JntraBja lxda|a. 39Z. flevillta. V Uddlmil, v suboto. Ine IZ. nouembm 1910. Ceu 4 vlnarj«. Letnlk XUII. Jutranja Izdaja v Ljubljani: *se leto...............K 12*— pol leta................, 6*— cctrt leta...............„ 3 — na mesec...............„ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5, (v pritlićji levo), telefu ftl M. Izhaja vsak dan zjatraj. Posamezna fttevtlka 4 vinar)«. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vln. Pri vetkritnl Inserdji po dogovoru. Na pismena naročlla brez istodobne vposlatve naročnlnc te ne ozlra. fatnuila Udala pa poiti xa A tsU-o-Ogrsko s vse leto...............K 18*— pol leta...............». 9"— ćetrt leU...............„ 4 50 na mesec................, 160 Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Uiraviištvo: Koaflova otica 5. (spodij, dvorište levo), telefoo it.85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Iz zajedanja avstrijskih delegacij. 8. — Dunaj, 12. novembra. Av-strij^ke delegacije so končale včeraj debatu o proračunu zunanjeg:a mini *.lrstva z veledrainatičnim prizorom med delepratom prof. Masar\ kom in unanjim ministrom *rroi\>m Aeluvii-ihalom. Na Masarvkovo zahtevo, naj Aehrenthal izjavi, ali je vedel, da je poslanik Forsrach občeval direktno z žurnal istom Vašieem, je vstal zuna-nji lninister Aehrentlml, bled in tre-sie se od nervoznosti, ter izjavil: Grof Forjrach ni olK*eval z Vaši-i'rm.« S tem enim stavkom je od#o-\ oril zima nj i niinister na vsa Masa-iyk o v a oči tn nj a. Delegati so pričakovali med naj-\ečjo tišino z največjo napetostjo Aehrenthalovepru odgovora in nadalj negra postopanja Masarvkovega. Vse je grledalo na prof. Ma>aryka, češ, >edaj izvleee in predloži dokumente in svoje dokaze. Tada Masarvk je ostal po]H>lnoma niiren in eela delegacija je bila nad tem njegovim po-> t o i >a nj em ra zočara na. Ni dvoma, da ima prof. Masarvk za svoje trditve dokaze v rokah, ni dvoma, da bi bil vstal labko že v delegaciji in razkrinkal neodkrito po stopanje Aehrenthalovo. ki se vedno prepušča odjrovor. da je poslanik Porg'afh vedel za falzifikacijo doku-mentov. a si jih je dal predložiti po tretji osebi in ne po žurna list u Va-šieu, odgovor bi bil lahko tak, da bi se moral tuđi zunanji niinister ukloniti sili Masarvkovih clokuinentov. Toda ne da se tajiti, da je oela zadeva že sedaj napravila v Srbiji tak vtisk, da bi radi tega lahko prišlo do novela nasprotstva proti naši državi, ki bi bil avstrijsko - srbskemu sporazumu labko skrajno škodljiv in bi našli v njeni koristi le oni, ki pri vsaki priliki kažejo svoje sovrastvo ;>roti jujroslovanskini narodnost im. Masarvkovo postopanje v tcj ntVri pa ffa kaže kot patrijotic-n. ino-/a in je to njegovo postopanje našlo priznanje pri vseh članih delegacije. V večer nem listu smo že poročn-li o polemiki drja Kramara z Dober-l'igom, v kateri j<» delegat dr. Šuster-šič izjavil, da ni neoslavist, na ka?-mu je dr. Kramar takoj replicirah »Vš »za Vas to ni nobeua nesreča!« iNato je prišla na ra/pravo druča točka dnevnepra reda, bosanski proračun. HelVrent je dvorni svetnik dr. Ploj. Kot r>r\ i proti - govornik je \>o-diil delegat B a 1 j a k uničujoeo kriti ko bosanske uprave. Nato se je ^e-<-aI s rM>l(>žajein lK>sanskib kmetov, ki je skrajno slab. Hogastvo dežele, zlasti gozdovi so izručeni tujirn izkori-šccvalcem. Nekdaj tako cvetoča trgovina v Hosni in Hercegovini je z rušena. Ljudsko šolstvo je jako zane-nirirjeno. Bosanska ustava v nobe-nein oziru željani in pričakovanjnm prebivalfttva ne od^ovarja. Spričo tejra stanja bosanskib razmer odkla-i:ja vsako (Kl^ovornost žanje in izjav-ijji, da bo jr'aS(>va' proti proračunu Delegat knez Sehwarzenberg' izjavi ju, da je kot Slovan in Avstrijeo za najožje stike z Rusiju, jH^simistič-ne^ra naziranja Oehov radi aneksije Bosne in avstrijsko - nemške zveze ne razume. Vsaj so baš v zadnjih 3t) letih torej v dobi naše zvez*' z Nem-čijo avstrij^ki Slovani najve<* pridobili. Priznava vrline avstrijsko-nem-^keira prijateljstva, je pa ninenja, du je pole^r te zveze Avstrija iiu Balkanu in na jujru popclnoma prosta. Ju-goslovanom bi)di Avstrija domovina, v kateri se ne bodo i>očutili slabo. (lOvornik je nmenja, tla slaba ustava Bosne in Hercegovine ne zadošća, je pokojno za idejo trializma, če mora najti ta zlato pot med federalizmom in centralizmom. Xato se debata zaključi. Prihod-nja seja danes ob 10. S. — Dunaj, V2. novembra. Pri včerajšnjem glasovanju v avstrijskih del. je bila z 36 pioti 6 grlasovom od-klonjena resolucija socijalnih denio-krat*>v, ki pozivlje vlado, da naj se irlede oboroževanja zedini z Italijo in tako prepreci nadalj'ie nepotrebno obo rože van je. Ogrske delegacije. S. — Dunaj, 12. novembra. Ogr-sl:e deleg-acije so v včerajšni plenarni seji razpravljale o pororačnnu zuna-njega ministrstva. Deleg-at Sag^hi za-hteva, naj se Avstrija ožje zveže s Turcijo, kar naj bo protiutež proti slovanskemu gibanju. Prizadevanje trializma naj se v kali zaduši. Delegat Issekutz dokazuje historično pravice Ogrske do Bosne in Hercegovine. Vojni odsek avstrijskih delegacij. S. — Dunaj, 12. novembra. Včt raj popoldne ,jc iinel vojni odsek avstrijskih deleiracij sejo, v kateri se je pečal z vojaško