ni mogla razumeti njegovih današnjih beaed o velikih izgubah. Ali ae ne more odločiti, ker bi se lahko oženil s bogato nevesto, če bi le hotel? O njegovih premoženjskih razmerah ni mnogo razmišljala, zakaj ljudje so bili priče, da je v zadnjih dveh letih nenavadno zamogel. Tudi zapravljal nI več in če bi ga zdaj prav dohitel kak težji udarec, ne bi ga mogel zrušiti. Bolj verjetno ae jI je zdelo, da je mlada grofica, ki ga mami. Pravili so ji, da je lepa, kre-poetna, zato pa ne bi bilo čudo, kolikor je poznala Rojnika, Če bi imela moč nad njim. Ce že ne vse, pa vsaj toliko, da bi se ne mogel odločiti. da bi dvomil! Vsaj zadnji časi so tako govorili t Polna nemirnih misli je sedela pri delu in oče, ki se doslej ni bil zganil na svojem mestu, ni črhnil niti besede o vsem, kar se je bilo zgodilo. Pomislila je, ali ga ne bi ogovorila, a trma Ji nI pustila. Na tihem je še vedno ob sojala očetovo nedostopnost, prepričana, da bi vendar l%hko drugače govoril s Rojnikom, dasl bi mu povedal v** »V°J* misli brez pridržkov in morda še več. Ce je tvorničar res zgolj ničvredna!, se bo Že Izkazalo, če pa nI tako hud človek, zskaj mu delati krivico? Da bi njo prevaral, o tem še misliti nI mogls. Ce oče dvomi o njej, ve pa sama dobro, da ni več neizkušeno dekletce, temveč je žena, ki pozna avet in njegove prevar«*. ki je j preiskusils že marsikaj grenkega ter se znsla rešiti v najbumejšlh časih. Trezna je. samostojna In močna, in če oče o njej dvomi, je ne potna še. Povsem odveč je njegova skrbi Ce bi ne bila prepričana o Rojnlkovl poštenosti, bi bila že davno prelomila vsak stik š njim; toda dokasov, ki ae JI govorili o tvornlčarjevih čuvstvih, Je bilo preveč, zato Je bil tudi njen prejšnji "neP vendarle samo Izsiljen! Dasl Je bilo Stani hudo po vsem tem, kar se Je bilo zgodilo. vendar nI obupax sla la zadnje Rojnlkov« besede so JI glasno odmevale v ercu. Tako ae Je približal večer in o mraku Je prišel k zetu stari Kocjan, daal le nabralo v stisnjene gube, očilko puste in enakomerne barve je graje ali pohvale in ker ni bUo so sITihroko odprie in se »»toliko I bila!lnslamnik njen je bil ^ničesar, f tXnile kakor bi premišljeva- prest in brez vsakega lišpa. no oddahnila; odvalilo se ji je htaTSsmSa domialiti, idi i-1 "Zbogom, Melita," je dejal o- Uri ^od arca. O^ je bU 1 prave knjige a aeboj, ali niče, ko je čul, da so se tiho ^aniti pozabila katere? Oblaček bojaz- vrata za njo. S polzečimi koraki hoditi po prstih da bi ga niti STTblisSvito preplul njen^H™ splazil k oknu, naslonil » -M "^ZEkJZ raz, ko se je ozrla proti očetu;L . čelom ob šipo in čakal s vidnimi očmi se je ozirala nanj. te hitrejše Je roka zagrabila ma- skrbnimi očmi, da se Je pokazala Stopila je k oknu in se zagle-lo rdečo knjižico, najnovejše de-1 na cesti. Stari razbrazdani obraz dala na cesto, kjer so hodili lo znanega pisatelja, roman. Oče je nekoliko oživel, kojo /e aaale- majhni, pa urni ljudje v gručah jI je prepovedal vae slovstvo ra-1 do val čez ceato in prav do ogla. lin posamezno. Spomnila se je na zen potopisa in posebno romana Nato je sedel k pisalni mizi in mravljince po gozdih, na njiho-ni mogel trpeti. Srečna blaže- L^i debe\o knjigo. BU je upo- ve proceeije . . . noet se ji je razlila čez ves obraz, fo »e je zanimal za vzgoje- Na cesti sta peljala dva klju- ko je bil roman na varnem v tor- Ljovje. ' čavničarska vajenca voziček bi. Melita je čutila instinktivno poln Železa, pehala sta se in usta Ko si je devala slamnik na srepe o^tove oči na aebi, zato ae so jima bila odprta. Tramvaj je glavo, se ji je vzbočilo telo in po- Lj je klonil