Sta). 151.
9 iju&llnal, 9 četi teh, m 4. lullja 1901
Velja po poŠti: telo leto naprej K 26'— /it pol leta „ „ 13-— hm četrt leta „ „ 6-50 h* en mesec „ „ 2*20
V upravnIStvu:
u» telo leto naprej K 20'--7iJt pol leta „ H 10-— aa ietri leta „ „ 5 — en mesec >> n 170
pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Uz
__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
a« vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. '	Uredniškega telefona štev, 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXX«.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 .. za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Državni zbor.
Dunaj, 3. julija 1907.
Gališke volitve.
(jalicija jc na pragu vzhoda, zato tudi ni iudno, da so v deželi še bolj turške razmere, vsake volitve se vrše v senci bajonetov, v nnogih volivnih okrajih teče kri, in ,po vsakih /olitvah je zbornica prala nečedno gališko jerilo. Bivši socialno-demokraški državni poslanec Daszynski je plaval takorekoč v krvi, co je v živi svoji domišljiji gotovo še v teni-lejših barvah slikal gališke razmere, nego so. sliti za trenutek se nam ne vsiljuje misel, da bi zagovarjali politično upravo v Galiciji. Nikakor ne tajimo, da v Galiciji ne poznajo proste volivne pravice. Tudi je povsem naravno, da se v zbornici o priliki govori o tem. Toda vse o pravem času in v gotovi meji.
To pa, kar počno sedaj socialni demo-kratje, je na las podobno obstrukciji. Kar pet po vsebini enakih nujnih predlogov so vložili v torek teden samo zaradi izgredov in nepra-vilnostij pri volitvah v Galiciji. Hudec in tovariši, dr. Lieberniann in tovariši, dr. Okuni-ewski in tovariši, Šand in tovariši ter Breiter in tovariši nujno zahtevajo, naj zbornica izvoli poseben odsek 36 članov, ki naj zasliši ustno in pismeno priče o zlorabah pri volitvah ter na podlagi teh izpovedeb in uradnih poročil sestavi ter zbornici predloži v treh niesccih poročilo. Pravosodni minister pa naj zaukaže kazensko postopanje proti uradnikom, ki so baje kakor so trdili danes prvi govorniki — kot rablji postopali proti opozicijskim kandidatom in njihovim somišljenikom.
V prvi vrsti moramo odločno ugovarjati, da bi bilo za zbornico in državo nujno vprašanje, kako jc državna policija vzdrževala red v Galiciji. Nujno je I? večjemu za one kandidate, ki so propadli. In ko bi bila stvar tudi nujna — kar pa odločno zanikamo — potem pa naj bi se bili gospodje zadovoljili z enim samim predlogom. Naravnost obstrukcija pa ie, da vlože kar pet skoraj enakih predlogov.
Drugič jc zelo abotna misel, ako gospodje upajo, da bi predlagani posebni oflsek ozdravil nzihove bolečine. Tu bi se morda zgodijo, ko bi socialni demokratje z rnsin-skimi tovariši sami iz svoje srede volili ta odsek. Toda izvolil bi se bil po določenem ključu in v odseku bi bili v znatni manjšini.
Tretjič je vsa dolga in burna razprava le potrata časa. To, kar zahtevajo predlagatelji, ie naloga že izvoljenega legitinvacijskcga odseka. kateremu so že odkazane vse protesti-rane volitve. Tu je pravo mesto, kjer morejo dokazati svoje trditve ter prati umazano perilo. Da so ti nujni predlogi v istini le potrata časa in politična komedija, je dokaz tudi dejstvo, da se bode gališka žehta vršila trikrat. To, kar so sedaj med burnim krikom povedali
prvi predlagatelji, bodo ponavljali v legitiina-cijskem odseku in pozneje zopet v zbornici, ko odsek predloži svoje poročilo.
Zato povsem pritrjujemo dr. Ebenhochtt in dr. Malaliovskcniu, ki sta doslej prišla do besede v razpravi ter ožigosala to postopanje kot brezvestno in protiljudsko. Gotovo do 200 stvarnih in v istini nujnih predlogov so vložili razni poslanci. Tudi vlada je že predložila več načrtov splošnega pomena. Vse to pa naj se položi na polico ali na led zaradi terorizma nekaterih oseb. Večji ali manjši izgredi so bili ob volitvah v vsaki deželi, zgodile so se gotovo tu i tam zlorabe, a nikomur doslej ni prišlo na misel, da bi nujnim potom spravil pred zbornico vso nesnago, ki jo vzdignejo na površje valovi volivnega boja. To prednost dvomljive vrednosti hočejo imeti socialni demokratje, ki so pač najmanj izbirčni v agitacijskih sredstvil. Da pa sc; ravno soc. demokratje najmanj opravičeni pritoževati se o volivnih zlorabah, kaže njih nepričakovano število v zbornici. S temi nujnimi predlogi pač niso dokazali socialni demokratje, da so prava ljudska stranka »Kat eksohen«. Istina pa je tudi, da si daje duška staro sovraštvo I^u-sinov do Poljakov in pa židovska smelost, ki v Galiciji iu Bukovini za »židovski narod« zahteva posebne pravice. Brez dvoma pa bode zbornica odbila ta prvi naskok ter odklonila vse predloge.
Interpelacija poslanca Gostinčarja.
Poslanec Gostinčar je vložil interpelacijo na skupno ministrstvo zaradi resolucije, v kateri zveza industrijcev zahteva od vlade, naj v slučaju, ako hoče zboljšati plače delav-ccm pri državnih podjetjih, postopa v dogo-vru z industrijsko zvezo. Ker bi s tem zveza dobila vpliv na zadeve državnih uslužbencev, zato vprašajo interpelanti, ali ho e vlada jasno in odkrito zavrniti to zahtevo industrijske zveze.
V drugi interpelaciji vpraša Gostinčar finančnega ministra, ali hoče ukreniti, da se bode milejše tolmačil in izvajal S 5., službenega reda v tobačnih tovarnah v ozira vrednih slučajih in če hoče odrediti, da se odpuščeni delavec Bczlaj zopet sprejme v delo.
Za pomiloščenje naših Amerikancev.
Interpelacija poslanca Jakliča in tovarišev na deželnobrambnega ministra sc glasi:
Slabe gospodarske razmere v Avstriji, osobito v južnih deželah, so primorale tisoče mladeničev in mož, se izseliti zlasti v Ameriko, predno so izpolnili vojaško dolžnost. Šli so za kruhom. Mnogi so si tam opomogli in bi se sedaj radi vrnili v domovino, da bi doma prevzeli gospodarstvo, toda se boje ostrih določil vojaškega zakona.
Ti možje se niso izselili, da bi se odtegnili vojaški dolžnosti, ampak so šli za zaslužkom, da bi podpirali stariše, poplačali dol-
gove, popravili domove in gospodarska poslopja. Teli ljudi ne smemo in ne moremo smatrati za vojaške begunce.
Statistika dokazuje, da v mnogih okrajih, katere mi zastopamo, vsled izseljevanja pada število prebivalstva in da vsled pomanjkanja delavskih moči propada tudi kmečko blagostanje.
Mi smatramo za svojo dolžnost, omogočiti možem in mladeničem povratek v domovino. Zato zahtevamo, da se vsem, ki jih še veže vojaška dolžnost, kazen odpusti, ker niso prišli pravočasno na nabor ali k orožnim vajam.
Zaradi tega vprašajo podpisani:
Ali hoče Vaša ckscelenca predlagati na Najvišjem mestu ze vse izseljence, ki jih še veže vojna dolžnost, popolno pomiloščenje.
Židje v novi zbornici.
Ze dva dni se pere v zbornici umazano gališko perilo. Razmere tam gotovo niso zdrave in jc gotovo, da v izobrazbi zaostalo ljudstvo tako poljsko, a zlasti rusinsko, mnogo trpi. Name je napravilo vtis, da v Galiciii štejeta birokrat in žid vse, a vse drugo nič. Rusini imajo gotovo mnogo pritožb proti Poljakom, ker krivice bole in te situacije so se polastili židje, ki sedaj v zbornici kujejo kapital zase. Židovski poslanci Diamand, Staud, Libermann, Brieter, Gross itd. so se uštulili za zagovornike Rusinov in sedaj se že dva dni postavljajo po zbornici v vsej židovski nesramnosti in rafiniranosti kot zagovorniki tlačenega naroda. Rusini bi uživali gotovo več simpatij, a to, da so jih dobili Zidje na vrvico, marsikaterega osupne. Zidje so zakrivili znano revščino v Galiciji, in z veliko spretnostjo netijo še sedaj razpor med Rusini in Poljaki. Na vsa usta kričijo in z rokami krilijo po zraku, da bi pokazali svetu, koliko srca imajo za zatirane, a v resnici hočejo še nadalje izsesavati nemoteno Poljake iu Rusine. Zbornica je izvolila legitirnacijski odsek, ki ima nalogo preiskati vse protestovane volitve, a ti pre-frigani Zidovi, so spravili v zbornico namenoma vprašanje o galiških volitvah nujnim potom, da ustavijo vse gospodarsko delo v zbornici, ker vedo, da dokler je med narodi prepir, cvete za Zidc pšenica.
