^Eiitmi IŽERIL Skwimim PFfflawm«« Vegrad: učna ura, ki se ne sme ponoviti Bo kulinaričnemu artistu uspelo priti v Luksemburg? "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On cafie UŽITEK V DOBRI KAVI i PRAŽARNA: 03/713-2666 ST. 87 - LETO 65 - CELJE, 5. 11. 2010 - CENA 1,25 EUR Pečovnik stresajo nenavadne Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim ESilSgS^jrjjj^av Kam na eksplozije Krajani že leta poslušajo bobnenje, ki ga spremlja tudi tresenje tal. Kaj se dogaja v opuščenem rudniku, se sprašujejo in trepetajo, ker je lukenj na površini vse več. Poiščite odgovore v današnji posebni prilogi Novega tednika Slovenske počitnice Upravitelj Marine je odpisal Alpos -^ Bodo visoke kazni res udarec najhujšim kršiteljem?_^^^ Ko golf ni več samo avto ^ Mercator Center Celje Opekamiäka 9. Celja. tel. ät; 03/42e BO oa .Sveti Martin moät spremeni v vin'!" Martinovanje zabavna prireditev Sobote, 6- nove ruber, ob 10-00 ori 2 DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJČIČ UVODNIK Je to šolski primer? Na eni strani beda, da si jo človek težko predstavlja. Prazne, okru-šene emajlirane posode v rokah delavcev, ki v vrsti čakajo na edini topli obrok. Pa še tega zanje ne bi bilo, če ne bi na srečo še obstajali tudi ljudje, ki jim ni vseeno. O tem sem že pisala, a vseeno še enkrat: če bi Slovenija premogla več Sreč-kov Mehov, bi se ljudje v državi veliko bolje počutili. Na drugi strani posnetki posestev in razkošnih hiš, ograjenih z visokimi ograjami, jaht in počitniških domovanj, katerih vrednost se meri v deset in sto tisočih evrov. Pa nenazadnje tudi »olastninje-nih« stanovanjskih enot v Vegradovih samskih domovih, kjer je mesečno za uporabo postelje treba odšteti po več kot sto evrov. Da v teh domovih ni ogrevanja in tople vode, da se v eni sobi stiska po več delavcev sicer na to stran ne sodi, zato pa toliko bolj redno pobiranje mesečne najemnine. Če se je samo primerjanje teh dveh skrajnosti, ki ločita zdaj že nekdanje delavce in upravo Vegrada, zdelo nekaj skorajda nemogočega, prihaja zadnje dni na plano še tretja stran. Ta se ne meri več v centih, ki jih delavci že dolgo nimajo več v svojih žepih, niti v sto tisoč evrih, o katerih ljudje iz najožjega vrha velenjskega gradbinca ali ne želijo govoriti ali pa vehementno zagotavljajo, da jih imajo v celoti pokrite z računi. Ne, zdaj gre že za milijone evrov, ki so . Kje pravzaprav? Očitno je le, da je sledljivost denarju obratnosorazmerna s količino le-te-ga. Le kdo bi se znašel med vsemi bankami in »off-sho-re« podjetji, ki se v tej povezavi omenjajo - in če bi že zmogel to sicer visoko stopnico, bi se zagotovo spotaknil ob naslednji: do koga vse priteka denar iz panamskih, liechtensteinskih in bogsigavedi katerih virov še. Tudi z odkrivanjem le-teh se ukvarjajo policisti in kriminalisti, a kaj, ko je »primer Vegrad« - čeprav se agonija delavcev vleče že od začetka pomladi - tako zapleten, da še ni prišlo dlje kot do prvih ovadb in obljube, da bodo vse prednostno obravnavane. Če je še pred tedni kazalo, da je slovenska vlada kljub lastniškemu deležu države v velenjskem gradbincu na nek način povsem dvignila roke od njega, je zdaj premier Pahor prejšnji teden zahteval natančno poročilo o dosedanjem dogajanju, v sredo pa je ob obisku v Vegradu napovedal, da sestavlja »dosje«, v katerem bodo združene informacije o tem, kaj se dogajalo. Dosje bo predstavil tudi javnosti, zato »da se podobni primeri ne bi nikoli več ponovili«. Da le ne bi ta šolski primer komu služil kot navdih . Naročite si jih pravočasno Do konca leta bo večjemu številu državljanov prenehala veljavnost osebnih izkaznic. Na upravnih enotah, tudi celjski, je zaradi tega že opazna precejšnja gneča. Z Upravne enote Celje so sporočili, da bodo občanom na voljo tudi jutri, v soboto, med 8. in 12. uro ter enako prvo soboto v decembru (4. 12.) in da lahko tudi v tem času vložijo vlogo za ureditev (zamenjavo) osebnih dokumentov ter se tako izognejo čakalnim vrstam. Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, in sicer na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti za- stopnik, pri čemer mora biti otrok po dopolnjenem 8. letu ob vložitvi vloge navzoč. Vlogi je treba priložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) in staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Plačilo obrazca s personalizacijo in z upravno takso znaša dobrih 13 evrov za otroke oziroma slabih 17 evrov za polnoletne državljane. Proizvajalec osebnih izkaznice mora skladno s pogodbo osebno izkaznico izdelati v roku štirih delovnih dni od prejema naročila, v primeru prejema več kot 2.000 vlog dnevno pa se lahko rok za izdelavo tudi podaljša. BA NEDEUA PONEDELJEK a KSEIil KE][n E] V Velenju za eno mizo o reševanju zgodbe Vegrad Vegrad: učna ura, ki se ne sme ponoviti Pomoč ljudem, ki so v stiski - Država ne bo (več) dopuščala okoriščanja -V stečaju tretji Vegrad Sredino dogajanje v Velenju je bilo znova v znamenju Vegrada oziroma priznanja državnih predstavnikov, da je primer Vegrad učna ura za vso državo, ki se v Sloveniji preprosto ne sme več ponoviti. Mestno občino in predstavnike Vegradovih delavcev je namreč, kot je bilo že dolgo časa napovedovano, v večernih urah obiskal premier Borut Pahor v spremstvu ministrov Darje Radič in Aleša Zalarja. Kot je poudaril premier Pahor, so se z Vegradom že od začetka veliko ukvarjali, predvsem zaradi delavcev in njihovih stisk so poskušali tudi pomagati, ob tem pa njihov predlog za stečaj ni bil takoj sprejet. V sredo so se dogovorili, da se pospešijo vsi mehanizmi pomoči, kolikor je še kje rezerve, ter imenovali kontaktno osebo, ki bo skrbela za vez med delavci oziroma sindikati in vlado. Kot je napovedal Pahor, bodo o primeru Ve-grad iz vsega dogajanja, tudi Med obiskom je bilo slišati nekaj očitkov, ker vladna delegacija ni obiskala delavcev v samskem domu. Kot je poudaril premier Pahor, želi rešiti stiske vseh ljudi, povezanih z Vegradom. »Ni mi do tega, da bi se prišel slikat s tistimi, ki so v težavah, ampak da bi rešil njihove probleme,« je poudaril premier, ki je izpostavil, da se je z Vegradom preveč ukvarjal, da bi si dovolil pavšalne očitke. opravljati svojo funkcijo, predvsem pa pravočasno odkrivati nepravilnosti, saj imajo vse pravice in orodja. Delavci naj bi se iz tega primera naučili, da morajo biti trije meseci brez plač dovolj velik signal, da je s podjetjem nekaj narobe - zato morajo ukrepati ter zahtevati informacije. »Z vsakim mesecem, ko se podaljšuje agonija in delavci sledijo obljubam, se manjša stečajna masa, manj je možnosti za poplačilo delavcev in upnikov,« je še enkrat izpostavila ministrica Ra-diceva prednosti stečaja. Poleg tega je poudarila, da bo država pomagala morebitnim zdravim jedrom v Vegradu sa- jih delavcev bo potrebna sprememba sporazuma z Bosno in Hercegovino, kar naj bi se po zagotovilih pristojnih zgodilo v kratkem, tako da bodo tu- tudi odgovarjali: »Vegrad je zgodba, ki se ne sme ponoviti, ker je očiten primer slabega poslovanja, ko niti uprava niti nadzorni svet nista ravnala, kot bi morala. Drugi del zgodbe je povezan s tem, da so vodilni v Vegradu prekršili zakon. Imam trdna zagotovila Okrožnega državnega tožilstva v Celju za prednostno obravnavo kazenskih ovadb, ki se nanašajo na poslovanje Vegrada.« Kot je izpostavil Za-lar, gre za veliko ovadb in tudi S pomočjo velenjske občine, stečajne upraviteljice Alenke Gril in društva Mali princ enkrat dnevno vozijo hrano tudi v dva samska domova v Ljubljano. Le tako tudi tamkajšnji Vegradovi delavci dobivajo vsaj enkrat na dan topel obrok, v prihodnje pa bo pri tem pomagala tudi država. Podobno tudi pri poplačilu kuharic v velenjskem samskem domu, ki so v zadnjih mesecih prejele vsega 240 evrov plače. Kuharicam bo v teh dneh potekla pogodba za delo, zato v sindikatu iščejo načine, da bi dobile nekaj denarja in še naprej ostale v samskem domu. Ob na splošno dobrem občutku po pogovorih v Velenju mnogi niso mogli mimo vprašanja, zakaj je morala agonija delavcev trajati tako dolgo. Delavci že od marca niso dobivali rednih plač, inšpektor za delo pa je »šele« avgusta vložil prvo ovadbo. Če pa bi rekli, da je bila ovadba vložena »že« avgusta, se lahko vprašamo, kako dolgo bodo v resnici trajali postopki v tožilstvu. »Če bi inšpektorji opravili svojo vlogo, vse skupaj zagotovo ne bi trajalo tako dolgo,« je prepričan tudi sindikalist Srečko Čater. 9 I 11 zabeležk in mnenj sindikalistov, ustvarili obsežen dosje: »V njem bodo ugotovitve, kdo bi moral reagirati, pa ni; kako se je obnašala država in kakšne nauke smo potegnili iz tega. Vse to zato, da se takšni primeri ne bi več ponovili.« Besedno zvezo o »učni uri« je uporabila ministrica za gospodarstvo Radiceva, češ da se lahko iz primera veliko naučijo tudi nadzorni sveti, ki bodo morali bolj odgovorno mo v primeru, če jih prevzamejo novi lastniki. Krivci bodo odgovarjali Sicer je bilo delavcem Ve-grada, ki so se včeraj in danes prijavljali na zavodih za zaposlovanje, v tem času izplačanih 600 izrednih denarnih socialnih pomoči, do 20. novembra pa naj bi prejeli po približno 2 tisoč evrov iz jamstvenega sklada. Glede pravic tu- di tuji delavci, ki v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, upravičeni do poplačila. Velenjskima Karitasu in RK je vlada nakazala 26 tisoč evrov za pomoč socialno najbolj ogroženim, ob tem pa iščejo tudi možnosti novih zaposlitev za Vegradove delavce. Nepreslišano ni ostalo tudi odločno zagotovilo ministra za pravosodje Zalarja, da bodo krivci, v glavnem vodilni, ki so prekršili kazenski zakon, za nastali položaj v Vegradu ovadenih oseb za kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete, od kršitve temeljnih pravic delavcev, poslovnih goljufij, ponarejanja listin, klasične goljufije do zlorabe položaja. »Ponavljam, te zadeve se obravnavajo prioritetno in takoj, ko bodo zbrani podatki, jih bo tožilstvo predalo sodišču. Naj bo to nauk za vse, ki se skušajo okoristiti v gospodarskem poslovanju -tega država ne bo dopustila.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TP Okrožno sodišče v Celju je včeraj začelo stečajni postopek podjetja Vegrad Montal s sedežem v Šoštanju. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Blaža Štumpfla, upniki pa imajo do 4. februarja 2011 čas za prijavo svojih terjatev. V podjetju je bilo 72 zaposlenih, ki zaradi blokiranih računov več mesecev niso dobili poravnanih izplačil. Vegrad Montal je tretje podjetje, za katerega je bil uveden stečaj. Krovna družba Vegrad z okoli 570 delavci je v stečaju od 6. oktobra, podjetje Vegrad Inde s 148 zaposlenimi pa je v stečaju od 29. oktobra. »Pokojninska reforma je nujna, predlog je dober!« Parlamentarni odbor za delo se še vedno prebija skozi člene predlagane pokojninske reforme. Če je kaj jasno, je to, da predlog ni usklajen niti znotraj koalicije niti s sindikati, nasprotujejo mu delodajalci ^ Nekoliko pozno, prejšnji teden, se je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik s turnejo po Sloveniji lotil pridobivanja podpore za reformo med državljani. Predlog je predstavljal tudi v Celju. Svetlik je prepričan, da je predlog dober in da bodo ljudje spoznali, da je reforma nujna zaradi ohranitve vzdržnosti pokojninske blagajne in preprečitve nadaljnjega padanja pokojnin, kar je povedal v pogovoru ob obisku v Celju. Jasno je, da pokojninske reforme ne želijo »kupiti« ne sindikati ne delodajalci, tudi med ljudmi nima ravno veliko podpore. S kakšnimi argumenti jim jo nameravate vendarle »prodati«? Pokojninska reforma je nujna, saj je po sedanjem sistemu vsako leto začetna pokojnina nižja. To pomeni, da ljudje z najnižjimi dohodki dobivajo pokojnine, s katerimi ni več mogoče preživeti brez dodatnih pomoči. Ta trend se ne sme nadaljevati. Moramo vzpostaviti trdno pokojninsko blagajno, v kateri bo dovolj denarja za izplačila pokojnin. Trenutno v kriznih časih te težave že imamo, zato smo letos šli le na polovično usklajevanje pokojnin. Preprosto povedano: blagajna se mora hitreje polniti in počasneje prazniti. Bolnišnice v mreži Direktorji bolnišnic Celje, Topolšica in Slovenj Gradec so v sredo z ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem podpisali sporazum o prenosu pulmoloških primerov v Bolnišnico Topolšica. Gre za prvi primer mreženja bolnišnic v Sloveniji, katerega cilj je po ministrovih besedah boljša oskrba bolnikov. V treh bolnišnicah bodo tako v prihodnje izmenjevali bolnike glede na svojo usmeritev oziroma specialnost. V Bolnišnici Topolšica bodo primarno skrbeli za področje pul-mologije in tako bodo tja postopno premeščeni bolniki, ki so se doslej zdravili v Slovenj Gradcu ali Celju. Poleg tega se Bolnišnica Topolšica usmerja v podaljšano bolnišnično zdravljenje, kar pomeni, da bodo lahko bolniki iz ostalih dveh bolnišnic premeščeni v Topolšico zaradi rehabilitacije. »S tem se bodo lahko v ostalih dveh bolnišnicah sprostile določene prostorske in kadrovske zmogljivosti,« je omenil minister Marušič. Kot je poudaril direktor celjske bolnišnice Marjan Fer-janc, s tem pridobivajo predvsem pulmološki bolniki. »Sporazum pomeni, da bodo lahko pacienti dobili boljše zdravstveno varstvo na pulmologiji kot doslej. Če se bo pulmolo-gija razvila, pacientov ne bo treba pošiljati na Golnik, ampak se bodo lahko zdravili v bližnji bolnišnici,« je poudaril Ferjanc, izraz »štajerski Golnik« pa je uporabil tudi direktor bolnišnice Topolšica Damjan Justinek. »Za Bolnišnico Topolšica sporazum pomeni predvsem potrditev njene zdravstvene mreže in je pomemben za njen nadaljnji razvoj.« US www.novitednik.com Kljub tem pojasnilom je slišati celo pobude o referendumu, vemo, kako se ljudje reformam upirajo po ostalih evropskih državah. Se ne bojite, da bi se vam »zgodila ulica«? Ne vem, kdo bi imel od tega korist! Vedeti je treba, da imamo pri nas pokojninski sistem zasnovan na medge-neracijski solidarnosti. Jasno je, da imamo delovno aktivnega prebivalstva vse manj, upokojencev vedno več. Danes za enega upokojenca dela 1,67 aktivnega prebivalca, leta 2040 bo razmerje po tem trendu 1 proti 1. Edini način, da ohranimo bolj ugodno razmerje, je, da delamo dlje. Ampak tu so še drugi dejavniki. Mladi zlepa ne dobijo zaposlitve in kako jo bodo, če se delodajalci delovne sile ne bodo rešili do 65. leta? Ali ni to preveliko neskladje? To neskladje je precej navidezno. Pri nas imamo kljub krizi brezposelnost razmeroma obvladljivo, nizko. Ob normalnih gospodarskih razmerah, ki se bodo vrnile, nam bo kvečjemu začelo delavcev primanjkovati. Neskladje je začasno, pokojninski sistem pa bo moral zdržati dlje, delamo ga za naslednjih 15, 20 let. Kako boste na primer mene, pri 30 letih, ko niti še nimam redne zaposlitve, prepričali, da svoj trdo zasluženi denar zaupam skupni blagajni? Po novem zakonu bom delala še 35 let, vi delate sistem za 15 do 20 let ^ Ta zagotovila daje skozi svoje zakone in odločitve država in vprašanje seveda je, ali vi zaupate državi ter izvoljenim predstavnikom ljudstva! Če zastaviva še drugače: kaj nas čaka, če pokojninske reforme ne bomo uvedli? Pokojnine bodo še upadle in ljudje z najnižjimi dohodki bodo zapadli v sistem pomoči socialne varnosti, govorim o varstvenih dodatkih in ostali pomoči. Tega si kot socialna država preprosto ne moremo privoščiti. Drugo je financiranje. Že zdaj gre iz proračuna v pokojninsko blagajno med če- trtino in tretjino sredstev. Če nič ne bomo spremenili, se bodo ta sredstva še povečevala za 200 do 300 milijonov evrov letno. To bo vodilo v zlom javnih financ, v to, da bomo prešli v visoko stopnjo zadolženosti, da bomo presegli maastrichtski kriterij zadolženosti 60 odstotkov bruto domačega proizvoda letno. Podražili nam bodo kredite, če jih bomo sploh dobili, in potem lahko govorimo o situaciji današnje Grčije. Ob napovedih pokojninske reforme se je nekaterim začelo muditi v pokoj, češ da ne bodo zamudili »zadnjega vlaka« ^ Za to ni nobene potrebe, saj se bodo tisti, ki bodo pogoje za upokojitev izpolnili letos, torej po sedanjem sistemu, lahko pod enakimi pogoji upokojili tudi v naslednjem letu oziroma po uveljavitvi novega sistema. Zakon tudi ne bo pomenil, da bodo vsi naenkrat zapadli v upokojitveno starost 65 let. Ta se bo dvigovala postopoma in bo to mejo dosegla za moške šele v letu 2021 in za ženske leta 2025. Gre za podaljševanje dobe za pol leta na leto. Letos se je v prvih devetih mesecih upokojilo okoli 15 tisoč ljudi, lani približno 14 tisoč. Torej pretiranega porasta ni bilo. Ne bi rekel, da se je več ljudi upokojilo zaradi napovedane reforme, gre le za to, da prihajajo bolj številne generacije tistih, ki se lahko upokojijo. V javnosti največ prahu dvigujejo predstave o fizičnih delavcih, delavcih za tekočim trakom in tudi intelektualnih delavcih - pri 65 letih! Čeprav vedno poudarjate, da se podaljšuje aktivna življenjska doba, da ljudje živijo dlje in dlje prejemajo pokojnine, kako si predstavljate delo do te starosti? Ali ne bodo ti delavci pretežni del preživeli v bol- Konec oktobra je vladna stran pri nekaterih določbah popustila in je pripravljena obdobje za izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 18 let podaljšati le na 28 let, ne pa na že predlaganih 34 let. Pripravljeni so tudi na spremembe pri bonusu za starševstvo in pri upoštevanju obveznega služenja vojaškega roka. Z nekoliko milejšimi pogoji sindikati še vedno niso zadovoljni, saj vztrajajo pri tem, da mora za starostno upokojitev brez odbitkov zadostovati 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske. Pri obračunskem obdobju bi privolili kvečjemu v 24 let. Še vedno napovedujejo naknadni zakonodajni referendum. niškem staležu? Potem nismo naredili nič! Mnogi poklici se bodo po-služili dodatnega poklicnega zavarovanja, na primer policisti in nekatere druge skupine; ti bodo lahko izstopali iz poklicnega življenja mnogo prej - ko bodo skupaj z dodano dobo, ki je predlagana po 3 mesece na leto, dosegli 38 oziroma 40 let delovne dobe. To pomeni, da bodo posamezniki nehali delati že kmalu po 50. letu. Do takrat, ko bodo izpolnili starostni pogoj, bodo prejemali tudi poklicno pokojnino. Druga rešitev je predvidena za delavce, ki so začeli delati zgodaj, zanje je dovolj, da napolnijo pokojninsko dobo. Predvideli smo še možnost delnega upokojevanja za tiste, ki jim pojenjajo moči. Ti lahko zatem, ko so izpolnili pogoj za predčasno upokojitev, skrajšajo svoj delovni dan ali teden in prejemajo delno pokojnino. Verjamem, da bo lahko vsak našel sebi primerno rešitev. In kakšna sploh bo ta pokojnina? Po izračunih strokovnjakov, s katerimi smo pripravljali predlog, bo pokojnina po novem višja za od 2 do 18 odstotkov, glede na to, kar bi dobili, če bi ohranili obstoječi sistem. POLONA MASTNAK Foto: Grup A Meja za starostno upokojitev se po predlogu pokojninskega zakona, ki naj bi začel veljati leta 2011, postopno zvišuje na 65 let za oba spola. Zavarovanci se bodo lahko upokojili tudi mlajši, vendar bodo morali imeti moški 43 let pokojninske dobe, ženske pa 41 let. 4 GOSPODARSTVO O cetis' Alpos v Šentjurju. Kako dolgo še? Upravitelj Marine je odpisal Alpos Prisilni upravitelj Andrej Marine predlaga stečaj za šentjurski Alpos - Uprava se s predlogom ne strinja Prisilni upravitelj Alposa Andrej Marinc je vložil ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave ter predlagal sodišču, naj izda sklep o začetku stečajnega postopka. V Alposu, vsaj neuradno, stečaj pričakujejo že nekaj časa, vseeno pa bo to precejšnja socialna bomba za Šentjur. Kot je ocenil upravitelj Marine po pregledu načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) in podatkov o tekočem poslovanju družbe, je manj kot 50-odsotna verjetnost za Alposovo ozdravitev. Marinc poudarja, da so v podjetju ne- realno ocenili vire za poplačilo obveznosti iz prisilne poravnave, ki znašajo skoraj 71 milijonov evrov. Poleg tega Alpos posluje bistveno slabše, kot so pričakovali z načrtom finančnega prestrukturiranja. Precenjeni viri Postopek prisilne poravnave v Alposu se je začel avgusta. Po NFP bi moral Alpos v enem letu poplačati navadne terjatve do upnikov. Čeprav so terjatve zmanjšane za dve tretjini, nominalni znesek še vedno presega 36 milijonov evrov. Poleg tega bi morali v šentjurskem podjetju poplačati še skoraj 35 milijonov evrov ločitvenih ter- jatev. Tako obveznosti iz predloga prisilne poravnave skupaj znašajo skoraj 71 milijonov evrov, ki naj bi jih po NFP pokrili s prodajo nepremičnin, z izterjavami ter odprodajo zalog, vendar predvidena skupna vsota ne zadošča za poplačilo obveznosti. V Alposu so »prekratki« za približno 6 milijonov evrov. »Verjamem, da bodo odgovorni v družbi Alpos to zadevo nekako rešili. Mislim pa, da stvar ne bo tako vroča, kot se na prvi pogled zdi, saj ti stečajni postopki, kolikor jih poznam, trajajo kar nekaj časa,« meni novoizvoljeni šentjurski župan Marko Diaci. »Za preostanek predlagatelj ne ponuja konkretnih virov, ampak jih omenja samo opisno,« opozarja Ma-rinc, ki meni, da so tudi omenjeni viri za poplačilo nerealni, češ da je precenjena vrednost nepremičnin, ki jih tudi hčerinske družbe ne morejo odkupiti. »Pretežni del finančnih naložb predstavlja kredit do družbe Merfin v višini 10 milijonov evrov. Glede na finančno stanje te družbe ocenjujem, da je ta terjatev zelo dvomljiva, zagotovo pa je ne bo mogoče Uprava Alposa pod vodstvom Mirjana Bevca mora prihodnji teden odgovoriti na Marinčev predlog. Po neuradnih podatkih naj bi se s predlaganim stečajem Alposa strinjali lastniki, medtem ko upniki vztrajajo pri nadaljevanju prisilne poravnave in izdelavi novega NFP. Slednjim se pridružujejo tudi v upravi Alposa z napovedjo, da bodo v skladu z zakonom pravočasno podali izjavo, v kateri bodo izkazali neutemeljenost razlogov za ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave. Ponovno so