tilnik in ji je glava brenčal mimo, rdeča barva se je kazala ae je rahlo začifana lini-Umu k tjom Oči ao se ji domale- zasvetila in izginila. Tri četrtine ja. Ker je nosila še kratka kri-ga zapirale in se niso upale nika- ceste je bilo že v senci in le še la, so se videle njene fino obliko- mor o^ti. Čeprav je solnce pa- nasprotni tlak se je svetil v soln-vane noge. - I lilo, se ji je zdelo hladno, mok- cu. Dasiravno so žareli v njenih ro Topost, jeklena neobčutljl-l #y Meliti se je zganila še ne-temnih očeh kresovi mladoatne- vogt ^ obenem medlost se ji je I poznana in nejasna želja, hrepe-ga ognja in bi ji pristojala oble- L^m* v duši. Misli iz domače nenje po svobodi in prostosti, ka živih, kričečih barv in alam- L^ go jo še prešinjale; nepre-1 Kakor tisoč sladkosti jo je obje-nik z rdečim trakom, je moaila stano 'ji je brnel v ušesih blazno I j0> da je strepetala po vsem tele-vendar obleko, ki se ji ni mogla temni glas klavirja, ki se je sti-1 gUf tako ae je je lotevala omoti-reči, je li aiva, bela ali črna. Ta-|gkaj praien v kotu. Vsa je še bi- L^ migii. la v objemu tihote domače sobe, m&d staven fant Je prišel ki jo moti le šušljanje liatov oče- L^ oknG| vrteč med prgti malo tove knjige, kakor bi položil kdo drobno palico, s alamnikom * *** M/vlr/\ w% A nvei ifl H_ I _ . • • akupaj. Slaka je iznenadilo, da je bil starec občutno izpremenjen. Nič več ni imel polne bra- L XImer. ■! U Kil nriati ipAl Ha flfl holi r, CISCO SI JO je uir pn»i i|Oi» u* pokazala nezdrava zabuhlost obraza, ki Jo je bilo opažati pri starcu zadnje čase. Tudi vso obleko je imel drugačno, da se je Slak zloslutno vprašal, kaj neki pomeni vse to. — Skrivaj sem prišel in po ovinkih, — )e dejal vznemirjenemu zetu, — skrivaj, čeprav je nujno moje opravilo! Vprašujoč ga je gledal Slak, ki mu je bil obisk dobrodošel, saj nista še bila izpregovori-la s. hčerjo, tast pa je sedel, pogledal po hiši in menil: . -r- Zdaj bom jaz tukaj za varuha! Ti pa beži. Slak, in se akrij, če ti je še kaj do kože! Kmalu bodo za tabo! — Bežim naj? Zakaj pa? — ae je razvnel zet, ki ni ničeaar razumel. — Zato, ker so ti na sledu! — se je ujezil starec. — Vedel sem že sinoči, da bo kak vrag zrasel! Prejšnji večer sta namreč skupaj sedela v gostilni, v družbi z vojaki, ki so se zabavali'po svoje. Pili so, peli, tolkli po mizah in se srdlli. Slak pa jih je zbadal in po malem priliva! olja v ogenj. Bili s? do grla siti vojne, zato so — že precej vinjeni — začeli kar na lepem odpenjati bajonete in jih metali ob tla. — Tako bomo naredili ko vi, — so se pri-dušali v pojočem jeziku. — Precej naj nas pošljejo domov! Bomo Že obračunali .doma, zadosti nam je tega! j s Krik je bil vedno hujši, razgrajanje že nevarno, dokler nI naposled stopila močna straža v gostilno. Zadnji trenutek sta jo Slak in njegov tast odtegnila, ali kakor se je kmalu pO* kazalo,»so agitatorja kmalu izvohali. r< ' — Saj sem te svaril! — je poudarjal starec. — Zato sem te svaril, ker si bil tudi ti & nekaj vinjen! Pa ni nič pomagalo! Vsa jeza Je bruhnila iz tebe kakor ploha iz oblakov! Naj me vrag, če ne znaš dobro! Skoro žal ml je bilo, ko sem te krotil! Bal sem se zate, srce ml je pravilo, da ne bo d9brega. Zdaj imaš, kar si iskal! Starec je bil zvedel pri vojakih, da iščejo agitatorja med vojaštvom in da vedo tudi že za Slaka. Nestrpno je čakal mraku, za svetla ae rti upal na zetov dom ter ae Je na zunaj izpreme-nll, da bi Čimbolj zabriaal vsakršno sled. — Beži! — je rotil nepremišljenega moža. — Beži takoj! Ce te dobijo, ti bo gorje! Beži iz mesta, raztrosil bom take vesti za teboj, da