dobavo. Vtisk Mii-sarvkovih razkritij. A. — I^elprad, 12. novembra. Vladni list Samouprava« dciiieiitu-\*\ da bi bil /Jirnalist Vladimir Va-šić kaj priznal. S. — Dunaj, 12. novembra. Ve ćerni listi ohjavljajo iz Beljrradn bv-zojavko, v kateri se zatrjuje, da je razburjenje vsled prof. Masarykovih razkritij v Srbiji že poletio. Brzojavka trdi iiadalje, da seje Vladimir Va-šič j>onujal že vseni srbskim listom 7 odkrit ji/da pa je bil jx>wsod odiklo-iijeTi kot znan izsiljevalec. S. — Dunaj, 12. novembra. Vče-rajšnji »Slaviscbes Ta^blatt« demen-tira v j>osebni brzi.javki izjavo »Samouprave«, kakor da bi ne bil Va-šić ničesar priznal ter trdi ravno na-sprotno. Z. — Zagreb, 12. novembra. Vodstvo hrvačke e-notne stranke je poslalo prof. Masaryku brzojavko, v kateri se mu toplo zahvaljuje za njegov inožati nastop in branibo hrva ške narodne časti. Bančno rpraSani«. S. — Dunaj, Včeraj popoldan so bila končana posvetovanje strokov-nih referentov avstrijskega in ogr- Hkega tinančne^a ministrstva z za-stopniki avstro-ogrske banke glede podaljšanja bančnega izplačevanja v gotovini. Pokajanja glede uvoza argentinskega mesa. S. — Budimpešta, 12. novembra. Pogajanja med zastopniki avstrijske-ga poljedelskega in trgovinskega ministrstva ter ogrskega poljedelskega in trgovinskega ministrstva so bila včeraj popoldne končana. Pripovedu-je se, da je bil v principu dosežen sporazum, da pa je do definitivne re-šitve tega vprašanja treba še nadalj-nih konferenc. Vesti o odstopu vojnega ministra Schonaicha. S. — Dunaj, 12. novembra. Zatrjuje se, da so vse vesti o odstopu skupnega vojnega ministra Schonaicha brez vsake podlage. Te vesti se le iz Budimpešte od ogrske strani la^icirajo. Pokajanja med avstrijskimi socijal-nimi demokrati. S. — Praga, 12. novembra. V ne-deljo se začuo tukaj konference med češkimi avtonomičnimi socijalnimi demokrati, češkimi centralisti in nemškiini socijalni mi demokrati. K temu }K)svetovanju st) ]iovabljeni tuđi po en zastopnik vsake avstrijsko i'ariHlnosti, torej tuđi slovenski soci-jalni demokrati. Pogajanja postane-jo že zaradi tega interesantna, ker je pred kratkem napisal l>elgijski glavni organizator tamošnje socijalne demokracije Peuple, kako se predstavlja možnost sprave pri avstrijskih socijalnih demokratih. Interesantno je, da zastopa Peuple stališče, katero za-vzemajo češki avtonomisti. Peuple piše, da si pretlstavlja avstrijsko socijalno demokracijo taki), da nastopa skupno le kot bojna organizacija, torej za slučaj stavk. Posameznim narodom, posebno pa Cehom se mora dati tuđi prilika, da se }x>litično in strokovno osnu.jejo pnpolnoma samo-stojno organizacijo in *la na ta način vz4raja,i<> delavstvo svojega naroa>laneev jkj-s veto van je radi ugodne rešitve do sedaj sprejetih kouipromisnih pre\. Situvaeija j)a se ni izboljšala. (iovori se, da se posamezni češki in nemški poslanci zavzemajo zlasti za to, da bi vsi dosedanji rezultati spravnih potajan j ne pad I i v nie. Za-lo so >e jH)javili seben cxisek, ki naj )»i tozadevno ]>rwiziral nazor** praških poslancev. Glede jezikovnepa zakona je ta kon-terenca otlločno odklonila nemške za-hteve. (i. — Pra^a, 12. novembra. Češki poslanci vstrajajo na tem, da *o pri zakonu o inanjšin?kein sudstvu zakonito določi tuđi način imtanovit-ve manjšinskih sol. Glede finančne strani tepra vprašanja, da mora k manjšinskim solani prispevati (kžela iz et odgođena. S. — Dunaj, 12. novembra. Včeraj popoldne je bil dr. Kramar telegraf ično poklican v Prago. Ćela češko - ncinška sprava se namreč bale liahaj 8cnlaj v zelo kritičnem stadiju. G. — Praga, 12. novembra. Za včeraj naj>ovedana skupna s*\ja nem-ekih deželnih poslancev je bila otljK)-vcMlana. O maloruski ohstrukciji v gališkem dcželnem zboru. R. — Lvov, 12. novembra. Poroci 1 a poljskih in nemških listov, da je ruska ohstrukcija v dež. zboru gali-škem slaba, nišo resnična. V gali-škem ileželnem zboru razsaja orkan činel, [>iščalk, trom pet, tamtanov in siren. Xikomur ni mogoče govoriti. Stenograt'ska porocila o debatah so tendencijozne laži. Danes se j,' vaš l>oročevalec o obstrukciji sam prepričah Ohstrukcija v gališkem dež*'lnem zboru* B. — Ijvov, 12. novembra. V včerajšnji st\ji gališkega dt*želncga zl>ora so Tkrajinci nadaljevali jako hrupno obstrukcijo. Blamaža voditeljev avstrijske politike. Včeraj smo govorili o razkritjih poslanea profesorja dr. Masa ry ka v delegacijah. Ta razkritja, ki so izzvala upra-vičeno senzacijo v vsi javnosti, so si-leu udaree za vse one, ki vodijo na-&o zunanjo politiko, zakaj s teini raz-kritji se je pred vsem svetom dokazalo, da obstoji jedro vse avstro-ogr-ske zunanjo politike v provo kater-stvu in v falsificiranih dokumontih. To nam izprieujeta tako takozvani »veleizdajniški«, ka kor tuđi Fried-jungov proces. Oba ta procesa sta slonela na provokaterstvu in na falsificiranih dokument ih. Kdor ne pozna raziner, bo pae začuđeno spraševal, čemu sta se pravzaprav vprizorila tu dva velika procesa, ako ni imela državna oblast na razi>olago nobenega drugega dokazi lnega materijala, ražen par po-narejenih spisov in par plaćanih voli u nov. Komur pa je znano razpoloženje v vodilnih duuajskih krojili naspro-ti Jugoslovanom, ta se gotovo ni ču-(Hl, da