Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za cele lato predplafiaa rld., xa pol leta 8 fld., u četrt lata A rld., n jedea mesec 1 rld 40 kr. V administraciji prejeman valja: £a eelo leto 18 rld., xa pol leu 6 rld., xa četrt lata S rld., sa jeden mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan valja 1 r*d. 80 kr. več na leto. Poaaan« itevilke po 6 kr. Naročnino Jn oznanila (i mera te) vsprejema upramUtvo la ekspedletja * ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 8. Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniiklh ulicah It. 2, I., 17. lahaja vsak dan, isvaemli nedelje in pr&snike, ob pol 6« uri popoldnt. Vredniitva tele f 6 n - it av. 74. V Ljubljani, v sredo ,15. novembra 1899. Letnilc Državni zbor. Dunaj, 14. nov. Obravnave o kvoti V nobeni ustavni državi parlamentarni uetroj ni tako okoren, kakor v Avstriji. L. 1867 je grof Beust dovolil Mažarom, kar so zahtevali, in v kratkih mesecih je sostavil za notranjo upravo umeten mehanizem, ki se vsak čas ustavi ter vladama provzroča največje skrbi. »Unicum« v naši ustavi pa je poleg delegacije kvotna deputacija. JŽe imena kažejo, da so tedanji osrečevalci naše države po besednjakih iskali pravih izrazov za svoje bistroumne iznajdbe. Kakor je neki šaljivec delegacijo imenoval zavod za gluhoneme, tako je kvotna deputacija mešetarska družba, ki dela mnogo krika in vika, a se konečno vedno pobota, kakor zahteva naš sosed onkraj Litave. Vse obravnave tn razprave, posvetovanja in modrovanja zadnjih dveh let morajo največjega optimista prepričati, da je avstro-ogerska nagodba le most za silo in da bodo državni tehniki morali misliti na solid-nejšo stavbo. Ko bi stvar za skupno državo in davkoplačevalce ne bila tako resna in pomenljiva, bi morale obravnave kvotnih deputacij vzbujati smeh. Že dve leti se vleče to vprašanje in od petka zvečer prenašajo nuncije in renuncije iz avstrijske v ogersko deputacijo in obratno, shajajo Be v skupne posvete, prisedajo k skupni mizi, pa kupčija le še ni gotova- Ogri se drže svoje »trdne cene«, dočim Avstrijci omahujejo. Značilno je za obravnave, da sta poročevalca deputacij Beer in Falk. Beer je bil že pred dvema letoma na podlagi dohodkov izračunal, da bi morala nova kvota biti 58 : 42. Avstrijska deputacija je letos odje- LISTEK. Dolenjski agitator. Najnovejša politična prikazen, ki se je vrgla v valove domačega našega prepira, je — dr. Slan-čev konj. Brez dvombe ima ta konj toliko zaslug za zmago liberalne stranke pri zadnjem občnem zboru kmetijske.družbe, da že zasluži, g. urednik, da mu odprete skromne predale svoje v podlistku. Revež je toliko trpel, da se ga moramo usmiliti, če tudi je bil naš nasprotnik. Kakšna je ta žival, tega seveda ne morem popisati. Kolikor n»m je znano iz zgodovinskega in imenitnega članka v »Slov. Narodu« iz dne 26. okt., sklepamo, da je žival suha, kajti njen lastnik sam pravi: »Preveč masti ni dobro ne za hitrega konja, ne za agitatorja!« Iz tega torej sledi, da je žival suha, kakor kobilca Martina Krpana. Ali ne oziraje se na materijelno stran, moramo pred vsem povdarjati njene duševne zmož nosti. Kakoršen je gospodar, taka je tudi živina njegova. Ker je pa gospodar tega konja slaven njala kar za 4%, to je, za debele 4 milijone, a Ogri so privolili le 04%. Po daljšem pogajanju Tisza nasvetuje minu-endo licitacijo. Ker tudi to ni pomoglo, sta se včeraj deputaciji razšli. A Ogri so se hitro premislili, dobro vedoč, da potrebujejo avstrijske opore in da so doslej še vedno našli poslušna ušesa in dostopna srca v Avstriji. Povabili so avstrijsko deputacijo v Budimpešto, kjer bodo v petek nadaljevali in bržčas dovršili obravnave. Pomenljivo pa je, da so Mažari v zadnjem času jako občutljivi. Dokler je šlo vse po njihovi volji, bili so kakor oni farizej, ki je zaničljivo zrl na cestninarja. A danes, ko so levičarji vladi podpora, zasledili so Mažari avstrijske koristi in so v skrbeh za ugled skupne države. Z največjo srditostjo napadajo večino v avstrijski zbornioi, ki poleg svojih dolžnostij nasproti državi naglaša in zagovarja tudi svoje pravice. Da bi pa za vlado hodila po kostanj v žerjavico ali pihala v vrelo kašo, za to nima najmanjšega povoda. Zato je danes zmešnjava mnogo večja, nego je bila mi-nolo leto, ko se je vlada mogla opirati na zanesljivo večino. Grof Thun