XXX
Dunaj, 3. julija. Debate o zlorabah pri galiških volitvah so se dozdaj rdeležili: Hudec (poljski socialni demokrat), Liebermann (poljski socialni demokrat), dr. Okunie\vski (Rusin), Staud (judovski demokrat), Breiter (svobodni socialist), Ebenhoch (krščanski so-cialec), Wityk (rusinski socialni demokrat), Malachouski (poljski demokrat) iu Gross (poljski neodvisni demokrat). Hudec jc navajal polno primerov volivnih zlorab: prozorne glasovnice, popisovanje glasovnic od uradnikov, pijača, vsak glas po 20 K itd. itd. Liebermann je slikal krvave dogodke v Prze-
myslu, kjer ie policija napadla baje mirno množico in so »šlahčiči« dali pogasiti clektri-ške svetilke, da bi policaji lažje klali socialne demokrate. Za ministra Koryto\\ skega in Dzieduszyckega so glasovali mrtveci. Poljski namestnik je nekak podkralj, on jc zločinec itd. Okonievvski je kot Rusin seveda napadal Poljake in pravil sledečo zgodbico: Neki rusinski kmet prosi pri volivni komisiji uradnika naj itiii na glasovnico zapiše ime Jaworski. Uradnik mu zapiše Saworski, zato, da bi glasovnica bila neveljavna. Kmet, ki je slučajno znal brati, je dejal: Kaj ste zapisali? Jaz sem zahteval, da zapišeta ime Ja\vorskega. Uradnik mu nato iztrga glasovnico iz rok in za-rjove: Ti ne smeš pogledati, kaj sem zapisal: ali ne veš, da je volitev tajna? (Burna veselost.) Ebenhoch je govoril med burnim odobravanjem večine zbornice. Edino pristojno mesto, kjer naj se razsodi o zlorabah pri galiških volitvah je legitirnacijski odsek. Zato bodo krščanski socialci glasovali proti nujnosti predloga. Kakšna razlika pa jc med prejšnjim parlamentom privilegirancev, kjer je vse delo bilo ovirano vsled nujnih predlogov,
in sedanjim ljudskim? (Odobravanje.) Ze od 25. preteklega meseca zboruje zbornica in do
sedaj m še ničesar pozitivnega storila. Ugled
zbornice pada, bodisi v očeh ljudstva, bodisi
v očeh krone. Ko socialni demokrati govornika venomer z medklici prekinjajo, zakliče: »Jaz vas nisem prekinjal, vi pa kot varuhi in pospeševalci svobode niti svobode govora ne spoštujete; vi. ki za svobodo nastopate, jo najbolj oškodujete. Pravite: Ce ne storite vse po naši volji, vas postavimo pred odgovrnost ljudstva toda mi smo v tem slučaju poslušali zgolj našo vest in glasovali proti nujnosti«. Nastane velik šum. Sirovih opazk od strani soc. demokratov seveda ni manjkalo. Stojalo\vskega so imenovali tatu in psa, ki liže kri, poslancu Schmidu so dejali, da je vol, Breiter je grozil, da bo ljudstvo v Galiciji s šlahčiči tako postopalo kakor v Rusiji, Seli-ger in Pernerstorfer, propali kandidat za predsedstvo, sta obljubljala poslancu Dobiji iz poljskega centra, da ga bosta iz zbornice vrgla itd.
Hrvaško vprašanje v našem parlamentu.
Dunaj, 3. julija. HO poslancev je že podpisalo interpelacijo poslancev Pcriča in Iv-čevič, ki izvaja v glavnih potezah sledeče:
S 4. ogrske postave od leta 1868 in hrvaške postave od istega leta, ki se tiče inartiku-lacije nagodbe med Ogrsko in Hrvaško, iz-rečno določa, da Hrvaška sicer pripoznava leta 1867. med Ogrsko in Avstrijo sklenjeno nagodbo, toda le pod pogojeni, da se v prihodnje podobne nagodbene postave med tema državama smejo sklepati le v sporazumu s kraljestvom Hrvaško-Slavonskim. S 4. izreka, da sc zamore med Ogrsko in Avstrijo le tedaj
LIKER.
Zlati hrošč.
(Angleški spisal Edgar Allan Poe. Poslovenil 1. M.) (Dalje.)
\ zemimo torej, clci 8 predstavlja e. Sedaj jc med vsemi besedami angleškega jezika določni člen the najbolj navadna; poglejmo toraj, ali ne najdemo morebiti ponavljanje treh znakov, ki so v istem redu nameščeni, in izmed katerih stoji 8 poslednji. Ako najdemo ponavljaje tako razvrščenih znakov, bodo'skoro gotovo predstavljali besedo »the«. Pri pogledu najdemo nič manj kakor scdcni takih razvrščeni z znaki ;48. Radi tega lahko vzamemo, da ; predstavlja t, 4 predstavlja h iu 8 pomeni e glede te poslednje črke smo sedaj do dobra prepričani. S tem smo naredili velik korak naprej.
Potem pa, ko smo dognali eno besedo, nam ie omogočeno dognati zelo važno točko, to se pravi, več začetkov in koncev besedi. Obrnimo se n. pr. k predzadnjemu slučaju, v katerem sc nahaja kombinacija ;48 — ne daleč od konca skrivne pisave. Znano nam je, da ie :, ki takoj sledi, začetek druge besede, in da nam je od nadaljnih šest znakov znanih nič manj kakor pet. Nadomestimo te znake s črkami, o katerih vemo, da jih pomenijo ter pustimo prostor za neznano črko prazen t. ce th
Tukaj zamoremo th takoj izpustiti, ker ne tvori nobenega dela besede, ki se začenja s t; in to posebno, ako preiščemo celo abecedo po črki, ki bi primerno spadala na prazni prostor, opazimo, da ne moremo sestaviti nobene besede, katere del bi bil ta th. Preostajajo nam toraj samo črke
t. ce
in ako gremo skozi abecedo kakor poprej, pridemo do besede tree kot edino možne besede. Na ta način si pridobimo zopet eno črko, r, katero predstavlja znak (, z besedami the tree poleg.
Ko pogledamo preko teh besedi, ne daleč, zopet opazimo kombinacijo ;48. Sedaj imamo tole vrsto znakov:
tte tree i 4 ( jj ? 3 4 the
ali, ako ustavimo naravne črke, kjer so nam znane, tako-le
the tree t h r # ? 3 h the
Ako pustimo sedaj prostore neznanih znakov prazne ali jih zaznamujemo s pikami, imamo
the tree thr ... h the
ko se nam pojavi beseda through sama ob sebi naenkrat. To odkritje nam daje tri nove črke, o, u in g, ki so označene z znaki
# ? in 3.
Ako sedaj dobro pregledamo skrivno pisavo po kombinacijah znanih nam znakov, najdemo ne daleč od začetka to-lc razvrstitev 83 (88 ali cgree
ki ie čisto jasno konec besede degrcc, iu nam daje zopet eno črko, d, ki jo predstavlja znak +.
Štiri črke za besedo degrcc zapazimo kombinacijo
; 4 6 ( ; 8 8 *
Ako vstavimo znane znake in nadomestimo neznane s pikami, dobimo th . r tcc .
razvrstitev, ki nam na mestu da besedo thirteen in nam zopet poda dve novi črki i in u, predstavljeni z znakoma 6 in *.
Ako se obrnemo sedaj k začetku kripto-trrafa, najdemo kombinacijo
D o T > >
Ako zopet vstavimo znane znake, dobimo • Ko o/1
kar nam pove, da je prva črka a iu sc prvi dve besedi glasita: A good.
Sedaj je čas, da si razvrstimo naš ključ, kolikor smo ga razkrili, v tabelo, da se izognemo zmoti. Potem imamo 5 pomeni a t ., d
3
4 6
■H >
g
h i n o r t
Mi imamo torej nič manj kakor deset važnih črk dobljenih, in nepotrebno jc, še nadalje navajati posameznosti razreševanja. Povedal sem dovolj, da vas prepričam, da se dajo skrivne pisave te vrste kaj lahko razrešiti, in da vam podani nekoliko vpogleda v način razreševanja. Vendar bodite zagotovljeni, da spada pred nami ležeča skrivna pisava med najbolj enostavne vrste takih pisav. Sedaj mi preostaja samo še, da vam podam vse znake na pergamentu nadomeščene s črkami, kakor sem jih razrešil. Evo jih:
»A good glass iu the bishop's liostel in the devil's seat fortyone degrces and thirteen niiniites northeast and by north main braneh seventh limb čast sidc shoot from the left eyc of the death's tead a bee line from the tree through the shot fifty fect out.« — (Dobro steklo v bishopovem hotelu v vragovem sedežu 41 stopinj in > 13 minut severoscvero-vzhodno glavna veja sedma veja vzhodna stran streli od levega očvsa mrtvaške glave ravna črta od drevesa skozi strel 50 čevljev daleč.)
»Vendar,« sem dejal, »zdi se mi. da stoji sedaj ta uganjka še vedno na slabili nogah, kakor prej. Kako je mogoče dobiti tak pomen iz teh čudnih besedi, kakor so: »vragov sedež«, »mrtvaška glava« itd.«
»Priznam,« je odvrnil Legrand, »da izgleda stvar še vedno resna, kakor se jo pogleda. Moja prva skrb jc bila razdeliti stavek v naravne dele, kakor jih je sestavljavec kriptografa nameraval.«
»Vi mislite, da ustavite ločila?«
»Nekaj tacega, da.«
sklepati In skleniti kak sporazum glede na skupne zadeve, ki je veljaven tudi za hrvaško, ako se Hrvaška nagodbenih pogajanj udeleži kot ravnopraven neodvisen činitelj. Iz ostalih določil ogrsko-hrvaške nagodbe, po-sebno še iz S 43. pa je tudi razvidno, da se ne more nagodba med Avstrijo in Ogrsko količkaj izpremeniti, ako v to ne privoli Hrvaška s pomočjo svoje rcgnikolarne deputa-cije, oziroma sabora. Zato ni mogoče samostojno ogrsko carinsko ozemlje brez privoljenja Hrvaške. »Je-li tedaj vaša ekscelenca voljna skrbeti za to, da se varuje pri sedanjih pogajanjih z Ogrsko v svrho nove nagodbe na podlagi postav, obstoječih v monarhiji, vpliv kraljestva Hrvaškega, ki mu gre kot samostojnemu državnopravnemu činitelju in njega sodelovanje ?