ae bodo vedeli, kaj naj začnejo! Slaku pa se prav nič ni mudilo in ugovarjil je, da vidi starec strahove, ki jih nikjer ni. * — Nikamor ne bežim, ni moja navada! — se je naposled odrezal In razburil tasta do skrajnosti. — Ali hočeš ii ječe v ječo? Ali misliš, da si železen? Saj te je le še koat In koža, samo v zrcalo se enkrat .poglej! Ovca nosi sama glavo pod sekiro, mož ne! Puntarji niso is takega la* sal Beži. dokler Je čaa! Ali niai čul, kako so preteklo noč kar dva odgnali? Kar iz spanja ao ju vzeli! AH ti nI zadosti? Stana je atala pri ognjišču, poelušala prestrašena in solze so jI zalile oči. — Morda pa ni take nevarnosti! — se je oglaaila. - Morda bi... — Kaj ti veš, čenča, — Jo Je nahrulil ded, — ki si še od včeraj! Štirikrat so bili danes pri meni. Pa taki obrazi, da bi najrajši pljunil vanje! Ali ni zadosti? Kaj ti veš, kakšne nevarnosti so In kakšne niso I A tudi Slak je še vedno ugovarjal in starec Je pričel poudarjati svoje beeede tako, da je tolkel s palico ob tla ter začel kleti in groziti Zaman! Zet Je ostal trdovraten, njegove trme nI bilo mogoče zlomiti. — Nocoj bom spal doma, pa naj pride kar koče! — se je kljubovalno odločil in odrezal prerekanj« s starcem. Ta pa Je vzkipel kakor burja, poslednjič. a nato odšel srdit kakor gad in gromko treščil s vrati v slovo. Makovi so ostali prepadeni. čutili so. da as nič dobrega ne obeta; vedeli ao, da se starec navadno ne vara, posebno ae, kadar govori s tako naattaoatjo. — Včaai nI bil tako plašen. — mrmra Hlak. — včaai Je klJiT ----- kega upognejo! cnjige, kakor bi položil kdo drobno palico, s slamnikom na cero za leto $6.50, pol ka ivto^nc»roko na prsi glavi, fcnook. -Pozdravil - js * ««ane ščal brez odnehanja z isto močjo. *mehljajem, 0na je odzdravil, in ' ^ Cez ustniceji je švignil smehljaj ^^ gta gia v park po belih pe-miali, ki se je ni zavedala. Menih gtezah gori in doli. Ali komaj je izginila njena I ^ . M|| in odsotno senca za oglom, že so ji v divjem spre„0voril • ognju "Melita, he .' . . ne pozabi na so strastni pogledi prek ulice In . ' * . .„ obstali v senci zaprašenih dre- H0«®' 1111 učenje! 10. SEPTEMBRA.^ MUMrhu ■ Znamenje (Aug. 31.-1925) pomeni, da vam je naročnig, potekla ta dan. Ponovit, jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista a prejmete, je mogoče vstt? Ijen, ker ni bil plačan. Aki je vai list plačan in ga a prejmete, je mogoče vstav. Ijen vsled napačnega našlo, va, pišite nam dopisnico! navedite stari in novi i slov. Naši zastopniki so vsi dm. štveni tajniki in drugi z«, stopniki, pri katerih lahka plačate naročnino. Naročnina za celo letaj, $5.00 in za pol leta pa $2£& Člani S. N. P. J. plačajo u pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in a (Dalje prihodnjič.) »citirajte za "Prosvete"! SAMO 6 DNI PREKO ■ oaromaiml parniki m olj« FRANCE/ - 12. aept. PARIŠ - - 26. sept. aaišzo paisTAHišč« ves obcestnega parka. Gruča mladih deklet je stiskala svoje glave. Glasno hihitaiije, razkošno objesten smeh je zvenel daleč naokrog; vroča, razburjena lica, polna krvi so sijala; nemir mladosti jim je Šel po udih kakor svetega Vida ples ... "Ah, Melita grel" je vzkliknila ena. "Nič ji povedati . . . !'KJe dejala druga. "Naj sama ugane ... I" je napol glasno rekla tretja. "Servus," je zakričala četrta in se tako smejsla, da ji je tiščala peta robec na usta. r "Skrivnost, Melita," ji je za-lepetala na ušesa prva s skriv noatnim glasom in se sklonils globoko do nje. "Tajnost," je dejala druga, ki je zagledala radovedne in vprašujoče oči. "Daj častno besedo," je mo- __ ško dejala tretja^ i ' , PRODA SE "Da nikomur ne poveš," je pri- lepo moderno urejena dvonad-stavila četrta. ' stropna iz opeke sezidana hiša "Cestna beseda, da molčim kot 2x5 sob in pritljičje. Proda se po grob! Kaj je?" zelo nizki ceni, hiti. Oglasite se Vse so se hrupno zasmejale in osebno v gornjem nadstropju si poprkvljale lase, ki ^ jim v prj lastniku na: 5326 W. 25th Kabina tretjega razreda s nmtari-nild In tekočo vodo sa 2. 