se je proti Jugoslovanom po-rabilo orožje, ki v ]>ošteni borbi ni običajno. Jugoslovansko gibanje je v zatl-njih letih, to se ne da utajiti, ni otočno naraslo. To gibanje sieer zasleduje doce-la kulturni4 in narodnoguspodarske eilje, kar pa gotovih faktorjev, ki imajo v rokah državno krmilo, prav n ič ne za vira, da bi temu ]>okretu ne pripisovali dalekosežnih političnih teženj, katerih končni smoter ttii iz-ven meja habsburške monarhije. Od nekdaj je vsa politična in diplomatska modrost avstrijskih državnikom osredotočena v načelu »di-vide et im pera«. Držeč se tega načela, so avstrijski merodajni kropri že od nekdaj s srepim očesom opazovali stremljenje, da se med Hrvati in Slovenci utrdi in ojači bratska vzajem-1:0 st. Ilirski pokret na Hrvaškem in Slovenskem bi morda iniel vspeh, ako bi mu ne iz]>odnesle tal razne tajne sile. Da tuđi zbliževanje Slovencev in Hrvatov v novejšem času ni po okusu gotovih kroprov, je čisto proto-vo, trpi ]>a se pra zgolj radi tega, ker se slovensko-hrvaško edinstvo ne smatra baš za največje zlo. Dru pra če pa je to z uajmlajšim pokretom med Hrvati in Srbi, ki me-ri na to, da se med njimi uveljavi po-polno narodno edinstvo. Med Hrvati in Srbi je vladal od pamtiveka najljutejši razpor, med iijimi je zijal tako prlobok prepad, da je ves svet, na čelu mu avstrijski dv- žavniki, misli], da je ta prepad nepre-mostljtv. Nenadoma in nepričakovano pa je nastala 8redi hrvačkoga in &rb&ke-ga naroda mogočna evolucija, ki je proglasila narodno edinstvo Hrvatov in Srbov za edin spas obeh naro-dov. Nova ideja se je jela tako hitro širiti, da je ni bilo moči tak oj v kali zatreti, dasi se je zdela merodajnim činiteljem že takoj izpoeetka silno nevarna. In eimbolj je pridobivala tla, tembolj so oni činitelji zrli v nji opasnost za — obstoj države. In zakaj? Pomislite: En enoten narod od Sotle do Timoka, od Drave pa doli do Prizrena in Bara, z enimi in istinu kulturnimi, narodnim! n političnimi težiijami, to je vendar eminentna ne-varnost za obstoj avstro-ogrske monarhije! V tem spoznanju in prepričanju se je rodil nacrt, za vsako ceno in na vsak način razbiti slogo enokrvnih bratov Srbov in Hrvatov ter izzvati med njimi staro bratomoriio borbo. A kako uprizoriti v^se to, ko ni bilo v to prav nobenega zunanjega povodaf Premišljali in prevdarjali so ter končno izmislili — velikosrbskg propagando. Ker ta dejanski ni obstajala, jo je bilo potreba mnetno ustvariti. Avstrijski državu i ki so -se lotili posla in res se jim je končno posrećilo s pomočjo raznih Nastičev in Vašičev naslikati na steno hudiča v podobi velikosrbske iredente. Toda ta slika je bila samo kinematografska. Ko je dr. Masarvk ču-varjein avstro-ogrske monarhije od-vzel kinematografske filme, ki so iih tvorili razni ponarejeni dokumenti, je izginila tuđi strašna slika velikosrbske propagande in ves svet je prišel do zavesti, da je bila povest o nevariiem jugoslovanskem revolu-cijonarnem gibanju samo bajka in ni-česar drugega. Zgradba, ki so jo sezidali razni Azevi, Nastiči in Vašići, je razpadla mahoma v prah in ostala je samo ve-likanska blamaža za tište, ki se imenu jejo avstrijski državniki. »Razburjeno javno mnenje.« »Združeni narodni odbor« je vlo-žil prošnjo na politično oblast, naj se mu dovoli na pokopališcu postaviti spomenik Adamiču in Lundru. Ta prošnja počiva na okrajnem glavar-stvii že mesece. Nedavno tega se je rešitev te prošnje urgirala in sicer ustmeno pri okrajnem glavarju pl. Cronu. Okrajni glavar je odgovoril, da bo prošnja v kratkem rešena in sicer »čim se poleže razburjenje, ki je baje zavladalo vsled tega, ker se je v deželnem zboru govorilo o sep- tembrskih dogodkih.« Res, imeniten argument za zavlačevanje. Morda pa pomeni ta Cronov odgovor toliko, ka-kor da vlada ne naiuerava dati dovo-1 jenja, da se postavi spomenik? Prav niogoce, zakaj sicer čak a ti, da se poleže »razburjenje«!! Borno videli, sicer pa se nad ej amo, da se naša boja-zeu ne bo nresničila. Spomenik septembrskim žrtvam. Kolikor smo poučeni, je spomenik, ki se ima postaviti na pokopali-šču septembrskim žrtvam Adamiču in Lundru, že dogotovljen. Treba je sedaj samo še oblastvenega dovolje-nja, da se spomenik sine postaviti in da se mrtvi ostanki pokojnikov sme-jo izkopati i 11 prenesti v novo grobnico. Rodbini Adamičeva in Lundro-va ste že dali dovoljenje za prenos kosti, seveda pod pogojem, da se ju obvesti o dnevu ekshumiranja, da IkkIo član i obeh rodbin navzoči pri prenosu zemeljskih ostankov. Znamenje Časa. Govori se, da so v zadnjem času Irije dijaki 11a tukajšni realki izsto-Ivi 11 iz katoliske cerkve. Dotični di-jaki imajo baje že v rokah odlok politične oblasti, s katerim le-ta jemlje njihov izstop iz katoliske cerkve na znanje. Dijaki baje nameravajo ostati brez konfesije, z druge strani pa javi ja jo, da so že prestopili v pravo-slavje. Kaj je pravi vzrok, da so se dijaki odločili k tako radikalnemu koraku, kakor je i/stop iz kMolišk » cerkve, nam ni znano, govori se, da »so iih k temu napotile šikane od izvest ne strani. O stvari se homo na-tančneje informirali ter o njej na to podrobno poročali. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« čast ni član. Iz Belgrada nam pišejo: Akademsko pevsko društvo »Obilič« je izvolilo |»evsko društvo »Ljubljanski Zvon« za svojega častnega člana v priznanje* njegovih zasiug, ki se jih je društvo i>ridobilo za slovensko-M-bsko bratstvo. »Ljubljanskemu Zvonu« se izroči umetniško izdelana častna diploma, ki jo prinese v Ljub-Ijano posebno odposlanstvo. Potovanje srbskega akadeinskega društva »Obilić« po jugo&lovanskih zemljah. Prijatelj našega lista nam piše iz Belgrada: Akademsko pevsko društvo »Obilič« je imelo v torek 8. t. 111. svojo let 110 skupsčino. Xa tej skup-ščini se je sklenilo, da priredi sredi jneseca decembra jugoslovanski večer, na ka tereni se bodo izvajale naj-boljše jugoslovanske glasbene točke. Nadalje je občni zbor naročil odboru, naj izvrši vse potrebne predpripra-ve za nameravano eskurzijo po jugo-slovanskih zemljah. Sklenilo se je, da naj »Obilič« priredi koncerte v teh-le jugoslovanskih mestih: V Za- grebu, Ljubljani, Trstu, na Re-ki, v Zadru, Splitu, Dubrovniku, Mo-starju in Sarajevu. Kdaj se prirede ti koncerti, še ni nataiiko doloceno, najbrže prihodu jo sponi lad. Občni zbor kmetijske družbe. V ponedeljek, dne 14. novembra ob 9. dopoldne se vrši, kakor smo žci javili v dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Suoči, torej točno dva dni pred občniin zborom, so nam blagovolili poslati tale dnevni red, ki je datiran z dne 15. oktobra; »1. Predsednik prične zborovanje. -. Volitev devetih od borni kov na ine-8to jm> § 18. družbenih pravil izsto-invših, ki jim j** pošla poslovna doba. Voliti je enega mlbornika za dobo enega leta, čigar volitev se na oIk*-nem zboru 1. 1908. ni izvršila, štiri odbornike za dobo dveh let na mesto gg,: Andreja Kalana, prelata, kanonika itci. v Ljubljani; »Josipa Lcuar-čiča, graAčaka, tvorničarja in pre^l-hednika kranjske trgovske in obrtne zlMirnice na Vrhniki; dr. Maksa pl. Wurzbacha, graŠčaka in odve^nika v Ljubljani; Jauku Zirovnika, naduči-telja v Borovnici, ki njih nadomest-ne volitve nišo bile izvršene na lan-skem ol>cnem zboru, in štiri odbornike za dobo treh let na mi sto letos iz-stopivših odbornikov f^fX-: Frančiška (jombača, c. kr. kletarskega nadzornika v Ljubljani, Henrika barona Lazarinija, graščaka v Sinlesestnika v Pod-nartu in podpredsedniku pofthtnskc zbornice, in Viljema Kohrmana, ravnatelja kranjske sole na Grmu.« (Zaradi hitrejše zvršitve volitev je glavni odbor sklenil, da se bo v slučaju potrebe volilo, oziroma se bcnlo odda-jale glasovnice }>ri dveh ali treh voli Inih komisijali istočasno.) Glasovanje se zaključi ob 11. dopoldne in bo do po tej uri smeli samo še tišti glasovati, ki bodo na volišču navzoči in poprej nišo mogli pri ti na vrsto. Xa-daljevanje občnega zbora pojioldne ob dveh. 3. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1901). 4. Preil-iožitev družbenega računa za 1. 1909 in proračuna za 1. 1911. 5. Poručila i 11 predlogi od borovi. t>. Poročila in preillogi podružnic. 7. Xasveti ]K>sa-ineznih družbenikov. — Glavni odbor c. kr. kmetij-ske družbe kranjska. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1910. Frančešek P o v š e , predsednik. Gustav Pire, ravnatelj. — Čudno s^ nam zdi, da se je nam dnevni red občnega zbora poslal sele, ko smo ozoriti javnosti na ta občni zbor, da bi kmetijska družba brez vsakega boja prešla v klerikalne roke. Za to pozivamo vnovič vse tište elane, ki jim je blajjor »Kmetij-ske družbe« na srcu, naj se gotovo LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Da bi se iznebila svojih otožnih misli, je gospa Olga naglo vstala. Zavila se je v toplo ogrinjačo in je šla iz sobe. Hotela je iti v sobo svoj^ 7>rijateljice, da v pogovoru ž njo, ki je bila vedno vt^sela, prežene svoje smrtne slutnje. Sele zdaj se je za-vedla, da se Svetlin prav za [>rav iz-rexlno dolgo preoblači. Prišedši mimo nioževe sobe, je jjotrkala na vrata. A nihče se ni od-zval. Pogledala je v sobo in videla, fia je prazna. S tihimi koraki je šla proti sobi, v kateri je prebivala njena j>rijate-i.iica, Elvira Kosenova. Olga in Elvira sta bili prijateljici izza otroških let. Elvira je bila sirota, Olgin oče ),a je bil njen varuh. Ze kot šolarici sta se vzljubili in presrčno razmerje, Li j(* vladalo med njima, se tuđi po Olgini ]K>roki ni izpremenilo. Elvira je bila lepa, a njeno pre-moženje je bilo tako majhno, da je zadostovalo komaj za silo. Pri tem je ]>a bila ponosna in sainosvoja, kar je oplasilo marsikaterega občudoval-ca njene lepote, ki se ji je bil pribli-žal s poštenimi nameni. Olga ji je dostikrat prigovarjala, naj vendar misli na bodočnost, češ, če boš odbijala najbolji snubce, ostaneš še-brez moža, a Elvira je bila takim in cnakjm priirovarjanjem ]>oiK)lnoma nepristopna. Rajši 1 .stanem stara devica, kakor da bi vzela moža, ki mojemu srcu ne ugaj.i — to je bila zadnja be-seda, ki jo .;•» izrekla pri takih po-menkih. To naziranje je obudilo v Olgi mnenje, da Elvira nima daru za zakonski stan in da ni zmožim res-nične in globoke ljubezni. In kar smilila se ji je, če je pomislila, kako neskončno srečno je njo samo naredila njena ljubezen do Sveti ina. Počasi je šla gospa Olga po hodniku proti vratom Elvirine sobe. Od daleč je videla, da so vrata samo pr:-]»rta, kajti v sobi je gorela luč, kate-ve