Jezikovno vprašanje.
D u n a j, 3. julija. Z vprašanjem o proto-kolaciji čeških govorov, predlogov in interpelacij se bo bavila konferenca načelnikov šele prihodnji teden. t. m. popoldne se o tej zadevi posvetujejo vsi nemški poslanci iz Češke. Ti so izjavili, da ne bodo pripustili, da bi o jezikovnem vprašanju odločila konferenca načelnikov, ampak odločilni činitelj naj bo zbornica. — Dunajski listi poročajo, da so Nemci pripravljeni priznati sledeče: Predlogi in interpelacije se smejo staviti v kateremkoli deželnem nenemškem jeziku in v originalu protokolirati dodatno v stenografskem zapisniku. Ministrstvo za notranje zadeve oskrbi nemški prevod, ki se sprejme v uradni protokol. Nenemških govorov pa se pod nobenim pogojem ne sme protokolirati. Enakih misli da so tudi Poljaki, Rusini in Jugoslovani.
Nemška delavska zveza.
D u n a j, 3. julija. Svobodna zveza za pospeševanje interesov nemških delavcev je sklenila poslati svojega načelnika k ministrskemu predsedniku in ministru za notranje zadeve, da poizve, kdaj bo vlada predložila zavarovanje za starost in onemoglost ter reformo zavarovanja za nezgode in bolezen. Poslanec Broz naj sc z vlado porazgovori v zadevi delavskega ministrstva. Zvezi je pristopil tudi minister Prade.
Industrijska zveza.
"D u n a j, 3. julija. Dozdaj se je oglasilo 71 čianov svobodne državnozborske industrijske zveze. 21 članov pripada nemškim nacional-cem, 10 naprednjakom, 11 je nemških radi-kalcev, 23 krščanskih socialcev, 0 Poljakov.
Časnikarska zveza.
Dunaj, 3. julija. 50 državnozborskili poslancev, ki so žurualisti, je osnovalo časnikarsko zvezo v svrho varovanja svojih interesov.
Nagodba in kvota.
Hudi m p e š t a, 3. julija. Nagodbcna pogajanja se bodo zopet pričela 8. t. m. na Dunaju. Ker se glede na kvoto ni doseglo spo-razumljer.je, ,io bo cesar v kratkem za dobo pol leta sam določil.
Konec zasedanja.
D u n a j, 3. julija. Zadnja seja bo 25. julija. Pri prvem branju proračunskega provizorija bodo govorniki posameznih strank zopet lahko na dolgo in široko označevali svoje stališče. Vendar se pričakuje, da proračunski odsek provizorij reši v enem dnevu, tako, da tudi drugo branje ne bo dolgo trajalo.
»Kako pa je bilo mogoče doseči to?«
»Mislil sem, da je moral imeti pisec namen, napisati besede skupaj brez razdelitve, tako. da oteži razrešitev. Ne preveč bistroumen človek bode pri zasledovanju take stvari skoro gotovo pretiraval. Ako je pri sestavljanju dospel do drugega stavka, kjer bi moral toraj nastati premor ali stati pika, je gotovo na tem mestu nakopičil svoje znake bolj skupaj kakor drugje. Ako pogledate rokopis, bo-dete z lahkoto našli pet takih mest z nenavadnim nakopičenjem znakov. Ozirajoč se na vse to, sem naredil razdelitev tako-le:
»A good glass in the Bishops hostel in the Dcvils seat — fortyone degree and thir-teen minutes — northeast and by north — main braneh seventh limb east side — shoot from the left eye of the death's head — a bee-line from the tree through the shot fifty feet out.« — (Dobro steklo v Bishopovcni hotelu v vragovem sedežu — 41 stopinj in 13 minut — severoseverovzhodno — glavna veja sedma veja vzhodna stran — streli od levega očesa mrtvaške glave — ravna črta bd drevesa skozi strel 50 čevljev daleč.)
»In celo ta razdelitev,« sem dejal, »me pi sti popolnoma na nejasnem.«
»Tudi meni se je godilo tako,« je odvrni! Legrand, »nekoliko dni, tekom katerih sem marljivo povpraševal v okolici Sullivan s Is-land po poslopju, kateremu so rekali Bishopov hotel, kajti jaz sem opustil zastarelo besedo hostel. Ker nisem dobil glede tega nobenega pojasnila, sem bil na tem, da razširim okoliš svojega iskanja in sc lotim cele zadeve nekoliko bolj sistematično, ko mi je nekega jutra povsem nenadoma padlo v glavo, da utegne ta Bishopov hotel biti v kaki zvezi z neko staro rodovino z imenom Bessop, ki so bili pred neznanim časom posestniki nekega starega posestva kake štiri milje severno od otoka. Radi tega sem se podal tja in začel povpraševati med ondotnimi starimi zamorci. Navsezadnje mi je ena najstarejših žensk povedala, da je slišala govoriti o nekem Bis-hops Castle (Bishopov grad) in je rekla, da bi me povcdla tja, vendar ni oni kraj niti grad, niti gostilna, temveč visoka skala. (Daije.)
Odseki.
D una.i, 3. julija. Načelstvo krščansko-socialne stranke je sklenilo pri prihodnji seji načelnikov predlagati volitev sledečih odsekov. peticijski odsek (20 članov), carinski, na-godbeni, obrtni, gospodarski, poljedelski odsek (vsak 52 članov), železniški, zdravstveni (20), davčni, pristojbinski (52), tiskovni, pravosodni, vinogradniški in brambeni odsek (26 članov)._
Slavnostni dnevi u Prosi.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Praga, 1. julija.
Poklouitev Pragi.
O slavnostni poklonitvi praškemu mestu, ki smo jo že kratko omenili, poda.iemo sledeče l>odrobnosti.
Cehi so mojstri v prirejanju slavnostnih obhodov. To so pokazali s svojimi historičnimi izprevodi, v katerih nastopajo vsi stanovi, in tudi slavnostni sokolski sprevod po mestu je bil vzorno vprizorjen. Bila je slovesna poklouitev sokolstva kraljevi Zlati Pragi. Ves sprevod je šel proti staromestni radnici, kjer je sprejel sprevod praški župan dr. Gros z občinskim svetom in ministroma dr. Pacakom in dr. Fortom, z zastopniki pariškega občinskega sveta in drugimi slavnostnimi gosti.
Starosta češke sokolske občine dr. Schei-ner je v imenu vsega sprevoda izrekel poklouitev praškemu mestu v pesniških besedah, slaveč zgodovino praškega mesta, ter je izročil županu dar sokolstva. Župan dr. Gros zahvali vse navzoče, slaveč prekipevajočo silo narodno, ki se kaže te dni. Nato so se Sokoli razšli, slavnostne goste iz tujih krajev je pa mestni svet v občinski dvorani pogostil z jedili, z vinom melniškim in burgundskim ter pivom plzenjskim.
Med velikima oknoma staromestne posvetovalnice je bil postavljen govorniški oder, okoli njega pa so bili razstavljeni darovi, ki so jih prinesli gostje mestu in starosti dr. Scheinerju. Z odra je pozdravil goste župan dr. Groš, itnenujoč posebno slovanske narode ki so tu zbrani po svojih zastopnikih; čez morje, reke in gore veže nas vse ljubezen v en složni krog. Francosko in angleško pozdravi župan neslovanske goste, proseč zlasti angleški tisk, naj podpira češka stremljenja.
V	imenu Francozov govori Lampue, ki odda dr. Scheinerju francoski dar: lepo bron-zovo skulpturo, ki predstavlja deklico z napetim lokom v roki, sedečo na orlu, pripravljenem na vzlet, delo kiparja Barreau-a. Lampue zagotavlja Cehe, da bodo Francozje vedno prijatelji Cehov. V imenu francoskih telovadcev govori Christman, ki poda dr. Grošu in dr. Scheinerju častno kolajno francoske telovadne zveze.
Rus Volodiniirov kot zastopnik Peterbur-ga, izreka občudovanje nad uspehi Cehov ter obijubuje, da prihodnjič pridejo tudi ruski telovadci po vzgledu Francozov številno v Prago.
Zastopnik londonskega »Timesa«, Anglež Colguhoun pravi, da je že videl vse civilizirane dežele celega sveta in mnogo neciviliziranih, ter videl že mnogo zanimivosti, pa praški dnevi so mu dali novih neobičajnih vtis-kov. Prepričal se je, da preveva slovanske narode velika sila rodoljubne navdušenosti, ki je postala prava svetovna sila. »Ne vem,« pravi, »kam privede ta sila, ki sem jo videl v tem historičnem mestu, a utemeljena je na domoljubju in ie vzgojena v disciplini, in ne mislim, da bi vas zavedla na kriva pota«. Konča z zahvalo za gostoljubnost in obljubi, da bo v angleškem tisku tolmačil svojim rojakom češke težnje.