bi bil morda dobil posledobno parlamentarno odobrenje avstro-ogerske nagodbe, a jako dvomljivo je, če grof Clary dobi večino za nagodbene predloge. Krha se v kontrolni komisiji za državne dolgove, ustavlja se kvotna deputacija, in danes je eksekutivni odbor desnice po vitezu Javorskem začetkom seje predlagal, naj zbornica izvoli zopet nagodbeni odsek, kateremu mora vlada predložiti vsa nagodbena vprašanja. Da ta predlog ni usluga vladi, je jasno, kajti ravno v odseku bode desnica imela priliko, da jasno označi svoje stališče nasproti vladi in Ogrom. Levičarji so morali nolens volens glasovati socijolog, ki veliko misli, sledi iz tega, da misli tudi konj njegov. In to je dejanjska resnica. Neki poet je bil toliko smel, da je zložil krasno odo na tega imenitnega konja. Kaj je storil njegov lastnik? Vzel je pesem v roko ter mu jo je prebral. In kaj je »toril konj ? »Konj se je veselja zjokal, ko sem mu pesem prebral«. — Konj torej ne misli samo, on tudi čuti. Ni čuda, da se je nalezel brihtnosti svojega gospoda, da včasih morda še več misli kot lastnik njegov. »Biti agitator, ni sramota«. Agitator v 14 dnevih veliko doseže, saj je znan izrek: »Ni hudiča, saj sem bil 14 dnij na konju«. Ali vendar ima vsa ta stvar jedno žalostno stran: »Agitatorja poznejši svet rad pozabi«. Nehvaležnost je plačilo tega sveta. Toda če je kaj pravice na slovenskem svetu, potem mora ostati slava dolenjskega agitatorja in njegovega konja nevenljiva. »Tam v varni sobi s peresom se vojskovati, to lahko kdo zadene. Ali v volilni vihar stopiti in v mem stati do zadnjega trenotka, zato je treba fizične in duševne korajže«. Ni čuda torej, da je agitator vračajoč se iz Ljubljane veselo zapel: »Pa pri nas je korajža, Pri vas je pa ni, Pa po dva, pa po tri Smo šli v tuje vasi« . .. za ta predlog, kajti ravno ti so minolo leto in letos grofu Thunu najodločneje odrekali pravico do uporabe § 14 glede avstro-ogerske nagodbe. Danes seveda bi nemška levica brez vsacega pomisleka vladi dovolila nagodbo, kakor jo zahtevajo Ogri. Tako se menjavajo časi in prepričanja ! Izgredi na Moravskem. Danes je zbornica nadaljevala debato o vladni izjavi glede krvavih izgredov na Moravskem. Razni govorniki so doslej navajali tudi razne vzroke teh žalostnih dogodkov. Schneider trdi,, da so izgrede provzročili edino le židje. Dr. Ver-k a u f je danes ponavljal trditve soc. demokratov, da je birokracija največja nesreča za prebivalstvo in da so izgredi na Moravskem le posledica policijskega zistema. Češki poslanci pa naglašajo, da je izgredom dala povod vlada sama, ki je preklicala jezikovni naredbi. Tako je danes dr. S i 1 e n y kot glavni in zadnji govornik obširno pojasnjeval narodnostne boje mej Nemci in Čehi, osobito na Moravskem. Komaj dobra četrtina nemškega prebivalstva gospodari v deželi, kajti poleg 1,600.000 Čehov je le 600^000 Nemcev, ki pa imajo veliko večino v dež. zboru in razne zastope v svojih rokah. Govornik navaja obširno in stvarno razne slučaje in dejstva, ki dokazujejo germanizacijo češkega prebivalstva. In ravno ger-manizacija je vzrok narodnostnih prepirov in nasprotij, sovraštva in izgredov, kakor so se pojavili tudi zadnje dni povodom preklica jezikovnih naredeb. In ker ravno židje s svojim denarjem in vplivom vzdržujejo nemštvo na Moravskem, zato ljudstvo izraža svojo nevoljo proti Židom. Dr. Sileny je danes pošteno izmival razne ger-manizatorje, žal, da je umival zamorce. Toda češki narod navzlic vsej germanizaciji napreduje in se množi, kar mu zagotavlja bodočnost. Korajžen agitator ta nekaj doseže. Ali sama korajža še ne zadostuje. »Če so agitatorji smeli in imajo jezik v oblasti, so v kritičnih momentih naravnost rešilni«. Jezik mora imeti torej v oblasti vsak agitator; da ga ima dolenjski, to ve vsak, ki ga pozna in bere njegove spise. »Generali ne morejo biti vsi«. Vsak general ima konja, konja pa vsak ne more imeti, torej vsak ne more general biti. To je tak6 naravno, da le kaj. Ker se je ta naprava pri zadnjem zboru km. družbe tako vrlo dobro obnesla, mislimo, da bodo vsaj pri prihodnjih volitvah v občinski svet ljubljanski vsi generali na konju, n. pr Malovrh, dr. Tavčar i. t. d., seveda da bo treba radi varnosti mestno policijo pomnožiti. Da agitator na konju res veliko doseže, to je dokazala sledeča dogodba, ki se je vršila nedavno blizu