4 ali 6 oseb. Francoske kuhinja la pijača. SrcaehJ&u 109 N. pesrbera St, Chicago, 1U. ali lokalni ageatja. e Za Evropo stane za pol 1* ta $4.00, za vse leto pa $8.0 Tednik atane za Evropa $1.70. Člani doplačajo sanu 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi i* mi pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA' 2657 S. Lawndale Ave, CHICAGO, ILL razposajenosti lezle na čela. "Bajtova ima fanta!" je izbruhnilo v enem hipu iz vseh ust. "Alt res?" je vprašala s svetlimi očmi Melita. "Res, res!" so zatrjevale vse po vrsti. Vsem je plesala podoba Baj-tove pred očmi In njenega dolgega, kakor suha južina slokega fanta. "Zamudile bomo," se je spomnila ena. "Najt" je lahkomiselno odvrnila druga, se zasuknila na peti in začela napol glasno peti. Hitele so v šolo, po dve ali tri skupaj. Melita je s svojo zaupno prijateljico zaostala nekoliko za drugimi. "Jaz ne znam nič," je spregovorila Melita. "Jaz tudi ne," je odvrnila prijateljica. Obe sta se zasmejali; kratek molk je nastal. Melita je čakala, da bi prijateljica povedala še kaj o Bajtovi in njenem fantu; prijateljico je skrbelo, kako se bo končala ura pri starem in sitnem profesorju. "Ti, ali ste jo.videle? Prijateljica je samo pokimals in nI rekla ničesar. | "Kje pa 7" "Prcjle v parku, gori in doli sta hodila." — "Ne. Ze v parku sta se poslovila. Roke sta si stisnila .. ." "Roke sta si stisnila?" Melita Je utihnila s padajočim glasom. Stali sta na pragu in šolski zvonec je pel. Po stopnicah* je šel dostojanstveno profesor. — Točno petnajst minut čez štiri Je bils Melita doma. Vra*a so zaškripala. ko Je stopila v sobo. Plače, Cicero, 111. (Adv.) RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Joseph Vidic, kateri je bil pred časom v Terra Haute, Ind., a sedaj ne vem, kje je. Rojake prosim, Če kdo ve u njegov naslov, da mi to naznani, ako bo pa on čital te vrstice, naj se javi na moj naslov: Louis Ba* nich, 2832 W. St. Clair Street, Tndianapolis, Ind.—(Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO ft VO, PIŠI PO NASE PRODUKTE. imamo ▼ zalogi sled, hmelj, tn Tse druge potrebščina. Potko* In ss prepričajte, da je doma pri a* kuhani redno U najbolj« in aaj»| nejši. H Groeerijam, sladčiJarJam In ? ** dajalne želesnine damo primera p* pust ml večjih naročilih. Pilit« S informacije na: FRANK OGLAR, S4S1 Bnperior Aeaeae. CU*** * ■■■■■■ I .,n;"mn?rr8,ll,U Oče, ki je sedel pri svoji knjigi. Lio^Si^r^ * » *»«> v poadrsv ^n f nejo! In nJega tudil I ni ^ DprU je nJega tudi! J (Dalje prihodnjič.). SPREJEMA VSA V TISKARSKO; OBRT SPADAJOČA DELA. » Tlaka vabila ta veselice In shode, vizitniee, J časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slomi- j skem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemSkem, J angleškem jedka in dragih. 1 tSTVO TISKARNE APELIRA ČLANSTVO S. I P. J. U TISKOVINE NAROČA TISKARNI. V SVOJI oči vanj, kakor bi pričakovala CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PBVB , VRSTE. | VSA POJASNILA DAJrf VODSTVO TI- j SKARNE. Pišite po informacije na naslov: 8.N- ( P. J. Printer?, 265749 South Lawmiala An**» i Chicago, m. I TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST- j MENA POJASNILA. .