V	imenu narodnega sveta češkega pozdravi dr. Herold, v imenu luksenburških telovadcev g. Bauer, tajnik srbskih sokolov iz Belgrada dr. Račič govori francosko, poslanec dr. Bulin prinaša pozdrav češke Morave, za Hrvate govori g. Lazar Car, ki izroči kot dar Cehom znano lepo plaketo Frangeševo (slika te plakete »Gačajmose!" je že bila v „Dom in Svetu," če se ne motim. Op. poroč) ter slavi češko kulturo, da je bila že večkrat Hrvatom za vodnico. Za Angležem Sullyjem govori župan bel-grajski g. Olavinič, ki naglaša, da se ima srbski narod, po tako težkih bojih osvobojen, mnogo naučiti od Čehov. Francoz Sanoboenf slavi geslo „Zdrav duh v zdravem telesu." Za Črnogorce je govoril Krsto Popovič. Nato je za tržaške Slovence pozdravil drž. posl. dr. Rybaf, ki je izročil kot dar srebrno plaketo, ki predstavlja pobratenje Čeha s Slovencem, ter želi, da bi bili stiki med Cehi in Slovenci vedno ožji. Za ameriške Čehe govori Kostovič, za ga-liške Maloruse poslanec Trylovskij, za pariške Čehe Capek, za Moskvo Rus Korže-nevskij, za pruske Poljake Viktor Kulerski iz Poznanja. Še so govorili Šlabover iz Londona, Luba Lorenc iz Tiflisa, Smrčka z Morave, dr. Stojanovič iz Zagreba, urednik Djuro Džamanja iz Mostara.
V Slovanski besed!.
Vsi ti poleg mnogih drugih so se sešli potem zvečer pri ..Slovanski besedi" na Žofinu. V godbi so bili zastopani samo slovanski skladatelji, od Hrvatov pl. Zaje. Slišali smo dolgo vrsto napitnic; žal, daje bila vročina neznosna.
Parižan Lampuč je napil češkim ženam, Rus Azorjev je tožil, da so se doslej Rusi malo brigali za druge Slovane, pa postane bolje, ko dobe več politične svobode. Od ljubljanskega občinskega sveta v Prago po-
slani dr. Triller je trdil, da so Slovenci vedno hodili po čeških sledovih, ter je napil Čehom kot učiteljem Slovencev. Za mladim Srbom dr. Rašičein se je oglasil zagrebški župan dr. Arnruš, ki se je spomnil sedanje politične borbe z Madžari, vkljub kateri je v težkih časih vendar poslušal vabilo matere Prage. Govorili so še Bolgar Kefrizov, poslanec radikalnega krila ukrajinske stranke dr. Borinskij, ki je slavil »svobodo, enakost in bratstvo," Črnogorec Mijuškovič, Hrvat Akačič, srbski Lužičan Brylov, ki je oblju bil, da tudi mali lužiško-srbski narod ne bo nehal delati za slovanstvo, Poljak Kulerski, ki je izjavil, da se neče dotikati političnih vprašanj (Poljaki so bili namreč oficielno odpovedali vsako udeležbo pri vsesokol-skem zletu) ter popisuje krivice, ki jih trpe Poljaki v Prusiji.
„Narodni listy" pa uganjajo prave orgije v bedastih frazah »Največjega Sokola" dr. Gregra slave kot češkega — Garibaldija. Češke Sokole pošilja mladočeško glasilo v boj proti »mračnjaštvu" kakor Garibaldijeve čete, ki so drle proti Rimu. To je višek netaktnosti in strankarske nesramnosti, za katero bo mladočeška stranka še dalje žela tako plačilo, kakor ga ji je začel dajati češki narod pri zadnjih volitvah.
Po slavju.
P r a g a, 2. julija 1907. ž
Nocoj smo povabljeni na prijateljski večer, ki ga priredi Osrednja zveza slovanskih časnikarjev vsem v Pragi navzočim žurnali-stom, slovanskim, angleškim in francoskim. Sestanek na Zofinu bo brez dvoma prijeten, kajti program je zabaven in umetniški, odlični člani narodnega gledališča so obljubili svoje sodelovanje.
Kako življenje je te dni vršelo po Pragi, se razvidi iz tega, da je električna železnica v štirih dneh prepeljala 708.000 oseb.
Nagrade, ki so jih dobili telovadci od razsodišča, so sledeče: 1. nagrada: Cehi: sevresko vazo; 2. nagrada: Francozi: Schnir-chov kip sv. Vaclava; 3. nagrada: Belgijci: namiznik iz češkega stekla; 4. nagrada: Luk-semburžci: srebrno kupo; 5. nagrada: Slovenci: češko steklo; 6. nagrada: Ogri: diplomo.
XXX
Kateri so se vdeležili izleta v Turnov, so odšli danes zjutraj že rano iz mesta. Ostali odhajajo v večjih ali manjših četah, z vsakim vlakom nekaj. Na vseh kolodvorih stoje od jutra gruče občinstva, ki prisrčno pozdravljajo odhajajoče ter se poslavljajo od njih.
»Loučeni, težka več!«
Danes bo potekla marsikaka solza bolesti, prav tako kakor smo v minulih treh dneh videli mnogokatero solzo ginjenja in, recimo, navdušenja.
Omenimo samo en tak prizor.
Pri slavnostnem izprevodu v nedeljo sta nosila prapore tudi dva Arabca-atleta, oče in sin. Oče, Omar ben Mahmud, je diplomiran vseučiliški profesor gimnastike, predsednik unije francoskih gimnastov in vodja algirske zveze franko-arabskih gimnastov, zvane »L'Avant-Garde«. Sin Horga je topniški nad-poročnik in učitelj telovadbe v Parizu. Ko sta v nedeljskem izprevodu nesoč svoje prapore došla pred staromestno »radnico«, sta videla, kako se nešteti prapori uklanjajo pred zastopniki staroslavnc Prage in pred njenimi gosti. In tu sta orjaka začela glasno jokati. Rekla sta, da nikdar in nikjer nista videla takšnega navdušenja in tolikega domoljubja.
Sploh videli smo te dni prizore, ki nam ostanejo nepozabni za zmiraj.
Danes, v dan ločitve, se v duhu še enkrat ozremo po tej brezkončni panorami, ki se je razvila pred nami v minulih dneh in ločitev nam postaja še težja.
A dviga nas zavest, da smo bili priča zgodovinskega dogodka. Dne 3. junija 1907 ie bil veličastni izprevod očividna priča, da je na češki narod obrnjena pozornost celega sveta. To je gotovo istotako važen datum v povestnici češki, kakor 11. pr. 30. junija leta 1420, ko je kralj Sigmund začel oblegati Prago, taboreč s svojimi 100.000 vojaki na ravno isti Letni, na kateri se je v minulih dneh zbral cvet naroda češkega, da pokaže svoje uspehe ter sc navduši za novo delo.
Neštevilni govori, ki so se čuli te slavnostne dni, res po svoji vsebini niso presegali višine napitnic in panegirikov brez globlje misli, a zunanji sijaj je bil velikanski, moč se je pokazala, in veliki pomen telovadbe za narodno organizacijo je postal zopet očiten. Zdaj so idejo telovadbe združili s protiklerikalnimi gesli, s husitstvom, s frazami o svobodomiselnosti itd. A telovadba sc lahko ravno tako združi tudi z vsako drugo organizacijo, in če jo bodo znali gojiti katoličani tako, kakor so jo že liberalci, ki jim pri njihovi duševni plit-vosti ne preostane druzega, nego le zunanjost, bo tudi za krščansko demokracijo postalo vodilno in zmagovalno geslo: Zdrav duh v zdravem, krepkem telesu!
DRUGE VESTI IZ AVSTRIJE.
4. t. 111. se Objavijo izvršilne določbe zakona glede na pospeševanje trgovske mornarice od 23. februarja t. 1. — »Hlas Naroda« poroča, da letos ne bo jesenskega zasedanja češkega deželnega zbora. — V gradu ostrov-sketn na Češkem sc ne opaža še nobenih priprav za sprejem avstrijskega cesarja inangle-škega kralja. Sedaj se trdi. da se bosta tu se-šla angleški kralj in prestolonaslednik Franc
Ferdinand. — Pravosodni minister in osred nji odbor »Zveze sodnikov« se posvetujejo in pogajajo, kako bi izpremenili nekatere naslovu in nazivanja sodnih uraniikov. Odpraviti mislijo naslove »sodnijski pristav«, »sodnijski tajnik« in »dvorni svetnik«. Sodnijski tajniki bi se radi imenovali »okrajne ali uradne sodnike«, pristavi pa bi bili radi »podokrajni sodniki«, oziroma »pomožni sodniki«.
GROF STERNBERG V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Zaupniki kmečke volivnega okraja Nahod so ponudili grofu Sternbergu kandidaturo za češki deželni zbor.
HRVASKO-OGERSKI SPOR.
Košutov „Staatsstreich".