Brusnic Iz mesta je ravno prijahal agitator, kar ga obda na veliki cesti cela tolpa mladih in starih ciganov. Reveži se mu smilijo, in ker je prepričan, da med njimi ni nobenega larovškega, konja ustavi in jih nagovori. Žalibog pa, da se ta imenitna govorica ni ohranila, ker slučajno med cigani ni bilo nobenega stenograla, ali kdor pozna »stil« tega agitatorja, bo gotovo priznal, da je agitator govoril tako le: Veličastni cigani! Zgodovina jo šla preko vas. Grofje in fa- V prihodnji seji v četrtek govori še generalni govornik levice dr. Menger. Nato pridejo na vrsto razprava o odpravi časniškega kolka in mi-nisterske zatožbe. Kaj to pomeni? . (Dopis iz Hrvatske.) Privrženci današnjega zistema na Hrvatskem smatrajo nagodbo od leta 1868 kot neki ščit proti vsem napadom na državno ustavo. To je hvalevredno, toda ta ščit so Mažari že na mnogih mestih predrli, tako da ni nič več cel, in kar je pri tem še najžalostneje, se niso uprli proti temu mažarskemu predrznemu ravnanju ravno oni, ki se vedno zaklanjajo ravno za omenjeni ščit. »Ob zor« je v novejšem času prinašal pod člankom: »Kaj to pomeni ?« opise, kako se hrvatska avtonomija krši ravno z dovoljenjem hrvatskih obla-stij, ali jo pa tudi kar same kršijo. Najžalostneji pojav pa je pri vsem tem, da sta oba uradna lista napadala »Obzor« radi njegove čisto objektivne sodbe glede ustavnih vprašan). Tako je neka sod-nija rabila pečat na zavitkih svojih spisov, ki je bil protipostaven, namreč z ogerskim grbom, dočim imajo rabiti vse avtonomne oblasti le hrvatski grb. Ker uradna časopisa nista verjela, kar je »Obzor« trdil, prinesel je le-ta načrt tega grba, ki je bil vzet z onega zavitka ter dokazal svojo trditev. »Obzor« je kmalu potem prinesel neki kriv naslov naše avtonomne deželne vlade, ki se imenuje hrvatska in ogerska. Ta naslov je bil napisan pri mestnem poglavarstvu zagrebškem. Mestni župan je dal stvar preiskati ter tudi kaznoval dotičnega pisarja radi nemarnosti v prepisovanju. Kaj mislita, da sta bila uradna časopisa s tem zadovoljna? Kaj še. Narogala sta se radi tega slučaja »Obzoru«, češ, da se mu hoče baviti s takimi malenkostmi. Čez nekaj časa je priobčil > Obzor« zopet novo prekrsitev nagodbe. VZemunu so izdajajo živinski potni listi z mažarskim pečatom. Živinarstvo spada na avtonomne hrvatske zadeve, tedaj je v tem uradu po postavi službeni jezik hrvatski in avto nomni grb, a ne mažarski. A kaj je na to odgovoril hrvatski uradni list? Da sta v Zemunu dva živinarja, jeden hrvatski in drugi mažarski, bolje ogerski, in le ta poslednji izdaje potne liste z mažarskim pečatom. Ta živinar bi imel uradovati pa v Novem Sadu in ne v Zemunu, tedaj na Ogerskem in ne na Hrvatskem. Toda uradni list je omenil, da je po nekem dogovoru obeh vlad ta živinar od zadnjega časa nameščen v Zemunu radi velikega obmejnega prometa. Toda ta dogovor je čisto protipostaven, ker na hrvatskem teritoriju morejo v avtonomnih stvareh uradovati le avtonomne oblasti in nikdar ogerske. Na ta na čin se tedaj rogajo privrženci sedanjega zistema onim, ki branijo natančnost pri izvajanju avtonomnih postav. Je li potem kaj čudnega, če Mažari v svojej oholosti in vsemogočnosti kršijo to rovški so zatirali vas vedno, in tako ste ostali sami. Za pravico se ni nobeden potegnil, za vašo flimilijo, za vas. Toda bolje bo. Sklenimo zvezo. Ml vam hočemo pomagati, samo obljubiti morate, dši s6 ne boste držali farovških. Bog živi najnovejšo zvezo: svobodomiselno stranko, veleposestvo cigahe ! — Konj se je zasmejal, in agitator je Odšel. Velik uspeh je bil dosežen. Vsi otroci so pO sredi c^ste kozolce preobračali ''"■ Alf dasiravno priznamo izvanreden uspeh agitatorja na(rkonju, vendar me nekaj silno skrbi. Strtišna misel riii je stopila v glavo; kaj ko bi en-k&tf ta 'krdtkariival kje na kakem agitacijskem pOpototTinjtf zagledala — klerikalnega zmaja. Sicer prihajajo od vseh stranij »londonska« poročila, da fo ta zmaj-' že popolnoma strt, ali tem poročilom živa 'duša ne vrjame. In ravno, kar je najbolj stifcšno,' je t6, da ta zmaj, enkrat že popolnoma potolčen, se kar naenkrat zopet prikaže in oživi. Kaj bi seT zgodilo, ko bi se ta klerikalni zmaj poslovil sredi ceste — pred agitatorja na konju? Sicer daje agitator tale nauk: »Na najkrotkejši živali niste sigurni, in ne smete glave izgubiti, Č6 postane žival kujava, aH celo, če se v beg spusti. V takih momentih se jahač najložje ubije . . .