izpostavili, da je že pripravljena dopolnitev NFP-ja, ki je v zadnji fazi usklajevanja s ključnimi upniki in s katerim bo program postal nesporno izvedljiv. Z novim programom predvidevajo bistveno višje, namesto 34- kar 55-odsotno poplačilo upnikov. Tudi banke naj bi reprogramirale obveznosti, v novem NFP-ju pa ni več predvidena prodaja nepremičnin hčerinskih družbam niti preoblikovanje v holding. unovčiti v rokih, ki so predvideni za poplačilo obveznosti. Kreditojemalec je kredit sicer zavaroval z delnicami družbe Merkur, za katero pa je na sodišču vložen predlog prisilne poravnave, zato zavarovanja trenutno ni mogoče unovčiti,« navaja Marinc, ki še dodaja, da so bile zaloge, predvidene za odprodajo, že odprodane, denar pa porabljen za tekoče poslovanje. Glede na navedeno Marinc poudarja, da so viri za poplačilo močno precenjeni in da z njimi dolžnik ne more poplačati obveznosti, ki izhajajo iz predloga prisilne poravnave. US, foto: GrupA Kar se tiče poslovanja, so v Alposu po izdelanem NFP za obdobje april-deeember predvidevali 6,8 milijona evrov realizacije ter 2,2 milijona evrov dobička. Dosežena realizacija ne presega 2,5 milijona, izguba pa znaša 4,5 milijona evrov. »Iz podatkov je evidentno, da družba tudi v mesecih do konca leta ne more poslovati pozitivno in da se bodo razlike med projekcijami iz NFP in realnimi rezultati samo še povečevale,« trdi Marinc. Celjski Maksim v Srbiji V srbski Indiji so v sredo odprli Metal-Cinkarno, pocinkovalnico z največjimi in najsodobnejšimi tehnološkimi linijami za vroče pocinkanje v jugovzhodnem delu Evrope. Gre za tretjo pocinkovalnico na srbskem trgu, ki deluje v okviru celjske skupine Maksim. Z odprtjem najsodobnejše linije vročega pocinkanja v Indiji želi podjetje dosegati še pomembnejši tržni delež na srbskem trgu, kjer vroče pocinkanje še ni tako uveljavljena protikorozijska zaščita kot v EU, ter večati svoj tržni delež na trgih sosednjih držav. Metal-Cinkara v Indiji bo odprla tudi novih 50 delovnih mest, v nadaljevanju pa naj bi se število zaposlenih povečalo na 200. Eno največjih slovenskih naložb na srbskem trgu, gre za 21 milijonov evrov, je odprl premier Borut Pahor. Kot je poudaril direktor skupine Maksim Simon Bastl, s tem v Celju ne zmanjšujejo delovnih mest, temveč si želijo uspešnega sodelovanja med obema trgoma. US Pozitivno za cinkarno Ministrstvo za okolje oziroma Agencija RS za okolje je Cinkarni Celje v petek izdala okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. V bistvu gre za okoljevarstveno dovoljenje, skladno z IPPC-direktivo. S soglasjem je potrjena zakonodajna skladnost delovanja vseh proizvodnih programov v Cinkarni Celje. Kot je povedala tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Se-lič, okoljevarstveno dovoljenje za cinkarno pomeni uradno potrditev njihovih trditev, da obratujejo skladno z zakonodajnimi zahtevami. »Soglasje nam veliko pomeni, saj smo ves čas trdili, da obratujemo v skladu z zahtevami, a vendar je bilo na drugi strani veliko nezaupanja. S tem dokumentom je naša trditev tudi verodostojna,« poudarja Podgoršek Seličeva. »Želim si, da bi >nasprotniki< enkrat sprejeli, kar presodi Nikolaja Podgoršek Selič in predsednik uprave Tomaž Benčina iz celjske cinkarne, ki v zadnjih mesecih dosega najboljše rezultate poslovanja v zadnjih letih. stroka, težko pa sodim, kdo je zanje kot stroka najbolj verodostojen.« Spomnimo, da je cinkarno pred meseci, točneje marca, razburila izjava ministra za okolje Roka Žarnica, da je tudi cinkarna v postopku pridobivanja t. i. okoljskih dovoljenj IPPC in da ni rečeno, da jih bo sploh dobila. V cinkarni so takrat povedali, da so vlogo oddali že pred štirimi leti, ter zatrjevali, da so v zadnjih letih vložili precej denarja v izpolnitev oko-ljevarstvenih zahtev. Na septembrskem srečanju predstavnikov ministrstva za okolje s celjskimi gospodarstveniki so sicer napovedali, da bo Arso izdal odločbo, vendar niso želeli povedati, ali bo mnenje agencije pozitivno oziroma negativno. US Država bo pomagala Slovenski podjetniški sklad je do sobote podaljšal rok za prijavo na javni NA KRATKO poziv za pomoč podjetjem, ki so v septembrskih poplavah utrpela škodo. V skladu razpolagajo s slabimi 6 milijoni evrov, doslej Rezanje traku v novi pocinkovalnici v Indiji pa je 81 gospodarskih subjektov prijavilo za več kot 16 milijonov evrov škode, med večjimi oškodovanci pa omenjajo Thermano Laško z 2 milijonoma evrov ocenjene škode. Podjetniški sklad bo sredstva razdeljeval po načelu »de minimis«. Tako lahko posamezni upravičenec v obliki nepovratnih sredstev prejme do 20 odstotkov upravičene škode oziroma največ 200 tisoč evrov. US Karmen Leskošek Najhujše že mimo? S Karmen Leskošek o brezposelnosti na Celjskem - Večja kot v državi, a rast se na srečo umirja - Val iskalcev prve zaposlitve Stopnja brezposelnosti je na Celjskem še vedno večja kot v Sloveniji. Nacionalno povprečje se sicer giblje okoli 10,5 odstotka. Čeprav letos na Celjskem ni bilo tolikšnega porasta števila brezposelnosti kot lani, večji val pričakujejo še do konca leta, ko se bodo na zavod prijavljali mladi, ki so končali izobraževanje. Že vedno pa se poznajo vplivi gospodarske krize; delodajalci so pri zaposlovanju precej previdni, pravi direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Karmen Le-skošek. »Od leta 1992, ko je bilo obdobje večjih stečajev, do lani je bila regija med 12 slovenskimi na tretjem mestu. Konec lanskega leta je bila stopnja brezposelnosti večja od slovenske, ki je bila 10,3-odstotna, na Celjskem 11,4-odstotna. Vse leto 2009 se je večala, tako da je konec leta porasla za 37 odstotkov glede na leto 2008. Letos je situacija nekoliko boljša in brezposelnost ne narašča več v tolikšni meri. Septembra je bilo v naši evidenci 10.481 brezposelnih, kar je celo manj kot decembra. Je pa konec oktobra pričakovati spet večjo brezposelnost, saj so se v našo evidenco prijavili mladi, ki so končali izobraževanje. 770 smo jih že prijavili, še približno 300 jih pričakujemo,« je na vprašanje, za kakšno stopnjo brezposelnosti in kaj pričakujejo na Celjskem do konca leta, odgovorila Leskoškova. Kje je prišlo do največjega porasta? V nekaterih lokalnih okoljih so povečanja izrazita. Na območju Urada za delo Laško se je brezposelnost povečala za 56 odstotkov, v Šmarju pri Jelšah za 30 odstotkov, Žalcu za 40 odstotkov _ Pravzaprav je lani v vrste brezposelnih prehajalo veliko ljudi, kar 12.250 v celem letu. Šlo je za prenehanja zaposlitev za določen čas, presežne delavce ali stečaje manjših delodajalcev. Letos se je prijavilo le 759 brezposelnih, kar je 18 odstotkov manj kot lani. Kako se odražajo posledice krize pri zaposlovanju? Rekordno število novih zaposlitev smo beležili leta 2006, zatem so te številke upadale, letos pa se je že zaposlilo 4.421 brezposelnih, kar je 18 odstotkov več kot lani v tem času. Zagotovo se je kriza odrazila v manjšem povpraševanju po dodatnih delavcih in so delodajalci bolj previdni pri novem zaposlovanju. Vsekakor so tu ukrepi za spodbujanje zaposlovanja imeli zelo pozitivno vlogo. Katere družbene skupine brezposelnost najbolj prizadene? V tem trenutku je med brezposelnimi veliko mladih, ki so končali izobraževanje. Nasploh regija vsa leta nekoliko izstopa po deležu mladih med brezposelnimi v primerjavi s slovenskim povprečjem. Gre za to, da mladi predolgo ostajajo brez možnosti za prenos znanja v delovno okolje, ne pridobivajo delovnih veščin. S tem v povezavi je treba omeniti tudi težave pri zaposlovanju visoko izobraženih. Nekaterih poklicnih profilov je glede na ponudbo prostih delovnih mest preveč, zato je njihov čas iskanja zaposlitve dolg. Sicer pa je med brezposelnimi največ takšnih, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo (36 odstotkov), 27 odstotkov jih ima srednjo stopnjo izobrazbe in 26 odstotkov poklicno. Kako uspešni so ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti? So uspešni. Spekter programov zaposlovanja je zelo širok. Subvencije so namenjene delodajalcem kot vzpodbuda pri zaposlovanju delavcev. Letos se je tako zaposlilo že 451 brezposelnih, razpisi pa so še odprti, tako da bo število še večje. Seveda je treba poudariti, da so tu programi namenjeni prav zaposlovanju tistih skupin brezposelnih, ki imajo težave pri zaposlovanju. Potem so programi, namenjeni usposabljanju in spoznavanju delovnega mesta. Tudi tu je bilo zelo veliko vključitev, 856. Podjetniško idejo je letos preverilo več kot 800 brezposelnih, samozaposlilo se jih je že 242. Med tistimi, ki so obiskovali klub za iskanje zaposlitve, se jih je kar polovica zaposlila. Poleg tega spodbujamo izobraževanje za poklice, ki jih v regiji primanjkuje. Je pa žal tu interes še vedno relativno majhen, čeprav je delovno mesto praktično zagotovljeno. Kateri kadri so trenutno najbolj iskani na Celjskem? Spet moramo upoštevati različne stopnje zahtevnosti dela. Iščejo se delavci v gostinstvu, proizvodnji, vozniki, komercialisti, zastopniki, tudi ekonomisti, delavci na področju zdravstvene dejavnosti, računalništva, storitvenih dejavnosti, več pa je vsekakor povpraševanja po delavcih s tehniškim znanjem. Kako se iskalci zaposlitve odzivajo na sistem zaposlovanja? V kolikšni meri so pripravljeni sprejeti ponujene zaposlitve? Ne bom rekla, da smo vedno zadovoljni. Nekateri se tudi ne odzivajo na naša vabila. Drugi spet imajo nerealna pričakovanja ali nizko motivacijo. Po drugi strani se včasih soočimo tudi z neprimernimi zahtevami in pogoji delodajalcev. Tako da je ta problem večplasten. S sodelavci skušamo pričakovanja enih in drugih usklajevati. Ali pričakujete porast nezaposlenosti tudi na račun zakona o t. i. malem delu? Ne, zakon omogoča delo študentom, možnost dela s pomočjo te oblike pa je razširjena še na druge skupine. Pomembno se mi zdi, da omogoča priznavanje formalnih delovnih izkušenj, saj so v večini sistemskih aktov podjetij še vedno pogoj za zaposlitev, ter to, da se bo čas malega dela upošteval v pokojninsko dobo. POLONA MASTNAK Foto: GrupA ODGOVOR Odlične plače sekretarjev Rdečega križa V 85. številki Novega tednika, ki je izšla 29. oktobra, ste končno odmerili nekaj več prostora tudi za Rdeči križ, ki ga sicer, predvideval sem, da zaradi prostorske stiske, namenjate malo oziroma bolje rečeno premalo. Pa bi bilo glede na široko razvejano in bogato dejavnost ter mrežo na terenu pošteno, korektno in lepo do nas in naših prostovoljcev, da bi ga več. Ampak to zagotovo ni zanimivo. Kaj je zanimivo za vas, ste z obširnim prispevkom z naslovoma Odlične plače sekretarjev Rdečega križa in Visoke plače sekretarjev na naslovnici pokazali in dokazali. Pokazali ste tudi svojo mero dobrega okusa in sistema vrednot. Iz ene zgodbe, ki se je zgodila v Šentjurju z imenoma in s priimkoma, posploševati zadeve na vse ostale, nam delati krivico, ocenjevati naše delo, ki ga očitno niste nikoli povohljali, kaj šele skusili, ampak ga poznate tako, kot ga pač poznate in hočete poznati, žaliti znak in ime, se mi zdi skrajno podlo, presega mejo dobrega okusa, je nekorektno, ponižujoče, da ne rečem umazano. Očitno vam zmanjkuje tem ali pa je po »Božji milosti« to bilo treba narediti. Ogorčen sem. Ne spomnim se, da bi se kdaj v preteklosti lotili pisanja o nizkih, podcenjujočih plačah sekretarjev. Tema verjetno za vaš medij ne bi bila zanimiva. Osebno nikoli nisem dajal posebnega pomena plači, ker mi je bilo bolj od tega pomembno, da je postorjeno delo, zato nisem pričakoval, da bo moja plača, takšna, kakršna naj bi na primer bila po novem, torej neto 1.157 evrov, kdaj komu predmet spotike, očitne ne-voščljivosti. Sistem še niti končan ni, saj se je šele na pobudo sindikata zganil tudi Rdeči križ Slovenije, ki menda končno pripravlja sistemizacijo. Končana naj bi bila do konca letošnjega leta, kar srčno pričakujem, vi pa delate takšen neokusen direndaj vse povprek. Prepričan sem, da če bi RK Slovenije zadeve dovolj zgodaj sistemsko uredil, potem zagotovo izkrivljene resnice in natolcevanj, kot so vam pač zdaj ustrezale v prispevku, ne bi bilo. Ob tem moram omeniti, da je Območni odbor RK Laško aprila letos, ki mimogrede ni paraliziran (vaša ocena), obravnaval predlagani pravilnik sindikata in sprejel sklep, da je do dokončne ureditve sistema na tem področju zgoraj navedena plača od 1. aprila letos akontativna, če bodo sredstva po pogodbah z občinama seveda to dopuščala, brez slehernega poračuna za nazaj. Naj za boljše razumevanje zapišem, da gre v našem primeru za na novo predlagano plačo višješolskega delavca, če hočete učitelja, javnega uslužbenca, ki vodi službo, organizira delo, vodi in pripravlja projekte, dela s strankami, dela na terenu, tudi sko- raj vse petke, sobote in nedelje, ima 27 let delovne dobe in dnevno preživi v službi ali s službo povezanimi nalogami najmanj 14 ur. Odgovornost do nadrejenih in podrejenih, do organov in prostovoljcev je neizmerna, do izvedbe projektov stresna, s polno skrbi. To je plača, v kateri ni napredovanja, ni plačanih nadur, ni dnevnic, je vezana na mandat - imenovanje. Če kdo misli, da se tukaj liže med, naj bo z mano vsaj teden dni od 3.30 zjutraj do 22. ure zvečer, pa bo doživel vso »lepoto« mojega in našega dela, včasih preko meja fizičnih zmožnosti. Res je žalostno in ponižujoče, da se izživljate in norčujete iz takšne plače. Ne vem, čemu je bilo potrebno zmetati vse v isti koš, in tudi ne vem, s čim sem si zaslužil to čast, da je prav moja fotografija morala najti mesto v zgodbi, akterjev pa ni nikjer. Brez moje vednosti, se ve. Sam se sprašujem, kakšen je bil cilj vašega pisanja in oddaje, gospa Saška T. Ocvirk. Povedati in oprati dušo vašemu spoštovanemu sorodniku, dr. Tislu, ki je dopustil svojemu sekretarju, mimogrede, od kod jima denar, izplačati nekaj, kar meni še na misel ne bi prišlo, ali narediti od nekod naročeno afero, rušiti RK, ki ga vam po radijski odzivnosti očitno ni uspelo. Če je bilo karkoli dobrega od povedanega oziroma napisanega v tej zgodbi, je bilo tisto, s čimer so si lahko poslušalci ustvarili vtis o »našem« generalnem sekretarju v Ljubljani in tudi, kako nam je, če ga plače njegovih sekretarjev zanimajo toliko kakor dohodki predsednika gasilskega društva v Spodnjem Dupleku. Ker sami sebe celo življenje podcenjujemo glede na zahtevnost in odgovornost dela v organizaciji, ki ji služimo, je tako, kot je, in ni treba, da mora tako biti na vekomaj. Nihče ne more posploševati ne dela v Rdečem križu ne njegovega vrednotenja ne potrebnega števila zaposlenih, če ga ne pozna. Če izhaja iz ozkega roba lastnega lonca, ne more vedeti, kaj se kuha in kako dobro ali slabo je v sosedovem. Tisti, ki ocenjujejo in posplošujejo delo sekretarja iz poznavanja zgolj v lastnem okolju, ne morejo, če so kolikor toliko realni, ocenjevati in meriti vse povprek. Tega si sam ne bi privoščil, čeprav marsikaj vem in poznam. Zato ne dovolim, da bi si kdorkoli, ki ima pet minut časa, brisal čevlje vame. Pri vsem tem je našemu velikemu članstvu in številnim mojim prostovoljcem vendarle potrebno znova poudariti, da sredstva za plačo sekretarja v našem primeru zagotavljata z letno pogodbo občini Laško in Radeče, ki bosta tudi naš pogajalec pri dokončni uskladitvi plače, kakor je vedno tudi bilo, saj si ne moremo izmišljevati in potrjevati nečesa brez njihove podpore, razumevanja in soglasja. Zato sredstva, ki jih krajevne organizacije Rdečega križa na terenu zberejo od članarin in prostovoljnih prispevkov, do centa ostajajo njim, prav tako so sicer vedno bolj skromne donacije in prispevki stoodstotno namenjeni tistemu, zaradi česar so bili zbrani, brez centa obračunanih stroškov, ki si jih nekatere druge humanitarne organizacije in društva tudi obračunajo. Vi ste svoj cilj verjetno dosegli. Mi pa najmanj, kar je, zahtevamo opravičilo od vseh vas, ki ste sestavljali zgodbo, za katero si še toliko časa niste vzeli, da bi se lahko z nami osebno soočili, ampak ste nas zasliševali kar na hitro, po telefonu. Tudi niste znali povedati ali napisati pravega namena. Zahtevamo torej opravičilo ugledni organizaciji Rdečega križa v Laškem in po duši ter srcu zdravim sodelavcem, prostovoljcem, kakor meni osebno, ki sem, skoraj bo že 35 let, tudi prostovoljec v eni naših krajevnih organizacij Rdečega križa. Ne dovolim si blatenja in pranja umazanega perila na naših plečih, ne mojega imena in priimka, ki ga še napisati ne znate. Če bo potrebno, bom šel do konca. Prvič v življenju bom osebno uporabil inštitut pravne pomoči in varstva ter zahteval odškodnino za laški Rdeči križ. Povedati vam tudi moram, da mi prvič v življenju nekdo ob vseh siceršnjih stresih, skrbeh, stiskah res povzroča tudi zdravstvene težave, zato potrebujem tudi zdravniško pomoč. Pričakujem in upam, da me bodo pri tem podprli tudi drugi, ki vidijo, poznajo, razumejo in cenijo našo vlogo ter moje delo. VLADO MAROT, sekretar RK Laško POJASNILO V članku z naslovom Visoke plače sekretarjev Rdečega križa v št. 85 je bil izpostavljen sekretar OZ RK Laško g. Vlado Marot. Kot človeka, ki ga ljudje na terenu izjemno cenijo, smo ga želeli predstaviti kot svetlo izjemo. Iz teksta je bilo razvidno, da je njegova plača po novem pravilniku minimalna, čeprav bi mu pripadalo več, in da glede na razmere v družbi in organizaciji ni niti razmišljal o izplačilu za nazaj. Kljub temu, da je delo, ki ga dejansko opravlja sedem dni na teden, izredno zahtevno in raznovrstno. Če to ni bilo dovolj poudarjeno, se opravičujem tako g. Marotu kot OZ RK Laško ter bralcem, ki so morda dobili napačno predstavo ob branju članka. SAŠKA T. OCVIRK 6 AKTUALNO NOVI TEDNIK Vorina v tretje izgubil tožbo proti šoli Predavatelj Poslovno-komercialne šole Celje mag. Anton Vorina je pred dnevi prejel že tretjo sodbo celjskega delovnega sodišča. Izgubljena tožba je bila bolj ali manj pričakovana po septembrskem, že tretjem preverjanju izvedeniškega mnenja. Vorina mora plačati več kot 3.500 evrov sodnih stroškov. Ob tem je že napovedal pritožbo na sodbo. Predavatelj že več kot pet tem se sklicuje na sporen pred- let dokazuje, da so bile plače učiteljev in predavateljev, ki so delali v povečanem obsegu, kar 15 let nepravilno obračunane. Kot trdi, bi morale biti dodatne ure enako vrednotene kot ure v okviru polnega delovnega časa. Vorina toži šolo in ministrstvo za šolstvo in šport zaradi po njegovem mnenju nezakonitih plač v osnovnih in srednjih šolah od leta 1993 do 2008, v višjih pa od oktobra 2004 do avgusta 2008. Trdi, da so sporna navodila ministrstva o načinu izračunavanja plač, saj niso v skladu z 12. členom zakona o plačah delavcev. Pri pis in formulo šolskega ministrstva pri izračunavanju plač. Po njegovem nista bila nikoli objavljena v uradnem listu, temveč so ju šolski zavodi uporabljali le na podlagi navodil ministrstva v sklopu programa ŠKIS, šolskega kadrovsko-infor-macijskega sistema. Sodišču je svoje mnenje nazadnje predstavila izvedenka Marija Bricman. Pri obrazložitvi izračunavanja plač se je opirala na navodila ministrstva kot tehničnega pripomočka ob zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja in plačilu delavcev v javnih izobra- ževalnih institucijah. Pred tem sta nasprotujoči mnenji zagovarjali tudi izvedenki Marija Arko in Veko slava Korošec. Po mnenju slednje je bilo izplačevanje plač v skladu z zakonodajo, medtem ko je Ar-kova pritrdila Vorini, in sicer, da za obračunavanje plač povečanega obsega dela ne obstajajo jasno zapisani predpisi. Primer so na celjskem delovnem sodišču obravnavali že trikrat. Vorina je sodbo prvič izgubil, drugič dobil. Sedaj pa jo je ponovno izgubil. Prvi dve sodbi je nato razveljavilo višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ali bo sodba razveljavljena še tretjič, ni znano. Je pa Vorina že napovedal pritožbo zoper sodbo in dokazovanje svojega prav tako na vrhovnem kot ustavnem sodišču. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) Anton Vorina ne bo odnehal pri dokazovanju, da ima prav. IFC tudi v drugem krogu Vlada ne bo nasprotovala načrtovanemu vplačilu Mednarodne finančne kor-poracije (IFC), ki namerava za dokapitalizacijo Gorenja vplačati še slabe 3 milijone evrov. Z navedenim vplačilom bi IFC izkoristil prednostno pravico za nakup sorazmernega deleža v kapitalu družbe Gorenje in si tako zagotovil, da bi v primeru uspešno izvedene druge dokapitalizacije družbe ohranil sedanji delež v osnovnem kapitalu družbe Gorenje. Lastniška struktura Gorenja se je letos močno spremenila, saj je junija v okviru prve letošnje dokapita- Konec stavke policistov Vlada se je na včerajšnji seji seznanila z osnutkom Sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev med vlado in Policijskim sindikatom Slovenije ter ga podprla. Podpis sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev pomeni, da je ta del policistov tudi dokončno prenehal s stavko. Potem ko je javni sektor stavko že pred časom končal, med njimi tudi Sindikat policistov Slovenije, so člani drugega, konkurenčnega sindikata stavko nadaljevali. Po besedah predsednika Policijskega sindikata Slovenije Branka Praha, je prva stavkovna zahteva odprava plačnih nesorazmerij. Glede tega je Prah pojasnil, da bodo sami naredili primerjavo s plačami evropskih policistov in zahtevali, da ima slovenski policist neko srednjo plačo evropskega policista. Opozoril je tudi na odvzeto t. i. beneficirano delovno dobo, zato zdaj zahtevajo določene bonitete pri upokojevanju policistov. MJ O dijaškem domu v ■ ■ v v še na sodišču Na celjskem delovnem sodišču sta se v sredo prvič srečali stranki, ki sta v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja, zaradi katerega razrešena ravnateljica toži dijaški dom. Tako zgodba o razrešitvi nekdanje ravnateljice Dijaškega doma Celje Nataše Kajba Gorjup spet dobiva nove razsežnosti. A treba bo počakati na prvi narok, zadeva je tako, kar se tiče sodišča, šele na začetku. Spomnimo, da je svet zavo- vladjem, poleg tega je dom obi- da dijaškega doma sklep o razrešitvi s funkcije iz krivdnih razlogov za Kajba Gorjupovo sprejel letos konec junija. Takrat je odšla v bolniški stalež in pooblastila prenesla na drugo zaposleno, v dijaškem domu pa so sledili zapleti z brez- skala inšpekcija, ki je v postopku razrešitve našla nepravilnosti. Tako svet zavoda naj ne bi sprejel sklepa o začetku postopka razrešitve _ Od takrat do zdaj je celjski dijaški dom dobil že drugo vršilko dolžnosti, za Mileno Čan- žek je inšpekcija namreč ugotovila, da je to funkcijo že opravljala, zato je bila pred kratkim na to mesto imenovana Marija Kričg. Ta je v sredo prišla na delovno sodišče. Javnost je bila, ker je šlo šele za prvi narok za glavno obravnavo, izključena. Kot je zatem povedala Kričejeva, je prvi narok preložen na 13. december. Do takrat mora tudi pridobiti pooblastilo ministrstva za šolstvo (kot ustanovitelja dijaškega doma) za pogajanje o morebitni poravnavi. Kaj več Kri-čejeva ni povedala. PM Foto: TimE (arhiv NT) Nov vprašaj za blok 6 Na mednarodni konferenci Energija 2010 v Mariboru je včeraj udeležence nagovorila ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ki je prepričana, da je področje energetike v Sloveniji in Evropi pred pomembnimi razvojnimi izzivi. Seveda v ta kontekst sodi tu- nadzorni svet HSE poskrbel, da di gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), ministrica pa je povedala, da so še vedno odprte vse možnosti, saj na mizi nima vseh informacij, na podlagi katerih bi sprejemali dokončne odločitve. Po mini-stričini napovedi naj bi novi čim prej dobijo jasno informacijo, kjer ne bo več nobenih dilem, zakaj še ni gradbenega dovoljenja, če je res dovolj zalog premoga, če je finančna konstrukcija res dokončna in če so zagotovljeni viri res zagotovljeni. »Dokler teh informacij ne dobimo, je zelo težko govoriti o kakršnikoli drugi možnosti,« je omenila Radiceva, hkrati pa nakazala, da bodo preučili vse možnosti. »Še vedno imamo čas, da preprečimo kakšno slabo odločitev, zaradi katere nas bo čez nekaj let bolela glava, ter poskušamo najti kakšno drugo bolj optimalno možnost.« US Foto: MM (arhiv NT) lizacije v lastniško strukturo Gorenja vstopil IFC z vložkom v višini 25 milijonov evrov. Konec septembra so bili tako trije največji lastniki Gorenja Kapitalska družba z 22,2-, IFC z 11,8- in Home Products Europe B.V. s 6,7-odstotnim deležem. US ifliwinf.radiocelje.com Pečovnik stresajo nenavadne eksplozije Kaj se dogaja v opuščenem rudniku v Pečovniku? - Neobičajni pojavi v obup spravljajo tamkajšnje prebivalce V Pečovniku se dogajajo čudne reči. Krajani že več let poslušajo nenavadno bobnenje, ki ga spremlja tudi tresenje tal. Nazadnje so jim ti nenavadni pojavi strah v kosti pognali ob zadnji poplavi pred mesecem in pol. »V noči na nedeljo, 19. septembra, ob pol treh nas je prebudil močan pok. Bilo je obupno. Z možem sva šla okoli hiše pogledat, če je kakšna stena počila in ali se je kaj podrlo. Nič nisva opazila. Ob sedmih zjutraj se je zgodba ponovila in nato na vsakih deset, petnajst minut. Trajalo je nekaj dni, nato se je umirilo,« še vedno prestrašena pripoveduje Irena Lončar, ki stanuje v hiši ob pešpoti na Celjsko kočo. Bobnenje so slišali tudi ostali prebivalci Pečovnika in Zagrada in morda še kdo. »Občutek imaš, da bo hišo razneslo. Sliši se kot prava eksplozija. Začne se z močnejšimi, sledijo šibkejše. Pod nogami začutiš tresljaje, a ne takšne kot pri potresu. Bolj je, kot da bi kdo močno zaloputnil vrata ali kot da bi nekaj zelo težkega padlo na tla,« dogajanje opisujejo Lončarjeva, Vida Mlakar in Valerija Kmecl ter omenijo, da so se enake težave pojavile že ob poplavah leta 1998 in 2007. Pri čemer eksplozije in tresenje tal niso edino, kar vznemirja krajane. Že dlje namreč opažajo tudi spremembe v naravi. »Na travnikih se zemlja udira, na- stajajo luknje. Ko dežuje, iz teh lukenj kar bruha voda in teče po celi dolini. Podoba travnika se iz dneva v dan spreminja. Bojimo se, da bo v te luknje padla kakšna žival ali bog ne daj človek. Tu po dolini nič ne vozimo, že vrsto let se nič ne kosi. Pred kakšnim letom se je sosed tu peljal s traktorjem in kar naenkrat se je zemlja pod njim udrla. Bojimo se za svoje hiše in življenja,« pripovedujejo sogovornice. Te nenavadne pojave krajani Pečovnika povezujejo s tamkajšnjim zapuščenim rudnikom premoga. Rešitve ni Njihovo teorijo je leta 1998 ovrgel geolog, ki ga je ključka, da je dogajanje več kot očitno povezano z zapuščenim rudnikom. Ta ob zaprtju leta 1963, ko ga je zalila voda, ni bil saniran, ampak so ga zaprli v takšnem stanju, kot je bil, zato zdaj prihaja do vseh teh neželenih pojavov. Pri čemer vemo, kakšni pogoji (mednje sodi tudi sprejem posebnega zakona) so danes potrebni za zapiranje rudnika in sanacijo posledic rudarjenja. »Po zadnjih poplavah smo ponovno razpravljali o dogajanju v Pečovniku. Najverjetneje ob obilnem deževju in povišanem vodostaju v opuščenih rovih prihaja do eksplozij metana, kar povzroča sesedanje tal. Sicer pa Vida Mlakar v Pečovniku živi že od rojstva. Ze iz otroških let se spominja, da so imeli ob večjem deževju vedno potres. »Živo se spominjam, kako so črepinje v kredenci ropotale. To, kar se dogaja zdaj, pa je nekaj groznega,« pripoveduje. tedaj na ogled napotil Štab civilne zaščite v Celju. Na terenu je tudi geolog zaznal tresljaje, ki jih je pripisal potresu, ki je prav v tistem času stresel tla na območju Celja. Vendar so v celjskem štabu civilne zaščite kasneje prišli do za- nihče ne more stoodstotno vedeti, kaj se v rudniku dogaja,« pravi namestnik poveljnika celjske civilne zaščite Danilo Praprotnik. Četudi je bolj kot ne znano, od kod izvirajo težave, prebivalci Pečovnika niso pomirjeni. Kako bi le bili, ko pa lahko le nemočno čakajo, kdaj se bo njihova hiša ponovno stresla, in molijo, da se jim ne bi pogreznila v zemljo ali zgrmela v dolino. Sistemskih rešitev, ki bi odpravile težave in zagotovile varnost prebivalcem Pečov-nika, namreč ni, priznava Pra-protnik. »Rešitev bi bila strokovna in pravočasna sanacija rudnika. Če bi rudnik ob zaprtju ustrezno sanirali, do vsega tega ne bi prihajalo. Zdaj ga pa ne moremo kar tako odpreti, iti v rove in popravljati napak. V njem so voda, mulj, plini _ Gre za zelo zapleten problem,« pravi. Kot dodaja, je strah ljudi, ki živijo nad rudnikom, povsem razumljiv, a panika ni potrebna. Zaenkrat namreč noben objekt v Pečovniku zaradi dogajanja v rudniških rovih ni poškodovan. Če bi, bog ne daj, prišlo tudi do tega, pa bi civilna zaščita ukrepala kot vedno ob podobnih nesrečah. Poskrbeli bi za evakuacijo ljudi, če bi bilo to potrebno, jim priskrbeli začasno namestitev ter določili dolgoročne ukrepe na prizadetem območju. A to je za prestrašene krajane v tem trenutku bolj slaba tolažba. Ti si želijo, da se za njihovo varnost in varnost objektov nekaj ukrene, preden bo prepozno. Dodatno jih raz- jeda tudi občutek, da jih nihče ne jemlje resno. Zato so odločni: »Ko bo spet začelo bobneti, bomo naredili alarm. Poklicali bomo novinarje in te gospode (strokovnjake in ostale pristojne, op. p.), da se na lastne oči in ušesa prepričajo, kaj doživljamo že vrsto let.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Zveza svobodnih ^^^^^Slovenije Spoštovana bralka, spoštovani bralec! V Sloveniji smo v tem trenutku priče pohodu predlogov protide-lavske zakonodaje skozi parlament. S tem mislimo predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), ki med ostalim uvaja 65-letno starost za upokojevanje in 43 oz. 41 let pokojninske dobe za polno pokojnino ter Zakon o malem delu (ZMD), ki ustvarja tako imenovanega malega delavca s še manj delavskimi pravicami (brez bolniške, porodniške, odpravnin, plačanega prevoza na delo, letnega dopusta, minulega dela itd). Ker so poslanci in poslanke v svojem delu zavezani javnosti, vam je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravila preglednico glasovanja šaleško-savinjskih poslancev o teh dveh zakonih. POSLANEC/ POSLANKA GLASOVAL ZA GLASOVAL PROTI PRISOTEN NA SEJI, VENDAR NI GLASOVAL Gorenak Vinko (SDS) ZMD ZPIZ Rihter Andreja (SD) ZPIZ ZMD Podkrižnik Iztok (SDS) ZMD ZPIZ Presečnik Jakob (SLS) ZPIZ Tisel Štefan (SDS) ODSOTEN Z OBEH GLASOVANJ Kontič Bojan (SD) ZPIZ ZMD Menih Darko (SDS) ZMD ZPIZ Posedel Alojz (ZARES) ZMD Han Matjaž (SD) ZPIZ ZMD Majhenič Silven (SNS) ZPIZ ZMD Petan Rudolf (SDS) ZMD Slapnik Tadej (ZARES) ZPIZ ZMD V Pečovniku opažajo, da se podoba narave v zadnjem času iz dneva v dan spreminja. Ugrezanje zemlje krajanom povzroča še dodatne skrbi. Bojijo se za svoje hiše in življenja. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PE ENERGETIKA Tel.:03/896 1256 peUODOUOD IN KANALIZACIJA tel. vodovod: 03/898 9it 20 tel. kanalizacija: 03/8989100 l/ISOKflKflKOI/OSTSrORITEl/ ZNANJE, USn/flRJflLNOSrjNOI/flTII/NOSr ' ZflNESLJII/OST,UÖNKOI/ITOSr Pri gredi ob ložniškem mostu v Arji vasi, ki je ena izmed sedmih vaških gred, ki jih vestno urejajo člani TD Petrovče. Od grede do grede Turistično društvo Petrovče, KS Petrovče ter vaš-čani Male Pirešice in Zaloške Gorice so pripravili že drugi pohod Od grede do grede v KS Petrovče, ki so ga zaključili s kostanjevim piknikom. Ker so pri organizaciji prvega pohoda lani naleteli na dober odziv, so se odločili, da bo pohod s piknikom tradicionalen. To je namreč tudi priložnost, da se sovašča-ni spoznajo med seboj, hkrati pa spoznajo prijetne pešpoti, pa tudi črne točke v kraju. Takšne, ki bi se jih dalo v prihodnje morda urediti, tako da bodo vaščanom v po- nos, kot so to v zadnjih letih grede, ki jih urejajo člani Turističnega društva Petrovče. Letošnji pohod so začeli pri gredi v Drešinji vasi, prvi postanek pa so opravili pri gredi ob ložniškem mostu v Arji vasi, kjer so si prislužili malico, nato pa so se ustavili pri najnovejši gredi v Rušah pred ruškim gozdom. Pohod, večinoma po poljskih poteh in travnikih, so zaključili s kostanjevim piknikom pri domu v Mali Pirešici, kjer gostitelji niso poskrbeli le za pečen kostanj, pač pa tudi za ostalo hrano in pijačo, ples in veselo druženje. TT Prevelika izguba toplote Psihiatrična bolnišnica Vojnik je na pobudo ministrstva za zdravje, ki je pozvalo zdravstvene ustanove, ki ne ustrezajo sedanjim pogojem, k ureditvi toplotne izolacije, začela energetsko sanacijo objektov. Lani so se namreč v javnem zavodu odločili za oceno izgube toplote in ugotovili, da je ta zaradi dotrajanosti in drugačne gradnje v preteklih letih prevelika. Zato so se pred dnevi začela dela, ki jih sofinancira Evropska unija. Strokovni sodelavec v Psihiatrični bolnišnici Vojnik Albin Apo-tekar je povedal: »Gre za učinkovito rabo energije, mi bomo uredili izolacijo fasade na dograjenem delu, podstrešja glavne stavbe in posameznih objektov.« Hkrati predvidevajo zamenjavo razsvetljave in nadgradnjo centralnega nadzornega sistema za uravnavanje toplotnih režimov. Višina dodeljenih nepovratnih sredstev energetske sanacije objektov znaša malo več kot pol milijona evrov, razdeljena pa bodo v dva dela, 240 tisoč za letos in 280 tisoč evrov za prihodnje leto, ko naj bi na streho bolnišnice namestili tudi sončne kolektorje. MOJCA KNEZ Koncert Folklorne skupine Blagovna Na Blagovni že nekaj časa deluje folklorna skupina, ki se bo jutri, v soboto, predstavila na drugem samostojnem koncertu. V dvorani tamkajšnje podružnične šole se bo prireditev začela ob 18. uri. Gostje bodo skupina Grifon iz Šempetra in Joškova banda iz Globoč pri Fran-kolovem. V skupini, ki jo vodita zakonca Jože in Angela Grmek, je 11 parov in trije godci. Čeprav gre v povprečju za starejšo populacijo, se lahko pohvalijo z izvrstnimi pevci. Plešejo predvsem štajerske plese, najbolj ponosni pa so na izvirni splet izpod Svetine. V letu dni so nastopili dvanajstkrat, udeležili pa so se tudi srečanja folklornih skupin v Rogatcu in srečanja veteranskih oz. upokojenskih skupin v Rušah pri Mariboru. Ljubezen do ljudskih plesov prenašajo tudi na mlajše, saj so v osnovni šoli uvedli tudi dobro obiskan folklorni krožek. StO 1! Kakovostna in energetsko varčna nadstandardna stanovanja v Vojniku že vseljiva! Na izjemni lokaciji v zelenem objemu narave sredi Vojnika, v neposredni bližini vseh storitvenih dejavnosti, vas pričakuje stanovanjski kompleks Vojniška gmajna s 50 nadstandardnimi stanovanji, ki se ponašajo z izjemno energetsko varčnostjo. Sama gradnja kakor tudi uporaba izbranih nadstandardnih materialov in stavbnega pohištva zagotavljata kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub, kot je standard za tovrstni tip objektov. Kljub temu, da zakonska obveza še ne obstaja, bo za objekt Vojniška gmajna izdelana energetska izkaznica, iz katere bodo razvidni najpomembnejši kazalci rabe energije v stavbi in kakovost toplotnih lastnosti stavbe. Da gre za resnično izjemno kakovostno in energetsko varčno gradnjo, zagotavlja tudi dejstvo, da so se v MIK-u odločili podariti stanovanje tistemu, ki bi prvi našel bolj energetsko učinkovito stanovanje po konkurenčni ceni, ki je že na prodaj in po velikosti kompleksa ter standardu opreme ustreza nadstandardom objekta Vojniška gmajna. Možnost ogleda stanovanj vsako sredo od 8. do 17. ure in soboto od 8. do 12. ure oziroma po predhodnem dogovoru. Več informacij o ponudbi stanovanj v Vojniški gmajni poiščite na www.mikstanovanja.si ali kontaktirajte gospo Ireno Krajnc, direktorico investicij v podjetju MIK; tel.: 03 425 50 50 gsm: 051 365 287 e-mail: irena.krajnc@mik-ce.si. Najbolj energijsko učinkovita nadstandardna stanovanja v Sloveniji. Vojnišk^a gmajna, užitek bivanja! . lil Zavečinformacijostanovanjih ^ri of^r oß"? inogledihpokličitena D^J ^^ / o8o 12 24 • www.mik-ce.si www.mikstanovanja.si CELJE NOV^ ITEDN^K IZ NAŠIH KRAJEV 9 Z izidom obsežne monografije na I. celjski gimnaziji se končuje praznovanje 200-letnice. To so sicer s številnimi dogodki obeležili v letu 2008, monografija ob tem visokem jubileju gimnazije, ki je izšla letos, pa predstavlja piko na i praznovanju. Poleg monografije so izdali tudi DVD o praznovanju 200-letnice gimnazije. Ravnatelj I. gimnazije dr. prizadevnih profesoric, pred- Anton Šepetavc je vesel in ponosen, da je monografija končno ugledala luč. Nihče doslej se namreč še ni lotil zgodovine te gimnazije na tako celovit način. V njej so poleg kronološke predstavitve 200-letne zgodovine šole predstavljeni tudi pogledi na literaturo, likovno umetnost, šport in vse tisto, ker je gimnazija v teh dveh stoletjih ustvarjala. Monografijo je uredil nekdanji dijak gimnazije ddr. Igor Grdina, pod uvodno besedo se je podpisal dr. Matjaž Kmecl. »Dvestoletna zgodba celjske gimnazije je zvezdni mozaik tisočerih in tisočerih osebnih usod, bradato učenih profesorjev, že kakšnih sto let tudi materinsko prijaznih in vsem pa mladih, ustvarjalno stremljivih ljudi - niti enega ni mogoče iz nje izpustiti, da ne bi utrpela celota. In to je tisto, kar dokončno potrjuje občutje slovesnosti ob dvestoletnici naše šole in kar nas polni s ponosom vse - do zadnjega (ali prvega) profesorja in dijaka. Njeni otroci in stvarniki smo,« je v uvodni besedi zapisal dr. Matjaž Kmecl. Tudi sam je bil nekoč dijak prve celjske gimnazije. Zarja na Čufarjevih dnevih Gledališkemu ansamblu KUD Zarja Trnovlje Celje je ponovno uspel preboj med najboljše amaterske gledališke ansamble v Sloveniji. 14. novembra bo namreč gostoval na enem naših največjih festivalov ljubiteljskih gledališč, na Čufarje-vih dnevih na Jesenicah. Z uspešnico prejšnje sezone, s komedijo Prav poseben par Neila Simona v režiji Cvetke Jovan Jekl, ki jo je z odlično oceno regijski selektor igralec SLG Celje Vojko Belšak spomladi uvrstil na celjsko regijsko srečanje ljubiteljskih gledališč, se jim je od 26. prijavljenih na ta jeseniški festival uspelo uvrstiti med sedem izbranih. Premiera komedije Prav poseben par je bila 7. maja letos, doslej so odigrali še osem po- novitev. Poleg režiserke, ki je pripravila tudi izbor glasbe in s kostumografinjo Darjo Vrebac sooblikovala sceno, so pri predstavi sodelovali: Alenka Erjavec - prevod, mag. Miha Alujevič -dramaturgija, Vili Pajk - luč in ton, Urška Mastnak - rek-viziterka in fotografije, Darja Vrebac in Julija Krajnc - šiviljska dela, Janez Pušnik -Aleš in Krešimir Vrebac - izdelava scene, Mitja Tatare-vič - tonski posnetki, karikaturist Milan Alaševič in Žiga Bedrač - oblikovanje plakata, Polonca Govejšek - ob- www.novitednik.com Facebook prijatelji za delavce Vegrada Da je lahko facebook tudi koristen, je nasprotnike tovrstnega svetovnega druženja pred dnevi prepričala novinarka Novega tednika in Radia Celje Simona Šolinič, ki je svoje prijatelje na tem družabnem omrežju povabila k zbiranju pomoči za nekdanje Vegradove delavce v velenjskem samskem domu. Vsaj nekateri so namreč po dolgih mesecih negotovosti in životarjenja brez plač pristali na zavodu za zaposlovanje, vendar bodo zaradi vseh postopkov morali še nekaj časa čakati na pomoč. V hitri akciji na facebooku je 70 ljudi zbralo 710 evrov, za ta znesek pa je Simona s prijatelji nakupila prehrambene in higienske izdelke ter jih v sredo odpeljala v samski dom. Lepa gesta, ki si zasluži pohvalo in posnemanje. Foto: SB Fotografije tudi na facebook strani Novega tednika in na www.radiocelje.com. Del ekipe, ki je ustvarila monografijo (z leve): Andrej Vovko, Anton Šepetavc, Tone Kregar in Aleksander Žižek. Monografija kot pika na i Ob monografiji je izšel tudi DVD. V devet ur trajajočem programu je predstavljeno celotno praznovanje 200-letnice gimnazije. Film je režiral nekdanji kajuho-vec Beno Hvala, ki je med tem časom, ko je ustvarjal DVD, kot pravi, podoživljal gimnazijo in svojo mladost. »In kaj sem ugotovil? Da je to ena najboljših šol v Sloveniji. Ko danes hodim po devetletkah, poslušam učence zaključnih letnikov, ki s ponosom pripovedujejo, da želijo šolo nadaljevati >na ka-juhu<. Zdi se mi, da s tem vse povedo.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Polna prtljažnika pred odhodom v Velenje Besedila v monografiji, ki je izšla v tisoč izvodih, so prispevali Andrej Arko, mag. Bojan Cvelfar, Gregor De-leja, Simon Dvoršak, dr. Nataša Golob, ddr. Igor Grdina, dr. Tone Kregar, Božena Orožen, Majda Omahen Zlato-las, dr. Anton Šepetavc, dr. Andrej Vovko in mag. Aleksander Žižek. m: likovanje gledališkega lista ter vodja predstave Tomaž Krajnc. Igrajo: Aleksander Jekl, Marko Cirman, Srečko Centrih, Krešimir Vrebac, Živko Beškovnik, Niko Korenjak, Urška Majcen in Danica Lipičnik. Zarjani bodo to komedijo na jeseniškem odru odigrali kot otvoritveno predstavo festivala in se potegovali za nagrade strokovne komisije za najboljšo predstavo v celoti, najboljšo moško ter najboljšo žensko vlogo ter za najboljšo predstavo po oceni občinstva. ŽB Delavci so pomagali znositi hrano v samski dom. Cas za dobra dela Celjska leo kluba Mozaik in Celjski vitezi pripravljata ta konec tedna kar dve dobrodelni prireditvi - jabolčno stojnico in dobrodelni večer smeha. Jabolčna stojnica, v središču Celja jo bodo članice postavile v soboto dopoldan, je že znana oblika zbiranja sredstev za pomoč drugim. V ženskem klubu Mozaik namreč članice vsako leto napečejo dobrote iz jabolk, od pit do zavitkov, pripravijo s čokolado in karamelo oblita jabolka in še kaj. Ob jabolčni postavijo še bolšjo stojnico. Zbrani denar to pot namenjajo nakupu elektronskih varušk za gluhe mamice. Cena ene naprave je namreč 260 evrov in si jo gluhe mamice same zelo težko privoščijo. Moški kolegi, ki delujejo v klubu Celjski vitezi, pa so za nedeljo ob 19. uri v Celjskem domu pripravili večer smeha z Ladom Bizo-vičarjem in njegovo uspešnico Fotr. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili dvema družinama iz Laškega, ki so ju prizadele septembrske poplave. BS 10 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK S staro prakso v novi mandat Polzelski svetniki ne bodo sklepali koalicijskih dogovorov in bodo nadaljevali z dosedanjo dvanajstletno prakso dela v občinskem svetu. To torej ne prinaša večjih nasprotovanj za delo v prid občine in pomeni tudi manj strankarskih razprtij. V 16-članskem občinskem svetu so najštevilčnejše zastopani svetniki stranke SDS, ki so obdržali sedem sedežev. Sicer edino predstavnico so z žrebom obdržali tudi v stranki SD. DeSUS je število svetnikov z enega povečal na tri. Število predstavnikov stranke LDS in SLS se je zmanjšalo, vsaka ima enega svetnika, v občinskem svetu pa ni več svetnikov strank NSi in AS. Namesto njih bosta v svetu po novem sedela predstavnika stranke Zares in tik pred volitvami ustanovljene Nestran- karske liste za enakomeren razvoj. Kot je znano, bo občino v naslednjih štirih letih ponovno vodil župan Ljubo Žnidar. Na letošnjih volitvah ni imel protikandidata, medtem ko se je za mesto župana leta 2006 skupaj potegovalo pet kandidatov. Na predlog župana so na prvi seji imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kljub nekaterim pripombam so za predsednico komisije imenovali Alenko Završnik. MJ Foto: TT Polzelski svetniki z županom Ljubom Žnidarjem Po SDS prišla NSi V 11-članskem občinskem svetu občine Vransko večino predstavljajo svetniki zunajparlamentarne stranke Nova Slovenija. Dodeljenih jim je kar pet mest. Štiri mesta pripadajo svetnikom stranke SLS, po eden pa strankama SD in SDS. Slednja je doživela poraz, saj se je namesto nekdaj sedmim svetnikom v novoizvoljeni občinski svet uspelo uvrstiti le enemu. No-vi-stari župan Franc Sušnik, SDS, kljub temu zatrjuje, da tudi v četrtem mandatu ne bo imel težav s sklepčnostjo in morebitno nepodpo- ro načrtovanim projektom. Na torkovi seji so imenovali tudi stalno delovno telo, Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Za predsednika so izbrali Janeza Lencla. MJ Foto: TT Novi člani občinskega sveta Vransko z županom Francem Sušnikom Župan z večinsko podporo Sedem »preizkušenih« in osem »zelenih« svetnikov se je prvič srečalo tudi v Preboldu. V novi sestavi občinske- ga sveta po štiri mesta pripadajo strankama LDS in SDS, tri DeSUS, dve SD, po eno mesta pa predstavniku SLS in listi Neodvisni za Pre- bold. Občino bo četrti mandat vodil župan Vinko Debelak. Funkcijo bo še naprej opravljal neprofesionalno. Kot je znano, na županskih volitvah ni imel protikan- didata in je bil izvoljen z večinsko podporo vseh petih strank v občinskem svetu. Na naslednji seji naj bi imenovali podžupane in vodje delovnih teles. Doslej so funkcijo podžupana opravljali trije, edini med njimi, Franc Škrabe, zaposleni v občinski upravi, profesionalno. Občino v naslednjem proračunskem letu čaka eden večjih projektov, to je dokončanje kanalizacije. MJ »Požegnali« CMC V sredo se je iztekel pritožbeni rok zoper sklep oziroma izbiro ponudnika za izgradnjo Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem ter zunanjo ureditvijo. Na izbiro ponudnika ni bi- Kosa bo znano, kdaj bo sledil Kviz gasilcev Mladinska komisija Gasilske zveze Žalec, Gasilsko poveljstvo občine Polzela in PGD Polzela so v telovadnici OŠ Polzela pripravili letošnje kviz tekmovanje Gasilske zveze Ža- lec. Nastopilo je 27 ekip v treh starostnih skupinah, ki so se pomerile v teoretičnem in praktičnem delu. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so prejele medalje in se uvrstile na kviz Savinjsko-Šaleške regije, ki bo 6. novembra. Med mlajšimi in starejšimi pionirji je to PGD Kapla-Pondor I., med mladinci pa Vransko. TT lo pritožb. Najugodnejši ponudnik je podjetje CM Celje. Podjetje izpolnjuje razpisne pogoje in je oddalo cenovno najugodnejšo ponudbo v višini 5,4 milijona evrov. Po imenovanju novega župana Janka podpis pogodbe med nosilko projekta, občino Žalec, in izvajalcem del. Rok za izgradnjo šole, katere vrednost je ocenjena na 6 milijonov evrov, je leto dni po podpisu pogodbe. MJ V EKOMUZEJ hmeljarstva in pivovarstva Slovenije: DELAVNICE IN PREDAVANJA Petel(, 5. november 16.00 Efektivni mikroorganizmi, Iztok Šajtegel Sobota, 6. november 10.00 Divji čaji, Gregor Blažič Nedelja^ 7. november 9.00 Cari vrta v novembru. Ajda 10.00 Vpliv čustev na zdravje, ,Ana Mlletič EKOTRZNICA IN BIO BOLŠJI SEJEM Va Četrtek, 11. november, ob 17. uri v Domu i i. slov. tabora Žalec ČAROVNIK IZ OZA, mjuzlkel. Festival Velenje, za Cici abonma In izven Vstopnice za Izven 10,00 EUR. Prve tri ekipe iz vsake kategoriji z mentorji ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net IZ NAŠIH KRAJEV Kaj čaka Müllerjevo zbirko? Zdravilišče bi darilo prodalo in lepo zaslužilo, država nima več denarja - Z bogatim darilom so danes same težave Na spletni strani Ljubljanske borze se je v preteklih dneh pojavilo obvestilo, da delniška družba Zdravilišče Rogaška »nadaljuje aktivnosti za prodajo grafične zbirke Kurta Müllerja«. Zaradi različnih slabih izkušenj Sla-tinčane vsaka omemba prodaje imenitne zbirke zaskrbi. Za kaj gre? Gre za zbirko, ki jo je švicarski zbiralec ter reden zdraviliški gost poklonil Rogaški Slatini še v času socialističnega sistema, to je drugačnih lastniških razmerij. V dragoceni zbirki, ki je ocenjena na približno tri milijone evrov, je okoli 40 tisoč grafičnih listov iz obdobja od 14. do 19. stoletja. Švicar, ki je v Rogaški Slatini iskal zdravje približno štiri desetletja, je Slatinčanom prav tako podaril tiskarske pripomočke, različno pohištvo, preproge in drobne okrasne predmete. V času prejšnjega političnega in gospodarskega sistema so zato posebej zaradi zbirke uredili poseben grafični muzej z rednimi te- vedno odpeljal v tujino. Predsednik uprave Zdravilišča Rogaška Matej Goričan odgovarja, da v vmesnem borznem poročilu poslovodstva ome- matskimi razstavami iz njegove zbirke, medtem ko je z novim sistemom prišlo takšno in drugačno lastninjenje ter zaprtje muzeja. Od takrat zbirka ni več v lasti Slatinča-nov, ampak je prešla v last delniške družbe Zdravilišče Rogaška, zadnjega preostanka nekoč mogočne, enovite gospodarske družbe. Bo kupec država ali bogat tujec Slatinčani so se morali s tem bolj ali manj sprijazniti, vendar jih še vedno skrbi usoda zbirke, ki jo je občina razglasila za kulturni spomenik. Najbolj jih je strah, da bi Müllerjevo zbirko kupil kakšen bogat tujec ter jo za »Zbirko skušamo prodati že od začetka mojega mandata,« odgovarja predsednik uprave delniške družbe Zdravilišče Rogaška Matej Go-ričan. (Foto: SHERPA) njene aktivnosti za prodajo zbirke ne pomenijo nič takšnega. Dragoceno zbirko skušajo prodati že vse od začet- ka njegovega mandata, od leta 2003. »Pogovarjamo se predvsem z ministrstvom za kulturo, z njim smo lani tudi podpisali predkupno pogodbo o nakupu,« pravi direktor. Na ministrstvo smo zato vpraša-Ii, kako je z načrtovano prodajo oziroma nakupom. »Predkupno pravico ima občina, a se ji je odpovedaIa. Zbirka je bila ocenjena na 2,8 miIijona evrov, pri čemer država na žalost nima tega denarja,« so nam odgovoriIi iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo. Država v kriznih časih kot vse kaže očitno ne bo postala lastnik imenitne zbirke. Občina ureja galerijo »Občina iz občinskega proračuna ni zmožna zagotoviti tako visokih sredstev za odkup zbirke,« so v pretekIih dneh odgovorili iz Občine Ro- Kurt Müller je prejel v zahvalo za dragoceno darilo Rogaški Slatini priznanje prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana. V zadnjih letih so o lastništvu grafične zbirke govorili celo v slovenskem parlamentu. Takratni predsednik vlade Janez Janša je namreč poslancu Zmagu Jelinčiču odgovoril, da leta 1999 sprejeti Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini izvzema posamezne nepremične spomenike, za premične pa ni bilo poskrbljeno. Pred tem se je za usodo zbirke osebno zavzela tedanja kulturna ministrica Andreja Rihter, problematiko dobro pozna tudi sedanja ministrica Majda Širca. gaška SIatina, katere Ietošnji proračun znaša okoIi deset miIijonov evrov. A za zaščiteno zbirko ji kIjub temu ni vseeno, zato v zadnjem obdobju načrtuje gradnjo veIi-kega kuIturno-turističnega središča v Rogaški Slatini, kjer bi bil med drugim prostor, posebej namenjen za razstave iz MüIIerjeve zbirke grafik. »Občina je pripravIjena zagotoviti tako razstavne prostore kot tu- di pokriti deI materiaInih stroškov za stalno razstavo zbirke v Rogaški Slatini,« dodajajo v občinski stavbi. Galerijskemu prostoru želijo nameniti več kot sto kvadratnih metrov površin: »V dogovoru z Iastnikom zbirke pričakujemo, da jo bomo Iahko seIiIi na novo Iokacijo v letu 2012,« so optimistični na občini. BRANE JERANKO Nov občinski svet Šmarja pri Jelšah z županom Jožetom Čakšem Premešane karte V občini Šmarje pri Jelšah so volivci odločili, da bo prihodnja štiri leta na čelu isti župan, Jože Čakš. V novem občinskem svetu Šmarja pri Jelšah, ki se je pred dnevi sestal na ustanovni seji, pa je marsikaj drugače. Po volitvah se je število svet- dosedanjih sedem), najmoč- nikov iz SLS, ki ji pripada tudi župan Čakš, skoraj prepolovilo (v novem občinskem svetu so štirje svetniki namesto nejša politična stranka je po-staIa SDS, ki ima v 19-čIan-skem občinskem svetu po novem kar šest sedežev (dosIej tri). Uspešnost SDS na zadnjih voIitvah je v precejšnji meri zasIuga predvoIiInih aktivnosti šmarskega občana dr. Vinka Gorenaka, pomembnega človeka te stranke na državni ravni ter poslanca v državnem zboru. Za občinskega svetnika je biI izvoIjen tudi Gorenak. Prav tako je dosegla slabši voIiIni rezuItat LDS, ki ima po novem namesto štiri Ie še enega svetnika, z dvema svetnikoma pa je uspeIo priti v občinski svet SD, ki dosIej svojega predstavnika v občinskem svetu ni imela. Eden od njiju je svetnik Janez Colne-rič, ki je v pretekIem mandatu nastopal kot izjemno dosleden predsednik nadzornega odbora občine. Med svetnike sta se uvrstiIa tudi kar dva od treh Čakševih županskih protikandidatov, neodvisni Marko Ketiš ter Janko Šket iz SDS. V Šmarju pri Jelšah je bil pretekli mandat za občinski svet in župana precej naporen, saj so bili kar nekaj časa v ospredju veliki interesi športnih krogov, zato se je začelo govoriti o »nogometnih sejah«. In kakšno sodelovanje pričakuje z novo sestavo novega občinskega sveta župan Čakš, bo sklenil s kom koalicijo? »Nikoli nisem sklenil nobene koalicije,« odgovarja Čakš. »Menim, da se bo dalo delati, saj računam na korektno sodelovanje vseh.« PresenetIjiva je prav tako izjemno sIaba zastopanost žensk v novem občinskem svetu, kjer sta namesto štirih dosedanjih komaj dve občinski svetnici. Ena od njiju je direktorica ZD Irena Nunčič (SDS). BRANE JERANKO Na Ravnah pevci celjske regije ■J... f Paridolske korenine Letošnje srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž celjske in koroške regije so pripravili na Ravnah na Koroškem. Po izboru seIektorice Adrijane Gaberščik so se v KuIturnem centru Ravne predstaviIe skupine: Pevska skupina FoIkIornega društva Brusači Radeče, Ljudski pevci iz Šentruperta, Družina Mi-kIavž iz SIovenj Gradca, Ljudske pevke KD KapIa na Kozjaku, Ljudski pevci Vitanje, KUD Jurij Vo-dovnik Zreče - Pevke z Dobrave, Ljudski pevci iz Tepanja, Sestre Jakob Šmartno v Rožni doIini, Ljudski pevci s Prevorja, Ljudske pevke Rogatec, ParidoIske korenine in čIana te skupine Viki Novak in Ivan Robič kot edina godca na srečanju. Srečanje je strokovno spremIjaIa Jasna Vida-kovič, ki je bila zadovoljna tako s petjem kot z izborom pesmi, nekatere pripombe pa so biIe kot dobronamerne smernice skupinam. PogrešaIa je narečne pesmi in godce ljudskih viž. Vidakovičeva bo izbraIa skupine, ki se bodo predstaviIe še na državnem srečanju, ki bo 20. novembra v Laškem. MAJDA REZEC, foto: VESNA SEVER Športno-kulturno društvo Rudar Pe-čovje, Občina Štore, Društvo kmečkih žena Ajda in Društvo vinogradnikov Polič Štore vabijo na koncert Av-senikovega abonmaja poIk in vaIčkov, ki bo v nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Šentjur. Na koncertu, ki bo v znamenju martinovanja in družabnega srečanja, bodo nastopiIi ansambIa Ekart in Unikat, vokaIna skupina KompoIčani in Tone Vrabl. Predprodaja vstopnic: Občina Štore (03-7803840), Bistro Opoka Štore, KegIjišče Lipa Štore, Trgovina Etra Selič center Šentjur, TIC Celje in uro pred koncertom. Medijski pokrovitelj NT&RC Nov vrtec že prihodnje leto Prostorska stiska v celjskih vrtcih bo že prihodnje leto manjša, saj je Mestna občina Celje pristopila h gradnji novega vrtca. Gradili ga bodo na občinskem zemljišču na območju zazidalnega načrta Dolgo polje III, za blokovskim naseljem Pod gabri. Mestni svetniki so zanj tudi že potrdili investicijski načrt. V novem vrtcu bo prostor za osem oddelkov oziroma 152 otrok. Vrtec, ki bo deloval kot enota Vrtca Zarja, naj bi bil zgrajen do konca avgusta prihodnje leto, tako da bo 1. septembra iz njega že slišati otroški smeh. Naložba je ocenjena na 1,9 milijona evrov, ves denar pa bo iz proračuna za prihodnje leto zagotovila celjska občina. Trije celjski javni vrtci so s prvim septembrom zagotovili prostor 1.791 otrokom, medtem ko sta na seznamu čakajočih ostala 202 otroka. Od teh bi že septembra varstvo potrebovalo 81 otrok, 121 malčkov pa ga bo potrebovalo med letom. So pa imeli celjski vrtci 1. septembra še devet prostih mest za otroke drugega starostnega obdobja. Najkasneje februarja prihodnje leto bodo v enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve ob Kajuhovi ulici odprli še en dodaten oddelek za 14 otrok prvega starostnega obdobja. BA Prihodnost Vojnika v razvojni strategiji V Vojniku so pred tremi leti ustanovili projektno skupino, ki se je ukvarjala z dolgoročno razvojno strategijo občine do leta 2020. Gre za dokument, ki je namenjen usmerjanju in izvajanju razvojnih aktivnosti, njegov cilj pa je zagotavljati trajnostni razvoj občine. Razvojni program podaja razvojno vizijo občine in iz nje izhajajoče strateške razvojne cilje in programe ter načine, kako jih uresničevati. Razvojna strategija zajema področja gospodarstva, turizma, kmetijstva, razvoj človeških virov in družbenih dejavnosti, razvoj okolja, prostora in infrastrukture. Ker gre za dolgoročno strategijo, bodo lahko dokument dopolnjevali in dodatno usklajevali, vendar v okvirih opredeljenih ciljev in programov. Nov občinski svet bo tako imel možnost nadgradnje razvojne strategije tudi v smislu določitve specifičnih ciljev in ukrepov. Dokument bodo na občini v prihodnosti izdali tudi v pisni obliki. MK Zamenjali streho na Gori Oljki Člani Planinskega društva Polzela so bili pred dnevi primorani zamenjati streho na planinskem domu na Gori Oljki. Dotrajana streha je spuščala, zato so se odločili za novo. Dela so jih stala okoli 15 tisoč evrov in so jih izvedli s pomočjo prostovoljnega dela članov društva in donatorjev. Planinsko društvo kot lastnik doma na priljubljeni izletniški točki nad Polzelo obnavlja in skrbi za planinsko postojanko od leta 1982. MJ Rakovec ne gre »v promet« Občina Vitanje do 11. novembra zbira ponudbe za prodajo dela opuščene gorske vasi Rakovec v neposredni bližini Rogle. Gre za zemljišče, veliko več kot 14 tisoč kvadratnih metrov, ter za stavbe v velikosti 1.300 kvadratnih metrov. Izhodiščna cena je 400 tisoč evrov in je za 15 odstotkov nižja od ocenjene vrednosti. Občina Vitanje namreč že dalj časa skuša prodati del Rakovca, a ji doslej ni uspelo, čeprav gre za izredno atraktivno lokacijo, primerno predvsem za turistične namene. MBP Živite cenejel I www.novitednik.com Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI - AVTO - MOTO FERJAN, Ferian Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87, 3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10/ popust velja za storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje - 10/ popust za vse izdelke - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 - 10/ popust - GOLDENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10/ popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5/ popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5/ popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10/ popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10/ popust - THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10/ popust za bazen, savno + - Št. 87 - 5. november 2010 - bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana - 10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cene - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode. - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust -GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center Medlog 15 in Ipavčeva 21, Celje, prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk. - 20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik - podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo. -BIRO S COMPUTERS, Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material) Mnogi poiščejo psihološko pomoč Pomoč v svetovalnici ZZV Celje je doslej poiskalo 80 odraslih iz različnih krajev celjske regije Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (ZZV) so marca letos odprli novo psihološko svetovalnico Tu smo zate, v kateri lahko odrasli prebivalci celjske regije poiščejo prvo psihološko pomoč v stiski in strokovno oporo pri različnih življenjskih problemih. Svetujejo jim izkušeni psihologi različnih specialnosti in psihoterapevtskih smeri ter psihiatri. Pridobitev pomoči je za uporabnike zelo dostopna, saj za svetovalni pogovor s strokovnjakom prispevajo le pet evrov. Svetovalnica deluje vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 18. ure. Novo ponujeno obliko pomoči v stiski so prebivalci celjske regije odlično sprejeli in v minulih štirih mesecih zapolnili skoraj vse razpoložljive svetovalne ure. Pomoč v svetovalnici je v šestih mesecih poiskalo 115 posameznikov iz različnih krajev celjske regije. V večini primerov so prišli na svetovanje več kot enkrat. »Svetovalni termini so bili do konca junija zelo zasedeni, čakalna doba je v povprečju znašala deset dni. Ljudje, ki so nas že obiskali, so s ponujeno obliko pomoči večinoma zelo zadovoljni. Dostopnost, prijetno in intimno svetovalno okolje, velika strokovnost osebja, čas, ki je namenjen posamezniku, in nenazadnje simbolično plačilo v vrednosti pet evrov so zagotovo tisti dejavniki, zaradi katerih svetovalnica Nuša Konec Juričič postaja prepoznavna in iskana,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, vodja projekta svetovalnice Tu smo zate in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Stiske ljudi, ki prihajajo po pomoč, so zelo različne. V mnogih primerih izhajajo iz porušenih medosebnih odnosov in različnih izgub, iz nepoznavanja možnih oblik in virov pomoči, v veliki meri pa odražajo tudi trenutno negotovo ali že zelo slabo socialno in ekonomsko situacijo posameznika in družine. Svetovalci posamezniku ponujajo oporo, razbremenitev in podporo v procesu iskanja rešitev trenutne situacije. »Veseli smo, da veliko ljudi prihaja z željo in voljo po lastni spremembi, za katero so pripravljeni aktivno delati ob podpori svetovalca. Opažamo tudi, da tovrstno obliko pomoči išče vedno več moških, ki pregovorno ne prosijo radi za pomoč in svoje težave neradi razkrivajo. Strokovno osebje v delu vidi izziv in priložnosti za širitev dejavnosti. Na zavodu kot nosilcu projekta v tem času iščemo predvsem poti, kako zagotoviti sredstva za nadaljnje delovanje svetovalnice v prihodnjem letu vsaj v istem obsegu dela in s takšno pestro in strokovno močno skupino svetovalcev, kot je sedanja,« je še pojasnila Nuša Konec Juričič. Denar za pilotno delovanje svetovalnice v začetnem obdobju od marca do decembra 2010 bo zagotovil ZZV ob podpori ministrstva za zdravje. KL, foto: GrupA (arhiv NT) Ob katerih težavah v svetovalnico Tu smo zate? * stiske v družini in partnerskih odnosih (težave starševstva in vzgoje, konflikti med partnerjema, ločitev * stiske ob življenjskih preizkušnjah in krizah (izguba službe, neuspeh pri študiju, izguba bližnjega, odhod otrok, upokojitev * čustvene stiske (hude skrbi in strahovi, otožnost, pretirana žalost, občutek praznine, tesnobnost, depresivnost, pomanjkanje samozavesti, nenadzorovani izbruhi jeze * izgubljanje življenjskega smisla, * razmišljanje o samomoru, * spoprijemanje s hudo telesno boleznijo in invalidnostjo, * problemi zaradi drog in odvisnosti, * druge stiske, ki jim posamezniki niso kos. Na pogovor s strokovnjakom lahko pridejo posamezniki kadarkoli v okviru delovnega časa svetovalnice, lahko pa se tudi vnaprej naročijo (osebno v svetovalnici, po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti svetoval-nica@zzv-ce.si). Napotnice ne potrebujejo. Pogovor s strokovno usposobljenim svetovalcem lahko posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in razumevanje, mu pomaga razjasniti sliko možnih rešitev in trenutnega položaja. Svetovalni pogovor traja 45 minut. Posameznika podpre pri uresničevanju ciljev, želenih sprememb in dejanj. Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva krajši svetovalni proces, sestavljen iz največ štirih do šestih srečanj posameznika s strokovnjakom. Igra tudi vaš otrok računalniške igrice? Otroštvo v 21. stoletju zagotovo zaznamujejo tudi računalniške igrice, ki so pri otrocih vse bolj priljubljene, hkrati pa imajo lahko tudi slab vpliv na normalen razvoj vašega potomca. Poleg igric, ki spodbujajo otrokovo razmišljanje, kreativnost, radovednost in splošno razgledanost, obstajajo tudi takšne, ki mu zaradi svoje nasilne vsebine škodujejo in spodbujajo h kriminalu. ANKETA Kaj o računalniških igricah, ki spodbujajo nasilje, menijo celjski starši? Streljanje,ubijanje, pretepi verbalno nasilje, prepiranje tekmovalnost, nestrpnost jeza, zloba, prestrašenost ^ Vse to lahko vidimo v mno gih računalniških igricah ki jih v prostem času igrajo otroci. V Sloveniji namreč prodaja računalniških igric z nasilno vsebino ni zakonsko prepovedana, torej jo lahko kupi tudi vaš mladoleten otrok. Prav tako ni zakonsko določeno, da bi morale imeti te igre oznako o primernosti vsebine. Andrejka Grlič, glavna tržna inšpektorica na Tržnem inšpektoratu RS je pojasnila: »Vseevropski informacijski sistem za igre (PEGI) se danes sicer uporablja po vsej Evropi, vendar temelji na kodeksu ravnanja in tako nima vpliva na nacionalno zakonodajo.« Računalniške igrice z neprimerno vsebino so se izmuznile tudi Slovenskemu oglaševalske- mu kodeksu (SOK), saj ta po besedah Ane Predovič, direktorice Slovenske oglaševalske zbornice, opredeljuje zgolj tržno komuniciranje izdelkov in storitev, ne pa tudi njihove vsebine. Ob tem seveda ne smemo spregledati, da so računalniške igrice z nasilno vsebino dostopne tudi vsakemu uporabniku interneta, ki je lahko prav tako vaš otrok. V začetku letošnjega leta so namreč v EU sprejeli odločbo o in-ternetni svobodi, ki omogoča vsem državljanom dostop do interneta brez omejitve vsebin. Nataša Kuzmič, svetovalka za odnose z javnostmi pri varuhinji človekovih pra- Jožica Zagoričnik Jožica Zagoričnik: »Moj sin igra na računalniku nogomet in dokler to igra, je v redu. če bi igral katero izmed igric, ki spodbujajo nasilje, bi mu takoj ugasnila računalnik.« Sanja Jazbinšek: »Starši imajo premalo časa za svoje otroke in tem ne preostane Sanja Jazbinšek nič drugega, kot da gredo pred računalnik. Mislim pa, da se tudi z zakonodajo ne da preprečiti igranja teh igric, saj jih otrokom pogostokrat kupujejo prav starši.« Marija Kumer Štuhel: »Prekomerna uporaba računalnika škoduje, sama svojemu vnuč-ku ne dovolim igrati takšnih igric, raje mu dam kakšno knjigo. Škoda je, da sploh prodajajo takšne igrice.« Damjana Šket: »Včasih sem pozorna, katere igrice Marija Kumer Štuhel igra moj sin, vedno pa tega ne spremljam. Kolikor vidim, igra vožnjo avtomobilčkov in formule. Mislim pa, da je dobro, da nadzorujemo otroke, kaj igrajo in kakšne so vsebine teh igric.