svit je skozi od prtino padal na hodnik. A ko je hotela vrata odpreti, ji je roka omahnila. Iz Elvirine sobe je bila zašli šal a glas svojega moža. Iz sobe se je slišalo šušljanje, ]>ritajen smeh se je zaslišal zdaj in zdaj in vines tuđi kaka beseda, meh-ka in nežna. Olga se je naslonila ob zid. Pri-jemala se ga je z obema rokama, kakor bi se bala, da jo zapuste vse moči iu da se ne bo mogla vzdrzati na nogah. A volja njena je premagula njeno telesno slabost. Hotela je ve-deti, kaj se govori v sobi in kaj se godi. Zbrala je vse svoje sile in se primaknila k odprtini pri vratih. Zdaj je natačno razločevala glas svojega moža in Elvirin glas.Nagnila se je in pogledala skozi ključavnico v sobo. Videla je sele na pol opravlje-no Elviro ležati na zofi in poleg nje je klečal Svetlin, ter poljubljal njene dolge razpletene lase. Pojdi že vendar, je rekla Elvira Svetlinu. Še pogrešali naju bodo . .. Dokler mi ne das še enega po-ljuba, ne grem! Dovolj si jih že dobil, je zo-pet rekla Elvira, a dvignila se je vendar z zofe in pri jela Sveti ina z obema rokama za glavo, ter ga poljubila, tako vroce, da je prisluškujo-ča Olga zatrepetala. Pojdi zdaj, zadnji čas je že, da se oblečem. Ali smem priti ponoći 1 Ne! Pridem vendar! Ne bom ti odprla. Bom pa vlomil. Oba sta se smejala. Ta veseli, srečni in brezskrbni smeh je Olgo Fretresel morda še bolj, kakor so jo pretresle besede, ki jih je slišala. Odmaknila se je od vrat. Opira-joč se z eno ro£o ob zid, se je na pr-fetih plazila po hodniku in stopila v svojo veliko sobo. Se toliko moči je imela, da je zaprla vrata za seboj, potem pa se je pri vratih sesedla. Ko je služkinja Marijanica cez nekaj časa stopila v sobo, je na&la Olgx> na tleh pri vratih. 0, gospa, kaj se vam je zgodilo' je zakliealo prestrašeno dekle. Olga je bila ves Čas pri popolni zavesti. Samo tako slaba in brez moči je bila, da se ni mogla vzdrzati na nogah in da ni mogla vstati. Marijanica jo je dvignila in jo peljala do stola ob oknu. Ali naj vas spravim v posteljo? Ni treba, je rekla Olga mirno, kakor je govorila ponavadi. Nenadno me je prevzela slabost, da sein padia, a zdaj mi je že bolje. Dovolite, da grem poklicat gospoda I Ni treba, Marijanica. Čemu bi ga vznemirjala. Pomagati mi tako ne more. Le pripravi večerjo, kakor ponavadi in ee priđe Lizika domov, pa jo posij i som. Lizika je bila Olgina sestra. Stara je bila komaj šestnajst let. Bila je vedno pri Olgi in je le vsako popol-dne sla v bližnjo vas k ondotnemu učitelju, pri katerem se je vežbala v igranju na gosli. Lizika je bila pravkar prišla domov. Smeje se je pripovedovala sestri, kako grozen dežnik je dobila na posodo, da je mogla domov in veselo je pripovedovala svoje prenedolžne doživljaje, ter še zapazila ni, da j^> Olga ne posluša. Ko je Marijanica naznanila, da je večerja pripravljena, je Lizika peljala Olgo v jedilnico. V istem tre-notku sta prišla tuđi Svetlin in Elvira. (Dalje prihodnjič). uđeleže ponedeljskega občnega »bora in naj glasujejo za stari odbor. Opo~ zar jamo na obeni zbor zlasti ljubljan« ske elane s pozivom, naj se ga xane-šljivo udeleže. Sanjomor. Iz RadovTljice nam poročajo: Da-nes, dne 10. novembra proti večeru si je prerezal vrat tukajšnji občezna-ni zidar Jože Teran, znan le pod imenom Joža, star okrog 47 let. — Mož je prišel doniov, se zaprl v sobo in jstoril usodepolni korak. Ko je hotela žena v sobo, je dobila vrata zaprta iu na njeno trkanje je iniel samomori-lee še toliko moei, da ji je sam odprl vrata. Nato je pokleknil pred skrinjq in padel v nezavest. Takoj na lice niesta došli zdravnik dr. Jelovšek ni niogel revežu nič več pomagati. — Poslali so tuđi po duhovnika; dekana ni bilo doma, a kaplan je iuiel pol-ne roke posla — nieiiđa v »svoji poso-jilniei« v slavnoznanem hotelu Bastl — tedaj ga ni mogel dejati več v sv. olje. Kaj je vzrok samomoru, pokaže obdukcija. Možu se je najbrže zme-šalo, kajti odkar je prišel iz bolnice, je bolehal na neki vratni bolezni in ni bil več pri popolni pameti. Dekan se brani, da bi mu zvonilo. Menda iz usmiljenja, ker nima stotakov. Več-ni mir njegovi duši! Poskus samoniora. Iz Opatije nam pišejo: V sanatoriju dr. Schalka se nahaja že dve leti Karei Makesch, trgovee iz Celja na Štajerskem. Mož je star 55 let in boleha že dlje časa na neki neozdrav-Ijivi bolezni. V zadnjem času ga je bolezen tako mučila, da je sklenil s samomorom napraviti konec svojemu trpljenju. Vzel je revolver, ter izpalil vseh šest strelov proti sebi. Našli so ga ležati v krvi, ter so ga takoj prenesli v bolnišnico. Cuden slučaj je hotel, da uiti eden strel ni zadel smrtno. Krogle so ostale delo-ma v glavi, deloma v prsih. Krogle bodu ekstrahirali, zato se je nadeja-ti, da bo Makesch še okreval. Makesch baje prosi zdravnike, naj ga prepuste usodi, ker si ne upa več prenašati bolečin, ki mu jih povzro-ča njegova stara bolezen. Cigave so dragocenosti? Pri okrožnem sodišču v Celju se nahaja nek mlad človek, ki je brez vsakih sredstev in izkazil ter pravi, da se piše Jožef Tomascsin, da je rojen 5. januarja 1886. leta v Kav-ceanu, komitat Saros na Ogrskem, po pokliču baje čevljarski pomoćnik ter grško-vztočne vere. Pri sebi je imel dragoceno uro, v katero so vdelani