« Oh kaj, Če bi se to zgodilo! Kaj bi tudi koristilo, če'bi prišel' kak redar?! Sam agitator pravi: »Rajši se dam pretepati, kakor da bi se v agita- nagodbo po svojej volji, in sicer vse brez vsake opazke od strani uradnih časopisov, teh slavite-ljev nagodbe. Najboljši dokaz za to so nam naj-noveji dogodki v Hrvatskem Primorju. Te dni je prišel namreč na Reko ogersko-hrvatski minister za trgovino Hegediis Bržkone se je hotel podučiti o vsej današnjej političnej situvaeiji na Reki, ob enem pa pokazati mažarsko premoč v tem vprašanju, ki je bilo ravno te dni na dnevnem redu v financijalnem odboru ogerskega sabora v Budimpešti. Guverner grof Szapary je v svojem pozdravnem govoru omenjal vedno ogersko - hrvatskega Primorja ter zatrjeval ministru, da bode tukaj našel za svoje osnove vedno pripravnih po-magačev, da se izvede vse, kar zahtevajo koristi tega kraja. Čudno je, da se tukaj govori ogersko-hrvatsko Primorje, ker takšnega nima. Po nagodbi sta samo dva teritorija, ogerski in hrvatski, in v Primorju je po postavi poznat samo hrvatski, a ne ogerski. In vendar sta oba hrvatska uradna lista brez opazke tiskala vse te izjave guvernerjevo, in ravno tako tudi besede ministrove, da bode poskrbel za te kraje, kolikor je mogoče, kajti njegova dolžnost je skrbeti enako za »vsaki del zemlje«. Čudno je, da minister ni hotel izpre-govoriti, kako se zove ta del zemlje, kjer je stal takrat, ko je izgovoril omenjene besede. Minister Hegediis je obiskal namreč tudi Ivraljevico, kjer so mu priredili svečan otoček. Kraljeviča pa stoji nedvojbeno na hrvatskem zemljišču, tedaj v kraljevini Hrvatskej, in to ni nikakor del zemljo, katero je pri tem mislil Hegediis, namreč Ogerske, nego je to del zemlje tudi po nagodbi priznate autonomne kraljevine Hrvatske. In tudi proti temu izrazu, ki je po vseh postavah nepravilen, nista uradna lista omenila niti besedice. A ravno tako nista oponesla omenjena lista hrvatskemu kotar-skemu predstojniku na Sušaku, ki je pozdravil ministra Hegedtlsa najprej hrvatski, a potem nem ški; morda zato nemški, da ga minister razumi. Toda to hrvatskemu činovniku v službi ni do-zvoljeno, da se poslužuje nemškega jezika ; na celem Hrvatskem je službeni jezik le hrvatski in tega zakona se morajo držati vsi činovniki od najvišjega dostojanstvenika do zadnjega pisarja. Hrvatska ni dvojezična zemlja, a minister, ki ima opraviti tudi s hrvatskimi zadevami, bi moral sam znati hrvatski, ali pa imeti pri sebi činovnika, ki bi mu bil na pomoč v takih slučajih. Iz vsega se vidi, da ogerskemu ministru ni nič stalo do Hrvatske, ker je v svojem odgovoru rabil le mažarski jezik, katerega ni nobeden razumel, dokler se ni odgovor raztolmačil. Tako se krši postava in nagodba s tuje in domače strani, a če opozi-cijonalni časopisi proti takemu nepostavnemu ravnanju odločno vstajajo, jih od uradne strani zasmehujejo, a če so malo ostreji v izrazih, tudi večkrat konfiscirajo. Tako se ravnajo mažaroni po željah ogerskih ministrov in spodkopujejo samo-stalnost kraljevine Hrvatske. ciji za redarja skril«. In zmaj bi ne tepel samo, ampak bi storil še kaj več! To so strašne misli. Ali vendar je vlita v te bolestne misli vsaj ena kaplja sladke tolažbe. Zasluge tega agitatorja se priznavajo po vesoljnem Slovenskem. Čujte! Nekje na Dolenjskem je bil zbran pozno zvečer klub, ki je imel pred krokarijo zabavno uro. Predsednik je bil resen, in pričakovati je bilo nekaj izvanrednega. In res ni spustil predsednik navadnega pozdrava na gospode člane, ampak dal je obširen pregled o zaslugah dolenjskega agitatorja. Nimamo namena, da bi cel govor priobčili, ali resolucij ne smemo pozabiti. Predložile so se te-le: 1. Oosp. agitator se naprosi, da se pod noben članek več ne podpiše. — Tu je nastal silen hrup. Splošno ogorčenje. Urnebesni klici: Zakaj pa ne?! Gospod predsednik odgovori mirno: Zakaj ? Zato, ker se že iz prvega stavka spozna, kdo ga je spisal. Splošni dobro-klici. 2. Uredniški koš »Slov. Naroda«, ki je požrl neusmiljeno toliko lepih člankov, naj se brez par-dona javno sežge. 3. Izdajo naj se razglednice s podobo »agitatorja na konju«. Založništvo se prepusti A. Ga-brščeku v Gorici, da se pokrije deficit pri slov. knjižnici. 