Mažari so ^izigrali svojo zadnjo karto Trgovinski m!nister Košut je obstrukcijo Hrvatov zlomil s čisto neparlamentarnim predlogom, ki je v resnici brutalno nasilje Posebno veseli Mažari tega predloga niso, ker tako nasprotuje vsem parlamentarnim običajem, da se taka praksa ne bo mogla vzdržati in je z njo Weckerlov kabinet zopet izkopal par pedi več za svoj lastni grob. Ta Košutova vlada, ki se je tako borila proti Feyervaryju za svobodo parlamentarizma proti reakcionarstvu krone, je posegla po nasilstvu, ki ga ne pozna skoro noben evropski parlament — vsaj ne v normalnih razmerah. Nasprotniki Ogrske so Košuto-vega „Staatsstreicha" v resnici veseli, kajti nudi jim mogočno orožje proti sedanji vladi. Toda poročajmo o dejstvih brez komentarjev tega ali onega lista:
Budimpešta 3. Pri podrobnostni razpravi o § 1 nadaljujejo Hrvati obštrukcijo. Nato vstane Košut ter strmečim poslancem predlaga sledeče: Z ozirom na obstrukcijo naj se § 1 železničarskega zakona izpremeni in sicer tako, da se v njem izreče, da za-morejo bili uslužbenci državnih železnic le ogrski državljani, ki so zmožni mažarskega jezika. Na Hrvaško-Slavonskem se v občevanju z občinstvom in oblastmi »želi" znanje hrvaščine. Zbornica pooblasti vlado tako izpremenjeni § 1 naredbenim potom uveljaviti in sicer tako dolgo, da se ne sklene zborova postava. Ostali paragrafi železničar-ske predloge se čitajo. Zbornica je presenečena; poslanci neodvisne stranke odobravajo Košutovo postopanje. Razsodni poslanci naglašajo nevarnost, ki bi utegnila nastati za parlamentarno rešitev zakonov, ako bi vlada lahko posegala po tem sredstvu. Hrvatje protestirajo. Zogorac izjavi, da znači Košutov predlog poraz, ker ne more zlomiti obštrukcije Hrvatov drugače kakor z nasiljem. Hrvaški sabor te postave ne bo promulgiral.
Važna izjava Wekerlova. Wekerle se boji tudi Slovencev.
Po Košutovem predlogu odgovarja Wekerle na interpelacijo Tuškana, ki se je pritožil, ker je Wekerle v svojem zadnjem govoru trdil, da so Hrvati naščuvani od zunanjih sovražnikov Ogrske. Weker!e izvaja :
Hrvati se dajo v svoji politiki voditi od teženj, ki segajo čez hrvaško-slavonsko mejo. Tako da je treba razumeti njegov govor. V dokaz zato prečita Wekerle program hrvaške stranke prava, katerega priznava 19 hrvaških poslancev v Budimpešti. Ta program hoče, da se Hrvaška, Slavonija, Dalmacija, Reka, Pomurje (Strašna razburjenost med Mažari), Bosna in Istra v okvirju habsburške monarhije združijo v samostojno ozemlje. (Velik šum). Teži se tudi za tem, da se s tem ozemljem združijo slovenske pokrajine. To kraljestvo hoče s kraljem čisto samostojno, sklicujoč se na pragmatično sankcijo, kot posebna državnopravna skupina, urediti svoje zadeve. Ta program si v Hrvaški pridobiva vedno več tal. Vrh-tega pa Hrvati segajo po Bosni. Toda mi hočemo z vsemi silami delati na to, da ostane okupacija Bosne stalna in nikoli ne bomo dopustili, da se združi s Hrvaško. Kajti pravico do Bosne ima edinole ogrka krona. Hrvaške težnje so nevarne enoti ogrske države. Upravičene težnje Hrvatov bomo uvaževali, toda take, ki merijo na separacijo od Ogrske, z vsemi silami zatrli.
Položaj.
Budimpešta 3. Hrvaški poslanci so izjavili, da bo imelo Košutovo postopanje strašne posledice. Prva bo ta, da na Hrvaškem ne bo nikoli več mogoče sestaviti vlade, ki bi bila za zvezo z Ogrsko, ampak zmagali bodo radikalni elementi, ki so nasprotniki vsake nagodbe. Nekaj poslancev Košutove stranke je bilo mnenja, da je Košutov predlog nevaren, ker bi se lahko večkrat ponavljal in bi bil v kvar parlamentu; drugi so želeli, da bi vsaj Košut ne bil tega predloga stavil, ker bo trpela njegova avtoriteta — Od druge strani se poroča, da je bila večina neodvisne stranke s postopanjem Košutovini nezadovoljna, zlasti ker ni tega prej naznanil svoji stranki. Andrassy je poslance miril, češ, ta »Staatsstreich" je bil potreben, kajti na Hrvaškem se pripravlja »jugoslovanska alianca."
ŠTRAJK 40.000 POLJEDELSKIH DELAVCEV.
F e r r a r a , 3. juljja. Tu štrajka 40.000 poljedelskih delavcev vsled poziva socialno-deniokraške organizacije. Vlada je energično posegla vmes in poslala v Ferraro generala Ponzia. Ta je zaprl 20 agitatorjev in članov delavske zbornice.
RUSIJA.
Teroristi.
Vojno sodišče v Rigi je obsodilo osem kmetov na smrt. — Vojno sodišče v Peter-burgu je obsodilo na smrt štiri osebe ki so se udeležile 12. junija roparskega napada na neko peterburško skladišče. — Sest peterburških odvetnikov je dobilo anonimno obvestilo, da so od tajne organizacije na smrt obsojeni. — »No\voje Vremja« poročajo, da je 350.000 /ub-;ijev, katere so neznanci v Tiflisu roparsko ukradli, namenjenih za teroristične napade v Peterburgu. Moskovska in peterburška policija zato strogo nadzorujeta prihod potnikov iz juga.
JAPONSKA NABAVLJA OROŽJE.
Japonski admiral Togo je naročil inkog-nito v Hanovru veliko orožja in streliva. Admirala sta izpoznala dva Američana._
Dnevne novice.
+ Raca. Po listih je završala šunma vest, da so Hribarju, ko se je vozil s kolodvora v hotel, izpregli dijaki konje in ga samotež vozili v veliko čast in glorijo njegovega krščanskega demokratizma. Ta vest .ie popolnoma neresnična. Dijaki so pač izpregli konje, toda ne Hribarju, namreč dalmatinskemu poslancu pesniku dr. Tresiču, ki se je ž njim vozil tudi goriški poslanec Fon. O Hribarju pa je le toliko res, da je sam izpregel liberalni voz in se vpregel v nove gare, ki jih mora samcat sam voziti po politiškem kolovozu. Pravijo, da mu dr. Tavčar neče dati priprege.
+ Podpresednik »Jugoslovanskega kluba« in mariborska nemškutarlja. Nemškutarji so že potegnili s Plojem! »Marburger Zeitung« prestavlja iz »Domovine« napad na dr. Korošca in zagovor dr. Plojev. Kako lepo se čita v »Marburger Zeitung«: »Dr. Ploj ist nieman-dem treulos ge\vorden . . . Wir protestiereu entschieden dagegen, dass aui eine solehe Weise Misstrauensvoten gemacht werden.« itd. To je pa lepo! Kakor hitro je dr. Ploj odpadel od »Kmečke zveze« in pobegnil v »Jugoslovanski klub«, so ga začeli junaško braniti mariborski najzagrizenejši nemškutarji. »Jugoslovanski klub« zdai lahko premišljuje, kako narodno delo jc storil s tem, da je sprejel liberalce, ki se pri vsaki priliki družijo z Nemci in ž njimi pogodbe proti Slovencem podpisujejo, in kako narodno pridobitev so si privojevali Hrvatje s svojim podpredsednikom dr. Plojem, ki niti pravilno slovensko ne zna, ki je narodno odtujen in zdaj še od mariborske nemškutarije branjen! Ali ne čutijo gospodje v »Jugoslovanskem klubu«, da tu nekaj ni v redu in da sedanji varovanec »Mar-burgerice« ni pravi podpredsednik za družbo pošteno narodnih Hrvatov? Sicer pa — vsakdo po svoje svobodno, kakor mu prija!
+ »Triglav«. Piše se nam: V svojem poročilu iz Bohinjske Bistrice ste povedali, da .so se nekateri govorniki opominjali tudi Hribarja. To je skrajna bedastoča, zlasti od ljudi, ki poznajo kako se je stvar vršila in ki osebno tako radi povdarjajo, da ni s Hribarjem nič. Zakaj ne bi tu zinil Slovenec jasne besede! Podjetje »Triglav« se ima vse zahvaliti le poslancu Pogačniku, dr. Gregonču in župniku Pibru. Hribar se jo pred volitvami v to reč vtaknil le toliko, da jo je potem izrabljal v svoje namene in samo s tem uspehom, da je za 3.000 kron brez vsake potrebe podražil od države zidani hotel. Dr. Tominšek to dobro ve. Hribar nam ne verjame, naj vpraša njega. Tako kakor se je godilo dr. Tominšku, se bo ti di Pibru, Berlicu, dr. Gregonču in sploh vsem, ki niso puncirani s Hribarjevo marko. Vrgli jih bodo ven, sami vlekli dobiček in se jim krohotali, seveda vse iz pristnega, nesebičnega rodoljubja.
-i O sokolski slavnosti smo obširno poročali. Z veseljem pozdravljamo slovansko manifestacijo, ki jo jc gledala te dni zlata Praga. Zato tembolj z odločnostjo zavračamo misel, da bodi slovanska sokolska organizacija po svojem bistvu svobodomiselna in se bojuj v prvi vrsti proti klerikalizmu. To im-pertinenco so namreč zapisali Narodni Listy v svojem uvodniku zadnji ponedeljek. Francoski gostje v Pragi se gredo poklonit nadškofu; glasilo napol zmrzle stranke pa tudi ob taki priliki ne more zatajiti svojjc strast-vene omejenosti. Za nas je dobro, ker je Hribar krščanski demokrat in naši Sokoli so, kakor so dokazali ob volitvah, odločno na njegovi plati. Morda izpreobrnejo s svojim voditeljem tudi Mladočehc!
h Dunajska »Zeit« je prinesla članek izpod peresa dr. Tresiča o hrvaškem vprašanju v ogrski zbornici. Pameten članek! V njem pa beremo zanimivo vest, da neka mogočna tajna družba na Ogrskem deluje za to, da bi ne-niažarske narodnosti prišle do večje veljave. Kakšna je ta družba. Pa ne misli dr. Tresič morda na framasone, h katerim se bojda sam prišteva.