briljanti, in zlato verižico z zlatim madaljonom, v katerem so tuđi vdelani briljanti. Tuđi tri zlato prstane so dobili pri njem. Ker z ozirom na cei Tomascsinov položaj te dragooe-nosti gotovo izvirajo iz nepoštene provenijence, naj se lastnik žanje čim-preje zglasi pri okrožnem sodišču v Celju ali pa se javi pri mestni policiji ljubljanski. Izgubitelja se išce. Te dni sta v obližju južnega kolodvora našla dva dečka denarnico z večjo vsoto denarja. Lastnik naj se zglasi čimpreje pri mest. policiji, soba št. 5. Meščanska in delavska žena. Včeraj je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v »Mestnem domu« javno predavanje o temi: Mešeanska in delavska žena«. Pre-daval je g. Rurlolf Sega. Predavanje je bila jako dobro obiskano, kar priča, da se je naše ženstvo začelo zanimati tuđi za strogo socijalno vpra-šanje, kakršno je ravno razinerje rm*d ineščansko in delavsko ženo. — Predavatelj je v jasnih crtah zarisal razvoj ženskega gibanja in specijalni razvoj ženskega delavskega gibanja. Očrtal je tuđi različna pota, po ka-terih hodi meščanska žena in delav-ska žena. Dejstvo je, da vlada med stremljenjem meščanske žene in stremljenjem delavske žene razlika, ki pa vendar ne sine ovirati ne ene, ne druge, da se združita v eno samo bojno vrsto. Meščanske žene, ki se hočejo posvetiti ženskemu delavske-ttiu vprasanju, se morajo popolnoma oprostiti svojega enostranskega sta- lifiča ter se postaviti na splošno socijalno stališče. Navzlic zevajočemu prepadu, ki vlada med ineščansko in delavsko ženo, najdemo vendar naravne mostove, ki vodijo meščanako ženo v obližje delavske žene in obratno. Najsvetejša naloga meščanske žene je, delati propagando za žensko delavsko vprašanje, podrobno organizirati ženstvo. Treba je odpraviti one sovražne ovire mlačnosti, pred-sodkov in nevednosti. Oastna naloga meščanske žene je delovati za osvobo-ditev delavske žene. Predavatelj je omenjal omejitev tovarniškega dela omoženih delavk, zavarovanja za slučaj materinstva, praktično delo v svrho organizacije itd. Meščanska žena pa pri tem ne srne nastopati pa-trijarhalično od zgoraj dol, kajti dela vke imajo fini sluh za take tone. Clovek nasproti človeku, enakopra-ven, enakovreden, sestra nasproti sestri, kateri se hoče pomagati v nje-neni tozadevnem stanju. S svojo izobrazbo in s svojim prostim časom meščanska žena lahko mnogo poma-ga pri organizaciji delavskih žen. Ce so ima tuđi navzlic velikemu trudu le malo vidne koristi, vendar se ue srne postati malosrčen. Vsaka mora biti prepričana, da vsako delo na tem polju prinasa blagoslov. Polne socijalni li idej bodo meščanske žene vzgojile IkhIoco generacijo v novem socijal-nem duhu. Postale bodo svobodnejše, pravičnejše in človekoljubnejše kot delodajalke in končno tuđi konzument ke. Cas zahteva, da se meščanska žena z vsemi svojimi močmi posveti temu delu, s katerim pomagB svojim šest rani do boljše bodočnosti. Končno je predavatelj apeliral na po-slušalke, naj s sestrsko ljubeznijo poda jo svojo roko delavski ženi k skup-nemu delu za povzdigo slovenske žene. — Predavanju je sledilo burno odobravanje, kar jasno priča, da hoče »Splošno slovensko žensko društvo« delovati z vso vnemo tuđi na socijal-nem polju. Želimo prav iz srca, da bi to delovanje rodilo obilo sadu. Najnovejše vesti: Koroški deželni zbor. B. — Celovec, 12. novembra. Predlog pravnega odseka, da naj se sprejmejo nekatere spremembe ob-činskega reda, je bil v včerajšni seji koroškega deželnega zbora sprejet. Revolucija socijalnih demokratov, da naj se uvede primerna reforma ob-činskega reda in volilnega reda, je bila odklonjena. Primorski deželni zbor. T. — Trst, 12. novembra. V vce-rajšni seji deželnega zbora je odgo-varjal vladni zastopnik na interpelacijo, katero je stavil v zadnji seji po-slanec Schampichio v zadevi imenovanja 6 baje čeških inženirjev za Primorsko. Vladni odgovor pravi, da sta med onimi 0 inženirji samo dva Ceh.i, ostali 4 so Nemci. Vlada je službo pravilno razpisala in bi se bila tuđi v prvi vrsti ozirala na Primorce, toda • islasil se je samo eden in se ta ni bil kvalificiran. Inženirji pa so sprejeti i i kot pogodbeni uradniki in nišo definitivno nameščeni. Dela, pri katerih so zaposleni, se vrše v iz-ključno slovenskih krajih in sicer deloma pri cestnih zgradbah v Volov-skem, deloma v sežanskem okraju. Poslanec dr. Wilfan je nato predla-jral, da se otvori o tem poročilu de-bata. Vsekako je bilo čudno, da je moral predlagati otvoritev debate ravno poslanec manjšine in to o predlogu, ki ga je stavila većina. Ve-čina je ta dr. Wilfanov predlog tuđi sprejela. Dr. Wilfan je v svojem govoru oštro bičal italijansko časopisje, ki kaže povsod in povsod enostranost in hujska javno mnenje. Nato je govorilo več italijanskih poslancev, ki pa so vsi govorili o vsem drugem, samo o odgovoru na njih interpelacijo ne. Potem je vložil dr. Ryba? interpelacijo glede slovenske porote pri tržaškem deželnem sodišču. Med čitanjem interpelacije so mu klicali Italijam: »Hodite z interpelacijo v Lj ubijano!