4. Zberejo naj se vsi članki, kar jih je raz Politični pregled. V Ljubljani, 15 novembra. Komisija za državni dolg se ni tidala. Vsled pritiska avstrijske in ogerske vlade se je, kakor smo že omenili, večina kontrolne komisije za državni dolg toliko udala, da se je včeraj so-šla k zopetnemu posvetovanju o znani vladni zahtevi glede izročitve 59-1 milijona gold. v zlatu v svrho uravnave valute. Naši in ogerski liberalci so se ža veselili svoje zmage, toda zopet so pogoreli. — Seje se je udeležilo sedaj šest Jčlanov, trije desničarji in trije levičarji. Liberalci so sicer toliko pritisnili na predsednika dr. Fuchsa, da je sedaj izročil referat članu Czediku, ki je seveda zagovarjal stališče levičarjev in predlagal, naj se pritrdi vladni zahtevi. Toda mož desničarjev ni mogel prepričati o tej potrebi. Glasovala sta oba desničarja proti in predsednik dr. Fuchs se je, kakor prvokrat, tudi sedaj odločil za odklonitev. Desnica je toraj z nova potrdila, da § 14 ne sme vladati, ako deluje državni zbor. Sprememba § 14. Odsek, ki gaje izvolila poslanska zbornica, da pretresa vprašanje, kako naj se spremene določila sedanjega zasilnega paragrafa, se je včeraj sošel k prvemu posvetovanju, ki pa še ni dovedlo do nikakega uspeha. Tekom razprave je govorilo več poslancev, mej drugimi posebno posl. Daszynski in Kaiser, ki sta vložila vsak svoj predlog. Najdalje sega predlog socijalnih demokratov, ki žele, da se § 14 sploh ne proglasi kot dopustnim in da se z vsako naredbo izdano na podlagi tega paragrafa postopa v smislu člena 7. drž. osnovnega zakona iz 1. 1867. Malo bolj prijenljiva je pa ostala levica, ki sicer dovoljuje vladi vporabo zasilnega paragrafa, toda v tem oziru se stavijo gotove in določne meje. Z zasilnimi naredbami se ne smejo spremeniti državni osnovni zakoni, ne sme se trajno obremeniti drž. zaklad, ne prodati kaka državna last, posebno pa se ne smejo uvesti nikaki novi davki. Vselej, ko se izda kaka naredba na podlagi § 14, mora vlada sklicati drž. zbor v štirih tednih, ako je bil preložen, oziroma v osmih tednih, ako je bila zbornica razpuščena. Ako se to ne zgodi, dotična naredba zgubi svojo veljavo. Desnica dosedaj še ni izrazila nikakega mnenja, vendar se pa sme soditi, da se bo precej ujemala s tem načrtom. Na vsak način § 14 iz tega boja ne bo izSel tak, kakor je sedaj. Prihodnja seja tega odseka bo jutri zvečer. Koalicijski no črt posl. Bilinskega. Včeraj smo omenili, da je »Bohemia« objavila daljši dopis z Dunaja, v katerem se govori o Bilinskega načrtu za ustanovitev nove koalicije. V dopisu se najprej zatrjuje, da bodo gotovi voditelji desnice v malo dneh stopili v javnost s tem načrtom, ki govori o nemško-češki-poljski koaliciji. V parlamentarnih krogih, pravijo, se o tem še ničesar ne ve, znano pa je in javna tajnost, da se o tem govori v poljskem in raznih levičar- tresenih po predalih »Slov. Naroda«, »Rodoljuba" in »Rudečega praporja«, ter naj se izdajo pod naslovom »Zbrani spisi« v rudečem usnju z rudečo obrezo. 5. Ustanovi naj se poseben zaklad za napravo spomenika. Vse resolucije so bile sprejete brez premembe, samo pri zadnji je nekdo pristavil, da se ne da ničesar, ako ne bo »na konju«. Te resolucije sem otel, gospod urednik, pozabljivosti. Svojega liberalnega kolego pa prosim, naj mi ne zameri, da vzamem njegovega patrona za zaščitnika. Dolenjski Mefisto II. f Dr. Janko Pajk. (Literarno-zgodovinska Črtica. — Napisal —t.) (Konec.) V javnosti odslej ni več nastopal. Pečal se je pa tem iskreneje z znanostjo, posebno z m o -droslovjem. Sad njegovega modroslovnega proučavanja so bile različne filozofične razprave, ki so se vže imenovale v tem listu. Večina teh razprav je pisanih v nemškem jeziku. Zanemarjal pa ni Pajk tudi slovenskega slovstva. Bil je iz-lati marljiv duševen sodelavec »Kresa«. Objavil je v njem več sestavkov, kakor: »Nekaj domačih besed« (Kres I. st. 358); »Doneski k Priloga štev. „Slo venca" dn6 15. novembra 1899. skih krogih. Da ima posl. Bilinski in z njim vred So marsikateri drugi Poljak res take misli o novi koaliciji, je dokaz izjava raznih poljskih listov, katerih smo omenjali že na tem mestu Državna potreba ni samo proračun, volitev v delegacijo, marveč tudi to, da imajo vladno krmilo v rokah Poljaki, Čehi in Nemci, trije glavni narodi v Avstriji, tako je pisal pred malo dnevi jeden naj-uglednejih poljskih časnikov; ta