+ Dvorni svetovalec Miroslav Ploj je
jako pametno iztuhtal, da on ne more priti v poštev pri kandidaturi za podpredsedniško mesto. Zato je sploh preti temu, da bi se Jugoslovani potegovali za to. Mož sc trdno drži svoje uloge, ki se tako prilega njegovemu skromnemu, nesebičnemu, vsakemu intrigant-stvu ptujemu značaju. Zato je tudi priplezal daleč, tako daleč, da se kmalu izgubi v politiškem vesmiru kot razprašeno ko/miško te-
lo. Ali se bo; kdo jokal za njim? Kukovec ima besedo.
+ Proftovo imenovanje in Hrvatje. »Hrvatska«, glasilo odstopivšega hrvaškega bana Pejačeviča, piše pod naslovom »Cinovnici pred sudoin naroda«: »U zadnje je vrijeme mnogo prašinc uzvitlala u Ljubljani jedna školska afera. Zemaljski predsjednik Njemac $ch\\ arz, htio je, da postane ravnateljem ua I. drž. gimnaziji u Ljubljani zagriženi Njemac Proft iz Celja, te je pomočjti dviju slovenskih činovničkih glasova (jednoga nadzornika i ravnatelja) u zemaljskom školskom viječu uspio toliko, da je došao Proft na drugo mje-sto u temu. Kad se je zaznalo za ova glasovanja dviju slovenskih činovnika, nastala ie upravo bura u javnom mnijenju slovenskotn, napose u novinstvu; protiv njih uprizorene su bile demonstracije, proglašeni so i z -d a j i c a m a , pr o g n a n i iz narodnih k u It urni h d r u š t a v a. — To bilježimo u ovo sudbonosno vrijeme, da budu i hrvatski činovnici znali, što je - volja naroda.« — »Hrvatska« torej uči Slovence, kaj naj bi že bili storili. Glejmo, da bomo vzgled v resnici, ne le v besedah!
+ Družba sv. Cirila in Metoda opozarja slovenske rodoljube na praznik sv. Cirila in Metoda. Spominjajoč se teli l.ašili prosveti-teljev in jih časteč govori za našim Gregorčičem vsak zavedni Slovence: »Oj hvala vama iz srca ki jezik naš branila sta, naš jezik posvetila sta.« V obrano naših narodnih svetinj priporoča se naša družba za Ciril - Metodov dar.
Dober odgovor. Včerajšni „Narod" je prinesel po svoji stari maniri prav nečeden in neosnovan napad na gospo Josipino Kosovo, načelnico „Dijaške in ljudske kuhinje." Liberalno gospodo jezi, da so na zadnjem občnem zboru navedenega zavoda propadli in znašajo sedaj svoj srd na gospo načelnico. Za ta napad je g. Kosova izročila našemu uredništvu 10 K v prid pevskega društva ..Ljubljane" in 10 K za „S. K. S. Z." Iskrena hvala!
—	Velik požar. — V Družinski vasi, župnije Bele Cerkve na Dolenjskem je iz do sedaj še neznanega vzroka nastal v ponedeljek popoldne pri posestniku in mlinarju Janezu Košaku velik požar. Začelo je že dopoldne v šupi za listje goreti. Ta ogenj so pravočasno zapazili in pogasili. Popoldne je pa v tej šupi zopet začelo goreti in nastal je silno velik ogenj, ki je vpepelil temu gospodarju vso krmo, žito, obleko, perilo, pohištvo, 14 lepih velikih prašičev, dve telici, dva konja, deset poslopjev, med temi dve lepi hiši in žaga; ostal je revežu le majhen mlinček. Na pomoč prihitele so požarne brambe iz Novega mesta, Škocijanca in Št. Jerneja. Tem vrlim možem se je posrečilo ogenj omejiti. Škode je več kakor 16.000 kron, zavarovalnina pa znese le 3600 kron. Silno žalosten je pogled na to razvalino, na kateri se joka tako hudo udarjena rodovina s majhnimi otročiči in s starim očetom vred.
—	,,Divji lovec" v Postojni. Dne 7. julija t. I. uprizore v Narodnem hotelu g. Paternostra v Postojni ljubljanski diletantje igrokaz v 4 dej „Divji lovec". Ker je namenjen čisti dobiček podružnici sv. Cir. in Met. v Postojni in ker je igra prav dobro in vedno naštudirana nadejati se je velike udeležbe. Opozarjamo na to prireditev posebno okoličane. Začetek predstave točno ob 8. uri zvečer. Konec 10'/2 uri. Po igri ples. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. Pikelna ali zvečer pri blagajni.
—	Postajenačelnik južnega kolodvora v Gorici, inšpektor g. Adolf Kropsch obhaja ta teden 40-letnico svojega službovanja. Dne 4. julija bo slavnosten banket v restavraciji južnega kolodvora v Gorici na čast slavljencu, kamor so povabljeni njegovi mnogi častilci.
—	Iz železniške službe. Višji uradnik južne železnice v Trstu Fran Rešič je imenovan nadzornikom.
—	Častni občan kotredežke občine je postal župan Franc Drnovšek.
—	Nov stolp zgrade pri radovljiški župni cerkvi.
—	Planinska koča na Beguujščici last radovljiške podružnice »Slovenskega planinskega društva«, se otvori še ta mesec.
—	Z medvedom se je metal v nedeljo na Snežniku Tržičan Moretti. Moretti jc bil kakih 40 metrov pred svojo družbo. Mlad medved ga je napadel in ga objel. Medved je zbežal v grmovje, ko so prihiteli Morettiju na pomoč njegovi tovariši, ki so streljali iz revolverjev na medveda.
—	Snežilo ie 31. t. 111. na Stolu, Beguujščici in na Zelenici.
—	Puškarska zadruga. Svetovno znana tovarna gospa Petra Wcrniga v Borovljah se je posredovanjem »Ljubljanske kreditne banke« preuredila v zadrugo z omejenim poroštvom. Delničarji, med katerimi je tudi dosedanji lastnik g. Wernig, so Slovenci. Zadruga poveča tovarno.
—	Radi dveh kron mu je prereza! vrat. Brivec Giosso v Trstu je prodal britev svojega prijatelja Albinu Gaspardisa za dve kroni in denar zapravil. To je Gaspardisa tako vje-zilo, da je potegnil iz žepa drugo britev in prijatelju prerezal vrat, da bo le s težavo okreval.
S tretjega nadstropja je skočil na cesto
53letni mizar Mihael Kordič in takoj obležal mrtev.
—	Kurjači, pomorščaki in podčastniki avstrijskega Llovda zahtevaio 20odstotno povišanje plače, osemurni delavnik v pristanišču
in na morju in nedeljski počitek; delo nad osem ur naj se plača po 1 K za uro, podčastniki zahtevajo 30odstotno povišanje plače.
Dlktograf. Amerikancu Turnerju se je posrečilo sestaviti aparat, s inmiočjo katerega je možno šepetanje, oddaljeno tudi tri metre od aparata, slišati celo v daljavo tisoč angleških milj. Izumitelj je svojo iznajdbo razkazoval angleškemu kralju in kraljici, ki sta mogla z njim govoriti šepetaje skozi vse svoje sobe. 'I urner odpotuje sedaj v Pariz, da svoj izum pokaže Fallieresu; tudi nemški cesar Viljem mu je brzojavil, da ga sprejme in želi videti njegov aparat.
—	Slavnos« v Žitniku na Hrvaškem. Dr. Anti Starčeviču postavijo spominjsko ploščo v njegovem rodnem kraju Žitniku na Hrvaškem.
—	Umrl je v Zagrebu dr. Vekoslav Klaič, sin vseučiliškega profesorja dr. Ve-koslava Klaiča.
—	Poštne izkaznice. Vsled odredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 19. junija t. 1. št 22.196/P odpade v bodoča kolek 2 K — za poštne izkaznice in se bo pobiralo za le-te samo pristojbina 50 vin.
—	Nova pošta prične poslovati dne 1. julija v Sorici.
Štajerske novice.
š Dopolnilna volitev v četrtem štajerskem volivnem okraju. Ker je socialni demokrat Resel, ki je bil izvoljen v tem okraju in v Mariboru, obdržal mariborski mandat, je v četrtem okraju (Lcnd, Gosting, Judendorf, Gratwein, St. Stephan, Andritz in Eggenberg) potrebna dopolnilna volitev. Socialni demokratje kandidirajo urednika »Volkstribiine« Karola Hogerja.
št Z morfijem se je zastrupil 30. m. m. uradnik avstrijske banke Sigfrid Schmader v nekih spodnještajerskih topljicah.&pj
št Vžigalice in otroci. — Zažgala je svojo 8-letno sestro štiriletna hčerka delavca Dolenca. Zažgana deklica je umrla.
št Ropar napadel kuharico — V Ponikvah je napadel v nedeljo kuharico lekarnarja Tanbeja neki 50-letni lopov. Kričal je: Denar sem, Če ne si izgubljena. Kuharica mu je vrgla denarnico in dežnik in je zbežala. Roparja zasledujejo orožniki.
št Marija celjska božja pot obhaja letos 750-letni jubilej, kar obstoji. Nenavadno veliko število romarjev prihaja zato letos v Marijino Celje. Meseca maja in junija je bilo že obhajanih okroglo 50.000 oseb.