« Potem se je nadaljevalo 2. in 3. branje zakonskega nacrta o davku na prirastek vrednosti neprimičnin, ka-ieri nacrt je bil tuđi sprejet. Đounakl sabor, B. — Sarajevo, 12. novembra. Deželna vlada je predložila bosan-skemu saboru zakonsko predlogo, glede uvedbe splošnega pridobnin-skega davka, nadalje zakonsko pred-logo o ustanovit vi posebnega bosansko - hercegovinskega poštnega urada. B. — Sarajevo, 12. novembra. Hrvaski poslanec Veseličić je včeraj interpeliral predaednika sabora, kak-šne korake je pripravljen podvzeti, da se zavrne nasilno postopanje Mad-žarov nasproti Bosni in Hercegovini, v cimer se je bati izgovorov različnih ogrskih poslancev. Kolera v Gradcu. G. — Gradec, 12. novembra. Včeraj popoldne so oddali v izolirno bolnico slugo tvrdke Reitliofer radi sumljivosti, da je obolel za kolero. Vravnava avstrijako-srbftkega spora ob Drini. B. — Sarajevo, 12. novembra. Avstrijsko - srbska civilno-vojaška komisija, ki ima nalog regulirati sprono ruejo ob Drini, se je včeraj se-stala v Zvorniku. Ta komisija bo de-lovala nekaj tednov. Gučkov zopet predsednik ruske dume. B, — Petro^rad, 12. novembra. Gučkov, kateri je bil svoj čas predsednik ruske dume, a je odstopil po-zneje od tega mesta, je bil včeraj vnovič izvoljen za predsednika dume in sicer z 201 proti 137 glasovom. Iz srbske skupštine. B. — Belgrad, 12. novembra. V skupščini je nacijonalni poslanec Ri-barac stavil interpelacijo na mini-strskega predsednika, v katerem stadiju se nahaja sodna preiskava glede umora Milana in Maksima Novako-vića, ki sta bila — kakor znano — umorjena dne 29. septembra 1007 v poslopju belgradske prefekture. Španska in Vatikan. B. — Madrid, 12. novembra. Mi-nistrski prexlsednik Canalejas je iz-javil, da se španski i>oslanik pri Vatikanu ne vrne več na svoje mesto. Protiamerikanske demonstracije v Mehiki. B, — Xew York, 12. novembra. Iz Mehike se poroča, da je mehikan-ski minister za zunanje zadeve dal izjavo, da bodo izgredi proti Amerikancem v bodoče prenehali. Iz Gua-dalajara pa prihajajo nove novice, na je tam prišlo zopet do velikih iz-gredov proti Amerikancem. Demolirane so bile amerikanske hise. Viharji. B. — Pariz, 12. novembra. V franeoskem Primorju je razsajal včeraj velikanski vihar. Mnogo la^lij se je potopilo. Mnogo oseb je prišlo ob življenje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšck. Žitne cene v Budimpešti. Dne U. novembra 1910. Ttraliii Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 10 83 Rž za april 1911 .... za 50 kg 780 Koruza za ma] 1911 ... za 50 kg 555 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8*2S Efektiv. 5-10 vin. višje. Anton Šare IM«. letalnim Hica ft. 5, znano miijt perflo ■j^cea^il ukap 182 oprem za neveste. Borzna porodila. Dmiaj, 11. novembra. Včerajdna borza je zopet začela z jako slabim razpoloženjem, v katerem so popu-ščali poeamezni kurzi še nadalje. Pozneje se je reakcija pač malo usta- ' vila, toda borza se ni mogla definitivno zboljdati in na opoldanski bor-zi je popolnoma zmanjkalo razpolo-ženja. Rente so ostale neizpremenje-ne. Divize so bile nekaj vstrajnejše. L|«MIauka „Kreditna banka v Ljubljani-. UrUaJ ktnl iiujUc httt 11. aovembra ltlt. ■^•tto.1 pMlrfL 11 ^*^1 "t*"1 4V# Mjeva renta . . . . 9315 93-35 4-2«/o tiebrna renU .... 9660 i 96*80 4«/0 avttr. kronska renta . . 93 05 93*25 4V.ogr....... 9155 9175 4#/. kranitko deželno potoJUo 96 — ; 97 — 4% k.o. Češke dež. banke . 94 — I 95- SreOie U 1. l«60 ', ... 212- 218 — „ „ „ 1864..... 319 25 325*25 „ tlake...... 153 50 159*50 „ cemeljske 1. izdaje . 298 - 304 - „ U. „ . 277- 283- „ ogreke hlpotećne . . 248 25 254*25 n diin. komunalne . . 531* 541 — „ avitr. kreditne . . . 622 - 532 — „ ljubljanske .... 8775 9375 N avstr. tćet. krila . . 60 25 64 25 ,. agr m ~ • • 37-- 41- „ harlliki..... 27 25 3175 „ turtke...... 250 50 253 50 LJublJamkc kreditne banke . 444 — 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 660— 661 — Dunajske banSe družbe . . 550 — 551 — Južne železnlce..... 115— 116 — Državne železnlce .... 74325 744*25 Alplne-Montan..... 747 75 748 75 Ćeftke sladkorne družbe . . 249*- 250 80 Živnostenske banke. . . • 27150 272-— Valvt*. Cekini........ 1137 1139 Marke........ 117 60 117 80 Franki........ 95 45 95 55 Lire......... 95- 95*25 Rubljl......... 25425 25525 VABILO k relH občoemu zbora dijaskega ĐOdporoega drustia Radogoj, ki se vr§i v soboto, dne 26. listopada 1910. leta ob ftastih zvftfter v nNarodnem domu". DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnilcovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev predsednika, njegovega na-mestnika in trinajstero odbornikov.*) 6. Volitev računskih preglednikov. 7. Slučajnosti.