pisava jo pa ravno dokaz, da je mej Poljaki že davno dozorela misel o taki koaliciji. Konečno se pa tudi ne da tajiti, da so z njimi jednih mislij razni češki poslanci in marsikateri član nemške katoliške ljudske stranke. ltusko časopisje o kralju Aleksandru. Pred nekaj dnevi jo presenetila dunajska »N. Fr Presse« ves omikani svet z zelo duhovitim inter-vivom mej njenim sotrudnikom in kraljem Aleksandrom. Ves svet je baje strmel izvajanjem kralja Srbije in bi bil skoro prepričan, da bolj srečne dežele ni pod solncem, nego je Aleksandrova oz. Milanova Srbija, ko bi ne vedel, kako sodi o tem srbski narod. S tem imenitnim pogovorom se pečajo sedaj tudi ruski listi, in »Rossija« piše o razmerah mej Aleksandrom in srbskim narodom mej drugim tole: »Samo po sebi je um-ljivo, da kralju Aleksandru nihče ne odreka pravice vladati in gospodariti v svoji deželi, kakor se mu zljubi, ravno tako pa tudi on nikomur ne more braniti, da izraža svojo sodbo o njegovem postopanju. Konečno, kar je glavno, nikomur ne moremo prepovedati, da ga ljubi, a tudi siliti ne, da stori to, vendar pa kralj nujno potrebuje lju bežni svojega ljudstva. Brez ljubezni je vladanje samo sila, pritisek in jarem, katerega se sicer prenaša a sovraži. Nič ni nadalje bolj naravno, nego ljubezen sina do očeta. Veliko se žrtvuje radi te ljubezni. Toda kralj ni samo navaden sin, on je pred vsem kralj in prva njegova skrb mu mora biti ljudstvo. Radi ljudstva mora prinesti vse žrtve, celo družinske. Otvoritev francoskega parlamenta. Včeraj se je zopet sošla k rednemu zasedanju francoska poslanska zbornica, ki jo je Waldeck-Rousseau ob svojem nastopu nagloma poslal na počitnice, ker se je bal nemirov povodom Drey-fusove pravde in ker je vedel, da z 11 glasovi večine nikamor ne pride. Upal je pri tem, da mu rešena Dreyfusova afera in pa razna »svobodomiselna« dejanja zadnjih dnij utrdijo zaupanje mej ljudskimi zastopniki. Takoj prvi dnevi novega zasedanja bodo pokazali, v koliko se je njegovo upanje uresničilo. Ne da se sicer utajiti, da je njegov drug Millerand dobra vada pri raznih socialističnih elementih, a s tem še ni vse pridobljeno. Volk sit pa ovca cela, ta nemogočost se bo pokazala tudi pri francoski vladi, ki je prišla z dežja pod kap. Konečno si je pa še vojni mini- filozofičnej terminologiji« (Kres I. st. 43 in nasl.); »Svobodne misli o našej izobrazbi« (Kres I. st. 510). V »Kresu« (II. st. 379 in nasl.) je ugledala beli dan tudi njegova senzacijonalna kritika Gregorčičevih poezij, katera je rodila odločen upor. Dočim so .se preje nekaterniki spodtikali nad vsebino te ali one Gregorčičeve pesmi, obregnil se je Pajk popolnoma po krivici tudi ob tehniko pesnikovo in mu tu očital nedostatke, ko mora vendar vsak nepristranski in razsodni kritik priznati, da so Gregorčičevi pesmotvori baš, kar se dostaje oblike in tehnike, vzgledni in klasični. Kakor Pajk vže preje ni imel sreče s svojimi nazori o pesništvu, prav isto se mu je pripetilo pri oceni Gregorčiča in provzročilo, da je moral tedaj slišati nekatero trpko. Razven »Kres« zakladal je Pajk s svojimi razpravami tudi »Matico Slovensko«. V Letopisu za 1. 1881 čitamo izpod njegovega peresa sestavek : »Lesingova in Šekspirjeva sodba o Židih«. V tem sostavku jo hotel dokazati na podlagi Sekspirjevega »Beneškega trgovca« in Lesingo-vega »Modrega Nathana«, da imenovana avtorja zagovarjata Žide. Dočim je to resnica, kar se tiče Lessinga, vendar ne moremo trditi, da je skušal Šekspir zagovarjati v »Beneškem trgovcu« s svojim Šejlokom Židove, temveč baš nasprotno je pravo ; Šejloka nam riše avtor tako, da se nam mora pristuditi on sam in ž njim ves rod njegov ster Galliffet pridobil dokaj »zaslug« za zaupanje do kabineta, za katere mu bo načelnik prav malo hvaležen. Angleška vojna cenzura. Omenili smo že, kako pristriženo dohajajo brzojavke z bojišča, tako da javnost nikdar ni natančno poučena o dogodkih na južno afriškem bojišču. O porazih Angleži načelno molče, vsak najmanjši uspeh pa proglase za velikansko zmago. Čuditi se toraj ne moremo, da svet ne more verovati oficijelnim angleškim poročilom. Javnost je toraj vseskozi navezana na poročila zasebnih poročevalcev raznih angleških in drugih listov. Toda tudi tem se ne godi nič bolje. Stroga angleška cenzura tudi tem ne prizanese in večkrat dosp6 z bojišča poročila brez vsega jedra in povsem nejasna. Toda niti teh ne smejo priobčevati listi, kadar bi hoteli. Umevno je, da vlada radi tega mej angleškim prebivalstvom velika ogorčenost, ki je v takih razmerah še bolj prepričano, tla se angleškim sinovom v Afriki godi vse preje nego dobro. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. novembra. (»Rajši s Sclnvegelnoin kakor z Mahničem'«) je dejal častni starešina slovenskega učiteljstva, dr. Ivan Tavčar. Slovenski učitelji tudi v tem na-sledujejo svojega mojstra. Rajši liberalni nemčurji, kakor slovenski katoličani. »Stokrat ljubše nam je, pišo zadnji »Učiteljski Tovariš« (št. 32. str. 238.), da sedi v kranjskem deželnem šolskem svetu nemški liberalec Schaffer, kakor pa, če bi sedel v tej važni korporaciji, n. pr. č. g. A. Koblar, č. g. Andrej Kalan ali pa kdo drugi iz te stranke!« — Živijo Slovenci I (Shod slovenskih časnikarjev) se bode vršil letos ob jednem z vseslovenskim delavskim shodom. (»Tingelj tangelj«.) Pod tem nadpisom je prinesel »Slovenski Narod« kritiko Hribarjevih »po-pevčic«: » Žup anova Minka«. Znana je naša sodba o najnovejši knjižici gospoda Antona. L Srednja včerajšnja temperatura 2 3 normale: 3 9°. Vsebina 22. zvezka 1899: Frančišek Strukelj-Jaroslav. iSpisal dr Fr. L.) Jesenski dihi. (Speval Silvin Sardenko.) I., II., III., IV. Kvišku. (Spisal Fr. Finžgar.) [Dalje.] Mrtvaški Zvon. (Zložil Anton Medved.) Ruža in trn. (Slika iz naroda. — Spisal Fr. Vrhovski.) [Dalje] Dcka-dentski biseri. 7. (Zložil M. O ) Culje in okolica. (Proste črtice. — Sestavil Andrej Fekonja) [Dalje.] Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek. [Dalje.] Književnost. — Črtice i/, maloruske književnosti. (Piše PodravBki.) [Dalje ] — Na platnicah. Pogovori. (Dalje.) — Slike. Fr. Štrukelj - Jaroslav. — Madona. (V akademiji v Benetkah. — Slikal Jo-annes Bellini.l — Liubno (na Spodnjem Štajerskem.) (Fot. M. Helff.) — Barski zaliv. (Fot. Al. Beer) — Postanek, i Risal Ant. Koželj.) Zahvala. 910 1—1 Povodom smrti dragega strijca, odnosno starega strijca, gospoda Mateja Bilfan-a mi je dolžnost zahvaliti v svojem in v ime svojih sorodnikov najiskreneje vse, ki so nam za časa bolezni in smrti izkazali svoje sočutje, potem vse da-rovatelje mnogih krasnih vencev in vse one, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Primskovo pri Kranju, dnš 13. nov. 1899. Marija Boštar. Kmetijsko društvo v ljubljanski okolici sprejme takoj pod ugodnimi pogoji V službo. 911 3-1 Več pove upravništvo »Slovenca«. »s- Krasa za cerkve, stavbe in za vse druge stroke ima na razpolago 909 12-1 k lesarski obrt Tavčar Luka in sin v Dutovljah (Sežana). Vse naročbe in dela po načrtih se točno in ceno izvrše. £.'MiiiiiiM Varstvena znamka : Sidro, niiiniiiu iz lekarne Richter leve v Pragi, | pripoznano izvrstno bolečine olaj- f | ŠujOČe mazilo je dobiti steklenica po § E 40 kr., 70 kr., in 1 gld. v vseh lekarnah. § ~ Zahteva naj se le 509 15 — 2 = | sploh priljubljeno domače zdravilo | | vedi o le v izvirnih steklenicah z našo § | varstveno znamko „sidro" iz Richter- | | jev§ lekarne ter sprejme iz previdnosti § š le v steklenicah s to varstveno znamko = I kot pristni izdelek. | Richteijeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrnsse 5 FTl IM111 i ■ 11111II ■ ■ 1 ■ ■ ■ > 1111II1111III ■ 11 ■ ■ I ■ ■■ I ■ ■ 111 ■ 111111111 ■ 11 a Št. 10990. 893 3-3 Od Jakoba pl. Sohellenburg-a ustanove je izpraznjeno jedno mesto v tačasnem znesku 114 gld. 44 kr., čegar podelitev pristoji deželnemu odboru kranjskemu. Pravico do te ustanove imajo kranjske gospodičine plemenitega rodu, ki so lepega vedenja in, če teh primanjkuje, tudi druge poštene deklice s Kranjskega, ki so lepega vedenja. Prosilke naj svoje prošnje do 25. novembra 1809 pri deželnem odboru kranjskem vlož& Izkažejo naj se v njih z lastnostmi, ki so potrebne za to ustanovo, osobito pa s krstnim listom. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 6. novembra 1899. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici priporoča velespoštovanemu občinstvu svoje lzborne 8!>4 24-2 pr testenine, ^m kot makarone, fideline, vrvice in različne vloge za na juho. Prvi sijajni vspeh najinih izdelkov je ta, da s« ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Spoštovana gospodinja, sezite po tej jedi, katero pri nas s slastjo še oni zavživajo, ki do sedaj o testeninah še slišati niso hoteli. Najine testenine dobe se v vseh boljših prodajalmcah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po pol kilograma z najino tirmo. afcj- Trgovcem pošiljamo cenike zastonj In franko. 