Ljubljanske novice.
lj H kresu! Danes zvečer ob 9. uri zažge pevsko društvo »Ljubljana« na Anžiče-vem vrhu »Visoko« na Golovcu kres v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Kakor čujeino, je oidbor preskrbe! za obilno zabavo. Občinstvo naj v velikem številu pohiti k tci zanimivi priredbi.
lj Tovarnar Avgust Drelse umrl. Danes je po daljši bolezni umrl v Ljubljani in poj celi deželi občespoštovani tovarnar gosp. Avgust Drelse v 64. letu svoje starosti. Pred 35 leti je g. Drelse prišel v Ljubljano kot poslovodja lončarske tovarne g. Samassa in je pozneje prevzel to tovarno, katero je z veliko podjetnostjo, pridnostjo in solidnim delom povzdignil do krasnega procvita. Svoj prosti čas je posvečal pokojnik, mož poštenjak plemenitega srca, delu za svojega bližnjega ter je do leta 1899 petindvajset let deloval v ljubljanskem gasilnem društvu, po)sebno skrb je pa obračal »Dijaški in ljudski kuhinji«, katere skrbni oče-gospodar .ie bil dolgo vrsto let in je bil včeraj, dasi na smrtni postelji, zopet izvoljen za predsednika. Obrtniki so imeli v njem zvestega tovariša svetovalca. Rodom Nemec je bil kljub temu našemu narodu pravičen. Pred leti ie s svojo rodbino iz protestan-tizma prestopil h katoličanstvu. Kjerkoli je pokojnik videl plemenite namene, vedno se ga je ondl dobilo pri neutrudnem delu. Poplačaj 11111 Bog, kar je storil revežem dobrega! Svetila mu večna luč! — Pogreb se vrši jutri popoldne ob 5. uri iz Leonišča.
Ij Matura na I. državni gimnaziji, se je končala danes. Od 31 maturantov jih jc dobilo 8 prvi red z odliko, 19 prvi red, a 3 so bili reprobirani za dva meseca, I za eno leto. Izmed Slovencev so dobili zrelostno spričevalo naslednji maturantje: Avsenek Ivan (z odliko), Brvar Ignacij, Hoblik Feliks, Hočevar F. (z odliko), Kavčnik Ivan, Kurent Filip, Miklav-čič Josip, Muren Josip, Natlačan Mark (z odliko), Oberstar Ignacij, Pavlin Franc, Prešeren Jakob, Rogelj Josip, Smit Franc (z odliko), Sorn Franc, Tavčar Ivan, Tekavčič K., Vrančič Ivan (z onlliko), Vurnik Ivan, Žerjav Gregor (z odliko) in Sark Rudolf. Od 9 nemških maturantov sta dva odličnjaka, 1 repro-biran za dva meseca, I pa za celo leto.
lj Splošni štrajk mizarjev. Danes so pričeli štrajkati vsi mizarji v Ljubljani, dočim pri tvrdki Petrin mizarji štrajkajo že osem tednov, pri kranjski stavbinski družbi pa tri tedne. Strajkujoči so imeli shod v gostilni »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Na shodu sc je sklenilo, da se štraik nadaljuje, dokler se ne ugodi pravičnim zahtevani. Po shodu so štrajkujoči mirno šli |m> mestu do svojega društvenega lokala na Rimski cesti. Tudi mizarji mojstra Burgcrja iz Šiške so sc pridružili štrajkujočim ljubljanskim mizarjem. Štrajkujoči zahtevajo lOodstotno zvišanje plače, opoldne pa poldrugo uro prostega časa, ob velikih praznikih do 2. ure popoldne dela in plačo za celi dan. I. tnajnik prost in priznanje organizacije. Strajkujočih mizarjev je do 250. -— Pri
Binderju se gre samo še za pol ure manj dela. Tvrdki Doberlet in Primožič sta izjavili, da ugodijo stavkujočim, ako to store drugi mojstri. Pri tvrdki Fajdiga mizarski pomočniki ne stavkajo.
Ij Prememba posesti. Vodja »Katoliške tiskarne« g. Karol Ceč je kupil vilo g. prof. Petkovška, Gruberjevo nabrežje št. 6.
Ij Ponesrečil se je zidarski polir Nachti-gal. Zlomil si je nogo.
Ij Višji gozdni svetnik je postal gozdni svetnik Ferdinand Pjetschka v Crnovicah, ki je služboval svoj čas več časa v Ljubljani.
lj Osebne vesti. — Biskup dr. Anton Maurovič iz Senja je dospel včeraj semkaj ter se nastanil v Hotel „Unionu". Danes se je odpeljal na Bled, kjer ostane več tednov.
Ij Dijaška in ijudska kuhinja. — Pri včerajšnji seji se je odbor ljudske kuhinje sestavil in sicer so bili per acclamationen voljeni predsednikom g. Avg. Drelse, podpredsednikom gosp. kanonik Anton Kržič, tajnikom gospod pisatelj Peter pl. Radics, blagajnikom g. blagajnik mestne hranilnice Fr. Pretnar, namestnikom blagajne g. Kari Achtschin, blagajnik kranjske hranilnice in za ekonoma gospod c. kr. finančni komisar dr. Anton Janežič. Načelnica kuhinje je g. Josipina Kos in namestnica g. Hedvig pl. Radics. Po sestavi odbora se je razpravljalo o notranjih razmerah ljudske kuhinje. Obenem se je na predlog dr. Janežiča sklenilo, da se objavijo mesečno najpozneje do 10. vsakega meseca v domačih listih vsi darovi in imena darovateljev. Za ljudsko kuhinjo darove pobirati sme le v to pooblaščeni odbornik, pooblastito mora biti podpisano od predsednika in tajnika. Darovi v denarji izroče se takoj blagajniku. Zunanji dobrotniki kuhinje naj pošiljajo podpore v gotovini naravnost gosp. blagajniku F. Pretnar.
lj Podružnica ljubljanska, društva državnih uslužbencev vabi vse člane na dan 7. julija 1907. ob 3. uri popoludne' v hotel Grajžar na Dunajski cesti k društvenemu sestanku, kjer se bode posvetovalo o važnih določilih glavnega društva na Dunaju. Posebna vabila za ta sestanek se ne bodo razpošiljala, ter se člane tem potom obvešča.
Razne stvari.
Ker je opravljal vohunstvo za Italijo je
bil te dni obsojen nadporočnik avstrijskega generalnega štaba Firbas v šestletno ječo.
Vsled pomote ženo ustrelil. Pri Ašu na Češkem je ponoči ustrelil zasebnik Frnst Weinkaui svojo ženo, misleč da ima pred seboj ulomilca.
Učen dimnikar. Dimnikarski mojster Zzany v St. Martinu na Ogrskem si je pridobil na budimpeštanskem vseučilišču naslov doktorja prava. Prej že si je pridobil naslov inženirja na rudarski šoli v Sčavnici.
Zgoreli ženin. Pri Landavu ob Reni je prevrgel ponoči po poroki petrolejno svetilko nek Reinhart. Opekel se jc tako, da je umrl. Mlada žena ie ostala nepoškodovana.
Ponarejalci denarja v bolnišnici. V Fran-kobrodu na Meni so zaprli trinajst bolniških paznikov, ki so v ondotni bolnišnici imeli urejeno popolno ponarejalnico denarja.
Iz blaznice je z zvijačo odvedla v Budimpešti neka pevka odvetnika Frana Dobo-sorsffyja. Obiskala ga je v blaznici ter 11111 pripela ponarejeno) brado, potem pa ž njim mirno zapustila blaznico, ne da bi bil kdo sleparijo opazil.
Za čast hčere. V Ne\vyorku so porotniki oprostili bivšega sodnika Lovinga, ki je ustrelil posestnika Teodorja Estera, ki je onečastil njegovo hčer.
Deček s 60 zobmi. V New Yorku živi deček, ki ima nič manj kot 60 zob. Zobozdravniki so odvečne zobove že večkrat odstranili, a so vedno nanovo zrasli.
Svetovno razstavo v Tokiu prirede 1. 1912.
DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb 3. O demonstracijah proti banu, ki so se 2. t. m. vršile in o katerih smo včeraj brzojavno poročali, poročajo še, da je množica naskočila policijo in jo s kamenjem obsula. Boj je trajal nekako 20 minut v temi, ker so demonstranti pogasili svetilke. Policija na konjih je morala zaja-hati med množico in je več oseb lahko ranila. — Policijski uradnik Jogič je lahko ranjen.
ZAGREBŠKI NADŠKOF IN NOVI BAN.
Zagreb 4. Listi dementirajo vesti, da bi bil zagrebški nadškof obiskal novega bana. Dotične vesti so bile neresnične in so demonstracije, ki so sledile vsled tega pred nadškofovo palačo bile brez podlage.
Telefonska In brzojavna poročila.
BLAM1RANI DR. PLOJ.