**) V Ljubljani, dne 10. listopada 1910. Za odbor: Ivan Hribar predsednik. Izpisek iz pravili *) § 13. Odbor šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 Članov. Vsi člani morajo voljeni biti izmed ustanovnikov in rednih članov; vendar pa v odboru ne srne biti veJ kot 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 od-bornikov voli se tako, da imajo Kranjska (zu-naj Ljubljane), Štajerska, Koroška, GoriSka, Trst z okolico in Istra po enega zastopnika v odboru. ♦*) § 22. O samostalnih predlogih dru-Stvenikov se srne le takrat obravnavati, ako so bili teden dni prej naznanjeni društvenemu odboru. Za veljavnost sklepa o spremembi pravil treba je navzoćnosti vsaj dvajset društvenikov. ____________ Kdor se ne more udeležiti občnega zbora se prosi, da zanesljivo poSlje priloženo po-oblastilo, na katerem se naj izpolni samo datum in podpis. rbm mim pafc Trgovec, mlad, se želi v svrho takojsnje ženitve seznaniti z gospico, staro od 18 do 23 let. Imeti mora znanosti v gospodin j stru, veselje do trgovine ter nekaj premoženja. Samo resne ponudbe s polnim imenom, natančnim naslovom in sliko je poslati pod šifro »■—ml«« na upr. »SI. Naroda« do 15. t m. 242 Eng. Franchettl v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasprotl kavana „Irropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 b r 1 v n i c «> in prodajo raznih dišav in kozrnetičnih predneto?. Svoti k sroiim I Prtim slike prriaif ii tftji n pitan uratji Iv. Bonač v Ljubljani. Ceaa «UIM S kros. 2073 Usojam si ▼ljudno opozoriti, da sem prevzel 9 glavno zastopstvo Ine to¥ Hilienske zavamalii«. najcenejsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite £ kakor: ugcvske, stavbne, hipotekarne, uradniške in tnenične kredite. *j»; Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. j*? „himb-MH banko v Liiiani" ragistrovana zadruga z ometenim lacsstvoai Orai prostori: itMmm ulica II. 7. naspnli slani joile. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 / 0; rentni davek ptačuje zadruga sama. — Sprejeaa vloge na tekočt račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na n^jrazlfčnejše načine. - Ravnotam menjalnlca: z?.menja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriko. — Fskomptir* trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dob« bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. v Orađne ste nali đsn rJopoIdne od 9. do 12., popoldse efi 3. ds 5. Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda*- Jtajtečja, najtarncjša slovenska hranilnica | Jtajtečja, najtarncjša slovenska hranilnica Mestia kriDilika ljablianska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 518 miliJODOV K, obstoječe vloge nad 38 mlllfOBOV K, a rezervni zaklad nad 1 mllljon kron. Vsaka Izfjuba vloženega denarja je nemOfOia, ker je pri tej hramlnici lxkl|«6«Ba TSaka ipekulaclja s tem denarjem. 41 0 m q brez vsakega odbitka. Ima vpeljane domaće hranilnike in kreditno društvo. Posoja na posestva po 5°/« obresti in proti odplačilu po najmanj »/.//„ na leto. Ustanovljena Uta 1882. 23 Kmetska poseiilnica IjohliansKe okolice r*%lBirovm\& Aadrnga z neomejeno iaT*xo v lashien zalriinem Jomn v LJnbllani u Đnnajslri cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K UM9116.1 21-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 krm*. vsak^ga odbitka rantnaga davka, kateraga plačuja poaojllnlca •■Ma za vloMlka. Sprelema tuđi Tloge na tekoži raioa v zveii s čakOTnim pro-■tatom In Jih obrtatnje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.000 Poaojuja na samijlada po S1'/ 0 m 1V,a na amortizacijo ali pa po 9* 4° 0 broš amortizacija | nm menice po 6 . Posojilaici sprejemt tiđl vsik drugi utrt glede amortizovanja dolga. D HAD ME U HE: vaak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nodelj In praznikov. * TeUIon st. 185. Poitna hranllnlce račun at. 828.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuami. priporoča StritarjOVd UliOa ŠteV. 2. priporoča promsse na ognke premijske srećke} ';!',*,?*_ žmbanje 15. novembra it. libite! R 240.000 mine uj% znelj. bid. srede i X 5*50. Zrebanje 16. novembra, glavni dobitekK 90.000 mome« Da ognkenipotetnemili aK 5—, Vrebanje 15. novembra, glavni dobitek K 40.000 aar th promes« simpaj samo k 25-—. -ajt Sprejema vloge na knjiilce in lako« rataa ter Jth obrastala po čistih "i^s"^ Leta 1873. ustanovljena delniska družba Kranjska stavblnska dražba v Ljubljani Stavbeno podJetnUtro; pisama xa artaltektnro !■ itavboaototalika dola; tosantro ta ■risarshro s strofalm obratom sa stavbena In Una dola; opokarno s siro|alm obratom v Eoioiab tai aa Vite; kamaoloml v Podpoel m v Opatiji. Telefon ite*. 16. PpipOroČa Se Z8 Stavbena dela VSSke Vrste. 163 Telefon tte«. 18. lolžnod vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpirajmo torej domaČ slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-segu. „SLAVIJA" vzajemno zavaroiralna banka w Prag! je največji slovanski zavarovalni zavod v AvstrijK .-. Ogronud rninil te-UU ■ UJ*ll.TWI-— \mmU\m u papihig vanost .-. | BflUlaftl m|SIiAVlffJA Ima posebno ugodne in prikladne naCine za zavarovanje življenja. •otatra OV a\lFV-IatH razpolaga z najcene)§iini cenlki ta preskrbljeo)« sa starost, za slučaj ■HUlilil B|91aamWaWlol smrti roditeljev, za doto otrokom.------------------------------------------- BRHRM sjSLAVlaf A razdeljuje ves čisti dobiček svojim eUrtom.------------------------------------ Htlalilsl apSIlAVlafA |a raa atovaaaiui zavarovatnic« z vseskozi sfovansko - narodno upravo. llfiiikfl SI mmIFIMamM finotno podplra narodna društva, organizacije In prtspeva k narodnim ■»Halain |fa1llAYMn dobrodelnim namenom.----------------------------------------------------------- BsHllltl pfSIiAVUA stremi za izboljsanjem in osamosvojltvijo narođnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastep banke „Slavlje'' v IJablJanL Z a p le n J en ol Laatataa la tl»k »Nafeaae tbkarae«.