11 Najboljša in nggsigurnejša prilika za štedegje 11 Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih: čez 6l/, milijona gld. Ljudska, posojilnica Preje: Gradišče štev. 1. — Sedaj: Kongresni trg št. Zž9 I. nacisti*. Sprejema lsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po 4V brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30 septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr. Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30 sept. 1899: 6,757 658 gld. 53 kr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899. 863 9 Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Blrk., stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani. Odborniki: Dr. Andrej Karli n. gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Vi l j ko Schweitzer, odvetn. koncip. v Ljubljani. Gregor Šli bar, župnik na Rudniku. Dr, Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra oestH št.(5 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 67 Itfnmtirfil' PrltrJevalano sredstvo za kamenje, lT-UJitl/Hllt, kovino, lesovje itd , priporo-a gg. kamnosekom la kljudarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vn^nja naročila proti povzetju. 228 27 11—7 Oglje za kadilnico izdeluje V. A. Winding v Bistrici ob Dravi, Koroško. Znano dobra postrežba ln najboljše blago. 11 Na stotine spričal je na razpolago. Eno naj sledi: Vaše blagorodje! Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba! Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov: Prečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 106 26—9 S posebnim spoštovanjem ves udani Fra. Fr. Em. Ybl, t. č. podprijor. V Pragi, 9. maja 1895. Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga. Oženjenega, treznega z doraslim sinom, oziroma bratom, katera znata dobro mlesti, ter se na mlekarstvo, kakor tudi na gove|o živino dobro razumeta, sprejme V stalno službo mlekarstvo v Lavrici. Mesečna plača znaša ob pripravnem prostem stanovanju in svoji hrani 40 gld. Žena. oziroma dorasla hči ima za molžo in pomivanje mlečne posode posebno plačo. Prosilci za to službo obrnejo naj se osebno ali pismeno na lastnika mlekarne gosp. Karol Lenče-ta v Laverci pri Ljubljani najkasneje do konca t. m. Istotam sprejme se takoj tudi spreten kovač, kateremu se izroči kovačnica. 890 6—3 •I Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane etekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana 9BAXK1 laks Veršec' v LJUBLJANI. PoStnl čekovni promet štev. 647 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro • konto), obresti od dne do dne po 4 Poštno - hranilnične položnloeso na razpolago. --Pi I) u n a j ^ k a t> o r z a. - n&6 14. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr cekini . ....... 99 gld. 85 kr. 99 > 65 > 117 » 17 » 99 > 80 » 116 » 70 » 95 » 50 » 904 > — • 368 » 50 » 120 » 67' 69 » — » 11 » 78 » 9 > &81 1» 44 > 90 » 5 » 69 » Dn6 14. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 167 gld. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....201 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . > > dolenjskih železnic 4°/„ 99 137 128 108 96 208 167 116 99 50 60 80 25 kr. 60 60 Kreditne srečke, 100 gld......198 gld 60 ki. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 166 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........84 St. Gendis srečke, 40 gld.......83 Waldsteinove srečke, 20 gld......70 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 149 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3090 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 430 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 100 Montanska družba avstr. plan.....270 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 196 Papirnih rubljev 100 .......127 80 50 25 75 25 *m Nakup ln prodaja [ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev narodil na borzi. Menjarnicna delniška družba „11 E R C II R" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 3SJC Pojasnila ~£XK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti i8f naloženih glavnic. TEBt