Dunaj, 2. julija. Castlto uredništvo! Z obzirom na vsebino brzojava pod naslovom »Blamirani dr. Ploj« v Vašem iistu dne I. julija t. I. zahtevam sklicujoč'se na 8 19 tisk. zagona, da sprejmete med brzojavi sledeči popravek: »NI res, da se nisem upal na zborovanje v Ptuju dne 30. junija — res je namreč, da sem že 27 t. m. pismeno odklonil udeležiti se shoda ker niso iineli vsi volivci vstop. V Ptuj sem prišel, da si ogledam ško-
Delniška družba „Z DRUŽEN IH P IVO V AR EN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — Pcliljatuc na dom sprejema restaurater porednega t)cma" g. [{r ž i 5 n i H- (Telefon |t, 82.) —
do, katero je povzročil ogenj v dveh vaseh občine Cirkovec. Resolucija, katera je bila sprejeta na tem shodu, odobrava inoje postopanje oziroma vstop v jugoslovanski klub — torej tudi ni res, da nisem dobil zaupnico. S spoštovanjem Dr. Ploj državni poslanec. — Opomba uredništva. Pred vsem moramo konstatirati, da g. dvorni svetnik ne zna slovenščine in da bi »Kmečka zveza« v svojih kmečkih vrstah našla lahko mnogo mož, ki nadkriljujejo g. dvornega svetnika v znanju pravilne slovenščine. Sicer nam pa g. dvorni svetnik Plcj potrjuje, kar smo pisali. On se res ni drznil priti na shod, to sam potrjuje, če pa neki ljudje od liberalne stranke, ki je nasprotna »Kmečki zvezi«, izjavijo, da odobravajo njegov vstop v Jugoslovanski klub, ni to nobena zaupnica. Istina je, da zdaj dr. Ploju nihče ne zaupa, niti prijatelj niti nepri-jatelj, in da je edina moška pot, ki mu še preostane, ta, da odloži mandat. G. ubežni dvorni svetnik se bo morda prepozno prepričal, da tudi v politiki velja edino le zvestoba in zna-čajna odkritost, begunci pa ne žanjejo dolgo hvale! Tudi Jugoslovanski klub bo to iz-previdel.
DRŽAVNI ZBOR.
D u n a j, I. julija. Danes v državnem zboru nadaljujejo debato o galiških volitvah. Socialni demokratje so burno motili poljske govornike, ko so ti naštevali socialnodeino-kraška volivna sleparstva.
Dunaj, 4. julija. V današnji debati je govoril tudi notranji minister Bienerth, ki je izvajal, da ie oborožena sila nastopila v Pre-myslu in Hoinskem šele v skrajni sili Svari pred generaliziranjem posameznih slučajev iu brani ob odobravanju Poljakov gališkega cesarskega namestnika. Legitimacijski odsek bo imel priliko vse volitve proučiti.
KATOLIŠKI CEHI.
Praga, 4. julija. Cehi kličejo na velik shod 21. julija v Nachodu. Na tem shodu bosta govorila državni poslanec dr. Horsky in grot Vojteh Sternberg. ki bo poročal o parlamentarnem položaju. Vsi liberalni listi pa poživljajo na slavnosti z občičajnitni tiradami.
HRVATJE SO ZAPUSTILI OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 4. julija. V ogrskem državnem zboru so danes nadaljevali specialno debato o zakonitih načrtih glede službene pragmatike železničarjev. Ko sta prt S 1. odpovedala se končni besedi dva Hrvata, bral je Supilo, opetovano moten z medklici, izjavo hrvaških poslancev, v kateri pravi, da je Košutova izjava, po kateri naj bi se S 1. sprejel odstavek, ki pooblašča vlado, da vso predlogo izvrši naredbenim potom, nepostav-na in le nedovoljena parlamentarna zvijača. Supilo izjavlja, da se Hrvatje vsled tega državnega zbora ne bodo več udeleževali na-daljnih razprav ter da bodo poročali deželnemu zboru. Nadaljnje izvrševanje njihovih mandatov bo odvisno od sklepa hrvaškega; sabora. Nato so Hrvatje demonstrativno zapustili zbornico, nakar je zbornica sprejela v drugem branju S 1. v novi' obliki. Glasovanje o sedemnajstih hrvaških protipredlogih je odpadlo. Tretje branje pride na vrsto v petek.
MORILCI BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA OBSOJENI.
Sofija, 4. julija. Morilec bolgarskega ministrskega predsednika Petkova Petrov je obsojen v smrt na vešalih, njegovi sokrivci Kranov v dosmrtno ječo, Ikonovov v 15Ietno težko ječo, Gerov je bil oproščen.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736 0 ram
a *	Cbs Opa- 7.0TUDJA	Stanje barometre t m m	Temperatura P« Celziju	VetroTi	Nebo	s e e ■s s * £
3	9. zveč.	7359	14*0	sl. jvzh.	jasno	
4	7. zjutr.	739-8	14 3	sl. sever.	»	37
n	2. pop.	739 6	22 5	sv. j jvzh.	del. obl.	
Spodaj podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda
AVGUSTA DRELSE
tovarnarja in posestnika
ki je po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere danes, dne 3. julija ob 12. uri ponoči v 64. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v petek, 5. t. m., ob 5. uri popoldne iz Leonišča, Zaloška cesta št. 11 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. zadušile maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.	1495
LJUBLJANA, 4. julija 1907,
Avgust Drelse, Antou Drelse, sinova. — Karolina Luhn roj. Drelse, hči. — Viktor Luhn, zet. — Mici Orelse, roj. Schaniel, sinaiia. — Mici Drelse, Karolina Luhn, vnukinji.
Pogrebni zavod Fr. Doberlet.
Panorama Kosmoraoi
S
v Ljubljani I Dvorni trg štev. I
Spod »Narodao kataram' Električna razsvetljava.
Od 1. julija do vštevši 6. julija 1907:
BOKOM.
Čutilna
na račun ali tudi v najem se
odda v Ljubljanski okolici takoj izvežbani kuharici. Ponudbe pod naslovom : Ljubljana, poštni predal 101. 1492 l—1
Leposlovni mesečnik
„Dom
in
Svet"
2
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
licenca
sprejme takoj s popolno oskrbo
Janko Sink, svečar
in lectarv Kranju.
1442 10-4
Srednja včerajšnja temp. 15 1», norm. 19 3°
V delo se sprejmejo dva ali trije izurjeni
• kamnoseški pomočniki •
in eden brusač (žiajfar)
popraša naj sa na	1477
»hotel nova pošta« v Kranju.
Razpis.
1483 3—1
Za zgradbo vodovoda v vasi PETELINJE, občina Sv. Peter, politični okraj Postojna, na 24.000 K proračunjena dela in dobave se bodo odJala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 16. julija t. 1. ob 12. opoldne podpis, županstvu.
Ponudbe, katere morajo biti koi;.ovane s kolkom za jedno krono doposlati je zapečatene z napisom :	'
»Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Petelinjah."
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisano županstvo si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Končna odobritev oddaje je pridržana deželnemu odboru kranjskemu.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
v
Županstvo peter, dne i. julija 1907.
zrcala:
najueeji 1371 izbiri pri
ALOJZIJU PAUSCHINU
LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — lisa steklarska dela najceneje.
Razprodaja
vina in posode
radi prodaje posestva po znižanih cenah na Glincah št. 20. Pokušnje na licu mesta ali po pošti. Naslov; Egidij Jeglič, Ljubljana, Resljeva cesta 13. 1490 2 -2
m
*******
Hišazvrtom
v Novem mestu, na Bregu 197,
novozidana se proda. Cena se izve pri g. Matiji Er&te na kolodvoru. 1479 3-1
Izkušen 148» 3-1
kurjač
in strojevodja
strojni ključar
izurjen tudi pri parnih žagah w išče službe. — Naslov pove upravništvo.
i/ v
mlad mož pri kakem lesnem trgovcu
za razna opravila. — Sposoben je tudi za delavskega nadzornika. Plača po dogovoru. Več pove upravn. „Slovenca". 1485 3 -1

u Hcžni dolini <rtei>. 6
pri Ljubljani se proda iz proste roke. Hiša je pritlična, s tremi sobami in ima lep vrt. Več se izve pri lastniku istotam. 1482 3-1
! Ponop!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zrrka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, naj izdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti
vsaj enega poskusa.	2574 31
Prva ljubljanska velika žjalnlca kave
Dunajska oesta, nasproti kavarni „Evropa"<
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnioni 1 1 X 2.000.000« 1 1
Ljubljanska kreditna Danka u Ljubljani,mmmunče s«,z:::
obrestuje
MT' vlog« «« knjižice šn w tekočem računu od dne vloge do	C
— -	dnevzdiga po * 2
Rentni davek plača banka sama.
O.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 - in 10.000 —.
Podružnica s v Celovcu, s
3 Rezervni fond 1 1 ■ i K 200.000. 1 1 1
I
I
Podružnice:
Pitja t menjalnicami: Orabcn 25, Mala stran, Moti. ulica IT, Bad«n, Br.o, Mki Lipa, Cnskft Kamalea, loiarak! SSambeiK, UMI In«, HotI JIM. PImu, KtIUti lo Llborce.
Menjalnic« na Dnnajn:
I. W«llzcll< 10, II. Taborilran« 4, III. Uncargant 77 (vogal R«nnw«*n), III. L8-w«Di?i«»t 27, IV Wlt1n«t Hnoplitrain 12, V ScbBnbranncrilrani 88 a, TI. Gampeadorffcratr. M, VII. Marlahlltrilrant 78, VIII. Lcrcbanltlderalran« 132, IX Alirrilraut >2, X. Favorilenilreeit 89, XVIII. VthrlnrtrilraiM 82, XIX. DBbllngcr Haaptalr JJ XIX. Haaplilraitt 22.
• i
Manjalnlčna delniška družba « tso-98
M E R C U R"
Dunaj, L, Wollz;eiile 10,
(»pital K 20.000.000. Rsner »»klad K 8 SOO.OOO
Majkdlantnejši
wmr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, xastavnic, »r»Sk, devi*. valut in denarja.
Kamenjava m eskomptiranje
Uirabsnlh nastavnic in obligacij. nreCk in kuponov.