« Milena Golob: »Svojima sinovoma ne pustim preveč igrati računalniške igrice in vedno pogledam, kaj igrata. Ponavadi so to kakšni avtomobilčki, če je preveč nasilja, pa raje prekinem takšno igrico. Preden jima kupim novo Damjana Šket Milena Golob vic, je poudarila, da je vloga staršev pri vzgoji otrok v zvezi z dostopnostjo računalniških igric ključnega pomena: »Varuhinja meni, da je poudarjena vloga in odgovornost staršev pri dostopu njihovih otrok do računalniških igric lahko celo bolj učinkovita, kot bi bila posebna zakonska ureditev. Slednja bi namreč lahko urejala le prodajo fizičnih nosilcev igric, ne pa tudi njihovo dostopnost preko svetovnega spleta, poleg tega se z zakonsko ureditvijo ne bi mogli izogniti različnim oblikam njene zlorabe.« Od posameznika je odvisno, kako bodo nanj vplivale nasilne vsebine ne samo pri računalniški igricah, ampak tudi na splošno v medijih. Zato vam svetujemo, da sami nadzirate, kakšne igrice igra vaš otrok, ob prvih znakih povečane agresivnosti, razburjenosti, nasilja pa se z njim pogovorite. Predstavite mu interaktivne igrice, pri katerih bo razvijal logiko, uporabljal domišljijo, poglobil svoje znanje o svetu in družbi ter razvijal praktične spretnosti. VANJA VODENIK Foto: TimE igrico, se prepričam, kakšna je vsebina.« Brezplačno na pregled prostate V okviru projekta 100 preventivnih uroloških pregledov prostate bodo v celjski bolnišnici na voljo brezplačni preventivni urološki pregledi za moške po 45. letu. Pregledi bodo jutri med 8. in 12. uro, in nato še 13., 20. in 27. novembra ter 11. decembra ob enakem času. Pregledi prostate s PSA-preiskavo in ultrazvočnim pregledom bodo v endoskopski urološki ambulanti na bolnišnični polikliniki. Prijave do zapolnitve mest sprejemajo med 13. in 15. uro po telefonu (03) 423 34 53. Na Urološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje se vsakodnevno srečujejo s številnimi pacienti z obolenji prostate, kot sta benigna hiperplazija in karcinom prostate. Prva, če ni zdravljena, lahko v veliki meri poslabša kakovost življenja bolnika in vodi do številnih resnih zapletov, druga, predvsem v stadiju napredovanja, pa je huda in težko ozdravljiva bolezen. Po nekaterih ocenah vsakega petega Slovenca, starejšega od 35 let, pestijo tudi težave zaradi prekomerno aktivnega sečnega mehurja, z motnjami erekcije pa se po 50. letu sreča več kot polovica moških. Za uspešnost zdravljenja je tudi pri teh obolenjih pomembna pravočasna zaznava simptomov. MJ Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Ministrstvo za kulturo brez kulture Ali je naslov nekoliko preveč pompozen ali ne, niti ni tako pomembno, pomemben je predvsem tehten vzrok takšne trditve. Kultura je seveda širok pojem. A gre v mojem primeru za kulturo? Verjetno. Do zdaj mi je v življenju uspelo izdati dve knjigi. Tako kot mnogo drugih sem se tudi jaz obrnil na ministrstvo za finančno pomoč. Vsakdo, ki je imel z izdajo knjig kdaj opravka, ve, da gre za relativno visok finančni zalogaj. Popolnoma se zavedam, da gospodarska kriza kaže svoje zobe povsod, tudi na ministrstvu za kulturo. V nobenem primeru oni ne morejo biti izjema. To bi bilo nekoliko čudno in celo skregano z logiko. Za to si niti nisem upal veliko pričakovati in si delati kakšnih iluzij. Sem pa na tihem le upal in pričakoval, da bom vsaj dobil kakšen odgovor. Po osmih mesecih čakanja bi že bil tudi skrajni čas. Toliko bi se pa le spodobilo, da odpišejo in povedo, da jih to ne zanima in da se za sofinanciranje niso odločili. Tako nekako mi je odpisal prejšnji minister ob moji prošnji pri izdaji prve knjige. No, tako mimogrede in brez zamere, tudi mene on ni nikoli pretirano zanimal, če že govorimo o tem. A pustimo malenkosti. Ko sem pred leti pisal generalnemu direktorju avtomobilskega koncerna Peugeot v Franciji in podal nekatere pobude in predloge glede gradnje kakšnega njihovega proizvodnega obrata pri nas v Štorah, sem od njega dobil odgovor v 14 dneh. Čudovit odnos, vreden vsega spoštovanja in celo posnemanja. Globoko se zavedam, da imajo na ministrstvu za kulturo ogromno prošenj, verjamem tudi, da so finančno omejeni in težko je vsakemu ustreči. Le zakaj bi meni, kdo pa sem jaz? Če že ne drugega, vsaj kratek odgovor bi pa le lahko dobil, to sem pričakoval. To bi bilo kulturno. Da ne bi imeli dovolj zaposlenih, ne verjamem in v to močno dvomim, saj do danes še nisem zasledil, da bi kdaj odpuščali. To delajo samo v gospodarstvu. To pa je nekulturno. Si bom pa zelo dobro zapomnil vse te zadeve in jih nekako vrnil čez dve leti, ko bodo parlamentarne volitve. Takrat bo priložnost »sladkega maščevanja«. Pri organiziranju velikega regijskega veteranskega srečanja na Svetini nad Štorami, kjer se nas zbere krepko čez tisoč ljudi, bom vse prošnje političnih veljakov, ki se pred volitvami potegujejo za mesto slavnostnega govornika, poslal tja, kamor sodijo, saj te potem po volitvah, ko zasedejo udobna mesta in se zaprejo v svoje lepe pisarne, nihče več ne pozna. Takšna je pač kultura _ SREČKO KRIŽANEC, Štore Nacionalizacija premoženja revežev Po 2. svetovni vojni je komunistična oblast nacionalizirala (beri: ukradla) premoženja mnogim premožnim Slovencem in s tem naredila velike krivice, pri čemer se danes z vračanjem tega premoženja spet delajo nove krivice, tako upravičencem kot tudi tistim, ki v denacionalizacijskih stanovanjih živijo. Toda današnja vladajoča koalicija, ki izvira iz in katere učitelji so bili tisti, ki so po 2. svetovni vojni izvajali nacionalizacije in druge zločine v Sloveniji, danes izvaja podobne stvari, in sicer na najbolj revnem delo prebivalstva. Pretreslo me je, kar je bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, da bo morala vdova Pučko vrniti dobrih 12 tisoč evrov prejete socialne pomoči, zdaj ko ji je umrl mož. Država hoče socialno pomoč dobiti nazaj in s tem povzročiti še večjo revščino vsem upravičenim prejemnikom socialne pomoči ali pa se bo vknjižila na borno premoženje in to je novodobna nacionalizacija premoženja revežev. Že pregovorno se pomoč ali darilo naj ne bi nikoli vračalo, toda to najbrž ne velja v državi Sloveniji, ki se hvali, da je socialna. Glede na to, da vladajoči Socialni demokrati uporabljajo besedo socialni, je težko verjeti, da je to res, toda ker so nasledniki bivše komunistične partije in so se iz volka spremenili v jagnje, je treba vedeti, da volk dlako menja, nravi nikoli. Pravilno bi sicer bilo, da bi država v današnjem modernem času, ko je nadzor možno izvajati, to delala, pri čemer bi zagotavljala, da bi socialno pomoč dobivali res tisti najbolj potrebni, ostali, ki to izkoriščajo in hodijo po pomoč z mercedesom, pa bi morali to takoj vrniti in še biti kaznovani zaradi goljufije. Glede na vse našteto bi bil čas, da predsednik vlade Pahor naredi nekaj tudi na tem po- dročju, da se bo lahko pohvalil, da je mož dejanj, kot se je pred nedavnim že sam pohvalil. Če bo država to prakso, nacionalizacijo premoženja revežev oziroma vračilo »socialne pomoči«, nadaljevala, bo to unikum v demokratičnih spremembah v Sloveniji. Država bo postala lastnica malih njiv in vinogradov, gozdov in vrtičkov že tako obubožanega slovenskega naroda, ki ga je z dneva v dan več, pri čemer bodo tudi to premoženje počasi privatizirali t. i. tajku-ni, kot se to dogaja z večjimi podjetji v Sloveniji. JOŽE JURC, Škofja vas POHVALE Nasmejan iz bolnice Pred časom sem se zdravil v bolnici Topolšica. Na žalost se Bolnišnice Topolšica drži sloves, da je ne zapustiš sam, temveč te odnesejo. Ta sloves je nepotreben, saj sem videl veliko ljudi, ki so zapustili bolnico nasmejani in zdravi. Med njimi tudi jaz. Ne smemo prezreti, da je struktura bolnišnice stara že 90 let, kljub temu jo vzdržuje direktor dr. Damjan Justinek z osebjem, ki se trudi za čistočo, prijaznost in nove naprave za preiskave. Pri sprejemu v bolnišnico smo nepotrpež-ljivi in bi radi bili takoj na vrsti, osebje ima razumevanje in doktorji se ne morejo razpoloviti, saj delajo ne samo z enim, temveč z več pacienti naenkrat. V nujnih primerih je takojšna oskrba sester in zdravnika. Omenil bi rad tudi 3. nadstropje, v katerem sem preživel in se zdravil v sobi 12 s sotrpinom Franjem Topličan-cem. Zdravljenje je bilo pod nadzorstvom dr. Tomaža Smonkarja in dr. Majde Kočar do odpusta, sestre Kramer, mladih in priletnih medicinskih sester. Hvaležen sem vzdrževalkam higiene in prijazni gospe, ki sva ji dala ime Izletnik Topolšica za prevoze po bolnici, in gosp. Mir-jani za mleko. Presenečenje ni bilo samo glede prijaznosti, ampak tudi pri voščilu za rojstni dan, ki sem ga preživel v krogu dr. Tomaža Smonkarja, sestre Kramer in osebja 3. nadstropja. Za ta dan se vam še posebej zahvaljujem, saj je bolečina za kratek čas minila. Upam, da še kdo od pacientov deli z mano pohvale celotni Bolnišnici Topolšica. STANISLAV ZDEŠAR, Vransko Hvala za 41 let obveščanja Najprej vsem v uredništvu Novega tednika najlepša hvala za točno 41-letno dostavo vašega tednika, ki ga vsak teden želno pričakujem. Posebej pa še novice v rubriki Iz naših krajev. Kot izseljenec se rad tu in tam vračam v moj kraj, oziroma tja, kjer so bile v Škofji vasi moje korenine. Pojdi kamorkoli, ampak zmeraj te ostane nekaj tam, kjer si se rodil. Rojstni kraj človeku nikdar ne zamre. Ko prebiram vaš časopis, imam vedno občutek, da sem tam kje v domačem kraju. Novi tednik mi je pri srcu tudi zaradi tega, ker je njegova vsebina vedno zanimivejša in bogatejša, za kar so zaslužni novinarji. Vsakokrat, ko mi poštar prinese vaš list, v meni še toliko bolj zaživijo spomini na rojstni kraj in na Slovenijo. V krušni domovini lahko živiš in delaš desetletja, a tudi v tujini se vselej ravnam po Slomškovem načelu: ljubi svoj jezik in spoštuj drugega. Osupnile so me v vašem časopisu novice ob septembrskem neurju s poplavami po celjskem okolju, posebno še v Šentjurju. Ja, ja, ekologija nas opozarja, da se vsak neroden poseg v naravo kruto maščuje! Vsem mojim rojakom oz. sedanjim prebivalcem v mojem nekdanjem rojstnem kraju za bodoče želim, da bi se medsebojno spoštovali, si pomagali drug drugemu in si kljub tempu življenja vzeli čas za drugega. Vsem novinarjem oz. sodelavcem časopisa Novi tednik pa za bodoče želim zdravja, veliko korajže, miru in zadovoljstva ter da bi nas v tujini še nadalje obveščali kot ste nas doslej. RS, Dortmund ZAHVALE Na ORL ljudje s posluhom V časopisih vse prevečkrat beremo kritike kot pa pohvale, morda je v naši naravi nekaj, da smo za kritike bolj dojemljivi, medtem ko pohvale mnogokrat prezremo ali jim ne posvetimo dovolj pozornosti. A vendar mislim, da bi v tem času škandalov, spodrsljajev in njim podobnih peripetij vsem nam pri-jalo prebrati tudi kaj pozitivnega, kar kaže na to, da so med nami še ljudje s posluhom do sočloveka in z željo opravljati svoje poslanstvo tako kot je treba, ljudem v nesebično pomoč in oporo in sebi v zadovoljstvo in zavest, da smo pomagali, se nesebično razdajali in z dobrimi deli nagradili tudi svoj duševni mir. Zato mi dovolite, da v nekaj vrsticah napišem ravno o takih ljudeh, ki sem jih imel čast spoznati, in se jim preko časopisa zahvalim, če je to seveda mogoče. Zadnje dni sem zaradi operativnega posega prebil nekaj dni na oddelku ORL Splošne bolnišnice Celje. Kljub temu, da seveda nikomur ni prijetno tam prebivati, sem bil nemalo presenečen zaradi prijaznosti in pozornosti vsega bolnišničnega osebja, prav za vsakogar so našli prijazno in toplo besedo, se zanj krepko potrudili, čeprav to včasih sploh ni lahko, in vsakemu skušali čim bolj olajšati bivanje na oddelku. Sem oseba s stoodstotno izgubo vida, zato sem se v začetku še težje znašel, zahvaljujoč osebju in sopa-cientom pa sem vse težave zlahka prebrodil. Zato mi ob koncu dovolite, da se zahvalim vsemu zdravniškemu in medicinskemu osebju. Še posebej mojemu sobnemu zdravniku dr. Delakordi, pri-mariju Šetini in vsem medicinskim sestram in negovalkam ORL-oddelka, seveda pa tudi vsem sopacientom, ki so mi kljub svojim težavam nesebično pomagali. Preveč jih je, da bi vse naštel, vsem skupaj in vsakemu posebej kličem prisrčno in iskrena hvala! SEBASTJAN KAMENIK, Velenje Dan odprtih vrat v Domu Nine Pokorn Že kar nekaj dni je od tega, ko smo bili povabljeni kot svojci varovancev v Dom Nine Po-korn v Grmovje. Ob dnevu duševnega zdravja in dnevu odprtih vrat so zaposleni in varovanci pripravili čudovito predstavitev. Že ob vstopu so nas pričakale prijazne zaposlene, vsakemu posebej zaželele do- brodošlico in nam segle v dlan. V domski jedilnici se je začel program, sledili so pozdravi direktorja g. Tomaža Lenarta, predstavili so se varovanci, zapel je domski zborček, ob koncu pa so nam poklonili še Slakovo pesem Lunca - zapeli so jo zaposleni, vključno z g. direktorjem. Zagotovo je mnogo varovancev imelo za hip še več topline v srcu. Pozabili so na svoje telesne in duševne skrbi. Čas je kar prehitro tekel. Ob koncu programa je bilo odprtje nove domske kuhinje, ki smo si jo lahko ogledali. Za piko na i so nam še lepo postregli z nadvse okusno jedačo in pijačo. Želim se zahvaliti vsem v Domu Nine Pokorn za tisti lep petkov dan, ki so ga pripravili z velikim trudom in s polno prijaznosti. ANICA LIPOVŠEK, Loka pri Žusmu □ DRI TELEFON Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ESOTECH če želite izpolniti svoje strokovne ambicije v sodobnem in perspektivnem podjetju, potem vas vabimo, da se nam pridružite v Esotechu, d.d. Esotech, d.d. Preloška cesta 1, 3320 Velenje Web: www.esotech.si E-pošta: maja.koren@esotech.si; darja.cvikl@esotech.si Tel: 03/89 94 670 oz. 03/89 94 601 V družbi Esotech, d.d., smo doslej zasnovali in izvedli vrsto uspešnih projektov. Z nenehnim razvojem želimo izpopolnjevati ponudbo in nadgrajevati svoje delovanje. Pri tem imajo najbolj pomembno vlogo zanesljivi, energični in ustvarjalni sodelavci. Pred nami so novi projekti in novi izzivi. Zato k sodelovanju vabimo strokovnjake za zasedbo delovnega mesta: KOMERCIALIST PRODAJE in KOMERCIALIST PROJEKTA Splošna pričakovanja: • ustrezna stopnja strokovne izobrazbe -univerzitetni diplomirani ekonomist • poznavanje področja trženja in komerciale • znanje angleškega jezika • sposobnost timskega dela • dobre delovne navade • sposobnost komunikacije v globalnem okolju • prilagodljivost, fleksibilnost, samoiniciativnost in kreativnost • predhodne delovne izkušnje: 2 leti Zaželena posebna znanja: • obvladovanje računalniških orodij oz. programov Word, Excel • poznavanje zakonov na področju graditve objektov, javnega naročanja, obligacijskih razmerij Ponujamo: • dinamično in kreativno delovno okolje • možnost strokovnega napredovanja • delo na tehnoloških projektih, ki zahtevajo integralna znanja • globalno delovanje • varnost, zanesljivost zaposlitve in mentorstva izkušenih sodelavcev Prijave z vsemi dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na kadrovsko službo na zgoraj navedeni naslov. Obravnavane bodo samo tiste prošnje, ki ustrezajo razpisanim pogojem. Esotech, d.d. Srečanja na polovici Na Novačanovih gledaliških srečanjih še tri tekmovalne predstave Preboldsko predstavo Težave s hrbtenico je letošnji regijski gledališki selektor, igralec Vojko Belšak, dobro ocenil in ji podelil dve regijski priznanji - za najboljšo stransko žensko vlogo Mileni Dolinar (tudi občinstvo na Novačanovih srečanjih jo je nagradilo z nazivom igralka večera) in za najboljšo stransko moško vlogo Franciju Ciglerju. Z drugo tekmovalno predstavo, s komedijo Težave s hrbtenico Johna Grahama, v priredbi in režiji Boruta Alujeviča in izvedbi gledališke skupine DPD Svoboda Prebold, so se letošnja No-vačanova gledališka srečanja na odru kulturnega doma trnoveljske Zarje v Celju prevesila v drugo polovico. Srečanja so se začela 15. oktobra s premiero domačega gledališkega ansambla. Mlajši člani, v glavnem srednješolci, so pripravili mladinsko komedijo Jošt in Jaka in z odlično igro in režijsko postavitvijo, ki se ji je poznala vešča strokovna roka režiserja, navdušili polno dvorano. Komisija občinstva je za igralca večera izbrala Žigo Med-veška v vlogi krojača Kozo-bradca. Naslednja predstava gledaliških srečanj je bila Zandt - Milmorejeva komedija Zmeda v kopalnici v priredbi in režiji igralca SLG Celje Igorja Žužka in v izvedbi dramske skupine KUD Franceta Prešerna Vojnik. Tudi ta komedija je v trnoveljski kulturni dom pritegnila polno-številno občinstvo, ki je za igralko večera izbralo Tino Krivec za vlogo Peg. V novembru prinašajo No-vačanova gledališka srečanja že nocoj tretjo tekmovalno predstavo. Mladinska gledališka skupina Kriplčki KD Svoboda osvobaja in Gimnazije Slovenske Konjice bo predstavila komedijo Alfreda Jarryja Kralj Ubu v režiji Matjaža Šmalca. 12. novembra bo na odru Zarje gostovala gledališka skupina KD Pameče-Troblje pri Slovenj Gradcu s črno komedijo Tunel - trgovina s samomorilskimi pripo- močki v režiji Sergeja Dolenca. 19. novembra bo sledila še peta tekmovalna predstava. Gledališče Toneta Čufar-ja z Jesenic bo predstavilo noviteto te sezone, erotično ale-lujo v dveh delih Ogenj iz Andaluzije Federica Garcie Lor-ce in v režiji Sergeja Verča. Novačanova gledališka srečanja bodo v soboto, 20. novembra, ko bodo razglasili tudi najboljšo gostujočo predstavo po oceni občinstva, zaključili domači, Zarjini gle-dališčniki s svojo uspešnico prejšnje sezone, komedijo Prav poseben par v režiji Cvetke Jovan - Jekl. Na sklepni dan srečanj bodo na Novača-novi rojstni hiši v Zadobrovi 1 pri Škofji vasi postavili piscu in diplomatu spominsko ploščo. ŽIVKO BEŠKOVNIK Foto: SHERPA Vzporednice z Vojvodino Med razvojem meščanstva na naših tleh in v Vojvodini je mogoče potegniti veliko vzporednic, saj smo bili ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja oboji del Avstro-Ogr-ske monarhije. A tu se vzporednice ne končajo. To dokazuje razstava Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva, ki so jo v sredo odprli v muzeju novejše zgodovine v Celju in s katero gostuje Muzej Vojvodine. Razstava je posrečena kom- časa in skupne države, tudi za- binacija fotografij in predmetov, med katerimi izstopajo zlasti slovesna in plesna meščanska oblačila, sprehajalne palice, pahljače in podobno. Fotografski del razstave se v enem delu osredotoča na vojvodinska mesta in njihov silovit razvoj v tistem času, v drugem delu pa na portrete meščank v slavnostnih opravah in na res številne družabne dogodke, zlasti »bale«. Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Ro-ženbergar Šega o teh vzporednicah pravi, da gre v obravnavanem obdobju za nek skupen čas, ki je imel svoje značilnosti. »Vzporednic z meščanstvom na naših tleh in v Vojvodini je veliko, ne le zaradi radi vzdušja in evropeizacije, ki se je dogajala. Vzporednice pa so tudi pri fotografijah. Zgodba, ki jo predstavlja Muzej Vojvodine na tokratni razstavi, je zgrajena na bogatem fotografskem gradivu in motivih z razglednic in drugih tiskanih podob teh mest. Podobno je pri nas s Pelikanovo zbirko, ki prav tako čudovito oriše utrip Celja v približno istem času. Tudi zato smo se dogovorili, da bomo aprila in maja Vojvodincem pokazali ta del našega gradiva. Obe razstavi, tako pričujoča kot tista, ki jo pripravljamo, nagovarjata obiskovalce s pomočjo istega medija,« pravi Roženbergarjeva. Avtorici razstave Ljubica Otic in Milkica Popovic sta ob nje- nem odprtju povedali, da je razstava pravzaprav kombinacija dveh projektov njunega muzeja. Na prvi so razstavili mesta Vojvodine skozi oči foto- grafov, na drugi pa modo konca 19. in začetka 20. stoletja. Posrečena kombinacija, zlasti z uporabo predmetov in oblačil, še bolj približa ro- mantični duh tistih časov. Razstava bo na ogled do konca leta. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A NE ZAMUDITE ^ kulturnega galopa Hiše kulture Celje in Centra konjeniškega športa Celje, ki bo v soboto ob 20. uri v konjeniškem centru na Lopati. Tokratni galop bo v znamenju operete, muzikala in šansona. Gosta bosta sopra-nistka, prvakinja mariborske opere, Andreja Zakonj-šek Krt in njen soprog, baritonist Primož Krt, ki bosta ob klavirski spremljavi Gregorja Deleje nastopila z izbranimi melodijami. Andreja Zakonjšek Krt je študij petja končala na graški akademiji za glasbo ter se zaposlila v SNG Opera in balet Maribor, kjer je poustvarila že vrsto vodilnih opernih vlog, pela pa je tudi vlogo Marjetice v prvi celjski operni produkciji Ipavčevih Teharskih plemičev. Primož Krt je srednjo stopnjo petja končal pri sopranistki Ireni Baar, nato ga je poklicna pot zanesla v arhitekturo, nedavno tega je prevzel umetniško vodenje Celjskega okteta. Vstopnine ni, obvezne rezervacije ^ ^ predstave Ciril Kosmač: Pogovori, samogo-vori, s katero bo v SLG Celje v soboto ob 19.30 gostovalo SNG Nova Gorica. Pisatelj Ciril Kosmač je v svojih delih z globoko občutljivostjo spregovoril o rodnih krajih in ljudeh, o primorskem človeku, njegovi ljubezni do domačije in ma-ternega jezika, stiskah in upanju v različnih zgodovinskih okoliščinah. Čeprav ni nikoli pisal za gledališče, s svojimi deli vedno znova navdihuje gledališke ustvarjalce. Ob 100. obletnici Ko-smačevega rojstva je Srečko Fišer po motivih in odlomkih iz Kosmačevih besedil (Življenje in delo Venca Po-viškaja, Pomladni dan, Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj, Realizem in fantastika) oblikoval odrsko priredbo Pogovori, samogo-vori. Kosmačeva literatura vstopa na oder v obliki dveh samostojnih, a notranje povezanih gledaliških besedil, ki ju uprizarjajo štirje in-terpreti: Iztok Mlakar, Kristijan Guček, Branko Ličen in Helena Peršuh. Režiral je Jaša Jamnik. Vstopnina 18 EUR Cantemus navdušil Če smo prav šteli, se je v desetih letih delovanja v žalski a capella zasedbi Cantemus izmenjalo 27 pevk in pevcev. Večina se je občinstvu predstavila na slavnostnem koncertu, ki je pred tednom dni napolnil Dom II. slovenskega tabora v Žalcu in v dveh urah in pol ponudil prerez desetletnega delovanja te skupine. Občinstvo je bilo navdušeno, pevke in pevci zadovoljni, spored pa dovolj pester, da kljub dolžini koncerta ni niti za hip dolgočasil. Cantemus so med pionirji zdaj vse bolj priljubljene a capella glasbe, ki je kot ustvarjena za slovensko dušo. Priredbe zimzelenih skladb, slovenskih popevk in dalmatinskih, »klapskih« pesmi pač ne puščajo prostora za površnosti. In pri Cantemusu, že vsa leta ga vodi Matjaž Kač, teh res ni. Silen aplavz je ob koncu na odru združil slav-ljence iz vseh zasedb, ki so s koncerti in z ustanovitvijo festivala Sredi zvezd naredili več, kot se je ob ustanovitvi zdelo mogoče. BS, foto: T. TAVČAR 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Zrno na zrno - zlata medalja Kulinarični artist Blaž Habjan hrani priznanja in diplome v omari, medalje pa v velikem kozarcu - Humanitarna dražba nagrajenih del? Bo 27-letni Celjan Blaž Habjan svoje Dekle na sončničnem polju, sestavljeno iz 250 tisoč ročno zlepljenih zrn testeninskega ri-ža, lahko predstavil na svetovnem kuharskem prvenstvu v Luksemburgu? Čeprav se bo slovenska reprezentanca na pot odpravila že 18. novembra, je bila udeležba celjskega kulinaričnega artista v začetku tega tedna še vedno vprašljiva. Razlog? Seveda denar, saj je v kriznih časih vse težje najti sponzorje, ki bi ga finančno podprli. Blaž Habjan je po poklicu gostinski tehnik, zaposlen v restavraciji Urška v Vojniku. V našem časopisu smo ga že predstavili kot odličnega kulinaričnega artista, ki osvaja medalje najžlahtnejšega sijaja tako na domačih kot tudi na mednarodnih kuharskih in slaščičarskih tekmovanjih. Spomnimo le, da je svoje prvo - bronasto - priznanje za kuhanje jedi z menija že kot dijak osvojil leta 2001 na sejmu kulinarike v Ljubljani. Čez tri leta je sledila diploma na študijskem mednarodnem tekmovanju v Kopenhagnu na Danskem, kjer je osvojil 4. mesto v pripravi sladic. Od kuhalnice do lepila Če je Blaž svojo zdaj že 10-letno pot s kuharskega tekmovanja na tekmovanje zastavil s kuhalnico v rokah in z lonci pred seboj, je zadnjih pet let njegova oprema precej drugačna. Usmeril se je namreč v kulinarično artisti-ko, slednja pa se bolj kot z brbončicami na jeziku spogleduje z opazovalčevim čutom za estetiko in lepoto. Pa mu slednje vendarle prav pride tudi na delovnem mestu, se nasmeji in doda, da gostje sicer okusne jedi pojejo še z večjim veseljem, če tudi izgledajo privlačno. Oblikovanja in »lepšanja« podobe jedi se je sprva lotil na sadju in zelenjavi, sledilo je obli- Blaž s štirimi slikami, združenimi v eno pod naslovom Otroci sveta, s katero je leta 2008 osvojil zlate medalje tako na domačem državnem kot mednarodnem tekmovanju v Celovcu in kuharskih olimpijskih igrah v nemškem Erfurtu. Če jo bo uspel prodati na humanitarni dražbi, bo izkupiček namenil Unicefu, da bo tudi dejansko namenjen »otrokom sveta«. (Foto: Katjuša, arhiv NT) kovanje testa. »Silno hvaležno je oblikovanje masla,« spomni in doda, da se je temu »materialu« posvečal lani, ko je za svojo želvo iz masla prejel zlati priznanji na 84. slanikovi pojedini v Grand hotelu Union v Ljubljani in mednarodnem tekmovanju v Celovcu, maslena koala pa mu je prislužila srebro na državnem tekmovanju v Mariboru. V kulinarični artistiki so »uporabne« tudi testenine, pa različno zrnje in seveda testeninski riž, s katerim se je Blaž družil zadnjih osem mesecev. Toliko časa je namreč nastajala njegova slika Dekle na sončničnem polju, ki jo sestavlja okrog 250 tisoč ročno prilepljenih zrn te jušne zakuhe na trdo podlago. »Čeprav sem z izbrano tematiko hotel ponazoriti, da je Slovenija tudi kmetijska država, so med sončnicami temnopolta dekleta,« pojasnjuje Blaž zadrego, kako belemu zrnju teste-ninskega riža dodati vsaj kanček kontrastne barvitosti. No, odtenki od bele do čokoladno rjave barve na sliki so seveda posledica različno intenzivnega praženja zrn na domačem štedilniku, saj na trgovinskih policah ne boste našli različno »obarvanega« testeninskega riža _ V užitek in veselje, a tudi stroški Kulinarična artistika, vsaj takšna, kot se je loteva Blaž, je za ljudi z veliko potrpljenja. »Na tekmovanjih me po- gosto sprašujejo, koliko časa je vloženega v posamezno sliko ali drugo delo. Seveda so odgovori različni, a ko gre za delo z zrnjem, ki ga je treba ročno lepiti, se čas ne meri v dnevih ali tednih, temveč v mesecih.« Blaž pravi, da mu je to v užitek in veselje, vseeno pa je intenzivno delovanje v kulinarični artistiki po svoje kar drag konjiček. »Na srečo Sekcija kuharjev in slaščičarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije za svetovna prvenstva in olimpijske igre poskrbi za vse stroške prijavnin, nam uredi potrebno dokumentacijo in plača potne stroške za celotno reprezentanco. A kaj, ko so tukaj še stroški bivanja v kraju tekmovanj, ki trajajo vsaj en teden, pa seveda vsi stroški, ki jih imamo tekmovalci v času priprav. Pri nas je najlažje kolegom, ki prihajajo iz zdraviliških kompleksov oziroma velikih hotelov. Drugače pa je, če za te- boj nihče ne stoji,« pripoveduje Blaž in dodaja, da si sam poskuša te stroške vsaj delno kriti s pomočjo sponzorjev. »Pred leti je to šlo, lani in letos pa je zaradi krize vse hujše.« Blaž najpogosteje ustvarja v stanovanju pri svojem očetu, kjer ima dovolj prostora. »Tudi nagrajene slike in drugi izdelki iz preteklih let so večinoma našli prostor tam,« pravi in dodaja, da ima doma v svoji sobi shranjene diplome in priznanja kar v omari, medalje pa zložene v velikem kozarcu. »Po svoje bi rad videl, da bi se vsaj nekatera dela znašla med ljudmi. Že nekaj časa imam v mislih humanitarno dražbo, na kateri bi prodali večkrat nagrajeno 12 kvadratnih metrov veliko sliko Otroci sveta. Izkupiček bi seveda šel Unicefu, saj bi bil tako dejansko namenjen pomoči potrebnim otrokom z vsega sveta.« IVANA STAMEJČIČ Bo Blažu uspelo Dekle na sončničnem polju, za katero je prejel zlato na letošnjem državnem tekmovanju oziroma Gostinsko turističnem zboru v Kranjski Gori, predstaviti tudi na svetovnem kuharskem prvenstvu v Luksemburgu? V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcijeVcdllO kilj ( Za ) kuhaHl vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Med vsemi, ki boste kupon izpolnili, bomo 23« novembra izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostilnici La Storia v Celju. Izkoristite priložnost, da se naučite malih skrivnosti velikih kuharskih mojstrov pri pripravi italijanskih specialitet. Kako pripraviti odlično pico iz krušne peči se bomo naučili 29. novembra ob 13. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo ob 10.15 v oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje. Vsak torek odlične recepte objavljamo tudi v Novem tedniku. Na našem oglasnem oddelku je na voljo knjiga Kuharske bukve, v kateri so recepti naših poslušalk in poslušalcev. REPORTAŽA Golf še danes pri nekaterih velja za prestižen šport. In še preden sem se srečala s profesionalnim igralcem Damjanom Murgljem, sem tudi sama tako menila, vendar me je prepričal v nasprotno. Simpatičen 33-let-nik pravi, da je to šport, ki si ga danes lahko privošči skoraj vsak. Pri golfu sta posebej pomembni zbranost in razsodnost, kar Damjan vsekakor ima. Začel je pri 13 letih, ko so ga povabili na novo igrišče v Rogaški Slatini. Zbral je še nekaj sošolcev in prijateljev, vendar je na koncu ostal sam. Začel je trenirati po osem ur na dan in rezultati so bili kmalu vidni. Kot amater je do leta 1997 osvojil 35 turnirjev. Opazili so ga tudi v reprezentanci, s katero je kasneje nastopil na več državnih in mednarodnih prvenstvih. Pred desetimi leti je postal profesionalec in uresničil svoje želje. »To sem si vedno želel, zdaj lahko igram in treniram dru- ge. V zadnjem času malce manj tekmujem, saj je turnirjev za profesionalce precej manj kot za amaterje, ki so skoraj vsak konec tedna.« Samo za bogate? Preden lahko stopite na igrišče, morate pridobiti licenco, kar pomeni, da se morate najprej lotiti teorije in nato še praktičnega dela. »Šele takrat se lahko golfist poda na zelenico, še pred tem pa se mora včlaniti v katerikoli golf klub v Sloveniji. Letna članarina znaša približno sto evrov.« To pa res ni tako veliko, kot sem mislila, priznam. A vendarle je o golfu razširjenih veliko stereotipov, predvsem, da je to šport bogatih. »Začetna naložba vsekakor ni poceni, ker je treba kupiti palice (lahko si jih tudi sposodite), čevlje, plačati tečaj in izpite, ki jih je treba opraviti, preden postanete golfist. Z leti je postalo vse to cenejše, nazadnje je golf celo cenejši kot smučanje.« Američan Tiger Woods je tisti, ki je postavil mejnike v golfu. Je ikona, ki je bila kar 281 tednov številka ena v svetu golfa. »Američani so zelo motivirani. Mogoče pri nas to manjka, zato nas ni tako visoko, kot bi lahko bili. Mogoče se bo kmalu pojavil nekdo od naših šest tisoč igralcev, ki bo dosegel ta vrh.« v smehu pove, se je zgodilo tudi, da je kakšna besna žena uporabila palico ne samo za udarjanje žogice, temveč tudi za moža. »Dogajalo se je tudi to, da je nekdo prišel na igrišče z rudarsko čelado na glavi. Pač je imel slabo izkušnjo, ko mu je sredi igre v glavo priletela žogica in ga je kar precej poškodovala.« Pri golfu je treba biti tudi precej previden, saj se kaj hitro lahko zgodijo takšne ali drugačne neprijetnosti. »Vame je enkrat priletela žogica, ki me je zadela v pleksus s kakšnih 170 metrov in prestavilo me je za nekaj metrov, modrico sem imel pa še kar nekaj časa. Treba je precej paziti na glavo, saj lahko žogica razvije hitrost tudi do 300 km/h.« Glede na to, da je zima pred vrati, to za golfiste pomeni tudi nekaj počitka. Damjan se bo sicer odpravil na dopust v tople kraje, kjer bo prijetno združil s koristnim, saj bodo palice za golf med obvezno prtljago. Namesto da bi poležaval, se bo raje sprehajal po zelenih površinah, kjer bo s sabo vlekel palice in preračunaval, koliko udarcev je potrebnih, da spraviš žogico v naslednjo luknjo _ MOJCA KNEZ Foto: Grup A Damjan Murgelj pravi, da se v Sloveniji za golf še vedno v večini odločajo moški. Si pa pod svoje okrilje želi še kakšno dekle, ki bi postalo profesionalna igralka golfa. Ko golf ni več samo avto _ Igra, ki te zasvoji - Damjan Murgelj, profesionalni igralec in vaditelj Pri nas je Damjan Murgelj eden od 34 slovenskih učiteljev, ki se izobražuje v tujini in doma. Za nas laike je neznanka že to, koliko lukenj sploh ima igrišče. Strokovnjak nam pove, da jih ima ali devet ali 18, nekatera igrišča pa imajo še dodatnih devet, torej 27 lukenj. Igra traja od štiri do pet ur in menda je polna adrenalina: »Ko te enkrat povabijo na prvi turnir, ko te gledajo ljudje in ko moraš udariti žogico, verjemite, takrat se sprosti veliko adrenalina.« Damjanova življenjska pot je z golfom šla v nepredvideno smer. Tako je spoznal prijatelja, ki ga je povabil, naj pride igrat v Zagreb, kjer je kasneje celo pomagal pri postavljanju in oblikovanju golf igrišča v Krašiču. »Takrat sem se odločil, da grem igrat za njihov klub. Bila je tudi neka prelomnica v mojem življenju. Malce sem bil tudi razočaran nad izbrano vrsto. Namreč bil sem edini s Štajerske v reprezentanci in ker so takrat prevladovali ljubljanski in gorenjski tekmovalci, sem bil vedno na stranskem tiru pri povabilih na turnirje, zato sem se med drugim tudi odločil, da bom odšel. Leta 2000 sem izvedel, da bodo začeli graditi igrišče v Olimju, zato sem se vrnil in začel poučevati doma.« V Celju je nova pridobitev golf vadišče pri Šmartinskem jezeru, kjer Murgelj preživi večino časa. Obenem trenira tudi mlade v Velenju, še vedno pa ostaja zvest igrišču v Šmarju. Palica za moža in rudarska čelada Začetniki imajo pri izbiri palic kar nekaj težav in Damjan jim svetuje, kaj izbrati. Kot VELIKA USPESNICA -KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI Uspešnica Mira Simčiča Žensice v Titovi senci radikalno spreminja podobo Josipa Broza Tita kot velikega bonvivana in ženskarja. "Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana. 2a naročnike Novega tednika cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR ! Podpisani-a naslov: ------------^ NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poštnina, izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika), po ceni 29,99 EUR + poštnina. _ Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Informacije: 03/4225-100 18 SPORT NOVI TEDNIK »Včasih sem ata in mama« Lado Gobec velja za enega najuspešnejših slovenskih trenerjev nasploh. Je eden glavnih krivcev za uspehe celjskih kegljavk, saj že 35 let skrbi, da se v Celju povprečne kegljavke razvijajo v vrhunske. Pred dnevi mu je ponovno uspelo, ko je Barbara Fidel postala svetovna prvakinja in komaj tretja Slovenka, ki se ponaša s tem naslovom. »Že pri selekcioniranju igralk moraš imeti nekaj sreče, da dobiš talentirane in takšne, ki imajo tudi voljo ter željo po uspehu,« pravi Gobec, ki še dodaja, da je to le prvi korak. Sledijo namreč psihološke in kondicijske priprave ter tehnično delo. A to je le nekaj faz, ki vodijo do uspešnih kegljavk. »Seveda mora imeti tekmovalec tudi pospravljeno >podstrešje<, se pravi, da je v glavi vse, kot mora biti. Težko je uspeti, če glava ni pripravljena, telo pa je. Več let se tudi že dogaja, da je v Celju v istem obdobju več dobrih tekmovalk, ki so si konkurenca, kar jih tudi spodbuja k še boljšemu delu.« Vajene zmag Tekmovalke celjskega Lan-teksa so vajene zmagovati. Dobri rezultati jih spremljajo že od malih nog, zato jim zmage niso tuje. A tudi tega se je treba naučiti, navaditi, tako kot se moramo naučiti sprejemati poraze. Zaradi zmag lahko namreč prehitro izgubijo motiv, ki je nujen za vsakega športnika. »Tudi trener mora imeti dobre psihološke sposobnosti, biti dober pedagog in seveda mora obvladati strokovno znanje športa, ki ga trenira. Moraš pa biti pošten in objektiven do mladih, ker potem so tudi oni takšni do tebe. Že takoj jih je treba naučiti reda in jim vcepiti željo po tem, da bi radi bili dobri, najboljši. Ne smeš pa vsiljevati svojih želja.« V Celju Lada pozna skorajda vsak, »svojim« dekletom pa je večkrat kot drugi oče: »Verjetno sem res v določenih trenutkih vse v enem, ata in mama. Ampak mislim, da so vsi trenerji v teh vlogah. Je pa to zelo pomembno, saj se lahko tekmovalec na treningu, ko nastane problem, takoj obrne nate.« Sam danes le redkokdaj vrže oziroma zaluča »kuglo«, le če je nujno treba kaj pokazati. Da bi še kdaj tekmoval, nima želje: »Nekaj časa sem bil celo oboje, tekmovalec in trener. Vendar oboje ne gre, ker je težko, če hočeš biti dober. Odločil sem se za trenersko delo. Čeprav sem bil dober tekmovalec, tistega vrhunca, ki sem si ga želel, nisem mogel doseči.« Izoblikoval je že veliko vrhunskih kegljavk, vendar pravi, da jih ni nikoli preštel. »Kar se tiče slovenskega prostora, mislim, da je okoli 80 odstotkov vseh reprezen-tantk, ki izhajajo iz celjskega kluba. Zdaj je že 166 me- dalj, ki so jih kegljavke prinesle v naš klub. Tako da jih je res veliko, ki so dobre in izhajajo iz naših vrst.« Svoje delo ima rad in ga bo opravljal, dokler bo lahko. V tem času bo v Celju gotovo še veliko medalj in pokalov, ki se bodo svetili v vitrinah KK Lanteksa. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Dobovec na tretjem mestu V 1. ligi malega nogometa je za moštvi 7 krogov. Zaradi reprezentančnih tekem se bo prvenstvo nadaljevalo prihodnji teden. Na krajši premor gredo igralci Dobovca povsem sproščeni, saj so se po zmagi v Sevnici na lestvici povzpeli na 3. mesto (13 točk), za vodilnim Oplastom zaostajajo le 2 točki. Za zmago s 4:2 proti Sevnici so bili najzaslužnejši Uroš Krofilič, ki je dosegel dva zadetka, po enega pa sta prispevala Sebastjan Drobne in Rok Mordej. Ekipi sta bili v 32. minuti še poravnani na 2:2, potem pa so izkušeni igralci Do-bovca v zadnjih osmih minutah rezultat preobrnili v svojo korist in posledično vknjižili četrto zmago. Dobovec bo prihodnji teden v 8. krogu gostil Casino Sa-fir, ki na lestvici zaseda 5. mesto. MITJA KNEZ Foto: Grup A Uroš Kroflič je mrežo Sevnice zatresel dvakrat. ALMIR RAHMANOVIČ Armo/ zata^otnUcev- #16 Začetki Za igranje nogometa me je navdušil oče, l(i je bil tudi sam nogometaš. Tako sem pri 8 letih začel kariero pri NK Rudar, kjer sem ostal do 20. leta. Nato me je pot za kratek čas vodila v Bosno k NK Celik Zenica. Kariero sem nadaljeval pri NK Šentjur, NK Olimpija, kjer sem se tudi huje poškodoval, in NK Livar. V sezoni 2010/2011 sem podpisal pogodbo z NK Celje. Kiubi do sedaj NK Rudar, NK Čelik Zenica, NK Šentjur, NK Olimpija, NK Livar, NK Celje Najgoi Naj gol sem dosegel v dresu Rudarja na tekmi proti NK Maribor, ko sem preigral polovico ekipe. Naj veselje Prestopvl.SNLzNK Rudar Naj žalost Poškodba kolena v obdobiu. ko sem iaral za NK Olimolia. t*^ JAZ IN KLUB Uspehi Z NK Rudar prestop v 1. SNI, prvak z MNZ Nastopi 27 nastoDovvl.SNL Z NK Celje uvrstitev v evropska tekmovanja, osebno pa čim boljšo igro brez poškodb. Publika Celjski grolje ustvarjajo odlično vzdušje na tekmah takodomakotvoosteh. A nRIIŽARNO Stanovanje Stanujem v Velenju pri starših. Ljubezen Trenutno sem srečno samski. Hobi Playstation, tenis, mali nogomet Prosti čas Počivanje in druženje s prijatelji Glasba/film Najraje poslušam narodno glasbo, pri filmih pa oriseaam na arozliivke. NOVI ITEDN^K I ŠPORT 19 Šentjur in Zlatorog še brez poraza Jutri bo v 1. SL za košarkarje na sporedu 4. krog. Šentjur in Zlatorog bosta gostovala, Elektra in Hopsi pa bodo nastopali pred domačim občinstvom. Po treh odigranih krogih najbolje kaže Šent-jurčanom, ki ostajajo neporaženi in zasedajo 1. mesto na razpredelnici. Jutri se odpravljajo na drugo letošnje gostovanje k domžalskemu Heliosu, ki ima točko manj kot ekipa Damjana Novakoviča. Verjetno ne preveč težko delo pa bodo imeli v Mariboru Laščani, ki imajo odigrano tekmo manj, zato so kljub polnemu izkupičku dveh zmag uvrščeni šele na 5. mesto. V preteklem krogu so v sosedskem der-biju sicer z le 2 točkama premagali Hopse, a je moštvo Zlatoroga zrelejše kot lansko sezono, ko se ni znašlo v ključnih momentih igre. Šoštanjčani imajo zaenkrat vknjiženi dve zmagi in en poraz, jutri pa jih čaka nastop pred polno dvorano, ko bo v goste prišel Slovan, ki sezone ni začel po željah. Pred tekmo si bodo navijači Elektre ogledali še eno zanimivo srečanje, ko se bodo ob 16. uri udarili veterani Elektre in Celja. Enako razmerje zmag in porazov kot Elektra imajo tudi Hopsi, ki bodo pričakali zadnjeu-vrščene Parklje. Polzelani imajo po besedah trenerja Tončija Mašine še nekaj težav z igro v obrambi in disciplino, a bodo vseeno storili vse, da dosežejo tretjo letošnjo zmago. Celjanke (še) niso prve Košarkarice Celja so v tekmi 6. kroga državnega prvenstva s 74:51 premagale Ilirijo. Igralkam Damirja Grgiča so gostiteljice sledile do sredine druge četrtine, ko so gostje prevzele pobudo in z agresivno igro v obrambi in napadu povečevale razliko, ob polčasu je bila ta že 23 točk. Drugi del so Celjanke začele umirjeno in tekmo suvereno pripeljale do konca. Najboljša strelka je bila ponovno Nika Barič, ki je vknjižila 20 točk in dodala še 6 podaj. Kljub štirim zmagam pa Celjanke zasedajo 2. mesto na lestvici, saj ima točko več še vedno nepora-žena Kranjska Gora. Jutri čaka državne podprvakinje gostovanje v Novem Sadu, kjer se bodo v 6. krogu Jadranske lige merile z Vojvodino. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Nike Barič ne morejo ustaviti niti precej višje nasprotnice. Marko Kolsi bo prisilno počival vse do konca pomladi. Kolsiju pol leta počitka Nogometaši CM Celja so v sredo odigrali tekmo proti Slovenski Bistrici, Rudarjev igralec Kolsi pa bo odsoten pol leta. Celjani, ki so zadnjeuvrščeni na razpredelnici, so se na prijateljskem srečanju merili s tretjeligaško Bistrico in jo premagali z 1:0. Edini zadetek je v 55. minuti dosegel Denis Popovič, vendar igra še vedno ni tak- šna, kot bi si jo želeli, priigranih pa je bilo tudi premalo priložnosti. Je pa zmaga vsekakor vzpodbuda pred tekmo 16. kroga državnega prvenstva, ko celjski grofje odhajajo na gostovanje v Lendavo k Nafti. Slaba vest prihaja iz tabora velenjskega Rudarja, ki se bo jutri na štadionu Ob jezeru meril s Triglavom. Poškodoval se je namreč Marko Kolsi, ki je tudi že prestal operacijo križnih kolenskih vezi in bo z igrišča predvidoma odsoten pol leta. MOJCA KNEZ foto: SHERPA Kdo bo boljši? Jutri se nam v Celju obeta rokometni obračun s pravim sosedskim nabojem. V preteklem krogu ženskega rokometnega prvenstva so Celjanke z 28:24 premagale Piran, medtem ko so Žalčanke ponovno izgubile, tokrat z Velenjčankami. V 8. krogu državnega prvenstva se bodo v lokalnem derbiju srečale sedmouvrščene rokometašice Celja Celjskih mesnin in Celeie Žalca. Tekma, ki se bo v Golovcu začela ob 19. uri, bo postregla z zanimivo igro, saj si obe ekipi želita zmage, sploh Žalec, ki je na zadnjem mestu in v letošnjem prvenstvu še ni osvojil točke. Ekipa Velenja že danes gostuje pri Olimpiji. A/tniPA IZMTVZ Naj drsalci v Celju V sredo se je v Celju začelo mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju, ki ga Drsalni klub Celje organizira pod okriljem Mednarodne drsalne zveze. Gre za prvo v nizu petih tekmovanj, kjer tekmujejo najboljši evropski drsalci. Nastopilo bo več kot 340 tekmovalcev iz 17 držav. Najbolj množično klubsko tekmovanje v umetnostnem drsanju na svetu v mlajših starostnih in mladinski kategoriji, ki ga v Celju organizirajo že šest-najstič, bo trajalo vse do nedelje, nastopila pa bo tudi večina celjskih drsalcev. Tekmovanje si lahko ogledate vsak dan med 8. in 21. uro. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Domači drsalec Jaka Brilej trenira pod taktirko Tiaše Polič in Doroteje Šimunič. Aliansa z eno nogo že v polfinalu Odbojkarice Alianse so v četrtfinalni tekmi pokala Slovenije premagale Novo Gorico. Izid 3:2 kaže, da tekma ni bila lahko dobljena, saj so se gostje ves čas upirale, seti pa so se končali z minimalnimi razlikami v točkah (22:25, 25:20, 25:20, 23:25, 15:12). Varovanke Bena Božiča, ki v državnem prvenstvu zasedajo vodilno mesto, se bodo jutri na Jesenicah merile v ligaškem tekmovanju, čez en teden pa jih čaka še povratna pokalna tekma v Novi Gorici. A/tniPA irMTVZ PANORAMA Petek. 5. 11. ROKOMET Eagi lAGRADNA IGRA o bH e 1. SL, 8. krog, Velenje: Go- ort enje - Cimos (19.30). c^ Sobota, 6. 11. ^^ NOGOMET 1. SL, 16. krog, Lendava: Nafta - CM Celje, Velenje: Rudar - Triglav (17). 3. SL - vzhod, 12. krog, Štore: Kovinar - Paloma, Šentjur - Grad (14). Štajerska liga, 12. krog: Šmarje - Koroške gradnje, Rogatec: Mons Claudius - Ormož, Rogaška - Marles hiše, Šoštanj - Gerečja vas (14). MCL, MNZ Celje, 10. krog: Brežice - Žalec, Laško: Pivovar - Radeče, Kozje - Krško B (14). KOŠARKA 1. SL, 4. krog, Domžale: Helios - Šentjur, Šoštanj: Elektra - Geoplin Slovan (19), Maribor: Messer - Zla-torog (19.30). 1. SL (ž), 6. krog: Rogaška - Domžale, GVT Konjice - Triglav (16.30). Jadranska liga (ž), 6. krog, Novi Sad: Vojvodina -Celje (17.30). ROKOMET 1. SL, 8. krog: Škofja Loka - Celje Pivovarna Laško (20). 1. B SL, 6. krog: Celje Pivovarna Laško B - Sevnica (16). 1. SL (ž), 8. krog: Celje Celjske mesnine - Žalec (19). ODBOJKA 1. SL (ž), 6. krog: Jesenice Bled - Aliansa (19). Nedelja, 7. 11. NOGOMET 2. SL, 14. krog: Dob -Šmartno, Kidričevo: Aluminij - Dravinja (14). 3. SL - vzhod, 12. krog, Celje (Olimp): Simer Šam-pion - Malečnik, Dravograd - Zreče (14). ŠPORTNI KOLEDAR KOŠARKA 1. SL (ž), 6. krog: Panter Ilirija - Celje 51:74; Kropiv-šek 11, Oberč 9; Barič 20, Klein, Bosilj 12, Jevtovič 10, Turčinovič 9, Abramovič 7, Čoh, Klavžar 2. ODBOJKA Pokal OZS, četrtfinale, 1. tekma: Aliansa - Nova Gori-rn 3:2. (MiK) V petkovi številki Novega tednika (št. 85) smo vam zastavili nagradno vprašanje, kako na fotografijah po vrsti stojijo nekdanji atleti. Pravilen odgovor je, da z leve na črno-beli fotografiji stojijo: Tone Medvešek, Miro Kocuvan, Štefan Obal in Henrik Dvoršak; prav tako z leve na barvni fotografiji pa Kocuvan, Dvoršak, Obal in Medvešek. Med prejetimi kuponi smo izžrebali dva. Nagrado naše medijske hiše, ki jo bosta prejela po pošti, tako dobita Leon Kores iz Celja in Jelka Cepin s Polzele. PREJELI SMO Odziv na članek avtorice Simone Šolinič v Novem tedniku št. 85 z dne 29. 10. 2010 v zvezi s sojenjem obtoženemu Simeonu Januzoviču pred Višjim sodiščem v Celju Sodišča spremljajo poročanje medijev na svojem območju in obveščajo javnost o svojem delu in problemih, zato sem se kot predsednica Višjega sodišča v Celju v skladu s svojimi pooblastili na podlagi I. odst. čl. 61 Zakona o sodiščih (ZS-UPB4 - Uradni list RS št. 84/2007 in naslednji) in čl. 8 Sodnega reda - SR (Uradni list št. 22-917/2010) dolžna odzvati na poročanje vaše novinarke Simone Šolinič v zvezi s člankom, z naslovom »Razveljavili sodbo pijanemu kršitelju, ki je povzročil tragedijo«, ki je bil objavljen v št. 85 NT dne 29. 10. 2010 v rubriki Kronika, str. 21, glede sojenja obt. Simeonu Janu-zoviču pred Višjim sodiščem v Celju, saj gre v navedenem članku za več netočnosti, predvsem pa izraža avtoričino nepoznavanje načina sodnega odločanja, zlasti kar zadeva obravnavanje konkretnih zadev pred pritožbenim sodiščem. V predmetni kazenski zadevi je okrožno sodišče v Celju dne 5. 2. 2010 obt. Simeona Januzoviča, ki ga zagovarja odvetnica Andreja Ferme iz Celja, spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po II. in I. odst. čl. 325 Kazenskega zakonika (KZ) in mu izreklo triletno zaporno kazen, prav tako pa mu je na podla- gi čl. 39 KZ izreklo tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila za deset mesecev, na podlagi I. odst. čl. 95 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je odločilo, da je obdolženi dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, pri čemer ga je na podlagi IV. odst. čl. 95 ZKP oprostilo povrnitve stroškov postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. čl. 92 ZKP, v plačilo mu je naložilo sodno takso, v skladu s čl. 97 ZKP pa je s stroški zagovornice obdolženca obremenilo proračun. Ker je zoper tako sodbo Okrožnega sodišča v Celju dne 5. 2. 2010 vložila pritožbo zagovornica obdolženca, odvetnica Andreja Fer-me iz Celja, je bila zadeva predložena v pritožbeni postopek Višjemu sodišču v Celju 4. 6. 2010. Pritožbeno sodišče je v predmetni kazenski zadevi odločilo s sklepom opr. št. II Kp 56791/2010 dne 5. 10. 2010 in ob odločanju o pritožbi zagovornice obdolženca sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo po uradni dolžnosti ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče v skladu s I. odst. čl. 383 ZKP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, vendar pa mora vselej po uradni dolžnosti najprej preizkusiti, ali je podana katera izmed kršitev določb postopka iz 1., 5., 6. ter 8. do 11. tč. I. odst. čl. 371 ZKP in ali je bila glavna obravnava v nasprotju z določbami ZKP opravljena v navzočnosti obdolženca. Če je bila obvezna obramba, pa tudi, ali je bila glavna obravnava opravljena v nenavzočnosti zagovornika, uradni preizkus pa obsega tudi, ali je bil v škodo obtoženca pre-kršen kazenski zakon (čl. 372 ZKP). Ob določenih pogojih pa uradni preizkus v skladu z II. odst. čl. 383 ZKP obsega tudi preizkus odločbe o kazni, varnostnih ukrepih in odvzemu premoženjske koristi (čl. 374 ZKP). Točna je navedba v avtoričinem članku o tem, da bo moralo sodišče prve stopnje v navedeni kazenski zadevi zaradi sprejete odločitve pritožbenega sodišča ponovno odločati, pa ne zaradi tega, ker se je pritožbeno sodišče »vpičilo« v določene besedne zveze v izpodbijani sodbi, temveč zaradi tega, ker obravnavana sodba sodišča prve stopnje ni prestala uradnega preizkusa v skladu s I. odst čl. 383. ZKP. Zaradi jasnosti in v izogib bodočih nekorektnim in podcenju-jočim kritikam o sprejetih sodnih odločitvah, zlasti kar zadeva obravnavo pred pritožbenim sodiščem, pa pojasnilo, da je uradni preizkus sodbe v kazenskem postopku tista faza, skozi katero mora najprej vsaka v pritožbeni postopek predložena sodna odločitev sodišč nižje stopnje in šele, če je ta preizkus uspešen, pritožbeno sodišče presoja utemeljenost pritožbenih navedb v vloženih pritožbah. Avtorica izvzeto iz konteksta sklepa pritožbenega senata izrecno izpostavlja besedno zvezo »bistveno zmanjšano prišteven«, pri čemer pa zaradi svojega nepoznavanja institutov kazenskega materialnega in procesnega prava zadeve ne pojasni celovito in sicer, da je sodišče prve stopnje zaradi nejasnih oz. nasprotujočih razlogov v obravna- vani kazenski zadevi glede obdolženčeve kazenske odgovornosti zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. čl. 371 ZKP, kar je ob upoštevanju določbe I. odst čl. 329 ZKP narekovalo pritožbenemu senatu razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Povedano drugače to pomeni, da je pritožbeno sodišče v okviru svojih pristojnosti in pooblastil v skladu s prej omenjenimi odločbami ZKP najprej opravilo prvi korak v preizkusu zakonitosti v pritožbeni postopek predložene sodbe sodišča prve stopnje, to je uradni preizkus. In, ker je bil ta neuspešen, je sledila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek, vse s ciljem, da se v predmetni kazenski zadevi zagotovijo ustrezna pravna jamstva in sprejme zakonita odločitev. Zato pričakujem, da se v bodoče v tej in v vseh ostalih sojenjih poroča o zadevah korektno, objektivno, celovito, predvsem pa ne z namenom, da se v javnosti ustvarja vtis o brezpotrebnem »vpikovanju« pritožbenih sodišč v zadeve, v katerih je sicer vloženo pravno sredstvo. Predsednica sodišča ZINKA STRAŠEK, višja sodnica Otroška pornografija tudi v Celju Okoli 70 kriminalistov in policistov je v sredo opravljalo hišne preiskave na območju sedmih policijskih uprav, med drugim tudi v Celju. Primer je v javnosti odmeval še toliko bolj, saj se je v preiskavi znašel tudi nekdanji poslanec SD Andrej Magajna. Slovenska policija je lani na podlagi obvestila luksemburških varnostnih organov sprožila kriminalistično preiskavo zaradi več primerov prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki vključuje mladoletnike. Po opravljenih hišnih preiskavah so pregledali zaseženo računalniško opremo kot dokazov za utemeljevanje suma kaznivega dejanja. Policija bo z ugotovljenimi dejstvi in dokazi seznanila pristojna državna tožilstva. Pri preiskavi gre za identifikacijo storilcev spolne zlorabe otrok, žrtev spolnih zlorab ter identifikacija storilcev, ki razširjajo in posedujejo otroško pornografsko gradivo. MJ Nedolžnost kajenja marihuane? Obdobje odraščanja se že od nekdaj prepleta z raziskovanji, s spoznavanji in z odkrivanji novega. Eden od izzivov odraščanja je zagotovo spoznavanje in odkrivanje sveta omame. Današnjim najstnikom je zelo blizu dostop do omame z nedovoljenimi substancami, kakršna je tudi marihuana. Težava, ki nastane ob sladkostih omame, je skrita v pasti zasvojenosti. Nihče od vseh, ki sem jih srečala v svoji službi, se ni omamljal z namenom, da bi postal žrtev zasvojenosti. Tako kot vsak od nas, ki je že poskusil kaj prepovedanega (moralno ali zakonsko), je to poskusil iz želje po okušanju nečesa novega - iz želje po eksperimentu. Tisti, ki smo vzeli eksperiment zgolj kot enkratno dejanje, smo se pastem tovrstne zasvojenosti izognili. Večkratno eksperimentiranje pa ni več eksperimentiranje, ampak postaja navada. Navada, ki postane škodljiva ter pušča na človekovem telesu, duševnosti in odnosni razsežnosti negativne posledice. Psihična in fizična zasvojenost Poznamo dve vrsti zasvojenosti: psihično in fizično. Heroin in določena zdravila povzročajo obe. Obstaja tudi velik spekter psihoaktiv-nih substanc, od katerih lahko prav tako postanemo zasvojeni. Marihuana je droga, ki ob pogostem uživanju povzroči psihično odvisnost. Nekaj več besed o marihuani -v družbi je še vedno znana kot mehka droga, čeprav se strokovnjaki močno trudimo spremeniti takšno miselnost. Zakaj sploh toliko pisanja o njej? V družbi zaradi mehke droge krožijo informacije, da je manj škodljiva kot cigareti, da od nje ne postaneš odvisen, da jo bodo kmalu legalizirali, da ne povzroča negativnih posledic vedenja, kot na primer alkoholizem, da jo uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni, da se po njej lahko bolje zbereš in si bolj zapomniš večjo količino informacij _ Resnica, s katero vas želimo seznaniti, je bistveno drugačna od zgoraj navedenih informacij. Zaradi dobre tržne niše in želje po izboljšanju kvalitete pridelane marihuane se iz leta v leto viša vsebnost THC (psihoaktivna snov v marihuani). Tako se iz nekoč 9 odstotkov THC lahko danes ob dobrih pogojih doseže približno 25 odstotkov ali celo več vsebnosti THC. Kadar človek pade v past psihične zasvojenosti z marihuano, se sreča z močno navezanostjo na snov. Oseba večkrat na dan pomisli na to, kdaj bo kadila, koga mora poklicati, da bo lahko kadila, zbere zadnje cente za drogo, včasih se loti lastne proizvodnje doma ali preprodaje, zvečer težko zaspi, če ni prej kadila marihuane _ Celoten življenjski slog postane prežet z marihuano. Škodljive posledice Še posebej je treba poudariti negativne posledice pri mladih kadilcih, pri katerih se psihofizični in socialni razvoj še ni končal. Mlajši kot je uporabnik in večje kot so zaužite količine snovi, večje so posledice. Znaki se razvijajo počasi in spodaj opisani simptomi se ne pojavijo čez noč. Najbolj opazne posledice na mladih kadilcih marihuane so sledeče: amotivacijski sindrom (popol- noma nič se jim ne da početi), motnja kratkega spomina (ne spomnijo se, kaj so delali včeraj, kaj so komu povedali, kam so dali kakšno stvar _), razdražljivost in raztrese-nost, agresivnost, blokirana je sposobnost za povezovanje vzroka in posledic, ne razumejo, kaj mu želijo povedati drugi, obstaja tudi velika nevarnost, da se razvije duševna bolezen (psihoze, shizofrenija), spremenjeno zaznavanje časa (posledično težko zdržijo cel dan pri pouku, imajo težave v prometni varnosti) in še mnogo tega. Pri rednih kadilcih se ob prekinitvi kajenja v 24 do 48 urah pojavi odtegnitveni sindrom v obliki nervoze, nemira, motenj spanja, čudnih sanj, zmanjšanega ape-tita, agresivnosti, depresije, strahu, tresenja mišic, znojenja, zvišane telesne temperature, driske, želodčnih težav, slabosti, bruhanja in glavobola. V primeru, da naletite na katero od zgoraj naštetih težav, vas vabimo, da se oglasite v Inštitutu Vir, kjer smo strokovno usposobljeni za pomoč tako mladostnikom z naštetimi težavami kot staršem, ki naletijo na takšne težave pri svojem otroku. MINKA BOŽIČ, univ. dipl. soc. del Konoplja, iz katere pridobijo marihuano. — Št. 87 - 5. november 2010 Bodo visoke kazni res udarec najhujšim kršiteljem? 1.200 evrov, 18 kazenskih točk in rehabilitacija za streznitev pijancev - Kazen tudi za prekršek na njivi Bližajoča se sprememba prometne zakonodaje naj bi prinesla spremembo miselnosti voznikov, ki naj bi se v prometu obnašali odgovornejše. A videti je, da je do tja še dolga pot. Na Celjskem so v štirih dneh pridržali kar 18 pijanih voznikov, samo v sredo štiri, dvema večkratnima kršiteljema so zasegli vozilo. Tudi 52-letniku, ki je vozil pijan, brez vozniškega dovoljenja, pri čemer je povzročil tudi nesrečo. Takšne naj bi visoke kazni (po mnenju zakonodajalca) spametovale. Sedanji zakon o varnosti v cestnem prometu bodo zamenjali štirje zakoni, ki obširneje določajo prometne predpise. Nova zakonodaja je še vedno v obravnavi, pričakujemo lahko še manjše popravke. Nastali bodo zakon o voznikih, zakon o motornih vozilih, zakon o javnih cestah in zakon o prometnih pravilih. Najbolj se bo nad divjake na cestah spravil zakon o pravilih cestnega prometa. Med najhujšimi prekrški po tem zakonu bo vožnja v nasprotni smeri po avtocesti. Sta- tistično ta dejanja naraščajo, pravijo na ministrstvu, kjer so o tem začeli resneje razmišljati šele, ko se je zgodila lanska nesreča pri Arji vasi. V zdajšnjem zakonu je za tovrsten prekršek predpisana kazen 300 evrov in 5 kazenskih točk. Nova kazen bi bila 1.200 evrov in 18 kazenskih točk ter prednostna obravnava kršitelja na sodišču. 1.200 evrov Naslednja huda kršitev bo prekoračitev hitrosti v naselju za 50 km/h (tega je na Celjskem kar nekaj). Kazen bo najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Če bodo pijani vozniki napihali več kot 1,10 g alkohola na kilogram krvi ali 0,52 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka, jih čaka pridržanje in več kot tisoč evrov kazni. Policist se bo lahko odločil, da pijanega voznika ne pridrži. Lahko mu bo le zasegel vozilo. Huda kršitev bo še vožnja pod vplivom drog in tudi te je na Celjskem vedno več. Kazen: najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Če bo voznik odklonil preizkus al- Lanska tragedija na avtocesti pri Arji vasi, ki jo je povzročil pijani voznik, je na svoj način vplivala tudi na spremembo zakonodaje. Zakon o voznikih bo spremenil pogoje glede ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja v primeru, da so vozniku izrekli ukrep prenehanja le-tega. V predlogu zakona se daje tudi pooblastilo zdravniku, da voznika, v primeru, če med pregledom podvomi o telesni ali duševni zmožnosti, napoti na nadaljnji pregled. Opraviti ga bo moral tudi voznik, ki mu bo policist začasno odvzel vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc kot pogoj za vrnitev vozniškega dovoljenja. Kdo s čelado in kdo ne Za kolesarje je od napovedanih sprememb najbolj pomemben Zakon o pravilih cestnega prometa. Zakon po novem predpisuje obvezno uporabo kolesarske čelade za vse kolesarje in za neuporabo kazen prepovedi nadaljnje vožnje. V društvu Slovenska kolesarska mreža menijo, da bi imela obvezna uporaba čelade v mestnem prometu negativne posledice, dolgoročno pa bi negativno vplivala tudi na prometno varnost. Za primerjavo navajajo države, ki so uzakonile obvezno uporabo čelad in kjer je število kolesarjev bistveno upadlo. Število poškodb glave se pri ponesrečenih kolesarjih ni zmanjšalo, povečalo pa se je število srčnih obolenj. Uzakonjena obvezna uporaba čelad naj bi ljudi odvračala od kolesarjenja, saj jim sporoča, da je kolesarjenje nevarno, kar statistično ne drži, so še prepričani. Odvračanje od kolesarjenja pomeni povečano uporabo avtomobilov na krajše razdalje. Poškodbe glave pri prometnih nesrečah so prisotne tako pri kolesarjih kot pešcih, bistveno bolj pa pri voznikih in sopotnikih v vozilu. Zato bi bilo za zmanjšanje števila poškodb glave učinkoviteje uzakoniti obvezne čelade za slednje, še v društvu opozarjajo na absurd »varovanja za vsako ceno«. Ključ do izboljšanja prometne varnosti je izgradnja ustrezne infrastrukture, ki bo kolesarje vključila v promet in jim zagotovila varnost pred predvsem večjimi in hitrejšimi udeleženci v prometu. Ob tem je seveda potrebno ločiti obvezno uporabo čelade v športno-rekreativnem kolesarjenju, ki poteka večinoma izven naselij, in vsakodnevnim kolesarjenjem v mestih. Za športne kolesarje z licenco je obvezna čelada v dosedanji zakonodaji že predpisana. koholiziranosti, mu bo policist lahko prepovedal nadaljnjo vožnjo, voznik bo ostal tudi brez vozniškega dovoljenja. Kazen za odklonitev strokovnega pregleda bo najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Takšna kazen bo po tem zakonu za kršitelje tudi najvišja. Kazni se bodo povišale tudi, če ne bodo starši pazili na svoje otroke v prometu. Zdaj je ta kazen 80 evrov, kasneje bo kar 300. Če bo kdo neprevidno zapeljal na drugi pas, bo plačal 120 evrov, po zdajšnjem zakonu 40 evrov. V primeru, da kdo zapelje na prehod za pešce in jim ne omogoči varnega prečkanja, bo kazen 600 evrov, po starem je 300. Znano je, da se na do Ljubljane ali Maribora ne moreš pripeljati, ne da bi te prehitevali nevarno in predrzno. Če boste takšnega voznika prijavili, bo plačal 300 evrov, danes plača 200. Novo je v zakonu to, da bodo kršitelji, ki ne bodo upoštevali znakov ali ukazov policistov ali občinskih redarjev, plačali od 400 do kar 600 evrov. Še naprej pa bodo pešci, ki ne uporabljajo odsevnih teles ponoči, kaznovani s 40 evri. Zakon o pravilih cestnega prometa bo bolj opredeljeval tudi pristojnosti občinskih redarjev, ki bodo lahko kršitelje kaznovali skoraj kot policisti. Višja kazen ne prinaša reda Da je med vozniki upravičen dvom o učinkovitosti zvišanja že visokih kazni, je prepričan inštruktor varne vožnje, zaposlen na ljubljanskem inštitutu za civilizacijo in kulturo, Andrej Brglez. »Kazen ni učinkovita le zaradi višine, temveč so za povečanje varnosti na cesti ključni drugi elementi. Vsi vemo, da kazen pri nas še nikoli ni zalegla samo zato, ker nas je udarila po žepu. Ne prinaša reda in varnosti in ga tudi tokrat ne bo.« Brglez ob tem navaja primere kaznovanja v drugih evropskih državah, kjer za enak prekršek kot pri nas plačajo manj. Čeprav naj bi država tovrstno neenakost kaznovanja skušala omiliti z možnostjo uveljavljanja polovičnih zneskov. S takšnim posegom tudi ne bo mogoče ozdraviti večkratnih prekrškarjev in alkoholikov za volanom. »Država in davkoplačevalski denar jim ne bosta koristila, če si spremembe s pomočjo rehabilitacije ne bodo sami želeli.« Spremembe naj bi bile namenjene tudi dvigu standardov pri usposabljanju kandidatov za voznike. Pri čemer se Brglez čudi ravnanju ministrice Katarine Kresal oziroma notranjega ministrstva, ki je odpravilo obvezno opravljanje izpita po opravljenem tečaju varne vožnje. »Vsakdo, ki se bo udeležil tečaja, ne bo potreboval nobenega dokaza o pridobljenem znanju, o tem, da se je nečesa priučil,« pojasnjuje. Brglez Zaradi uskladitve z direktivo o storitvah se spreminjajo pogoji glede kadrov, opreme, prostorov za delo avtošol. Večji poudarek bi se dal na kvaliteto usposabljanja in na izvajanje nadzora nad avtošolami. Zakaj tega večjega nadzora nad avtošolami ni bilo že zdaj, nam ni znano. se sprašuje o potrebi uveljavljanja visokih kazni v času, ko je država z zakoni vendarle uspela urediti anomalije, kot sta na primer bolj učinkovita izterjava kazni in poveča- ni poostreni policijski nadzori na najbolj nevarnih cestah in odsekih. SIMONA SOLINIČ, MATEJA JAZBEC Foto: GrupA (arhiv NT) Zakon o cestah Zakon o cestah bo jasneje zapisal, da je upravljavec ceste odgovoren za varnost in prevoznost javnih cest, za samo stanje cest pa izvajalec vzdrževanja cest. To je zanimivo, kajti zdaj je bilo kar nekaj prelaganja odgovornosti, ko se je govorilo o kakšnih primerih, kjer bi za nesrečo morda odgovarjal vzdrževalec cest. Pred dnevi smo poročali o oglaševalskih potezah podjetij, ki ob cestah postavljajo ali parkirajo oglaševalska vozila. Tudi to bo zdaj bolj urejeno, oziroma bosta imela policija ali občinsko redarstvo več možnosti kaznovanja. Zakon o motornih vozilih Ta zakon govori o zbirki podatkov vseh vozil v Sloveniji in podatkov o nadzoru nad tem. Narekuje večjo vlogo prometni inšpekciji pri nadzoru trga, registracije in tehničnih pregledov vozil. Uvaja tudi nadzor nad traktorji izven javnih cest, tako da bodo lahko vozniki traktorjev zdaj kaznovani tudi, če bodo storili prekršek na njivi in ne le na cesti. Zakon o cestah ukinja tudi začasne registracije. In še to: starostna meja za starodobnike bo po novem 30 let in ne več 25 let. Zakon o prekrških Ministrstvo za pravosodje pa je pripravilo predlog še enega zakona, in sicer zakona o prekrških. Ta bo omogočil, da bodo sodišča najhujše kršitelje prednostno obravnavala, kršiteljem, ki so povratniki, pa bodo sodišča lahko izrekla prepoved vožnje za daljše obdobje. Prekrškarjem bodo sodišča lahko naložila tudi usposabljanje za varno vožnjo in obvezno vključitev v rehabilitacijo zaradi odvisnosti od alkohola. E o «J "(5 u o ■Ö C o TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 6. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) NEDELJA, 7. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Janja Si-vec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 8. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Janja Sivec, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 9. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Leb-nom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 10. november Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 11. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 12. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Z Janjo Sivec o narodovi in osebni ■ I ■ v v ■ ■ dediscini Janja Sivec je etnologinja in kulturna antropologinja iz šentjurskega zavoda Etno-eko. Prepričana je, da odnos do dediščine ni nekaj samo po sebi umevnega. Gre za stvar vzgoje in izobrazbe, pri tem pa ga lahko človek tudi z najboljšimi nameni hitro precej polomi. O iskanju identitete, osebne in narodove, o ljudskih zbirkah na pročelju senikov, vlogi muzejev, praznikih in še čem se bo v nedeljskem klepetu s tokratno znanko pred mikrofonom Janjo Sivec pogovarjal Saška T. Ocvirk. Pogovori o zakonu in družini odslej ob torkih Skupaj z voditeljico Sašo Pukl se na program Radia Celje vrača oddaja Strokovnjak svetuje, v kateri gostimo Draga Jerebica, zakonskega in družinskega terapevta iz Družinskega inštituta Bližina. Zeleni val o čudežni gobi Z oddajo Zeleni val smo se minuli teden preselili v Terme Dobrna, od koder nam je v pičle pol ure uspelo razvneti naše poslušalce s temo o čudežni gobi. V sodelovanju s podjetjem pripravila oddajo o »kralji- Ars Pharmae iz Ljubljane in z njihovo strokovno direktorico magistro farmacije Darjo Hrastnik ter našim stalnim sodelavcem prim. Janezom Tasičem je namreč voditeljica Mateja Podjed ci med zelišči«, kot se je gobe že prijelo ime. Tradicionalna japonska in kitajska medicina jo pozna že več kot 2000 let. Izdelki gobe reishi, kot se imenuje po japonsko, po slovensko pa 9. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: JUSTTHE WAY YOU ARE - BRUNO MARS (4) ANY WHICH WAY - SCISSOR SISTERS (2) RHYTHM OF LOVE - PLAIN WHITE T'S (3) STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT (4) HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE (1) SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW (6) HEARTBEAT - ENRIQUE IGLESIAS FT. NICOLE SCHERZINGER (2) FOR THE FIRST TIME - THE SCRIPT (5) FORGET YOU - CEE LO GREEN (1) 10. TO THE SKY - OWL CITY DOMAČA LESTVICA: (3) Tudi v tej sezoni oddaj bo Drago Jerebic svetoval, kako se lažje soočati in reševati težave, ki jih prinaša življenje. Sprememba bo le termin oddaj, ki smo jih s petkovega popoldanskega programa prestavili na torek popoldne. Prva oddaja bo na sporedu že 9. novembra, v njej pa se bosta Saša Pukl in Drago Jerebic pogovarjala o idealizaciji starih časov. Zelo zanimivo temo napovedujeta tudi za naslednji torek - govorila bosta namreč o moških, ki težko izražajo svoja čustva. Foto: GrupA Saša Pukl bo oddajo Strokovnjak svetuje odslej pripravljala ob torkih popoldne. svetlikava pološčenka in ne raste pri nas, so zdaj znani tudi v Evropi. Času prehladnih obolenj primerno je v kontaktni oddaji tekla beseda o naravni krepitvi imunskega sistema in o kapsulah z mnogimi učinkovinami za zdrav organizem in kot dopolnilo po težkih bolezenskih stanjih ali obsevanjih. 1. TISTE LEPE DNI - NEISHA (7) 2. ŽIVLJENJE JE LEPO - ALENKA GODEC (2) 3. MAS PUNCO - CARPE DIEM (3) 4. KRASNI NOVI SVET - VLADO KRESLIN 5. KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS (4) 6. NARAVA - SIDDHARTA (4) 7. V VAKUUMU - FLIRRT (6) 8. ČUDEN DAN - S'KAKTUS & JERNEJ DIRNBEK (1) 9. TULJARIJA - TULIO FURLANIČ (3) 10. MALO PREMALO - ANIKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FIREWORK - KATY PERRY RAISE YOUR GLASS - PINK PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZIG ZIG - N'TOKO POD OBLAKOM - DRUSTVO MRTVIH PESNIKOV Nagrajenca: Majda Slatenšek, Br. Vošnjak 5, Celje Betka Lovrenc, Miklošičeva 33b, Maribor Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 plus 1. VSE ENKRAT MINE - MIRO KLINC (3) 2. 10 POMLADI - ZRESKA POMLAD (1) 3. TI NISI TAKA - MODRIJANI (5) 4. PO NEVESTO - SLOVENSKI ZVOKI (4) 5. ŽENIN BOM - PETKA (2) Predlog za lestvico: TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN SLOVENSKIH 5 plus 1. JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN - ANS. FRANCA MIHELIČA (4) 2. JESEN - GALOP (7) 3. PRAVVSAK IMA NEKOGA - RIBNIŠKI PUŠELJC (3) 4. ODPRIVA DNEVU SONČNO STRAN -CVET (2) 5. PRAVA LJUBEZEN - PETRA IN ROK ŠVAB (1) Predlog za lestvico: ABRAHAM - ANS. TOPLAR Nagrajenca: Jelka Hudina, Podvrh 103, Braslovče Nada Tratnik, Nova cerkev 49, Nova cerkev Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Voditeljica Mateja Podjed in tehnik Mitja Tatarevič sta skupaj z magistro farmacije Darjo Hrastnik (druga z desne) in zdravnikom Janezom Tasičem (prvi z leve) poslušalce razvnela s pogovorom o čudežni gobi. 1. 3. 7. 8. Bosanska dolina piramid »Dober dan,« me radovedno pozdravi receptor v motelu Sunčana piramida, »a ste tudi vi prostovoljec?« Zmedeno odkimam. Ne, to bo pomota, le sobo iščem, da si oddahnem po naporni vožnji po peklenski vročini, ki je tiste dni vladala v Bosni. V majhnem mestecu Visoko blizu Sarajeva se nekaj zadnjih let vse vrti okoli piramid. Dr. Semir Osmanagic, amaterski arheolog, namreč trdi, da se v okolici Visokega nahaja dolina pravih pravcatih piramid. Celo bolj mogočnih in starejših, kot so tiste v Egiptu. Štiri piramide: Sončeva, Lunina, zmajeva in ljubezni, en tempelj posvečen materi Zemlji in dva predora, ki povezujeta vse piramide. Dr. Semir Osmanagic je odkril »piramide« na osnovi skrbne analize satelitskih posnetkov in posebnih meritev. Ugotovil je, da imajo nekateri griči okrog Visokega nenavadno skladne dimenzije: orientacija stranic točno vzhod-zahod-sever-jug, dolžine vseh osnovnih stranic so identične in merijo 365 m, tudi višine so v posebnem sorazmerju. Kljub številnim pomislekom je Osmanagic ustanovil fundacijo Arheološki park: Bosanska piramida Sunca. Z izkopavanji so začeli v letu 2006. Kakor piše v prospektih, je cilj vzpostavitev državnega arheološkega parka, ki bo velika svetovna turistična atrakcija z milijonskim letnim obiskom. Prva izkopavanja so bila presenečenje. Na gričih so odkrili nenavadno pravilno zložene kamne, ki so nedvoumno delo človeških rok. Tako so na primer na piramidi Lune odkrili pravilno zložene kamne v širini okoli 1,5 m, ki delujejo kakor terase ali mogoče cesta. In to na treh različnih nivojih, na samem vrhu pa so odkrili celo vodnjak. Na piramidi Sonca so odkrili podobne zložbe, le da so bile narejene iz velikih blokov. Vsi so si enotni, da gre za umetno tvorbo, delo človeških rok. Mnenja se krešejo le pri zaključkih, za kaj gre. Da gre res za piramide, takšna potrditev svetovnim arheologom ne gre od ust. Prav zanimivo bo spremljati nadaljevanje projekta. Visoko je prijetno mestece na sotočju rek Bosne in Foj-nice pod hribom - piramido Visoko s piramido Sonca v ozadju Visočica. V preteklosti je bilo mesto vodilno v usnjar-sko-čevljarski industriji, a je Piramida Lune Izkopavanja v rovu Ravne obrt z uvedbo strojev v kraju praktično zamrla. Zvečer mestece oživi in napolnijo ga predvsem domačini, saj turistov tukaj praktično ni. Kako drugače od bližnjega Sarajeva, kjer se Baščaršija »duši« od turistov. Tudi cene so tu neprimerno nižje, če-vapčiči in burek pa prav tako okusni. Piramida Lune V hotelu sem se pri prostovoljcih pozanimal, kje se da bosanske piramide najbolje doživeti. Predlagali so mi dve destinaciji: Lunino piramido in rov Ravne. Ker je bilo neznansko vroče, že ob 10. uri je bilo krepko čez 30 stopinj, sem za prvi cilj izbral Lunino piramido - manjši hrib na obrobju Visokega. Vzpenjal sem se po delno travnatem, delno gozdnatem pobočju in vmes naletel na izkopanine pravilno zloženih kamnov, ki so me še najbolj spominjali na tlakovano pot. Proti vrhu sem naletel na mlajšo žensko in se zapletel v pogovor. Presenečeno sem ugotovil, da gre za pravo, poklicno arheologinjo, prostovoljko iz Italije. Pokazala mi je, kaj vse so tisti dan izkopali. Neverjetno! Na poti navzdol sem se ustavil v provizorični okrepčevalnici, ki so jo podjetni domačini postavili, da tudi oni kaj zaslužijo. Hladna pijača in nekaj spominkov in vsi smo bili zadovoljni. Predor Ravne Kot drugi cilj sem si izbral predor Ravne, ki je prav tako v fazi izkopavanja. Pred odhodom v rov sem dal nekaj konvertibilnih mark in si nataknil čelado. Vse skupaj je izgledalo kakor v filmih Indiana Jones. Temačni ho-Št. 87 - 5. november 2010 - dniki, podprti z lesenimi bruni, duh po vlagi. Najbolj navdušujoče je bilo dejstvo, da je bila temperatura v rovu le 8 stopinj, za razliko od 38 zunaj. V rovu sem naletel na tri Malezijce, prostovoljce, ki so merili in fotografirali ogromen ploščat kamen. Za kaj je tam in čemu je služil, ne ve nihče. Pred rovom je skupina Madžarov sejala in preiskovala izkopano zemljo, da bi odkrila kakšno arheološko sled. Kar zadovoljen sem bil, da sem svoje bivanje v Sarajevu malo skrajšal na račun bo- sanskih piramid v Visokem. Spoznal sem nekaj novega in neobičajnega. Tudi ideja, da bi del vsakoletno enolično ponavljajočih se počitnic na morju za nekaj dni zamenjal za podvige v stilu Indiana Jones, se mi je začela motati po glavi. čez dan malo koplješ, zvečer pa z ostalimi prostovoljci spletaš zanimive in napete zgodbe ob slastnih čevapčičih in hladnem pivu. Kdo ve, mogoče pa res. Obi-šči spletno stran www.pira-midasunca.ba/ba/ in mogoče premami tudi tebe. JURE PEJANOVIČ Akcija nagrajevanja zvestobe na bencinskih servisih OMV Potovanja, izleti ali zgolj vsakodnevno nakupovanje nam lahko vzamejo precej energije že pri razporejanju stvari v prtljažniku avtomobila. Za vse, ki so pogosto na poti ali želijo urejen prostor v svojih avtomobilih, pa je sedaj na voljo rešitev, kako urejeno shraniti vse dokumente in pripomočke ter potovati s stilom. Od 25. oktobra namreč na bencinskih servisih OMV poteka akcija nagrajevanja zvestobe, pri kateri lahko izkoristite do 62 % popust ob nakupu visokokakovostnih potovalnih organizatorjev Dunlop. Izberite si organizator, ki vam najbolj ustreza ali pa si popolnoma organizirajte svoj prtljažnik s celotno kolekcijo Dunlop, ki jo sestavljajo Večnamenski organizator, Nakupovalni organizator, Večnamenska naramna torba, Organizator športnih pripomočkov, Organizator dokumentov in Družinski hladilni voziček. Več o promociji si preberite na www.omv.si 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK BIOENERGIJSKE METODE se uporabljajo pri: Alergijah Bolezni kosti, sklepov in hrbtenice Hf Bolezni notranjih organov Bolezni srca in ožilja Prehladna obolenja in bolezni dihaj Kronična vnetja Revmatična obolenja t- Motnje hormonskega sistema in motnje delovanja ščitnice Psihične napetosti in druga stresna stanja Bolečine po operacijah in poškodbah -fr Migrene in razna bolečinska stanja -fr Prebavne motnje t' Težave z rodili in sečili 'fr Težave pri rakastih obolenjih Opozorilo: Metode služijo» kot dopolnitev k lajšanju težav in ne iiadome^čafo zdravljenja preko uradne medicine. Terapije se izvajajo v prostorih sedeža podjetja na naslovu: Leveč 21 Petrovce Za termin se je potrebno predhodno naročiti na tel 031614416 BIORESONANČNA DIAGNOSTIKA IN TERAPIJA, storitve in svetovanje Izvajam tudi terapevtske in energijske masaže. , ' ■ j-T' T ■ ^^fmje je Icfu^.^ ^^^ ^ Lilijana KNEZ-TURNŠEK s.p. hioterapevt 3301 Petrovce • Leveč 2 Gsm: 031614416 'PtUMUKIVD ■SERVIS IN MONrAMOÜHIH -SJMKÜEIHUNIKDV IHPlIHSnifKUtlAV - VRHNJI MHNIKIV DIMNIKAnSTVO PEČNIK ^«k I OS, ^iTo Faic 03/8977 99fl: G5M; Ml 616 751 p-mail: pecntk.dlm^iolj^et: www.dlmTlkantvo-pFcrlk.si Celje 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 uxi iPitm »i£Dn>Ki posim-jSTvci marumoroIen. u INSTMÄCUE VEiH©V§EIC IZVEDU VDDOVOOHIHIH CBlTUlMlH NWEUAV TS SMUCUA KOPUMC mriueiis mmin lu, pmimsiu vat Siot«. isim «sz m? AGM NEMEC Sedraž 3,3270 La Jko Tel.: 03/56^8 043 Fax^ 03/56-48-840 E maif: agm.nemec@kabelnet.net GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM ÖJ nOQOM.CONI R»etMl-»CM ^ STOflim: J aKenjeposlwrthpwsttwMstfflflrainj Ttl! BJ™S9» tbtWHiJtiHwjtMttlj, jüiiiii^i.^i^tja P^lj, eUii&iti mai Siffli(MlS75i« C3E1 ttfll(>iVciH«mje[iiPdukw!fineflihMljän[ jMI • PREKRIVANJE VSEH VR5 T KRITIN * IZOLATORSTVO - STAVBNO KLEPARSTVO BREZPLAČEN OGLED • TESARSTVO IN SVETOVANJE BIIONISLAV ČANŽEK d. o. o. ür VlKHOVSTW, KLEPAflSTVO fleiovJfJStJJJOiftire tel.!03/57/- f2-3J ht*; 03/3: 00-49 mob/tml:04J/639-9f7 e-pciMf bfonlshv.csKsekm- fJ( TTrn-vnlTT, i, , t m m I , M g, m , I i ii i 1,7T7T, , . ■ I ■ , , POKIIČITE lUAS! c> M It J ) MEDIKMIKO «oriLvc in srecovsnje d.o.o. TeJcfon: 03 5434 230, Gicgori Ifeva 5 Mob.: 051 478 ^ 10. JOOO Celje =-paJia: mcdikmikcHgjiot.nei ' samopla^i^ dmnaiovvneroJoäit^ ambulanta - zdravstveno dežurstvu na priredimh - «nmopla^i^ re^s-aini pr^voiti GSM:04Q 4«2 SDS 1 VITA-TERM OGREVAMJEIN PREZRAČEVANJE fftl JFax.:083 S34 B62 www.vHatftrm.sI PREZRAČEVANJE Z REKUPERAC«JO jj^ikiii A TOPLOTNE ČRPALKE S S NILAN OGREVAi,NI IN HLADILNI SISTEMI t": 2DHAVII.IS^E: IASK« M I HI RMANA (jri... MANU ALNA TERAPIJA llVAJA^ OH- A. VERSINTN ORTOPED HEVMATOIOC FTTEX 0-fljO-., DtiMJijSKA 13) A. HXW liUaij»jM(v m-^ 03 /754-57-00, Oil 566 JH; spifr: wurJiTEe-Si; E-i*C>SIA: nrtxer-I-Mn Matjaž Ž«ltinik uglest-VBiiff klimirjcv gsm:CM] 714 240 iDšfti; glasbeni center Gosposka ZS, 3000 Cclj« teL: 54« 40 % faks: Ü3 548 40 60 MAC-ŽELEZNIK Aao. Milfinstcga 12,3000 Celje IP!.J03S41 32 66 Najboljša izbira okvirjev v mestu. Galerij Okvli. JanbfEniHLjL Delovni čas: ponedeljek - petek 8 Min 16-19 sobota 3-12 Streha za ve^genemdjf www^äreha-nKtalloui «SIEMI E^I JSS Bligia Btičarsp. meÄbuiafgätitjiet ättJRE --- ZA liMERC IN IZOtUVO PREDRAČUNA KtJUC POKLlClIE NASEG* STROKOVNJAKA ZA Smtil G. EMILA NA GSM; 041 422 JgS. |i^ptolMTIVNI KAMP^ I KLUAMIM f SUlIOMOFlttŽAfluidun Mmi: 040601080 Jan) Salines.)!. mm-M TAjmB. Oi IJ iUfUM«^'* I^^Sa 1 e Kt rnlnfi tsfl n i ka _i eervLe plinskih psči JUNKERS^ BUOERUS * VIESSMANN * UWiCAL *SAUNIR DUVAL Stanko Fartelj s.p. Gosposka ijlica 3 JOOO Cetie gsnn; 04J/6fl 1-J 68 tel-: O3/S'J41753,.03y49ieBOO wwfw.5le!ttromehan1ka-sp,si , eFeklrOmehan ika ifa rte Ij^vü Ija. net osum-m www, KM AUF-VftSTOVSÄ, SI WWW.VIlSTOi'SCK.Sr lKf0eVteT0VS«.5t JURČIČEVA 1. 3310 ŽALEC PfiEGflAONE ST1NE,5PUSČENI STTIOPOWI, MANSMSDC, POLAGANJE PATIKETOV IN UMINATOV, STANOVANJ IN Hl£.,SLIKOPL£SKARSTVOr FASADEflSm TO-LE PESKANJE PESKANJE: ■ v pesksinih komorah - na terenu -bafvrilh, imlti kovin, plasiikejesa .„ - izdelkov poljubnih veliiwsti OSTALO; - poHranJe manjših delov Wii3»S7a^331{l Žabe; G5M: I>41 /7S317fi;c-mBn:li)iiuzteinai@vat}ajwt R«NKM_ prodt^jo,mon^aSo,prev^ ^^^ ~ „r -!WtO™Je HunatFfanti-p. , ijdetivs psnudb Ouisna Kvnjn 3S, U30 Šentjur . p^,» GSM: 041 787935 'montiij u Ogrevanje, vodovod, fiiezraievanj«, ptln' -pfö 'loploTne fnull» 'kojel^Hjl -bojleiji -Im^näaiipeiu -i«u(lit 2A KomwTHE LEte I1V«JTE™E KÖ«™™E L£tE ČIEJILA K»jrUoB«tlniln2l.asMÖtni|ui -lenrailirtKiiilalwfcl» frinc.r™(l«»(ie#!iol,rit -oWHäMnvwgjslitls «nvw,inijaranc.si - ntraiiia sukia tit darko mavrič s. 0. hujuuluaa «kida Ifiv i*ii(fiir M.: 01 ru»«. 749» 77 GM^MIWIIOae uvJSM fr4iiilNdai1uienid7rT.ll JCflHMI» InManddnlKw ^ luntlnAliiivBS, PSM)«, tj unči. E «pas», i bv^ I EERins $ LESENA OKNA JN VHODNA VRATA ZA VAi DOM ijmiTi, sveiiivanjft luftiavi, irMniata, clrannt«5 - v» pi^^djati Kontakti: Tel. 037056023 Faji 035726190 HUA«nvo KORUN ■i e-mait: mizarstvakorun@sral.net; splet: www.mizarst™-korun.si PRIMOŽIČ VOJMIK V PRIM£RU $MRIT vse NA ENEM MESTU POCREBNi STORUVE S fT?evOZI POÜQJMÜOV POKOPAUiKE STOBTTVE 5 POKOPOM FO(;QlW(i<\ Z« URNI DRCZPLAfNI OBtSK NA DOMU 03 781 82 45 051 649 780 PE TRG CEUSKIH KNEZOV 3. CEUE www.prlmoilc.il ........I 111 IIII I 11 H nT'I iTrn rrvn ii 11 m | 11 m | 11 u | 11 m 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Peugeot iOn Električni iOn kmalu na cestah Francoski Peugeot napoveduje da se bo njegov električni iOn prav kmalu zapeljal na trge oziroma ceste. iOn je zelo bližnji sorodnik mitsubishija i-miev, ki se že nekaj časa vozi po japonskih cestah; v dolžino ga je za mestno primernih 347 cm, njegova masa je vsega 1.120 kg, pri čemer pa sklop baterij tehta kar zajetnih 230 kg, medtem ko gre v prtljažnik zelo skromnih 168 litrov prtljage (ga je pa mogoče povečati, jasno). Trifazni elektromotor je nameščen tik pred zadnjo osjo in ima 47 kW med 3.500 in 8.000 vrtljaji v minuti ter 180 Nm navora v območju od 0 do 2.500 vrtljajev. Baterije je mogoče polniti preko običajne vtičnice Audi A1 Prihaja audi A1 Na trge je pripeljal audi A1, najmanjši avto tovarne iz nemškega Ingolstadta. V dolžino ga je precej manj kot za 4 m, v vseh drugih pogledih - tehnološkem, motornem _ - pa je seveda enak vsem drugim audijem. Na slovenskem trgu naj bi letos navdušil nekaj manj kot 90 kupcev, pri čemer je najcenejša izvedenka 1,2 TFSi attraction na voljo za ne tako skromnih 16.500 Survolt v fluorescentnih barvah Francoski Citroen je pred časom oziroma na pariškem avtomobilskem salonu pokazal študijo električnega športnega avtomobila survolt. Čeprav je avto še zelo daleč od serijske izdelave in se še ne ve, če ga bodo sploh začeli izdelovati, se ga je lotila tudi znana francoska slikarka Francoise Nielly. Poslikala ga je s fluorescentnimi barvami. Pri Citroenu pravijo, da je to tudi začetek sodelovanja pri iskanju novih barv in materialov. in to v šestih urah, na posebnem trifaznem polnilniku pa v pol ure do 80 odstotkov. Po tovarniških podatkih zmore iOn največ 130 km/h, do 100 km/h pride v 15,9 sekunde, medtem ko je doseg z enim polnjenjem baterij zelo različen in ga tovarna napoveduj med 75 in 150 km. V Franciji so izračunali, da znašajo stroški polnjenja 1,5 evra/100 km. Zanimivo je, da naj bi bil iOn na začetku del sistema mestnega prevoza, pod posebnimi pogoji pa naj bi ga bilo mogoče za nekaj časa tudi najeti, kar pomeni, da uvaja nov koncept lastništva. Hkrati naj bi obstajala tudi možnost zakupa za 499 evrov na mesec. Končna cena torej še ne more biti znana, vsekakor pa iOn ne bo poceni. Citroen survolt Kia pop v serijsko izdelavo? Pred časom smo že pisali o Kiinem študijskem avtomobilu pop. Čeprav se je zdelo, da bo ostalo zgolj pri študiji, zdaj iz tovarne, ki je pod lastniškim dežnikom večjega Hyundai-ja, sporočajo, da naj bi avto, ki je nekakšen mešanec med športnim terencem in eno-prostorcem, v Evropo pripeljal konec leta 2013. Kia pop je manjši mestni avtomobil, oblika je razmeroma futuristična in z vrati, ki se deloma odpirajo tudi navzgor, stekla so skoraj Kia pop izjemno velika. Študiji so namenili zgolj električni motor, seveda pa je veliko vprašanje, ali bo tako tudi tedaj, ko naj bi stekla serijska izdelava. Zadovoljstuo z razlogoin. Toyota RA\/4. Edini original. Jc rdini. Prvi. AvMmabll oltsl i ^n^lj kau>3DfiJü SUV. Dufiiiiika. inajd» nd uisn lar^nlh. Haujufujaf !rt t Ln-huiiilid [rhnclagijA. Prsif ga u fovotmi h $älD nih! evrov. A v tem primeru si je treba dokupiti vsaj klimatsko napravo, pri čemer je ta hip avto na voljo s posebnim klima paketom za dodatnih 927 evrov. Ob prej omenjenem motorju sta na voljo še dva, in sicer 1,4 TFSI, ki ima 90 KM in 1,6-litrski TDI s 77 kW. Menjalniki so trije (pet- in šeststopenjski ročni ter samodejni S tronic), pogon je na prednji kolesni par. *vr{|'a olr nailupu -s ^wpithwi^em nlbyohi ffujumi^i ^'flftfrcrdr^ deitevrnflryiij/f onesrtiiif.—/ffpfcofra uiiuku.toyota.sl AkTTDCEUr t^uvfviM^l.Cvljr (a3)4JGl ja« l]DIt42 Bl ZBZ J^ Today TomorrCiiii Dogovor E. Leclerca in Renaulta Francoska trgovska veriga E. Leclerc in Renault sta podpisala pismo o nameri. Dogovorila sta se za skupen razvoj opreme za polnjenje električnih vozil. S to opremo naj bi začeli že v prihodnjem letu opremljati parkirišča trgovske verige E. Leclerc. Leta 2015 naj bi tako opremili že 500 trgovskih centrov po vsej Evropi. Kitajci kupujejo avtomobile Kitajska seveda še naprej vleče svetovni gospodarski voz. To velja tudi za prodajo vozil, kajti letos naj bi tam prodali 10 milijonov novih avtomobilov, največ doslej. Večina avtomobilskih tovarn prav zaradi ugodnega posla na Kitajskem ne pozna rdečih številk. Na tem trgu so zelo uspešne tudi evropske tovarne. Tako je imel v prvem četrtletju letos največji tržni delež nemški Volkswagen (14,7 odstotka), sledil je ameriški General Motors, na tretjem mestu pa je bila Toyota. Izdelali pol milijona twingov V novomeškem Revozu, ki je sestavni del francoskega Renaulta, so pred nedavnim izdelali 500-ti-sočega twinga. Avto v tej tovarni nastaja od leta 2007, tam pa izdelujejo tudi clia storio in winda, kupe-kabrioletsko varianto twinga. Twingo je šel lani izjemno dobro v promet na dveh najpomembnejših evropskih trgih, v Nemčiji in Franciji, k temu pa so veliko pripomogle posebne državne spodbude za zamenjavo vozil po sistemu staro za novo. MALI OGLASI - INFORMACIJE KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 041 714-940, 031 697-748. 4633 HIŠO v Lokrovcu, v velikosti 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimih lijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n ŽALEC, Studence. Ugodno prodam stanovanjsko hišo. Vse informacije po telefonu 041 463-048. p m2 ter podstrešje v velikosti 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n UVO sho>w ^ftUanTarotsn" prv\c NIZKOENERGETSKI STANOVANJSKI BLOKŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA Prodaja / najem z Silkujlim CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUE natakarja z izl